Leto LXXV., 2t. 51 Speđlzlooe ta tbbonamento postali Poštnina plačana v cotovini LjuMjana, četrtek, 4« S943XXI Cena so cent. UKUAJNiBl VO LN UFKAVA: UUBUAMA, PUOCiNUCVA OLJ CA d — TELJCFUM: 51-22. 31-23, 31-24. 31-26 is IZKI^TUCNO ^ASIUHSTVU s& ogiaae ta Kraljevine It&llie tu iDOzem«tTi tma Računi prt poStno čekovnem UVIOVF PIBRI.iriTA !T*IJANA S. A- %W,ANO LJubljana štev 10-351 aaa opolrtna — CONCESSION AR1A CSCLUSIVA per is pubblicita Z\v61fuhr B*atta <;bjavlijro z velikim ooudarkom *n vidrrm naši- v Du eievc dnevs >• povelje velikim edinicarr. k *e vraća in i vzhodnega bojišča L'St- uporabli-.k *o pr ko za poveličevan ,e hrabmst t pr.žrtvnval neca duha taliianskh vojakov k *c *kupn< f. nemškimi tcvariši na vzh"di err bojfSCtJ vzd"/al morda naisrd'tejše n mo da naitrdo-vratnejše boie v tej vojn- s čimer *o pro slavili svoje pranore nove Mussolinjtve Italije z najčistejšo slavo Budimpešta. 3 marca s List »Pesti Uy--kraLka propaganda razširjala v zadnjih tednih o m.rovnih predlogih. Italija in Nem-č:ja ne bosta odlož U orožja dokler ne d;-sežeta popolne zmage, ter sta odločeni vzpostaviti v Evrop; nov rea in osvobodit Evrope boljševiške. plutokratske in židovske nevarnosti Izredno vehk poudarek so l"st-dal; tudi odlikovanju princa Umberta kateremu je Hitler podelil veliki zlati križ reda Nemškega orla. Barbarsko postopanje Anglosasov z ujetniki Bangkog 3 marca s. Nov dokaz barbarstva in nečloveskh sistemov ki iih udo-rabliajo Anglosasi do ujetnikov ie neda vno priznanje mnistrskega predsedn ka Nove Zelandije Frazerja. da ie bdo v nekem koncentraciiskem taborišču na Novi Zelandiji ubitih 48 ianonskih vojnih ujetnikov, ranjenih pa 63. za Obkrožene sile Rim. 3. marca. s. Pod predseiništvom senatorja G:uriatija in oh ravzočnosti državnih tajnikov za vojsko, nvmarlco, loti:-stvo in finance se je v senatu sost^la komisija Za Oh-rnžene S;le Pred pričetkor zakonodajnega dela je prod.^er^k pozval komisijo, naj počast: ob obletnici slavne smili princa Amadoa S^vcjskega v jvod^ d'Aoste niego\r rornin z enominutno spoštljivo zbranostjo. Obravravanj ^n odobreni 90 b;li zakonski načrt', tičoči se obnove listin c smrti in rojsr.vu (poročevalec Rossini). izrednoga rektrutiranja oficirjev zbora Glavnega stana (poročevalec Cle5ri). osrednje kemsije za napredovanje (porcčeva'ec Amnntea) izrednih ratečajev za imenovanje za kapitane in prročnikc \- zboru pomorskega :n-ženjerstva in momarištva (poročevalec Giuseppe Kota) položaja in napredovanja oficirjev kr. morn?.r:ee (poročevalec G<5nz>, pogojn k sklopov predvide" ;h z zrakonom 9. julija 1940 (t.cročevalec Mormir.o). nro-stopa albanskih ai?tivn:h oficirjev iz rtrugh rodov Kr vojske k Kr. karabinjer jem (poročevalec Spiller)- vpisa v skrb tveni fond za podofic rje Kr vojske ^clof jc rjev vpoklicanih v službo (poročevalec Tua^. p -aebnih dopustov za oficrje Kr. lotTprtva (poročevalec I^ombn.rd) položi->a podoficir-iev. Kr. vojske (poročevalec Tall^ricoK od_ "krtinin za poda'jšano permanent- ost v letalskih oddelkih (p"ročevalec Liotta) R^i-zen predrednika komis je in zastopn kov Vlade so se razprove udeležili por čevalci in 5?enr.torji Zoppi. Dobeno in Cucc\ Izjjznz izvedba nemških operacij Siabo u^lejstvovanje sovjetske izvidnišKe službe Berlin, 3 marca ?. Med v naprej določenimi kretanji vzdolž srednjega odseka viihodne fronte so nemške