234. številka. Ljubljana, soboto 11. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, ixvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-oflerske deiele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gol- , za leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na đon aa colo leto 13 gold., ia ostri leta 3 gold. 30 kr., la en maaea I gol<£ !0 kr. Za pošiljanje tia dom *c računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za dotrt leta. — Za taje de>elo tS colo leto 20 gold., za pol tata 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold 50 kr., po post) projcman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četM-itopnc petit-vrat.) 6 kr. če ie oznanilo enkrat tiska, 5 kr. do M dvakrat in 4 kr. čo bo tri- aii večkrat tiaka. Vsakokrat se plača Stempelj za 30 kr. Dopis* naj oa izvole fraukirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — UredniStvo je v Ljubljani na celovSki oeatl v Tavčarjev; hiil „Hotel Evn pa*. Opravnr.stvo, na katero naj ae blagovolijo povijati naro6nlne, reklamacije, oznanila t. j. administrativna reči, je v „Narodni tisKami" v Tavčarjevi hlsl. V I jiibljiiui 10. okt. Volilna borba so bojuje po vsej Sloveniji, in kakor mi iz sredine moremo opazovati posamezne vrste narodno vojske, vidimo iz dozdanjih vspehov, da naša stvar stoji, da je vso upanje, da zmagamo na več krajih si-jajneji, nego so si domišljali in nego so nam prerokovali (baš ne v povzdigo boriteljem potrebnega poguma) domači pesimisti, in bolj veselo, nego je to ljubo občuim sovražnikom slovenskega imena. Po Kranjskem, Goriškem, Štajerskem, in celo na Koroškem, kjer smo se Slovenci po pouovljeuib nevspehih navadili obupavati nad narodno slovensko zmago — povsod se dviga narodni duh, in celo, kjer je nam boj vsiljen z dvema protivui-koma: s tujim in domačim, povsod se do zdaj pokazuje značajnost in vzbujenost na šega naroda. Samo še malo dni, in prišlo bode do glavne bitve in po celej Sloveniji bode potem zaoril radosten klic : podrli emu cele vrste narodnega protivnika, zmaga je naša In da to bode, naj se narodnjaki dobro in hrabro drže, naj tako slavno in nepre-strašljivo zmagujejo v prvih bojih, pri volitvah volilnih mož. Dozdanji, okori) nepričakovano izvrstni vspehi za našo narodno in svobodno stranko po vseh krajih, morajo pogum iu navdušenost nas vseh, posebno onih, ki stoprv prihodnji teden v borbo stopiti imajo, podvojiti in pomnožiti. Vsake občine, vsacega kraja slovenska in narodna čast zahteva, da no ostane za drugimi so-rojaki, ki so se hrabro držali in svoje slovensko lice osvetili pred domovino in pred svetom. Ako se to zgodi, potem nij dvombe, da bode naš ubogi slovenski narod v prihodnjem državnem zastopu tako častno zastopan, kakor dozdaj še nij bil nikdar , in to bode najboljši dokaz, da Slovenci nijsmo zadnji med narodi in da napredujemo. V I j u 1» IJ tt ■■ i 10. okt. Prejeli smo sledeče pismo s prošnjo, da ga objavimo : Gospodom volilcem Žuženberškega, Trebanjskega, Mokronoškega in Radeteškega okraja 1 Več prijateljev naše domovinsko slovenske stvari in nekoliko volilcev iz Vašega okraja mo pozivlje, da bi za vašega poslanca v državni zbor kandidiral. Kakor mo poznate, bil sem kot rojen Slovenec od početka slovenskega narodnega gibanja zmirom v prvi vrsti med bor i tel j i za vzbujo našega naroda in za pridobljenje vseh tistili pravic, katere že drugi sosednji narodi uživajo, namreč, da bi naš narod ne razkosan, kakor dozdaj, temuč administrativno