OSBEĐMJft
POSTELJA ZUPAN
ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41 E-mail:mojca.zupan 1@siol.net Gsm:041 -623-327 Gsm:041-668-981
IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELI, OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEXOV IN VZMETNIC.
cJUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
m
T*
MESTNI PLINOVODI
U I ž 1 lì I li U C U < I» L I N A d . o . n ,
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Leto VII • številka 2 • cena 350 SIT • 23. februar 2005
Jožica Ocvirk
Ko stopiš na oder,
str. 9
Josipa lisac
Od življenja ne zahtevam veliko, od glasbe pa ogromno	str. 16
Naslednja številka Utripa bo izšla v sredo, 30. marca 2005. Zaradi velikonočnih praznikov bo zaključek redakcije 25. marca, tekste pa sprejemamo do 22. marca.
Počitnice prinesle tudi obilico snega
Letošnja zima ni bila prav radodarna s snegom, a prav na prvi počitniški dan smo spet dobili belo pošiljko z neba, ki so se je prav gotovo najbolj razveselili otroci. Tako za zimske radosti ne bodo prikrajšani tudi tisti, katerih starši si ne morejo privoščiti obiska znanih smučarskih centrov. Da bodo počitnice še lepše, pa so poleg snega poskrbeli mnogi organizatorji z raznimi ustvarjalnimi delavnicami in drugimi dejavnostmi. Vsem šolarjem želimo čim bolj prijetne počitniške dni, naj uživajo tudi na snegu, tako kot otroci s polzelskega vrtca še pred zadnjo snežno pošiljko (na posnetku).
T.T.
Slovenci v posteljah
Letošnji februar je mnoge Slovenke in Slovence za več dni položil v posteljo. Samo v tednu od 7- do 13. februarja je bilo po podatkih Inštituta RS za varovanje zdravja število obolelih zaradi okužb z gripi podobno boleznijo dobrih 312 na sto tisoč prebivalcev, poleg tega pa je zaradi akutnih okužb dihal obolelo še 3105 ljudi na sto tisoč prebivalcev.
K temu je potrebno prišteti vse tiste, ki zdravnika sploh niso obiskali. Ministrstvo za zdravje je razglasilo epidemijo.
Tako kot povsod po državi je tudi v žalskem zdravstvenem domu in njegovih postajah obisk pacientov veliko večji kot običajno. Okužbam se niso mogli izogniti niti zdravniki in zdravstveno osebje, epidemija pa se še vedno ne umirja.
K.R.
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25
NUDIMO VAM
*	KRIVLJENJE VSEH VRST PLOČEVIN NA 6 m STROJU;
*	STAVBNO KLEPARSKE IZDELKE IZ RAZLIČNIH VRST PLOČEVIN.
** VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH ** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure;
KOTniK
GRRDNJ6 IN SUKOP16SKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.p.
Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/fciks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
SUKOPieSKRRSKR IN ZIDRRSKR D€IR KOMPl€TN€ flNRUZRCIJ€ OI3J6KTOV
It TOPLOTNE IN KLASIČNE FflSfiD€j|
tÙAo/inU'Vo or/ /ela f.96‘5
Tradicionalni dobrodelni koncert
Dekanijske karitas Petrovče vabi vse ljudi dobrega srca na tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki, ki bo v ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 v telovadnici I. OŠ v Žalcu.
NASTOPILI BODO: DUO PLATIN, ROBERT GOLIČNIK S PRIJATELJI, BRENDI, VIKI AŠIČ ST. Z MAJDO PETAN IN KVARTETOM GRMADA, NATALIJA VERBOTEN, ANSAMBEL MIRO KLINC, SLEPI POTNIK, ANJA ROPOTAR IN MARKO MULEC, ANSAMBEL POGUM, ANSAMBEL SPEV, MLADE FRAJLE, PTUJSKIH PET, HAPPY BAND, VESELE ŠTAJERKE, STANE VIDMAR, ANSAMBEL HLAPCI,
ZAKA' PA NE in VITEZI CELJSKI. Z roko v roki in glasbo pomagajmo ljudem v stiski!
Vstopnice dobite v župnijskih uradih Spodnje Savinjske doline, v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu, v TIC-u (Turističnoinformativni center Žalec), v trgovini KOŠARICA na Pernovem in eno uro pred koncertom v telovadnici osnovne šole. Prijazno vabljeni!
Februar je zagotovo mesec kulture. Ne da bi se kulturi in kulturnikom teh nekaj dni godilo kaj bolje kot ves ostali del leta, a prireditev, na katerih so lahko predstavili svojo ustvarjalnost in na katerih so bili nekateri za svoje kulturno ustvarjanje celo nagrajeni, je bilo res veliko. Kar nekaj utrinkov s teh prireditev vam ponujamo v branje v tej številki Utripa.
Morda se vam bo zdelo, da ne bi bilo potrebno navajati toliko govornikov, ki so ob tej priložnosti razmišljali o kulturi, kaj kultura pomeni narodu in kaj posamezniku. A vsake toliko časa se je potrebno pogledati v ogledalo, ki nam ga podrži kultura. V Petrovčah, kjer so se na proslavi predstavili domači kulturni ustvarjalci, od najmlajših (na posnetku) do starejših, pa tistih, ki so odšli ’’proti obzorju” in uspeli, je bil slavnostni govornik pisatelj in častni občan Miloš Mikeln. V svojem značilnem slogu je povzel kulturno preteklost Slovencev in poudaril, da smo Slovenci pred Prešernom ’’jecljali”, za njim pa je bilo mogoče v slovenskem jeziku naenkrat povedati prav vse. Še bolj pomembno je tisto, kar nam je položil na srce za prihodnost. Naj mi bo dovoljeno navesti zadnji del njegovega govora:
’’Zdaj smo Slovenci s svojo samostojno državo v Evropski uniji. Lepše bi bilo reči Evropska zveza, ampak se je unija že preveč prijela, jaz pa bom še vedno rekel Evropska zveza. Nekateri se bojijo, da bomo Slovenci v tej zvezi utonili. Mislim, da se nam tega ni treba bati, nasprotno: v svojem štiridesetletnem razvoju se je združena Evropa naučila vsako, tudi najmanjšo članico spoštovati in varovati njeno samobitnost. Zadnje stoletje krvavih svetovnih vojn je bil prehud opomin. Seveda pa nam v Evropi in z Evropo ne bo lahko, kakor nam nikoli ni bilo. Na zahodni meji se ne poležejo italijanske skomine po Primorski in Istri, na Koroškem niso prijazni s slovensko manjšino, z nacionalistično evforijo na Hrvaškem se je težko sporazumeti. A nam vendarle ne bodo drugi krojili naših razmer, sami si jih bomo. Ni toliko vprašanje, kaj nam bodo drugi naredili, temveč kaj bomo storili sami sebi.
Slovenci na tem prepihu med velikimi sosedi, prejšnje čase zelo pogoltnimi, nismo obstali z vojaško silo ali gospodarsko močjo, temveč s svojo kulturo. In s tem smo prišli do svoje samostojne države. Ko bi mogel Prešeren to videti, Prežih, Cankar ali Trubar, ki je prvi zapisal Moji ljubi Slovenci! Ne morejo, mi pa moramo ohraniti dediščino, ki so nam jo zapustili, dediščino slovenske knjige, kulture. To bo edino, po čemer se bomo razlikovali od drugih v novi skupnosti svobodnih evropskih narodov. To bo naš prispevek v Evropi, po tem nas bodo spoznali in cenili. Upajmo, da bomo znali svojo pesem, knjigo, kulturo tudi sami dovolj poznati in ceniti.”
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
mlini za grozdje •
INOX
mlini za Jabolka
februar 2005
ir
Občina Žalec
Savinjske doline
Vroče razrešitve in proračun
Svetniki občine Žalec so imeli doslej seje občinskega sveta ob četrtkih, po izvolitvi župana Lojzeta Posedela za poslanca pa bodo redne seje poslej ob ponedeljkih. Prva ponedeljkova seja je bila 31. januarja, na njej pa so obravnavali 15 točk dnevnega reda.
Na začetku seje so svetniki nekoliko spremenili dnevni red in se najprej lotili druge obravnave predloga proračuna občine za leto 2005. V precej obširni razpravi so svetniki opozicije v žalskem občinskem svetu predlogu proračuna očitali, da vsebuje veliko nesprejemljivih postavk, da nekateri kraji in projekti dobijo več denarja, drugi pa so že leta prezrti. Kljub številnim pripombam amandmajev na predlog proračuna ni bilo vloženih, proračun pa je bil sprejet z 20 glasovi večine. Letošnji proračun občine Žalec bo imel nekaj manj kot 2,4 milijarde tolarjev prihodkov in za 129.300 tolarjev več odhodkov. V njem so med drugim zagotovljena tudi sredstva za gradnjo nove glasbene šole.
Po sprejetju proračuna je bilo
najbolj razgreto ozračje ob razrešitvi dveh svetnikov iz komisij in odborov ter ob imenovanju dveh novih podžupanov. Svetnika Andrej Vengust in Gvido Hribar je občinski odbor LDS izključil iz svetniške skupine, hkrati pa je predlagal njuno razrešitev iz delovnih teles. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloga za razrešitev omenjenih svetnikov ni izglasovala, saj oba svetnika nista glasovala za svojo razrešitev. Kljub temu je župan na seji podal predlog za razrešitev v takšni obliki, kot ga je predlagala LDS, saj se je po njegovih besedah do sedaj pri imenovanjih in razrešitvah članov delovnih teles in komisij upoštevalo stališče stranke. Pri glasovanju je bil z enim glasom več Gvido Hribar razrešen kot namestnik predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ostaja pa član odbora za stanovanjske zadeve in v svem javnega zavoda zdravstveni dom. Prav tako kot član komisije za mandatna vprašanja in komisije za pripravo statuta ni bil razrešen Andrej Vengust.
Po besedah Andreja Vengusta je
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna RS (Ur. list RS, št. 108/04) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRALE OBNOVE VODNJAKOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2005.
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje obnove vodnjakov v občini Žalec.
Pod obnovo vodnjakov je mišljena arhitekturna in funkcionalna obnova individualnih ali ’’vaških” vodnjakov, ki služijo za oskrbo s pitno vodo ah oskrbo z vodo za zalivanje in pranje, predvsem v smislu ohranjanja kulturne dediščine.
2.	Pogoji
Usposobljenost: Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki imajo stalno bivališče oz. sedež v občini Žalec in ki so lastniki zemljišč, na katerem stoji vodnjak oz.imajo soglasje lastnika zemljišča za izvedbo del.
Vsebina: Vloga mora vsebovati: ime, priimek in naslov vlagatelja, lokacijo objekta, načrt (idejno skico obnove), vrednost in rok izvedbe (ponudba izvajalca) ter reference izvajalca.
Vrednotenje: Za vrednotenje, ugotovitev primernosti projekta za sofinanciranje in določitev višine sofinanciranja, bodo uporabljena merila za ocenjevanje vlog, in sicer: arhitekturni in urbanistični pomen vodnjaka, kakovost načrta za izvedbo projekta, ustreznost cene glede na projekt, usklajenost vsebine in ciljev projekta s predmetom javnega razpisa, reference izvajalca projekta. Sredstva sofinanciranja se bodo dodeljevala za vloge z najvišjim zbirom točk. Dodelitev sredstev je možna do višine 50 % vrednosti projekta.
3.	Okvirna višina sredstev
Skupna višina sredstev je 1.000.000,00 SIT.
4.	Predvideno obdobje porabe sredstev je do konca oktobra 2005.
5.	Razpisni rok
Predlagatelj mora poslati oz. dostaviti vlogo na razpisanih obrazcih do vključno 4. aprila 2005 do 15. ure na naslov Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno ”Ne odpiraj - vloga”, naziv javnega razpisa. Na hrbtni strani ovojnice naj bosta navedena ime in točen naslov predlagatelja.
6.	Naslov, prostor, datum in ura odpiranja vlog
Odpiranje vlog, ki pa ne bo javno, bo 5. aprila 2005 na Občini Žalec ob 9.00.
7.	Obveščanje o izboru
Predlagatelji bodo v postopku obveščeni o potrebni dopolnitvi, najpozneje v 30 dneh od dneva odpiranja pa o izidu javnega razpisa.
8.	Razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa na voljo na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
9.	Dodatne informacije dobite pri Marjam Kopitar, Občina Žalec,
tel. 03/713 64 56, elektronska pošta Marjana.Kopitar@zalec.si
zaradi izključitev iz strank v žalskem občinskem svetu nastala nova svetniška skupina, ki si ji nadela ime Klub svetnic in svetnikov za prihodnost občine Žalec. V njej so: Andrej Vengust (iz LDS v SNS), Gvido Hribar (prej LDS), Matjaž Jazbec (izvoljen na Usti Stranke mladih, zdaj AS), Tomaž Kalčič (prej LDS) in Simon Mah (prej SDS).
V	nadaljevanju seje so razpravljali o imenovanju dveh novih podžupanov. Predlog opozicije za tajno glasovanje ni bil sprejet, zatem pa sta potrebno večino dobila tako Ferdinand Haler (DeSUS) kot Marijan Thričnik (LDS). Opozicija v z županom dogovorjenem roku ni predlagala svojega kandidata za podžupana. Janko Kos (ZLSD) še naprej ostaja podžupan. Pod točko imenovanja so kot člana sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na njegovo željo razrešili Jožeta Goliča, za novega člana pa imenovah Sama Sadnika. Z predstavnico ustanovitelja v svetu II. OŠ Žalec so imenovah Maro Mohorko.
V	nadaljevanju seje so žalski svetniki slišali poročilo o zaključku uvajalne faze razvojnega programa
podeželja Spodnje Savinjske dohne, sprejeh pa tudi nekatere spremembe statuta in poslovnika občinskega sveta ter pravilnika o plačah in plačilu za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev. V prvi in drugi obravnavi so bile sprejete spremembe pravilnika za vrednostenje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti in pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec.
Med drugim so potrdili pogodbe o prenosu pokopališč v upravljanje Javnega komunalnega podjetja Žalec. To podjetje oziroma njegova enota je z novim letom začela upravljati z vsemi pokopališči v občini, ki so jih doslej upravljale krajevne skupnosti. Po besedah vodje oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir je povedal, da v prvih mesecih uradnih pritožb zaradi prenosa upravljanja s krajevnih skupnosti na JKP ni bilo, tudi neuradne pritožbe pa so takoj preverili.
Svetniki so potrdili tudi več odmikov od veljavne prostorske dokumentacije. Z enim od njih so investitorju dovolili nadaljevanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo bencinske črpalke nasproti gostišča Cizej ob cesti Arja vas - Velenje.
K. R.
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU
SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2005.
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju,
društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva),
da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, da so registrirani in delujejo najmanj eno leto, da imajo zagotovljene materialne, prostorske kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Okvirna vrednost sredstev: za predmet javnega razpisa je občina
iz občinskega proračuna za leto 2005 zagotovila sredstva v znesku 2.850.000,00 SIT.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve: ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ah po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjskečete5,3310Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROGRAM SOCIALNO-HUMANITARNE DEJAVNOSTI 2005, najkasneje do 31. 3. 2005. Prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval. Na vsaki ovojnici ponudbe mora biti napisano:
naslov naročnika
v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša 0avni razpis - socialno-humanitarna dejavnost) in številka časopisa Utrip, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno ”Ne odpiraj -ponudba”, na hrbtni strani ovojnice mora biti napisan naziv in naslov ponudnika -pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti pri Bojanu Jerebu, tel. 03 713 64 38 ah osebno na oddelku II. nadstropje, soba 53.
6.	Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Žalec: www.zalec. si, lahko pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan med 8. in 10. uro v sobi št. 53/11, Občina Žalec.
7.	Izid razpisa: ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 30. 4. 2005.
V skladu z 8. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (UL RS 41/2004),
18. in 19. členom
Zakona o medijih (UL RS 35/2001), Pravilnikom o izdajanju lokalnega časopisa in sklepom sveta zavoda se razpisuje prosto delovno mesto
ODGOVORNEGA UREDNIKA/ODGOVORNO UREDNICO in NOVINARJA/NOVINARKO LOKALNEGA ČASOPISA UTRIP SAVINJSKE DOLINE.
Za odgovornega urednika/odgovomo urednico in novinarja/novi-narko
je lahko imenovan/a kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, in sicer:
- univerzitetna izobrazba, smer novinarstvo,
- vozniški izpit B-kategorije.
Zaželene so ustrezne delovne izkušnje.
Pričetek dela z mesecem aprilom 2005 oziroma po dogovoru. Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas (4 leta) in 40-urni delavnik.
Prijave z dokazih o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 ŽALEC,
s pripisom ’’RAZPIS UTRIP - NE ODPIRAJ ”.
Kandidati/kandidatke bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi na svetu zavoda.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/OI, 30/02) in Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna RS (Ur. list RS, št. 108/04) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRALE DEJAVNOSTI OKOIJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2005.
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij v občini Žalec na področju varstva okolja, ki jih opredeljuje nacionalni program varstva okolja in program varstva okolja v občini Žalec in sicer:
A* sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja na območju občine Žalec,
B* sofinanciranje programov dela - redne dejavnosti organizacij na področju varstva okolja in narave.
2.	Pogoji
Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah in Zakona o zavodih, ki imajo sedež v občini Žalec in ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu.
Za vrednotenje, ugotovitev primernosti projekta za sofinanciranje in določitev višine sofinanciranja, bodo uporabljena merila za ocenjevanje vlog, ki so podrobneje opredeljena v razpisni dokumentaciji, in sicer: reference izvajalca, ustreznost cene glede na projekt, kakovost načrta za izvedbo projekta, usklajenost vsebine in ciljev projekta s predmetom javnega razpisa. Sredstva sofinanciranja se bodo dodeljevala za vloge z najvišjim zbirom točk. Dodelitev sredstev je možna največ do višine 50 % vrednosti projekta oz. programa.
3.	Okvirna višina sredstev
Sklop A: Skupna višina sredstev za sklop A je 250.000,00 SIT, za sklop B pa
250.000,00 SIT.
Investitor si pridržuje pravico do prerazporeditve sredstev med posameznimi
sklopi glede na prispele prijave.
4.	Predvideno obdobje porabe sredstev je do konca oktobra 2005.
5.	Razpisni rok
Predlagatelj mora poslati oz. dostaviti vlogo na razpisanih obrazcih do vključno 23. marca 2005 do 15. ure na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno ”Ne odpiraj - vloga”, naziv javnega razpisa ter sklop javnega razpisa, na katerega se predlagatelj prijavlja (sklop A oz. B). Na hrbtni strani ovojnice naj bosta navedena ime in točen naslov predlagatelja.
6.	Naslov, prostor, datum in ura odpiranja vlog
Odpiranje vlog, ki ne bo javno, bo 24. marca 2005 na Občini Žalec ob 9-00.
7.	Obveščanje o izboru
Predlagatelji bodo v postopku obveščeni o potrebni dopolnitvi, najpozneje v 30 dneh od dneva odpiranja pa o izidu javnega razpisa.
8.	Razpisna dokumentacija je ves čas trajanja razpisa na voljo na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
9.	Dodatne informacije dobite pri Marjani Kopitar, Občina Žalec, tel. 03/713 64 56, elektronski naslov: Marjana.Kopitar@zalec.si
ki sta lani izdali knjigo Griže; Zdenki Markovič za poklicno in ljubiteljsko vodenje pevskih zborov na I. OŠ Žalec, v Gotovljah in zadnji dve leti Savinjskega okteta; Godbi Liboje za 70-letno uspešno delovanje.
Najvišje priznanje Savinovo plaketo z nagrado je za 40 let dela v kulturi prejela Jožica Ocvirk, reci-tatorka, gledališka igralka, režiserka, voditeljica programov in oddaj na lokalnih medijih, predsednica KUD Žalec in avtorica številnih besedil (pogovor z njo objavljamo na strani 9).
Na prireditvi so pod režijskim vodstvom Jaše Koceli nastopili glasbeniki Erika Gričar, Barbara Komadina,
Igor Teršar
Jerneja Pačnik, Maja Rome, Judita Popovič, Miha Debevc, Klemen Smolej in Piero Malkoč, pevec Aleks Tovornik in recitatorji Lidija Koceli, Igor Veber, Katra Petriček, Žiga Žveplan, Katarina Kukovič in Luka Arnuš. Program je povezovala Neja Petek.
K. R., foto: T. T.
Salinovi nagrajenci z županom: (od leve) Helena Turnšek, Milena Kotnik, Magda Ježovnik, Mojca Florjančič, Breda Veber, Nuša Ilovar (sedi), Zdenka Markovič, predsednik in dirigent Godbe Liboje, Jožica Ocvirk in Lojze Posedel
okvir preteklih časov. Danes vseskozi poudarjamo globalizem, informacijsko povezanost, ki zaobjame tako rekoč v hipu cel planet. Poudarjamo
res doma, tukaj se pokaže njegov svet, misel, senzibilnost. Kultura je seveda temelj narodove biti in njegovega samozavedanja, samozavesti
priznanje za leto 2004 so prejeli: pesnica in pisateljica Nuša Ilovar, Milena Kotnik za vsestransko bogatitev kulture v domačem Levcu in tudi v občini, Helena Turnšek za uspešno mentorstvo šolskim folklornim skupinam na POŠ Trje in zborovodkinja ter glasbena pedagoginja Mojca Florjančič za svoje delo na II. OŠ Žalec ter vodenje cerkvenega in moškega zbora v Gotovljah.
Savinove plakete je župan izročil Magdi Ježovnik in Bredi Veber,
Slovenski kulturni praznik so v občini Žalec tudi letos počastili z osrednjo občinsko proslavo, na kateri je župan podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju v letu 2004. Slavnostni govornik je bil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar.
V svojem nagovoru je Igor Teršar med drugim dejal: "Spraševanje o kulturi, tako posameznika kot celotne družbe, se danes v modernem času zdi na prvi pogled morda celo naivno. Nekaj, kar morda sodi v mišljenjski
brezmejnost kapitala in kapitalskih tokov, hitrost, upravljanje, kultura pa kot da ni več od današnjega sveta ali celo njen temeljni del. Vendar pa gre samo za videz. Ves ta sodoben svet tehnološke in informacijske moči je seveda globalen, vendar pa hkrati tudi usodno prazen. Kot da ni prostora za posameznika, za njegov enkraten in neponovljiv svet, njegovo videnje, občutenje, njegovo rast, skratka za vse to, kar je skrajno osebno, nevidno, plemenito in krhko. Vse to se lahko in zmore manifestirati samo skozi jezik in prakso kulture in umetnosti. Šele tukaj je posameznik
in civilizacijske rasti. V zgodovini nas je utemeljevala kot narod, bila je eden od temeljev, na katerem smo zgradili lastno državo. Kultura najbolj odraža našo individualnost v družbi
evropskih narodov,” je med drugim poudaril Igor Teršar in izpostavil nekatere še posebej uspešne skupine in posameznike v kulturi žalske občine.
Da je kulturna dejavnost v občini in dolini zelo pestra in uspešna, je v svojem nagovoru poudaril tudi župan Lojze Posedel in ob tem še posebej izpostavil kulturno dejavnost mladih. Zatem je podelil Savinova odličja za leto 2004.
Brez kulture je svet prazen
Med nastopom recitatorjev na proslavi v Libojah
ka v Gotovljah so pripravili člani kulturnega društva Gotovlje in učenci podružnične osnovne šole. Nastopih so recitatorji in otroški pevski zbor podružnične osnovne šole ter moški in ženski pevski zbor Gotovlje. Slavnostna govornica je bila ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank - Meža, ki je v govoru poudarila pomen kulturnega izročila za identifikacijo našega naroda v procesu globalizacije.
Šempetrčani so se zbrali na proslavi v dvorani Hmeljarskega doma. Program sta pripravila Kulturno-umetniško društvo Grifon in osnovna
Med nastopom folklorne skupine KUD Grifon Šempeter
V Gotovljah so na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku navdušili mladi pevci.
Kulturno društvo. Nastopili so Godba Liboje, otroški pevski zbor podružnične osnovne šole, recitatorska skupina kulturnega društva in libojska upokojenska gledališka skupina Melisa. O pomenu praznika je govoril predsednik Kulturnega društva Liboje Marjan Renko.
Praznovanje kulturnega prazni-
šola, o pomenu praznika pa je spregovorila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli. V kulturnem programu so nastopih pevski zbor, folklorna in plesna skupina ter recitatorji osnovne šole Šempeter, gledališka skupina in folklorna skupina Grifon.
T. Tavčar
Kulturniki počastili svoj praznik
Ob slovenskem kulturnem prazniku so se v Spodnji Savinjski dolini zvrstile številne prireditve. Poleg osrednje proslave v Žalcu so tudi v mnogih drugih krajih žalske občine pripravili zanimive proslave, med drugim v Libojah, Gotovljah in Šempetru.
V Libojah je proslavo z bogatim kulturnim programom pripravilo
Priznanja učencem in mentorjem
S podelitve priznanj osnovnošolcem in mentorjem L OŠ Žalec
V občini Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo proslavo tudi za osnovnošolce šol z območja občine. Tudi letos je župan občine Žalec Lojze Posedel ob tej priložnosti učencem in mentorjem podelil priznanja.
Župan je nagovoril mlado občinstvo in jim čestital ob kulturnem prazniku, posebne
čestitke pa so veljale tistim, ki so prejeli priznanja za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, plesnem, glasbenem in dramskem področju. Skupno je bilo podeljenih 72 priznanj, od tega 45 učencem in 21 mentorjem z OŠ Griže, Petrovče, Šempeter ter I. in II. OŠ Žalec.
T. T.
Poslanski ponedeljki
za občane
V Žalcu sta v tem mandatu kar dve poslanski pisarni. Kot
smo že poročali, se lahko občani s poslancem Ivanom Jelenom srečujejo v prostorih društva upokojencev, pred dnevi pa je s priložnostno slovesnostjo poslansko pisarno odprl tudi Lojze Posedel. Njegova pisarna je v Bergmannovi vili poleg občinske stavbe.
Uradne ure poslanske pisarne so vsak ponedeljek od 9- do 11. ure, pred tem pa se je potrebno najaviti na telefonski številki 710 40 20. Po besedah poslanca in žalskega župana Lojzeta Posedela mora imeti vsak poslanec pisarno in ker mora biti na voljo vsem vohvcem, ne le tistim, ki so mu dah svoj glas, se je namesto strankarskih prostorov
odločil za prostore v hiši, kjer imajo sedež številna društva in organizacije civilne družbe.
Občani lahko poslanca opozorijo na kakšne probleme, iščejo nasvete ah zgolj povedo kakšno svoje mnenje. “Glede na to, da sem v Državnem zboru član odbora za promet, odbora za gospodarstvo in odbora za kmetijstvo, sem z dopisom obvestil vsa podjetja in ustanove v naši regiji, ki delujejo na teh področjih, kje se lahko srečamo in da se dogovorimo za redna mesečna srečanja. Predvsem govorim za področje kmetijstva, za katerega vem, da bi bila glede na organiziranost in izzive, ki so pred kmetijstvom, taka oblika sodelovanja zelo dobrodošla.”
K. R.
Podžupani so si razdelili delo
Občina Žalec ima odslej tri podžupane. V času uradnih ur bodo na voljo v pisarni v Bergmannovi vili, vsak od njih pa pokriva določena področja in krajevne skupnosti. Čeprav so podžupani trije, si bodo razdelili sredstva v višini nadomestil za dva nepoklicna podžupana.
Ferdinand Haler je zadolžen za področje sociale, zdravstva, kmetijstva, borčevske, invalidske in mladinske dejavnosti ter društva, kot je lovsko, pa tudi za krajevne skupnosti Liboje, Griže in Vrbje. Uradne ure ima ob torkih od 9- do 11. ure.
Marijan Turičnik pokriva krajevno skupnost Petrovče in mestno skupnost Žalec, poleg tega pa področje kulture, športa, vzgoje in izobraževanja. V pisarni v Bergmannovi vih bo občanom na voljo vsak četrtek od 9- do 11. ure.
Janko Kos bo dosegljiv za občane vsako sredo od 15. do 17. ure. ’’Njegove” krajevne skupnosti so Šempeter, Ponikva in Galicija, področja pa okolje in prostor ter drobno gospodarstvo. Skupni sestanki vseh podžupanov z županom bodo ob ponedeljkih.
K. R.
februar 2005
Praznik ima težo in vsebino
Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku občine Vransko v dvorani Kulturnega doma na Vranskem je bila zadnja v vrsti občinskih proslav v Spodnji Savinjski dolini. Po Zdravljici, ki jo je zapel mešani pevski zbor Vransko, je zbrane v imenu občine in Prosvetnega društva Vransko pozdravila predsednica društva Damjana Podbregar.
Slavnostni govornik je bil častni občan, duhovnik Izidor Pečovnik
- Dori, ki je med drugim dejal: "Kulturni praznik ima vsekakor težo in vsebino. To je praznik, ki je kot izvir, ki je neizčrpen, ker ga polnijo tisti, ki jih poznamo, spoštujemo, pa tudi tisti, ki jih ne opazimo in ne cenimo dovolj. Dajmo si ob tem prazniku, v duhu Prešerna, duška v lepi slovenski besedi, pesmi, plesu in omiki. Tako smo Prešernovo misel in vizijo aktualizirali v sedanjem času, ki je najbolj naš in smo mi tukaj zanj odgovorni."
V kulturnem programu so nasto-
Med govorom Izidorja Pečovnika -Dorija
pili Urška Križnik Zupanc s harfo, domači pesnik Tomaž Mahkovic, učenci osnovne šole Vransko - Tabor in Glasbene šole Risto Savin Žalec.
T. Tavčar
Praznik kulture izjemno doživetje
Letošnja osrednja občinska proslava ob slovenskem kultur nem prazniku v občini Prebold je bila ena izmed najboljših tovrstnih proslav doslej. V občini Prebold delujejo tri kulturna društva, ki vsaka zase in skupno bogatijo kulturni utrip v tem delu Savinjske doline. Z najdaljšo tradicijo se ponaša DPD Svoboda Prebold, ki je skupaj z občino tudi prevzelo organizacijo letošnje proslave.
Združeni v šopku kulture, ki ga je preveval Prešernov duh, so se pred polnoštevilno dvorano na najlepši način predstavili pevci MPZ DPD Svobode Prebold z zborovodjem Matjažem Kačem, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta Milana Posavca, MePZ osnovne šole z zborovodjem Bojano Hrovat, glasbenice Manuela Goropevšek -vokal in harmonika, Ana Kosmač
-	sintetizator in Nana Ivana Hrastnik
-	flavta.
Osrednjo nit proslave so razvijali
in tkali v zaključeno celoto recitatorji gledališke skupine DPD Svobode Prebold Janko Pirc, Franci Cigler, Martina Kumer, Katarina Grenko, Klavdija Jelen, Milena Sedminek, Eva Pečovnik, Žiga Hriberšek in Manja Holobar. Prešernov duh, ki je vel iz njihovih interpretacij so obogatile plesalke Jasmina, Melvina, Urška, Larisa in Lejla. Proslava je potekala v režiji Cirila Jagriča, ki je poskrbel tudi za kostume, ki so približali čas, v katerem je Prešeren živel. Svoje so dodah še glasbeni posnetki Romana Zeliča, videoposnetki Tomaža Cvara, cvetlični aranžmaji Danice Jerman, odrski rekviziti župnika Franca Serca in gostilne Filijalke ter luč in ton Srečka Stepišnika in Jožeta Škorjanca.
Slavnostni govornik letošnjega
praznika kulture je bil direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Goropevšek, ki je vsestransko povezan s svojim krajem in s Savinjsko dolino. ”Ko začnemo razmišljati o kulturi, se nam hote ali nehote v mislih pojavijo številne kulture, ki jih tako radi, pogosto povsem nekritično, izgovarjamo v vsakdanjem življenju. Če začnemo s kulturo obnašanja, kulturo branja, kulturo dialoga ... Kultura je beseda, ki se jo da pravzaprav uporabiti v številnih zvezah in povezavah ali, povedano drugače, z njo, tj. s kulturo, je prežet skoraj vsak delček našega vsakdanjega življenja,” je v uvodu svojega govora dejal Branko Goropevšek. V nadaljevanju je razpredal svoje mish o tem, kako kulturen narod smo Slovenci, kako imamo razvit kulturni standard, pa tudi o tem, da časi, ki prihajajo, najverjetneje ne bodo več tako prijazni kulturi, saj nameravajo manj kot odstotek bruto družbenega dohodka, namenjenega kulturi, nekateri v državi še bolj
oklestiti. "Pripadamo generaciji, ki je v zadnjih petnajstih letih doživela toliko epohalnih sprememb, kot jih verjetno ni doživela nobena pred tem. Sanje o lastni državi so se uresničile. In kultura je k uresničitvi teh sanj prispevala ogromen delež, saj je stoletja ohranjala in oplajala nacionalni duh. Če smo Slovenci še pred stoletjem in pol začeh ustanavljati prva narodna kulturna društva, ki so delovala izključno na amaterski bazi, smo v zadnjem stoletju dobili še vrsto poklicnih organizacij, ki institucionalno ohranjajo in razvijajo slovensko kulturo,” je še dodal Goropevšek in nato kritično spregovoril o sedanji kulturni politiki, ki je podvržena harmonizaciji z Evropsko unijo. Pravica do kulture je osnova vseh temeljnih človekovih potreb in svoboščin, uni-
verzalna pravica, in jo kot tako v svojih aktih definira tudi Unesco. Na osnovi tega je država Slovenija pred dvema letoma sprejela krovni zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. "Država je torej želela sprejeti zakon, s katerim skuša zagotavljati skladen kulturni razvoj Slovenije, podpirati ustvarjalnost, omogočiti čim širši dostop do kulturnih dobrin vsem državljanom, varovati kulturno dediščino in kulturno identiteto doma in v tujini. In kar je najpomembneje, zagotoviti enakopravnejši dostop do javnih sredstev vsem izvajalcem kulturnih programov. Država to imenuje decentralizacija kulture. S tem se na eni strani žeh definirati javni interes na nivoju države. Vendar pa, ali je javni interes res enak državnemu - to je aktualno političnemu? Slej ko prej bomo morah oblikovati takšen nacionalni kulturni program, ki bo za skladen razvoj kulture neobhodno potreben. Po drugi strani pa želi država zavezati lokalne skupnosti, da vodijo kulturno pohtiko in jo samostojno urejajo na svojem področju. Lepo bi zvenele te besede, če ne bi poskus t. i. decentralizacije na področju kulture pomenil le še en prikrit način dodatnega obremenjevanja javnih sredstev bolj ah manj obubožanih lokalnih skupnosti. Seveda pa ni strahu, da bi Slovenci poštah vse manj narod kulture. Amaterska kulturna dejavnost, ki je amaterska samo po definiciji, zavest in tudi precejšnja mera idealizma, ki je hvala bogu, še prisoten v profesionalnih kulturnih zavodih, nam je porok, da ne bomo postajah in poštah zgolj proizvajalci in uživalci cenene "instant” kulture. In še apel! Spomnimo se kdaj kulture tudi ob drugih priložnostih, ne samo v tem času. Sicer pa, nikoli več ne bo tako, kot je bilo; danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan. Takšno je bilo sporočilo bivšega predsednika repubhke pred štirinajstimi leti, ob evforičnem vzdušju proglasitve samostojnosti slovenske države pred našim, slovenskim parlamentom. Skoraj preroške besede so še kako aktualne tudi danes, vendar s pridatkom: naj nov dan ne bo negotov! Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednote”
D. Naraglav
Med nastopom gledališke skupine
Edinost, sreča, sprava ...
V	občini Polzela so osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v dvorani kulturnega doma. Slavnostna govornica je bila ravnateljica osnovne šole Valerija Pukl.
V	svojem govoru je med drugim poudarila, da ni slučaj, ”da smo se danes zbrali v tako velikem številu prav tukaj, kjer je prostor kulture in duha. Svečanost današnjega trenutka nosi v sebi nekaj posebnega, saj praznujemo slovenski kulturni praznik prvič v krogu družine evropskih narodov. V teh dneh vsa Slovenija praznuje, da bi obudili v naših srcih vrednote, ki jih pooseblja največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi globoko v svojem srcu priznal, da Slovenec ne bi bil Slovenec in slovenski jezik ne slovenski, če Prešeren ne bi bil Prešeren in daljnega leta 1848 izdal svojih slovenskih Poezij. Skrivnost velikih zmag majhnega slovenskega naroda je prav v njegovi visoki kulturni zavesti, s katero je gradil svojo samobitnost. Saj to dokazuje dejstvo, da smo edini narod, ki praznuje svoj kulturni praznik kot državni praznik. Z njim se bolj ah manj identifici-
Desa Muck in Natalija Pilko
rajo Slovenci, saj smo pomanjkanje državniške tradicije nadomeščali predvsem s poudarjanjem kulturne identitete.” Svoj govor je Valerija Pukl zaključila z besedami: "Zato kličem skupaj s Prešernom: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo ... naj živi, kar nas dobrih je ljudi!”
Gostja proslave je bila pisateljica Desa Muck, s katero se je o njenem delu in življenju pogovarjala Natalija Pilko. Proslavo so z recitacijami obogatili učenci OŠ Polzela in dekliška vokalna skupina pod vodstvom Tine Novak.
T. Tavčar
Prešerna počastili v igri, pesmi in plesu
Med govorom Mateje Perger, na odru tudi moški pevski zbor Braslovče
Osrednja občinska proslava občine Braslovče je bila večer pred samim praznikom v dvorani zadružnega doma Braslovče. Prireditev, ki je bila dobro obiskana, je pripravilo Prosvetno društvo Braslovče v sodelovanju z osnovno šolo in Kulturnim društvom Gomilsko.
Slavnostna govornica je bila podžupanja občine Braslovče in predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger, ki je v govoni poudarila, da je bil France Prešeren s svojim umetniškim ustvarjanjem in delovanjem vizionar današnjega časa, s svojo kulturno zapuščino pa je želel v vsakem Slovencu tedanjosti in prihodnosti vzbuditi narodno zavest in skrb za slovensko kulturno identiteto. Čestitala je vsem kulturnim delavcem in društvom v občini ter jih pozvala, da s svojim aktivnim delom na področju kulture nadaljujejo tudi v prihodnje.
V kulturnem programu so se
predstavih učenci OŠ Braslovče -člani Šolskega kulturnega društva ter mladinska dramska skupina Kulturnega društva Gomilsko, ki so v igri, pesmi in plesu na sodoben način interpretirah dela Franceta Prešerna. Dokazali so, da lahko Prešernova dela v današnjem času najdejo svojo mesto v dramski uprizoritvi, klasični recitaciji, folklornem nastopu,
glasbenem recitalu pa tudi v rapii.
Na prireditvi so bili v Šolsko kulturno društvo svečano sprejeti učenci prvega razreda devetletke, ki so ob tej priložnosti prejeli knjigo v vzpodbudo in spomin na slovesen trenutek, s svojim nastopom pa so dokazali, da so že kos prvim kulturnim izzivom.
T. Tavčar
Proračun v javni obravnavi
Vranski svetniki so na 13. redni seji med drugim v prvem branju obravnavali predlog odloka o proračunu občine Vransko za letošnje leto in ga dali v 30-dnevno (do vključno 2. marca) javno obravnavo, obenem pa zadolžili župana Franca Sušnika, da pripravi odlok za drugo branje tako, da bo v njem vključena postavka preplastitev ceste Brce-Jakov dol. Po predlogu je predvidenih nekaj več kot 395 milijonov tolarjev prihodkov in 429 milijonov tolarjev odhodkov.
V letošnjem letu je predvideno dodatno zadolževanje v višini 33,6 mihjona tolarjev, za odplačilo dolga pa 8,5 mihjona. Največ denarja iz proračuna za letošnje leto (103 milijone) bodo porabih za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, 101 milijon za gospodarske dejavnosti, 97,5 za varstvo okolja itd.
Občinski svet je sprejel tudi odlok o merihh, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in ob povečanju kapacitet obstoječih priključkov na javno vodo-
vodno in kanalizacijsko omrežje. Obvezni prispevek se je povečal za okrog 15 odstotkov. Uporabniku za priključitev na javno vodovodno omrežje, ki porabi na mesec 16 kubičnih metrov vode, zaračunajo obvezni prispevek za eno gospodinjstvo 100 tisoč tolarjev, za vikend, klet, zidanico pa znaša prispevek 150 tisoč tolarjev. Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za eno gospodinjstvo je prispevek 210 tisoč tolarjev.
T. T.
Občine
februar 2005
Prikaz mletja lesnih odpadkov
Na turistični in konjerejs-ki domačiji v Latkovi vasi pri Preboldu je minulo sredo, 16. februarja, potekal zanimiv prikaz mletja lesnih odpadkov, ki jih lahko uporabimo kot biomaso za kurjenje, za kompostiranje ali vrnemo neposredno v naravo. Gre za poseben stroj, pritrjen na traktor, ki ga lahko uporabimo povsod tam, kjer imamo opravke z vejami in drugimi lesnimi odpadki, ki se pojavljajo ob rezanju živih mej, okrasnega grmičja ali dreves.
Stroj Hack Blitz 600, ki ga je izdelalo specializirano podjetje za les in lesne odpadke Posch iz Leibnitza v Avstriji, je prvi tovrstni stroj v Sloveniji. Za njegov nakup se je odločil podjetnik Drago Huš iz Latkove vasi, ki v okviru svoje dejavnosti obrezuje drevesa ob cestah, v parkih in drugod. Zmleti odpadki so lahko idealno gorivo, uporabijo
S prikaza delovanja stroja za drobljenje lesnih odpadkov v Latkovi vasi
se lahko kot gnojilo, predvsem pa je pomembno, da se brez kurjenja v naravi, ki je običajno z odlokom prepovedano, znebimo težav, kam z vejami.
Predstavitve so se udeležili predstavniki občin, krajevnih skupnos-
ti, komunalnih podjetij in drugi. Nakupna vrednost je tri milijone tolarjev, seveda pa je k temu treba pridati še vrednost traktorja. Drago Huš je dejal, da naj bi se investicija izplačala v 3 do 5 letih.
D. Naraglav
Tržnica dobro obiskana
V teh zimskih dneh na stojnicah ne manjka zelja in repe pa tudi suhomesnih in drugih izdelkov.
Preboldska kmečka tržnica je v vseh letih, odkar deluje, veliko prispevala k sobotnemu dogajanju v tem kraju pod Žvajgo. Ljudje so se navadili nanjo in radi kupujejo domače izdelke, ki popestrijo njihovo prehrano.
Tržnica deluje nemoteno tudi preko zime, prodajalci pa v tem času v glavnem ponujajo kislo zelje, repo in prekajene svinjske dobrote. Dobiti je mogoče tudi domače sveže mleko, različne vrste kruha, pečenega v krušnih pečeh, vse vrste peci-
va, domače rezance, tudi kakšno dobro vino, pestra je tudi ponudba medu, saj je v kraju kar nekaj čebelarjev, in še marsikaj drugega.
Za prodajalce in tudi kupce je bila kakšna sobota v tem zimskem času precej mrzla, vendar pa so tako eni kot drugi vseeno vztrajali in kljubovali mrazu s kakšnim dobrim napitkom. Na tržnici je še posebej prijetno ob kakšnih praznikih, saj je takrat tudi ponudba na stojnicah v znamenju praznikov. Kmalu bo velika noč in lahko boste obiskali velikonočno tržnico. Lani so ob tej priložnosti pripravili festival potic in izdelovanje butar in nekaj podobnega pripravljajo tudi letos 19- marca.
Tržnica je še vedno vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, po potrebi, če je kakšen praznik, pa tudi pogosteje. Nazadnje je bila minulo soboto, 19-februarja, naslednja pa bo v soboto, 5. marca. Prodajalci vas vabijo, da jih obiščete.
D. N.
Občinska proslava kulture v Taboru
Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Tabor je bila po mnenju mnogih nekaj lepega, predvsem pa nekoliko drugačna kot ponavadi. Zamisel proslave je pripravila Alenka Vrenko, članica mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor. Zbor je bil pod pokroviteljstvom občine glavni organizator in soustvarjalec vsebine programa.
V prijetnem kulturnem vzdušju smo v dvorani Doma krajanov lahko prisluhnili bogatemu programu, ki so ga s svojimi nastopi popestrili Savinjski registi, moški in mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor in recitatorji (pevci) Pevskega društva Tabor. Občinstvu so se predstavili z recitalom Prešernovih pesmi. Pomemben delež h kulturnemu večeru je dala tudi folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, ki se je udeležencem proslave predstavila s prekmurskimi in gorenjskimi plesi.
Slavnostni govornik je bil župan
občine Tabor Vilko Jazbinšek. V govoru je poudaril pomen kulture za duhovno bogatitev življenja in pomen slovenskega kulturnega praznika, ki je odraz spoštovanja do našega velikega pesnika Franceta Prešerna in potreba za ohranitev naše kulture, ki je eden od temeljnih pogojev za ohranitev in prepoznavnost naroda. Narod, ki ne spoštuje svoje kulture in svoje zgodovine, je obsojen na propad, zato je še zlasti sedaj, ko smo stopili v Evropo, še kako pomemben naš odnos do lastne kulture.
D. N.
Mladi ustvarjalci kulture
Slovenski kulturni praznik so na različne načine zaznamovali po vseh šolah naše doline. Prisrčno prireditev so pripravili tudi na POŠ Trnava.
Na prireditev so povabili vse kra-
jane in starše otrok, ki so se v lepem številu odzvali vabilu in z veseljem spremljali bogat program. Nanj so se otroci vrtca in šole pripravljah že od začetka leta. Po Prešernovi Zdravljici so se zvrstile različne glasbene, igral-
ske, plesne in pevske točke.