čete izpraznile, kakor obvešča današnje vojno poroč lo nemških oboroženih sil, prednjo postojanko Ržev. Ta kraj ie postal kakor Demjansk po več ko enoletni borbi, ki se je bila zanj-simbol neporušnc£,a nemškega odpora proti napadajočim bo!;:ov:Akim množicam. Tako kakor južno vzhodno od Ilmenskega jezera so Sovjet tudi pri Rževu vedno znova snovito napadali z mnogo močneišimi silami v pr'meri z nemškimi. Napadi so se pa v ' orbah brezprimerne ostrost1 vedno izjalovili spričo h:a'ovega odnera nemških čet. ki so tudi tu v celoti izpolnili poverjeno jim naloga Sprčo dejrtva, da posest neknj kvadratnih kilome:.-ov oziemlja v tem posebnem prmen; ni bila nobene taktične važnosti ir. ker je bil smoter kar največjega iztrošerna -ovražnico dosežen, je nemško vrhovno novelio;štvo fklen/Io opustiti po-to^anke okroi: Rževa z zdaj popolnoma uničenem mc=tom. ki ie ob pr'četku borb imelo 50.000 prebivalcev. Nemške zasčitnice so v popolnem boinem redu zapustile zvečer 2. t. m. to področje, ne da b; ble kak^r koli od sovra'nika motene. Sovražni!: je komaj opaz.il kretanje nemških čet. Savjeti so tako včeraj vko_ rakr. j v Rž^v, iv-^crerra j:m * i usnelo zadeti s silo v obuprrh napadih, ki so se ponavljal/ nad leto dni. Dejstvo, da boljševik] niso v primeru Demjan-ka niti v pr:meru Rževa opazili rednega um'fci ^emških čet, ki je trajal že dlje časa in da o naznan li, da so za-vzea Demjan-v: v nakoku. kaže kakor poudarjajo v tukajšojih vojaških krc>o?h, do tako letal ko kakor kopno izvidništvo sovražnika deluje precej slabo, Httđe sm/Tzžn* izgube psi Dcmjansltti Berlin, 3. marca. s. Zadnje nerrško vo>-no poročilo poreča o klinu na področju pri Demj-nsku. S to akcijo, pcud r ajo v lu-kaišn-'ih vojaških krogih se j-> ' renutno zaklju'i'a dolga vrsta operac!j ki so trajale nad 14 mesecev in sicer o:i 6 januarja leta 1942 OJ 8. jmtia Ja do 1. marca leta 1942 se je v hudih b rbah kakor popolnoma osamljena trdnjava, oskrbovana samo po zračni peti ju~a*ko boriln skupina nemških si1 ped povelj tvem generala von Brookdo: f-Kalefe da Divizi e z raznih po^-očij Nemčije so vzdrža'e kn odbijale stalne si vite napade št vilčno močnejšega sovražn ka in so se odlikovale s svojim navdušenjem m junaštvom v tem izredno težavnem področju Po izredno l~u "i zimi leta !94"'-'t2 ao bi V z ofen fvnlmi operacijam! maršala Buscka. kate: err u s-> odlično pomagal let"lske sile prd pcve'st om ge-neiala HePerja. vzp^s*av!j?^e zveze z junaško skupino izoliranih sil in od tegu trenutka naprej =>o sku*a e sovjetske čete neprestano, toda vedno zaman, z izredno hudimi napodi z p^t pr^se^a*; ?ve f do te-°ra kllra Ti napadi so bili ve 'no bre2»-plodni in so zahtevali izredro krvave žrtve Na tem boj'išču je bilo r-e^ o^eraci-iami od 8. janu^r^a leta 1912 nr.p-ej ujetih 30 "lp sovjetskih vo'a'ov !n a etih a!i uničenih 2292 tankov, 617 t-pov v-eh kalibrov 4^6 mo$nfirjev in strojnic Uničenih je bilo tudi 125 sovjetskih letai. Sovjetske letalske izgube v februarju Berlin. 3 marca s. Nemška poluradna agencija doznava, da so sovjetske letalske sile v februarju izguble 886 letal od katerih je bilo 701 sestreljeno v letalskih borbah. 