združen pod eno upravo srečnejše dni doživel, nego mu jih je dozdaj britka osoda do-sodila. — Jaz pa mislim, da je to mogočo le s tem doseči, ako se naši poslanci bojišča tudi v državnem zboru ne izogibljejo, temuč da tam protivnika poiščejo in se ž njim na tem mestu borujejo in skušajo vse to doseči, kar se le da. — Naš narod pa more posebno takrat napredovati, ako bo v narodnem in političnem obziru po j)otu svobode in napredka korakal in tudi mate rij al n o napredoval, da si pridobi tistih žil, brez katerih dandenes noben narod ži veti ne more, to je: železnic. Posebno bi mi bilo to pri srci, da bi v tej stroki, kar je največ mogoče koristnega za naš narod, pribojeval. Moje geslo je: Vse za sreč (t in za blagor slovenskega naroda! Na podlagi tega programa jaz prevza- mem kandidaturo za državnega poslanca v Vašem okraji in obetam z možato besedo, da mi bodo narodni in materijalni blagor Vaš zmirom edino vodilo, ako me izvolite, V. C1. Niipun 9 predsednik kranjske trgovinske in obitnijske zbornice, posestnik na Dolenjskem itd. Glede na to , da gosp. V. C. Supan tu podpiše ves naš narodni program ; glede na to, da narodni in svobodomiselni volilci v teh dolenjskih občinah no morejo voliti niti odločnega slovenskega renegata Dcžmana, niti duhovna Strbenca, priporočamo mi, naj vsi prijatelji narodne stvari podpirajo in zagovarjajo kandidaturo g. Supana, ki bodo posebno delal, da dobimo za Kranjsko tako potrebno dolenjsko železnico in obeta poleg tega, da se bo držal liberalnih iu nar o d ni h načel. Politični razgled. V TjjfihlJatU 10. oktobra. t-z- l)tš»t**J4* si daje „Pol.'' pisati, da se bodo precej vlada spremenila in pride diugo ministerstvo na krmilo, ako Čehi ne pridejo v direktni državni zbor. Vvs€iw se vrne konec tega tedna na Dunaj in bode potrdil predloge, katere je ministerstvo za novi državni zbor pripravilo. Wotitve so se že začele. Včeraj 10. je volil Trst, prvi razred. V pondeljek pa volijo kmetske občino na Češkem in na Koroškem. Potem volijo Goriško in Istra 15. in precej drug dan t. j. 16« volijo Kranjci in tržaški okoličani. 20. oktobra volijo kmetske občine na Štajerskem. Min Ka t'i fis ki federalisti so izdali volilni oklic, v katerem poživljajo volilec, no voliti cesarskih uradnikov. — Hukovinski Mg te k. Kazen. (Novela, francoski spisal J. Riviere.) (3. nadaljevanje.) 11. Celo noč je imel gospod Destradc krute misli. Kdo je kriv, ali mati, ali hči? To se je vedno izpraševal, pa nij mogel ničesa ugeniti. Vse jo tožilo i to i ono. Spomnil se jo tega gospoda Edmonda Larccy, na katerega jo bil pred nekaj leti ljubosumen, in ta nekdanja enodnevna ljubosumnost se vzbudi v njem Z vso gorečnostjo in uespraved-ljivostjo. V tem žrtve terjajočem trenotku dovolil si je zaljubljenost Julijino; a tega nij razumel, da je gospa Destrade to zaljubljenost sprejela. Poznal jo jo kot plemenito in ponosno soprogo. Pa ga je tako dolgo pievarjala, in še tako, da nij čisto ničesa zapazil. Tega preračunjenega ženskega hinavstva on nij razumel, hinavstva, ki jih sili, naj žrtvujejo srečo tega ali onega, ki jih ljubi. Ker je bil tako zaljubljen v svojo soprogo, videl jo se bolje in je še prej ugcnil, da nij več njegova. Ali bi so inače tako hladno obnašala proti njemu V Tega nij mogel razumeti! Priprost slučaj mu je odkril to tajnost in to nesrečo. Hotel je biti tisti večer na deželi, in ko se jc bližal svojemu domu, zagleda iz daleka Človeka, ki je šel na njegov vrt. Mislil jc iz početka, da je