Prijeten delež so k tokratnemu dopoldnevu dale tudi kmečke žene iz Trnave, Šentruperta in Orle vasi, ki so na koncu proslave poskrbele za sladke dobrote.
Tušev center še letos
Polzelski svetniki so na 13. redni seji med drugim drugič obravnavali proračun občine za letošnje leto in predlog odloka o ureditvenem načrtu centra Polzele. Proračun, ki je bil pred tem v enomesečni javni obravnavi, bo imel 751 milijonov tolarjev prihodkov, kar je 13 odstotkov več od načrtovane realizacije prihodkov za leto 2004, in 789 milijonov odhodkov.
Takšen proračun so, razen svetnika Franca Bašiča (SDS), potrdili vsi. Največ, 267 milijonov tolarjev, bodo iz proračuna namenih za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje.
Več časa pa so svetniki namenih obravnavi odloka o ureditvenem načrtu za center Polzele. Pred tem je načrt obravnaval odbor za okolje, prostor in komunalo in ga potrdil skupaj s stališči do pripomb. Usklajevanja so potekala več mesecev. Načrt predvideva izgradnjo pribhžno 5 tisoč kvadratnih metrov trgovskega centra Thš z osrednjim trgom in manjšimi poslovno-turis-tičnimi objekti, območjem za šport in rekreacijo in območjem za več stanovanjskih stavb. Ob novi zahodni
priključni cesti na obvoznico so na severni in južni strani poslovno-trgov-skega objekta načrtovana centralna parkirišča in bencinski servis. Ob koncu razprave so se svetniki odločili zanj. Načrt so izdelali v Razvojnem
centru Celje, z deh pri prestavitvi šolskih igrišč, ki bodo občino stala nekaj več kot 57 milijonov tolarjev, pa bodo pričeli meseca maja.
Svetniki so nato v drugi obravnavi sprejeh predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ločica pri Polzeh II faza. Spremembe
in dopolnitve se nanašajo na tri prostorsko ločena območja na levem bregu Savinje v skupni vehkost 3,83 ha. Na tem območju je predvidena gradnja 27 prostostoječih in individualnih stanovanjskih objektov.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdih sklep o načinu financiranja pohtičnih strank v občini Polzela za letošnje leto. Višina sredstev,
namenjenih za financiranje strank, se določa v višini 0,314 odstotka sredstev, ki jih ima občina opredeljena po predpisih, ki urejajo financiranje občine in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto in znaša 46 tolarjev na dobljeni glas.
T. Tavčar
Sedaj še igrišča, kmalu nov Tušev center
Več denarja za gasilce
V obnovljenih prostorih občine Braslovče so v veliki sejni sobi župan občine Braslovče Marko Balant, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki vseh gasilskih društev v občini Braslovče svečano podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Pri podpisu so bili prisotni tudi člani poveljstva, in sicer poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič in podpoveljnika Janko Tomanič in Boštjan Brišnik. V občini Braslovče skrbi za lokalno gasilsko službo sedem gasilskih društev, in sicer Braslovče, Dobrovlje, Gomilsko, Grajska vas, Parižlje-Topovlje, Letuš in Trnava.
Pred podpisom pogodbe se je župan Marko Balant zahvalil gasilcem in Gasilski zvezi Žalec za dobro delo, sodelovanje in pomoč. Iz proračuna občine bodo v letošnjem letu za gasilstvo namenili 30 odstotkov več sredstev kot lani, saj nastopa obdobje, ko bo potrebno intenzivno slediti razvoju gasilske tehnike in opremljenosti.
Za dobro sodelovanje se je zahvalil tudi predsednik Gasilske zveze
Žalec Franci Skok in poudaril, da je zveza pomemben člen z vidika izobraževanja in drugih strokovnih sodelovanj. Ekipi Parižlje-Topovlje,
ki bo nastopila na izbirnem tekmovanju za gasilsko olimpijado je zaželel veliko uspehov. Nekaj besed je namenil tudi zvezi, ki bo letos proslavila zlati jubilej. Poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič pa je poudaril, da brez dobrega sodelovanja med vsemi podpisniki ni velikih rezultatov, s katerimi se lahko pohvali braslovško poveljstvo. Predvsem so velik korak naredili pri
izobraževanju in opremljanju gasilcev, saj se zavedajo, da je učinkovito posredovanje ob požarih in nesrečah odvisno od znanja in opreme gasilcev.
Za leto 2005 so iz proračuna za delovanje gasilcev skupaj namenili 15,7 milijonov tolarjev, od tega 1,4 milijone za delovanja zveze, 1,3 za
zavarovanje odgovornosti, opreme in gasilcev, 4,5 za delovanje društev in 5 pa za nabavo opreme. Iz požarnih pristojbin naj bi zbrali 1,4 milijone tolarjev. Pričeli pa so tudi že z aktivnostmi za nabavo novega vozila GVC za osrednje društvo. Investicijo, ki bo kar zajema, bo obravnaval občinski svet, svetniki pa so za nabavo vozila že namenili 2 milijona.
T. Tavčar
Udeleženci podpisa pogodbe
Prebold v Skupnost občin
Svetniki občine Prebold se bodo jutri sestali na 25. redni seji, prvi v letošnjem letu. Na dnevnem redu bo predvidoma 14 točk.
Najprej bodo sprejeli program dela nadzornega odbora občine Prebold za leto 2005. Nadzorni odbor naj bi letos pregledal zaključni račun proračuna občine za leto 2004, nekatere dejavnosti na področjih proračunske porabe iz lanskega proračuna, opravil pa bo tudi nadzore po predlogu župana ali občinskega sveta.
Sledila bo prva obravnava odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Osnutek naj bi bil zatem dan v 30/dnevno javno razpravo.
Po skrajšanem postopku bodo preboldski svetniki obravnavali predlog Odloka o dopolnitvah odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah in predlog Odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno omrežje.
Na dnevenm redu sta tudi predlog
letnega programa športa v občini Prebold in predlog razdelitve proračunskih sredstev za sofinanciranje programov športa, prav tako pa predlog razdelitve sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Tudi o ceni storitve pomoč na domu bodo odločali na jutrišnji seji. Predlagana je cena v višini 2.934,00 tolarjev za opravljeno uro storitve. Te storitve opravlja Dom Nine Pokorn, deležnih pa jih je sedem občanov. Občina subvencionira polovico cene.
Poleg tega bo župan Vinko Debelak občinskemu svetu predlagal, da se Občina Prebold včlani v Skupnost občin Slovenije.
K. R.
D. N.
Letos 80 let društva
Delovni
braslovški gasilci
V PGD Groblja praznujejo letos okrogli jubilej. Pred dnevi so se zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil že osemdeseti po vrsti in hkrati tudi uvod v jubilejno leto, ki ga bodo z nabavo novega kombiniranega gasilskega vozila slovesno obeležili ob koncu junija.
Jubilejnega občnega zbora so se udeležili župan Vinko Debelak, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Prebold Jože Veber in Branko
Verk, predstavniki sosednjih gasilskih društev in člani društva. 0 vzgoji gasilske mladine in vključevanju žena v društvo je na občnem zboru spregovoril predsednik društva Vojko Kolenc, sicer pa je njihovo delo v preteklem lem potekalo po ustaljenem programu in smernicah, ki jih narekuje javna gasilska služba
v občini Prebold. Bili so uspešni na organizacijskem, operativnem in izobraževalnem področju. Uspešno so izpeljali organizacijo gasilske-
ga kviza za gasilsko mladino GZ Prebold in hitrostnega tekmovanja za pokal C-Ringa in se udeleževali vseh aktivnosti in prireditev, ki so potekale v okviru GZ Prebold. Na operativnem področju so sodelovali pri vseh požarnih intervencijah in preventivnih vajah. Na tekmovalnem področju so sodelovale članska A in B ekipa, ženska B ekipa, veteranska ekipa in po nekajletnem premoru tudi pionirska ekipa deklic. Žal pa jim tudi lani za tekmovanja ni uspelo pripraviti mladinske ekipe, za kar si bodo prizadevali v letošnjem jubilejnem letu.
V letošnjem letu so si zastavili vrsto nalog, med drugim tudi praznovanje jubileja, ki bo vključeno v program občinskega praznika in združeno z dnevom gasilca, opraviti nameravajo pleskarska dela na domu, namestiti opaž na starem delu doma in, če bo mogoče, izvesti še investicijo v centralno kurjavo. Ob tem bo potrebno redno vzdrževati gasilsko opremo in tehniko ter opraviti vzdrževalna dela v dvorani in garaži.
Na občnem zboru so podelili več priznanj za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. Za 40-letno delo so priznanje prejeli Branko Jesenek, Ivan Tominšek in Vinko Golič, za
50-letno delo pa Jožef Dobnik, Franc Povše in Franc Kukovnik.
D. Naraglav
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče so se pred dnevi zbrali na 105. občnem zboru. Iz poročila predsednika Jožeta Matka in poveljnika Danijela Pantnerja je razvidno, da so naloge, ki so si jih zadali ob lanskem občnem zboru, v veliki meri izpolnili.
Veliko časa so namenili izobraževanju, pet desetin je uspešno
sodelovalo na tekmovanjih, imeli pa so tudi pet posredovanj, od tega dva dimniška požara, en požar v kuhinji ter dve tehnični posredovanji. Organizirali so pregled ročnih gasilnikov, hmeljskih sušilnic, bili so na obisku v vrtcu, za učence 8. razreda braslovške osnovne šole pa so pripravili predavanje na temo, kako ravnati, da ne pride do požara, ter predavanje o uporabi ročnega gasil-
nika. Veliko prostovoljnih ur so člani društva opravili pri gradbenih delih v osrednjem delu gasilskega doma, kjer so uredili prostor za pregled in vzdrževanje izolirnih dihalnih aparatov, kopalnico in sanitarije ter hodnik. Uspešno sodelujejo z gasilci Rommerskirchena v Nemčiji. V razpravi se je braslovški župan Marko Balant zahvalil gasilcem za pomoč, delo gasilcev pa sta pohvalila tudi delegata GZ Žalec Rafko Hrustelj in Jani Šalej.
Program dela za letos je podoben lanskemu, na prvem mestu je izobraževanje operativnih članov. Na zboru so v svoje vrste sprejeli enajst novih članov in podelili priznanja in diplome o napredovanju. Za osebni življenjski jubilej, 90- letnico, in 60 let gasilstva je posebno priznanje prejel Franc Radišek.
Dan pred občnim zborom so pripravili 2. občni zbor mladih gasilcev. Iz obširnega poročila mladinske komisije je razvidno, da je bilo delo mladih braslovških gasilcev dejavno na različnih področjih. Na tekmovanju v kvizu GZ Žalec so zasedli drugo mesto, na državnem tekmovanju v Vinski Gori osmo. Skozi leto so zbrali 4600 kg odpadnega papirja. Taborjenja se je udeležilo 24 mladih gasilcev, poleti so pripravili palačinkijado, organizirali športne igre ...
T. Tavčar
Predsednik Jože Matko in poveljnik Danijel Pantner imata veliko zaslug za uspešno delo braslovških gasilcev.
Franc Kukovnik (v sredini) med prejemom priznanja za 50-letno delo v gasilstvu
Gasilci podpisali pogodbo
V GZ Prebold
za ohranitev 130-letne tradicije
župan Ljubo Žnidar gasilcem zahvalil za opravljeno delo v preteklem letu, jim čestital za dosežene uspehe na operativnem in tekmovalnem področju ter izrazil željo, da bi bili tudi v prihodnje tako požrtvovalni in zagnani pri svojem delu. Povedal je, da je v letošnjem proračunu za to dejavnost namenjenih 10,4 milijona tolarjev.
Delo gasilcev sta pohvalila tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in poveljnik Franci Naraks. Med drugim sta se zahvalila za lansko odlično organizirano prireditev ob praznovanju 100-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Polzela Dan gasilca Gasilske zveze Žalec. Zgledno je tudi sodelovanje med občino in občinskim poveljstvom. Nekaj besed sta namenila praznovanju 50-letnice Gasilske zveze Žalec, ki bo v drugi polovici letošnjega leta.
Predsednik občinskega poveljstva Lado Košec je poudaril, da so lani ob visokem jubileju polzel-skih gasilcev kupili novo vozilo GV-1, nekaj osebne zaščitne opreme in se udeležili številnih usposabljanj in tekmovanj. Andraške gasilke bodo letos že drugič nastopile na gasilski olimpijadi. Lani so opravili 16 posredovanj, skupna ocenjena škoda pa je znašala 3,2 milijona tolarjev.
T. Tavčar
Med podpisom pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v občini Tabor
V tem mesecu potekajo po občinah v Savinjski dolini podpisi pogodb o opravljanju javne gasilske službe za leto 2005. Pogodbo podpišejo vsa gasilska društva v občini, župan občine in predsednik Gasilske zveze
Žalec oziroma Gasilske zveze Prebold.
Med prvimi so tovrstno pogodbo podpisali v občini Tabor, kjer delujejo tri gasilska društva. V imenu gasilskih društev so to storili predsednik PGD Ojstriška vas - Tabor Gregor
Basle, predsednik PGD Kapla Pondor Srečko Pustoslemšek in predsednik PGD Loke Lipe Tekavc. V imenu občinskega gasilskega poveljstva občine Tabor je pogodbo podpisal Ivan Derča, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Franci Skok, v imenu občine, ki tudi zagotavlja sredstva za delovanje javne gasilske službe, pa župan Vilko Jazbinšek.
Le-ta je v uvodu pozdravil navzoče in se gasilcem zahvalil za uspešno delovanje v minulem letu. Predsednik GZ Žalec Franci Skok je izrazil Uidi željo, da bi bilo opravljanje javne gasilske službe še naprej tako uspešno
S pogodbo se občina obvezuje zagotavljati sredstva gasilskim društvom, predvidena s petletnim investicijskim programom. Za leto 2005 znašajo ta nekaj manj kot sedem milijonov tolarjev oziroma 4 do 5 odstotkov primarne porabe občinskega proračuna.
D. N.
Gasilci vedno pripravljeni pomagati
Med podpisom pogodbe (od leve proti desni: predsednik PGD Ločica ob Savinji Martin Steiner; predsednik PGD Andraž nad Polzelo Dušan Zabukovnik, predsednik PGD Polzela Ivi Kotnik, predsednik GZ Žalec Franci Skok in župan občine Polzela Ljubo Žnidar)
Občina Polzela je za izvajanje lokalne gasilske javne službe tudi letos pooblastila prostovoljna gasilska društva iz Andraža nad Polzelo, Ločice ob Savinji in s Polzele. S pogodbo, ki so jo podpisali župan Ljubo Žnidar, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in
predsedniki vseh treh gasilskih društev, podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na celotnem območju občine Polzela.
Pred podpisom pogodbe se je
Občni zbori gasilskih društev so vedno dobro organizirani.
V tem času potekajo občni zbori društev. Med najbolj organiziranimi in koordiniranimi so občni zbori gasilskih društev, ki so vključeni v GZ Žalec in GZ Prebold. Slednja, ki je nastala z ustanovitvijo občine Prebold leta 1999, vključuje v svoje vrste 9 gasilskih društev, za vsa pa je izdelan usklajen urnik občnih zborov, prav tako je pripravljen urnik za občni zbor gasilske mladine GZ Prebold in GZ Prebold.
Prvi so po tem urniku pripravili občni zbor gasilci PGD Groblja, zatem so zborovali gasilci iz Sv.
Lovrenca. V petek, 11. februarja, so se na občnem zboru sestali tudi gasilci iz PGD Matke, dan oziroma dva zatem pa gasilci iz Šešč in Kaplje vasi. Minulo soboto so zborovali gasilci iz Latkove vas, v petek, 25. februarja, se bodo na občnem zboru zbrali gasilci PIGD Tekstilne tovarne Prebold, dan pozneje pa bodo zborovali tudi gasilci PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka.
Nekaj posebnega bo občni zbor PIGD TT Prebold, saj je društvo v času prisilne poravnave podjetja izgubilo večino svojih operativnih članov, s stečajem podjetja pa bi tudi prenehalo obstajati. V Gasilski zvezi Prebold so se glede na nastalo situacijo odločili, da poskušajo
društvo obdržati pri življenju, saj s svojo 130-letno tradicijo sodi med najstarejša gasilska društva v državi. Njegova vloga bo zaradi propada TT Prebold nekoliko drugačna, vsekakor pa želijo, da v njem ostanejo dosedanji člani in se vanj vključijo tudi novi, ki bodo nadaljevali 130-letno tradicijo gasilstva v Preboldu in Savinjski dolini. V tej luči bo potekal tudi občni zbor.
O delovanju gasilske mladine GZ Prebold, ki je bila v minulem letu zelo dejavna in uspešna, bodo spregovorili na občnem zboru v Kaplji vasi 1. aprila. Dan pozneje pa bo na Groblji občni zbor Gasilske zveze Prebold.
D. Naraglav
Novi
predsednik
Čebelarsko društvo Šempeter je imeli pred dnevi občni zbor, na katerem so poleg poročil o delu v preteklem letu in sprejemu programa dela za leto 2005 izvolili tudi novega predsednika. Po dvajsetih letih predsedovanja Pavla Rozmana je vodenje društva, ki ima 15 članov, prevzel Aleš Udrih.
februar 2005
Lani 100-letnica
Na 101. občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Polzela sta o delu v minulem letu poročala predsednik društva Ivan Kotnik in poveljnik Aleksander
Koler. Zbora so se poleg članov udeležili tudi predstavniki domačih in sosednjih društev in drugi gostje.
Delo društva je bilo lani zelo pestro. Praznovali so 100-letnico delovanja, namenu predali novo gasilsko vozilo in proslavili dan gasilca Gasilske zveze Žalec. Posredovali so pri enajstih požarih, se udeležili številnih tekmovanj, mladinska desetina in članice so nastopile na državnem tekmovanju, pripravili so meddruštveno
tekmovanje za pokal Polzele, se udeležili tečaja za nosilce izolirnih dihalnih aparatov, tečaja iz ravnanja z nevarnimi snovmi, reševanja iz vode, tečaja radijske zveze in informatike. Opravili so več pregledov sušilnic in hidrantnega omrežja. Veliko časa so posvetili tudi izobraževanju. Delo društva sta pohvalila župan občine Polzela Ljubo Žnidar in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Nareks.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu. Med drugim so za 30 let dela na področju gasilstva priznanja prejeli Janez Hrašar, Stanko Jezernik in Jože Novak. Za vsestransko pomoč v društvu so priznanja prejeli Anton Mestinšek, Stanko Novak ml., Bojan Pustinek, Anton Stražar in Aleksander Štahl. Za kulturne prispevke na prireditvah so priznanje podelili kvintetu Lastovka. Na zboru so v gasilske vrste sprejeli 11 novih članov.
T. T.
Predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik podeljuje priznanje vodji kvinteta Lastovka Franciju Ogrizu.
V svoje vrste sprejeli nove člane
Skupine kot nove družine
Med nastopom pevk medgeneracijskega društva Oljka starih za samopomoč
V Kristalni dvorani Doma upokojencev na Polzeli so s prireditvijo obeležili 15. obletnico skupin starih ljudi za samopomoč. Skupine, v katere je vključenih približno 170 stanovalcev, se srečujejo enkrat tedensko, njihov namen pa je negovati pristne odnose med ljudmi ter prijateljska in medsebojna povezanost. Temu bi lahko rekli nova oblika sorodstva, prijateljstva in sosedstva.
Kot je na slovesnosti dejala Sergeja Mastnak, ki skrbi za to dejavnost, v domu deluje 12 skupin starih ljudi za samopomoč. Skupine vodi 12 voditeljic, ki so prostovoljke. Smisel skupin je, da pripomorejo k medsebojnemu prijateljstvu osamljenih ljudi tako, da jim postanejo te skupine nadomestek za izgubljene prijatelje, sorodnike in sosede. To pa je mogoče le, če gre za osebno povezanost med ljudmi in delo v skupinah mora temeljiti na medčloveškem
odnosu.
Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi podžupana občin Polzela in Žalec Stanko Novak in Fredinand Haler, vodja oddelka za negospodarstvo občine Žalec Nataša Gaber Sivka, Danica Martjanec z Združenja za socialno gerontologijo
in gerontogogiko Slovenije, polzelski dekan Jože Kovačec in drugi gostje.
Vsem prostovoljkam - voditeljicam skupin so podelili priznanja za njihov prispevek k ohranjanju kakovosti življenja starejših občanov, stanovalcev doma.
T. Tavčar
Prostovoljnogasilskodruštvo Žalec je eno najstarejših v Savinjski dolini, saj so se člani in drugi gostje na zadnji dan minulega meseca zbrali že na 124 občnem zboru. O delu v preteklem letu so poročali predsednik Andrej Čehovin, poveljnik Miroslav Lovrek, predsednik komisije za mladino Darko Koprivc in predsednica komisije za delo z ženami Nevenka Plohl.
Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je bilo delo uspešno. Kot je dejal predsednik društva Andrej Čehovin, je najpomembnejše področje operativa. Številni požari in druge nesreče potrjujejo potrebo po večanju števila operativno usposobljenih članov - izšolanih gasilcev. Kot osrednje društvo si morajo prizadevati, da njihovi operativni člani dopolnjujejo svoje znanje, za delo pa je potrebno zagotoviti najboljšo zaščitno opremo. Na področju dela z mladimi se je zah-
Del udeležencev občnega zbora
Novi predsednik
Tudi člani PGD Parižlje -Topovlje so na občnem zboru pregledali delo v preteklem letu in si zadali nove obveznosti za letošnje leto. Društvo je bilo delovno na vseh področjih.
Na tekmovalnem področju je največji uspeh dosegla mladinska desetina, ki je pod mentorstvom Borisa Brusa osvojila naslov državnih prvakov in se bo tako letos udeležila izbirnega tekmovanja za nastop na gasilski olimpiadi. Lani so se gasi-
lci lotih tudi obnove doma, z delom pa bi radi letos zaključili. Veliko pozornosti bodo tudi v letošnjem letu namenili izobraževanju. Delo društva je v imenu Gasilske zveze Žalec pohvalil podpoveljnik Dušan Pungamik.
Na področju vodenja društva je prišlo do sprememb. Zaradi prezaposlenosti je dosedanji predsednik Primož Emeršič zaprosil za razrešitev. Za novega predsednika je bil potrjen Rudi Žohar iz Topovelj.	T. T.
Avto
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Območno združenje Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z občinskima organizacijama na Vranskem in Polzeli konec
valil mentorjem, ki opravljajo to delo dobro in odgovorno, kar dokazujejo tudi tekmovalni uspehi, sodelovanje na kvizu in v vse večjem številu mladih, ki se udeležujejo vaj. S pravim pristopom se jim ni treba bati za podmladek, pa čeprav je v mestu več zanimanja in možnosti tudi za druge dejavnosti. Andrej Čehovin se je zahvalil tudi predsednici komisije za žene Nevenki Plohl, ki ji je uspelo ustanoviti žensko tekmovalno desetino, ki se je udeležila nekaj hitrostnih tekmovanj. Aktivni so bili tudi pri vzdrževanju in obnovi gasilskega doma. Za tekoče leto so sprejeli program dela; med najvažnejše naloge sodi izobraževanje članov.
Za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so bila podeljena priznanja. Za 10-letno delo je priznanje prejel Jože Grobelnik, za 20 let delav v društvu Matej Nareks in Sebastjan Kotnik, za 30 let pa Jože Stiplovšek. Za 20 let operativnega dela so priznanja prejeli Aleš Cilenšek, Darko Koprivc, Stanislav Korošec, Damir Smiljan in Jože Stiplovšek. Ob koncu občnega zbora je 16 novih članov dalo svečano izjavo.
T. Tavčar
ah ponesrečenih pomagajo, mi je v veliko zadovoljstvo.”
Majda Herodež: ’’Doslej sem kri darovala 58-krat, prvič v letu po potresu v Banja Luki. Ob tej priložnosti so namreč zelo nagovarjali ljudi k tej humani dejavnosti, jaz pa sem bila še mladoletna, zato med krvodajalce nisem mogla.” Anton Mešič: ’’Rekel bi, da je moja odločitev, da grem med krvodajalce, dozorela pred približno 30 leti, ko se mi je posvetilo, da je prav, da na tak način pomagam krvi potrebnim, glede na to, da se lahko tudi meni zgodi, da bom vsak hip potreboval tovrstno pomoč.” Boštjan Štefančič: ’’Star sem 30 let, danes sem dal kri trinajstič, med krvodajalce pa so me zvabili moji sodelavci v Tovarni nogavic na Polzeh. Če bom zdrav, ne vidim razloga, da tudi v bodoče ne bi bil med krvodajalci.”
Mihaela Pocajt: ’’Prvič sem kri darovala kot srednješolka, tokrat pa je to že drugič. Odločitev se je porodila iz zavesti, da je to zelo humano dejanje, da se lahko kdaj zgodi, da bom tudi sama ah kdo od bližnjih potrebovala kri, in odločitev je na dlani.”
Branko Lešnik: ’’Zaposlen sem v Tovarni nogavic Požela, ki še vedno podpira krvodajalstvo. Doslej sem kri daroval 27-krat, prvič pa, ko sem bil pri vojakih. Mislim, da bi bilo prav, da bi se vsi zdravi občasno pridružili družim krvodajalcev.”
T. Tavčar
Jože Žnidaršič je daroval kri že 131-krat.
minulega meseca za Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi Ljubljana pripravilo dve krvodajalski akciji. Z odzivom krvodajalcev so bili zelo zadovoljni.
Prve akcije v prostorih Zdravstvenega doma Vransko se je udeležilo 111 krvodajalcev, druge, v prostorih male dvorane Kulturnega doma na Polzeh, pa kar 156 krvodajalcev. Med krvodajalci na Vranskem je bil tudi Jože Žnidaršič, ki je kri daroval že 131-krat. Naslednja akcija bo 15. aprila v Žalcu.
In kaj so o akciji povedali krvodajalci na Polzeh?
Franc Cilenšek: ”Za krvodajalstvo sem se odločil, ker sem slišal za pomanjkanje krvi. Zdrav sem in če z mojo krvjo lahko komu izmed bolnih
Spodbuden začetek letošnjih akcij
Gasilski dom Parižlje - Topovlje
orana
tmmm* KOPMN.
*• p-
filmsko cesta 35, 3311 Š€MP€T€fl, tel.: 03 / 700 06 30
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.
pRCGUD| v|Dfl: l€TRT6K| 24< 2. 2005 Naročite se!
ZNIŽANJE KOREKCIJSKIH OČRl - 50% na določene modele!
V mesecu marcu praznujemo 13 let z vami -posebne ponudbe!
NR POLICAH PA ŽE NOVA MODA SONČNIH OČAL KOLEKCIJE 2005!
Obiščite nos in videli boste bolje!
IVA
d.0.0.
A V T O D E L I
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/7001611
8
februar 2005
Osrednje teme
Savinjske doline K!
anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa
Nov prometni zakon skozi oči voznikov
S prvim januarjem je začel veljati nov zakon o varnosti v cestnem prometu. Višje kazni naj bi pripomogle k zmanjšanju prometnih nesreč. Ena od novosti v zakonu je, da mora voznik hitrost vožnje prilagoditi ne le vozilu, cesti, prometu in vremenskim razmeram, ampak tudi svojim sposobnostim. Prav mladi in neizkušeni vozniki svoje sposobnosti velikokrat precenijo in zato so tudi najpogostejši povzročitelji nesreč. Kaj o novem zakonu menijo Savinjčani in ali že imajo kakšne neprijetne izkušnje v zvezi s tem?
Stanko Kugler: ’’Odkar je veljavi nov zakon, nisem bil veliko na cesti, saj sem bil bolan. Zaenkrat še nimam neprijetnih izkušenj, ki bi me udarile po žepu. Zase lahko rečem, da sem eden tistih voznikov, ki vestno spoštujejo prometne predpise, čeprav se lahko nehote zgodi, da narediš kakšen prekršek. Zakon je sicer potreben, vendar pa bodo tisti, ki že doslej niso upoštevali predpisov, kaj kmalu vozili po starem. Upam, da bo zakon prispeval k zmanjšanju nesreč.”
Jasmina Šimonec: ’’Mislim, da je bilo sprejetje takšnega zakona potrebno. Ljudje se še vedno vse pre-
malo zavedajo, da z neupoštevanjem prometnih predpisov, predvsem pa s prehitro vožnjo, spravljajo sebe in druge v življenjsko nevarnost. Kazni so visoke, kar je po svoje prav, saj je le-to najbolj učinkovito sredstvo, da se človek spametuje in začne upoštevati predpisane zakone. Res je tudi, da noben zakon ni napisan tako, da se ga ne bi dalo vsaj malo izigravati. Zase lahko rečem, da se držim prometnih predpisov in da me sam zakon zato prav nič ne ovira. Seveda pa to ne pomeni, da kdaj nehote ne naredim kakšnega prekrška in tako tudi kazni ne bom mogla ubežati, če bodo policisti to zapisali."
Zdenko Goričan: ’’Odkar je zakon v veljavi, še nisem doživel, da bi me ustavili policisti. Zakon je napisan zato, da se ga spoštuje in da ima tudi učinek. Sam se trudim, da čim bolj delam in živim v skladu s predpisanimi družbenimi normami, enako tudi kot udeleženec v prometu, saj se zavedam, da je prometna varnost velikega pomena za ohranitev marsikaterega življenja. Glede na vsakoletno visoko število prometnih nes-
reč in še posebno tistih s smrtnimi izidi, je bilo potrebno sprejeti tudi ta, sicer za mnoge ne preveč popularni zakon. Se pa strinjam tudi s tistimi, ki pravijo, da bi morali več narediti na prometni vzgoji in zmanjšati agresivnost v celotni družbi.”
Andrej Natek: ’’Kakšnih slabih izkušenj glede novega zakona na srečo še nimam. Nikoh pa človek ne ve, kdaj ga lahko doleti kazen, čeprav morda le za majhno prekoračitev hitrosti. Osebno menim, da kaj bistveno ne bo zmanjšal nesreč s smrtnim izidom in je zato njegovo sprejete le nekakšen ’’blažev žegen” oziroma poskus za spremembo razmer v cestnem prometu. Bojim pa se tudi, da bodo največkrat kazen morah plačati tisti državljani, ki so sicer vzorni vozniki, a so v nekem trenutku nepazljivosti za pet ah deset kilometrov prekoračili dovoljeno hitrost. Že doslej agresivni in bogati vozniki se na nov zakon bolj požvižgajo, saj jim ni težko plačati kazni. Mislim pa tudi, da bodo tisti z debelimi denarnicami in poznanstvi lahko svoj prekršek zameglili.”
Evgen Kranjc: ’’Menim, da se je s sprejetjem zakona na naših cestah promet precej spremenil. Vozniki bistveno bolj upoštevamo predpisane hitrosti, tako da se mi zdi, da je zakon
vsaj v tej začetni fazi, pokazal svojo dobro stran. Je pa seveda vprašanje, kako dolgo bo tako, saj običajno kaj kmalu pozabimo na zakonske predpise. Zase lahko trdim, da sem zmeren voznik in se držim prometnih predpisov, saj se zavedam, da ob neupoštevanju le-teh spravljam v nevarnost sebe in druge. Običajno so denarne kazni najučinkovitejše za spremembo navad in zato mislim, da bo zakon bistveno prispeval k izboljšanju varnosti v cestnem prometu in da bo statistika beležila manj nesreč, predvsem pa manj mrtvih.”
Lidija Novak: ’’Mislim, da ima večina voznikov, ki sedaj sede za volan, v mishh tudi nov zakon o cestnem prometu, še posebno pa visoke kazni, ki jim podležejo v primeru ugotovljenih prekrškov. Denar je sveta vladar, če ga težko zaslužiš, ga znaš tudi bolj ceniti in ti ni vseeno, da bi moral zaradi nepotrebnega prekrška seči v denarnico, Tildi sama sedaj še bolj pazim na omejitve kot prej, čeprav sem tudi pred sprejetjem tega zakona poskušala biti čim bolj
n
vzorna voznica. Je pa res, da je človek kdaj malo zamišljen in pozabi gledati na kazalec hitrosti in kaj hitro lahko pride do prekoračitve. Če to zazna policijska kontrola, si tako rekoč hitro ob denar. Mislim, da bo zakon dal neke učinke in da bomo na naših cestah vsi bolj vami.”
Peter Herman: ’’Zakon načeloma ne predstavlja nobene posebne ovire, saj sem že doslej vedno pazil, da sem vozil po predpisih. Zagotovo pa je zakon zaradi višine kazni šok, saj je že za manjšo prekoračitev hitrosti potrebno odšteti kar precej denarja. Kljub temu pa imam občutek, da se bodo ljudje s tem kmalu sprijaznili in bo kmalu vse po starem, divjaki bodo še naprej divjali, tisti, ki so že doslej spoštoval pravila, pa jih bodo tudi v prihodnje. Iz tega sledi, da najverjetneje ne bo bistveno drugače. Je pa res, da je vsako življenje dragoceno in če bo zaradi tega vsaj nekaj manj mrtvih na naših cestah, bomo lahko zelo zadovoljni. Divjaki bodo ostali divjaki in tistih po navadi država ne dobi. Bomo pa zato plačevali drugi in to morda le za malenkostne prekrške.”
Milena Raklin: ’Zaenkrat še nisem imela težav ne s prejšnjim in ne z novim zakonom o varnosti v cestnem prometu. Zakon se mi zdi nepotreben ah celo neumen, saj dolgoročno ne rešuje problema. Tega bo mogoče sčasoma rešiti le z vzgojo vseh ljudi. Zakoni so zato, da se jih spoštuje in po njih ravna, če se ne
dela tako, so nepotrebni. V tujini je to nekaj povsem normalnega, pri nas pa vedno iščemo vse možne luknje, samo da bi se izognili predpisom. Zgledovali bi se lahko po Švedih ah pa morda kar po naših sosedih Avstrijcih. Vsa srž obnašanja je v kulturi človeka in njegovem spoštovanju do sočloveka. Za to je potrebna vzgoja in dokler bo tako, kot je, ne bo vehko bolje.”
Milan Bavdek: ’’Bojim se, da se bo zakon izrabljal in to v vseh primerih. Tiste, ki vozimo kolikor toliko po predpisih, nas lahko včasih zalotijo policisti, da smo prekoračili pet ah deset km na uro. Tiste, ki pa divjajo in dejansko delajo prekrške, pa ne dobijo tako kmalu. Nazorni primeri so v tunelih, kjer so določeni vozniki vozili tudi 260 km na uro, a jih niso mogli kaznovati. Mishm, da bi moral biti zakon napisan tako, da bi lahko kaznovali tudi te, ki jih zasledijo s pomočjo videokamer in fotografij. Takšni divjaki so največji povzročitelji nesreč. Mislim, da nismo kritični vozniki, ki kdaj pa kdaj presežemo pet ah deset kilometrov na uro v naselju. Upam, da bo zakon dal nekaj pozitivnih učinkov in da bo na cestah manj nesreč.”
D. Naraglav
Pojav stekline pri nas
Ob nakupu oziroma ob posvojitvi domače živali ljudje prevzemamo odgovornost zanje. To ne pomeni le oskrbo s hrano in vodo ter s kotičkom za spanje, ampak tudi skrb za zdravje živali. Zato je dobro, da smo na prihod živali v naš dom pripravljeni in poučeni o osnovnih stvareh glede prehranjevanja in bivanja ter o preventivnih zdravstvenih ukrepih, ki so zlasti pomembni pri mladih živalih in ne zanemarljivi pri starejših. Mislim predvsem na odpravljanje notranjih zajedavcev (glist) in cepljenje domačih ljubljencev.
K pisanju me je spodbudil predvsem presenetljiv pojav stekline pri lisici, ki je poginila na robu naselja v osrčju Spodnje Savinjske doline. Glede na to, da se število necepljenih psov in z njimi število neodgovornih lastnikov iz leta v leto povečuje, je tveganje za širjenje stekline tohko večje.
Steklina je virusna bolezen centralnega živčnega sistema, ki ogroža vse sesalce, vključno človeka. Pri nas se v okolju ohranja predvsem preko okuženih hsic, čemur pravimo silvatična oblika stekline. Občasno pa se steklina razširi tudi na domače Živah (pse, mačke ...), kar imenujemo urbana oblika stekline. Steklina se skoraj vedno prenaša z ugrizom, kjer je virus prisoten v slini. Okuženim živalim se večinoma spremeni vedenje in na začetku imajo lahko povišano temperaturo. Psi iščejo mirne temne kotičke, kamor se lahko zatečejo. Kasneje se lahko
razvije značilno razdražljivo vedenje, ko pes napada in grize brez razloga, lahko ima celo spremenjen apetit in žveči ah celo je kamenje, les ... Na koncu nastopijo znaki oslabelosti zadnjih nog in repa, težave s požiranjem, ki se stopnjujejo do pogina. Pri mačkah agresivnost ni tako pogosta, večinoma gre samo za spremenjeno vedenje, ki pa lahko spremlja tudi množico drugih bolezni.
V	naši državi smo do sedaj v glavnem ugotavljali silvatično obliko stekline, torej okužene lisice, občasno pa zasledimo tudi posamezne primere steklih domačih živali. SUvatična oblika stekline se je pojavljala v glavnem ob meji s Hrvaško in v gozdovih ob meji z Avstrijo, zdaj pa se je po več letih pojavila tudi v Spodnji Savinjski dolini.
V	Sloveniji je obvezno cepljenje vseh psov proti steklim od dopolnjenega tretjega meseca starosti dalje in se letno obnavlja. Cepljenje proti steklini je priporočljivo tudi za mačke, če je prebivališče ob robu gozda in so mačke proste. Cepljenje se obnavlja vsaki dve oziroma vsake tri leta, odvisno od uporabljenega cepiva.
Odgovornost za zdravje Živah je izključno v domeni lastnikov Živah, zavedati pa se moramo, da je v primeru bolezni, ki so prenosljive na ljudi, naša odgovornost še tohko večja!
Saša Hrušovar - Podpečan, dr.
vet. med.
Savinjska veterinarska postaja, Ambulanta za male živali
Razpored cepljenja
Sreda, 30. 3. 2005
8.00	Prelska	pri kapeli
8.30	Vinska Gora	pri zadr. domu
900 Pirešica	pri Drev
9 30 Lipje pri Vranu
10.00	Lopatnik	pri Zajc
10.30	Janškovo	pri cerkvi
11.00	Čmova	pri Pavlu Jevšenaku
11.30	Čmova	pri Bred
12.00	Stebovnik	pri uti
12.30	Podkraj	pri Kutičan
13.00	Ponikva	pri zadr. domu
13.30	Studence	pri kapeli
14.00	Studence Vrhe
Četrtek, 31. 3. 2005
8.00	Gotovlje	pri zadr. domu
8.30	Gotovlje - Jedert pri Nahtigal
9.00	Gotovlje - Zalog pri Zupanc
9.15	Zalog pri trafopostaji
9.30	Podlog na križišču
10.00	Zg. Grušovlje pri Črepinšek
10.15	Sp. Grušovlje pri Hramec
10.30	Roje	pri	zbir. mleka
11.15	Griže pri zbir. mleka
12.00	Migojnice pri Leskovšek
Petek, 1. 4. 2005
8.00	Hramše	pri Pušnik
8.45	Velika Pirešica pri Fervega
9.15	Pemovo	pri gasilnem domu
10.00	Pemovo - Gorca pri vodovodu
10.30	Podgora	pri Podpečan
10.45	Podgora	pri Janezu Žonirju
11.15	Galicija pri zadr. domu
11.45	Zavrh pri zbir.mleka
12.15	Mala Pirešica pri zbir. mleka
12.45	Arja vas pri zbir. mleka
13.30	Drešinjavas pri Drev
14.00	Levec	pri	Strenčan
Sobota, 2. 4. 2005
8.00	Ložnica	pri gasilskem domu
8.45	Vrbje pri gasilskem domu
9.30	Šempeter pri zadružnem
domu
10.15	Dobrtešavas pri Franju Divjaku
10.45	Žalec v veterinarski am-
bulanti
Ponedeljek, 4. 4. 2005
8.00	Zabukovica pri gasilskem domu
8.30	Zabukovica pri Minervi
9.00	Zabukovica Kurja vas - pri križu
9.30	Pongrac	pri	Uduč
10.00	Pongrac	pri	Matijeve
10.30	Sp. Griže pod Naprud. klan-
cem
11.15	Zahom priPoteko
11.45	Zahom pri Pinter
12.15	Liboje-Zagreben pri Švare
12.45	Bmica pri Keiner
Torek, 5. 4. 2005
8.00	Zakl	pri	Šeligo
8.30	Trnava	pri	Zadobovšek
9.00	Šentrupert
9.30	Orla vas
10.00	Topovlje
10.30	Parižlje
11.00	Kamenče
11.30	Podvrh
12.00	Sp. Gorče
12.30	Braslovče
I3.I5 Gomilsko
14.00	Grajska vas
pri Miri Lešnik pri Cafuta pri Završnik pri Božič pri Francu Bašu pri Turnšek - Rak pri Jožetu Puncerju pri Ušen Francu -Krčnik
pri KZ Gomilsko pri gasilskem domu
10.30	Dobrovlje 11.00 Dobrovlje
11.30	Dobrovlje Ramšaku
pri Francu Vratniku pri Domu borcev pri Francu
Sreda, 6. 4. 2005
8.00	Podvin	pri Malik
8.30	Polzela	pri veterin.
Ambulanti
9.15	Breg	priAnželak
9.45 Ločica - Polzela pri Smrečnik
10.15	Ločica - gmajna priSrebučan
11.15	Kale	vvasi
11.30	Kale	Grče
12.00	Ruše	pri Kramer
Četrtek, 7. 4. 2005
8.00	Male Braslovče pri stari sušilnici
9.00	Letuš	pri Rovšnik
9.30	Letuš	pri Flere
10.00	Podvrh	pri Dragu Maroltu
Petek, 8. 4. 2005
8.00	Dobrič	pri	Drobež
8.30	Dobrič	pri	gostilni
Zabukovnik
9.00	Lovče	pri	Krašovec	-
Melanšek
9.30	Andraž	pri Vaši
10.00	Andraž - Podsevč. pri Satler
10.30	Založe	pri Likeb
11.00	Založe	priČede
11.30	Založe	pri Rakun
Sobota, 9. 4. 2005
8.00	Petrovče	pri	zadr. Domu
8.45 Kasaze
9.15	Liboje
10.15	Liboje
10.45. Žalec
pri Arčan pri Škoberne pri Frece (sklad, goriva) v veterinarski ambulanti
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786
24 *^R * Bili	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
■ a . '	‘ ;
"’****? '
HHj
•«•3$ (jf
DELOVNI ČAS:
PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
Osrednje teme
februar 2005
9
Ko stopiš na oder, moraš biti pripravljen na vse...
Jožica Ocvirk je zagotovo eno najbolj prepoznavnih imen v Savinjski dolini. Rojena Preboldčanka že vrsto let živi v Žalcu. Septembra lani je zaokrožila 40 let neprekinjenega delovanja v kulturi. Že v otroštvu je namreč postala nepogrešljiva recitatorka na vseh tedanjih občinskih prireditvah, igrala je v številnih vlogah in na mnogih odrih po dolini, pozneje se je ukvarjala tudi z režijo. Zadnja leta vodi žalsko izpostavo Sklada RS za kulturne dejavnosti, je tudi predsednica Kulturno-umetniškega društva Žalec. Priljubljena je kot napovedovalka in moderatorka v lokalnih medijih. Za 40 let predanosti kulturi je pred dnevi prejela Savinovo plaketo z nagrado. ’’Takšna nagrada v človeku vzbudi močne občutke,” pravi Jožica.
Vsa leta ste sodelovali pri podeljevanju Savinovih odličij. Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi bili tudi sami med nagrajenci in kakšni so občutki zdaj, ko je Savinova plaketa z nagrado vaša?
”Ko sem izvedela za ta predlog in tudi potem, ko je bil potrjen, sem v sebi kar nekaj večerov, zlasti pa zadnji teden, zelo razmišljala, ali sem res na tem. To se te dotakne, sploh ko se zaveš vseh teh let, ki dejansko hitro minejo. V kulturi čas teče nekoliko
drugače, saj se vedno nekaj dogaja. Od leta 1978 sem sodelovala pri vseh podeljevanjih Savinovih odličij, od sprejemanja predlogov do obravnavanja in tehtanja, kdo bo dobitnik, da bi bilo čim bolj pravično. Tildi kakšnih kuhinj se spominjam, roko na srce, pa tega v zadnjem času ni, od leta 1998 gredo Savinova odličja dejansko v roke tistim, ki so predlagani in jih zaslužijo. Ali so rangirana pravilno ah ne, v to se ne bi spuščala. Je pa tako, da se te takšna nagrada dejansko dotakne. Če pomislim nazaj, si nikdar ne bi mogla predstavljati svojih občutkov ob prejemu nagrade. Mučno je, ni prijetno, do tistega trenutka, ko jo sprejmeš. To je čas nekih obračunov, pa četudi se skušaš temu izogniti. Skušala sem odmisliti sentimentalnost, ampak ni šlo, čustva prevladajo in sprašuješ se, ali si naredil premalo, ali kaj ni bilo
dobro ... Ko premisliš, spoznaš, da vendarle ne dobiš nagrade kar tako na pamet. Zagotovo pa si v neki novi čustveni situaciji, ko ne veš, ali bi šel naprej ah bi se spominjal dogodkov iz preteklosti. Mislim, da sem človek, ki mora stopati naprej.”
Štirideset let se sliši veliko, pa vendar se je ta pot pričela že v otroštvu?