118 letal ie sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh B3ji na finskem odseku Helsinki. .3 marca s. Finsko vojno poročilo javlja' Na fronti Kareliiske in A«mu->ke ožine je f nsko topništvo učinkovito ->b?tre!ieva)o utriene postojanke in taborišča sovražn h čet Na fronti Vzhodne Karel i je je sovjetska stotnija v odseku Ru-kajdrvija prekorač'la neko zmrznjeno Jezero in ^pa^a finske postojanke, a se j« morala po triurni borbi v neredu umakniti z občutn.mi izgubami. V borbi nad vzhodnim odsekom Finskega zaliva so finski lovci sestrelili tri sovjetske lovce, nad Karelijsko ož:no pa četrti sovražni lovec, ne da b: sami imeli kaj zgub General Bicke padel med bojem v prvi črti Berlin, 3. marca. s. Na elu svoje oklopne divizije SS je junaško padel boreč se v prvi črti ni vzhodni front! general Teodor Bicke, odlikovan s hrastovim Ustom k viteškemu križu reda železnega križa. Junaško je padel tudi eden izmed naj-hrabrejs'h nočnih lovcev nemškoga letalstva kapitan Ludvik Becker. vitez železnega kri->n. na dan. ko mu je bilo podeljeno visoko odTfkovanJe s hrp.flfeovfm Ustom. Kapitan Eecker je zmagal v 46 ncčndh letalskih bitkah Doneč dosežen na široki fronti Berlin, 3. UMU ■ s. V odseku Miusa 90 nemške čete cdbilo, kakor poročajo • vojaškega vira, več «»ovjetskih napadov. V področju Izjuma so cddelki vojsk.- in SS nadaljevali napade in dos- P oec na šjroki fronti. Tud' vzhod'o od Slavj:iMka in severnovzhodno cd Harkova se nemške napadalne operacije nadaljujejo z u°poh m Uspešni boji bombniških es kader Berlin, 3. morci. s. Nemlke eakadre bombn kov s3 napadle včeraj iTTTlfaiii oddelke ob gornjem toku Dni \ tem ki kor tudi na podi-očju Harkova in Kvero-zapadno cd Kur:-k;i Je imol iOVi • h 'Z— redno hude izgube v rcinrtettntli sli. t.a napadih, ki so trajal! ves dan. Zgledno zadržanje berlinskega prebivalstva Berlin. 3. man 1 s 1> podrobnoisti o zalednem sadržan ju berlin-skega prebivalstva pred napadom med njim v noči na 1 mai^ec Pred, tavlja. da sovražni nupad ni do-ept-l u.av-nega smotra, to je povzročitve rtrahu :n nereda med civilnim preb"valstvom. Poudarja se nasprotno, da sta vladala večji mir in večja hladnokrvnost prav mm. kjer so bili napadi najhujši. Čudovito je bile* na primer zadržanje boln čark in Otebja * neki zadeti bolnici, iz katere ie bilo tre l med divjanjem požara spraviti bolnike. Med trajajoč m napadom so se m<^l ženske neprestano žrtvovali, tako du n't en bolnik ni bil prepuščen k memu Gla\ma skrb je bila posvečena najtetjini bolnikom. pO cbno zaslužno je bilo rud! delo pa-9 »cev, ki sicer niso vedno mogli tako} pohiteti v kraje, kjer bi bila njih navzoč potrebna, a so zastavili vse IVO je s le in omejili ter gasili najhujše požare, ki jih povzročile sovražne bombe Na ta nn-! čin je bilo mogoče rešiti tud neki znanstveni zavod, ko je ogenj že razsajal v vsem pos'opju Treba ie oe&enil tudi neutrudno delo pripadn:kov orr stranke in oboroženih sil, k' so biLi dragocena pomoč. Vladar na zadušnici za vojvodom D'Aosta Spim'jiske svečanosti po vsej Italiji KTm, 3. mirca. s. Davi oh 9, je bila v Kr. cerkvi sv. Sudaria <>b vzvišeni navzočnosti Vel. Kralja in Cesarja opravljeni masa za-đnSrjca za pokf>jnega V jvodo D'Aosto. Navzoči so bil] E';sc. državni podtajnik v preds* »Iništ\\\ ministrskega sveta ket ya-stopnih Vlade, aksceience rn vitezi reda sv. Anminziat.