kak tat, ter so jc požuril odpreti ograjiua vrata, tor stopiti v ozidje za zločincem 5 a ta je urno koračil po temnem drevoredu, ter zginil skozi male duri, ki so držale na stopnice. Gospod Destradc gre tiho za njim, giizeč hudo osveto. Kaj zdaj storiti V Hči mu je jezo ska- zila. Strašna stvar, ako mora oče dvomiti o česti in odkritosrčnosti hčerini. Rekel ji je, da bo morala vzeti gospoda Lareev. Pri tem sklepu je moral vztrajati, akopram je bil strašno sredstvo , s katerim je imel soprogi ali hčeri izviti resnico. Videl je, da ste obe oHupncni, da se v obeh dušah pode valovi strašnega ginenja, katere bi bili radi utajili, Če bi jima bil strah dopustil. Drugo jutro je bila nedelja. Emil Dc-sorge je imel priti, kakor po navadi. 7, njim jo hotel gospod Destrade naprvo govoriti. Čakal ga je s temnim, strah razodevaj očim obrazom. Imel mu je povedati čudno zgodbo prejšnjega dne. Kako bo-li on to novico spre jel! Ga bo ta objava vzburila, ali jo bo malomarno sprejel, kakor človek, ki je že strahom mislil, da se mu ljubezen kali? Emil je bil natančen. Prišel je kakor vselej; veselje mu je iBkralo v očeh, komaj Dopisi. Iz Vtpftvc 8. okt. [Izv. dop.) Cela naša dolina je pri zadnji volitvi volilnih mož, razen čisto majhene izjeme, se pokazala svobodomiselno, liberalno. Tedaj jc vendarle „ Narodov" dopisnik in ne „Noviški Lukec" prav imel. Prokleta n svobodomiselna burja! !u Toda — nič ne pomaga , kar je — to je. Tudi „ Jurij" se nam smili — ali zdaj , in nikdar več nij v tej zadevi zanj v Vipavi pomoči. Pa saj, kakor drugi njegove vrste, se tudi on tolaži s tem, da „blagor vam, katere vas preganjajo." In mi pravimo: res srečen, kdor si nesrečo za srečo pripisuje j vendar pa nam, in menda vsem pametnim ljudem bolj diši klobasa, kot ..kisla repa". Ako je tedaj res , kakor ste g. „ Jurij" pri volitvi volilnih mož, kadar ste videli, da nijste za volilnega moža izvoljeni, rekli: ..da si drugega ne morete misliti, nego da so ljudje — ob pamet", je to — vaše ..dobro". — „Šmentejte!" (da jo po vaše vrežem) bog ve, bi-li bili ljudje pri pameti, ko bi vas volili ? Gotovo! Enkrat za zmirom smo pokazali Vipavci, da Bleivveis-KleČeplazovi komandi, katera je hotela iz gole sebičnosti in gospodoželjnosti vse delavne poštene naše može zatreti, ako nijso pred Gosto i Bleivvcisa pokleknili, — nikdar več ne bodemo prikimali. Od bornega kmetica do dobro se imajočega kmeta, od malega pisača do velicega doktorja, odločno smo stopili pod Častno zastavo : vse za narod, omiko in svobodo! Proč s hinavstvom! Iz (ijoi' na Vipavskem 7. okt. [Izv. dop.] V novejšem času so začeli tudi med Slovenci duhovni gospodje pogosto prižnico za politiko zlorabiti. Prištevali so se k takim „oznanjevalcem Kristove vere" večji-dcl le mladi, fanatični kaplani. Ta kužna bolezen se pa zdaj tudi starih poprijema, kar smo mi Gočani že dve nedelji opazovati priliko imeli. Do zdaj je bilo našemu „gospodu" dovolj, da je le tu pa tam med pridigo nekoliko zaropotal nad liberalnimi časniki, knjigami itd. sploh, ki raztrošajo „ma-monovo vero" med pobožno ljudstvo. Ali dve zadnji nedelji se tudi on spravi na „kle-rikalncga šarca" (seveda ne prav lahko) ter jame prav neumno udrihati po „Mlado-SIo-vencih", kolikor mu le njegov zamotani jezik in kratka pamet dopusti. Hotel je na svetem mestu agitirati za klerikalnega kan- didata, nemškega grofa II o h e n w ar t a, ker pa nij imel posebnih klerikalnih zaslug našteti, jezil se je le na Mlado-SIovence, ki so „vero iz programa izbacnili", ter priporočal ljudem, da imajo le tacega moža za državni zbor voliti, ki ima „vero" in gorečo ljubezen do naroda, ne pa take ,,razuzdance", kot so Mlado-Slovenci, ki si tako daleč upajo kmetom svetovati, da naj duhovne le v cerkvi poslušajo, ne pa zunaj cerkve. Dalje pravi, da Mlado-Slovenci duhovna zavidajo, ako ima .'