’’Septembra leta 1964 sem z 12 leti na povabilo Lojzeta Frica, takrat zelo priznanega režiserja v naši dolini, stopila prvič na oder oziroma za zaveso v Preboldu kot šepetalka. Zakaj me je povabil? On je imel občutek za značaje, forme, izjemen posluh, morda mu je bil simpatičen tudi način oziroma melodija mojega govorjenja. Od njega sem se ogromno naučila in ta generacija, ki je delala z njim, se še spominja, kako je bilo to delo kakovostno. Franci Vidmar iz Žalca večkrat reče, da smo tisti, ki smo delali z Lojzetom Fricom, drugačni in s tem se strinjam. Še istega leta sem se morala vključiti v skupino igralcev v isti predstavi, kjer sem bila najprej šepetalka, ker je ena od igralk zbolela. Tako je bila moja usoda zapečatena. Stara sem bila 12 let in zaradi tega sem šla tudi skozi kakšno hudo preizkušnjo. V osnovni šoli sem dobila ukor učiteljskega zbora. Danes mi je jasno, da ni šlo za nespodobno obnašanje, ampak za ljubosumje. To sem takrat v tistih otroških letih težko preživela, ampak s pomočjo staršev se je dalo. V tako majhnem kraju,
ki je bil takrat živahen in dojemljiv za vsakega posameznika, sem bila tudi malo obsojana. Ampak to mi je hkrati mogoče dvignilo rating, kot bi rekli danes, taki mladi punčki. Hvaležna sem zaradi tega, da sem takšna, kot sem, in da mi to nikoh ni stopilo v glavo. Da se zavedam, da sem vedno stopila na oder, ker sem bila pripravljena, da sem bila kohkor tohko zelo dobro zbrana in da sem bila vedno odgovorna. Vedno sem imela pred očmi občinstvo in ga imam še danes. Občinstvo nekaj pričakuje in to sem mu dolžna dati. Vsak je to dolžan. Kar se gremo na odru, ni privatna zadeva.”
Vas je kdaj zamikalo poklicno gledališče?
’’Osebno ne, so me pa skušah k temu pripraviti drugi. Imela sem imenitno in resno možnost, da se vpišem na igralsko akademijo. Še
danes se vsi bojijo sprejemnega izpita, mnogi gredo izpit opravljat tudi petkrat in le nekateri vedo, kako je, ko ga opraviš in se ti uresničijo sanje. Kajti na odru sanjamo drugačne sanje. Meni so se te sanje uresničile nevede na predstavi Pod svobodnim soncem, kjer sem igrala vlogo Teodore. Sprejemni izpit sem ne vede opravila pred občinstvom in pred Daretom Valičem ter Poldetom Bibičem. O tem me je prišel obvestit Peter Zobec, imeniten in svetovno znani večni asistent, iskal me je doma in lovil po Ingradu, kjer sem takrat delala in sočasno igrala tudi v filmu Boštjana Hladnika Bele trave. Če bi takrat imela v življenju nekoga, ki bi me po domače sunil pod rebra in me nagnal v Ljubljano, ko je bilo pravzaprav že vse urejeno, bi bilo danes drugače. Vendar meni se te sanje niso uresničile v Ljubljani, ampak so se mi v občini Žalec in v okoliških krajih in še kje drugje. Zdi se mi prav, da nekdo ostane in da sem tudi jaz ostala tam, za kamor sem bila verjetno poslana in tu dala Usto, kar mi je bilo možno dati. Če bi bik pogoji drugačni, če bi živela v drugačnem času, če bi bik ob meni drugačni ljudje, bi morda lahko dala še več. A v zadnjem času ugotavljam, da sem imela možnosti in da sem lahko dala Usto, kar sem želela.”
Možnosti za kulturo na lokalni ravni v preteklosti so bile, kako je danes?
’’Vedno se je dalo delati v ljubiteljski kulturi, čeprav je ves čas modno govorih, da ni pogojev. Pogoji so, če jih le vidiš in jih hočeš izkoristiti. Sam sebi si največji pogoj. Če imaš v sebi željo in nujo nekaj dati, nekaj povedaU, pokazati, potem so vsi ostali pogoji zanemarljivi. Govorim prav za gledališče. Ni pomembna barva zavese, sama scena in prostor nista osnovna pogoja. Pomemben j e človek, interpretacija, v gledališču je treba sanjah, si predstavljah. Uidi igralec si mora predstavljati in če je sposoben to predstavo prenesti na občinstvo, je to bistvo gledališča. V ljubiteljskih vodah je tako razmišljanje včasih napačno razumljeno, si kritiziran zaradi tega. Zgodi se, da se zaradi tega navadiš misliti tako, kot mislijo drugi oziroma večina. Jaz že dolga leta pravim, da tish trenutek, ko zapadeš v okus občinstva, je bolje, da ”si ne greš več”. Če hodiš vsaj pol koraka ah cel korak pred njim, potem zmagaš.”
Kdaj je kultura postala vaša služba?
’’Službeno sem se začela ukvarjati s kulturo leta 1978 na Zvezi kulturnih organizacij Žalec. V Žalcu so me spoznah predvsem preko raznih prireditev, srečanj in predstav. Prebold je bil kulturno zelo razgiban, zlash po zaslugi mladinske organizacije z močno komisijo za kulturo. Udeleževali smo se revij in srečanj, verjetno so v Žalcu ugotovili, da sem primerna za to službo, za katero je verjetno prav, da jo opravlja nekdo s kulturniškim semenom v sebi. ZKO se je pozneje preimenovala v Zvezo kulturnih društev, leta 1998 pa je
bil ustanovljen Sklad RS za kulturne dejavnosti.”
Kot vodja žalske izpostave sklada dobro poznate razmere v kulturi tudi drugod po Sloveniji. Kaj ugotavljate?
’’Svojstveno nam je, da se nam zdi, da ni vse v redu, da bi lahko imeh še več. Neka ambicija je sicer dobra. Ko kam grem, pogosto ugotavljam,
da imamo nekatere stvari imenitno urejene, predvsem kar se hče pogojev dela. To trdim. Izvajalci na terenu bi mi to verjetno zamerili. Včasih je bilo še slabše. Streha začne puščati, se je pač potrebno malo potruditi in zbrati sredstva. Že od nekdaj je tako. Tehnični park se iztroši, z novim pa lahko začneš delah sodobneje. Občinstvo pač ne prenese nekega Šrota, goljufije in površnosti. Treba je skrbeh za sodobne pogoje, toda tako nemogočih pogojev, kot radi govorimo, pa vendarle nimamo.”
Od sklada ljubiteljski kulturniki pričakujejo predvsem denar. Kakšna je pravzaprav njegova vloga?
’’Sklad je v bistvu beseda za neko fundacijo s finančnimi sredstvi. Že od vsega začetka se tudi vodstvo sklada zaveda, da je to napačen izraz. Nismo sklad s finančnimi sredstvi, ampak ponujamo vsebino. Gre za organiziranje primerjalnih prireditev in izobraževanj, to je obvezni program sklada, ki deluje za območja upravnih enot, nekdanjih občin, da še ostaja ta celostna podoba nekega območja in da imajo vse skupine ter zvrsti kulture enake pogoje za ocenjevanje in primerjanje. So pa lokalne skupnosti, kjer so se pojavih
na položajih odločanja ljudje, ki se na to prav nič ne spoznajo, zato bo ponekod preteklo še vehko vode, da bodo vsi ti kriteriji povsod upoštevani. Večji nivo na primerjalnih prireditvah doseže neka kulturniška skupina, večja sredstva bi morala lokalna skupnost prispevati. Obstajajo točke, kriteriji in uvrshtev z območnih na medobmočna srečanja in na državna. V manjših občinah se vidi samo asfalt in kanalizacija, kar je seveda osnovno, kultura pa lahko vedno čaka, dehjo se pavšalna sredstva, ne glede na kakovost. In to me zelo boh. V tem primeru vloga sklada pade. Večinoma se kriteriji upoštevajo, povsod pa ne, tudi v naših občinah. Predvsem pa nastaja problem v nekaterih manjših društvih, kjer se sredstva ene in druge sekcije mešajo. V zadnjem času poznamo tudi primere, ko je društvo vodeno po nekem zelo vojaškem sistemu, kjer si posamezniki lashjo vodenje na meni neznan način, kjer se kultura ne dela na kulturnem dialogu in kjer je cel kup birokratskih težav, ki jih sicer pri svojem delu v kulturi še nisem srečala. To je velika nevarnost prav v malih obrobnih krajih, celo v naši občini.”
Kaj pa nadaljnji osebni cilji na področju kulture?
”So trenutki, ko rečem nikoh več. To najbrž rečemo vsi, ki delamo v kulturi. To govorim že 20 let, ampak ko pride naslednji dan, veš, da moraš nekaj dah iz sebe. Nič kaj si ne žehm, da bi se poslovila od izvajanja in presehla med porabnike. Na odru se počutim zelo dobro, se bom pa zelo dobro počuhla, če mi nikdar ne bo nihče rekel ah ne bom slišala izza vogala, da sem že inventar in da je čas, da se umaknem. Ta moj vrednostni sistem kar dobro deluje, si zaupam in vem, da bo treba reči tudi na svidenje, dati mesto mladim in sposobnim. Žal pa me velikokrat boh srce, ker je med našimi mladimi, ki jih vsi tako zelo obožujemo, preveč hitrega zadovoljstva, temu rečem mladostniške prevzetnosti. Treba se je učiti, priznavati napake, kajti nihče ne pride na ta svet učen. In treba je biti hvaležen za vsa opozorila, ki so v kulturi zagotovo vedno dobronamerna, če h jih pove nekdo, ki nekaj
zna. Poslušaj hstega, ki nekaj zna. Potem sam razsodi, ah je zlonamerno ah dobronamerno. Če je zlonamerno, pojdi naprej, potoži hstemu, ki nekaj ve in ga vprašaj za nasvet. Treba je bih zelo higieničen do sebe, previden, se izogibah samozadovoljstvu. Če si zadovoljen z vsem, kar narediš, je to začetek konca. Čeprav seveda
’’Zelo pomembno spoznanje, ki se ga lahko prav zavedamo šele v svojih zrehh lehh, je, da sami nič ne pomenimo, da so za nami in našimi uspehi vedno naše družine. In na te vedno pozabimo. Pa ne gre za modo, da se jim zahvaljujemo zaradi neke forme ah leporečja. Dejstvo je, da če je doma prepir, če ni razumevanja, sam ne moreš v življenju doseči ničesar. To velja tudi za druga področja, pri kulturi pa je še bolj občutljivo. Ko gremo od doma, uživamo, hsh, ki ostanejo doma, pa verjetno niso veseh. Da dosežemo podporo in razumevanje pri najbližjih, da se vesehjo s teboj, trpijo s teboj, so razočarani, te znajo potolažiti, pa pomeni izjemno širino teh ljudi. Za vsak naš uspeh, za vse so prav tako zaslužni. Na to prevečkrat pozabljamo.”
nek občutek zadovoljstva v sebi mora bih, ne smeš bih prehitro zadovoljen. Treba je stopah z malimi koraki. Vse se da naučih in privzgojiti, nekaj prineseš na svet. Malo talenta, vehko dela, nekaj sreče, pa se da vse doseči. In srečni smo hsh, ki delamo v kulturi, da nam je bilo to dano. V tej stroki spoznaš predvsem sebe. Naučiš se bih močan. Oder je na razpolago vsakemu. Z leh postanemo zelo občutljivi ljudje in nas vsaka malenkost zaboh. Ta moč prenašanja samega sebe, male stvari pa lahko zelo zabolijo. Občinstvo, hsti, ki nas poslušajo, jim leta nudimo zadovoljstvo, so včasih nekorektni, te ne razumejo in te lahko zelo prizadenejo. Pa ne mislim, da bi nas morah zavijati v vato. A ljudje se premalokrat vprašajo, koliko dela je vloženega v posamezno predstavo ah koncert, en sam tvoj slab trenutek lahko ocenijo zelo boleče in včasih tudi podel način. A ko enkrat stopiš na oder, moraš biti pripravljen na vse.”
K. R., foto: D. IM. in osebni arhiv
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV. MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
«I	G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
v>mmMi
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
ZEMELJSKI PLIN	6
VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite!	f MI ŠINI Pl INOVODI
	n 1 S II,’ 1 H U < 1 1 V 1’ 1 INA d o . ..
S predstave Hamlet v Blatnem Dolu, gledališka skupina Žarek Žalec leta 1987, poleg Jožice v ospredju (od leve) Boris Kuret, Nikola Žinkovič in Roman Kozovinc
februar 2005
Podjetništvo
Središče
za samostojno učenje Žalec
V	Sloveniji deluje 32 središč za samostojno učenje, kjer ljudje samostojno in brezplačno utrjujejo in pridobivajo znanje. V savinjski regiji se takšno središče nahaja na UPI Ljudski univerzi Žalec, kjer deluje že od leta 1993 in je eno izmed prvih tovrstnih središč v Sloveniji.
V	Središču za samostojno učenje ljudje, ne glede na status, starost in predhodno znanje, pridobivajo ali utrjujejo znanje s pomočjo različnih gradiv in multimedijskih programov. Pri tem jim pomagajo informatorji ali svetovalci. V prostoru za samostojno učenje se nahajajo učna mesta, opremljena z različno učno tehnologijo (avdio-in videonaprave, računalniki, multimedijski pripomočki).
Pred začetkom samostojnega učenja svetovalec udeležencu svetuje, kateri učni program je, glede na njegova predznanja in želje, najprimernejši ter mu nudi informacije in pomoč pri uporabi učnega gradiva in tehnologije. Čas učenja si udeleženec izbira sam, način in ritem učenja pa prilagodi lastnim zmožnostim in interesom.
V Središču za samostojno učenje Žalec nudijo naslednje vsebine in programe: angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino, računalništvo (ECDL, Word, Excell, Power point ...), geografijo, umetnostno zgodovino in ipd.. Učni programi, ki jih ponujajo, so običajno na zgoščenkah. S pomočjo slušalk lahko udeleženec posluša besedila za širjenje besedišča, obenem lahko
rešuje slovnične vaje, piše in vadi izgovorjavo. Programi so oblikovani tako, da udeleženec ne potrebuje računalniškega predznanja.
Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki želijo sami izbirati vsebino, način in čas učenja, ki se zaradi pomanjkanja časa ali denarja ne morejo vključiti v kakšno od organiziranih oblik izobraževanja, ki želijo svoje znanje poglobiti ah ga utrditi s pomočjo sodobnih učnih pripomočkov in ki doma nimajo potrebne multimedijske opreme. Učenje v središču je brezplačno!
Zainteresiranim udeležencem je več informacij na voljo na UPI Ljudski univerzi Žalec, (03) 713 35 65.
Barbara Kač
ISIO - SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec
OPOZARJA
vse odrasle, ki bi se želeli v študijskem letu 2005/2006 vpisati v prvi letnik katere koli fakultete, akademije, visoke ali višje strokovne šole, da je rok za oddajo prijave za vpis 8. marec 2005. Prijavite se z obrazcem DZS 1,71/1 (oziroma DZS 1,253 za vpis v višje strokovne šole), ki ga kupite v vseh večjih papirnicah in knjigarnah.
V primeru težav pri izpolnjevanju obrazcev in morebitnih vprašanj glede posameznih izobraževalnih programov in organizacij vas vabimo, da se oglasite. Z veseljem vam bomo brezplačno pomagali, vas informirali in vam svetovali pri izbiri primernega izobraževalnega programa.
Vse informacije na telefonski številki 03 713 35 65 (M. Anclin) ali na elektronskem
naslovu ISIO@upi.si.
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
-	program dnevnih sob OLJKA, spalnica KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo
-	ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob -15 % popust na program ADRIA NEW LINE in program kuhinj PAMELA
-	30 % popust na program SPALNIC SABINA (oreh).
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
IZJEMNO UGODNO:
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA LEONIDA z ležiščem že za 99.965,00 SIT
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE-Lil_JANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/603 312
Z vami 20 lei
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. Pokrivanje LINDAP EKO in JEKLENIH kritin, CREATONA in ostalih kritin.
Razvojna agencija Savinja, az
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2005
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju 2004 in 2005 (Ur. list RS, št. 11/2004). Rok
za oddajo vlog je 8. 3. 2005 do 12. ure.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infra-
struktura in javne storitve (Uradni list RS, št. 53, z dne 14. 5. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, št. 39-42, z dne 23. 4. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Nadaljnja
odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši december 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 114, z dne 22. 10. 2004). Rok za oddajo vloge
je 5. 4. 2005. Dodatne informacije med 9- in 10. uro na tel. št. 01 478 34 36 (Majda Rojc) oz. na spletnih straneh
ministrstva.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28. 2.
2005. Prvo odpiranje bo v petek, 4. julija 2003. Naslednja odpiranja bodo vsak drugi petek v naslednjih mesecih do porabe sredstev. (Uradni list RS, št. 53-54, z dne 6. 6. 2003)
Ekološki razvojni sklad
-Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 32LI04B (Uradni list RS, št. 126-127, z dne 26. 11. 2004) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29- 7. 2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkorazvojnem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel: 01 241 48 20, faks: 01 241 48 60 in na spletni strani www.ekosklad.si.
Urad za enake možnosti
-Javni razpis za sofinanciranje izdajanja knjig s področja enakih možnosti žensk in moških v letu 2005 (Uradni list RS, št. 4, z dne 14. 1. 2005). Rok za predložitev vlog je vključno do 25. 2. 2005. Dodatne informacije v zvezi z razpisom: vsak dan od 9- do 15. ure na tel. 01 478 84 60 ga. Mojca Novak oziroma preko elektronske pošte
uem@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS, št. 4, z dne 14. 1. 2005). Rok prijav je odprt do 31. 12. 2005. Podrobnejše informacije so na voljo
na VURS, tel. 300 13 09, vsak dan od 8. do 10. ure (kontaktna oseba mag. Eva Lavrenčič).
-	Javni razpis za imenovanje organa za potrjevanje in za dodelitev javnega pooblastila organu za potrjevanje za vodenje postopka uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 4, z dne 14.1.
2005). Rok oddaje vlog je 15. 3. 2005. Dodatne informacije o javnem razpisu so na voljo na tel. št. 01 30 94 395 (ga. Marinka Pečnik) ali preko elektronske pošte marinka.pecnik@gov.si.
Evropski razpisi za nove poslovne priložnosti
Glede razpisne dokumentacije se obrnite na Katarino Urbas (01 589 18 74, katarina.urbas@pcmg.si in Natašo Tratnik (01 530 98 10, natasa.tratnik@pcmg.si).
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v
regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D (Uradni list RS, št. 10, z dne 4. 2. 2005). Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30. 9. 2005. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 3. 3- 2005. Naslednja odpiranja bodo vsak mesec, in sicer praviloma vsak prvi četrtek (v primeru praznikov prvi naslednji delovni dan). Kontaktni osebi Javnega sklada: Franc Florjančič (01 836 19 53) in Katja Zgonc (01 836 19 53).
Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino
- Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev mladinskih projektov v letu 2005 (Uradni list RS, št. 10, z dne 4. 2. 2005). Rok za predložitev vlog in način predložitve: vlagatelj mora vlogo za dodelitev sredstev poslati izključno s priporočeno pošto (najkasneje do 1. 3. 2005) na naslov: Urad RS za mladino, Štefanova 1, p. p. 1711,1001 Ljubljana. Kontaktni osebi: višji svetovalec I Zorko Škvor in višja svetovalka II Barbara
Zupan (01 426 57 01).
nji RAZPISI
Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Savinjske doline
Podjetništvo
februar 2005
11
Popolna razprodaja in nova delovna mesta?
Tekstilna tovarna je imela še pred letom dni v lasti kar nekaj trgovin po različnih krajih Slovenije. Te so podjetju prinašale takojšen denar, ki je pomagal reševati likvidnostne težave podjetja. Marsikomu se je zdelo skorajda nerazumljivo, da se je novo vodstvo po prisilni poravnavi odpovedalo temu prilivu, saj so vse trgovine, z izjemo tiste na domačem dvorišču, zaprli.
Le dobra dva meseca pred stečajem podjetja se je tovarniška trgovina butik Črna mačka, ki je imela dolga leta svoje prostore v zaklonišču tovarne, preselila v nove izpraznjene prostore nekdanje prodaje in tako omogočila boljše pogoje za prodajo še vedno dokaj bogatega proizvodnega programa. Trgovina je dobro poslovala, saj so jo obiskovali tudi kupci, ki so prej kupovali v njihovih
trgovinah po Sloveniji. S stečajem podjetja je vse skupaj padlo v vodo
Trgovina pa je te dni spet od jutra do večera natrpana s kupci, saj v njej poteka razprodaja zalog. Najprej so bili prodajni artikli znižani za dvajset odstotkov, kmalu nato so nekdanjo ceno prepolovili, sedaj pa so njihovi izdelki znižani kar za 80 odstotkov.
V teh dneh se bo pričela tudi stečajna javna dražba in po informacijah zainteresiranih kupcev ne
Butik Črna mačka je že lep čas od jutra do večera okupiran s kupci.
in investicija v ureditev je čez vržen denar.
trgovino in njeno noč postala stran
Bo nekdanji kompleks s številnimi halami odprl nova delovna mesta?
AGRO center Polzela, z. o. o.
Polzela 11 a, 3313 Polzela Tel: 03/572 09 68
AKCIJSKE CENE SEMENSKEGA KROMPIRJA
JAERLA 35/55 nun ”A”	147,00 SIT/kg
PRIMURA 35/55 nun ”A”	129,00 SIT/kg
KENNEBEC 35/55 mm "A”	165,00 SIT/kg
DESIREE 28/35 mm ”A”	155,00 SIT/kg
DESIREE 35/55 mm ”A”	78,00 SIT/kg
V vrečah po 25 kg.
Na zalogi tudi druge vrste semenskega krompirja po ugodnih cenah. Blago vam na željo dostavimo na dom!
Na zalogi po ugodnih cenah tudi
BUČNA POGAČA 50 KG vreča (56 % belj.) 3.860,00 SIT/kg SONČNIČNA POGAČA (rinfuza)	35,90 SIT/kg
MINERALNA GNOJILA, SEMENSKA KORUZA, SEMENSKA TRAVA, JARA ŽITA, ZAŠČITNA SREDSTVA, PROGRAM KRMIL EMONA IN RAIFFEISEN, CELOTEN PROGRAM SANO, CEMENT, APNO, VRTNE MREŽE, ARMATURNE MREŽE, BETONSKO ŽELEZO ...
OBIŠČITE NAS!
GEODETSKE STORITVE
UREJANJE MEJ, PARCELACIJE, ZAKOLICBE, GEODETSKI POSNETKI, VRIŠI OBJEKTOV, ^ ETAŽNE LASTNINE, RABE ZEMLJIŠČ	/j
ŠLANDROV TRG 11, ŽALEC TEL: 03/710-38-10 GSM: 031/305-814 e-mail: geoprojekt.zalec@siol.net www.geoprojekt.si
manjka. Po vesteh, ki se širijo v javnosti, deloma pa sta jih potrdila tudi stečajni upravitelj Branko Djordjevič in župan občine Prebold Vinko Debelak, obstaja celo možnost odprtja novih delovnih mest, če se bo še do nedavnega zainteresirani skrivnosti kupec pretežnega dela TT Prebold, to je nemško podjetje Schefenacker, ki je gradnjo nove tovarne načrtoval v Zagorju, odločil za svojo dejavnost v Preboldu. Družba Schefeneker in njeno hčerinsko podjetje v Slovenskih Konjicah SG Automotive, kjer izdelujejo krmilno elektroniko in zadnje luči za prestižne znamke avtomobilov, sta gradnjo nove tovarne v Zagorju napovedala že lani. Ker pa se je zapletlo pri pridobivanju soglasij, iščeta zdaj primerno zemljišče drugod. Zelo primeren se jima zdi kompleks nekdanje TT Prebold. Če bo vodstvo nemške družbe svoje načrte tudi uresničilo, bo znano v prihodnjih dneh, ko bodo končane tudi prve dražbe za prodajo nepremičnin.
D. Naraglav
Nekdanja Savin j ka bo diskont
Šempetrska blagovnica je že dalj časa zaprta. Razlog za zaprtje je prenova oziroma sprememba prodajnega programa. Na vprašanje, za kakšne spremembe gre in kdaj bo prodajalna spet odprta, so iz službe za odnose z javnostmi pri Mercatorju sporočili, da bo v skladu z načrti družbe v prostorih nekdanje blagovnice Savinjka urejen Hura! Diskont. Odprtje diskonta je predvideno v prvem tednu marca letos.
Mercator je že pred časom od SM Savinjske trgovske družbe Žalec kupil šempetrsko blagovnico, prav tako tudi blagovnici na Polzeli in v Preboldu. Blagovnico na Polzeli bodo še v letošnjem letu delno preuredili in ohranili običajno ponudbo Mercatorjevih supermarketov in Mercatorjeve tehnične trgo-vi-ne, v Preboldu pa večjih posegov ne načrtujejo, izboljšali bodo le izbiro v supermarketu. Na vprašanje, kako je z zaposlenimi v teh blagovnicah, so iz Mercatorja odgovorih, da bodo vsi zaposleni v navedenih enotah še naprej imeli delo v družbi Mercator, čeprav bodo začasno štiri delavce prerazporedili na delo na dnigo stran Trojan. ”Vse zaposlene v Savinjski dolini ocenjujemo kot dobre trgovce, ki so se s svojim delom že izkazali, zato jim bomo z veseljem omogočili nadaljnjo delo v tej družbi,” so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi pri Mercatorju. K. H., foto: T. T.
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, 705 03 20, 041 649 234
POTEPUH
,301-1,5
1,15
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SICILIJA teto; 274-1.5.: 137,000 Sit; RIM-POMPEInEAPEU¥rRENTO-CAPRI; 284,2,5.: 61.500 Sil;'
UBRIJA-zeleno srce Uje; 27,294.: 42.900 Sä; SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,294.:
44500 Si; LIGURIJA-riviera cvetja; 14,2.5.: 45.900 Sil; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKI0T0KIILAN0;
.: 27.500 Sit; RAVENNA-RIINI-SAN MARINO; 30.4,1.5.; 19.500 Sit; BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4.: 9.700 Sit; OBALA; 294,2.5.: 45.900 Sit; AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500 Sit; GRADOVI JUŽNE ŠEŠKE;
.: 22.500 Sit; DUNAJ-BRATISLAVA; 304,1.5.: 20.900 Sit; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.:23.900 Sit; BEOGRAD; 1,2.5.: 19,900 Sit ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000SÌ; HALLSTATT-BAD GOISERN-BAOISCHL-MONDSEE; 30.4.: 8,200 Sil PRVOMAJSKI ODDIH na morju, v planinah, zdraviliščih..,.
V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij !!! e-mail: B0te0uhisiol.net, www.mh-iioiinar.siPLÀàLo nà vec obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 08
Šempetrska blagovnica, trenutno zaprta
EQ£HB
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna : 1 Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 : 80; trgovina Kamnik (01) 830 82 70; trgovina Laze (01) 834 70 12.
I
Spoštovani zvesti kupci!
Za nami je čas pustnih norčij in veselja, čas krofov, svinjskih krač in zabave. Vrhunec vsega je bil v tem času tudi vranski pustni karneval, ki si je pridobil čast in veljavo in postal pomemben člen v verigi pustnih prireditev v Sloveniji. Veseli in ponosni smo, da smo k temu lahko dodali pomemben delež tudi v našem kolektivu, kjer se zavedamo, da lahko le s skupnimi močmi naredimo nekaj dobrega. To smo doslej že velikokrat dokazali, kar na najboljši način dokazujejo vsakoletni Vranski poletni večeri in v okviru le-teh tudi naša prireditev za ZVESTOBO.
Za nami je Valentinovo, dan, ko smo si izkazali ljubezen, pred nami pa sta še dva pomembna dneva, in sicer 8. marec in materinski dan. V tem času bomo našo pozornost namenili ženam in materam. Za polepšanje teh in vseh drugih praznikov in jubilejev vas vabimo v naše trgovske in gostinske ter slaščičarske lokale, kjer boste našli lepa darila in se imeli lepo.
NE POZABITE, ZVESTOBA SE NAGRAJUJE!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
ATRI J
ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o.
POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si
PRODAMO
CEIJE
-	2-sobno stanovanje, 58 m2,1.1969,1. nadstr., balkon, klet, cena 12.300.000 SIT;
ŠENTJUR - Osredek,
-	zidanica, 4 km iz Šentjurja, 1.1995, ca. 80 m2, vinograd 560 m2, cena 8.000.000 SIT;
ŽALEC
-	atraktivna zgradba ob potoku, sedaj gostišče, možno kot vikend, 1. 1977, parcela 600 m2, cena 65.000 EUR;
LJUBEČNA
-	zazidljiva parcela, velikost ca. 750 m2 in 740 m2, v urbanem okolju, cena 40 EUR/m2.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko;
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA mi VJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
februar 2005
Turizem
• TURISTIČNI • KOTIČEK •
Pustili karneval v Žalcu 2005
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Zvezo turističnih društev občine Žalec in pod pokroviteljstvom občine Žalec na pustni torek,
8.	februarja, organiziral že tradicionalni žalski pustni karneval, lllice v središču Žalca so zapolnile maske, ki so se zvrstile v pisan karnevalski sprevod. Pustni sprevod je
krenil na pot malo po 15. uri izpred železniške postaje, nadaljeval po ulici Ivanke Uranjek in Šlandrovem trgu do cerkve Sv. Nikolaja, krenil na Ul. Savinjske čete ter pot zaključil na Hmeljarski ulici.
Za red in varnost so poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje.
Kljub zelo hladnemu vremenu si je sprevod ogledalo več kot 3.000 gledalcev.
Pustne maske, kar 22 različnih skupin z vozovi in brez njih, so spremljali godbeniki Godbe Zabukovica
in Godbe Liboje. Svoje palice so spretno vrtele mažoretke iz Kulturnega društva Levec, karneval pa ne bi bil pravi, če se ne bi pridružile tudi najbolj znane slovenske maske, kurenti s Ptujskega polja. S skakanjem in rožljanjem z zvonci so tudi v Žalcu preganjali zimo in klicali pomlad. Člani turističnih društev iz
občine Žalec in občine Vransko so z maskami in dogajanji na vozovih predstavili aktualne dogodke in osebnosti. Pridružile so se jim tudi druge skupinske in posamezne maske.
Na dveh odrih, na Šlandrovem trgu in na ulici Savinjske čete, sta dogajanje spremljala in vodila Miro Klinc in klovnesa Eva Škofič Maurer.
Ocenjevalni komisiji sta imeli težko nalogo, izbrati tri prejemnike nagrad, pri čemer so jih vodili glavni kriteriji izvirnost, sporočilnost in estetski izgled. Prvo nagrado (50.000 SIT) je prejelo Turistično društvo Vrbje za ’’avtohtono vrsto žabe”, drugo nagrado (40.000 SIT)
je prejelo 'Ih ri stično društvo Galicija za ’’vesele Kremenčke” in tretjo (30.000 SIT) Turistično društvo Ponikva za ’’slovensko ladjo”.
Na letošnjem žalskem pustnem karnevalu so poskrbeli tudi za najmlajše, saj so imeli svoje rajanje v atriju Savinove hiše. Začelo se je takoj po zaključku karnevalskega sprevoda, nekaj po 16. uri. Zabavali so se s klovneso Evo Škofič Maurer, ki so ji pomagali člani Študentskega kluba Žalec. Nastopile so tudi tri najmlajše plesne skupine plesne šole UPI Žalec.
Tudi najmlajšim maskam so razdelili več nagrad, jim ponudili vroč čaj in bonbone.
Za razvoj turizma imajo pogoje
Dejavni in prepoznavni
Predsednica TD Božena Kosu med podajanjem svojega poročila
Braslovški turistični delavci so se sestali v dvorani Lovskega doma v Braslovčah in pregledali, kako uspešni so bili v lanskem letu, in si zastavili nov progam dela. Iz poročila predsednika Boštjana Bragia je razvidno, da so člani Turističnega društva Braslovče lani sami ali v sodelovanju z drugimi društvi pripravili štiri uspešne in zanimive prireditve.
Tradicionalna prireditev Dan hmeljarjev, ki privablja več tisoč obiskovalcev, je z vidika organizacije najzahtevnejša. Ugotavljajo pa, da z nazadovanjem hmeljarstva prireditev ni več tako odmevna in privlačna kot pred leti. Na predlog župana Marka Balanta bodo letos sestavili nov organizacijski odbor, v katerega bodo poleg dosedanjih turističnih delavcev Braslovče povabili tudi Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije, občino Braslovče, Zvezo društev podeželske mladine, Turistično društvo Gomilsko, Hmeljarski inštitut Žalec in druge. Druga prireditev,
ki jo pripravljajo, je salamijada. Na njej je lani sodelovalo 40 zasebnih
Boštjan Kragl
izdelovalcev salam, letos pa bodo vpeljali nekaj sprememb. Športno prireditev z uradnim imenom Grajski bicikl so lani v Braslovčah organizirah prvič. To je gorskokolesarska dirka čez drn in strn, ki se je začela s startom ob Braslovškem jezeru, nadaljevala pa po pobočjih Dobrovelj na Žovneški grad in do cilja, ki je
bil ob startnem mestu. Aktivni so bili tudi pri pripravi turističnega prospekta občine Braslovče, ob glavni cesti so postavili reklamni plakat, ki vabi na ogled gradu Žovnek. V lasti imajo tudi brunarico nad Braslovškim jezerom, ki je dobro služila svojemu namenu. Tudi lani so se ukvarjali z reševanjem problematike upravljanja z Braslovškim jezerom. Po končanem denacionalizacijskem postopku za področje jezera in zemljišča ob njem je postalo jasno, da z zemljiščem samega jezera in z nekaj obrobnimi parcelami upravlja društvo. Leto so zaključili uspešno in s finančnega vidika pozitivno. Kljub temu ugotavljajo, da ne napredujejo, kot si želijo.
Program dela za letos je obširen in zajema pri vsaki do sedaj organizirani prireditvi še nove naloge in spremembe. Ob praznovanju 100-letnice Turistične zveze Slovenije bodo pripravili delovno akcijo za pomoč pri obnovi gradu Žovnek in še okrepili sodelovanje med turističnimi društvi, občino in društvi v občini Braslovče. Med naloge pa so med drugim zapisali tudi, da imajo za intenzivnejši razvoj turizma pogoje: Braslovško jezero in turistično brunarico. Potrebno je najti rešitve, kako pridobitveno dejavnost društva pravno reorganizirati in s tem omogočiti podjetniško dejavnost. Opravili so tudi volitve, predsednik ostaja Boštjan Kragl.
T. Tavčar
V	KS Gomilsko že nekaj let deluje turistično društvo, ki je nastalo kot posledica vključevanja kmetij v program celostnega razvoja podeželja in vasi, ki ga uspešno uresničujejo zlasti v Grajski vasi. Že vse od ustanovitve društvo vodi Božena Kosu. Pred nedavnim so pripravili tudi svoj občni zbor.
V minulem letu so svojo aktivnost začeli s čiščenjem obrežij potokov in pobiranjem smeti, ki so jih tja nanosile narasle vode. Vedno znova ugotavljajo, da je osveščenost ljudi glede varovanja narave še vedno nezadovoljiva. Še zlasti velja to za določene posameznike, ki jim ni mar, kako ravnajo z odpadki.
V	minulem letu so za učence OŠ Gomilsko pripravili razpis za najlepši spis z naslovom Kako bi polepšali svoje domače okolje.
Otroci so napisah lepe in zelo kritične spise. Nagrajenci tokratnega razpisa so bih Miša Sajovic, Žiga Novak, Katja Kunst in Monika Vovk. Med letom so v sodelovanju s konjeniškim klubom Mustang uspešno izpeljali dan državnosti pri Mežnarjevih, kjer je bilo družabno srečanje z občani občine Tabor. Organizirah so tudi kolesarjenje po Savinjsko dolini, ki se ga je udeležilo
kar 260 kolesarjev. Za vse pa so skupaj s konjeniki in aktivom kmečkih žena pripravili prijeten sprejem na ranču v Grajski vasi. Sodelovali so tudi na prireditvi Dan hmeljarjev, ki jo organizirajo turistični delavci TD Braslovče. Na Gomilskem so pripravili okroglo mizo o hmeljarstvu, kmečke žene pa so poskrbele za pogostitev. Uspešno je bila izpeljana tudi tradicionalna prireditev Vesela jesen na Gomilskem. Na zaključni prireditvi v okviru Vesele jeseni na Gomilskem so podehh priznanja za najlepše urejene kmetije. Pestro pa je bilo tudi ob zaključku leta, in sicer na Štefanovo, saj so sodelovali pri tradicionalnem blagoslovu konj, na Silvestrovo pa so pripravili tradicionalno silvestrovanje na prostem v
Grajski vasi.
Tildi v planu dela za leto 2005 se bodo držah že utečenih aktivnosti. Sicer pa so si zadah še nekaj novih nalog. Med drugim bodo izdali prospekt kraja s ponudniki turističnih produktov in zanimivosti. Prav tako naj bi pripravih nekaj turističnih paketov za razne ciljne skupine izletnikov, zlasti za šolarje in društva upokojencev. Med. neizpolnjenimi nalogami minulega obdobja je še enotna označitev turističnih objektov oziroma pot do njih. Prav tako pa ostaja še neizpolnjen turistični informativni center. V okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem naj bi letos pripravih etnološko razstavo. K sodelovanju bodo povabili prof. Milana Natka.	D. Naraglav
Minulo leto uspešno
Turistično društvo Šempeter je minuli četrtek pripravilo redni letni občni zbor, na katerem so dosedanjo vršilko dolžnosti predsednico Metko Vočko izvolili za predsednico. Naredili so obračun dela za preteklo leto in si zastavili smele načrte za leto 2005.
Vse prisotne, med katerimi so bih tudi župan in poslanec Lojze Posedel, predsednik KS Šempeter Jože Randl, predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik in predstavniki drugih društev in organizacij, je najprej pozdravila Metka Vočko, ki je pozneje podala obširno poročilo o delu društva v minulem obdobju.
Med glavne investicije minulega leta sodi tlakovanje dvorišča TD in vhoda v Rimsko nekropolo ter ureditev parkovne površine. Celotna investicija jih je veljala 2.450.000,00 tolarjev, kar nekaj dela pa je bilo opravljenega prostovoljno. Pomembna investicija je bila tudi postavitev oglasnih panojev pred Rimsko nekropolo, na parkirišču pred poslovnim centrom
Pluton in gostiščem Štorman, za kar so namenili 943.000.00 tolarjev. Popravili so most na poh do jame in kupih nove mize in stole za prostore Tlirističnega društva, za kar so porabih 280.000,00 tolarjev. Kar 1.750.000,00 tolarjev pa je bilo potrebno odšteti za nakup in montažo agregata, namenjenega za proizvodnjo elektrike ob morebitnemu izpadu električne energije iz javnega omrežja. Vsako leto odkrijejo oziroma pokrijejo spomenike v Rimski nekropoli, opravljenih pa je bilo veliko drugih vzdrževalnih del in čistilnih akcij.
Med lanskimi prireditvami je Metka Vočko izpostavila vsakoletno cvetlično tržnico, ki jo je letos obogatila razstava ročnih del družine Kočič, še posebej savinjska čipka, dvodnevno prireditev Večer cvetja, plesa in petja na pragu poletja, koncert Katarine Galič, sodelovanje pri organizaciji pohoda po hmeljski poti, sodelovanje na božično-novoletnem sejmu in organizacijo in izvedbo tradicionalne prireditve Božična
skrivnost v jami Pekel.
Med pomembnimi dogodki minulega leta velja omeniti obisk nekdanjega predsednika Milana Kučana v Rimski nekropoli, ki je bil prvi državnik po obisku nekdanjega predsednika Jugoslavije maršala Tita. Društvo se je predstavilo tudi na tradicionalnem srečanju Šempetrov, ki je bilo lani na Otočcu, letos pa bo prireditev znova v Savinjski dolini. Zanimiva je bila tudi ekskurzija v Kostel in še bi lahko naštevali. Za večjo razpoznavnost kraja in njenih znamenitosti so poskrbeli tudi na medmrežnih straneh, pošiljali so pro-
pagandni material planinskim, skavtskim in drugim društvom ter šolam po Sloveniji. Prav tako so ponatisnili vstopnice za antični park in jamo, ponatis je doživela tudi zloženka, izdelali so žepne koledarčke in bih preko Zveze TD občine Žalec s svojima destinacijama predstavljeni v turističnemu vodniku Od Rinke do Sotle in vodniku Po stranskih poteh.
V minulem lem si je Rimsko nekropolo ogledalo 10.543, jamo Pekel pa 15.013 obiskovalcev. Obisk je bil za nekaj odstotkov manjši kot lani, razveseljiv pa je porast tujcev.
Sprejet program dela in finančni program za leto 2005 v pretežni
meri vsebujeta že ustaljene naloge in prireditve, v maju in juniju pa naj bi bilo v antičnem parku več gledaliških, hteramih in glasbenih prireditev. S KS bodo sodelovali pri zasaditvi novih javnih površin z zelenjem, nakupih in postavili nove varnostne ograje ob poti do jame Pekel, osvežili medmrežne strani in besedilo prevedh tudi v italijanski jezik. Izdati nameravajo tudi novo zloženko, izdelati novi razglednici in ob koncu leta izdati bilten, posvečen 45-letnici društva, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.
Tako kot doslej bodo sodelovali v projektih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Zveze TD občine Žalec. Še naprej bodo sodelovali tudi s turističnim krožkom OŠ Šempeter, s KS Šempeter in drugimi društvi v kraju. Velika pozornost pa bo tudi to leto usmerjena k vzpodbujanju krajanov za lepo okolje.
V akciji Najlepša hiša, kmetija, zaselek je ocenjevalna komisija za lansko leto priznanja namenila Ivici in Robiju Sredenšku iz Šolske uhce v Šempetru, Zdenki in Ivu Teržanu iz Podloga ter Jožici in Borisu Vohu s Savinjske ceste. Med kmetijami so priznanja prejele kmetija Zdenke in Januša Jana iz Sp. Grušovelj, kmetija
Minke in Oskarja Kolenca iz Podloga ter kmetija Marte in Alojza Rojnika iz Sp. Grušovelj. Za najlepšo vas ah zaselek pa je tudi po zaslugi obeh dobitnikov iz te vasi priznanje prejela vas Spodnje Grušovlje.
D. Naraglav
PRODAMO, KUPIMO TER POSREDUJEMO
stanovanjske hiše, stanovanja, vikende ter stavbna zemljišča.
Hql. d. o. o., Parižlje 15,
BRASLOVČE
BIRO ZA CENITVE TER
MANAGEMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/II, Žalec 710 03 60,041 649 234 (od 8.30 do 9-30)
Med podelitvijo priznanj za najlepše hiše, kmetije in zaselek
Hladen val, ki nas je zajel ob koncu januarja in začetku februarja je sicer ohladil ozračje, ne pa lokalne politične scene. Seja občinskega sveta 31. januarja je bila dokaj vroča, saj interes, ki ga zagovarja koalicija bivše oblastne strukture na državni ravni, postopoma popušča. Obeta se še precej zanimivih razprav, ob tem pa tudi drugačnih izidov, kot so bili predvideni v ne tako oddaljeni preteklosti.
Proračun za leto 2005, ki je bil izglasovan sicer z večino, nosi 2,4 milijarde SIT. To ni majhen denar, zato bi morali biti mnogo bolj natančni pri rezanju pogače. Nekateri porabniki oz. postavke na strani odhodkov so tako zelo narasle, da je to prešlo vse razumne meje. Največji porabnik so očitno cvetlice in gredice, saj jim je župan namenil kar 87 mio. SIT, kar je v odnosu na leto 2003 kar 189%. S 142% dviga rasti porabe v odnosu na leto 2003 (52 mio. SIT v letu 2003 na 73,8 mio za leto 2005) se postavlja tudi Zavod za kulturo, šport in turizem. Prav tako predvidenih 25 mio. SIT za vrtino tople vode ni moč uvrščati v sredstva, predvidena za razvoj turizma. Na drugi strani so krajevne skupnosti, ki iz občinskega proračuna ne dobijo niti toliko, da bi sanirali nevarna in nujna območja plazov, lokalnih cest, vodovodov in drugih nujnih infrastrukturnih objektov. V SDS trdimo, da je proračun slabo in pristransko razporejen. Če nekdo vpraša, zakaj ne predlagamo drugačnega, je odgovor sledeč: ko so enkrat sprejeta dejstva in so izglasovani porabniki, jih ni moč kar ukiniti. Denar gre neovirano tja, pa čeprav brez učinka; volja večine je prevladala. To je cena demokracije, kajti nič boljšega zaenkrat še ne poznamo.
V zadnjem času je Slovenijo zajel pravi tajfun pregrevanja polpretekle zgodovine. Gre za fojbe, za vprašanje ali Slovenija je idi ni naslednica Avstrijske državne pogodbe in seveda njenega 7. člena, pa frankolovskih žrtev in Stanovnikovih agitacij o tem, da Slovenije ne bi bilo, če ne bi takratna skupščina izglasovala
Slika
pričakovanj
26.	januarja je minilo 115 let, kar je bilo v Ljubljani ustanovljeno Katoliško-politično društvo, ki je tvorilo jedro dve leti kasneje nastale Katoliške narodne stranke, ta se je leta 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Po drugi svetovni vojni je SLS delovala v emigraciji, 1992 se je združila s stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Z združitvijo SLS, ki je bila ustanovljena kot SKZ leta 1988, in SKD, je sedanja SLS postala formalnopravno in tudi programsko naslednica predvojne SLS.
Vrednote, ki so vso zgodovino prežemale politično delovanje Slovenske ljudske stranke, so se nanašale na prizadevanje za dobrobit slovenstva. Za SLS je ves čas značilno sodelovanje intelektualcev in ljudskih množic ter posebna občutljivost za socialne probleme delavcev in kmečkega stanu. Slovenska ljudska stranka razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države.