-i n eeictni Krriljevi dvor. Rim. 3. mirca s Ob prvi obletnci slavne srrrti vojvode D'A(35te so bile v vsej Italij' na pobudo fašističnega zaveda za ltarjansko Afrike* in Stranke velike svečanosti. V Rimu je b"1a svečanost v en: ^med dvoran zavoda v palač' Brancaccio Navzoči so bii: kvadrum\ir m iršal Italije de Bono. pred?c('niki senata Zbornice fa:'iev in korporacij ter Kr. akademije Italije, člani Velikega sveta Vlade in di- rektorija PNF. nvnister Kraljeve hiSe, guverner, prefekt, zvezni ta;nik in najbolj ugledne (MKO nosti naroda v vojni, nadalje veleposlanik; n drugi odličniki. ?rišli so tudi diplomatski n fitopniki vseh držav trojnega pekta Caatno j službo so imeli oddelki policije Italijanske Air ke v gabun formah Na častnih sedež h pod 1 veliko sliko junaka s>> bili tajnik Stranke Vtdus som. min;ster za Italijansko Afrko Feruzzi predsednik zavoda za Italijansko Afrko I an ;n podprtdacdnfk Kossetti. Po pozdravu Kralju Cesarju in Duceju ie uradni govornik Cario Scorza. podtajnik PNI z globokimi besedami oćrtal \isoki lik lunaka vzvišenega princa Savojske hiše. povej ^ ujoč najčistejši simbol m najvišjo žrtev vojvode D'Aoste. Pcdmcrnlška nevarnost za Angloameričane še vedno narašča Pr znanja prvega Uvda angleške admiral!tete Rim. 3 marca. Na seji spodnje zbornice je ob razpravi proračuna mornarice prvi lord admiralltete Alexander podal nekaj zjiać'lnih pri/manj o izgubah angleške vojne mornarice med oskrbovanjem Rusije preko severnih poti in glede izg-ub na Sredozemskem morju. Konvoji v Rusijo je izjavil Alexander so nas stali dve križarki, 10 rusUcev In 10 manjših bo-nih ladij, številne trgovske ladje in dragocena človeška življenja. V povračilo nam je bila pomoč Rusij: poplačana z veliko dividendo za stvar združenih narodov. Alexander je nadaljeval: V zadnjih operacijah za oskrbo- vanje MaJte smo kljub blokadi utrpeli izgubo treh križark, dveh nosilk letal, 9 ru-šicev in mnogih parnikov. Govoreč nato o podmorniškj vojni >>si je i prvi lord admiralitete priznal, da je šte-! vilo podmornic, ki jih gradi ovražnik, še j vedno večje od števila podmornic, jih : uničijo zavezniki, izrazil pa je ipam?, da. se »ta razlika manjšam. AlexanrW -e n&to dodal: Potreba dodatnega spremstva za konvoje je skrajno nujna :ljub številu v ta namen zgrajenih edinic, ki imajo popolno prednost v gradnji. Eno leto indijske borbe za svobodo Radijski govJr indijskega voditelja čandre Boseja Rim, 2. marca s. Ob prvi obletnici proglasitve borbe za neodvisnost Indije je danes govoril po radiu ćandra Bose. Omenil je svoj poziv, ki ga je naslovil pred letom dni na vse. in je povzel na kratko napredke v dvanajstih mesecih gibanja za osvoboditev Indije izpod angleškega jarma. Medtem ko Mahatma Gandhi kot simbol indijskega narodnega ideala s samoZr-tvovanjem protestira oroti angleškemu terorizmu, pridobiva pokret za osvoboditev Indije v vsem omikanem svetu vedno več simpatij. Candra Bose je z ognjenimi besedapoi ponovno napadel angleško trinoško barbarstvo ki je zakrivilo nova zapiranja In umore nedo'žnih državen nov Poudaril je. da se bl'.za ura. ko se bodo vsi Indijci združili in se borili za svobodo ter zadali angleškemu tmperilu smrtni udarec. Na ruševinah tega imperija. Je rekel Bose, se bo dvignila nova Indija Vsi Indijci imalo dolžnost uvrstit* se v vrste borcev za svobodo. Z gveri'jsko vojno brez murilnonri. ki jo mora biti Indija, se namerava doseči vojni smoter: ohrometi angleško e:\llno uprivo in uničiti angleško vojno proizvodnjo v Indiji. Ob zaključku je Bose naitel velike poraze