{00 — 400 gl. plače (rcsV Ur.), drugih uradnikov pa no vidijo, katerih plača na tisoče znaša, s katerimi se sč svojimi nali španimi hčerami šopirijo, itd. Razlagal je še druge reči, katere tukaj naštevati bi bilo presmešno. Saj se jc še ljudstvo posmeho-valo, da zna naš „gospod" tako lepo otrobe vezati, ki si je dal za nalogo, razkladati rožni venec, naenkrat je pa, kot zajec iz grma, na te klobasarije preskočil. Vprašal bi vas, gospodine moj! med katero stranko je več razuzdanosti in med katero več ljubezni do naroda? Poglcdite le nekoliko na farovž v našem trgu, in spomnili se boste onih škandalov, ki so se preteČeno leto tu godili, in kateri so našemu ljudstvu še v dobrem spominu. Dajte se podučiti nekoliko o privatnem živenji vašega ljubljanskega klečeplaza, dr. Goste, in tu boste zopet sprevideli, med katero stranko je več razuzdanosti. Kar se pa tiče ljubezni do naroda, le poglcdite nase gospodine ! Včeraj je izbirala naša občina volilne može v Vipavi. Izvoljena sta bila naš vrli župan g. Jože FerjanČič, na katerega smemo mi Gočani ponosni biti, in g. Maks Vidri o, trgovec, oba odločna narodnjaka, ki bota volila dr. Razlaga za poslanca. Zdaj vidite, g. k u rat, kaj vam je pomagalo vaše agitiranje na leci. J Z nIOVOIIKKIII €m01*1C* 0. okt. [Izv. dop. ] Naša reč napreduje. Kljubu temu, da stari rogovilež Scidel našo slovensko okolico svojo kandidaturo nadleguje, je teren mu jako izpodrivan. Jarenina, kjer je prej Scidel štel 3 ali 4 svojih volilcev, so mu jc izneverila. Prvotne volitve so , kakor je telegram iz Jareninc to že izjavil, Seidlnu v naših krajih narodni stvari na čast. Izmed sedem volilnih možje 5 narodnih, 1 Seidlnov, 1 nezanesljiv. Za eno faro to dokaz jako velikega narodnega napredka. Največji privrženci Sei-del-novi so propali letos proti narodnim vo- Rusini pak, kakor gališki, vladne in ustavo-verske kandidate podpirajo. Oi/erski Svhi imajo pričakovati nova tlačenja od strani Magjarov. Vsaj vladni listi v Pesti magjarsko vlado hujskajo, naj zatre narodno agitiranje srbske „omladine". Magjarska ustavnost. V m* nje đrinT«-. S t-«mor!.i bodoč, kralj Chambord kar ne more trobojne zastavo sprejeti. „Fi-garo" ga prosi, naj to stori, češ, da 8e Alzasani vsi drže še trobojne zastave, in da bi se potlej odločno odvrnili od Francije, ako Chambord se svojo zastavo prodere. „Kadar si s trobojno zastavo priborimo novih zmag, kadar z njo dobimo iz Berlina vjete zastave, potlej spremenimo barve!" pravi Figaro": a Chambord menda no bo mogel tako dolgo čakati. — „Journal de Pariš" že našteva ministre, ki naj jih Chambord izvoli. Mac-Mahona nij med njimi. Špsti pri tej priložnosti, — ako na kakšnega volilca, kateri ne ve , zakaj so ti listi oddajajo, in ako župana povpraša, zakaj bodo ti listi ? — ali veste kaj njim odgovoriti? „Ja — za nič! To nij nič!" O župan! kaj se tebi zdijo najsvetejše narodne pravice, ki nam jih je cesar podelil, da si moramo moža iz svojo sredo voliti, ki nas bode na najvišjem mestu zagovarjal, in našo najpotrebniše in svetojše pravice branil — nič? Pa škoda za čas, papir in trud, da bi več pisal o ti Lukšavi kreaturi, ki nobene časti ne dela naši vasi , marveč sramoto. A vendar bode vsak pošten okoličan dne 16. oktobra v Trstu glasoval za našega N a b e r g o j a. lae I.JufomcrNklli Korit? 