Da bomo bolj učinkovito sodelovali in delovali čim bolj enotno na vseh nivojih odločanja, moramo v stranki vsi krepko poprijeti za orodje, urediti svoje vrste in delati sistemsko. Organi stranke so na svojih odborih že obravnavali pravila in ukrepe za bolj učinkovito poslovanje stranke. Sedaj je čas letnih občnih zborov, pregledov preteklega dela in čas snovanja načrtov za v naprej. Nujno je potrebno vključevanje in kadrovanje žensk v
Politične stranke
februar 2005
SDS
plebiscita. Stanovniku se je zareklo celo to, da narod, ki nima preteklosti tudi nima prihodnosti. Žal komunist Stanovnik (tako se je označil sam) pozablja, da je še pred kratkim trdil: pustimo tisto, kar je bilo, gledati je potrebno naprej. Ta njegov pogled naprej se je ta hip končal v fojbah, kaj šele bo, ko bo doumel Rog, Teharje, Tezno, Podutik, Slovensko Bistrico in vseh cca. 280 povojnih grobišč. Bog mu odpusti, očitno njegov duh ne dojame več, kaj se je dogajalo takrat in kaj doživljajo tisti, katerih svojci so bili med likvidiranimi. Zgodovinska dejstva pač ostajajo in če eni enačijo junaštvo s skrivaštvom in zahrbtnimi hajkami, zelo težko sprejmejo tudi logiko zgodovine. Vzemimo samo primer Frankolovo; Nemci so pred potjo Dorfmeistra iz Slovenske Bistrice v Celje zelo jasno in hrupno opozarjali, v primeru, da se kaj zgodi, se bodo kruto maščevali. A našli so se "junaki”, ki so Slovencem povzročili ta krut zločin; iz zasede so napadli in do danes se skrivajo za prvo in četrto četo drugega bataljona Bračičeve brigade. Kdo je zadel tako pomembno osebnost, kot je bil Dorfmeister, je zanesljivo vedel. A ni ga, nikjer ga ni! Sto nedolžnih žrtev je povzročil, to naj mu greni duha, do konca njegovih dni.
Mnogo prahu se dviga ob projekciji italijanskega filma Srce v breznu. Krutost zmage pijanih komunistov je bila brezmejna. Mislim da je film le odsev na 60 let trajajočo bajko. V Sofoklejevem Kralju Oidipusu najdemo lik starca, ki je slep in sluti in Oidipusa, ki vidi a ne vidi. Ko spozna svojo zablodo si iztakne oči, oslepi, a zaman; prišlo je vse na dan... Usodi pač žal, ni moč ubežati, le da včasih traja dlje, da pristopi Pravičnik.
Za SDS Žalec Januš Rasienic/.
ZLSD pred kongresom
V nedeljo, 6. februarja 2005, se je ob polnoči iztekel rok za evidentiranje kandidatk in kandidatov za organe in funkcije v ZLSD. Komisija bo iz prispelih predlogov sestavila osnutek liste kandidatov za individualne in kolektivne organe ter individualne funkcije stranke. Za vse posameznice in posameznike, ki jih bo uvrstila na kandidatno listo, mora pridobiti soglasje h kandidaturi.
Poleg kandidacijske komisije sta se že sestali komisiji za statut in poročilo. Komisija za statut je že obravnavala prve predloge za spremembo statuta, komisija za poročilo pa je oblikovala koncept poročila ter razdelila naloge za pripravo le-tega.
Območna organizacija ZLSD Spodnje Savinjske doline je obravnavala in predlagala svojega kandidata za člana predsedstva, in sicer Iva Lindiča. Prav tako je podprla Boruta Pahorja za vnovičnega predsednika ZLSD.
Na predsedstvu smo podprli tudi predlog spremembe imena in znaka stranke. Čas je, da se identificiramo tudi z imenom, s cilji in vrednotami stranke. SOCIALNI DEMOKRATI je primeren naziv za moderno evropsko stranko, ki želi do naslednjih državnozborskih volitev pokazati, da je edina socialna alternativa v državi in kot taka si zasluži vodenje države.
V zvezi s trenutno aktualnimi dogajanji v medsebojnih odnosih v občinskem svetu občine Žalec je stališče ZLSD jasno. Svetniška skupina ZLSD ni v ničemer prispevala k poslabšanju odnosov, zato tudi nima pravice, da jih rešuje. ZLSD korektno izpolnjuje svoje obljube, dane pred občinskimi volitvami, in ne dopušča, da se vmešava v spore, ki jih imajo druge stranke oz. alternativne skupine. Zavedamo se odgovornosti svetnikov do vodenja občinske politike, zato bomo korektno sodelovali skozi celoten mandat. Nikakor pa ne podpiramo nekulturnega vedenja posameznikov.
Na letni konferenci ZLSD Spodnje Savinjske doline, ki bo 4. marca 2005, bomo zastavili prednosti za pripravo lokalnih volitev 2006. Združena lista namerava odigrati tudi vlogo v upravljanju občinskih politik. Zmerno in preudarno razmišljanje, ki je svojstveno našim svetnikom, se bo obrestovalo.
Ponovno vas obveščamo, da smo prostore stranke prestavili na drugo lokacijo. Nahajajo se v prvem nadstropju bivše Hmezadove stavbe na Cesti žalskega tabora 1.
Uradne ure za vse zainteresirane so vsako sredo od 17.00 do 18.00, tel št. 041 726 546. Po predhodni najavi se lahko tudi srečate z našimi občinskimi svetniki ah s podžupanom.
ZLSD Roman Virant
V demokratični stranki upokojencev imamo izoblikovane odgovore za prihodnost!
Povemo lahko, da želimo tudi v prihodnosti naše skupne slovenske demokratičnosti izoblikovati temelje tako, da bo v njej upoštevan eden od pomembnih členov naše družbe, in sicer člen starejše generacije ljudi, kar je pomembno, saj smo veliko prispevali k razvoju države in nje demokratične ureditve. V državi hočemo in moramo biti upoštevani že zaradi deleža, ki smo ga v državno blagajno prispevali. Sebi in vsej generaciji hočemo zagotoviti lepo, varno in čimbolj zdravo življenje. Gre za pošteno zaslužene pokojnine, urejeno zdravstvo, zagotovitev čim večje pomoči starejšim na domu, za dane možnosti bivanja v domovih starejših občanov, za čisto okolje in sploh za zdravo življenje, ki si ga v naši družbi zaslužijo starejše generacije ljudi.
Pa vendar bo tudi v prihodnosti potrebno kar precej postoriti pri zaščiti pravic na področju socialnozdravstven-ega zavarovanja. Vedeti moramo, da velikega števila upokojencev ni povzročila naša demokratična stranka upokojencev, ampak država s predčasnim upokojevanjem zaradi stečajev in drugih manj priljubljenih oblik v procesu lastninjenja. V naši stranki smo mnenja, da naj tisti, ki povzročajo vse te nepravilnosti, to tudi plačajo in naj prenehajo obtoževati upokojence, da smo dragi in da bomo spravili državo na boben. Zato moramo še enkrat povedati, da ni nič zastonj. Naša pokojnina ni dar države, naše pokojnine so pošteno zaslužene z delom, prigarane s šestdnevnim tednikom in hkrati z velikim uspehom udarniških del tistega časa, zato nam nima nihče pravice naših pravic iz dela tudi zmanjševati. Dobro se zavedamo in smo pripravljeni deliti uspehe in slabosti z delavci. To nam narekuje tudi morala, saj smo upokojenci vezani na plače. V prihodnosti bodo pomembni gospodarski uspehi, gospodarska rast, v kateri udeleženci moramo biti tudi upokojenci s svojimi pokojninami. Vse skozi že stremimo k temu in tudi v
DeSUS
koalicijski pogodbi z vlado je zapisano, da se pravice upokojencev ne smejo zmanjševati. Veliko bomo še morah postoriti v naši državi v boju proti korupciji, na področju neopravičenega bogatenja, zatajitve davkov in naložb v našo pokojninsko blagajno. Rezerve so, poiskati bo treba pravne poti, ki bodo zagotavljale večjo učinkovitost in pravni red. Vodstvo države bo moralo v čim krajšem času spodbuditi produktivno zaposlovanje mladih, ki bodo preko solidarnosti prispevali v pokojninsko blagajno. Na ta način bo zmanjšana naraščajoča materialna ogroženost mladih v času njihovega upokojevanja.
Zmanjša jo lahko le možnost izobraževanja v tiste poklice in smeri, ki so potrebni popolnitve v naši državi, v naši družbi. Mladim bo potrebno zagotoviti zaposlitvena delovna mesta in primeren zaslužek. Naša stranka DeSUS pa želi nidi v prihodnosti bdeti in se zavzemati za: pravno in socialno državo, učinkovito delovanje državno-pravnih institucij, za neodvisnost in učinkovitost sodstva in skrajšanje zaostankov sodnih postopkov, preprečevanje novih privilegiranih pokojnin, za redno izplačilo zasluženih pokojnin ter za njihovo sprotno usklajevanje z rastjo vseh plač v državi, poštenost, pravičnost in solidarnost med ljudmi, enake možnosti vzgoje, izobraževanja ter zaposlitve, za takšen materialni razvoj, ki bo omogočil otrokom brezskrbno otroštvo, kakovostno in od dnevne politike neodvisno vzgojo in izobraževanje, za pravično obdavčitev premoženja. Državne blagajne naj ne polnijo le srednji in nižji sloji državljanov, temveč tudi bogatejši, ki so se do sedaj spretno izmikali plačevanju davkov in drugih obveznosti do države. S svojo prisotnostjo kot stranka želimo tvorno sodelovati in izoblikovati prihodnost sožitja starejše in mlade generacije na principu sožitja in medsebojnega zadovoljstva.
Ivan Jelen
stranki. Pod okriljem SLS uspešno deluje ženska zveza, ki jo vodi podpredsednica Nada Skuk. Na svojem zadnjem srečanju ženske zveze SLS je posebej poudarila, da je nujno potrebno takoj začeti izvajati akcijski načrt za enake možnosti moških in žensk. Za pravočasno pripravo kandidatk za naslednje volitve je potrebno takoj pričeti z organiziranim pristopom na vseh nivojih.
Stranka mora na vsak način pridobiti več pripadnic in jih vključiti v politiko, na mesta odločanja, in tako pridobiti več vohvk na naslednjih volitvah.
Prav tako si v stranki prizadevamo s sloganom MLADI SMO MOČ pridobiti čim več mladih sposobnih in zagnanih članov. Velika želja je takšne sposobne kadre vključiti v delo organov občinskih odborov, od koder jih nato lahko hitro kandidiramo za pomembnejše funkcije na regijskem ah državnem nivoju.
Vsekakor je za uspešno delo potrebno, da je v naših vrstah čimveč članov, somišljenikov, somišljenikov, ki jim ni vseeno, kako bomo živeli in govorih jutri in pojutrišnjem, in ah bomo še lahko upravljah s kapitalom, za katerega smo se znojili vse življenje. Poskrbeti moramo, da nas javnost ne enači z nekaterimi novimi bogataši. Zapeljati nas ne smejo populistične teme, prepiranja s sosedi in podobno. Ljudje od nas pričakujejo vizijo, pričakujejo jasnost in ne politično frazerstvo.
Vsi smo potrebni, potrebujejo se vaše roke. Več nas bo in več bomo delali, bolje se bo videla naša shka pričakovanj.
JanezJager
Zbor članic in članov OO LDS
V petek, 18. februarja, smo imeli članice in člani 00 LDS Žalec občni zbor v Petrovčah. Zbora se je udeležilo 83 članic in članov. Na zboru so pregled dela v lanskem letu predstavili Lojze Posedel, župan in poslanec v DZ, Franci Gaberšek, predsednik Sivih panterjev ter Vasja Knapič, predsednik 00 LDS Žalec. Pregled dela 00 v lanskem letu je bil naslednji:
Sklicanih je bilo deset sej izvršnega odbora 00 LDS, šest sej svetniške skupine in ravno toliko sej občinskega sveta ter odborov. Vodstvo 00 se je udeležilo sedem regijskih koordinacij lokalnih odborov in ene pokrajinskega odbora (od tega smo bili gostitelji kar trikrat), sedmih sej sveta LDS in dveh kongresov, štirih konvencij pred volitvami in kar z dvema avtobusoma osrednje proslave LDS v počastitev dneva državnosti v Zajčji dobravi.
Občinski odbor je organiziral sedem prireditev. Februarja smo imeli zbor članic in članov v Galiciji ob katerem smo izdali časopis in decembra svet stranke. V začetku aprila je bila v Žalcu koordinacija lokalnih odborov KLO (to so vsi odbori LDS po Sloveniji, predsednik stranke in ostali funkcionarji stranke, vsi poslanci, ministri in župani iz vrst LDS). V okviru te prireditve smo posneli TV oddajo v kateri so sodelovali predsednik stranke mag. Tone Rop, takrat še kandidat za poslanca v državni zbor Lojze Posedel in Vasja Knapič. Oddaja je bila posneta z namenom začetka predvolilne kampanje in je bila predvajana na STV. Konec maja smo zelo dobro pripravili že drugi športno zabavni piknik LDS v Vrbju, kjer je bilo največ obiska od katerekoli naše prireditve do sedaj. Tega dne so nas obiskali in se predstavili tudi kandidati za poslance v F.vropski parlament Jelko Kacin, Mojca Drčar Murko, Roman Jakič, Majda Širca in Vladimir Gobec. Uidi ob tej priložnosti smo z njimi posneli oddajo, ki smo jo na STV predvajali zadnji teden pred volitvami. V začetku septembra smo organizirah naš znani tradicionalni modri tenis turnir na igriščih v Šeščah. 17. septembra je bil v Žalcu avtobus LDS s premieram in vsemi ministri, ki so se po posameznih področjih razporedih po Žalcu in okoliških krajih. Z gosti smo organizirali kar sedem srečanj na
različnih lokacijah.
Naše aktivnosti pred volitvami so bile v zadovoljstvo vseh nas kronane z izvolitvijo našega župana Lojzeta Posedela z največ glasovi v regiji za poslanca v Državni zbor RS
V okviru našega odbora sta nastala oz. delujeta tudi dva pokrajinska društva in to sta Pokrajinski podjetniški forum (PPF) ter Društvo za enake možnosti Devana. PPF je imel 4 upravne odbore ter sodeloval ah soorganiziral tri prireditve. Marca smo gostih veleposlanika EU g. Erwana Ponareja, aprila smo bili soorganizator podjetniških dnevov v Žalcu, v začetku maja pa smo organizirali največje srečanje do sedaj in to je bilo srečanje PPF z makedonskimi gospodarstveniki na Rogli. Gostili smo makedonsko delegacijo na čelu z ministrom za gospodarstvo Stevčem Jakimovskim, ki se je uradno sestal z našim ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom. Udeležencev je bilo preko 180 z močno podporo medijev. Srečanje je zelo uspelo, saj so se zaradi tega oba ministra ter makedonski ambasador včlanili v naš forum. Na Rogli je bila to največja gospodarska delegacija, ki je kdajkoli po osamosvojitvi države odšla iz Makedonije.
Istočasno, kot je potekalo srečanje gospodarstvenikov, pa so se članice društva Devana sešle s predstavnicami makedonske ženske mreže OWOM, ki so predstavljale organizacijo s 60.000 članicami. Na Rogli so imele članice obeh organizacij okroglo mizo, kjer so izmenjale izkušnje ter se dogovorile za sodelovanje v prihodnje. Oba srečanja sta izjemno uspela in samo upamo labtko, da bo tako tudi v prihodnje. Poleg tega so imele članice društva več debatnih večerov, junija so imele predavanjem temo Ženski pogledi na duševno zdravje v skupnosti, (ga. Barborič), novembra predavanje Vloga spolov v družbi (dr. Milan Balažič in dr. Jana Bezenšek), decembra predstavitev prve pesniške zbirke članice Ane Rebič Rumene češnje, pripravile so dva projekta Izgradnja ženske samopodobe in projekt Enakih možnosti - čezmejno sodelovanje.
Predsednik 00 je napovedal tudi v letošnjem letu enako število prireditev. Zbor se je sklenil s pogostitvijo ter veselim druženjem.
Občinski odbor LDS Žalec
strankamladihslovenije
sfifs
www.sfns.si
Do zaključka redakcije nismo prejeli prispevka.
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
februar 2005
Pust
Pustne maske po vsej dolini
Letošnji pust je bil zgodnji, ob tem pa se je združil še s kulturnim praznikom. Pretiranega veseljačenja letos ni bilo, tudi političnih mask ne, maškare pa so imele veliko dela predvsem s preganjanjem mraza.
Na pustno soboto, nedeljo in seveda pustni torek se je po dolini zvrstilo veliko pustovanj in pust-
nih povork. Največji v dolini je še vedno sobotni pustni karneval na Vranskem. Vse bolj uveljavljen in obiskan je tudi žalski karneval. Marsikje so imeli samo otroške maškarade, v Gotovljah so se vse pustne dni bojevali z zmajem, manjšo pustno povorko pa so pripravili tudi v Latkovi vasi. Pa naj pripovedujejo fotografije ...
Na Vranskem se vsako leto zbere več tisoč ljudi, še vedno najbolj opazni pa so pustni generali s svojim lesenim avtomobilom, ki se udeležijo tudi drugih pustnih karnevalov, (foto: T. T).
Vpovorki na Vranskem sodelujejo tudi šolarji in otroci iz vrtca. Med njimi so bili tudi robotki, (foto: T. T.)
V Gotovljah so se sicer ukvarjali predvsem z zmajem, ki gaje krotilJurij Rihtar, zelo veseli pa so bili tudi ministrstva za okolje, (foto: T. T.)
V Preboldu pripravijo pustni sprevod skupaj s šolo in vrtcem, najboljše skupinske in posamične maske so bile nagrajene, denarne nagrade pa je prispevala Občina. Videli smo Einsteine, Fredija Milerja, tune Calvo, natakarje in mnoge druge maske, tudi robotke, (foto: K. R.)
Na Polzeli so imeli na maškaradi glavno besedo otroci, ki jih je zabavala Romana Kranjčan. Mraz jim ni mogel do živega, saj so rajali v športni dvorani, (foto: T.T.)
Kremenčkovi izpireškega kamnoloma so poželi splošno navdušenje v Žalcu in si prislužili tudi nagrado, (foto: D. N. )
Tudi na Ponikvi vsako leto pripravijo jmstni sprevod. Na njem smo ujeli simpatične kuharčke. (foto: T. T.)
Po Šlandrovem trgu je zaplula tudi ladja in si prislužila nagrado
(foto: D. N.).
V Levcu so zelo uspešne mažuretke, zato žalski pustni sprevod seveda ni mogel brez njih, sodelovali so tudi godbeniki, (foto: D. N.)
Prvonagrajene žabice iz Vrbja (foto: D. N.)
Grižani poleg sobotne maškerade pripravijo tudi hokej na ledu in se spopadejo z Zabukovčani. 0 rezultatu tekme raje ne bi... (foto: K. R.)
Ker je pust tokrat praznoval tudi slovenski kulturni praznik, je karnevala na Ponikvi in v Žalcu seveda obiskal sam France Prešeren (foto: D. N.).
Organizatorji karnevalov so se ponekod našemili, drugod tudi ne. Na Polzeli je glavne niti organizacije vlekla prijazna tigrica, (foto: T.T.)

l@t v družbi prijetnih ljudi
Mercator
NOVO V TRGOVSKEM CENTRU LEVEC MESNICA ’’ŠANGRO”
KAKOVOSTNA PONUDBA - UGODNE CENE
SVINJSKI VRAT 1 kg	917,00 SIT
MREŽNA PEČENKA 1 kg	1.369.00 SIT
V SUPERMARKETU LEVEC - UGODNO
PARNI ČISTILEC BOMANN CB 995, 1000 w	5.990,00 SIT
HALOGENSKA PEČ UNITED HH 4163, 1200 w	3.790,00 SIT
APARAT ZA PEKO KRUHA BOMANN CB 566, 550 w 10.990,00 SIT
Vabimo vas v Trgovski center Levec, kjer si boste lahko 1. 3. 2005 od 9. do 13. ure brezplačno izmerili holesterol in krvni pritisk.
Po DOLINI
februar 2005
FOTO ZOOM ŽALEC
Šlandrov trg 41, Žalec Tel: 03/ ZIO OS SS
AKCIJA!
(do razprodaje zalog)
3x
Kodak Sold 100/36
1.490.- sit
(cena velja za 1 komplet)
dovine Celje in po Grobelnikovih besedah se zelo dobro prodaja, tudi za predstavitve je veliko zanimanja. Čeprav gre za povsem osebno življenjsko zgodbo, pa v njej oživljajo spomini na mnoge ljudi, kraje in dogodke iz preteklega stoletja. Uidi precej fotografij je objavljenih. Kako pa so se na pisanje odzvali sorodniki tistih, ki so sodelovali v akci-
Poveličevanje ni potrebno
ji? ”Z njimi niti nisem bil v stikih. Nekaj polemike je bilo okrog tega, ko sem lani dobil najvišje državno odlikovanje. Jaz sem pričakoval, da nas bo odlikovanje dobilo vseh šest, čeprav so ostali že pokojni. Res pa so bila pri prevzemu odlikovanja in v listini navedena tudi imena ostalih petih udeležencev. To odlikovanje sem potem oddal Muzeju novejše zgodovine, tako da ga nimam jaz, da je to predstavljeno širši javnosti.” Kako pa Ivan Grobelnik ocenjuje zadnje razprave o fojbah? ”To je pogrevanje nekih dogodkov. S politiko se jaz ne ukvarjam, če pa ste gledah film, ste videli, da gre za neko ponarejeno zgodbo. Takšnih stvari partizani nikdar niso počeli in tudi niso imeli potrebe, da bi jih počeli. Je bilo ogromno nepravilnosti, tudi po osvoboditvi, za kar ni opravičila, a vojna je vojna, vsak po vojni počisti za sabo. Je pa vprašanje, kako počisti. Če bi za vse, kar se je po vojni dogajalo, obstajala dokumentacija, da je sodišče obsodilo tako in tako, bi stvar izgledala povsem drugače.” Pa bo prišlo do tako imenovane sprave? ’’Težko. Sprava je seveda vedno mogoča, a razlike ostanejo. Če se hočeta dva spraviti, morata priznati vsak svoje grehe, zgodovina pa jih ne sme potvarjati.”
Aktivne kmečke žene
S srečanja kmečkih in podeželskih žena savinjsko-šaleške regije
Članice Društva podeželskih žena Braslovče so se zbrale na 3. občnem zboru.
Poročilo o delu je podala predsednica društva Dragica Klokočovnik in poudarila, da je bilo minulo leto eno najbolj delovnih do sedaj. Organizirale so začetni tečaj računalništva, delavnico izdelave cekarjev, sodelovale so na sejmih in ostalih prireditvah s kulinaričnim
pridihom, organizirale so srečanje kmečkih in podeželskih žena savinjsko-šaleške regije. Program za letos je precej podoben lanskemu, v veliki meri pa je odvisen od prireditev v kraju. Delo društva je med drugim pohvalil tudi župan Marko Balant in dejal, da kljub obilici dela doma aktivno delujejo tudi v društvu. Župan jim je obljubil pomoč pri izpolnjevanju njihovih načrtov.
T.T.
Zmaj tudi letos ugonobljen
Ivan Grobelnik na predstavitvi svoje knjige v Arji vasi, kjer seje z njim pogovarjala prof. Darka Domitrovič Uranjek. (foto: L. C.)
zapornikov, je bilo dolga leta zelo malo govora, čeprav je šlo za izjemno akcijo, ki jo je brez žrtev izpeljalo šest partizanov oziroma ’’terencev”, ob pomoči paznika v zaporu. Ivan v svoji knjigi pravi, da je temu najbrž vzrok spor z aktivistko, ki je hotela udeležence akcije prepričati, da je osvoboditev načrtovala komunistična partija.
’’Zagotovo, to sem opisal. Leta 1954 ah 1955 smo imeh srečanje z dvema novinarjema, kar prav tako pišem v knjigi. Predstavnik takratnega občinskega odbora zveze borcev Celje je na vprašanje, zakaj se okrog akcije osvoboditve zapornikov iz Starega piskra nič ne dogaja in se ne govori o tem, odgovoril, da ni njim do tega, da bi se ta akcija tako poveličevala. Novinar mu je odgovoril, da je ni treba nič poveličevati, da jo je treba samo prikazati takšno, kot je bila. To akcijo smo izvedli, kako bi rekel, tako rekoč za neprave ljudi. Po vojni so v Celje prišli ljudje Iz drugih krajev, ki niso poznali situacije na tem področju, in ne vem, kaj jih je vodilo k temu, da naj se o akciji ne bi govorilo.” Da je nekatere očitno nekaj zelo motilo, pričajo tudi tako imenovani "privilegiji”, ki jih je bil deležen Ivan in ki jih prav tako opisuje v knjigi.
Akcijo je izvedlo šest terencev, Ivan Grobelnik pa priznava: ’’Veliko sreče smo imeh. Ob pol dvanajstih 14. decembra leta 1944 tisti, ki smo akcijo izvedb, še nismo vedeli, da bomo isti večer šli v akcijo. Nekateri so želeli pozneje pristaviti svoje lončke, mi pa smo se postavili po robu.”
Knjigo je izdal Muzej novejše zgo-
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje je že lansko leto postreglo z zanimivo pustno zgodbo o hudobnem zmaju in Juriju Rihtarju, ki je na pepelnično sredo zmaja tudi pokončal. Tako je bilo tudi letos, saj je lanski zmaj pustil skrito jajce, iz katerega se je zvalil zmaj, ki je ponavljal nečedna dejanja svojega predhodnika. Neustrašni Jurij Rihtar ga je tudi tokrat pokončal in eno leto bo ponovno mir.
Iz krajevne zgodovine je znano, da so vaščani vsako leto izbrali rihtarja, nekoga, ki je pri gospodi urejal vaške zadeve. Prizadevni vaščani, ki delujejo v društvu Lipa, so pripravili zgodbo, ki naj bi bila okvir vseh njihovih nadaljnjih pustnih praznovanj. Na mah pust, to je v četrtek, so pripravili slavnostno sejo pustnega odbora, na kateri so pustne šeme prevzele oblast, izobesile pustni prapor in izvolile Jurija Rihtarja, čigar glavna naloga je bila ujeti hudobnega zmaja,
ki simbolizira vse zlo in slabo, kar se je zgodilo v preteklem letu. Naslednji dan so sredi vasi predstavili zmaja, temu pa je sledil kulturni program in rajanje maškar. Jurij Rihtar z zmajem in ostalimi pustnimi vozovi se je v soboto udeležil pustnega karnevala na Vranskem, v nedeljo pa se je podal na tradicionalni pustni obhod po krajih svoje krajevne skupnosti. S svojo zgodbo je na pustni torek dodal svoj delež na pustnem karnevalu v
Žalcu. V sredo ob 18. uri pa se je odvilo še zadnje dejanje.
Kjer se je vse začelo, se je tudi končalo. Jurij Rihtar je po kratki obsodbi z naštevanjem vseh hudodelskih dejanj zaril svojo suhco v hudobnega zmaja. Zagotovo je kje ostalo skrito kakšno jajce, ki bo omogočilo, da bo pustna zgodba o zmaju in Juriju Rihtarju tudi prihodnje leto bogatila pustni čas v Savinjski dolini.
D. N.
Jurij Rihtar je pokončal hudobnega zmaja.
Med nagovorom predsednice Alenke Žnidar
Za promocijo občine
V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bil v soboto občni zbor Turističnega društva občine Polzela, ki šteje 96 članov. O delu in načrtih je spregovorila predsednica društva Alenka Žnidar.
Poudarila je, da so bile izvedene vse naloge, ki so si jih zastavili. Pri svojem delu se vključujejo v projekte TViristične zveze Slovenije. Tako so lani pripravili otroško maškarado, kuharski tečaj, okroglo mizo ob svetovnem dnevu Zemlje, spomladanski in božični sejem, sejem dobrot s kmetij in petelinijado, Malteško poroko, ocenjevanje ocvetličenja hiš in drugih objektov, uredili so cvetlično gredo pri občinski stavbi, pripravili kolesarjenje Polzelanov in
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Grižah pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže pod vodstvom Petre Fendre, Godba na pihala Zabukovica, otroški pevski zbor OŠ Griže pod vodstvom Andreje Konovšek, otroški pevski zborček drugega razreda osem- in
Braslovčanov, sodelovali pri občinski čistilni akciji, urejali rojstno hišo Neže Maurer in izpeljali druge akcije, ki so bile v korist občine za njeno boljšo prepoznavnost.
Delo v letošnjem letu bo po dejavnostih podobno lanskemu. Pri delu pa se bodo ponovno povezah z drugimi društvi v občini. Delo društva je med drugimi pohvalil tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da tako obsežnega programa ni lahko izpeljati brez delovnih in zavzetih članov društva in njegovega vodstva ter da je društvo podaljšana roka promocije občine. Občni zbor so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci glasbene šole Rista Savina Žalec.
devetletne OŠ Griže pod vodstvom Brigite Lesjak, flavtistka Jerneja Kolšek in Gledališka skupina KUD Svoboda Griže. Program je povezovala Tanja Turnšek, nekaj besed o kulturi je obiskovalcem prireditve namenil tudi slavnostni govornik predsednik KUD Svoboda Griže Danilo Basle.	O. M.
Letos bo dobršen del sveta praznoval 60-letnico konca druge svetovne vojne. Da so mnoge rane iz vojnih in povojnih časov še vedno odprte, pričajo razprave o posameznih dogodkih in celo simbolih iz tistega obdobja, ki jih je slišati tudi v evropskem parlamentu. Zgodovina je svoje že povedala, čeprav o posameznih dogodkih verjetno vse zgodovinske resnice še ne poznamo. Za politike je znano, da radi iz takšnih zadev kujejo politični kapital. A kakšni vzgibi so vodili posameznika, kako je prenašal tiste usodne čase za človeštvo? Zgodb je toliko kot ljudi, eno od njih pa v svoji prvi in doslej edini knjigi ponuja Ivan Grobelnik iz Celja. Harmonika, škarje in Stari pisker so najbolj zaznamovali njegovo življenje, pa veliko sreče tudi, priznava. Je edini še živ osvoboditelj zapornikov iz celjskega Starega piskra, za kar je lani v imenu vseh prejel najvišje državno priznanje.
Ivan Grobelnik je bil rojen v Arji vasi, kjer so že predstavili njegovo knjigo, 3. marca pa bo predstavitev v Medobčinski matični knjižnici Žalec. In vendar Ivan Grobelnik ni pisatelj.
’’Pred enim letom niti pomislil nisem, da bi kakšno knjigo pisal, pa me je magister Tone Kregar začel nagovarjati, naj zapišem spomine na akcijo osvoboditve zapornikov iz Starega piskra. 'Uidi prejšnja ministrica za kulturo Andreja Rihter me je spodbudda, tako da sem se potem odločil in začel pisati. V glavnem je vse napisano po spominu, ne iz kakšnih zapiskov, ker jih nimam. Tbdi nisem imel namena podajah zgodovinskih in političnih okvirov, gre za enostavno življenjsko pripoved.”
Ivan Grobelnik pravi, da mladi danes o tistih časih skoraj nič ne vedo, celo mnogi celjski šolarji ne vedo, kje je Stari pisker, čeprav tam mimo hodijo v šolo. Tudi o sami akciji, v kateri je bilo v noči s 14. na 15. december leta 1944 rešenih 127
T.T.
Tudi v Grižah
16	februar 2005	Po DOLINI	MJIßWBfM
			Savinjske doline g/
Od ljudi ljudem na Šrilanko
Decembrska katastrofa v jugovzhodni Aziji zaradi potresa in cunamija še vedno odmeva po svetu in številne humanitarne akcije se nadaljujejo. Poleg mednarodnih humanitarnih organizacij so se v zbiranje pomoči vključili tudi mnogi posamezniki, ki so tako ali drugače povezani z deželami in ljudmi, ki jih je prizadela narava. Eden od teh je tudi popotnik in pisatelj Mare Cestnik, ki je Šrilanko že obiskal, njene lepote pa so ga povsem očarale. Ko je slišal za katastrofo, ki je prizadela tudi ta otok, se je odločil zbrati denar in ga sam odnesti prizadetim ljudem, predvsem otrokom.
Mare Cestnik izhaja iz Črnega Vrha pri Taboru, zadnja leta pa živi v Stražišču v Baški grapi, kjer nima
jostjo. Zdaj se je odločil zbrati čim več denarja, ki ga bo sam odnesel na Šrilanko, tam položil na bančni račun in kupil tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo. Potovanje načrtuje čez mesec in pol, kot je posebej poudaril Mare Cestnik, pa si bo stroške poti pokril sam.
Denar zbira s predavanji, kakršno je bilo pred dnevi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Mare Cestnik je ob diapozitivih predstavil Šrilanko, otok, za katerega je med drugim značilno, da so ljudje vedno nasmejani, pa čeprav ima ta nasmeh pogosto grenak priokus. Večer z naslovom Od ljudi ljudem sta mu omogočila tudi ZKŠT Žalec in Medobčinska matična knjižnica Žalec. Poleg predavanj zbira denar tudi s prodajo razglednic z motivi iz Šrilanke, ki jih je brezplačno natisnila tiskarna Marginalija.
Mare Cestnik je otok, kjer so ljud-
Mare Cestnik s hčeijo Lucijo
ne televizije ne radia, ampak, kot pravi, slabe novice človeka vedno hitro dosežejo. Isti dan mu je umrl tudi oče, tako da se je skrb zaradi usode ljudi na Šrilanki oglasila malo pozneje. Že nekaj časa je načrtoval ponovni odhod na ta, za Evropejce eksotični otok z rajskimi plažami in še bolj zanimivo gorato notran-
je že zaradi tridesetletne državljanske vojne med Singlaci in Tamib potrebni pomoči, prvič obiskal leta 1993, zadnjič pa leta 1998. Bolj kot obmorski predel so ga očarale gore v notranjosti otoka. Šrilanka je tudi prizorišče njegovega novega romana, ki bo izšel pri založbi Litera.
K. R.
V ŠEMPETER ”NA POSKOK” s folklornimi skupinami
V Savinjski dolini bomo poleg domačih tokrat gostili tudi folkloriste iz Mozirja in Laškega. Na združeni območni reviji, ki bo
v petek, 25. februarja, ob 19. uri v dvorani KZ Šempeter,
se bo predstavilo pet folklornih skupin iz Rečice ob Savinji, Rečice pri Laškem, Marija Gradca pri Laškem, Ponikve pri Žalcu in Šempetra. Njihove nastope si bo ogledala priznana strokovnjakinja Nežka Lubej.
Prireditev bo potekala v organizaciji JSKD - 01 Žalec in KUD GRIFON Šempeter ter lokalnih skupnosti.
VABLJENI!
Kultura misli
Na zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec pripravljamo še eno novost. Konec marca pričenjamo prvo od dveh letošnjih predavanj na temo KULTURA MISLI. V vse hitrejšem in vse bolj površnem načinu življenja se vadimo predvsem hitro in učinkovito misliti in čim hitreje reagirati. Skušamo biti ”v trendu” ali ”in”, kot radi rečemo, če že ne prvi med prvimi. Rezultati našega delovanja, podprtega s celotnim spektrom vizualnih komunikacij, so vidni kot pozitivni ali negativni, kot pravilne ali nepravilne odločitve. Vajeni smo soditi o vsem. Na hitro, po videzu stvari, površno.
Redko pa se vprašamo, katera dinamika stoji za zunanjim dejanjem, kateri je tisti nevidni ’’adut”, ki je povzročil, da nek dogodek, na primer, ljudi privablja ali odbija.
To dinamiko, ki je zadaj, bi mimo lahko poimenovali kultura misli. Misel oblikuje naša dejanja. Če smo prisotni v vzroku, se ne moremo odreči ah izogniti posledici. Vsaka misel, vsaka želja se na nek način odrazi v zunanjem svetu. Ah bo imela njena uresničitev za okolico prijeten ali neprijeten vonj, pa je odvisno od tega, kaj usmerja našo misel, našo željo: zaupanje ali strah. Je njen namen koristiti ah škodovati? Kako ’’kulturna ” je naša misel?
Kje se kultura v resnici začenja?
Zlatka Jambrovič
Začetek je v odnosu posameznika do samega sebe. Iz tega odnosa pa izvirajo vsi naši dragi odnosi.
Mnogo je vprašanj, ki si jih ’’trenutni človek” zastavlja, kadar se znajde v primežu neprijetnih občutkov, ki se
jih z navajeno roko ne more otresti. Znanje, vrednote, materialna varnost, razvit um, ne pomagajo. Kaj storiti?
Smo pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje življenje v svoje roke?
Zmoremo zaupanje, ki pravi, da je vse prav tako, kot je?
Kdo nam daje pravico soditi o dogodkih in ljudeh?
Verjamemo, da je sočutno srce proti zlu učinkovitejše kot vojska?
Lahko se naučimo s seboj ravnati modro in sočutno. Vabimo vas na predavanje POSAMEZNIK IN KULTURA, ugledne predavateljice in terapevtke, profesorice pedagogike ZLATKE JAMBROVIČ, ki bo v 1. nadstropju Savinove hiše v Žalcu v četrtek, 31. marca 2005, ob 19. uri. Predavanje bo trajalo dve šolski uri, vstopnina pa bo 500 SIT.
Lidija Koceli
”Od življenja ne zahtevani veliko, od glasbe pa ogromno”
Največja hrvaška diva Josipa Lisac, ki že 37 let upravičuje ekstravaganco, profesionalnost in širino svojega glasbenega poslanstva, prihaja k nam. V Domu II. slovenskega tabora se bo 25. marca s koncertom predstavila našim materam in ženam, in čeprav je v njeni zapuščini že 14 uspešnih albumov, se je odločila, da bo jeseni izdala še enega, saj je, kot sama pravi, glasba njeno življenje in poslanstvo. Svoje načrte za prihodnost, občutenja, bojazni in negodovanja nam je razkrila v intervjuju, ki je potekal v zagrebškem hotelu Esplanada.
V	preteklosti so vas označevali za šokantno glasbenico. Je danes veliko težje ljudi šokirati kot nekoč?
’’Mislim, da kot oseba in glasbenica nisem šokantna. Šele zdaj sem resnično prišla v modo. Prej sem morala veliko potovati in sama zbirati informacije o tem, kako postati unikaten in poseben. Danes pa lahko mlada dekleta vse te novosti v imidžu poiščejo na internetu. Informacije so bolj dostopne, pa tudi tehnična pomoč, na primer različni stilisti. Mogoče pa ravno v tem izobilju informacij leži past, kako potem iz tega mnoštva informacij izluščiti odgovor, kako izgraditi sebe in se diferencirati od ostalih. Težko pa je biti originalen in poseben. Tako nekoč kot tudi danes.”
V	dobi modeme ste bili vi že postmoderni, kako pa bi se opisali danes v dobi postmoderne, ko ste spet znanilka neke prihajajoče dobe?
’’Mogoče sem v današnjih časih končno prišla na svoje mesto in sem še samo modema. Res so moji kritiki govorili, da moj čas šele prihaja in da sem znanilka novosti, vendar so to bolj moje osebne karakteristike, saj zelo veliko razmišljam o prihodnosti. Obenem pa se zelo rada vračam tudi v preteklost in združujem preteklost s sedanjostjo. Kajti, na nečem, kar je bilo prej, človek gradi to, kar je sedaj. Moram pa priznati, da sem se zmeraj zelo dobro razumela z generacijami, ki šele prihajajo. Z njimi imam zelo dober kontakt. Zdi se mi, da me bolje razumejo kot moja lastna generacija.”
Je težko biti glasnik prihodnosti s svojo lastno glasbeno vizijo?
"Meni se to zdi pri glasbeniku najpomembnejše, da skozi svoje delo nosi določeno vizijo, ki mora biti iskrena, resnična in neponarejena. To pa lahko dosežeš samo na ta način, da verjameš v tisto, kar nosiš v sebi in stojiš za tem. Brez kakršnih koli kalkulacij in kombinacij. To občinstvo takoj zazna. Globoko verjamem, da to iskreno sporočilo, ta vizija, pride do srca publike. To je zame največja nagrada, da moja vizija, moje sporočilo pride do srca mojega občinstva.”
Kako komentirate sodobni glasbeni fenomen, da se glasba vse bolj gleda kot posluša?
’’Groza. Glasba je edina umetnost, ki se ne glede, ampak je namen-
jena poslušanju in občutenju. Glasbo moraš najprej začutiti, da bi ji lahko prisluhnil. Sploh je ne moreš vide-
ti.	Glasbenik mora vse svoje moči usmeriti v to, da ljudje prisluhnejo temu, kar je z glasbo hotel povedati. Vizualna podoba je le dodatek k vsemu. Mene celo jezi, če na koncertih več poudarka dajejo moji zunanji podobi kot repertoarju, za katerega v povprečju porabim šest mesecev trdega dela. Nimam problemov s tem, da me ljudje gledajo. Zmeraj bodo videli mojih 55 let, da nimam liftinga, vse moje gubice, da sem lahko privlačna, dekadentna, ekstravagantna, ampak se mi še vedno zdi najbolj pomembno to, da se pred nastopom tresem od vznemirjenja, kako bom določeno pesem odpela. To pa se na odru vidi. Glasba je na odru absolutno najpomembnejša. Po drugi strani pa je ta fenomen po svoje razumljiv,
saj lahko že skoraj vsakdo poje. Veliko je takšnih brhkih ’’mačk”, ki se nenadoma spomnijo, da bi pa one rade pele. Seveda me ta fenomen žalosti in prizadane, saj te glasbene obrtnice vstopajo v moje okolje. Jaz pa dobro vem, kaj resnično pomeni peti. Zelo veliko žrtvovanja je na tej poti, ko mesec dni pred koncertom ne smeš nikamor, da se ne bi prehladil. Če nisem zadovoljna s svojim glasom in samo izvedbo koncerta, so zaman vse obleke in frizure. Glasba je najpomembnejša, je tista, ki mi zadaja skrbi in veselje hkrati in me kot osebo izpolnjuje.”
Vaši koncerti so prava zakladnica emocij in tudi solze oboževalcev nikoli One manjkajo. Ste emotivni tudi zasebno?
”V določenih trenutkih pokažem svojo emotivnost. Seveda je odvisno od tega, kdo so ljudje, katerim razdajam svoje emocije. Vendar pa menim, da lahko skozi glasbo najmočneje in najboljše prenesem svoje emocije. Skozi svoj glas in pristop izkazujem emocije in jih izvabim tudi iz drugih. Najbolj pa me ganejo moške solze. Samo pravi moški jočejo. Takšnih pa ne bodo razjokale brhke mačke z globokimi dekolteji. Trdim se, da skozi glasbo ljudem prenesem svoja občutenja. Vprašanje pa je tudi, kaj je danes pojem zasebnost. Sploh ne vem več, kaj to je. Zame so zasebnost dolge kopeli ob najljubših glasbenih izvajalcih.”
Znani ste tudi po tem, da ste zelo samokritični in ne upoštevate mnenj glasbenih kritikov.
”Ja, kaj pa oni vedo, ki glasbenike gledajo skozi njihovo zasebnost, ne pa delo. Kako si sploh drznejo na ta način kritizirati, če pa me kot osebnost niti ne poznajo, saj se še sama ne poznam dovolj. Kritiki mi ne morejo do živega. Sem svoj največji kritik. Nekateri menijo, da sem mogoče malo preostra do sebe, ampak to samo zato, ker menim, da bi vsak koncert lahko bil še boljši.”
Ali je vaše nenehno sledenje novostim v glasbenih trendih namenjeno povečevanju potencialnega občinstva ali pa vam to
predstavlja profesionalni izziv?
’’Meni je to izziv. Sprejemam samo izzive, ki so mi všeč. V glasbi ni meja. Verjamem v to, kar delam. Že celo življenje koketiram z različnimi glasbenimi stili in svoje glasbe ne predalčkam. Ne morem definirati svoje glasbe. Zase lahko rečem le to, da sem glasbenica in da dobro delam. Moja glasba ne potrebuje definicije. Vse, kar je definirano, izgubi svojo mističnost. Naj se ljudje sprašujejo, kdo je ona. Naj se zavedajo, da me mogoče še ne poznajo dovolj. Mogoče se tudi sama ne poznam dovolj.”
Kaj vas osrečuje?
”To da obstajam, da sem in da imam še zmeraj dovolj moči in mladega duha v sebi, da lahko svoja sporočila še vedno prenašam publiki. To me duhovno osrečuje. Zunanja sreča pa so prijatelji, ki me obkrožajo, moji oboževalci na koncertih, lepe besede, težki trenutki, v katerih mi določene osebe ponudijo svojo pomoč in to, da življenje živiš tako, kot si ga želiš. Vendar ničesar od tega ne bi bilo brez nekega notranjega reda in miru v človekovi duši. Materialne stvari me niso nikoli osrečevale in se mi zdijo v življenju čisto nepomembne. Od življenja ne zahtevam veliko, od glasbe pa ogromno.”
Kaj lahko pričakujemo na vašem koncertu ob materinskem dnevu v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu?
’’Lepo bo, nič ne skrbite in se pustite presenetiti. Skušala bom uresničiti to, kar publika od mene pričakuje. Zame ne obstajajo mali in veliki koncerti. Do vsakega koncerta je potrebno imeti iskren in profesionalen odnos ter vnesti in prezentirati sebe s stilom. Ker živim glasbo, ne pa jo delam, bo seveda koncert izveden na določenem nivoju.”
S čim bi se v življenju ukvarjali, če ne bi postali glasbenica?