Angležev in Američanov v Evropi in vzhodni Aziji ln znova podčrtal, da se morajo vsi Indijanci pridružiti borb: proti angleškemu imperijalizmu. * Trkjo, 3. marca. s. Agencija Dom^j de* znava z nekega japonskega opoi iščh cb indijski meji, da je japonsko letalstva med nekim sovražnim letaJsk m napadom sestre« lilo štri letala ki so skušala prelctet: p.od-rceje Arakana Dva j3pon ka loven srtr« ia-dalje sestrelila eno sovražn lovsko letno tipa >Hurrican* nad področjem Ak aba Y obeh letalskih spopadih japonsko letalstvs ni imelo izgub. Tokio. 2. marca s Zbornics parijev je n.* plenarni sejr soglasno odobrla proračun z.s davčno leto 1943/44 Proračun izkazuje 13.27* milijonov jenov izdatkov. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 4. marca 1943-XXI Nepremičninski trg v februarju Tako penuđ&e kakor pcvpraševanja po primernih nepremičninah s a bile znatne — Nove kupoprodaj -ne, darilne in druge nepremičninske pogodbe Ljubljana. 4. marca V februarju »ta se nepremičninski in posojilni trg razvijala, d.volj živahno. Dosegla sta približno meje prc.-.šnjih mesecev: poplaćanih je bAo večje število manjših pa tudJ večjih posojil, istočasno pa so rasi de_ nami zavod j med njimi na prvih mestih Pokojninski zavod. Hranilnica ljubljanske pokrajine in Mestna hranilnica — dal mnogo novih pcsoj;l, ki so pa le v izjemnih primerih presegli 100 000 lir. Med novimi posojili n hipotekami hi bilo omeniti da je b!lo izplačanih 80.000 lir ženi nekega zasebnega uradnika, rekemu Inženirju 30.000. nekemu posestniku na Jegličevi cesti 150.000 lir. nekemu notarju 96.000. gradbenemu podjetniku in njegovi ženi 95.000. višjemu državnemu uradn;ku 11.000, neki posestnici s Tržaške ceste 30 000 lir, nekemu črkostavcu 24.000 lir, nekemu bivšemu novinarju 44.000 lir. bivši posestnioi z Bleda 150 000 lir. odvetniku v Lrcgatcu 50.000 Ur, rekemu mesarskemu mojstru 30.000. trgovskemu pomočniku 12.000, neki zasebnic] 40.000 itd. Med ukinjenimi terjatvami je bil med najvišjimi dolg nekega trgovca iz ljubljanske rkoliee v viš:ni 161 000 lir. Mestna občina je v februarju izdala tudi nekaj stavbnih dovoljenj za manjše prezidave, adaptacije in podobno. Tako je Franc Vovk iz Kolezijske ulce d bil dovoljenje za zgradbo nadzidkn na svoji parceli v Tr. novskem predmestju. Vinko Battel'no iz Kotnikove ulice je dobil dovoljenje za zgradbo skladišča in odprte lope na področju kat. c-bč. Sv. Petra predmestje I. del. Stane in Pranja Pcdlesnik sta dobila stavbno dovoljenje za gradnjo zas lne stanovanjske hišice v kat. obč. Viču. Stavba ie bila med tem že zgrajena in se že uporablja. Sklenjena ie bila tud' po ena darilna in delilna pogodba. Marija Seme jeva je darovala svoji hčeri Slavi šemejevi, zasebn: uradn cj iz zibertove ulice, svoje nepremičnine v kat. cbč. Spodnji š:ški. in sicer svoio posestno polovico obstoječo iz hiše št. 27 v Fran kopa nski ulici in vrta. Vrednost podarjene nepremičnine je bila odmerjena, v svrho odmere taks na 3S.000 Tr. Delilno pogodbo pa so sklenili Jakob Munih, železniški urad" ;k. Elizabeta Munihnva in Mar-gita KfenefcOva, posestnica v Zgornji Šiški Pod hribom. Razdelil-! so s' svoje solastne parcele v kat. obč. Zgornji Šiški, ki merijo 1538 kv. m. in na katerih stoji hiša. Jakob m Elizabeta sta prevzela vrtno parcele v velikosti 1012 kv. m. m stavb šče v izmeri 72 kv. m., Margita Kfenekova