7. sept. [Izv. dop.] Vsak, kdorkoli nij bil že dolžo časa, recimo od one dobe, ki smo t Ljutomeru prvi slovenski tabor praznovali, v našem ormoško-ljutomerskem okolji, bode se ji je kot sramežljivi devojki, da je to le tajen srčan ogeuj , ki pa ne zasluži, da bi se grajal. A zastor so jo naenkrat razpral. Kar je bila Julija zapustila mater, nij zatisuila očesa. Bila jc preplašena, sanjarska. Slišala je, da je tekel gospod Larcev po stopnicah, čula ga je tudi, ko je šel po stopnicah nazaj; kajti ker jc urno hotel uiti, nij mogel na tiho hoditi. Potom jc zadoncl očetov glas, potem se je slišal materin, ravno tako nerazumljivo šepetanje materino in Edmondovo, njiju tihih besedij iu zadnjega objema. Putem je ona skočila v sobo , je vse videla , vse razumela; a pozneje je bila sama, kajti hotela je premeriti velikost njenih močij ter prema-trati globokost žrtve, v katero bo je potopila; vso jo v njej obnemoglo. Imeli bi vzeti za soproga ljubimca svoje matere, inače bi oče zvedel resnico. Morala bi se odpovedati Emilu, ter ponuditi se neznanemu možu .... Jc bilo k nam prišedši veliko spremenjave našel, kolikor na polji gospodarskega blagostanja, toliko na polji narodne zavednosti in ro-doljubja. Kar zadeva gospodarsko blagostanje, mora se priznati, da je isto obče mnogo pohnjšano, ker so tri letine zaporedom slabo in loše obrodile in ljudstvo naše v rna-terijalnem oziru nij moglo napredovati, komaj, da si je z velikim trudom in največjo pridnostjo svoje potrebe vtišalo. In to materijalno slabostanje ljudstva tudi v duševnem in narodnem razvitku nij vspeha dajalo. Naša okolica pošilja v zadnjih štirih letih na pol manjši broj učencev iz domačih v Brednje šole, kakor prejšnje dobe, kar je le jalovo materijalno stanje ljudstva krivo. Čitalnice narodne, ki smo jih pred malo let s tolikim pogumom in navdušenjem širili po celem slovenskem svetu, denes že, kakor pri nas, tako tudi po drugih slovenskih krajih preveč molitvarijo in umirajo. Naloga in namen vsem tem društvom bil jo širiti narodno zavest in rodoljubno gibanje med narodom. Dovolim si vprašanje staviti na naše rodoljube, ali se je ta naloga že rešila in naš program izpolnil? Ker ti rodoljubi naši pravijo, da so so Čitalnice preživele in ljudstvo torej ne mara več zanje. — Jaz menim, da ne ! In te trditve tukajšnjih rodoljubov, kateri so pred malo časa šc osobitim plamom narodnega duha goreli, zdaj pa so skoro žc kot izgoreli vulkani, ne morem nikakor opravdati. Mnenje in nakanenje, stvar jati ljudstvu zopet nova društva in to narodnogospodarska, v katerih bi se imel širiti materija I ni napredek, kolikor podučuimi predlaganji, toliko dobrimi spisi o gospodarstvu, je hvalevredno in lepo in se tudi celo zlagam s takim podvzetjem, ali nikakor zato ne mislim, da bi ta društva morala umoriti čitalnice. Čitalnice naj šc za naprej zraven teh novih društev obstoje, naj nastanejo in se pošteno gojijo, ker Čitalnice, ti zavodi, ki so izklju-čivo posvečeni narodnim namenom, imajo nam šc marsikatero važno nalogo rešiti. Če smo mi narod na toliko obrestih, da od no tarjev in odvetnikov zahteva slovenske vloge in da se jim take na zahtevanjc tudi dado, nikoli nijsmo šc dela dokončali. Naša reč Šo dalje sega. Kakor dragi čitatelji iz tega že razvi deti zaniorejo, nastopila je v naši