’’Morala sem postati glasbenica, tako je bilo usojeno in svoji usodi sem sledila. Želela sem si postati glasbenica in sanjala o tem že kot majhna deklica. Še bolj pomembno pa je to, da sem si želela postati dobra glasbenica in tako že celo svoje življenje bežim od povprečnosti in sem zmeraj samosvoja.”
Emina Mešič
februar 2005
Napovednik
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 3. marec, ob 18. uri
ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE NEVENKE ANDOLJŠEK;
Savinov likovni salon;
(Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Petek, 4. marec, ob 20. uri
KONCERT ”KO MASKE ZAIGRAJO”, dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec;
(Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Sobota, S. marec, ob 8. uri
POHOD PO SAVINJSKI PLANINSKI POTI
(odsek Kotnik - Gozdnik -Kotečnik);
zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec - 040 278 827).
Nedelja, 6. marec, ob 13. uri
POHOD ŽENA NA HOM;
zbor pred domom upokojencev v
Grižah,
pred podjetjem Minerva v Zabukovici in GD v Matkah; (Informacije: PD Zabukovica - 041 200 196).
Ponedeljek, 7. marec, ob 19.30
DOBRODELNI KONCERT ”Z ROKO V ROKI”,
I.	OŠ Žalec;
(Informacije: Dekanijska Karitas Petrovče - 041 437 145).
Torek, 8. marec, ob 18. uri
VILINSKA POT V GOZDU HRASTJE; Dom Svobode Griže,
(Informacije: TD Griže, sekcija Rudarski muzej - 051 253 015).
Četrtek, 10. marec, od 9- do
12.	ure
REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: JSKD, OI Žalec - 491 38 40);
-	ob 17. uri
CICIBANOV ABONMA VILINKA (Mavrično gledališče);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Sobota, 12. marec, ob 7.30
IZLET V LOGARSKO DOLINO Z RAZNIMI AKTIVNOSTMI; zbor na avtobusni postaji Žalec; (Informacije: ŠD Avantura - 041 687 868);
-	ob 9. uri
OBČINSKO PRVENSTVO V
BADMINTONU
POSAMIČNO;
OŠ Petrovče;
(Informacije: ŠD Petrovče - 041 743 807);
-	ob 10. uri
3.	MEDNARODNI KARATE TURNIR
ZA POKAL ŽALCA;
I.	OŠ Žalec;
(Informacije: Karate klub Žalec -
041 743 022);
-	ob 18. uri
MONOKOMEDIJA PAVLEK OB DNEVU ŽENA;
Hmeljarski dom KZ Petrovče; (Informacije: KD Petrovče - 570 76 08);
-	ob 19. uri
KULTURNOZABAVNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA;
Dom krajanov Vrbje;
(Informacije: KD Vrbje - 713-64 26);
-	ob 19. uri
PROSLAVA OB DNEVU ŽENA;
Dom svoboda Liboje;
(Informacije: KD Godba Liboje -041 754 871).
Nedelja, 13. marec, ob 9. uri
POHOD MUČENIKOV NA BUKOVICO; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec - 041 705 738).
Ponedeljek,z 14. marec, ob
17.	uri
MEMORIAL RUDIJA FLORJANCA V ŠAHU;
Šempeter;
(Informacije: Šahovsko društvo Savinjčan
-	031 719 123);
-	ob 20. uri
PONEDELJKOV ABONMA NA KMETIH (SLG Celje);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Torek, 14. marec, ob 20. uri
TORKOV ABONMA NA KMETIH (SLG Celje);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Četrtek, 17. marec, ob 20. uri
KONCERT NARODNO-ZABAVNE GLASBE
VEČER LJUDSKIH NAPEVOV; (zabavali vas bodo ansambel Frajkincleri, Prifarski muzikanti in Štajerskih sedem);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Petek, 18. marec, ob 18. uri
PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU;
Podružnična OŠ Trje;
(Informacije: KS Galicija - 031 585 951);
-	ob 19. uri
KITARSKI KONCERT DUA ŠTIH;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Sobota, 19. marec, ob 8. uri
POHOD PO SAVINJSKI PLANINSKI POTI
(odsek Bmica - Bukovica) ; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec - 031 320 242);
-	ob 8. uri
POHOD DOBROVLJE - LETUŠ -VRANSKO;
zbor pred gostiščem Nekropolis v Šempetru;
(Informacije: PD Šempeter - 570 14 00);
-	ob 9- uri
JOŽEFOV SEJEM - ODPRTJE SEJMA IN RAZSTAVE;
HMELJARSKI DOM V PETROVČAH; (Informacije: Kmetijska zadruga Petrovče - 570 81 73);
-	ob 11. uri
JOŽEFOV SEJEM - POVORKA;
-	ob 12. uri
JOŽEFOV SEJEM - OKROGU MIZA NA TEMO
VPLIV EVROPSKIH PREDPISOV NA HMELJARSTVO;
Gasilski dom Drešinja vas;
-	ob 17. uri
PROSUVA OB MATERINSKEM DNEVU;
Zadružni dom Ponikva;
Informacije: KS Ponikva - 041 389 309;
-	ob 19. uri
GLASBENO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA ”EJGA SPET SMO KLE”;
Dom Svoboda Liboje;
(Informacije: KD Svoboda Liboje -040 308 953);
-	ob 19. uri
AVSENIKOV ABONMA POLK IN VALČKOV;
Hmeljarski dom KZ Šempeter; (Informacije: KUD Grifon Šempeter
-	570 13 13);
-	ob 19- uri
PROSUVA OB MATERINSKEM DNEVU;
Hmeljarski dom KZ Gotovlje, (Informacije: KD Gotovlje - 713 24 43).
Sreda, 23. marec, ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE ROČNIH DEL ZORE ADLEŠIČ;
Krajevna knjižnica Petrovče; (Informacije: KD Petrovče - 570 76 08);
-	ob 20. uri
FUNNY MONEY (gostovanje Špas teatra);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Petek, 25. marec, ob 20. uri
KONCERT JOSIPE LISAC;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; (Informacije: TIC Žalec - 710 04 34).
Sobota, 26. marec, ob 7. uri
POHOD NA ČAVEN; zbor pred pisarno PD Žalec; (Informacije: PD Žalec - 040 278 827);
-	ob 8. uri
POHOD OB SAVINJI IN STRELJANJE Z LOKOM;
zbor pri mostu v Šeščah; (Informacije: ŠD Avantura - 041 687 868);
-	ob 18. uri
PRIREDITEV ZA MAMICE IN OČKE; Gasilski dom Levec;
(Informacije: TKD Levec - 547 31 51);
-	ob 19. uri
KOŠARKARSKI TURNIR TROJK; Podružnična OŠ Trje;
(Informacije: ŠD Hofrein - 070 720 464).
Ponedeljek, 28. marec, ob 8. uri
PLANINSKI POHOD PO ZASAVSKEM HRIBOVJU;
zbor v Zagrebenu (domačija Dike); (Informacije: PD Liboje - 741 03 56);
-	ob 11. uri
SREČANJE KONJENICE NA GORI; zbor v Zavrhu pri Galiciji (kmetija Šmarčan) ob 10. uri;
(Informacije: TD Galicija - 041 444 993).
Četrtek, 31. marec, ob 19. uri
PREDAVANJE IN POGOVOR "POSAMEZNIK IN KULTURA"
(Zlatka Jambrovič);
Savinova hiša;
(Informacije: TIC Žalec - 710 04
34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 5. marec, ob 9. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 7. marec, ob 18. uri
festival športnega filma; dvorana Prebold; OŠ Prebold;
(Marjan Plevčak, 041 766 494).
Sreda, 9. marec, ob 18. uri
predstavitev turistične karte Prebolda; Garni šport hotel Prebold;
Občina Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40,
Občina Prebold, 703 64 00).
Ponedeljek, 14. marec, ob
19.30
gledališki abonma MARJETKA str. 58 (Mojca Funkl, Gojmir Lešnjak - Goje); dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 16. marec, ob 19.30
filmski abonma RDEČI BOOGI ali KAJ TI JE DEKLICA; dvorana Prebold;
Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
KINO ŽALEC
REDNI PROGRAM
6. 3. ob 16.00 uri KRAVJA FARMA (animirana družinska komedija)
13. 3. ob 18.00 ZAPLEŠIVA (romantična komedija)
20. 3. ob 16.00 TU PA TAM (komedija)
ob 18.00 NJEGOVI TA STARI (komedija)
27. 3. ob 18.00 ELVIS JE ODŠEL (komedija)
Četrtek, 3. marec, ob 19. uri
predstavitev knjige Ivana Grobelnika HARMONIKA, ŠKARJE IN STARI PISKER; (z avtorjem se bo pogovarjal mag. Tone Kregar).
Torek, 15. marec, ob 19. uri projekt Poleg branja - Zdenka Lesjak
- Izkušnje neizkušene gornice na Mont Blancu.
Četrtek, 10. marec, ob 17. uri
velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič.
Torek, 22. marec, ob 18. uri
pomladanske trajnice - predavanje ob diapozitivih Izidorja Goloba.
Sobota, 19. marec, od 9. ure dalje
kmečka tržnica in FESTVAL POTIC (tekmovanje za najboljšo potico, prikaz izdelovanja butar in barvanja pirhov, nastop domačih godcev in pevcev;
parkirišče pred OŠ Prebold in Garni šport hotel Prebold;
Občina Prebold in Društvo podeželjskih žena občine Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 19- marec,
izlet na Nanos; PD Prebold:
(Dušan Vedenik, 041 752 899).
Sobota, 19. marec,
zimski pohod na Raduho;
PD Prebold;
(Špela Breznikar, 703 64 00,
041 614 919).
Sobota, 19- marec, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold; (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 27. februar, ob 9- uri
13.	krog savinjske košarkarske lige Brglez.com;
Športna dvorana na Polzeli;
(Danilo 'Ilirnšek).
Torek, 1. marec, ob 17. uri
predavanje spomladanskega dela na vrtu;
velika dvorana KD Polzela; (Ferdinand Glavnik, 705 05 66).
občinsko stavbo; (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Nedelja, 20. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Porezen; zbor pred občinsko stavbo;
(Zoran Štok, 031 611 879).
Nedelja, 20. marec,
2.	krog končnice savinjske košarkarske lige Brglez.com;
3.	mesto ob 16.30,
1.	mesto - veliki polfinale ob 18.00; športna dvorana na Polzeli;
(Danilo Turnšek).
Sreda, 23. marec, ob 16. uri
81. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred društvenega bifeja; Društvo upokojencev;
(Erna Drofenik, 041 855 358).
Sobota, 26. marec, ob 7. uri
pohod po rokovnjaški poti od
Lukovice do Trojan;
zbor pred občinsko stavbo;
(Zoran Štok, 031 611 879).
	o c (crina),	
■		
OBČINA BRASLOVČE
Nedeja, 6. marec,
planinski pohod na Resevno (682 m) in Svetino (683 m);
(Miha Brinovec, 031 211 466).
Sobota, 12. marec, ob 19. uri
’’Pozdrav življenju”;
Dom krajanov Gomilsko.
Sobota, 12. marec, ob 19- uri
odprtje razstave ročnih del;
Dom krajanov Gomilsko.
Sobota, 5. marec, ob 8. uri
Po savinjski poti Limovce-Črni vrh-Krvavica; zbor pred občinsko stavbo; (Bemi Palir, 041 813 909).
Nedelja, 13. marec, med 9. in
17.	uro
razstava ročnih del;
Dom krajanov Gomilsko.
Nedelja, 6. marec, ob 9- uri
14.	krog savinjske košarkarske
lige Brglez.com;
športna dvorana na Polzeli;
(Danilo Turnšek).
Sobota, 12. marec, ob 16. uri
dan žena in materinski dan z družabnim srečanjem; Dom krajanov Andraž; (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 12. marec, ob 19. uri
košarkarska tekma Hopsi Polzela in GD Hrastnik; športna dvorana na Polzeli;
(Janko Vaši, 041 635 535).
Nedelja, 13. marec, ob 8. uri
pohod na Limbarsko goro - Po nagelj za žene - Trojane; odhod izpred občinske stavbe; Društvo upokojencev;
(Erna Drofenik, 041 855 358).
Nedelja, 13. marec,
1.	krog končnice savinjske košarkarke lige Brglec.com;
1.	tekma ob 16.30,
2.	tekma ob 18.00;
(Danilo 'Ilirnšek).
Sobota, 19. marec, ob 8.30
savinjska orientacijska liga
3.	tekma OLJKA 2005; igrišče pri osnovni šob;
(Zoran Štok, 031 6ll 879).
Sobota, 19. marec, ob 9- uri
Pomladanski sejem; parkirišče pred
Nedelja, 13. marec,
planinski pohod po Slomškovi poti; 0oži Marovt, 041 570 151).
Torek, 15. marec, med 13. in
19.	uro
’’Ilirizmu pomaga lastna glava”; Dom krajanov Gomilsko.
Četrtek, 17. marec in petek
18.	marec, obl 5. uri
izdelovanje velikonočnih butar in rož iz papirja;
Zadružni dom Braslovče.
Nedelja, 20. marec, med 7.30 in 12. uro
Velikonočni sejem v Braslovčah; trg Braslovče.
Ponedeljek, 28. marec,
planinski pohod v zasnežene Savinjske Alpe;
(Franci Kumer, 041 771 134).
Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni.
februar 2005
S prireditve v Medobčinski matični knjižnici
Ko spregovori srce ...
Medobčinska matična knjižnica Žalec je slovenski kulturni praznik letos počastila z literarnim večerom in priložnostno razstavo izdelkov stanovalcev Doma Nine Pokorn iz Grmovja in Doma upokojencev Polzela. Med stanovalci in knjižnico so se spletle pristne vezi, saj pripravljata bibliotekarki Anka Krčmar in Jolanda Železnik v obeh domovih bralne urice.
Tako sta spoznali ustvarjalce, ki imajo radi knjige, neredko pa tudi sami kaj napišejo. Obiskovalci literarnega večera so z izjemno pozornostjo prisluhnili njihovi poeziji,
ki so jo tudi sami predstavili, ter si ogledali zanimive in lepe izdelke iz obeh domov za starostnike. Razstavo so na ogled postavili člani Knjižnično-bralnega kluba, v katerem se je rodila ideja, da bodo člani poleg branja posebno pozornost posvetih ljudem s posebnimi potrebami. Kot sta povedali knjižničarki, ju branje v domovih osrečuje in izpolnjuje, stanovalci doma ju bogatijo s svojimi izkušnjami, predvsem pa s hvaležnostjo. ’’Težko hi se odločili, kdo koga bolj potrebuje: najini bralci naju ah midve njih,” sta nam, veseli, ker je večer uspel, zaupali Anka in Jolanda.
T. T.
Marija Jelen ob svoji sliki Solza v očeh
Solza v očeh
Solza v očeh je naslov razstave Marije Jelen iz Latkove vasi, ki jo je postavila na ogled ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v avli preboldske dvorane v času osrednje občinske proslave.
Na slovesnosti ob odprtju, ki jo je zaznamoval kratek kulturni program, je o avtorici spregovorila Nuša Dvoršek. ’’Avtorica razstave Marija Jelen je že peto leto članica Likovne sekcije Polzela. Izredno aktivno dela na likovnem področju, saj je do sedaj imela že dve samostojni razstavi in šest skupinskih razstav in za to področje svojega udejstvovanja prejela tudi več priznanj in pohval. Vsako leto sodeluje tudi na likovni koloniji prijateljstva na Polzeli. Prav tako pa tudi na velikonočnem in novoletnem sejmu na Polzeli. Preteklo leto je sodelovala tudi pri projektu Zlata paleta 2004 - slikarstvo v Slovenski Bistrici. Njeno likovno delo, ki je prišlo v ožji izbor, je žirija nagradila s
priznanjem in zahvalo Zveze likovnih društev Slovenije. Prav tako je poleti sodelovala na XXII. Ex tempore LIK Trbovlje. Veliko likovnih del Marije Jelen krasi prostore organizatorjev, najbolj pa so jih veseli njeni prijatelji, znanci in sorodniki.”
Marija Jelen najpogosteje uporablja akrilno tehniko. Poleg tega rada ustvarja tudi s tempera in pastelnimi barvami ter v mešanih tehnikah. Kot pravi, navdih za nastale motive najde zlasti v naravi Sicer pa ji slikanje predstavlja predvsem sprostitev in izmenjavo izkušenj s prijatelji - likovniki. S slikanjem se je intenzivneje pričela ukvarjati, ko se je upokojila, sicer pa je za čopič rada prijela že v šolskih klopeh.
Večletno delo, vzpodbude, pohvale in priznanja jo duhovno bogatijo. Vesela je, če lahko svoja dela predstavi tudi drugim. Če je to ob prazniku kulture, pa je to še toliko lepše.
D. Naraglav
Razvejana kulturna dejavnost na Polzeli
Člani Kulturno-umetniškega društva Polzela so se pred kratkim sestali na občnem zboru. Ocenili so delo v minulem letu in si zastavili naloge za letošnje leto. Kot so med drugim poudarili, je kulturna dejavnost v polzelski občini zelo razvejana.
V okviru Kulturno-umetniškega društva Polzela deluje deset sekcij in skupin, in sicer moški in mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Oljka, vokalna skupina Lastovka, dekliška vokalna skupina, gledališka skupina, tamburaški orkester, likovna skupina, ansambel Jack Band in kino sekcija. Knjižnica je prerasla okvire društva in tudi zaradi zakonodaje v celoti prešla pod okrilje občine in Medobčinske knjižnice v Žalcu.
Predsednik društva Marko Slokar je v poročilu na občnem zboru med drugim dejal, da so plan dela skoraj v celoti izpolnili. Društvo je kulturno podobo kraja obeležilo s številnimi prireditvami. Pripravili so proslavo ob kulturnem prazniku, letni koncert mešanega pevskega zbora Oljka, prireditev Dober dan Evropa, srečanje pevskih zborov občine Polzela na Gori Oljki, letni koncert dekliške vokalne skupine, srečanje malih vokalnih skupin in koncert tamburaškega orkestra ob 20-let-
nici obstoja, prireditev Polzelani Polzelanom, 14. medobmočno likovno kolonijo prijateljstva in dve razstavi domačih likovnikov.
V času počitnic je kino sekcija organizirala oglede filmov za otroke in mladino. Odmevni prireditvi
sta bili predstavitev neznanih poti Zvoneta Šeruge ter nastop Veselih Štajerk in Modrijanov ob koncu leta. Člani likovne skupine so razstavljali tudi v okviru Zlate palete Zveze likovnih društev Slovenije, za kar so prejeli certifikata ter več priznanj in zahval. Posamezne sku-
pine društva so gostovale v raznih krajih, pevski zbori pa so se udeležili območnega srečanja pevskih zborov v Žalcu. Za društvo je zelo pomembno zgledno sodelovanje z osnovno šolo, saj preko šolskega kulturnega društva približuje kulturna dogajanja
najmlajšim in na ta način izpolnjuje svoje poslanstvo.
Na področju vzdrževanja in investicij v kulturnem domu potekajo razgovori z občino, ki je lastnik doma. Program dela za letos je podoben lanskemu. Osnovno dejavnost bodo še naprej izvajali v skupinah, radi pa
bi obnovili streho domu, posodobili kotlovnico in opremo.
V razpravi je delo društva pohvalil župan Ljubo Žnidar in izpostavil tri področja, za katera se bo občina zavzemala v srednjeročnem obdobju. Prvo je obnova kulturnega doma,
drugo obnova gradu Komenda in tretje ureditev prireditvenega prostora v parku Šenek. V uvodnem delu so krajši kulturni program pripravile skupine in sekcije, ki delujejo v društvu, občni zbor pa so zaključili z družabnim srečanjem.
T. Tavčar
Z občnega zbora
Ob prazniku tudi občni zbor
V Andražu so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku združili tudi z občnim zborom Kulturnega društva Andraž. V programu so sodelovali mešani pevski zbor, oktet ljudskih pevcev, vaški godci in učenci podružnične osnovne šole Andraž.
O delu društva je na občnem zboru poročal predsednik društva Vili Pižorn in dejal, da so številni nastopi moškega pevskega zbora, okteta
ljudskih pevcev in vaških godcev bogatih kulturno življenje doma in na gostovanjih. V kulturno dogajanje v kraju sta se vključila tudi šolsko kulturno društvo in mladinska sekcija. Daleč najbolj odmevna prireditev, ki so jo pripravili, je bila Družina poje. Program dela za letos bo podoben lanskemu, dramska sekcija pa bo pričela pripravljati novo uprizoritev.
Lani so se lotih izgradnje prizidka ob domu krajanov in opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela.
T. T.
Rotarijci med starejšimi
Mladi rotarijci s Šolskega centra Celje so v Domu upokojencev na Polzeli pripravili koncert mladih pevcev in instrumentalistov. Pevski zbor pod vodstvom Metke Jagodič - Pogačar je z opusom ljudskih in božičnih pesmi popeljal poslušalce v svet sanj in veselja. Da bodo lepe melodije še večkrat podoživljali, so jim podarili zgoščenko z njihovimi skladbami s tekmovanj in knjigo za njihovo knjižnico.
Rotary Club praznuje ta mesec stoletnico obstoja. Rotarijci, ki jih združuje želja po medsebojnem razumevanju in prijateljstvu, volja do medsebojne pomoči ter do pomoči vsem tistim, ki jo potrebujejo, želijo
ob jubileju podati roko starejšim. Njihova članica Marija Elizabeta Marovt je organizirala srečanje z varovanci doma na Polzeli. Goste je z velikim veseljem sprejela direktorica doma Marinka Povše, koncerta pa se je udeležil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar in se gostom iz Rotary Cluba Celje in pevcem Šolskega centra Celje zahvalil za plemenito gesto.
S to akcijo so člani Rotary Cluba Celje dokazali, da jih je njihovo prijateljstvo, ki jih obvezuje k medsebojni pomoči, k pridobivanju novih znanj, spoznanj in k sleherni dejavnosti, ki je v korist širši skupnosti, vzpodbudilo podah roko tudi stanovalcem v Domu upokojencev na Polzeli.
T. Tavčar
Slikar se predstavi
Na pobudo Kulturnega društva Petrovče se je 27. januarja v Krajevni knjižnici Petrovče predstavil slikar Dušan Kovač iz Galicije.
Svojih 22 slikarskih del je postavil na ogled pod naslovom Po premoru, saj je po upokojitvi znova prijel za slikarski čopič. Kot zelo ustvarjalnega in uspešnega člana
Društva šaleških hkovnih umetnikov in hkovne sekcije Žalec ga je predstavil njegov mentor, akademski slikar Denis Senegačnik. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravih učenci Glasbene šole Žalec in Irena Srebot - Črepinšek, je razstavo odprl župan občine Žalec in poslanec v Državnem zboru RS Lojze Posedel.
J-N. J
Med nastopom mladih pevcev in harmonikarja Šolskega centra Celje
Na Valentinov večer je dvorano v Vrbju prevevala pesem, glasba in misel o ljubezni.
Valentinovo v Vrbju
’’Valentin ima ključ do korenin,” pravi pregovor. V Vrbju so k temu še dodali: ”Kdo pa ima ključ do srca?” Pod tem naslovom je na Valentinov večer potekala prisrčna, prijetna in zanimiva prireditev, ki jo je pripravilo KI) Vrbje na čelu z Leo Meh.
Tovrstno prireditev so pripravili prvič, a naj bi dobila tradicionalen značaj. Sicer pa so se v kulturnem društvu odločili, da bodo s podobnimi prireditvami zaznamovali vse štiri letne čase. Tokratna je bila namenjena pomladi, saj je Valentin poimenovan tudi kot prvi spomladim Njegovo praznovanje pa je po starem praznovanju povezano z zgodnjim
oznanjenjem prebujanja narave.
Prireditve v Domu krajanov se je udeležilo lepo število krajanov. Prijetno dobrodošlico je zbranim zaželela Lea Meh, nato pa je zaigrala harmonika Alfonza Lesjaka. Skozi vezni tekst, ki je razgrinjal vse o Valentinovem, ob pesmih, ki jih je zapel in na kitaro zaigral Dani Slogar, ter ob branju verzov je večer izzvenel v najlepši luči tega praznika. Svoje je ob zaključku dodal še predsednik KS Vrbje Dušan Pungartnik in se organizatorjem zahvalil za lep večer.
Oh zaključku so se obiskovalci lahko posladkali s čokoladnimi srčki in ob dobri kapljici izmenjali nekaj besed.
D. Naraglav
Četrti abonmajski koncert
Četrti abonmajski koncert sezone 2004/2005 je izpolnil trio Ritratto dell'amore v zasedbi: Cveto Kobal - flavta, Volodja Balžalorskv - violina in Nedka Petkowa - čembalo. Slišali smo kar dve baročni sonati. Najprej Trio sonato v c - mollu Georga Philipa Telemanna in Trio sonato v C - duru Johanna Joachima Quantza. Obe sonati sta nastali približno v istem času a vendar je občutiti bistveno razliko v vsakem od obeh del. Quantz je bil prvenstveno flavtist in v svojem času med prvimi profesionalnimi flavtisti, poleg tega pa skladatelj, učitelj Friderika Velikega Pruskega in izdelovalec flavt. Je tudi avtor vplivnega dela On Playing the Flute, ki je izšlo 1752. Nasproti Telemannu je občutiti veliko različnost. Telemann je bil zelo široko izobražen, saj je najprej v Leipzigu študiral jezike in tehniko, njegov talent za glasbo pa je izviral iz otroštva, ko je igral violino, flavto, citre, čembalo in orgle. Prijateljeval je z Bachom in Mandlom, njegov opus pa je izjemno velik in obsežen. Trio sonato, ki smo jo slišali je bila prvotno napisana za flavto, oboo in basso continuo z opombo, da je namenjena različnim solističnim instrumentom; mi smo poslušali violino namesto oboe.
Francois Couperin je predstavnik francoskega baroka. Bil je dvorni glasbenik Ludvika XIV, in predvsem mojster harpsichorda, predhodnika čembala, ter izvrsten orglar. Slišali smo štirinajsti kraljevi koncert (Concerts Royaux - Quatriéme Concert) za flavto in continuo, ki spada v ciklus komornih del. Sicer je Couperinov opus razdeljen na orgelsko glasbo, 233 skladb za harpsichord v štirih zvezkih, komorni opus, ki obsega Trio sonate v stilu Corellija,
14 Kraljevih koncertov, dve veliki sonati: Apothéose de Lully in Apothéose de Corelli ter štiri velike sonate Les Nations. Poleg tega je zajeten tudi vokalni opus, pomembno mesto pa zavzemata teoretični deli Umetnost učenja clavesina ( L'Art de toucher le clavecin ) in Osnove interpretacije francoske glasbe z nastopom XVIII stoletja (Fondamental pour ['interpretation de la musique franqaise au début du XVIII e siede.
Igor Krivokapič sodi v mlajšo generacijo slovenskih skladateljev. Primarno je tubist, kompozicijo pa je študiral v Bostonu (ZDA), kjer je pridobil naziv Master of Music iz tube in kompozicije. Njegov opus je vsestranski in obsežen. Sklada za orkester, za pihalni orkester, komorno glasbo, elektronsko glasbo in vokalna dela. V izvedbi tria Ritratto dell'amore smo slišali Leggiero ma con calore iz ciklusa Drobižki za flavto, violino in čembalo (2001). Sicer je glasbo Krivokapiča slišati po mnogih koncertnih odrih ZDA, Kanade, Italije Avstrije Hrvaške, ob tem pa je stalno prisoten na festivalih domačih sodobnih skladateljev.
Kot zadnje so Trio Ritratto dell'amore zaigrali Deux interludes (Dva inter-ludija) Jacquesa Iberta. Delo je nastalo 1930 v ciklusu komornih del za različne zasedbe. Sicer je Ibert tipičen predstavnik francoske glasbene scene iz prve polovice 20. stoletja. Ni bil pristaš radikalnih poti, kot so jih ubirali Honegger ali Milhaud; na nek način je nadaljeval Ravelovo pot, zato zveni nekako klasicistično, a mojstrsko, saj je obvladal kompozicijske tehnike, eleganco in invencijo, ob tem pa ga še dodamo odlikuje izjemno dober okus za glasbeno upodabljanje.
Koncert Tria Ritratto dell'amore je bil pred sorazmerno skromno zasedeno dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu izveden zadržano, brez notranje vznesenosti, kar je pozornega poslušalca navdalo z občutkom umetniške nedovršenosti. Moj vtis bom
Prepletenost življenj skozi barve in okolje
elementov ustvariti stik z njimi. Pri tem si je pomagal s prispodobo letnih časov. Risalni Ust so razdelili na štiri polja in vanje vnašah elemente narave in vse, kar sodi v posamezen
samozadostnosti, obkrožene z vsem potrebnim bivanjskim udobjem. A prav zaradi bivanja v veUki skupnosti so povezave z ljudmi iz okoUce za dobro počutje stanovalcev nujne.
Utrinek z ustvaijalne likovne delavnice, kije potekala pod vodstvom Borisa Zupančiča.
Pod tem naslovom so zadnji januarski teden v socialnovarstvenem zavodu Dom Nine Pokorn - Grmovje potekale likovne delavnice. Organizacija je bila v rokah diplomirane delovne terapevtke Jožice Lukše, ki je ob sodelovanju z direktorico doma Zdenko Ferlež in zunanjimi sodelavci - mentorji in mladimi ustvarjalci osnovnih šol uspela pripraviti zelo bogat celotedenski likovni program.
Z likovnim znanjem in izkušnjami so v Ukovnih delavnicah sodelovaU učenci I. OŠ Žalec z mentorico NeU Šuler, II. OŠ Žalec z mentorico Vilmo Plaskan, podružnična osnovna šola Trje z mentorico Heleno Turnšek, dijakinji Vrtnarske šole Celje z mentorico Majo Rak, OŠ Šempeter z mentorico Angelo Pinter ter karikaturist in Hkovni terapevt v Psihiatrični bolnišnici Vojnik Boris Zupančič. Slednji je z varovanci doma ustvarjal prav v času našega obiska. Povedal je, da se njegova terapija imenuje Stik. Ker je prvič prišel mednje, si je zadal nalogo preko likovnih
letni čas. Na preprost in neprisiljen način se je med njimi razvila prijetna komunikacija. S tem pa je bil namen njihovega ustvarjanja dosežen.
In kaj o likovnih delavnicah pravi Jožica Lukše? ”Za institucije velja mnenje, da živijo v nekakšni
Mladež vseh starosti je za sodelovanje s prebivalci neke institucije običajno nezmotljiva izbira, saj mladi poleg svežine razmišljanja tudi še zelo neobremenjeno stopajo naproti ljudem, ki jim življenje ni posebno prizaneslo. Brez odvečne zadržanosti
zmorejo vzpostaviti stik, ki je prek ustvarjalnega procesa še nekoliko lažji. To pa je tudi prvi in edini smisel likovnih delavnic. Program je bil zastavljen tako, da je vsak dan sodelovala nova ekipa mladih ustvarjalcev s svojimi mentorji, ki so bili hkrati mentorji stanovalcem našega doma. Likovne tehnike niso bile posebej določene, saj bi takšna določitev lahko pomenila nepotrebno omejevanje ustvarjalnih protagonistov. Ob tem bi še dejala, da je bil izbor mladih sodelavcev skrbno načrtovan, ni pa bil pretežak, saj so vsi udeleženci skupaj z mentorji že naši prijatelji.”
Likovne delavnice v domu Nine Pokorn so bile uspešno izvedene. Z njimi pa se je začelo tudi jubilejno leto, saj praznujejo 20-letnico svojega delovanja. "Prav takšne in podobne oblike pa so bogat prispevek k odpiranju institucije v širšo skupnost in iskreno tkanje povezav med generacijami,” pravi Jožica Lukše, ki se z direktorico doma Zdenko Ferlež vsem, ki pri tem sodelujejo, iskreno zahvaljujeta.
D. Naraglav
Dela o slikarjevem ateljeju
Ob odprtju razstave v Žalcu, Bogdan Borčič desno ob podžupanu občine Žalec Janku Kosu
Do izteka tega meseca je v Savinovem likovnem salonu na ogled postavljena razstava Bogdana Borčiča, enega naših starejših in najpomembnejših predstavnikov sodobne slovenske umetnosti in letošnjega prejemnika Prešernove nagrade.
Njegovo več desetletno delovanje sestavljata grafika in slikarstvo, različni tehniki, ki pa ju je v preteklih desetletjih medsebojno dopolnjeval in vanje vnašal izkušnje, ki jih je pridobil na obeh področjih. Omenjenih likovnih disciplin v njegovem delovanju ne moremo povsem ločiti, saj najdemo številne sorodnosti med njima.
Borčič se je najprej uveljavil kot grafik in je postal znan kot eden osrednjih predstavnikov ljubljanske grafične šole. Ko je v petdesetih letih zaključil šolanje na ljubljanski akademiji, je opravil še nekaj študijskih potovanj in izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju J. Friedlanderja v Parizu, kjer se je izobraževalo več naših grafikov takratne generacije. Seznanjanje z najzahtevnejšimi grafičnimi tehnikami je Borčiča izpopolnilo in v njegovih delih se odraža bogata tradicija evropske grafike, to znanje pa je prenašal tudi na mlajše likovnike, saj je več let poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegove grafike so bile dolgo časa prepoznavne po tem, da so interpretirale različne vsebine, povezane z morjem.
Ob izteku sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let je v slovenski umetnosti prišlo do sprememb, ki so se odražale pri mnogih avtorjih. SpreminjaH so se tehnike, načini upodabljanja, pri nekaterih lahko
ponazoril z dovtipom: kot da bi ves čas igrali ob utripanju rezerve. Tega si umetniki takšnega kova ne bi smeli dovoliti.
Črno piko zasluži organizator, saj ni poskrbel ob zaključku nastopa niti za tisto najbolj običajno formalnost
govorimo celo o iskanju drugačnih razpoznavnih slogov. Ta nov pristop, ki se prične oblikovati tudi v njegovih delih, je tesno povezan z izhodišči minimalizma. Gre za principe, ki so blizu abstraktni, nepredmetni umetnosti, kar pa ni vedno nujno, in to nam predstavlja tudi Borčič v svojih slikah. Minimalizem se odkriva predvsem kot reduciranje oblik na najosnovnejše, na tiste, ki so v likovnem polju v tej funkciji, da mu dajo osnovno konstitutivno vrednost. Takšno redukcijo lahko razumemo tudi kot povzemanje oblik nekega predmeta, njegovo shematiziranje, in to do te stopnje, da se izgubijo njegove karakteristične lastnosti. S tem nam ostanejo le še forme, ki pa, če so pravilno urejene, tvorijo neko novo skladno likovno enoto oziroma umetniško delo. Borčič ni edini, ki se je v našem prostoru naslonil na izhodišča minimalizma, je pa v tem kontekstu razvil nekatere poteze, ki jih zasledimo le v ^njegovih delih, zaradi česar so ta prepoznavna in izrazito individualna. Mnogi avtorji, ki so razvijali načela minimalistične umetnosti, so našli izhodiščno zasno-
- šopek cvetja. Če že gojimo umetniško kulturo na visokem nivoju, naj se ta nivo izraža uidi v obnašanju, saj je abonma sicer zelo dobro zastavljen. A napake kot slama plavajo na površju. Za bisere se je potrebno potopiti v globino.
Januš Rasiewicz
vo za svoje slike v krajini. Dojemanje določenega pejsaža so prevedli v zgoščen izraz, pri katerem so se oblike mnogokrat povsem izgubile in je ostala predvsem nosilna barva, organizirana v ploskev, ki je bila dopolnjena še s kakšnim barvnim odtenkom, liso, plastjo. Borčičeva likovna govorica je blizu tem avtorjem, vendar pa je nekoliko specifična in s svojimi posebnostmi.
Njegova dela so bila narejena izključno v ateljeju, njihova pomembna značilnost pa je Uidi v tem, da so na njih prizori, ki jih je našel tam.
Pravzaprav ne gre za kakšno široko paleto predmetov in stvari, ki jih je našel v svojem delovnem pros-
Dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Polzela se že dalj časa pripravlja na uprizoritev romantične komedije Alejandra Kasona Srce nikoli ne laže. Režiser Jaka Jeršič je bodoče gledalce nagovoril: ’’Zopet vam z mnogo truda in veselja pripravljamo novo zgodbo, s katero vam želimo povedati, da v življenju velja le resnično čustvo in da nobena, še tako dovršena laž, ne pomaga sočloveku v nesreči. Skušali
toru. Njegova pozornost je največkrat namenjena predvsem enemu, in sicer gre za stol. V povsem običajnem stolu Borčič poišče njegove najosnovnejše konstrukcijske strukture, pri čemer ga zajema ploskovito, le dvodimenzionalno. Ta poenostavitev nekega predmeta, njegova redukcija, s katero mu odvzema uporabno, plastično, oblikovalsko vrednost in ga pretvori le v nekaj najbolj temeljnih barvnih ploskev, je bistvo njegovega minimalizma in avtor ga oblikuje predvsem v tej smeri. Ko pa na primer omenjamo formate njegovih slik, so ti vse prej kot minimalni, saj gre za slike, ki so narejene v večjih dimenzijah in jih gledalec lahko dojema zelo neposredno. Precej likovne dinamike je tudi na površini njegovih slik, saj so posamezne barvne ploskve zelo reliefne, kar daje slikam poseben značaj.
Aktualna razstava predstavlja avtorja kot poznavalca likovnih tokov dvajsetega stoletja, ki pa jih je selektivno izbiral in s svojim delom nadgrajeval. Čeprav je v svojem več desetletnem ustvarjanju prešel več faz, so se te oblikovale počasi, zrelo in premišljeno. Zaradi tega njegove slike in grafike delujejo celovito in ponujajo kakovost, primerljivo z mnogimi pomembnimi avtorji visokega modernizma, ne le v našem, pač pa tudi v mednarodnem prostoru.
Boris Gorupič foto: T. T.
vam bomo pričarati smeh za telo, napetost za živce in ljubezen za dušo.”
Na predstavo se pripravljajo Sandi Mlakar, Sabina Plaznik, Natalija Pilko, Aljaš Hrašar, Henrik Čuvan, Andreja Lesjak, Karin Trepel, Vlado Marjetič in Marko Lesjak kot igralci, sodelujejo Matjaž Jeršič, Simon Skalič, Urška Jeršič in Barbara Mlakar.
Premiera bo 19. marca ob 19-30 v dvorani Kulturnega doma na Polzeli.
T. Tavčar
Srce nikoli ne laže
20
februar 2005
ir
Sport
Savinjske doline
Sport 2004
Podelili največ priznanj doslej
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravil prireditev, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom lanskega leta. Uspešnih športnikov je vsako leto več in tokrat so podelili kar 120 priznanj, kar je največ doslej.
V uvodnem nagovoru je podžupan Janko Kos med drugim povedal, da imajo v občini posluh za športno dejavnost in da so ponosni na športnike, ki so lani dosegli številne rekorde in odličja na mednarodnih tekmovanjih in celo na olimpijskih igrah.
Najboljša športnica leta 2004 je po pričakovanjih postala judoistka Urška Žolnir, ki je osvojila bronasto medaljo na olimpijskih igrah. Najboljši športnik je prav tako judoist Rok Drakšič, ki je lani na evropskem mladinskem prvenstvu osvojil tretje
Športnika leta 2004 Urška in Rok
petkratni državni rekord; Veno Satler v teku na 1.500 m in 2. mesto v teku na 400 m ter Adi Vidmajer v metu kladiva, oba AK Žalec.
Za naslove državnih prvakov
je tako postala naj športna šola predvsem po zaslugi športnih pedagoginj Anite Seles in Vere Čretnik.
Za osvojene naslove državnih ekipnih prvakov so priznanja prejeli: ekipa malčkov Karate kluba Žalec v katah (malčki, stari do 10 let: Timi Topolovec, Mark Malis, Jernej Blatnik in trener Silvo Marič); ekipa deklic OK Spodnja Savinjska Šempeter v odbojki v kategoriji mlajših deklic (Nina Grobelšek, Maja Vasle, Mojca Božič, Tina Žnider, Kristina Pajič, Tina Tomažič, Sabrina Serdoner, Sandra Bosek, Karin Šebjan, Nina Počivalšek in trener Dragan Bojinovič); mladi rokometaši, člani RK Pivovarna Laško (Žiga Drugovič, Žiga Mlakar, Miha Senič, Blaž Cizej, Sebastjan Šibakovski, Miha Lampret,
Moški ekipi Karate kluba Žalec in ženski ekipi ŽRK Žalec je priznanja podelil Uroš Vidmajer.
mesto, oba z Urško pa sta člana judo kluba Sankaku Celje.
Za najboljšo žensko ekipo so proglasili ženski rokometni klub Žalec, ki je lani osvojil drugo mesto, za moško pa Karate klub Žalec, saj je moška članska ekipa (Luka Marič, Mladen Stojič, Matjaž Končina, Marko Stopar in trener Damir Vrbanič) osvojila naslov članskih državnih ekipnih prvakov v športnih borbah.
Kot veteranski državni prvaki so priznanja prejeli: Karolina Ferme, Romana Jurhar, Pavlina Glušič in Tilka Breznikar iz DU Vrbje; Zlatko Ulaga iz LK Žalec v lokostrelstvu za
v šolskih športnih tekmovanja so priznanja prejeli: Kristina Jazbec OŠ Griže za naslov na državnem tekmovanju v judu, Dejan Podlesnik OŠ Griže za naslov državnega prvaka v streljanju z zračno puško; Suzana Švent iz Šahovskega kluba Žalec za naslov srednješolske državne prvakinje v šahu; ekipa strelcev in strelk
I.	OŠ Žalec za ekipni naslov državnih prvakov (Jan Vodovnik, David Skončnik, Matic Melanšek, Karmen Toplak, Andreja Hrastovec, Ajda Hribar). Za najboljše šolsko športno društvo v občini Žalec so proglasili drugič zapored ŠŠD OŠ Petrovče, ki
Jan Irman in trener Vlado Murko); ekipa strelcev pionirjev SD Juteks Žalec za zmago v pionirski državni ligi (Jan Vodovnik, David Skončnik, Matic Melanšek in trener Janko Melanšek); ekipa strelcev SD Juteks Žalec (Polona Bitenc, Uroš Vogrinc, Marko Karlovčec, Aleš Klovar in trener Janko Melanšek) za zmago v mladinski državni ligi in za zmago v
II.	državni članski ligi; mladinci OK SIP Šempeter (Goran Arsovič, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko, Klemen Krastovec, Rudi in Žiga Zupanc, Jure in Aleksander Vrenko, Vlado Krk, Sergej Kupec, Rok Račnik, Dejan
Tržan in trener Peter Možič ter njegov pomočnik Tadej Ferme) za osvojen naslov mladinski državni prvaki. Posamični državni prvaki v mlajših kategorijah: Timi Topolovec, Jernej Blatnik, Tilen Smiljan in Lina Pušnik (vsi Karate klub Žalec) ; Grega Habjan, Luka Melanšek, Tadej Kostanjšek in Barbara Stiplovšek (vsi Ju Jitsu klub Aljesan); Miha Štefanec in Andrej Majer (oba Karate klub Petrovče) za športne borbe v državnem prvenstvu vsak v svoji kategoriji; Evgheni Stoianov (Športno društvo Špartanec) DP v grško-rimskem slogu; Grega Jerin (LK Žalec), DP in reprezentant; Dejan Podlesnik (SD Liboje), zmagovalec pionirske državne lige;
Anita Seles in dobitniki priznanj za osvojitev državnih naslovov v članski konkurenci
Predstavniki ekip mlajših kategorij, ki so osvojili naslove državnih prvakov. Priznanja je podelil Silvo Marič.
Polona Bitenc in Uroš Vogrinc (oba SD Juteks Žalec), zmagovalca mladinske državne lige; Gašper Kolar (KK Ganymed Žalec), državni prvak v mladinski konkurenci; Luka Ščurek (RK Pivovarna Laško) za 3. mesto na EP do 20 let; Primož Ferjan (JK Bežigrad), državni prvak do 90 kg mladinci.
V članski kategoriji so priznanja za prva mesta na državnih tekmovanjih prejeli: Teja Šavor in Matjaž Končina (oba KK Žalec), Petra Nareks in Lucija Polavder (obe judo klub Sankaku Celje), Katja Topovšek 0u Jitsu klub Aljesan), Primož Rifelj
Državni prvaki na osno vnošolskih tekmovanjih in Adi Vidmajer
Državnim posamičnim prvakom je priznanja podelila Urška Žolnir.
Državni veteranski prvaki in Janko Kos
(KK Ganymed Žalec), Milan Adrinek (državni reprezentant v malem nogometu, član GIP Beton Zagorje), Luka Novak (KD Novak Žalee).
Posebno priznanje so podelili Domu Nine Pokrn za izvedbo specialne olimpijade in aktivno udejstvovanje na športnih prireditvah v občini Žalec. Na prireditvi je nastopila plesna skupina Upis, s krajšimi videospoti so prikazali športno dejavnost dobitnikov priznanj, napovedana častna gostja Jolanda Čeplak pa se je zaradi drugih obveznosti opravičila, ogledali so si le njen videoposnetek s čestitkami.
T. Tavčar
Nastop plesne skupine Upis
Savinjske doline
ir
Sport
februar 2005
21
Športnika leta Ksenija in Matjaž
S proglasitvijo športnice in športnika leta ter najboljše ženske in moške ekipe so v občini Prebold pričeli lansko leto. Minuli petek so v novi preboldski telovadnici proglasili športnico in športnika leta 2004. To sta postala šahistka Ksenija Novak in karateist Matjaž Končina. Za najboljšo žensko ekipo je bila proglašena najmlajša ekipa Odbojkarskega kluba Prebold, za najboljšo moško ekipo pa članska ekipa Košarkarskega kluba Prebold.