pa vrtno parcelo v izmeri 3S0 kv m in stavbišče v izmeri 42 kv. m. Od 1. do 28. februarja, so bile vpisane V asemljiško knjigo naslednje kupodajne pogodbe: Zora Boceva z Vodcvkrve ceste je kup'la v kat. obč. Spodnji Šiški dve zemljiški parceli za 160.000 lir. Jule Kavčič iz Ciril-Me-todove ulice je kupil v kat. obč. Brinjah dve parceli za 64.000 Tr. Pavla Jak«nVnn-va z Bleivveisove ceste je kupila v kat. obč. Brinjah štiri parcele za 100.000 lir. Adolf Remlc z Mirne peči je kupil v kat. obč. Spodnji Šiškj dve parceli za 270.000 Pr. Krnil jakil iz Prisoj-c ulice je kupil v kat. obč. Kapucinskem predmestju tri parcele za 350.000 lir. Stanko SkerI, trgovski uradnik iz Nunske ulice, je kupil v kat. obč. Zgornji Šiški njivsko parcelo v izmeri 715 kv. m. za 39.00) lir. Industrijec Ivan M^-dic iz Novega mesta je kupil v kat. obč Kapucinskem predmestju dve parceli za 600.000 Ur. Emil in Josip iMti>t:1 ;z Milčin-skega ulice sta kupila vsak na polovico v kat. obe. Viču—Gradišču tri parcele za 150000 lir. Stanko Gmeiner, posestnik na Jezic: sedaj v Malj vasi, je prodal Francu Vavpori. ču, mesarju in g:st'ln carju z Mesarske ceste in njegovi ženi Mariji njivska parcelo v kat obč. S toži ca h v izmeri 443 kv. m z? 30.000 lir. Inž. arh. Milka MeOveOov3, posestni ca iz Ilirske ul ce, je prodala Bajku Sajovicu )z škofje ulice travniško parcelo v kat. obč Karlovškem predmestju za 10000 lir. Gusti Raucherjeva, zasebnica iz Gledališke ulice, je prodala zakoncema J osi p t ni in Alojziju Romacu, lastniku Ljubljanske menjalnice stavbni prostor v kat. obč. Gradišču za 40 000 din. Kupna pogodba je bila sklenjena že 3. julija 1931. Janez Rreskvar, pooblaščeni civilni geo-meter s Ceste na Loko. je prodal Izi Pre-mrovovi, zasebniei z Vrtače, njivsko parcelo v Zgornji Šiški. Parcela meri 500 kv. m. in je kupovalka plačala zanjo 20.000 lir. Ista je v bližini kupila še štiri njivske parcele v izmeri 2130 kv. m. za 85 000 lir Antonlia Klopčičeva, posestnica iz Kolezijske ulice, je prodala Stanku ftkerlu, trgovcu iz Nunske ulice, njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 620 kv. m. za 58.000 lir. Janko Predovič. posestnik s Poljanske ceste .je prodal Hani Pečenkovi, ženi trgovca na Sv. Petri cesti, njivsko parcelo v kat. občini Udmatu v izmeri 1356 kv. m. za 45.000 lir. Zemljišče je stara struga Ljubljanice. Ivan Knjina, trgovec in posestnik iz Jer-nejeve ulice, je proda* Božidarju Sartoriju. ravnatelju Tekstilne tovarne, njivsko parcelo v kat. obč Spodnji Šiški v izmeri 551 kv. m. za 41 000 lir. Filip Bubnik, geometer in posestnik iz Tavčarjeve ulice, Ln Evgenlja in Franc Av-šie, krojaški mojster iz Petrarkove ulice, so prodali Rudolfu Potočniku, mllnerskcmu pomočniku iz Jenkove ulice, njivsko parcelo v bt obe Mostah v izmeri 298 kv. m. za 10.500 lir. Draga Cernetova, posestnica s Ceste na Ro?nik. ie prodni« Mari i' Pirkovičevi, posestnici in trgovki iz Velikih Lašč. dve travniški parceli v kat. obč Zgornji Šiški v izmeri 825 kv. m. za 41.250 lir. Josip Olup, posestnik s Starega trga, je prodal svoji hčeri Majdi Hladetovi, posestnici na Starem trgu. vrtno parcelo v k.at. obč. Poljanskem predmestju v izmeri 621 kv. m. za 40.000 lir. Erin^slr«* »r»-» ti Ur** t. nAPnc+ntp^ \ Srednje vasi, je prodala Minki žirovniko-vi, ženi mesarskega pomočnika z Dolenjske ceste, svoje posestvece v Srednji