okolici v narodnem gibanji nekaka mlitavost iu mlaenost. Iu temu je krivo to, da naša naprednjaška to moči? Ona nij verjela. Uro dolgo je bila v svojej sobi, noč jc bila mirna, veter je prijetno pihljal. Nič se nij spremenilo, vse ji je bilo strahovito. Padala je v vrtoglav iu grozovit propad. Zakaj je govorila, zakaj je poslušala srce, ne samo srce, tudi nagon? To je bilo močnejše, uego ona. Julija si je to vedno ponavljala. Ali ji jc bilo vztrajati? Gotovo ne. Hotela sc jc rešiti za Emila, ki ga jc ljubila. K takemu ravnanju je imela pravico, dolžnost; jc-li hotela njega mesto druzih izdati? Svitlo jutro sc naredi. Hladna sapica zapodi čez drevje lahno šumljanje, tiči začno žvrgoleti. Vsa priroda se razsvetli. Julija sc čuti prokleto. Nasprotje med lepim dnem pa med njeno osodo jc bilo preveliko. Temna resignacija pride za burno noČj<'>. Nij jej bilo mari nijene stvari. Niti na levo niti na desno gledaje jc tekla proti svojemu koncu. (Daljo prih.) stranka nikakor ne spolnujo toliko, kolikor v močeh ima, nasproti pa nazadnjaška t. j. popovska stranka (katerej bode sicer skoro k počitku zvonilo) to našo nemarnost dobro rabi in dela na vse kriplje, da nam ovčice v svoje toro dobi. Ta mlačnost, rekel bi, le-nost naših rodoljubov kriva je ravno, da je popovskomu Hermanu v ljutomerskem okraji zagotovljenih še mnogo. Naši popi gredo v tednu od hiše do hiše in ponujajo svojega zveličarja, v nedeljo pa ga z grozensko ener žijo s cerkveno govornice priporočajo pobožni družbi, malo da hripavi ne postanejo. Domače stvari. — (Iz Dolenjskega) smo včeraj poročali, da bode g. Pfeifer gotovo izvoljen. Denes urno dobili od drugega dopisnika poročilo, ki pravi: V krški občini jc voljenih !>, v studenški 7 volilnih mož. Vsi so za narodnega kandidata Pfeilerja. V cerkljanski občini je izvoljenih O volilnih mož, med temi jc 7 odločnih za Pfeifcrja, 2 sta še dvomljiva. Dober izid volitev se naznanja tudi od sv. Križa in Velike Doline. V krškem sodnijskem okraji pa tisti IrkiČ ne bo ni enega glasa dobil. Tedaj bo imel g. Pfeifer lepo zadosten je za grdenja, katere jc stari niei\veis v „Nov." nanj metal. — (Iz Senožeč) se nam piše 10. okt.: Izid denašnjih volilnih mož za trg Senožeče jo za narodno-liberalno stranko povoljen. Izvoljeni so gg.: Ivan Zagorjan, Jože Piano in Karel Demšar. Vsi trije bodo gotovo volili g. dr. Razlaga. G. Jože Zelen, ki se je toliko po „Novicah" širokoustil, jc pri volitvi propadel. Živio naš državni poslanec dr. Razlag! — (V S e n o ž cčah,) zelo nevarnem kraji — kakor se nam telegrafi eno poroča — so voljeni privrženci dr. Razlaga, llohen-wavtovci sijajno propali. Zivio Razlag! — (Iz Razdrtega) sc nam piše okt.: Pri volitvi volilnih mož je volila Hrcnov-ska župauija na Razdrtem 8 volilnih mož, od katerih je 6 za Razlaga, l je dvomljiv in 1 za Hohcmvarta. — (Iz Notranjske) nam piše prijatelj : Našo chance stoje izvrstno. Le v Knc-žaku in Zagorji voljena sta duhovna Drob-nič in Mlakar. Duhovnik — sam je žalosten trdil prijatelju, da IIohen\vart ne bo niti 20 glasov dobil. — St. peterski, trnski , sv. mihelski in košan.ski duhovni so ostali na cedilu, St. peterski volil je trnskega, zadnji St. peterskega, imela sta tedaj vsak en glas, St. mihelski, kateri so je v „Vater-landu" ustil, da je pri volilnem shodu v Postojni zastopal 5000 duš, pa uiti enega. To je blamaža! Velikan Simcu nima nobenega glasa, njegov fajmoštor tudi ne enega. — (Iz Veli ko ve a) na Koroškem se v „N. Fr. Pr." piše, da