Športni slovesnosti s kulturnim programom je prisostvovalo veliko občanov, župan Vinko Debelak, člani občinskega sveta občine Prebold, predstavniki posameznih športnih društev, starši športnikov in drugi gostje. Prireditev je vodila in
popularna reparska skupina Kocka. Poleg glasbe, plesa in petja pa so večer popestrili tudi mladinci Karate kluba Žalec pod vodstvom Damirja Vrbaniča.
Pred razglasitvijo najboljših so vsem nominirancem za njihove dosežke podelili priznanja. Te so prejeli Barbara Stiplošek, Ksenija Novak, Boštjan Tratnik, Matjaž Končina, Rok Hržica, Grega Habjan, Tadej Kostanjšek, Antonijo Pranjič, Blaž Sedmak, Gregor Brešar, Tomi Cilenšek in Gašper Podbregar, Julijan Golavšek in športna veterana Zlatko Ulaga in Adi Vidmajer. Priznanja je dobitnikom podelil predsednik Športne zveze Prebold Sašo Plevčak.
Razglasitev športnice in športnika leta ter ekip so naznanile fanfare Pihalnega orkestra Prebold. Priznanja je ob pomoči predsed-
ekipa deklic OK Prebold, za najboljšo moško ekipo pa članska ekipa KK Prebold. Med ženskami posamezno sta se za lovoriko potegovali ju-jitska Barbara Stiplošek in šahistka Ksenija Novak. Naslov si je prislužila slednja, kar je njena druga tovrstna lovorika, saj je bila za športnico leta proglašena tudi v lanskem letu. Tokratni naslov si je prislužila s 1. mestom na posameznem državnem prvenstvu do 18 let, 5-mestom na posameznem državnem prvenstvu članic, 4. mestom na ekipnem mladinskem evropskem prven-stvu v pospešenem šahu, 13. mestom
povezovala Alenka Vrenko, program pa so s svojimi nastopi obogatili Pihalni orkester Prebold, plesna šola OŠ Prebold Poglej me, Scream & Sharky - glasbenika Rok Prevoršek in Alen Koljič, Ice heart - glasbenik Simon Stevanovič, plesno-navijaška skupina OŠ Prebold Energy, ki jo sestavljajo plesalke Meli, Jasmina in Larisa, ter glasbeni gostje večera -
nika Športne zveze Prebold podelil domačin in športni pedagog Brane Strožer, ki je veliko prispeval k vzgoji mladih športnikov v svojem kraju in v AK Kladivar Celje, kjer sta njegova varovanca lanskoletni športnik leta v Preboldu Boštjan Tratnik in nadvse uspešna Martina Tomič s Polzele.
Za najboljšo žensko ekipo v leto 2004 je bila proglašena najmlajša
na posameznem evropskem prvenstvu deklet do 18 let, s 26. mestom na posameznem svetovnem prvenstvu do 18 let in s 1. mesto na ekipnem klubskem državnem prvenstvu članic.
Športnik leta Matjaž Končina si je ta naslov prislužil s 1. mestom v članski kategoriji do 75 kg, 1. mestom na ekipnem državnem prvenstvu, z 2.
Dobro delo daje rezultate
Odbojkarski klub Prebold sodi med najmlajša društva v občini Prebold, vendar pa je po svoji dejavnosti in dobrih rezultatih vse bolj poznan tudi izven meja svoje občine in Savinjske doline. To je bilo moč zaznati tudi na njihovem rednem občnem zboru, ki so ga pripravili v prvi polovici tega meseca.
Udeležba na občnem zboru je bila boljša kot lansko leto, razveseljivo pa je, kot je poudaril tudi predsednik OK Prebold Marjan Plavčak, da se je občnega zbora udeležilo tudi večje število igralk. Iz poročila predsednika lahko ugotovimo, da je bil klub v tekmovalnem delu najuspešnejši pri mini odbojki, saj so se deklice uvrstile med prvih osem v državi. Velikega pomena je tudi okrepljena trenerska vrsta, ki omogoča še temeljitejše trenersko delo z igralkami. V posebno zadovoljstvo si štejejo vključevanje staršev v delo kluba, ki so veliko prispevali za nemoteno in uspešno delo vseh ekip. Žal jim primanjkuje denarja, saj jim v letošnji sezoni ni uspelo zbrati dovolj sredstev za igranje v tretji državni odbojkarski ligi. Kljub pomanjkanju denarja so uspeli pokrivati stroške tekmovanj v
Odbojka je v Preboldu po zaslugi OK Prebold in osnovne šole šport številka ena za dekleta.
štirih drugih ligah, kupili pa so tudi nove drese.
V planu dela za leto 2005 je poudarek na delu z mladimi, saj le-to omogoča ustvarjanje lastnega igralskega kadra. Tako kot v minulem letu bodo igrah v štirih ligah Odbojkarske zveze Slovenije, poskušali pa se bodo vrniti v tretjo državno Ugo. Poleg tega bodo izvajali treninge za različne starostne kategorije, organizirali bodo dan preboldske odbojke, odbojko v okviru akcije Veter v laseh, novoletni odbojkarski turnir in medklubska srečanja. Še naprej se bodo trudili
k delu pritegniti čim več staršev in dvigniti odbojko v občini Prebold na čim višji nivo.
Na občnem zboru je zbranim spregovoril tudi podžupan občine Prebold Boris Kupec, ki je pohvalil delo kluba in izrekel nekaj vzpodbudnih besed za nadaljnje delo kluba, ki daje pomemben delež k športnemu življenju krajanov, še posebno mladine. Marjan Plavčak je še dodal, da se za njihovo delo zanima tudi lokalna skupnost, pohvale in vzpodbudne besede pa so potrdilo za dobro dosedanje delo.
D. N.
mestom na mednarodnem turnirju Grado Open Italija, s 3- mestom na mednarodnem karate turnirju v Trbovljah in z 2. mestom na izboru za naslov karateista leta.
D. Naraglav
Odlični Urška in Petra
Judoistki Urška Žolnir in Petra Narekas uspešno nadaljujeta z odličnimi predstavami v svetovnem pokalu. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra sta naši judoistki stopili na tekmi za svetovni pokal v Avstriji.
Petra Nereks, ki tekmuje v kategoriji do 52 kilogramov, je na poti do zlatega odličja s 5 : 0 premagala Brazilko Fabiane Hukudo, Rusinjo Gajano Arutjunjan in Korejko Kyung Ok Kirn, v sklepnem obračunu pa je bila s 3 : 0 boljša od Kubanke Edilie Amoros.
V uvodnem krogu je naša bronasta olimpijka že po slabi minuti dvoboja vrgla na hrbet Kanadčanko Isabelle Pearson in zmagala z 10 : 0, v drugem krogu je premagala Američanko Rondo Rousey s 5 : 0, v polfinalu je s 7 : 0 premagala Madžarko Brigitto Szabo, v finalu pa je z iponom 10 : 0 premagala Japonko Keiko Maedo.
Kot je povedal trener Marjan Fabjan, sta tako Urška in Petra z zlatima kolajnama izpolnili normo za vsa tri večja tekmovanja v letošnjem letu. Glavni cilj pa je svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Kairu.
T.T.
Premalo športne sreče
Reliposadka z voznikom Tomijem Cilenškom in sovoznikom Gašperjem Podbregarjem v lanskem letu ni imela prave športne sreče. Tomi in Gašper sta med petindevetdesetimi posadkami uspela osvojiti dvajseto mesto. Upata, da jima bo v novi sezoni s posodobitvijo vitalnih delov avtomobila uspelo doseči bistveno boljši rezultat.
Lansko leto so višjo uvrstitev preprečile zlasti tehnične okvare na vozilu, zaradi česar sta uspela do konca odpeljati le dva od petih relijev za DP Slovenije. V sezoni 2005 bosta tako kot lani nastopila z avtomobilom SUBARU IMPREZA WRX z 265 KM/ 500 Nm. Avto je na nove izzive več ah manj pripravljen. Obnovili so
vse vitalne dele in kupih nov (boljši) menjalnik, ki je močnejši in omogoča prestavljanje brez sklopke. Voznika in njuna spremljevalna ekipa, katere glavni sponzor je podjetje Skiro, d. o. o., upajo, da so se s tem rešili težav, zaradi katerih sta v minulem letu prenehala s tekmovanji.
Kot pravita Tomi in Gašper, pa bo tudi letos konkurenca zelo huda, saj
so se slovenski dirkači opremih s celo vrsto novejših in hitrejših avtomobilov in bo tako boj na vsaki dirki zelo hud. Vsekakor pa želita in upata, da se jima bo uspelo na posamezni dirki uvrstiti med tri najboljše, kar bi bil glede na trenutno stanje slovenskega dirkaškega avtoparka zelo vehk uspeh. Dejstvo je, da posamezni dirkači uporabljajo avtomobile, vredne tudi več kot 100.000 EUR. To pa je seveda mnogo več od finančnih zmožnosti njihove ekipe.
D. Naraglav
Tomi Cilenšek in Gašper Podbregar na enem izmed relijev
Zadnje športne vesti
Rokometašice Celeia Žalec so v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja nastopile v Ptuju in proti ekipi Mercator Tenzor zmagale z rezultatom 39:32. Na prvenstveni lestvici so druge, danes, v sredo ob 18. uri pa bodo Žalčanke odi-
grale zaostalo tekmo proti ekipi Krim Mercator.
Hopsi s Polzele so nastopili na zaključnem turnirju za pokal Spar, ki je bil minuh konec tedna v Škofji Loki. Kljub odlični igri proti ekipi Kopra, so Polzelani srečanje izgubili
z rezultatom 104:96. Pokal Spar je osvojila ekipa Union Olimpije, ki je v finalni tekmi premagala Pivovarno Laško z rezultatom 107:69.
V nadaljevanju II. slovenske odbojkarske hge je ekipa SIP Šempetra doma srečanje proti ekipi Pomurja izgubila z rezultatom 3:1 v setih, ženska ekipa Savinjske Šempeter pa je v gosteh z 3:1 premagala ekipo
Tabor.
Zbral: T.T.
Vodi Brglez.com Polzela
V nadaljevanju savinjske košarkarske lige Brglez.com Polzela so odigrali srečanja v 10. in 11. krogu. Rezultati 10. kroga: Veterani Pivovarne Laško : Brglez.com Polzela 0 : 20 brez borbe, Gomilsko United : Študentski klub Žalec 64 : 66, Radio Fantasy Celje : Parižlje 75:60; rezultati 11. kroga: Parižlje : Gomilsko United 73 : 104, Študentski klub Žalec : Veterani pivovarne Laško 65 : 71, Brglez.com Polzela : Werinox Celje 104 : 62. Pari 13. kroga, ki bo 27. februarja, so: Radio Fantasy : Veterani pivovarne Laško, Parižlje : Werinox, Študentski klub Žalec : Brglez.com Polzela.
Na listi strelcev vodi Pungarnik (Brglez.com Polzela) s 333 točkami, Blagotinšek (Veterani pivovarna Laško) 182, Košenina (Gomilsko United) s 175 točkami itd. Na fisti trojk vodi Pungarnik (Brglez.com Polzela) s 25 trojkami, Rumpf (Študentski klub Žalec) in Kovačič
(Parižlje) oba po 14 trojk.
T. Tavčar
Lestvica po 12. krogu
Brglez.com Polzela	10	8		739: 515	18
Študentski klub Žalec	10	7	3	675 :608	16
Gomilsko United	10	6	4	705 :683	16
Veterani pivovarne Laško	9	6	3	561 : 507	14
Radio Fantasy Celje	9	4	5	576: 523	13
Parižlje	9	2	7	568: 714	11
Werinox Celje	9	0	9	537:741	9
					
					
Športno društvo Petrovče, sekcija BADMINTON, objavlja JAVNI RAZPIS ZA 3. OBČINSKO TEKMOVANJE V BADMINTONU.
Tekmovanje bo v soboto, 12. marca 2005, ob 9. url
v telovadnici OŠ Petrovče, in sicer v kategorijah:
a.	do 15 let 0 + F,
b.	moški do 40 let,
c,	moški nad 40 let,
d,	ženske.
Prijavnina znaša 1.000 SIT za odrasle.
Prijave sprejemajo do petka, 11. marca 2005, do 12. ure na tel. št 041 743 807 (Jani Rehar).
Pravico do tekmovanja imajo občani občine Žalec.
Vabljeni!
22	februar 2005	1	Jralci PIŠEJO/f	Zasveti
ŽALSKE LEKARNE
SVETUJEJO
Kako
okrepiti telo po bolezni
Zima in prehodna obdobja med letnimi časi prinašajo s seboj večjo izpostavljenost različnim tujim snovem ali organizmom, ki povzročajo bolezni (patogenost). Tako vsako bolezensko stanje, virusno kot tudi bakterijsko, zmanjša učinkovitost našega imunskega sistema. Zveča se pogostost obolevanja, okužbe potekajo z več zapleti in so dolgotrajnejše.
Delovanja imunskega sistema ne čutimo, zaznamo pa posledice, kadar le-ta ni učinkovit. Dobro je torej, da se zavedamo okoliščin, v katerih naša obramba deluje slabše. Po dolgotrajnejši antibiotični terapiji oziroma v obdobjih po boleznih je potrebno še posebno paziti, da poskrbimo za dovolj spanja, gibanja na svežem zraku in uravnoteženo prehrano s čim več sadja in zelenjave. Prav tako je priporočljivo, da se v času gripe in prehladov izogibamo množic ljudi (npr. množičnih prireditev in polnih čakalnic) ter skrbimo za higieno, predvsem rok. Z zračenjem zaprtih prostorov zagotovimo vedno svež dotok zraka in hkrati zmanjšamo prisotnost škodljivih mikroorganizmov v našem bivalnem okolju. Ob tem pa ne smemo pozabiti na dodatno vlaženje, saj ima mrzel zrak, ki se ogreje na sobno temper-
Iaturo, prenizko vlažnost, ki lahko izsuši sluznice ter s tem povzroči večjo dovzetnost za okužbe zgornjih dihalnih poti.
Škrlatna ehinaceja ali ameriški slamnik je naravno imunsko spodbudilo, ki okrepi nespecifično odpornost organizma proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam. Zdravilne učinkovine ehi-nacejinega soka krepijo odpornost organizma, tako da zvišujejo število belih krvnih telesc (granulocitov in makrofagov) in izboljšajo njihovo funkcijo in tako pospešijo odstranjevanje mikrobov ter zavirajo širjenje okužbe. Pripravke ameriškega slamnika, ki so na voljo v obliki tablet, tinkture in bonbonov,
Kapo dol
uporabljamo za zvečanje odpornosti organizma, za preprečevanje obolevanja ali hitrejše okrevanje pri prehladu in gripi, za lajšanje bolezenskih znakov pri lažjih virusnih in bakterijskih okužbah dihalnih poti (izcedek iz nosu, vnetje žrela, kašelj, utrujenost) ter pri dolgotrajnem zdravljenju kroničnih okužb z antibiotiki. Za zadovoljiv učinek je potrebno vsaj enotedensko jemanje, nepretrgoma pa jih ni priporočljivo uporabljati več kot osem tednov. Tablete lahko uživajo tudi otroci po četrtem letu starosti.
Z vitaminsko-mineralnimi pripravki vnašamo v telo snovi, ki sodelujejo pri uravnavanju številnih biokemičnih procesov v organizmu. V času bolezni in po njej se v telesu poveča poraba vitaminov in mineralov, zato je poleg normalne prehrane, ki naj bo še posebej bogata s sadjem in zelenjavo, priporočljivo še dodatno jemanje z vitamini bogatih pripravkov. Posebno mesto med njimi zaseda koencim Q10, ki je aktivator celičnega presnavljanja in se uporablja za zvečanje psihofizičnih sposobnosti organizma. Zmanjšuje utrujenost, ki je pogosta spremljevalka v času bolezni in po njej.
Panax Ginseng, Meyer ali žen-šen uporabljajo vzhodni narodi verjetno že 5000 let. Modema medicina je dokazala, da ginseng deluje prilagodljivo, kar pomeni, da izboljša sposobnost prilagajanja na neugodne zunanje in notranje razmere ter zviša odpornost organizma proti infekcijam, saj zmanjšuje oslabelost, izčrpanost in preutrujenost med in po okrevanju. Priporoča se
4-	do 8-tedenska terapija, ki ji sledi enomesečni premor, nato pa kuro ponovimo.
Naj bo užitek v zimskih radostih na snegu zdrav in poln energije, da bomo pričakali pomlad čili in nasmejani.
Urška Praunseis, mag. farm.
Pisma bralcev
Odgovor na članek Odnos gospoda Zbašnika do malih živali, objavljen v Utripu Savinjske doline 26. januarja 2005
Poklic veterinarja, za katerega je pomembno veliko žrtvovanja in odpovedovanja, opravljam že mnogo let z veliko odgovornostjo in ljubeznijo v vseh letnih časih, v slabih vremenskih pogojih, ob različnih urah, v rednem delovnem času, dežurstvu in če je potrebno, tudi v svojem prostem času. Le večkratni uporabniki mojih storitev pri velikih kot Uidi malih živalih lahko ocenjujejo moj odnos do "pacientov” in njihovih lastnikov.
V nedeljo, 12. decembra 2004, se je zgodil neprijeten dogodek, v katerem je v večernih urah poginil pes, nemški ovčar, last gospoda Krajnca. Strinjam se z njim, da jim je bil pes v devetih letih kot družinski prijatelj in je bila izguba le-tega zanj in njegovo družino hud udarec.
T\idi meni ni vseeno, da se je to zgodilo. Želim pa glede na žalitve gos-poda Krajnca v pojasnilo bralcem opisati potek tega dogodka.
Gospod Krajnc je poklical na stacionarno telefonsko številko Savinjske veterinarske postaje v nedeljo okoli 14. ure. Seveda se ni nihče oglasil, ker nihče ne sedi v pisarni, saj je naše dežurno delo ob nedeljah od 8. ure naprej predvsem na terenu. Zato so vsi klici v dežurnem času dosegljivi na prenosnem telefonu Savinjske veterinarske postaje. Številka le-tega pa je objavljena tudi v Utripu Savinjske doline. Ravno zaradi boljše dosegljivosti smo uvedli mobilno telefonijo v dežurni službi.
Tako me je gospod Krajnc dobil na številko prenosnega telefona okoli
14.	ure. Opisal je, da je pes odklonil hrano, drugih bolezenskih znakov pa ni navedel. Očita mi, da sem ga odslovil v 26 sekundah. Ker pa pri delu na terenu res nimam časa šteti sekund, sem mu po anamnestičnih podatkih, ki mi jih je navedel, svetoval, da v kolikor pes ne bo jedel, naj se s psom oglasi na veterinarski postaji v ponedeljek zjutraj, kjer bomo opravili preiskave. Naj omenim, da so včasih trenutki, ko ljudje, prav tako pa tudi živali, odklonijo kakšen obrok. Drugi klic gospoda Krajnca sem prejel približno ob 21.30. Povedal je, da je pes slab. Svetoval sem mu, naj psa takoj pripelje na veterinarsko postajo Žalec, kjer sem ga pričakoval in skupaj sva pogledala v prtljažnik avtomobila, kjer je ležal že poginjen pes. V pogovoru sem gospodu Krajncu navedel nekaj možnih vzrokov pogina, med drugim tudi zasuk želodca. Sprašujem se, kako je mogoče, da je od prvega do drugega klica lastnik psa potreboval več kot sedem ur? Kaj se je dogajalo s psom v tem času in kako je lastnik opazoval svojega hišnega ljubljenca, kajti pri zasuku želodca so znaki izredno burni.
Gospod Krajnc v svojem članku pravi, da je pes poginil med prevozom v Žalec. Morda pa je pes poginil že doma in ne med prevozom, saj je gospod Krajnc pripeljal že poginulega psa v svojem prtljažniku in sedaj terja odškodnino v višini milijon tolarjev. Na napotnico za sekcijo sem napisal čas, ko je pes prvič odklonil hrano (okoli 14. ure), in uro, ko sem videl poginulega psa.
Vsem veterinarjem je jasno, da mora biti pes pri zasuku želodca operiran čim prej, vendar so znaki pri zasuku želodca, kot sem že omenil, burni in jasni. Ponovno se sprašujem, kako je gospod Krajnc vse popoldne opazoval psa, saj bi namreč moral opaziti spremembe. Po sprejemu sekcijskega izvida gospod Krajnc omenja, da se je pogovarjal z drugimi strokovnjaki veterinarske stroke. Možnost pogovora s temi strokovnjaki je imel tudi popoldne, ko je in če je opazoval svojega psa.
Na očitke glede odgovora na njegov
odškodninski zahtevek smo kot zavod Savinjska veterinarska postaja odgovorili njegovi odvetnici z manjšo zamudo.
S tem pisanjem se ne moremo vrniti v čas pred 12. decembrom, kakor tudi ne v čas pred izidom januarske številke Utripa Savinjske doline. Žalim pa pojasniti potek dogodkov, ki jih gospod Krajnc ocenjuje enostransko. Gospod Krajnc nikakor ne more soditi o organiziranosti poslovanja in vodenju Savinjske veterinarske postaje, prav tako pa tudi ne o mojem delu in moji odgovornosti.
Čeprav sem Franc Zbašnik, dr. vet. med., direktor Savinjske veterinarske postaje Žalec, pa dajem ta odgovor v svojem lastnem imenu, saj je tudi članek gospoda Krajnca naperjen osebno name.
Franc Zbašnik, dr. vet. med.
Griže, 30. 1. 2005
Stara hišna imena na Polzeli
V decembrski številka Utripa smo lahko prebrali prispevek o javni predstavitvi za naše območje zelo zanimive knjige z naslovom Stara hišna imena na Polzeli, avtorice Marice Kotnik Šipec. Omenjena avtorica je že pred nekaj leti izdala knjigo z naslovom Zaloška hišna imena, v kateri je zajeta podobna problematika, le da je knjiga Stara hišna imena na Polzeli zasnovana širše. Ker prve knjige ob izidu nisem utegnil prebrati, sem si pred kratkim izposodil obe, saj se tudi sam tako po strokovni plati in tudi ljubiteljsko ukvarjam s preteklostjo Spodnje Savinjske doline.
Občudovanja vredno je, kako je Marica Kotnik Šipec s pomočjo številnih starih rokopisnih virov poskušala dokaj objektivno obravnavati tako zapleteno problematiko, kot je razlaga domačih hišnih imen. Pa vendar sem v knjigi opazil precej pomanjkljivosti, okornosti ter prenaglih sklepanj, na katera bi želel opozoriti v sledečem prispevku.
Avtorica za vsako od naselij na območju raziskave podaja seznam domačij s starimi hišnimi imeni. Le-ta so v knjigi navedena po abecednem vrstnem redu. Menim, da navajanje domačij s starimi hišnimi imeni po abecednem vrstnem redu ni najbolj ustrezno, saj zelo osiromaši vpogled v obravnavano problematiko. Bralec, ki krajev in starih domačij v teh krajih ne pozna podrobno, si tako ne more ustvariti vtisa o geografski razprostranjenosti posameznih domačij, ki v abecednem seznamu stojijo ena ob drugi, geografsko pa so lahko med seboj oddaljene kilometer in več (npr. v Založah ali Podvinu). Mnogo ustrezneje bi bilo navajanje domačij po posameznih predelih oz. naselitvenih jedrih (to metodo je uporabil Janko Orožen za navajanje letuških domačij v publikaciji Letuš skozi čas). Na ta način bi bralec lahko izvedel, kje so bila posamezna naselitvena jedra določene vasi, katere domačije so mejile oz. katere domačije so ležale (ležijo) na samoti. Morda pa bi se pri takem navajanju pokazalo celo to, ali je morda sosedstvo dveh domačij vplivalo tudi na oblikovanje podobnih hišnih imen.
Avtorica navaja, pod katere gospoščine so pred letom 1848 spadale domačije na obravnavanem območju. Žal pa ne navaja, katera domačija je spadala pod katero gospoščino. To bi bil vsekakor zanimiv dodatek, ki ne bi zahteval mnogo truda avtorice, saj so ti podatki navedeni v rokopisnih virih.
Avtorica ni zapisala, po kakšnem kriteriju je uvrstila v abecedni seznam posamezne domačije v določenem kraju. Sklepam, da najbrž ne po stanju, ki je razvidno v rokopisnih virih, saj se ji na ta način ne bi
izmuznilo kar nekaj domačij s starimi hišnimi imeni v obravnavanih naseljih. Tako npr. na Polzeli manjka omemba Trglavčkove domačije (poleg Tonove domačije; priimek Švajger -Kralj), Cenetove domačije (priimek Uratnik) in drugih. Prav tako ni omenjena nekdanja Cvirnova domačija (poleg Marjončkove domačije; danes Špacapan). Pri slednji domačiji, ki se je nahajala v starem naselitvenem jedru Polzele (pod Komendo), so se nekdaj pisali Kosmelj in so domačijo prodali v letih po prvi svetovni vojni. Ohranjena je kupna pogodba, po kateri je moj prapraded Franc Repnik (1858-1938) v začetku 20. stoletja od Cvirnov kupil dve njivi in travnik. Na Bregu pri Polzeli, npr. ni omenjena Kodelova domačija (priimek Okorn), ki leži ob glavni cesti. V Podvinu na seznamu domačij s starimi hišnimi imeni, npr. ni navedena Domnetova domačija (v bližini Posedelove - Mačeve domačije), ki je danes preurejena v vikend. Prav tako ni omenjena Droflnova domačija (danes priimek Ozir), ki se nahaja na drugi strani Sevškove domačije.
V seznamu domačij pogrešam Uidi omembe nekaterih hišnih imen za posamezne domačije, ki so morda mlajše od ostalih, a so njihova hišna imena uveljavljena vsaj od začetka 20. Stoletja. Na Polzeli ni omenjeno hišno ime Anz (Anzovc; priimek Cvenk) za domačijo pod Komendo (Je to nekdanja Zagoričnikova domačija?). V Založah pri navedbi Danijeletove domačije (ob poti v Zgornje Grušovlje) pogrešam navedbo hišnega imena Malarčk, ki je med starejšimi domačini dobro znano, saj je bila nekdaj tam znana kmečka gostilna, itd.
Ker sklepam, da avtorica v že omenjenih seznamih domačij navaja hišno ime v obliki, kot je razširjeno med domačini danes, me v knjigi moti tudi občasno nepravilno navajanje hišnih imen nekaterih domačij. Npr. za Vasletovo domačijo v Podvinu avtorica navaja kot hišno ime Moc, toda pod takim imenom ne pozna hišnega imena omenjene domačije nihče od starejših domačinov. Od nekdaj je namreč poznano hišno ime Mac (s krativcem na a ali polglasnikom).
Osrednji del knjige je namenjen etimološki razlagi posameznih hišnih imen. Ker avtorica ne razlaga posameznih hišnih imen po morebitnem historičnem vrstnem redu nastajanja, je s tem zanemarila zelo pomemben proces faziranja pri nastajanju hišnih imen. Avtorica sicer popolnoma pravilno ugotavlja, da so nekatera hišna imena mlajša od drugih (npr. tista, ki izhajajo iz osebnih imen), starejša pa so tista, ki izhajajo iz ledinskih in drugih pojmovanj. Toda v razlagi posameznih hišnih imen ne zapiše, da gre pri starejših hišnih imenih v večini primerov že za t. i. "drugo fazo” nastajanja hišnih imen, po kateri je prišlo do prevzetja hišnega imena preko priimka in da v takem primeru ni šlo nujno za nastanek hišnega imena (ki bi npr. izviral iz določenih lastnosti gospodarja ali iz geografskega stanja domačije) na konkretni domačiji obravnavanega območja. To dejstvo je zelo pomembno, saj je med prvo in drugo fazo lahko preteklo več stoletij.
Pri razlagi posameznih hišnih imen je avtorica s pomočjo dognanj številnih jezikoslovcev - etimologov ter različnih drugih metod skušala dokaj objektivno razložiti posamezna hišna imena, pa vendar so posamezne od teh razlag precej sporne. Razlaga hišnih imen ali osebnih priimkov ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, in "najbolj v oko padla” razlaga ni nujno tudi pravilna. Zato je pri razlagi nekaterih manj enostavnih hišnih imen morda malo preveč drzno, da je avtorica lastne razlage oz. sugestije predstavila že kar kot dejstva in ne zgolj kot domneve. Navedel bom le
nekaj primerov avtoričinih razlag, ki so dokaj sporne in s katerimi se je težko strinjati. Na str. 29 avtorica hišno ime Kolšek razlaga z besedo kolosek (gozd, v katerem so sekali gozdove za vinograde). Omenjena razlaga je sicer možna, nikakor pa ne edina. Morda bi bilo za to hišno ime vredno omeniti tudi morebitno povezavo s krajevnim oz. ledinskim imenom Kale, saj sta v določenih predelih Spodnje Savinjske doline prisotni obe varianti (Kolšek in Kalšek) bodisi kot priimka bodisi kot hišni imeni. Prav tako se ne morem strinjati, da je hišno ime Jesih nastalo iz vzdevka, ki bi označeval gospodarja po določeni telesni oz. duševni značilnosti (po navajanju avtorice "bolj kislega človeka”). Hišno ime Jesih je bilo skoraj zagotovo nekdaj priimek domačije, razlaga tega priimka, ki jo ponuja avtorica, pa je zelo sporna. V nekaterih trditvah avtorica celo z naslednjo razlago negira prejšnjo: pri hišnem imenu Južn(a) najprej navaja, da je nastalo po legi domačije na južni strani, kasneje pa, da je bilo omenjeno hišno ime v drugih delih Slovenije znano tudi kot priimek. Gotovo verjetnejša druga razlaga pa seveda nikakor ne predpostavlja, da ima nastanek priimka ali hišnega imena Južn(a) nujno zvezo z določeno nebesno stranjo (v tem primeru jugom).
Prav posebno obravnavo bi zahtevala nemška hišna imena na hribovitem območju Podvina: Štober, Grajf, Tomaž (naglas na o), Neme, Groftum. Avtorica pri razlagi hišnih imen omenjenih domačij pri vsaki domačiji ponuja svojo razlago hišnega imena. Resda na drugem mestu deloma priznava, da gre za hišna imena, ki najverjetneje niso nastala na slovenskih tleh, toda spregledala je zanimivo dejstvo, da gre za sama nemška imena na določenem območju, kar seveda ni naključje. Skoraj z gotovostjo trdim, da gre pri omenjenih hišnih imenih za nekdanje priseljence z germanskega jezikovnega območja, katerih sledovi so se preko hišnih imen ohranili vse do današnjih dni. Avtorici je gotovo znano, da so fevdalci na slovenskem ozemlju v visokem srednjem veku izvajali t. i. višinsko kolonizacijo, ker so bila posamezna območja zaradi različnih vzrokov opustela. Priseljenci so se tekom časa slovenizirali, njihovi nekdanji priimki oz. vzdevki pa so se ohranili preko hišnih imen. Omenjeno razlago bi na konkretnem primeru hribovitega Podvina še zlasti potrjeval podatek, ki ga navaja avtorica na str. 44, in sicer da je bil na Tomaževi domačiji še v prvi polovici 18. stoletja ohranjen tudi priimek Thomas.
Knjigi Marice Kotnik Šipec Stara hišna imena na Polzeli in Zaloška hišna imena sta nedvomno zelo pomembni deh in ju lahko v določenem pomenu označimo kot pionirski na tem področju. Zaradi tega se seveda zavedam, da avtorica ni imela na razpolago dosti predlog, ki bi ji lahko omogočili, da bi bili knjigi še preglednejši in objektivnejši. Upam, da mi avtorica ne bo preveč zamerila mojih popravkov, predlogov in sugestij, saj so bile napisane zgolj dobronamerno in v želji po popolnejši predstavitvi pomembnega segmenta naše preteklosti. Zelo pa si želim, da bi v prihodnosti izšla še kakšna knjiga, ki bi obravnavala podobno problematiko, pri čemer pa bi predstavila posamezne domačije zlasti z vidika krajevne topografije oz. območij nekdanje naselitve. Zanimive pa bi bile tudi navedbe vseh rokopisnih virov omenjenih lastnikov -gospodarjev posameznih domačij (kar je v knjigi Zaloška hišna imena delno že navedeno), po čemer bi lahko videli, kako so se na posameznih domačijah menjali priimki.
Blaž Podpečan, univ. dipl. arheol.
Parižlje 37, 3314 Braslovče
Kadar dva ali trije Slovenci staknejo glave, praviloma takoj pričnejo razpravljati in govoriti čez podjetje, šefa, politiko. Na žalost imajo v glavnem zato opravičilo. Da pa temu vendarle ni vedno tako, bom skušal v imenu nekaj ljudi to trditev zavreči.
Lepega zimskega, a toplega popoldneva smo se na predlog prijatelja odpravili na sprehod. Ker nismo vedeli, kam naj se podamo, smo se odpravili proti Savinji. Na avtopoli-gonu Ločica ob Savinji smo parkirah in se pri grobeljskem mostu povzpeli na nasip. Najprej nismo mogli verjeti svojim očem. Saj ni res, pa vendar je. Sprehajalna pot je lepo obnovljena, razširjena, očiščena in celo posuta z gramozom. Veselo razpoloženi smo krenili proti toku. Prišli smo do domiselno urejenega športnega parka, ki ga je zgradilo športno društvo Savinja 2000 -tako namreč piše na zelo lepi brunarici. To je bilo za nas drugo presenečenje. Pod prijetnim nadstreškom smo naleteli na možakarja, ki se je z medo boril proti
hstju, saj je pihal dokaj močan, a topel veter. Beseda je dala besedo in izvedeli smo nekaj o poteku izgradnje objektov ter o težavah, ki jih društvu povzroča prostor. Na eni strani avtocesta, na drugi voda in še enkrat cesta. Ti problemi kar kličejo po visoki ograji. Po lažjem okrepčilu smo pod avtocesto nadaljevali pot proti Polzeh. Sprehajati se je res lepo, če je pot lepa, pogled na čisto vodo z ribami, na drugi strani pa zelo lepe hiše. "Bewerly Hills,” bi vzkliknil naključni Američan, ki bi ga pot zanesla v ta naš lepi kraj. Prijetno vzdušje nas je po prijetni poti neopazno pripeljalo do konca. Ne do konca sveta, ampak do konca lepe poti. Na poti so se namreč pojavile ograje in objekti, ki so nas odvrnili od nadaljnjega pohoda. Vrnili smo se po isti poti in po krajši razpravi pri sebi rekli: "Kapo dol vodstvu občine Polzela, ki je dojelo, da na videz majhne stvari občanom veliko pomenijo.” Zaželeh smo si, da bi doživeli še več takih potez s strani lokalne oblasti, pa bi počasi manj robantili čez njo. Bilo je res prijetno nedeljsko popoldne.
Skupina občanov
Mladi
februar 2005
Mladi športni novinarji poročajo
Atletski kros v Murski Soboti
Vesela zmaga Šempetranov
Športna vzgoja malo drugače
V torek, 18. januarja 2005, se je za učence griške šole pouk končal malo drugače. V organizaciji ZKŠT Žalec smo si namreč v kulturnem domu v Grižah ogledali serijo kratkih športnih filmov, ki so nam pognali adrenalin po žilah. Prireditev je vodila naša športna novinarka Katja Štante, seveda pod budnim očesom režiserja Bena Hvale. Najbolj nam je bil všeč film Šport v občini Žalec, saj smo med uspešnimi športniki prepoznali naše bivše učence. Med prireditvijo se nam je ”v živo” predstavil športnik, in sicer mlad igralec tenisa Nejc Podkrajšek. Po prireditvi sva s Katjo Nejcu zastavili nekaj vprašanj.
Zakaj ravno tenis?
Tenis se mi je zdel med športi najbolj zanimiv. Verjetno tudi zato, ker sem bil v tenisu boljši kot v drugih športih. Vsi okoli mene so govorili, da sem za tenis talentiran.
Vsi? Torej si le nisi čisto sam izbral tega športa?
Ne. Glavni ’’krivec” je bil oče. Pri šestih letih me je postavil na teniško igrišče in rekel: ’’Igraj.” Nekako sem se na igrišču dobro znašel in tako na njem vztrajam že ’’celih” 13 let.
Tvoji največji uspehi?
Ponosen sem, da sem bil v vseh starostnih kategorijah državni prvak. Največji uspehi pa verjetno še pridejo.
Žalski atleti so se konec januarja pod vodstvom trenerke Anice Živko udeležili mednarodnega zimskega krosa v Murski Soboti.
Lepa sončna nedelja je v mestni park privabila kar 152 tekmovalcev iz štirih držav.
V kategoriji pionirjev B na 2000 m dolgi progi je zanesljivo zmagal Robert Živko (AK Žalec) s časom 7:50 pred celjskim kolegom Davidom Ropotarjem, ki je zaostal 5 sekund, in tekmovalcem iz Avstrije (7:56). Erik Grm si je pritekel šesto mesto. Za domačine je bil težko
pričakovan nastop pionirk B na 1000 m in s tem njihove ljubljenke Urške Martinec, ki velja za velik atletski up. Da je ’’mazatorka”, kot temu rečemo v adetskem žargonu, je dokazala s prepričljivo zmago in s časom 3:57 pred Veroniko Zupan, ki je zaostala 6 sekund, in tretjo Matejo Guberac (obe AK Žalec) 4:06. Nastja Grm si je v finišu pritekla odlično 6. mesto.
Na isti progi bo v mesecu marcu potekalo državno prvenstvo v krosu in le upamo lahko, da so si mladi atleti pridobili kakšno tekaško izkušnjo več.
Anica Živko
Stopničke za Petrovčanke
Občinsko prvenstvo v košarki
V torek, 15. februarja, se je v telovadnici OŠ Petrovče odvijalo občinsko prvenstvo v košarki za mlajše dečke. Tekmovanja sta se poleg domačinov udeležili tudi ekipi OŠ Griže in OŠ Šempeter. Za nadaljn-
jo uvrstitev je bila odločilna zadnja tekma med ekipama OŠ Šempeter in domačini, ki je bila seveda tudi najbolj razburljiva. Razpletla se je v korist domačinov, ki se že veselijo področnega tekmovanja.
Velenjska Rdeča dvorana je v torek, 15. februarja, organizirala četrtfinalno prvenstvo za deklice v rokometu. Na začetku je bilo vzdušje kljub slabi podpori gledalcev zanimivo, iz tekme v tekmo pa se je napetost stopnjevala. Tekmovale so šole iz različnih regij, našo pa je imela čast zastopati OŠ Petrovče, ki je v hudi konkurenci odigrala tri tekme. Petrovčanke so se borile do zadnjega diha, vendar žoga zadnji dve tekmi nikakor ni hotela v gol. Učenke so tako zasedle odlično tretje mesto in le
za las zgrešila polfinale. Največkrat so mrežo zatresle Lučka Ščurek z 8 zadetki, Klara Komerički in Tjaša Grobelnik pa s 7 zadetki, k dobri igri so prispevale tudi ostale igralke ter odlični vratarki Amadeja Šalamun in Vesna Podgornik. Ekipo sta bodrila trener Danilo Kovačič ter vodja Vera Čretnik, ki je po tekmi dejala, da je bila prva tekma odigrana zelo uspešno, poškodba igralke in slabša nadaljnja igra pa sta bila dejavnika, ki sta vplivala na končno uvrstitev na tretje mesto. Dekletom iskreno čestitamo!
V sredo, 9-, in četrtek, 10. februarja, je na OŠ Šempeter potekalo področno prvenstvo v mini odbojki. Pri deklicah, kjer je tekmovalo pel ekip, si je prvo mesto zasluženo priigrala OŠ Šempeter. S tribun pa je bilo slišati veselo navijanje in
spodbujanje tekmovalk. Med dečki je zmago prav tako slavila ekipa OŠ Šempeter.
Pa saj vemo, da je odbojka doma v Šempetru!
OŠ Šempeter Športni novinarji
Namizni tenis - letnik 90 in mlajši
Rezultati:
DEKLICE
Učenke letnik 94 in mlajše -1. mesto Petra Čede, OŠ Petrovče Učenke letnik 92 in mlajše -1. mesto Kaja Plantak OŠ Petrovče Učenke letnik 90 in mlajše -1. mesto Jana Mazej OŠ Petrovče
DEČKI
Učenci letnik 94 in mlajši -1. mesto Jaka Penezič, I. OŠ Žalec Učenci letnik 92 in mlajši -1. mesto Marko Magajne, OŠ Petrovče Učenci letnik 90 in mlajši -1. mesto Marko Magajne, OŠ Petrovče
11. januarja je OŠ Petrovče potekalo področno tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo kar 65 učenk in učencev iz štirih osnovnih šol: OŠ Griže, OŠ Žalec, H. OŠ Celje ter seveda domačim. Pod vodstvom trenerjev Bruna Ranella in Tomaža Vovka ter športnih pedagoginj Anite Seles in Vere Čretnik se je napeta igra do 11 točk na dve razliki pričela ob 11.30. Najbolje uvrščena v skupini sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje do izpada oz. finala. Ob koncu sta se spopadla še favorita, sreča in seveda tudi spretnost pa je določila končni vrstni red.
Pomoč
Resnično bogastvo človeka je dobro, ki ga stori na svetu. (Mohamed)
Poučna misel, ki je predvsem potrebna pri vzgoji naših mladih, saj je v svetu vse več pomoči potrebnih ljudi.
Učence I. OŠ Žalec so tako kot vse pretresli dogodki ob divjanju cunamija v jugovzhodni Aziji. Začutili so, da bi tudi sami radi pomagali s skromnimi prispevki, zato so se raz-
veselili Unicefove akcije SLOVENIJA ZA POMOČ OTROKOM - žrtvam cunamija. Naslov akcije ZA DROBIŽ SVETA je na šoli dosegel dober odmev. Učenci so se radi odrekli žepnim, da bi pomagali prizadetim otrokom.
Zbiranja kovancev so se udeležile vse oddelčne skupnosti na centralni in podružnični šoli Gotovlje.
Akcija je bila uspešna, saj so zbrali kar l6l kg kovancev.
Kadar storiš dobro delo, te preplavi občutek, kakor da bi se nekaj v tvojem telesu odzvalo in reklo: da, tako bi se moral počutiti. (M. Kushner)
Šolska skupnost
Slovenski
parlament navdušuje
V ponedeljek, 14. februarja, je Rok Pogačnik, devetošolec OŠ Polzela, skupaj s tremi učenci zastopal našo regijo v Ljubljani. V Ljubljani, v slovenskem parlamentu, se je zbralo petindevetdeset mladih parlamentarcev iz vse Slovenije. Sprejel jih je minister za šolstvo in šport, ki je spregovoril nekaj besed o tem zboru ter zasedanju mladih parlamentarcev, nagovoril jih je tudi predsednik državnega zbora doktor France Cukjati.
Najbolj pereča tema, ki je izzvala veliko polemik, so bile štipendije, ki so po mnenju udeležencev parlamenta dodeljene nepravično, saj imajo nekateri, ki že imajo Zoisovo štipendijo, še državno štipendijo, ki pa je zaradi tega odvzeta tistim, ki posledično zaradi tega sploh nimajo štipendije.
Rok mi je povedal tudi to, da je bila organizacija tega zbora na visokem nivoju in da so bili vsi mladi udeleženci prijetno presenečeni nad tem, da so jih prisotni poslanci jemali resno ter jim z veseljem prisluhnili ter se včasih tudi sami vključili v pogovor o perečih temah, ki jih v ospredje postavljamo mladi.
Sklepov ob koncu parlamenta je bilo kar nekaj, vsi pa so se v bistvu nanašali na tri glavne teme. Na štipendije, za katere so menili, da bi
morale biti porazdeljene bolj pravično ter po drugačnih kriterijih kot do zdaj, na temo o tem, da bi morali ustanoviti šolo za starše, v kateri bi starše izobraževali, kako skrbeti za svoje otroke, kako jim dajati primerno popotnico za življenje ter kako jih pripraviti na to, da bi se s čim večjim veseljem poskušali izobraževati za
svoj poklic in delo v svojem vsakdanjem življenju. Eden končnih sklepov pa je bil tudi prosti čas učencev, ki ga je po mnenju večine udeležencev premalo in je včasih zaradi prenatrpanosti našega urnika nekakovostno izkoriščen.
Rok pa mi je povedal tudi to, da bodo tema naslednjega otroškega parlamenta tabuji.
Valentina Plaskan, mlada novinarka OŠ Polzela
Zmaga ostala doma
V telovadnici OŠ Prebold je v petek, 4. februarja, potekalo četrtfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše deklice. Tekme so se ovijale v novi telovadnici, ekipe pa so se ogrevale v stari telovadnici. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano.
Na tekmovanju so sodelovale ekipe OŠ Mozirje, OŠ Draga Kobala Maribor, OŠ Jurija Dalmatina Krško in OŠ Prebold. V Preboldu, kjer pod vodstvom prof. Marjana Plavčaka uspešno deluje Odbojkarski klub Prebold, so se že večkrat izkazali kot dobri organizatorji. Po zanimivih in kakovostnih tekmah ter ob bučni podpori navijačev s tribun so skupno
zmago slavile domače odbojkarice, ki so premagale vse nasprotne ekipe in osvojile prvo mesto. Na drugo mesto so se s štirimi točkami uvrstile odbojkarice OŠ Draga Kobala Maribor, tretje so bile odbojkarice OŠ Jurija Dalmatina Krško z dvema točkama, na zadnjem mestu pa je pristala ekipa OŠ Mozirje, ki je tekmovanje zaključila brez osvojenih točk.