vasi kat. obč. Rudniku za 15 000 lir. Joža Podobnik posestnik Pod ječami, ie orodni Lenartu SiHrekarlu iz Vevč njivsko parcelo v kat. obč. Kašlju v izmeri 3C87 kv. m. za 30.000 lir. promet, za osebni pa t dolžini 11 km. Samo za tovorni promet sta plovni reki Krka in Zrmanja, in sicer Krka od ustja do Skradina v dolžini 15 km, Zrmanja pa od ustja do Obrovca v dolžini 11 km. — Tečaj za organizacijo kmečkih knjižnic in čitalnic, v Zagrebu bo prirejen od 21. do 28. maja tečaj za organizacijo kmeč-k h knjižnic in čitalnic. V tečaj bede opre-jete tudč ženske. Prednost bodo imeli prosilci, ki bodo sami krli stroške. — CXne in mezde se ne smejo zvišati brez posebnega dovoljenja. Državni uiad za določanje cen in mezd je poslal /sem velik m županom, gospedi rs kim zbornicam mestnemu poglavarstvu v Zagrebu, ralun-?kemu uradu ter glavnemu ravnateaistvu za javno varnost in red okrožnico, v kateri a-pozarja vse oblasti in ustanove, da se cene in mezde ne smejo zvišati urez njegovega posebnega dovolj« nja P: leg državnega rada za določa-ije cen in mezd, lahko ^ovoli zvišanje tudi oblast, ki je v prenesenem lelokrogu pooblaščena za to. — rreditev nakupa perutnine in jajc V ponedeljek je b:la v Zagrebu seja upravnega odbora Zajednice za peru-nirr in divjačino. Na seji so se obravnavala za pospeševanje perutnina rstva važna vprašanja. Storjen je bil tudi sklep o ureditvi nakupa perutnine in jajc tn določena so bila izvzna področja za poedine izvoznike in nakupo-valce. Vsi nakup: valci dobe posebne izkaznice, na katerih bo tudi označeno področje nakupa. — Nad 20.000 n°vili radijskih narcčn'kov. Zanimanje za radiofonijo je na Hrvatskem zelo vel-ko. To je razvidno tudi iz števila radijskih naročnikov. Zagreb jih ima 28.451, zagrebška pekrajna pa 36 637 Na področju poštnega ravnatelj, tva Makarska in Sarajevo je 18.293 radijskih naročnikov. Vsa Hrvatska jih ima 75.3S1. V zadnjem letu se je povečalo število radijskih naročnikov za 20.198. — Ureditev delovnega trga V ministrstvu natrodnega gospodarstva je bil te dni pod predsedstvom min stra prof. dr inž. Josipa Balere š*rš: sestanek na katerem se je govorilo o ureditvi delovnega trga v novem gospodarskem letu Minister je v uvodu naglasa] važnost vprašanja ureditve ielovnega trga -n preskrbe zado tnege števila delovnih moči zlasti zdaj. kc se bo kmalu pričelo kmečko delo Lan so imeli ž'torodni kraji težkoče v pogledu delovnih moč.* Lanske izkušnje so pokazale ia je mogoče rešiti tc vprašanje samo 'm borze dela. Letos pojde'o r\3 sezon k dele samo tisti delavci, ki bodo prijavljeni občinam odnosno javn m brzam dela. Pospeševanje domačega semenogojstva Prvi setnenogojsks tečaj vrtnarskega odseka SVD je bil dobro obiskan — Predavala je 7 strokovnjakov Posestnikom v katastrski občini Zgar. Š'ški Nove mape lahko vsak posestnik pregleda in j m ugovarja Ljubljana, 4 marca. Leti 1941 je mestna občina ljubljanska dala na novo izmeriti in napraviti mape za kat. občino Zgornjo Šiško. Tc nove katastrske mape so sedaj gotove ter bodo na njih podlag' nas pravljeni novi posestni listi in preurejeni podatki o parcelah v zemljiški knjigi. Preden pa se s temi deli začne, lahko posestniki po zakonu o katastru nove mape pregledajo in ugotove. če je njihova pesest pravilno narisana in v zapisnikih pravilno vpisana. Pri tej pnlik; posestnik novim mapam lahko