so ustavoverci popolnem propali pri volitvah volilnih mož („total durchgefallen"). Potem tacem jc Slovence A. Einspicler gotovo voljen. — (Iz Vrbe na Koroškem) se nam piše: Volili smo osem volilnih mož; sedem jc zanesljivih narodnih, pa tudi osmega bo-demo prijeli, da bode z nami glasoval za narodnega kandidata, g. Fcrdo Vigele-ta. Živeli! — (Iz slovenje-bistriškega okraja) sc nam piše oktobra: Volitve volilnih mož sc v našem okraji precej ugodno za n a rod a o stranko vrše. V aniartinski fari, v Tinjah iu sploh po Pohorji so narodni možje izvoljeni, pa tudi v slov. bistriški okolici, v laporski in makolski fari bodo volilni možje gotovo za g. Pajka glasovali ; samo v Cresnovci je glasoviti nem Škutar Sorscbag, ali boljo rečeno, njegovo vino pri nekaterih ljudeh prodrlo. Sicer pa bode slov. bistriški okraj, ki je pri poslednji volitvi le 13 narodnih volilcev izmed 46 imel, zdaj poka/al, da se je tudi tukaj začelo vedriti. Upati smemo, da bodete iz našega okraja dve tretjiui volilnih mož in še več glasovali za g. Pajka. — (V Slovenjem Gradci) je jutri, v nedeljo slovensk volilni shod, pri katerem se bo slovenski kandidat, g. Pajk, volilcem predstavil. — (Iz Slatine) na slov. Štajerskem se nam poroča: V celem rogatskem okraji so duhovniki pri volitvi volilnih mož sijajno propali. Izvoljeni so ali narodni liberalci, ali neodločni možje, nekoliko tudi nemšku-tarjev. Dobro bi bilo, ko bi g. dr. Ploj v ta okraj prišel, ter še neodločne za-se pridobil, kar ne bode teško, ker naši ljudje za klerikalce ne marajo čisto nič. — (Iz Postojne) sc nam piše G. Fr. Padar nadaljuje tudi v tem šolskem letu predavanje naslednjih predmetov na tukajšnji ljudski šoli: a) Nauk o Krasu in pogozda-vauji Krasa, b) umno poljedeljstvo, c) gozdno varstvo, d) bučclorejo in sadjerejo. — (Iz Nabrežine) se nam piše: Pretcčcui petek po noči jc šel neki železniški delavec, Anton Rernadello, preko kolodvora po svojih opravilih. Ker je bila tema, nij vidil daleč okolu sebe. Kn'i mašini, katera je prišla proti njemu, so je izognil, ali od druge strani pride druga, ga vrže na tla in ga vleče kacih 12 korakov saboj. Reveža je stisnila preko trebuha tako močno, da je čez tri ure v velikih bolečinah umrl. — Nekaj dni poprej jo na železnici tudi nek finančni stražar našel svojo smrt. Ko je bil vlak že odhajaj e iz postaje Cormon* v tek prišel, se popne mož na voz, ali vlak je tekel že preveč naglo. On pade pod voz in kolesa ga zdrobe do mrtvega. — (Živinski tat.) V noči na 23. sept. se jc iz zaprtega blova Antona Dima-tovega v spodnjih Zerijavah v mariborskem okraji ukrala krava. Tat dozdaj še nij znan. Razne vesli. * (Potujoče miši.) so na Ogerskcm v temeškem in torontalskem komitata povsod veliko škode napravile. Šle so v neŠtevilni množini čez polja, posebno čez koruzna, in so vse v puščo spremenile. Ta grdoba pre-gloda najbolj debela koruzna stebla, da sc podero, da morejo miši zrnje p0krat svojo ceno za zdravila. V plehastih policah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. f>0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 34 funtov 86 gold., — Revalesciero-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesoicre-Chocolateo v prahu iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., -18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 'JO gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du llarrv & Oomp. na l>u-uttji, Wa\llflaengassse št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v «.n»