Eekipo OŠ Prebold, ki jo trenira Petra Ambrož, so sestavljale: Sergeja Dolinšek, Nejka Golič, Tjaša Gominšek, Katja Huš, Sara Kolšek, Maja Landero, Una Mršič, Monika Skočaj in Maja Žohar. S to zmago so si dekleta zagotovila nastop na polfinalu državnega prvenstva v odbojki za osnovne šole.	_
Zmagovalna ekipa starejših deklic s trenerko Petro Ambrož
24	februar 2005	Savinjske zgodbe	f^ßwEfw
			Savinjske doline d/
Z medom do visoke starosti
Med je eliksir življenja, je produkt pridnih čebel in starodavno zdravilo. Vsi, ki ga redno uživajo, so običajno bolj zdravi, predvsem pa ostajajo dalj časa vitalni in dosegajo visoko starost. Med njimi je tudi Marija Primožič iz Prebolda,
svoj devetdeseti rojstni dan. Živi sama, a je vedno obdana s svojimi domačimi, prijatelji in znanci.
Dan po njenem rojstnem dnevu, ki ga je proslavila v krogu svojih domačih, so jo obiskale tudi predstavnice krajevne organizacije RK Prebold Ančka Reberšek, Vikica
Vedenik in Fanika Stenovec.
Marija Primožič se je rodila v Škofji Loki v družini šestih otrok. Oče je bil krojač, mama pa šivilja. Svoja prva znanja je pridobivala v šoli v tamkajšnjem samostanu, kjer so živele nune uršulinke. Šolanje je nadaljevala na meščanski šoli.
je izučila tudi za strojepisko in je do začetka druge svetovne vojne delala v administraciji. Leta 1940 se je poročila z Otom iz Litije. Kmalu nato je rodila hčer Metko. Vojna jo je za nekaj časa iztrgala iz njunih rok, saj sta bila Marija in Oto v Gradcu, kjer sta delala za OF in v Slovenijo pošiljala zbrani
sanitetni material. Leta 1943 so ju odpeljali v taborišče. Marija je svobodo dočakala v Ravensbruecku, Oto pa v taborišču Flossenbuerg ob češki meji. Srečni in živi so se po vojni kot družina zbrali v Škofji Loki. Življenjska pot jih je vodila s trebuhom za kruhom najprej v Šentilj pri Velenju, kjer je bil mož upravnik kmetijske zadruge, leta 1948 pa je prevzel delo upravnika kmetijske zadruge v Preboldu. Mož je rad čebelaril, pozneje pa s posebnim strojem žagal drva po Savinjski dolini. Kmalu po prihodu v Prebold se je rodila še hčer Vida.
Deset let je že minilo od smrti Marijinega moža in tako živi sama in s svojimi spomini ter tudi za čas, ki ga bogatijo vnuka in pravnuk. Nikoli ji ni dolgčas, vedno si najde kakšno zaposlitev ali pa se preprosto preda branju, počitku ali gledanju televizije. Vestno spremlja, kaj se dogaja doma in po svetu. Za naše politike rada reče, da imajo vsi poapnenje žil, saj radi pozabijo, kar so obljubljali pred volitvami.
Marija Primožič je res vitalna ženska, čeprav ima nekaj težav s srcem. Vsako jutro na tešče poje jabolko in zaužije žlico medu. Ob tem se tudi malo razmiga in po kavici je pripravljena na vse težave in obveznosti tekočega dne. Prisega na uživanje zdrave hrane, prav tako pa svari pred stresi, ki radi načenjajo zdravje. Sicer pa kot pravi: ’’Živeti je potrebno s pametjo.”
D. Naraglav
Zdravljica ob lipi v Berlinu
Slovenski kulturni praznik in pustni čas, bo ostal v lepem spominu številnim Slovencem v Berlinu in vsem nam, ki smo bili v dneh pred praznikom gostje župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, ki letos obeležuje kar tri jubileje: 50-letnico življenja, 25-letnico duhovniškega poklica in 10-letnico pastoralnega dela v Berlinu.
Župnik Izidor Pečovnik je zelo ponosen tudi na slovensko lipo, ki so jo na dvorišču "njegove” župnijske cerkve leta 2002 posadili Savinjčani na čelu z žalskim županom Lojzetom Posedelom. Ob letošnjem kulturnem prazniku je Upa znova doživela vse čaščenje z Zdravljico, ki so jo ob župniku Doriju zapeU še župan Lojze
Zdravljica ob lipi sredi Berlina
Posedel, člani ansambla Mira KUnca, glavni organizator tokratnega potovanja v Berlin Roman Brglez, vinograd-
nik Jože Slavinec, ki je z vinom tudi poškropil Upo, in vsi ostaU, ki smo bib tokrat Dorijevi gostje.
D. Naraglav
$ pozno poroko do visoke starosti
Leseno dekle namesto klade
Možje so tokrat presenetili Milana s pravo leseno deklico.
X Taboru v Savinjski dolini že 15 let na pepelnično sredo zvečer poskrbijo za poseben dogodek. Krivci zanj so nekateri taborski možje, ki ohranjajo star etnografski običaj. Fant, ki se ne poroči do 30. leta, je ta večer deležen velike lesene klade, ki mu jo pred vhod v hišo privlečejo njegovi poročeni prijatelji. Že kar nekaj fantov je doživelo to presenečenje.
Zadnja leta je tega običaja pogosto deležen Milan Blatnik - Plankov Milan, aktiven pri gasilcih, član kulturnega društva in pevskega zbora. Tako je bilo tudi na letošnjo pepelnično sredo.
Možje so ob zvokih harmonike glasbenika in pevca Marka Semprimožnika veselo krenili na dvorišče svoje ’’žrtve”. Pred vhodna vrata so postavih klado, ki je bila v jubilejnem letu izdelana v obliki prave in postavne dekUne. Čeprav je Milan predvideval, da mu bodo prijatelji tudi letos privlekli klado, je
bil ob pogledu na pravo umetnino v obliki dekleta kar malo šokiran. Ves presenečen jih je povabil v kuhinjo, kamor so postavili tudi dekle.
Milan se je tudi tokrat izkazal kot izvrsten gostitelj. Najprej s svojimi znamenitimi janeževimi upognjenci, ki so poznani daleč na okoli in skoraj nepogrešljivi, kadar se v Taboru kaj dogaja. Tako kot običajno tudi tokrat ni šlo brez okusne
fižolove in krompirjeve solate, pa brez ribjega namaza, ocvrtih rib in svežega domačega kruha, ki so ga spekle spretne Milanove roke. Ob vseh teh dobrotah pa seveda ni manjkalo domačega vina in jabolčnika in pesmi.
Milan se rad pošali, da je ceneje enkrat letno dobiti leseno klado, kot preživljati in poslušati žensko preko celega leta.
D. Naraglav
Pri petindevetdesetih na kolesu
Vsako življenjsko obdobje je lahko lepo, tudi starost, če je človek zdrav in pri moči. Vse več je starostnikov, ki tudi pri devetdesetih in več letih delujejo nadvse vitalno in še zdaleč ne kažejo tiste starosti, ki je zapisana v njihovem rojstnem listu. F,na takšnih je tudi Marija Jančič iz Levca, ki je pred nedavnim dopolnila 95 let.
Ob njenem visokem jubileju so jo obiskali predsednik KS Levec Marjan Knez in predstavniki RK Levec Cvetka Jankovič, Cveta Seles in predsednik Izidor Tolič.
Marija Jančič se je rodila v Makolah pri Poljčanah pod visokim Bohorjem v kmečki družini šestih otrok. Njena mladost ni bila postlana z rožami, kot tudi ne večino njenega življenja, čeprav je vedno vse vzela za dobro. Po končani osnovni šoli je v Ljubljani nadaljevala s šolanjem na gospodinjski šoli in vse do druge svetovne vojne delala v različnih službah. Vojna je povsem razbila njeno družino, njena mama je življenje izgubila v Auschwitzu. Marija je pobegnila na Hrvaško v Volpavo,
kjer je spoznala svojega bodočega življenjskega sopotnika, izseljenca iz Slovenije. Po vojni sta se vrnila v Levec, kjer sta ustvarila topel dom za tri sinove. Marija je skrbela za družino in pomagala možu v mizarski delavnici, ki je dajala kruh za življenje petčlanske družine. Sinovi so se izučili in si ustvarili svoje družine. Eden si je postavil hišo zraven hiše staršev, drugi živi v Ljubljani, tretji pa v Švici. Vsi radi pridejo domov in ob maminem jubileju so se zbrali skupaj in mami pripravili še toliko večje veselje.
Marija je na življenje vedno gledala
pozitivno, četudi je bilo težko. Izguba drage osebe je vedno težka, a ti je lažje, če ohranjaš v spominu tisto, kar je bilo lepo. V mizarski delavnici je skoraj vse tako, kot takrat, ko so v njej še delale pridne roke njenega moža. Delavnica je pravi mali muzej, spominska soba, ki bogati njeno starost in ohranja spomin na nekdanje družinsko življenje. Svoj čas zapolnjuje s skrbjo za svoj dom in vrt. Zanjo skrbita sin in snaha, za kar jima je zelo hvaležna. V veliko veselje ji je, ko se zberejo vsi sinovi in ko jo obiščeta vnukinji.
D. Naraglav
Štefanija Goršek, rojena Hropot, je luč sveta zagledala v kmečki družini osmih otrok v Gotovljah pred devetdesetimi leti, na Štefanovo leta 1914. Poročila se je s 36. leti in v srečnem zakonu z Antonom Gorškom dala življenje trem otrokom.
Štefanijino življenje ni bilo postlano z rožami. Oče je namreč kot hazarder zapravil domačijo, zapustil družino in odšel v Ameriko, da bi lahko z dobrim zaslužkom preživljal družino. Od tega ni bilo nič, pa tudi njega niso nikoli več videli. Mati se je morala z osmimi otroki sama prebijati skozi življenje. S trdim delom in pridnimi rokami je prigarala nazaj domačijo na Škafarjevem hribu, od koder je lep pogled na Žalec in osrednji del Savinjske doline. Otroci so se izšolali in si zagotovili lepšo pri-
hodnost. Uidi Štefanija ali Šteli, kot so jo klicali domači, je obiskovala meščansko šolo, nato pa se je izučila za šiviljo pri modistki v Vrbju pri Žalcu, kjer so šivali oblačila za žalsko gospodo. Leta 1950 se je poročila z Antonom Gorškom. Družinsko gnezdo so kmalu napolnili hčeri in sin.
Danes je srečna in vesela, da so
otroci vsak pri svojem kruhu, še posebno vesela pa je v družbi štirih vnukov in pravnuka. Še vedno je zdrava in krepka kmečka žena. Z veseljem poprime za marsikakšno delo, sicer pa rada tudi bere in to brez očal. Vsak dan prebere časopis, posluša radio ali gleda televizijo.
D. Naraglav
Štefanija Goršek s svojimi najbližjimi ob 90-letnem jubileju
s poroko 19- februarja naslednje leto. V zakonu sta se jima rodila sin Zoran in hči Marija. 30 let skupnega življenja sta preživela v Velenju, leta 1980 pa sta si na Bregu pri Polzeli zgradilo hišo in se po sedmih letih
Zlatoporočenca Rožič
Dobrega zdravja in odličnega videza sta te dni zlato poroko praznovala 74-letni Marjan in 73-letna Marija Rožič z Brega pri Polzeli. Civilni obred zlate poroke sta v sejni sobi Občine Polzela opravila župan Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač, cerkvenega pa v domači cerkvi sv. Marjete pa Polzeli dekan Jože Kovačec in župnik z Vranskega Jože Turinek.
Marija se je rodila v Šolarjevi družini na Ljubnem, Marjan pa v Družmirju pri Šoštanju. Marjan, ki je poklicu rudar, se je upokojil v velenjskem rudniku. Marija pa je šivilja. Leta 1954 sta se spoznala na Polzeli in svojo ljubezen kaj hitro kronala
vanjo tudi vselila. Tako se jima je uresničila dolgoletna želja, da bi živela na deželi. Sedaj živita skupaj s sinom Zoranom in njegovo družino, življenje pa jima lepšajo štirje vnuki in pravnuka.
Jesen svojega življenja preživljata v zadovoljstvu med svojimi najbližjimi, sta dobrega zdravja in uživata v naravi.
T.T.
Tako so nazdravili zlati poroki zlatoporočenca, župan Ljubo Žnidar in priči.
Savinjske zgodbe
februar 2005
Med berlinskimi Slovenci
Olimpijski stadion, kjer bo prihodnje leto slovesnost ob odprtju svetovnega nogometnega prvenstva.
Berlin ni samo prestolnica Nemčije, njen simbol in ponos, ampak predvsem mesto zgodovine, mesto, kjer se je pisala usoda evropske in svetovne zgodovine, mesto, ki ga je zaznamoval nacizem s Hitlerjem na čelu in mesto, ki je bilo 28 let kot posledica hladne vojne v okovih berlinskega zidu. Tisti, ki so živeli v zahodnem delu razpolovljenega mesta, so živeli življenje, podobno današnjemu, tisti na vzhodu so ječali pod diktatorskim ruskim socializmom. Zid je prebivalcem vzhoda predstavljal ječo in pobeg iz te ječe v svobodnejši svet, na zahod, vzel
je več kot 250 življenj. V pustnem času smo Berlin obiskali Savinjčani, ki smo bili na obisku pri župniku Izidorju Pečovniku - Doriju. Župnija sv. Elizabete je že deset let slovenski duhovni hram in ’’romarska pot” za mnoge slovenske kulturnike in Dorijeve prijatelje.
Na pustni četrtek smo se iz Žalca podali proti Berlinu, med gostoljubne slovenske Berlinčane na čelu z župnikom Dorijem. Pisana druščina prijateljev, med katerimi je bil tudi župan Lojze Posedel, znancev in poslovnih partnerjev peka in podjetnika Romana Brgleza je ob dejstvu, da je med udeleženci izleta tudi Miro Klinc oziroma Klobasekov Pepi, vedela, da bo pot v Berlin prijetna in zabavna.
Župnija sv. Elizabete
Po 14 urah vožnje - ura je bila pol
Minulo leto je bilo za dva fanta in dekle, ki so pred časom svoja osnovna znanja pridobivali na preboldski osnovni šoli, nadvse veselo in nepozabno. Enako tudi za njihove starše, ki so s ponosom doživljali uspeh svojih otrok. Ponosni na dosežke svojih nekdanjih učencev pa so seveda tudi v osnovni šoli Prebold, saj se ne zgodi pogosto, da bi v enem letu kar trije njihovi nekdanji učenci prejeli fakultetne Prešernove nagrade. Zanje so zaslužni Anže Zupanc, Dejan Črnila in Ajda Podgoršek.
Ajda Podgoršek je prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo z naslovom Študij uporabe fluo-mega topila za difuzijsko kontrolirano radikalsko bromiranje metil-benzenskih derivatov. In tako postala Prešernova nagrajenka fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svojega učnega
devetih zjutraj - smo se ustavili pred cerkvijo in slovenskim domom Sv. Elizabeta. Prav cerkev sv. Elizabete, ki bo leta 2011 praznovala 100-let-nico, je bila ena redkih zgradb, ki so ostale nepoškodovane, z njo pa tudi vsi ljudje, ki so med uničujočim bombardiranjem 15. avgusta 1943 ostali med cerkvenimi zidovi. Bombo, ki je tehtala 1100 kilogramov, so neeksplodirano našli pred osmimi leti nasproti cerkve. Cerkev je grajena v ameriškem stilu, zgrajena pa je bila v devetih mesecih. Takratni župnik si je zamislil, da bi jo zgradili v času, ki je potreben od spočetja do rojstva otroka.
’’Slovenska župnija v Berlinu letos praznuje 35-letnico delovanja.
Vseskozi je dobro organizirana in to predvsem po zaslugi župnijskega pastoralnega sveta, brez katerega župnik ne bi mogel uspešno voditi župnije,” pravi Izidor Pečovnik, ki je na čelu župnije že deset let. Ta obletnica letos sovpada tudi s 25-letnico njegovega duhovniškega poklica in 50-letnico življenja. ”Kot župnik bi lahko sam opravljal le svete maše in poučeval verouk, kar bi bilo premalo, kajti v Berlinu je zelo pomembno, da se lahko po maši zberemo v skupnem družabnem prostoru in po slovensko doživljamo to naše druženje. Drugod v Berlinu cerkve ne nudijo takšnih možnosti. Ljudje so v župnijskem pastoralnem svetu delovni in nekako po abecednem redu se izmenjujejo kot organizatorji prireditev. K temu znajo pritegniti tudi druge in tako je župnija živa in nadvse aktivna preko
uspeha ni želela obešati na veliki zvon, saj je po naravi precej skromna, tiha in ne govori rada o svojih dosežkih izven družinskega kroga.
Ajda je osnovno šolo v Preboldu zaključila leta 1995. Šolanje je nato nadaljevala na Gimnaziji center Celje in ga leta 1999 zaključila z odličnim uspehom, prav tako pa tudi maturirala z odliko. Predvsem iz naravoslovnih predmetov naj bi se na predlog učiteljev udeleževala tekmovanj. Naravoslovni predmeti so ji bili pisani na kožo, dosegala je pomembne uspehe in rezultate in ker jo je delo v raziskavah, predvsem na področju kemije, zelo zanimalo in veselilo, se je leta 1999 vpisala na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer univerzitetna kemija. Leta 2002 je prejela priznanje fakultete za uspešen študij. V letih 2002 do 2004 je bila štipendistka Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, kjer je opravljala raziskave v okviru diplomskega dela.
celega leta. To je čar našega življenja v Berlinu, ki je nenehno tudi v stiku z rodno domovino, saj ne manjka gostujočih slovenskih glasbenih, pevskih in drugih skupin, ki nam s svojimi nastopi približajo Slovenijo. Tokrat ste to vi in nadvse sem vesel, da mi je končno uspelo pripeljati v Berlin moja velika prijatelja Romana Brgleza in Mira Klinca. Vsi dosedanji obiski, vključno s tokratnim, ki je še nekaj posebnega, so zame velika potrditev, da delam prav in da je moje delo opaženo tako v Berlinu kot doma. Krog mojega dela je vedno obsežnejši, kar je sicer naporno, a hkrati tudi velik izziv. Poleg slovenske župnije imam na skrbi še tri nemške župnije, nekdanjo sv. Elizabeto, sv. Konrada in sv. Norberta. Vse cerkve so v naši četrti v Schoenebergu, vendar sem velikokrat kar na tesnem s časom, ko hitim z ene maše na drugo. Poleg tega je potrebno menjati tudi jezik, kar vedno ni tako preprosto. Enkrat na mesec župnikujem tudi v Hamburgu. Prav v tem času, ko ste tukaj vi, pa sem izvedel, da bom enkrat na mesec župnikoval tudi v Hannovru. Ob vseh teh pastoralnih izzivih pa sem seveda najbolj vesel tega, kar smo naredili v teh letih z našo slovensko župnijo sv. Elizabete, ki leži v središču Berlina. Če bi Hider zmagal, bi to cerkev zagotovo porušil, saj je imel v načrtu na tem mestu zgradid največjo železniško postajo na svetu. Dokaz za to je načrt, s katerim velikokrat mahajo neonacisd na svojih pohodih. Sicer pa je ta cerkev nekaj posebnega tudi po tem, ker se nahaja v prvem nadstropju zgradbe, pod njo v pritličju pa je v enakih merah velika dvorana, kjer se prirejajo vse kulturne, zabavne in druge prireditve. Teh je vsako leto najmanj trideset in ena izmed njih je tudi tokratna pustna sobota. Moja velika želja je, da bi na vrhu cerkve, kjer ima svoje stanovanje in atelje 99-letni umetnik Rudolf Helzell in kjer je čudovita terasa, v bližnji prihodnosd nastal nemško-slovenski kulturni center. Glede tega smo že v dogovoru s kulturnim in zunanjim ministrstvom RS in prepričan sem, da nam bo z dobro voljo vseh to tudi uspelo,” pravi Dori.
Stekleno barvno okno krasi lik Antona Martina Slomška. Ni kar tako
Ajda Podgoršek s Prešernovo nagrado v rokah
Tega je z odliko zaključila v mesecu juniju lani. Njeno delo so na fakulteti ocenili za nadvse uspešno in jo predlagali za fakultetno Prešernovo nagrado, ki jo je prejela decembra
na nemški spomenik I. kategorije, kamor cerkev sv. Elizabete tudi spada, namestiti slovensko sliko in slovenski napis. Doriju je to uspelo, ker je pri nemških najvišjih cerkvenih osebah dobro zapisan in spoštovan. Zelo vesel in ponosen pa je tudi na to, da mu je uspelo izprazniti prostore nekdanjega Karitasa, glasbene šole in drugih, ki so zasedah velik del objektov župnije sv. Elizabete, in prostore nameniti slovenskemu domu - hotelu, za kar sta zaslužna mlada Slovenca iz druge generacije Sonja Pukmajster (njeni starši danes živijo na Škafarjevem hribu pri Žalcu) in njen fant Mitja Zakrajšek.
’’Sedaj imamo tako rekoč vse v svojem in bomo še lažje povabili kakovostne skupine v Berlin, saj jim bomo lahko zagotovili prevoz, bivanje in tudi prehrano (vsaj zajtrk). Kar nekaj let je trajalo, da mi je uspelo izprazniti prostore, ki so bili prazni, vse dokler se nista Sonja in Mitja odločila prevzeti stvar v svoje roke. Veliko sta morala narediti in vložiti kar nekaj denarja. Slovenski dom živi in vi ste med tistimi, ki ste lahko občutili in doživeli domačnost teh sob, še posebno skupnega prostora našega pastoralnega sveta, kjer se z župljani dobivamo po maši.”
Ta prostor je bil tudi naš glavni družabni prostor ves čas našega bivanja v Berlinu. Tli smo bili sprejeti in pogoščeni, tu smo si izmenjali pozdrave in izrekli veliko lepih besed, tu
smo se zabavali po prvem dnevu ogleda Berlina in tu smo bili deležni vsega gostoljubja in kulinaričnih dobrot. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na nepozaben ogled veličastnega nemškega mesta pod vodstvom Dorija. Vsi smo si bili enotni, da boljšega vodnika ne
lani in se tako priključila najboljšim študentom v letu 2004.
Ajda Podgoršek se je odločila svoje znanje na področju kemije, predvsem organske, še nadgraditi in izpopolniti in se vpisala na podiplomski študij. Svoje delo pa kot mlada raziskovalka plemeniti in razvija na Institutu Jožef Stefan, na odseku za fizikalno in organsko kemijo. Kot pravi, njeno delo temelji na oksidacijah, predvsem halogeniranju organskih spojin s potencialno biološko učinkovitostjo.
’’Svoje delo imam rada in vesela sem, da sem se tako odločila. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem tistim, ki so me in me še spodbujajo in so veliko pripomogli, da sem to, kar sem. V prvi vrsti gre zahvala vsem domačim, prijateljem in seveda vsem učiteljem in profesorjem, ki so sodelovali pri osvajanju mojih znanj,” je ob zaključku pogovora dejala Ajda Podgoršek.
D. Naraglav
bi mogli imeti. Najprej nas je peljal do znamenitih arhitekturnih mojstrovin na Potsdamer Platzu, ki sta jih zgradila Mercedes in japonski Sony in s tem uprizorila čudo moderne gradnje.
Sicer pa je Berlin deležen posebne vrste gradnje, saj je 30 m globoko mivka in morajo teren utrjevati z nasipi. Japonci so se odločili graditi s plitvimi temelji, nato pa z izpiranjem mivke gradnjo poglabljati, da je nastala podzemna gradnja. Mercedes se je odločil za klasično gradnjo z izkopom vse do trdih tal pod mivko. Kot zanimivost velja dodati, da je glavna statika Sony Centra v strehah. Ta je v obliki poševnega dežnika z velikim storžem. Na Potsdamer Platzu pa je zanimiva tudi ohranjena Kajzerjeva palača, ki so jo zaradi gradnje Sony
Centra premaknili za 50 m vstran, kar je stalo takratnih 50 milijonov mark.
Naša pot nas je vodila dalje. Bill smo v kraju, kjer se je začel nemški teror in kjer so se šolah psi morilci. Doživeli smo tudi povojne strahote Berhnskegazidu. O tem času zgovorno priča več kot 250 križev v spomin ubitih med poskusom pobega. Sicer pa si lahko na Checkpoint Charlie ogledate tudi muzej in ohranjen del zidu, ki je porisan s številnimi grafiti. Bili smo na Aleksander Platzu in si Berlin ogledali s 365 m visokega televizijskega stolpa, imenovanega Funktum. Bih smo v Žandarmenmarku, kjer smo videli vehko koncertno stavbo, slovensko ambasado, nemški Turm in povsem enaki francoski 'birm. Veličasten je bil ogled brandenburških vrat in kot poslastica še ogled veličastnega Reichstaga z znamenito stekleno kupolo. Prav v tem času je bila na obisku pri nemški vladi ameriška zunanja min-
istrica Raisova. Berlin smo nato nekaj časa doživljali v nočnem blišču. Pot nas je iz zgodovinskega Reichstaga vodila mimo Hiše vseh kultur, mimo zvonika miru, v katerem zvoni kar 68 zvonov, do Kudam centra, ki je v zahodnem delu nekdanjega Berlina. Videh smo porušeno cesarjevo cerkev z znamenitimi mozaičnimi freskami in novozgrajeno cerkev, ki obdaja zgodovinsko. Večer smo v prijetnem razpoloženju zaključili v prostorih slovenskega doma.
Zjutraj smo si najprej ogledali notranjost cerkve, se povzpeli na teraso, nato pa znova na ogled Berhna, ki se je ta dan prebudil v jasen in sončen dan. Pot nas je vodila do vehčastnega dvorca Charlottenburg, ki je neke vrste kopija pariškega Versaillesa. Olimpijski stadion je dal zgraditi Hitler za olimpijske igre leta 1936. Od avgusta leta 2000 do decembra lani so ga povsem prenovili, saj bo tu prihodnje leto slovesnost ob odprtju svetovnega nogometnega prvenstva in tu se bo odvijala tudi finalna tekma. Stadion je prava mojstrovina preteklosti in sedanjosti. Njegova prenova je stala 242 milijonov evrov. Na sedežih je prostora za 75.000 gledalcev, ima pa tudi 84 lož, kjer je prostora za 5400 poslovnežev in bogatinov.
Po kosilu je sledila slovenska maša, ki so ji poleg župnika Dorija dajali prijeten slovenski utrip pevci z Mirom Klincem. Po opravljeni mašni slovesnosti in blaževem žegnu pa se je celotno dogajanje preneslo v dvorano pod cerkvijo, kjer je bilo že vse pripravljeno na noro pustno zabavo z ansamblom Mira Klinca in fdobasekovim Pepijem. K pustnemu vzdušju smo pomemben delež dodali tudi ostali, saj smo bih namaskirani. Pravi pridih slovenstva pa je dodal naš kurent, ki si je na koncu prislužil tudi drugo nagrado. Rajanje je trajalo vse do jutra in ob petih zjutraj smo se z lepimi vtisi poslovili.
Ostajajo nepozabni spomini in želja, da bi to kdaj še ponorih. V moji beležnici je ostalo še marsikaj, kar bi bilo vredno zapisati, na primer izjave nekaterih berlinskih Slovencev, to so Štefan Horvat, Jože Gabor, Marjan Skrabar, Anica Kramer, Slavica Skrabar in Tone Bačovnik. Ob koncu se ne smem pozabiti zahvaliti Romanu Brglezu, ki je nastop Mira Klinca in njegovega ansambla med berlinskimi Slovenci izkoristil za organizacijo čudovitega izleta.
D. Naraglav
Pustovanje v Berlinu
Udeleženci izleta z ansamblom Mira Klinca pred znamenitimi brandenburškimi vrati
Ajda Podgoršek - Prešernova nagrajeka
V spomin na berlinski zid, kjer je bil edini prehod med vzhodom in zahodom, stojita vseskozi ameriški in ruski vojak.
26	februar 2005	t	Jaša dediščina
Savinjske doline
Parlamentarna zgradba - prostor slovenske demokracije
V parlamentarnih klopeh sedijo tudi trije poslanci iz Savinjske doline. To so župan občine Vransko Franc Sušnik, župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Zveze društva upokojencev občine Žalec Ivan Jelen. Poslopje Državnega zbora RS smo pred nedavnim obiskali tudi mi.
Vsako drugo soboto v mesecu imajo dan odprtih vrat in brez posebne najave z vso predpisano varnostno proceduro si je mogoče zgradbo ogledati ob 9., 10. in 11. uri. Za najavljene skupine izven tega termina pa je ogled mogoč po dogovoru.
Kot nam je povedal naš vodnik, so parlamentarno zgradbo po zamisli arhitekta Vinka Glanza začeli zidati leta 1954, dokončali pa 5 let kasneje, leta 1959- Zgradba, ki meri 2200 m2, ima štiri nadstropja. Pri gradnji so se držali načela uporabljati domači materiali, marmor, kamen in les. Zgradba je obložena s ploščami koprivskega marmorja, podokenska polnila na fasadi pa so iz zelenega oplotniškega granita. V njej delujeta Državni zbor RS in Državni svet RS. V letu 1991 je bilo poslopje parlamenta z več prehodi povezano s sosednjo zgradbo na Tomšičevi ulici, s katero se neposredno stika. Ta stavba je bila zgrajena leta 1879 za potrebe Kranjske hranilnice. V njej so sedaj prostori poslanskih skupin, delovnih teles in različnih parlamentarnih služb. Na fasadi je poudarek na portalu, ki se vzpen-
ja do polovice prvega nadstropja, počiva na petih pilastrih, obloženih s pohorskim granitom, in s svojim zaključkom prevzema funkcijo balkona. Pred vhodom sta akademska kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin namestila svoje kiparske simbolne kompozicije. Zaključek portala obvladuje Putrihova plastika, ki ponazarja šolstvo, družinsko srečo, rudarstvo, elektrifikacijo, sodstvo, tekstilno industrijo, strojništvo, sadjarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ladjedelništvo in ribištvo. Na skrajni levi in desni so upodobljene ženske in moške figure z dvignjenimi rokami. Kipar Kalin je svojo plastiko namestil na pilastrih. Kipi ponazarjajo varno pot v prihodnost, srečo, blaginjo in mir. Na vrhu stojita kipa nagega otroka z vencem: slava in čast vsem tistim, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje. Levi in desni pilaster je kipar namenil lepim umetnostim, v likih otrok v vmesnih poljih so upodobljene plastike mož in žena, pripravljenih na odpor.
Skozi parlamentarna vrata, izdelana iz hrastovine, stopimo v predvežni prostor parlamenta, ki je obložen z belokranjskim kamnom. Stene na stopniščih in v drugem nadstropju so obložene s svetlim, v prvem nadstropju pa z rdečim hotaveljskim kamnom. Tlak je iz zelenega in sivega pohorskega granita. Hodnik v pritličju je obdan s temnim podpeškim kamnom, hodnik v tretjem nadstropju pa je obložen s ploščami kraškega stalaktita čudovite svetlo rjave barve, ki je bil kot gradbeni material prvič uporabljen prav v tej zgradbi.
Mozaiki in freske, ki bogatijo notranjost državnega zbora, so delo naših priznanih umetnikov Jožeta Ciuhe, Iva Šubica in Ivana Seljaka - Čopiča. Po salonih in drugih prostorih so razporejena dela znanih slovenskih slikarjev: Riharda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Sterneta, Božidarja Jakca, Franceta Slane, Ivana Groharja, Ivane Kobilica, Gojimirja A. Kosa, Nikolaja Omerse, Vena Pilona, Rika Debenjaka, v zadnjem času pa tudi dela sodobnih slovenskih slikarjev, in sicer Jožeta Spacala, Andreja Jemca, Janeza Boljke, Karla Zelenka, Vladimirja Makuca, Marjana Pogačnika in drugih.
Velika dvorana, v kateri zaseda Državni zbor RS, je bila obnovljena leta 2000. Obnovo so zasnovale arhitektke Sonja Miculinič, Albina Kindihofer in Darja Valič. Dvorana je krožno zasnovana, kar naj bi ponazarjalo del slovenske zgodovine, ko so v krog zbrani veljaki pod lipo modrovali in odločali. Krog, ki je v središču poudarjen s kamnitim tlakom, je tudi znak popolnosti in označuje središče zakonodajne oblasti, sedež najvišje demokratične institucije. Oblikovalsko vodilo arhitektk je bila kakovost in slovenski izvor materialov. Uporabljen je bil tako češnjev furnir, sivi pohorski granit, hotaveljski marmor, kot pri arhitektu Glanzu, ki je parlamentarno zgradbo tudi zasnoval, ter njihova simbolna vrednost v slovenskem izročilu. Velika dvorana meri 422 m2. V njej je 150 sedežev. Ti se krožno in amfiteatralno spuščajo proti centralnemu krogu iz
Bodo kurenti, ki smo jih posneli v Žalcu, kmalu prinesli pomlad?
Kurent - osrednji pustni lik
Počasi, a zanesljivo se v naše kraje seli vonj po pomladi. Pri tem že od pradavnine pomagajo kurenti in vsi, ki smo si v tem času nadeli masko in tako preganjali demone zime, mračnih dni in dolgih noči.
Lik kurenta ni samo maskota in zaščitni znak mesta ob Dravi, ampak tudi njegov simbol Ptuja, ptujskega območja in Slovenije, saj ga poznajo po vsem svetu. Nekoč so si smeh kurentovo opremo nadeti samo
neporočeni fantje, dandanes pa so lahko kurenti - koranti tudi možje, otroci in ženske.
Njegov izvor je ostal nepojasnjen še do današnjih dni. S svojo demonsko močjo preganja zimo in v deželo kliče pomlad. Poznamo dve vrsti kurentov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi odpravi pa sodi še gorjača
- ježevka, ki jo drži v levi roki.
Brez kurentov sedaj skorajda ni več nobenega velikega pustnega karnevala, zato jih vsako leto lahko občudujemo tudi na karnevalu na Vranskem, v Žalcu in tudi drugod. Še mnogo več pa jih je seveda v njihovem domačem okolju, na tradicionalnem kurentovanju, ki je največja turis-tično-etnografska in zabavna pustna prireditev v Sloveniji, ki traja v mestu ob Dravi tudi deset in več dni.
D. Naraglav
sivega pohorskega granita, na katerem je nameščen delno vrtljiv govorniški pult. Poslanska klop je opremljena z mikrofonom, glasovalno napravo, priključki za slušalke, čitalcem identifikacijske kartice, zvočnikom in električnim priključkom za prenosni računalnik. Poslanski sedež je vrtljiv, premakljiv in nastavljiv po višini ter oblečen v temno sivo usnje. Nasproti glavnega vhoda v dvorano so sedeži za predsedstvo in vlado. Mesto predsednika državnega zbora je dodatno opremljeno s centralno glasovalno napravo ter zaslonom. Na marmorni steni za predsedstvom je bronasti relief slovenskega grba, delo akademskega kiparja Marka Pogačnika, ki je bil izdelan ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991.
Nasproti velike dvorane so tiskovno središče državnega zbora ter veliki in mali salon, ki sta namenjena predvsem protokolarnim sprejemom.
Gotovo najzanimivejši prostor v parlamentarni zgradbi je preddverje velike dvorane. Tudi to je bilo obnovljeno leta 2000. Po obnovi je ta veličasten prostor s freskami poudarjen s tlakom iz pohorskega granita. Stena pred vhodom v veliko dvorano pa je usklajena z novo zasnovo velike dvorane: vrata so obložena s sivim usnjem, vmesna stena pa je obložena z velikimi kamnitimi ploščami iz hotaveljskega marmorja. V prostoru pred veliko dvorano je freska akademskega slikarja Slavka Pengova, ki prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do začetnega obdobja prenove po končam drugi svetovni vojni. Prizori se začenjajo s preseljevanja narodov ob razpa-
du rimskega imperija, ustanovitev države Karantanije s knežjim kamnom in zadušitvijo upora Ljudevita Posavskega proti bavarski nadoblasti, vpadi Hunov in nato Turkov, ki so do leta 1508 pobili ah iz naših dežel odpeljali v suženjstvo okoli 200.000 ljudi. V nadaljevanju slovensko zgodovino zaznamuje čas kmečkih uporov proti fevdalni oblasti, čas Primoža Trubarja in izdaja prve slovenske knjige ter čas Janeza Vajkarda Valvasorja. Naslednja skupina fresk predstavlja tako imenovani Zoisov
krog, takratne intelektualce, ki so jih prežele ideje francoskega razsvetljenstva, to do baron Žiga Zois, dramatik Anton Tomaž Linhart, pesnik Valentin Vodnik, ki je navdušeno pozdravil rojstvo Ilirskih provinc, in slikar Matevž Langus. Sledi tako imenovan Prešernov krog: v sredini z mogočno postavo Franceta Prešerna, ob njem sta slavist in Prešernov mentor Matija Čop ter mecen in zbiralec narodnega blaga Andrej Smole. Revolucionarno leto 1848 ponazarjata avstrijski grb in dunajski parlament. Slovenske politične struje so takrat oblikovale
program Zedinjena Slovenija, da bi pospešili socialni in nacionalni razvoj slovenskega ljudstva. V prikazovanju konca 19. stoletja so upodobljena delavska gibanja. Začetek 20. stoletja ponazarjajo pisatelj Ivan Cankar, prva svetovna vojna in nastanek države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnji del freske je posvečen drugi svetovni vojni in narodnoosvobodilnemu boju, vse do osvoboditve leta 1945, freska pa se zaključuje s prizori zanosa in želje po obnovi domovine.
Po ogledu velike dvorane, ki smo si jo ogledali iz galerije nad njo, ki je sicer namenjena novinarjem in javnosti, ob protokolarnih dogodkih pa tudi diplomatskemu zboru in vabljenim gostom, smo se za nekaj minut zadržali še v mah dvorani, v kateri zaseda Državni svet RS in v kateri potekajo javne predstavitve mnenj, zaprisega sodnikov, seminarji, kolokviji in drugi dogodki. Dvorana meri 262 m2 in ima 120 sedežev. Za nas pa je bila tudi zadnja postaja ogleda parlamentarne zgradbe.
D. Naraglav
Parlamentarna dvorana, kjer se krešejo mnenja parlamentarcev in sprejemajo zakoni, ki krojijo naše življenje.
Sveti Valentin z bogatim izročilom
Prazniki - veliki in majhni, državni in verski, osebni in še kakšni - vedno znova dajejo priložnost, da se spomnimo na najbližje. Darila so samo droben del razpoloženja, ki ga ustvarja predvsem človeško srce. Srce je glavni junak vseh praznikov, še posebno Valentinovega.
Valentinovo je za nekatere praznik, za druge god, za četrte nekaj nepotrebnega ah umetnega. Legenda pravi, da je živel Valentin v 3. stoletju in je bil zaprt zaradi krščanske vere. Zaljubil se je v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi (od tod tudi navada pošiljanja verzov in pisem na Valentinovo) in ji s svojimi prošnjami vrnil vid.
Korenine Valentinovega najdemo v starem Rimu, kjer so praznovali praznik luperkahje, v čast bogu Luperku, zaščitniku ovc pred volkovi. Mladi so na predvečer praznika na lističe napisah svoje ime, hstič vrgli v posodo, potem pa so mladi fantje iz nje vlekli lističe. Čigar ime na listku je mladenič prebral, tisto dekle je bilo vse leto njegova draga.
Stara zgodba iz Indije pripoveduje, da so 7., 14., in 21. februarja z neba padle tri kaplje, ki so naznanile vrnitev pomladi. Ena kaplja je prešla zrak, druga je padla v vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu zakona,
kar je dokaj blizu pojmovanju o Valentinovem.
V Anghji je Valentinovo že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Že pred petsto leti so si predvsem mladi izmenjevali pisma, razglednice in darila, ki so jih imenovali Valentini. Čar voščil je bil v tem, da so voščilnice izdelali sami, pri izmenjavi daril pa je bilo značilno tudi prerokovanje in vedeževanje. Mlada dekleta so verjela v vse mogoče vraže. Ena izmed njih pravi, da pogled na ptiča, ki ga bodo ugledale, pove, kakšne vrste bo njen mož. Kos je ponazarjal duhovnika, taščica mornarja, zlati ščinkavec bogataša, vrabec kmeta, modra taščica srečnega človeka, krivokljun prepirljivca, golob dobrosrčneža, če pa bi videle žolno, se sploh ne bi omožile. Ta vraža velja tako za Anglijo kakor za Ameriko, kjer je Valentinovo najbolj priljubljen in skomerciahziran praznik.
Na Slovenskem poznamo Valentinovo kot zelo staro praznovanje, povezano z zgodnjim oznanjenjem prebujanja narave. Še preden se pojavi prvi spomladanski dan lahko opazujemo nekatere pojave, ki napovedujejo prihod tega priljubljenega letnega časa. Tak znanilec pomladi je 14. februar, ko tako rekoč sredi zime goduje sv. Valentin. Po starem kmečkem koledarju namreč Valentin prinese ključ do korenin in mu zato pravijo
tudi prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Zanimivo je, da v Beh krajini pravijo, da je Valentinovo prvi spomladanski dan. V Šmavru pri Gorici pa je Valentinovo tudi praznik štrukljev; na ta dan gospodinje pripravijo vehko vrst slastnih štrukljev. Sv. Valentinu pa se radi priporočajo novoporočenci, čebelarji in mladostniki. Po legendi je vrnil vid slepi deklici, zato je priprošnjik za oči ... V sevorozahodnem delu Slovenije je veljal za zavetnika živine, v Beli krajini pa je na njegov god veljala prepoved vpreganja živine. Ljudje so bik namreč prepričani, da bi se sicer ’’živini solzile oči”.
Valentinovo se po vzoru tujine pri nas praznuje kot praznik šele dobro desetletje. Njegov pravi pomen je žal vse prevečkrat skrit v kičasti ponudbi trgovcev. Potrošniški svet je dodobra izrabil ta praznik za ustvarjanje dobička. Vsekakor pa je lepo na ta dan izkazati pozornost in pripadnost drug drugemu z majhnimi pozornostmi. Najbolj razširjen simbol Valentinovega pa je srce. Srce je namreč tisto mesto, iz katerega, kot pravimo, žarči ljubezen. Po vsem svetu ga rišejo zaljubljenci po zvezkih, zidovih, vrezujejo ga v drevesna debla, še vedno pa ostaja enak nasvet, kako živeti: ’’Poslušajte svoje srce.”
D. N.
Nagradna Križanka
februar 2005
27
Nagradna križanka
V prejšnji številki Utripa križanka ni bila nagradna. Pokrovitej križanke, objavljene v tej številki Utripa je Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev.
Rešitev, samo gesla, pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, najkasneje do 10. marca 2005.
Živimo z zemljo
28
februar 2005
Prva pomladanska dela v hmeljiščih
Uravnavanje obsega vinogradniških površin
1. Sajenje hmelja
Hmelj sadimo v jeseni ali spomladi, vendar sc jesenskega sajenja izogibamo, še posebno na težkih deh. Slab nasad pa da tudi pozno pomladansko sajenje, kajti pozno sajene rastline se slabše ukoreninijo. Opdmalni čas sajenja je tako pomladi dol5. aprila.
Po zakonodaji lahko sadimo samo certificirane sadike hmelja. Iddi v register pridelovalcev hmelja lahko na novo vpišemo samo nasad, ki smo ga posadih s certifiranimi sadikami. Ob vpisu v register morate priložiti dokazilo o sort-nosd, kakovosd in zdravstvenem stanju sadik hmelja oziroma kopijo rastlinskega potnega lista.
Hmeljarji lahko sadite dve kategoriji sadilnega materiala. Sadike s certifikatom A, pravimo jim tudi sadike v lončkih, so vzgojene iz zelenih potaknjencev matičnih rasdin. V Sloveniji te sadike vzgajajo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Te sadike so tudi eden od pogojev, da je posajen nasad lahko matični in lahko v njem režemo sadike s certifikatom B.
Sadika, nabrana v nasadu, je del enoletnega lesa podzemnega dela trte, ki ga vsako pomlad odrežemo, ne glede, če pridobivamo sadike ali ne. Ta del stebla ima očesa in koreninice. Sadike režemo v času mirovanja hmeljne rastline, to je od jeseni do pomladi, običajno režemo sadike pomladi. Sadike nabiramo le iz priznanih matičnih nasadov, kajti samo te sadike bodo lahko dobile rastlinski potni list. Tisti, ki boste sadike kupili, ob nakupu zahtevajte rastlinski potni list. Hmeljišča, kjer boste nabirali sadike, pred rezjo ne pobranate. V povprečju dobimo iz dobro razvitih rasdin 2 - 3 sadike. Število je odvisno od stanja nasada, višine osipanja ter števila napeljanih trt. Kakovostna sadika je: nepoškodovana, zdrava, z dvema vencema dobro razvitih brstov, dolžina brstov je najmanj 10 mm, debelina 10 mm in več (odvisno od kultivarja), zgornji del sadike je gladko poševno prirezan 1,5 cm nad vencem brstov, spodnji del sadike pa je gladko ravno prirezan 1,5 cm pod vencem brstov.
Pri zasnovi novega nasada je poleg izbire in kakovostne priprave tal zelo pomemben dejavnik tudi gostota sajenja, saj vpliva tako na pridelek kot stroške pridelave. Pri izbiri razdalje moramo upoštevati kultivar, rodovitnost tal in ekološke pogoje. Pri enakomerni
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon.- pet.:
7.00	- 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00	- 9.00
razporeditvi drogov na 16,8 m x 10,4 m in medvrstni razdalji 240 cm priporočamo za slovenske kultivarje o v vrsti razdalljo 130 cm, kar pomeni 3200 ras-tlin/ha. Če pridelujemo hmelj po načelih integrirane pridelave, moramo obvezno upoštevati dvoletno premeno.
Sadike s certifikatom A posadimo 15 cm globoko, računano od zgornjega roba lončka oziroma rasdinskega vratu. Sadiko prigmemo in jo pokrijemo z nekaj centimetri rahle zemlje, da preprečimo izsuševanje. Šele, ko se rasdina vraste in okrepi, začnemo s prisipanjem zemlje k rastlini. Prisipanje ponavljamo tobko časa, da izravnamo nivo zemlje okoli rastline z nivojem njivske površine.
Sadike hmelja s certifikatom B sadimo na težjih tleh do globine 8 cm, na lažjih tleh pa jih sadimo globje to je (10 -15 cm). Pri preplitvem sajenju se korenine razvijajo preblizu površine zemlje, pri preglobokem sajenju pa se rastline neenakomerno razraščajo in pozneje odženejo nove poganjke. Pri neenakomerni globini se rastline različno razraščajo, nasad zato ni izenačen, veliko težav pa imamo tudi pri rezi.
Pomembno je tudi, da poskrbimo za optimalno vlago tal, saj mlade rastline zaradi suše ali prevelike moče hitro propadejo, kar pomeni številna prazna mesta v nasadu. Če po sajenju ni padavin, rasdine zalijemo vsakih tri do pet dni, odvisno od vremena in tal. Prazna mesta moramo najkasneje v maju dosaditi.
Ob koncu pa le še misel: Zavedati se moramo, da sta kakovostno sajenje in vestna oskrba prvoletnih nasadov dota, ki nam jo bo nasad v rodnih letih obilno povrnil.
2. Rez hmelja
Rez spada med najpomembnejše agrotehnične ukrepe v pridelavi hmelja. Večje napake, ki jih morebiti naredite pri rezi, vplivajo na količino in kakovost pridelka več let. Zavedati se morate, da je kakovostno opravljena rez osnova za učinkovitost nadaljnjih agrotehničnih ukrepov, ohranjanje rodnostnega potenciala rastlin, trajanje nasadov in doseganje konstantno visokih pridelkov.
Pri rezi odstranite enoletni les in s tem odvečna na njem razvita očesa. Z rezanjem uravnavate dinamiko rasti in razvoja (zakasnite začetek rasti) ter rodnost nasada, vzdržujete korenike na ustrezni globini ter ohranjate in kontrolirate zdravstveno stanje hmeljišč.
Priporočamo vam, da ste pri rezi natančni in dosledni. Natančnost pri strojni rezi se izraža v točnem vodenju rezalnika po vrsti, doseganjem določene globine oziroma višine rezi in ostrini diskov oziroma gladkosti rezi.
Pri strojni rezi je zelo pomembna priprava rezalnika. Diski naj bodo natančno in kvalitetno nabrušeni. Zgornji disk nabrusite od zgoraj pod kotom 45°, spodnjega pa od spodaj pod kotom 26° oziroma na širino 8 mm brušene površine. Za rez prvoletnih nasadov mora biti rezalnik še posebej skrbno pripravljen. Diska morata biti nabrušena bolj ostro in pravilno. Spodnji disk naj bo brušen pod zelo ostrim kotom, tako da znaša širina brušene površine pri spodnjem disku vsaj 1 cm, zgornji disk pa je lahko brušen pod večjim kotom. Nikakor ne smete pozabiti na sprotno brušenje diskov. Le ostri rezalni diski omogočajo gladko rez, brez cefranja, trganja ali celo izpuljenja korenik.
Nikar ne pozabite tudi na redno razkuževanje rezalnikov.
Delovna hitrost pri rezi naj bo od 2,5 do 4 km/h. Odvisna je od vrste in vlažnosti tal ter poravnanosti hmeljišča. Pri rezi prvoletnih nasadov naj bo hitrost manjša, večje pa naj bo število
vrtljajev diskov.
Globina rezi je 2 - 3 cm nad glavo štora.
Pri ohranjanju globine rezi morate biti zelo previdni, kajti neenakomerno globoko rezano hmeljišče povzroča zelo neenakomeren vznik po rezi, kar pa kasneje otežuje napeljavo poganjkov na vodila. Priporočene globine rezi se poskušajte čimbolj držati, kajti tako previsoka kot pregloboka rez nam dolgoročno zmanjšujeta rodnost nasada. Nikakor pa ne sme biti pregloboka rez prvoletnih nasadov, še posebej nasadov, ki so bili posajeni s sadikami s certifikatom A.
Začetek rezi je pogojen z razmerami v okolju in lastnostmi hmeljnega kultivarja.Čas rezi hmelja iz leta v leto različno vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja. Učinek časa rezi je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer po rezi, predvsem od rastnih razmer v prvi polovici rastne dobe. Najprimernejši čas rezi za posamezni kultivar določamo po pridelovalnih izkušnjah dopolnjenih z rezultati večletnih poskusov. Prezgodnja ali prepozna rez praviloma dajeta manj pridelka slabše kakovosti. Najprej režete nasade na težkih tleh.
Iz tabele so razvidni priporočeni roki rezi, ki so določeni na osnovi večletnih poskusov, za posamezne kultivarje. Priporočljivo je, da se v praksi teh rokov držite in ne prehitevate z rezjo!
Tabela: Priporočeni roki rezi za posamezne kultivarje
Kultivar	Datum
AURORA	25. marec -	5. april
BLISK	25. marec -10. april
BOBEK	1.	april	-10.	april
ATLAS	1.	april	-	10.	april
CELEIA	1.	april	-10.	april
CERERÀ	1.	april	-	10.	april
CEKIN	1.	april-10.	april
CICERO	1.	april	-10.	april
BUKET	5.	april-15.	april
SAV. GOLDING 5.	april	-15.	april
MAGNUM	15. april-25. april
3. Napeljava vodil
Ker je hmelj ovijalka, mu v ustaljeni tehnologiji pridelave postavimo oporo. V Sloveniji je za oporo v večini nasadov v uporabi polipropilenska vrvica, zadnja leta pa se uporablja tudi monofilna (madžarska) vrvica.
Na izbiro so različni tipi polipro-pilenske vrvice. Priporočila za izbiro primernega tipa vrvice so še vedno enaka, čeprav so se v zadnjih letih zanemarila in so se hmeljarji v večini odločali le za nakup vrvice tipa 1200, ki pa je primeren za srednje bujne nasade. Za zelo bujne kultivarje in robne vrste, še posebno na izpostavljenih legah, priporočamo uporabo vrvice tip 1000 oziroma celo tip 800 za robne vrste zelo bujnih kultivarjev. V prvoletnih šibkih nasadih pa lahko napeljemo vrvico tip 1500.
Število vodil na površino oziroma sadilno mesto je odvisno od gostote sajenja, bujnosti kultivarja, starosti nasada ter rodovitnosti zemlje. Pri bujnih kultivarjih (npr. C-kultivarji), ki so pri medvrstni razdalji 2,4 m v vrsti sajeni na razdaljo 1,1 m in manj, priporočamo, da se napelje le 1 vodilo na sadilno mesto.
Vodila naj bodo napeljana rahlo poševno. Vrh vodila naj bo pomaknjen za eno sadilno mesto naprej, pri dveh vodilih na sadilno mesto pa obesimo vodila tako, da vsako vodilo obesimo na svojo nosilno žico (eno naprej in eno nazaj od sadilnega mesta).
Vrvice ne smemo fiksirati oziroma zapičiti v štor. Priporočljivo je, da vrvico zapičimo 5 - 10 cm od štora na nasprotno stran od koder pihajo vetrovi. Zapičena vrvica naj bo primemo napeta, da ne bo problemov pri nadaljnji obdelavi.
Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo KGZS; Kmetijsko gozdarski zavod Celje
Vinogradništvo je kmetijska panoga, s katero se večina pridelovalcev na našem območju ukvarja ljubiteljsko. Marsikomu dohodek od prodanega vina pomeni dodaten, del dohodka.
Vinogradništvo je kmetijska panoga, ki zaradi majhnosti in strukture vinogradov na našem območju v preteklih letih ni bila deležna državnih spodbud oziroma subvencij za obnovo oziroma ureditev novih vinogradov, vinogradniki pa se zaradi majhnosti vinogradov tudi niste odločali za uradno preusmeritev iz konvencionalne v integrirano pridelavo grozdja in vina ter s tem povezano prijavo za nadzor takšne pridelave.
Vinogradniki se dobro spomnite pozivov k vpisu vinogradov v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnih upravnih enotah ter z vpisom povezanimi obveznostmi vinogradnikov. Zaradi različnih pričakovanj se je nekaj vinogradovni vpisalo v register in preprosto povedano "uradno ne obstajajo". Kot vedno in povsod ima vsaka medalja dve plati - kar se kratkoročno dobro obnese, ne pomeni, da se bo tudi dolgoročno.
V Uradnem listu RS št. 103 je bila v letu 2003 objavljena Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin, v letu 2004 pa še Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Ur.l. RS 121/2004), ki urejata:
-	obseg vinogradniških površin,
-	dovoljenja za obnovo in krčitev vinogradov,
-	podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave
-	podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin.
In kaj ti uredbi prinašata vinogradnikom?
PRAVICE in DOVOLJENJA ZA OBNOVO
Skladno z omenjenima uredbama se obseg vinogradniških površin uravnava s PRAVICAMI ZA OBNOVO VINOGRADOV, in sicer s pravico za ponovno posaditev vinograda in pravico za novo posaditev vinograda. Pravico za obnovo vinogradov dodeli ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Pravica za ponovno posaditev vinograda se dodeli, če je pridelovalec izkrčil obstoječ vinograd ali se vinograd sadi v okviru obsega pravic, ki izhaja iz v preteklosti izkrčenih vinogradov. Omenjeno pravico lahko pridelovalec uveljavi do izteka petega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda oziroma lahko pridelovalec, če sam ni povzročil zamude, zaprosi za podaljšanje te pravice. Pravica za novo posaditev vinograda se dodeli, če je bil pridelovalčev obstoječi vinograd razlaščen zaradi javnega interesa ali je bil pridelovalčev vinograd vključen v komasacijski sklad in je pridelovalec iz tega sklada pridobil novo zemljišče ali bo vinograd namenjen izključno trsničarski pridelavi ali izključno potrebam raziskovalne dejavnosti oziroma žlahtnenju ah so RS dodeljene površine za novo posaditev vinograda iz kvote, določene s predpisi. Slednjo pravico lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po lem, ko je postala odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda dokončna.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, skladno z uredbo oblikuje tudi rezervo pravic za obnovo vinogradov. Pravico za obnovo vinograda iz omenjene rezerve lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega letnika po letu, ko je odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda postala dokončna.
Pridelovalec lahko z isto vlogo zahteva izdajo odločbe o dodel-
itvi pravice za obnovo vinograda in o dovolitvi obnove vinograd, to vlogo pa mora vložiti na ministrstvo pred obnovo vinograda (do 30. marca v letu pred vinskim letom, v katerem se začenja izvajanje prestrukturiranja oziroma do 15. decembra v letu pred vinskim letom, v katerem se začenja izvajanje prestrukturiranja). Z obnovo lahko pridelovalec prične po pridobitvi odločbe o dovolitvi obnove vinograda, ki jo izda ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
Skladno z določili Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin pridelovalcem za lastno uporabo ni potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi obnove. Pridelovalec za lastno uporabo pa je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in pridela manj kot 240 litrov vina na leto na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kot
0.	02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kot 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.
V primeru, da pridelovalec po uveljavitvi te uredbe vinograd posadi brez odločbe o dovolitvi obnove vinograda, je dolžan zanj naknadno pridobiti odločbo o dovolitvi obnove. V primeru, da odločbe ne pridobi, mora vinograd izkrčiti najpozneje do prve trgatve. Pridelek iz vinograda posajenega brez odločbe o dovolitvi obnove vinograda je dolžan pridelovalec uničiti ali destilirati v destilat z vsebnostjo alkohola nad 80 vol. %. Prav tako je potrebno izkrčiti vinograd velikosti najmanj 0,01 ha in z gostoto sajenja najmanj 1000 trsov/ha, ki ga pridelovalec posadi na površini, ki ni absolutna vinogradniška lega, ali s sorto vinske trte, ki ni dovoljena v skladu s predpisom o rajonizaci-ji. Uredba nalaga pridelovalcem ali pridelovalcem za lastno uporabo, ki obdelujejo vinograd, ki je strnjena s trto posajena površina, velikosti najmanj 0,01 ha in z gostoto sajenja najmanj 1000 trsov/ha, posajen s trto, ki ni Vitis vinifera, da morajo vinograd nemudoma izkrčiti, ne glede na čas posaditve vinograda. Obvezno uničenje grozdja oz. vina, destilacijo oz. obvezno krčitev vinograda izvede pridelovalec ali pridelovalec za lastno uporabo. O datumu in kraju pa mora najmanj deset dni pred izvedbo obvestiti kmetijsko inšpekcijo, ki nato spremlja potek in o izvedenem postopku obvesti ministrstvo.
PODPORA ZA TRAJNO OPUSTITEV VINOGRADNIŠKE PRIDELAVE se dodeli za neto površino izkrčenega vinograda, ki ni manjša od 0,1 ha. Uredba natančno določa, v katerih primerih je pridelovalec upravičen do omenjene podpore. Napoved krčitve vinograda, za katerega namerava pridelovalec uveljavljati podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave, mora pridelovalec posredovati na ministrstvo do
1.	oktobra leta pred vinskim letom, v katerem se bo izvajala predvidena krčitev. To pomeni, da na tej površini nikoli več ne bo smelo biti vinograda.
PODPORA ZA PRESTRUKTURIRANJE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN je namenjena pridelovalcem za vinograde, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni, tako glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami vinske trte, za katere ni ustreznega povpraševanja na trgu. Omenjena podpora pa se ne dodeli za vinograde, potrebne obnove zaradi izčrpanosti, če se posadijo na isto površino, z isto sorto vinske trte in s predvideno enako tehnologijo pridelave. Podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin lahko uveljavljajo pridelovalci, ki:
- obdelujejo skupaj z obnovljeno
površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,85 ha vinogradov, razen na območju vinorodnih okolišev Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje in Haloze, kjer je ta meja 0,6 ha vinogradov. Če imajo pridelovalci pogodbo za prodajo grozdja, ki bo v veljavi še najmanj tri vinska leta od oddaje vloge, s katero prodajajo najmanj 85% svojega pridelka, morajo obdelovati skupaj s površino, ki je predmet podpore, najmanj 0,3 ha vinogradov,
-	obnavljajo vinograd, površine najmanj 0,1 ha,
-	imajo izdano odločbo o dovolitvi obnove vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda ali na podlagi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic
in
-	imajo za vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, ustrezen program prestrukturiranja vinogradniških površin, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pripravi pa ga s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo imenovana strokovna oseba.
Program prestrukturiranja mora biti vložen na ministrstvo do 30. marca v letu pred vinskim letom, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja, oziroma do 15. decembra v letu, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja. V slednjem primeru ministrstvo podporo za prestrukturiranje vinogradov dodeli le v primeru dodatno dodeljenih sredstev s strani EU. Pridelovalci lahko v času od prejema odločbe o potrditvi programa prestrukturiranja do 15. decembra v vinskem letu v katerem se začne program prestrukturiranja, ministrstvu priglasijo spremembo programa prestrukturiranja, če za spremembo obstaja objektiven razlog.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin je za naše območje predvsem pomembna v delu, ki govori o pravicah in dovoljenjih za obnovo vinogradov, ne pričakuj emo pa, da bi se pridelovalci množično odločili za trajno opustitev vinogradniške pridelave oziroma za prestrukturiranje vinogradniških površin. Paziti bo treba predvsem na roke za oddajo vlog za pridobitev pravic in dovoljenj za obnovo, kar pomeni, da bomo morah že leto pred sajenjem natančno vedeti katero sorto bomo posaditi, število trsov, točno lokacijo,... Ob tem bomo primorani tudi pravočasno poskrbeti za naročilo primernega sadilnega materiala, saj ob odprtem trgu ob neizvajanju napovedanih obnov vinogradov ne bodo pomagali izgovori, da določenih, želenih trsnih cepljenk nismo uspeli dobiti.
Kljub novim, na prvi pogled zapletenim postopkom, pa ne gre vreči puške v koruzo.
Po pomoč in dodatne informacije se lahko seveda obrnete na svoje kmetijske svetovalce ali na strokovne osebe, imenovane za izvajanje nalog v skladu z uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin (imenovane s strani MKGP konec leta 2003).
Strokovne osebe, imenovane za izvajanje nalog v skladu z uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin za naše območje, so:
-	za šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš:
Vojko Grdina, KGZ Celje, Izpostava Šentjur (telefon: 03 749 10 62), Marija Lorger, KGZ Celje, Izpostava Šmarje pri Jelšah (telefon: 03 818 30 44),
Iris Škerbot, KGZ Celje, Oddelek za kmetijsko svetovanje (telefon: 03 710
17	85);
-	za mariborski vinorodni okoliš: Ivana Podkrajšek, KGZ Celje, Izpostava Slovenske Konjice (telefon: 03 759
18	54);
-	za Podravje:
Doroteja Ozimič, KGZ Maribor (telefon: 02 228 49 12),
Roman Štabuc, KGZ Maribor (telefon: 02 228 49 12).
Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr. KGZS, KGZ Celje,
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Mokrišča so tudi v Žalcu
‘ ■‘vj * A A	fjf	
	m	
		L
		t£L~ «F-
2. februar je svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija o ohranjanju mokrišč, ki sodijo med najbolj ogrožene življenjske prostore na svetu. Mokrišče je zaradi svojega stalno spreminjajočega se značaja težko opredeliti. Po kriterijih konvencije so mokrišča vse stoječe in tekoče vode, tako stalna kot občasna, vključno s prehodi med kopnim in vodo. Med mokrišča sodijo tudi vlažni in poplavni travniki ter obrežni gozdovi.
Nekaj mokrišč je tudi v občini Žalec. Omenimo le tiste najpomembnejše: reka Savinja, zavarovano območje ob Ložnici ter ribnik Vrbje. Prav
slednji je, ne samo v občini, temveč tudi širše, izredno zanimiv. Veliko pomembnost mu dajejo ptice. Na ribniku je bilo opaziti že več kot 120 vrst različnih ptic, večina v času selitev, nekaj vrst pa na ribniku tudi gnezdi. V kolikor so pogoji ugodni, to je, da je v ribniku voda in le-ta ne zamrzne povsem, je ribnik za ptice zanimiv tudi v zimskem času. Največja atrakcija v tem obdobju so labodi grbci, ki se jih lahko zbere tudi več deset.
V letu 2004 so izdelali primerjavo stanja s stanjem pred desetimi leti. Prav v letu 2004 je prišlo do novega načina upravljanja z ribnikom,. saj vode iz ribnika v spomladanskem času niso izpustih, kar je v prejšnjih letih pomenilo veliko katastrofo za dvoživke in nekatere vrste ptic. V letu
Sadjarji o zimski rezi jablan
Društvo sadjarjev celjske regije je letos že drugič skupaj s kmetijskosvetovalno službo organiziralo izobraževanje sadjarjev. Tokrat so se sadjarji sestali v sadovnjakih Sadjarstva Mirosan, kjer jim je magistra Zlatka Gutman Kobal s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor prikazala zimsko
rez jablan.
Prikaza se je udeležilo 45 sadjarjev iz celjske regije, ki so si nadgradili svoje znanje kot zahteva slovenski kmetijskookoljski program. Naslednje predavanje bo v mesecu marcu na temo o varstvu sadnega drevja, predavala pa bo Iris Škerbot.
T. Tavčar
2004 so na ribniku gnezdile tri vrste ptic v zelo velikem številu in ribnik je postal zanje pomemben v nacionalnem merilu. To so bili mali in čopasti ponirek ter črna liska. Tudi zgrajen otok se je hitro po izgradnji pokazal kot zanimiv za ptice. Trenutno otok služi kot počivališče vodnim vrstam ptic.
Voda je zelo dobro dela tudi dvoživkam. Po dolgem času odloženi mrest rjavih žab in krastač ni propadel, kar se je pokazalo v kasnejših mesecih, ko so mlade žabice prihajale na kopno. Tildi zelena rega, vrsta, ki je ogrožena v celotni Evropi, je v lanskem letu uspela z razmnoževanjem.
Z nadaljnjim, pravilnim gospodarjenjem z ribnikom in okolico bo ribnik lahko še naprej služil kot svojevrstna oaza za rastline in Živah in bo zanimiv tudi za vse številčnejše obiskovalce, željne neokrnjene narave.
Milan Vogrin
MALI OGIASI
Če potrebujete računovodski servis,
pokličite 041 66I 099
Ženitna posredovalnica “ZAUPANJE” posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti.
Informacije na tel. št.: 031 505 495
PRODAMO NOVO STANOVANJSKO HIŠO V Malih Braslovčah in GARSONJERO v Žalcu ter GOZD 2,5 ha nad Ojstriško vasjo.
Hql, d.0.0., Parižlje 15, 041 649
234.
LIKALNI SERVIS - likam vse vrste perila na svojem ali vašem domu.
Info, na tel. št.: 040 596 044.
SOIH Dtopdom
■ ■ ■
PC Latkova vas, tel.: 03/703 27 00, faks: 03/703 27 82, lv@sam.si; PE Nazarje, tel.: 03/839 27 60, faks: 03/839 27 65, naz@sam.si; PC Jarše, tel.: 01/729 88 00, faks: 01/729 88 32, vanda.zavrsnik@sam.si; PE Trbovlje, tel.: 03/561 47 80, 03/561 47 82, faks: 03/561 47 85, anica.kljucevsek@sam.si; PE Stranje, tel.: 01/729 62 82, faks: 01/729 62 85, st@sam.si;
TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI
www.sam.si
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program, rodaja tehničnih in gospodinjskih plinov
STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN IN KERAMIKE RAZPRODAJA NEKORANTNEGA BLAGA Dostava na dom, ugodni bančni krediti, plačilo na odlog preko trajnika. Kartica zvestobe vam prinaša popuste in številne druge ugodnosti.
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
v spomin DRAGU ZAVRŠNIKU - CINKYU
(1920-2005)
Preminil je Drago Završnik
-	Činky, borec NOB, humanist, učitelj, vzornik, zavedni Slovenec
-	zaljubljen v Savinjsko dolino, vzorni mož, družinski oče ter prijatelj.
Težko je nam, ki smo ga poznali, se z njim družili in ga srečevali dobrega pol stoletja, spregovoriti in objeti njegovo plodno, pošteno in na poseben način živeto življenje. Poznali smo ga kot nadvse skromnega, hudomušno nagajivega pa tudi resnega, delovnega in zvestega sočloveka - prijatelja.
Vzornik njegovih razmišljanj je bil Ivan Cankar, bil je razmišljujoč svetovljan. Obvladal je več jezikov inje bil med redkimi, kije znal tudi eksperanto. Iz evropskih kultur je črpal najboljše in to kot odličen pedagog prenašal na nas in na vse, ki so ga sprejeli. Le malo sem poznal ljudi s toliko znanja, pozitivne energije, široke tolerance, močnega duha in humanizma.
V mladih letih je bil deležen ljubezni in strpnosti svoje številne družine. Materialne razmere v obrtniški družini in okolju mu niso dajale zavetišča in lagodja. Že v rani mladosti je spoznal krutost bivanja v času in okolju, kije bilo izjemno nemirno. Drago pa sije znal z utrinki iz življenja polepšati čas, v katerem je bival, k čemur so pripomogli njegov značaj, delavnost in poštenost. Okolje ga je sicer sprejemalo, pa vendar mu krogi, v katerih se je gibal, niso mogli bistveno spremeniti njegovega gmotnega položaja.
Prednost je dajal duhovnosti in svetovljanstvu. Njegova duhovna širina in vedenje sta mu omogočala razumeti dogajanja okoli sebe. Drugo svetovno vojno je dočakal kot gimnazijec, dovolj zrel, da je razumel čas, ki je prinašal krutost, zatiranje, ponižanja in bedo malih. Ne glede na njegov blagi značaj je bil v duhu odločen in pokončen mož. Ko je v juniju leta 1941 zaključeval osmi razred klasične gimnazije, je pričel nemški okupator po vsej Štajerski nabirati mlade fante za bodoče delavce v mariborski tovarni letalskih delov. Obljubljali so jim šolanje na šoli za izdelavo letalskih motorjev v Muenchnu, toda vlak jih je odpeljal na prisilno delo v Hamburg. Tu je hitro spoznal, da s svojim delom služi nemškemu tretjemu rajhu.
Leta 1943 je prišel domov na dopust - pomagat osvobodilnemu gibanju na Slovenskem, zato ga je okupator kaznoval z zaporom in vrnitvijo v Hamburg. Drago ni klonil in se je spomladi leta 1944 pridružil kot intelektualec partizanski tiskarni v Zasavskem, hribovju nad Miklavžem pri Taboru - Cankarjevi tehniki, kjer je spoznal Nado, takrat soborko. Cankarjeva tehnika ni bila nikoli odkrita in izdana okupatorju, kar gre zasluga zavednim domačinom.
Ob praznovanju 60. obletnice Cankarjeve tehnike leta 2003, kije bila s pomočjo krajanov in odbora ZB obnovljena, je kot eden izmed zadnjih še živih udeležencev te postojanke spregovoril tudi Drago.
Po vojni je z odloki oblasti poučeval po raznih osnovnih šolah po Savinjski dolini, ko pa seje leta 1950 ustanovila v Štorah metalurška šola, se ji je priključil kot eden izmed prvih učiteljev in vzgojiteljev takratne mladine. Na tej šoli je poučeval do upokojitve.
Drago je bil učitelj, ki je razumel povojni čas, stiske mladih, tako v materialnem smislu kot duhovnem. Znal je premostiti vsako oviro in iz te skovati dobrino za nadaljnje življenje.
Z Dragom sva se srečala v letu 1951na kovinarski šoli v Štorah
in takrat sem prvič občutil, da zanj nisem bil le številka - objekt. Bil je moj učitelj, jaz njegov učenec, brez sredstev in brez »imena«. Zanimalo ga je moje življenje - 4-letna internacija in moje razmišljanje. Postala sva prijatelja v hudih časih, kakor je znal povedati, da »v hudih časih in topljenju poženejo korenine globlje.« Dolgo obdobje sva jemala drug od drugega, znal je dajati in pri tem obdržati ime, tudi jemal je, vendar je cenil le poštenje in iskrenost.
Bil je del ustvarjalnega kolektiva kovinarske šole ob tovarišu Klinarju, Bertonclju, Bobnu, Zeliču, Lavriču ... in še mnogih, ki so vedeli, kaj hočejo in kaj jim je storiti v takratnem času.
Poizkusil se je tudi v politiki, a se je kmalu vrnil k poučevanju. Po dolgih letih, ko sem v Železarni Štore opravljal odgovorne naloge, sva se srečevala in nikoli ni pozabil hudomušno in iskrivo pripomniti: »Le dobre učitelje prerastejo učenci.« V resnici si nisem nikoli domišljal, da sem bil kos njegovemu znanju in njegovemu duhu, naučil pa me je, kako je treba delati, da je cilj zagotovljen.
Pokončno je živel. Času in prostoru je zapustil le njemu svojstveno dediščino v skromnosti in ljubezni. Poslovil se je od najdražjih na spet le njemu svojstven način - pokončno, tiho in z ljubeznijo.
Ferdinand Haler
Če ti s smrtjo ugasne luč upanja, se v ljubezni ohranja spomin.
Ljubljeni mami, stari mami in prababiki
ZLATKI - JOŽEFI JUTERSEK
iz Zabukovice (3. 9. 1922 - 18. 2. 2004)
Kjer si še pred letom dni bila, je sedaj praznina.
In ker te ni, je bolečina.
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Mrtvi niso mrtvi,
mrtvi živijo v nas
in bodo umrli z nami in v nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
PAVLINE ŠKORJANC
iz Dolenje vasi (19. 4. 1911 - 9. 2. 2005)
se iskreno zahvaljuj ('ino vsem, ki so z nami delili bolečino in nam kakor koli pomagali. Hvala za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
Odšel si tja, kjer ni bolečin, kjer zdaj mimo boš spal.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, zato z nami v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
LADISLAVA JELENA
s Ponikve pri Žalcu (31. 5. 1934 - 27. 1. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter zdravstvenemu osebju in patronažni službi Žalec, ki ste mu stali ob strani in ga vzpodbujali v njegovi težki bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Tonetu Krašovcu za opravljen obred, pevskemu zboru Ponikva, govorniku Francu Mandelcu za poslovilne besede, gasilskemu društvu Ponikva in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Angela, hči Jožica in sin Vlado z družinama
30	februar 2005	Kronika	MJTW'Sn
			Savinjske doline Bf
Družina NOVAK Gotovlje 74, Žalec
Opravičilo
MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU GOTOVLJE
Javno se opravičujemo Moškemu pevskemu zboru Gotovce in gospodu Henriku Krajncu, ker smo se vam v zahvali, objavljeni v Utripu, za našega dragega očeta in moža ŠTEFANA NOVAKA nenamenoma in zaradi velikih protokolarnih zadev pozabili javno zahvaliti za vaš prispevek ob zadr\jem slovesu. Iz srca se vam zahvaljujemo, ker ste se s svojimi lepimi pesmimi in besedami poslovili od njega.
Hvala!
Družina Novak
Ob boleči izgubi moža in očeta
LOJZA KOBALA
Iskrena hvala vsem za vso pomoč, tolažbo in za izrečena sožalja.
Hvala za spremstvo na njegovi zadrgi poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho in za vedno nas je v 80. letu starosti zapustila draga mama, stara mama in sestra
MARIJA ROJNIK
iz Kaplje vasi 21 (24. 3. 1925 - 30. 1. 2005).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter denarne prispevke. Hvala župniku gospodu Sercu za opravljen obred ob njenem slovesu. Zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, govorniku gospodu Bojanu Pustineku za izrečene poslovilne besede, zahvala tudi gospodu za odigrano Tišino.
Za spremstvo na pjeni zadnji poti vsem in vsakomur iskrena hvala.
Žalujoči: sin Vane z Vero, vnukinja Tina in brat Oskar z družino
Prazen dom je in dvorišče, zaman te oko naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija, sina in brata
DANIJELA KUNSTIČA, ml.,
iz Petrovč
(8. 9. 1963 - 17. 1. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvelje, vence in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Banku za poslovilne besede, pevcem iz Slovenskih Konjic za zapete pesmi in hvala pogrebni službi Ropotar.
Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Bolečine hude si prestal, čisto tiho si zaspal, v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA TURKA
iz Trnave
(19. 3. 1946 - 23. 1. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečine, izrekli sožalje, darovali sveče, denarne prispevke in prispevali za svete maše.
Zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen obred, pevskemu zboru z Gomilskega, Gasilskemu društvu Trnava in športnikom iz Trnave, gospodu Bojanu Pustineku za lepe poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar. Posebej se zahvaljujemo družinam Ramšak - Zakopjšek, Čvan in Bončina za ponujeno pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadrgi poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Miran in hči Lidija z družino ter sestra Mara z družino
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno nazaj prihajaš, med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo iz Tvoje ljubezni...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
ROBERT GOVC
iz Prebolda.
V najgloblji bolečini nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za tolažilne besede in izraženo sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma gospodu Jezerniku, Planinskemu društvu Prebold in gospodu Hermanu in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: žena Ivica, sin Matej s Kajo in Rokom ter hčeri Irena in Jana z družinama
Samo oči, ki so jokale, zmorejo videti nekatere stvari.
(Wilhelm Muhs)
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, sina in brata
ZDRAVKA PIRCA
iz Šempetra, Pod smrekami 16 (7. 7. 1963 - 28. 1. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, denarna sredstva, maše in v cerkvene namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.Še posebej se zahvaljujemo kolektivoma SIP-a Šempeter in Basti - Reduktor za vso nudeno pomoč. Hvala kolektivu pogrebne službe Ropotar in gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Jožici in gospe Ivanki pa za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Za njim žalujemo: žena Majda, mama Magda, oče Valentin in brat Uroš
LJUBLJENI HČERI
VILMI VEBER
iz Matk (1955 - 2005)
23. januarja nas je za vedno zapustila draga hči, sestra in teta.
Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, kar je bilo prej, je minilo.
Žalujoči: mama in vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi brat in stric
JOŽE ANTLOGA
iz Žalca
(3. 12. 1948 - 22. 1. 2005).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadrgi poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje.
Posebna hvala podjetju Feniks, govorniku, pevcem, duhovniku ter pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi
Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Zdaj spokojno v grobu spiš, a v naših srcih še vedno živiš.
V SPOMIN
7. 2. 2005 je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
MARIJA SATLER
iz Kal pri Šempetru.
Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v spomin, iskrena hvala.
Sin z družino in ostalo sorodstvo
In veter je zaspal, utihnile so ptice, ko srce seje vse razdalo in tiho je zaspalo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANKA ŽUNTERJA
iz Stopnika 50 pri Vranskem (1. 5. 1929 - 6. 2. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadrgi poti, izrekli izbrane besede tolažbe, darovali sveče, cvetje ter darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala dr. ljubi Centrih - Cetina za vso zdravniško oskrbo in moralno podporo v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevcem iz Oplotnice za lepo odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem še enkrat iskrena hvala z željo, da ga ohranite v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, sinova Branko in Dani z družinama ter hči Dragica z družino
Kronika
februar 2005
Zahvale
za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do ponedeljka, 21. marca, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec.
It/an Ropotar, s.p.
tet.: 700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 906 StaroOaika ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le drobna lučka spomina še gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
SONJE DEBIČ
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalja ter jo pospremili na njeni zadnji poti v tihi dom.
Iskrena hvala medicinskemu osebju gastro oddelka bolnišnice Celje za skrb in nego v najtežjih trenutkih, govornikoma gospe M;ydi Virant in gospodu Dušanu Banku, pevcem ter vsem ostalim sodelujočim. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Vanda s hčerjo Karmen
Pomlad že skoraj bo prišla, se prebudila bo narava vsa, rožice bodo zacvetele, ptičke pesmi svoje žvrgolele. A naša ljuba mami ne bo uživala te pomladi, ker v gomili tihi mimo spi in se z angeli veseli.
V SPOMIN
na 22. 2. 2004, ko nas je nenadoma zapustila naša najdražja
VIDA STANKO
iz Grajske vasi.
Leto dni luč njenega življenja že gori, a plamen hvaležnosti in spoštovanja za vse bisere dobrote, ki jih je nanizala v mozaik našega življenja, še močno gori. Ostala je praznina, v naših srcih bolečina.
Vsem, ki skrbno in z ljubeznijo hranite spomin nanjo, in vsem, ki se vam za trenutek ustavi korak ob njenem grobu, iskrena hvala.
Vsi njeni
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza.
Zdaj med nami te več ni, a v naših srcih boš ostal do konca naših dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
FRANCA STRNIŠNIKA
iz Zaplanine
(16. 9. 1926 - 22. 1. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, svete maše ter izrazili ustna sožalja Posebna zahvala dr. Pavli Rode Zalokar za nesebično pomoč in moralno podporo. Hvala gospodu žitniku za lepo opravljeni cerkveni obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka in brata
BRANKA NOVAKA
iz Žalca
(23. 1. 1957 - 1. 2. 2005).
Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih življenja izrekli ustno in pisno sožalje ter z nami sočustvovali ob nenadni izgubi dragega Branka. Hvala za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Posebno se zahvaljnjemo kolektivu P. S. Mercator, S. P. Žana Žalec, pevcem, govorniku gospodu Rajku in patru Viktorju Arhu, pogrebni službi Ropotar, vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Sonja, hčeri Janja in Alja z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prehitri in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MILANA KOTNIKA
iz Zabukovice (24. 4. 1927 - 29. 1. 2005)
se ntjiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, maše in za izrečena ustna in pisna sožalja Posebna hvala intenzivni negi nevrološkega oddelka bolnice Celje, gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala LD Griže, rogistom, GD Zabukovica, častni straži, pevcem Kvarteta IDEL in godbi na pihala Rudnika Velenje. Hvala sindikatu Minerva - obrat Zabukovica, P. S. Mercator supermarket Levec in RS BIRO Žalec. Hvala govornikom, gospe Ropotaijevi, gospodu Buijanu in gospodu Ahacu, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasne sveča v vetru in ledena slana vzame droben cvet.
Le tvoj nasmeh, draga mama, ne bo nikoli ugasnil, za vedno bo ostal v srce ujet...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in sestre
ANICE VOH, roj. AGREŽ,
iz Šempetra	*
(5. 5. 1925 - 2. 2. 2005)
se iskreno zahvaljnjemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji hudi bolezni stali ob strani in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tudi gospodu Škofleku in gospodu Turku za opravljen cerkveni obred, pevcem, trobentaču za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: sinova Bojan in Dušan z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi smo v 76. letu za vedno izgubili dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZIJA VODOVNIKA
iz Sv. Lovrenca.
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku, Gasilskemu društvu Sv. Lovrenc in Pogrebni službi Ropotar. Za vsa izražena sožalja, darovane maše in poklonjene sveče vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoča: hči in sin z družinama
Že drugo leto v grobu spiš, med nami vedno še živiš.
V SPOMIN
17. februarja sta minili dve leti, odkar nas je vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
VIKTOR ZAVERŠNIK
z Brega pri Polzeli.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Boleč je spomin na 30. januar 2004, ko nas je tiho in za vedno zapustila naša zgovorna članica
IRENA ZELIC
iz Prebolda
(20. 8. 1957 - 30. 1. 2004). Ohranili jo bomo v lepem spominu. Člani MS iz celjske podružnice
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in svakinje
DANIELE PADER roj. JEROMEL,
iz Studenc 53 f,
Ponikva pri Žalcu,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na pjeno zadnjo pot, ji darovali cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku za poslovilne besede in gospodu za zaigrano žalostinko.
Brat Danijel z ženo Zdenko
32	februar 2005	Zanimivosti	utrin
			Savinjske doline gg!
Zmaga Žovneške gospode
Žovneška gospoda iz Braslovč je postavila zmagovalni grad.
Ekipa Žovneška gospoda iz Braslovč si bo letos 13. gradove kralja Matjaža pod Peco nad Črno na Koroškem zapomnila po zmagi za najlepši grad po izboru občinstva. Letos se je tekmovanja udeležilo 103 ekip, kar je do sedaj največ.
Kot so povedali ponosni Braslovčam, so z gradnjo gradu pričeli ob deseti uri in končali po šestih urah. Letos so kralju Matjažu in njegovi Alenčici zgradili enega od bavarskih gradov. Ekipo so sestavljali Miha Brinovec, Sabastjan Podbregar, Katja Špes, Katja Ramšak, Toni Ramšak, Grega Marovt, Miha Pristanič, Klavdija Strojanšek, Jernej Vivod, Domen Terčak, Rok Ušen in Maja Kumer. Nagrado (enodnevni izlet na Dunaj) sta jim podelila župan občine Črna na Koroškem in kralj Matjaž.
Tv Griže aktualna tudi letos
Gledališka skupina KUD Svobode Griže je tudi letošnjo sezono navdušila z novim programom svoje TV Griže. Avtorica vseh tekstov je vodja skupine in režiserka Olga Markovič (v ospredju posnetka), ponovno pa so
se s svojim čutom za komedijo in predanostjo izkazali vsi člani skupine.
Tokratna TV Griže, ki ponuja parodijo na televizijske programe, je že peta zapored, pred dnevi pa so
Grižani z njo gostovali na Gomilskem, od koder je zgornji posnetek. Zaradi izjemnega zanimanja bodo v marcu pripravili še eno ponovitev, verjetno v domači dvorani.
K* K., foto: D. N.
V Petrovčah so kmetje napolnili dvorano.
O sonaravni reji
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Izpostava Žalec, je organizirala izobraževanje za nosilce kmetij, ki so vključeni v slovenski kmetijskookoljs-ki program - sonaravna reja domačih živali. Izobraževanja v dvorani Hmezadove kmetijske zadruge v Petrovčah se je udeležilo kar 133 nosilcev kmetijskih gospodarstev.
V preteklih letih so kmetje poslušali predavanja o ukrepu slovenskega kmetijskookoljskega programa, ki so zajemala predvsem
pomen analize tal in dobre kmetijske prakse pri gnojenju, varstvo rastlin v skladu z dobro kmetijsko prakso in vodenje evidenc o opravljenih delih. Tokrat so govorili o vplivu prehrane na plodnost in mineralih v prehrani, predavala je specialistka za prehrano domačih živali Helena Prepadnik.
Ker je v Spodnji Savinjski dolini več kot 400 govedorejskih kmetij, vključenih v program sonaravna reja domačih živali, so tovrstno izobraževanje pripravili tudi na Vranskem.
T. Tavčar
Pokal v Zabukovico
V Branoslavcih pri Ljutomeru je potekalo tekmovanje starodobnih vozil. Tekmovanje je pripravilo društvo Johan Janez Puh iz Ljutomera. Član društva je tudi Ivan Salobir iz Zabukovice (na posnetku), ki je zmagovalec skupine F
-	motorna kolesa od letnika 1961 do 1970. Hkrati je z največjim številom doseženih točk tudi zmagovalec prvenstva SVS (starodavnih vozil Slovenije). Ivan Salobir je tekmoval z motornim kolesom znamke NSU Pretiš, ki ga je kupil pred tremi leti. S tekmovanji je pričel lansko leto in dosegel že tudi prvo zmago na reliju
-	10 % v Murski Soboti. V lanskem letu je na prvenstvu SVS, na katerem je sodelovalo 531 vozil iz cele Slovenije, končal na 4. mestu.
Njegov klubski kolega Janko
Potočnik iz Kasaz pa je v skupini G s svojim BMW 1. 1971 zasedel 2. mesto.
M. C.
Na jožefovo spet v Petrovče
Novo gobarsko društvu
V Spodnji Savinjski dolini je ker nekaj gobarjev do sedaj delovalo kot sekcija gobarskega društva Bisernica Celje na Polzeli. Ker je število članov iz leta v leto naraščalo, so se odločili na Polzeli ustanoviti samostojno gobarsko mikološko društvo.
Na ustanovnem občnem zboru je pristopno izjavo podpisalo 38 članov s Polzele in tudi iz drugih krajev.
Skupščina je sprejela pravila društva, imenovali in potrdili so upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za predsednika je bil izvoljen Franci Uratnik, za podpredsednika pa Milan Palir. Odločili so se, da bodo pristopili v Zvezo gobarskih društev Slovenije, njihovo odločitev o ustanovitvi lastnega društva pa je pohvalil tudi predstavnik gobarskega društva Bisernica Celje Joso Kelovič.
Letos bo 19. marec sobota, kar je lep obet za organizatorje že 17. jožefovega sejma v Petrovčah. Zagotovo najbolj obiskan in uveljavljen sejem v dolini je namenjen zlasti kmetom, vrtičkarjem in sadjarjem, saj lahko na njem kupijo marsikaj, kar potrebujejo za spomladanska opravila. Zelo obiskane pa so tudi stojnice, ki ponujajo domače dobrote.
Poleg Kmetijske zadruge Petrovče in Kmetij sko-gozdarskega zavoda Celje - izpostave Žalec oziroma Kmetijske svetovalne službe Slovenije
letos pri organizaciji sejma sodelujeta tudi Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter Društvo podeželskih žena občine Žalec. Običajno sejemsko dogajanje bo tudi letos popestrila okrogla miza, in sicer ob 12. uri v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi. Na njej bodo govorili o vplivu evropskih predpisov na hmeljarstvo.
Sicer pa bodo sejmarji stojnice postavljali od 5. do 7. ure, ob 8. in 9.30 uri pa bo v petrovški baziliki sveta maša. Letos bo maševal pomožni škof dr. Anton Stres. Uradno odprtje sejma bo ob 9- uri. V dvorani bo razstavo pripravil zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, njen naslov pa je Hmeljarstvo i drugega v tretje tisočletje. Razstavo dobrot iz kmečke kuhinje, ki bodo tudi naprodaj, bodo pripravile petrovške žene.
Ob 11. uri bo na sejemski prostor prispela povorka s prikazom utrinkov iz hmeljarstva od časov naših dedov do dandanes. Sejem bo zaprt ob 19- uri. Organizatorji še sprejemajo tudi prijave razstavljalcev (03/570 81 73).
T. Tavčar
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
Vaška godba Hramše na veselo popoldne
Veselo popoldne z godbo Hramše
Dvorana zadružnega doma v Galiciji je bila zadnjo nedeljo v januarju polna do zadnjega kotička. Vaška godba Hramše, ki že tretje leto deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je pripravila 3. veselo popoldne.
Godba Hramše se je v zadnjem letu okrepila in šteje trenutno 20 članov. Doslej so se godbeniki že večkrat predstavili domačemu občin-
stvu in gostovali na več prireditvah v občini Žalec in izven nje. Pod vodstvom Boštjana Zajca so pripravili tudi nekaj samostojnih koncertov.
Poleg domače godbe so na prireditvi nastopili ansambli Spev, Šmarski muzikantje, Krajcarji, Slovenski zvoki, Gorenjski kvintet, Okrogli muzikantje in ansambel Francija Zemeta, pevka in povezovalka Marjana Lešnik in humorist dr. Drejko.
TOREK. 01. MAREC 2005 OD 9.00 DO 19.00
PREGLED LAS IN LASIŠČA Z MIKROKAMERO
PETEK. 04. MAREC 2005 OD 11.00 DO 16.00
NEGA OBRAZA Z NARAVNO KOZMETIKO DR. HAUSCHKA
SREDA. 09. MAREC 2005 OD 12.00 DO 15.00
SVETOVANJE O NEGI LASIŠČA Z IZDELKI FOLTENE
PROSIMO, DA POKLIČETE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO:
03/712 02 50
IN Sl ZAGOTOVITE SVOJ ČAS ZA SVETOVANJE!
“KOŽA JE OGLEDALO NAŠEGA ZDRAVJA, POSKRBIMO, DA BO SIJOČA!”
LEKARNA ŽALEC
VAM NA PRAGU POMLADI POMAGA DO NEGOVANEGA OBRAZA IN ZDRAVEGA LASIŠČA