ugovarja in. če pogrešk ni zakrivil sam. bode mape popravljene brezplačno. Zato bodo katastrske mape kat. občine Zgornje Šiške r.i/amiene za ja\ni vpogled od 1 do 30 marca vsak dan. razen ob nedeljah in praznikih, od 8 do 12 :n od 15. do 17. ure v geometrski pisarni geom Pele in Bre-skvar. Cesta Arielle Rea št. 3 (prej Gosposvet« ska cesta 3). Vsak posestnik kakršne koli zemljiške ali stavbne parcele v tej katastrski občin lahko pregleda nove mape na dan. za kateiega bo dobil posebno vabilo Pri tej priliki posestnik izjavi ali je njegovo posestvo pravilno vpisano al. ne. Če sta na posestvu dva ali več lastnikov morajo priti k vpogledu vsi da b- soposest-niki ne bili vpisani pomanjkljivo. Po 30 marcu posestniki mrvim manam ne bodo mogli več ugovarjati ter bodo poznejši popravki šli vsi na njihove stroške Po pregledu novih katastrskih map bodo posestniki podpisa!- poseben zapisnik, kjer bodo potrdili, da so na novo narisane mete ki so v nara\i zaznamovane z mejniki pravi'ne in je tudi kultura posameznih parcel pravlno označena. Če bi pa posestnika k prededu nove mape ne bilo. bodo ta zapisn;k codp.sal posebni občinski zastopniki k; bodo ves ča? razgrnitve map navzoči, ter se po^estn k pozneje ne bo mogel sklicevat, na to da znp,cnka ni sam podpisal Će W pa kak posestnik posebnega vabila ne dobi! kar je zelo lahko mogoče, tedaj naj si nove mape. če so parcele nridobili šele po letu 1°41 ogledajo na dan 18.. 20.. 21. 22. ah 23. marca Ugovore in pritožbe proti novi map- 'n pripadajočim zapismkem posesrnife lahko takoj sam vloži pri navzočem geometru al' pa pismeno pri katastrski upravi v Ljubljani vse pa le do \ ključno 30 marca t 1 Ugovore in pri« tožbe naj posestniki vrlagajc v naslednjih pri* merih: 1 če parcela n; vpisana a.i ie večkrat vpisana ali če ie posestnik napačno vp'san: 2 če je meja oblika al' površina rarcele na pačno izmeriena. vrisana a!' zračunana: 3 če je nerodovitna parcela uvrščena v fulrurn (vrt njivo, travnik gozd 'td) a,: če ie rodnntna parcela vpisana za nerodovitno: 4 če parcela ni uvrščena v ustrezno kulturo tore i če it na primer namesto njive vp'^n travo k ali gozd in podobno: 5. če narcela ni dob:ia pravilnega razreda; 6. če je parcela v primen s kako dru- go parcelo neenako klasirana Mestna občina vab: vse posestnike na i si nove mape ogledajo, ker bo vse moreb tne nepravilnosti v katastrskih mapah oczneie mogoče popraviti samo na stroške posestn kov samih. Za tiste posestmke ki nimajo do vol en j a za prihod v meso ker stanujejo onstran kon trolne črte. bo občina ukrenila vse potrebno, da jim bo modoč prihod v mesto dne 29- 20 ali 30. marca ter bodo tud ta vabila dostav Ijcna o pravem času. S 30. marcem bo rszgrmtev novih katastrskih map zaključena in bodo katastrske oblast ukrcmlc vse potrebno da bo nove mapa po* vsem nadomestil, dosedanjo staro -nape kat občine Zgornje Šiške. Iz Hrvatske — Društvo evropskih p sateliev V Zagreb prispe ta mesec znani književnik in tajnik Društva evropskih pisateljev dr. Karel Rothe. Njegov prihod je v zv?zs z organizacijo Društva evrepskih pisateljev na podr čju Hrvatske k? je v njem staln hrvatski zastopnik dr. Slavko Kolar. — 471ern!ca Smrtj dr. Ante Star*"vioa. V soboto so imele vse zagrebško sred'je šile svečanosti v spomin na 471etn:co "^mrt5 očeta domovino dr. Ante Stirčev'Ča Vsd dijaki s profesorji 3: prisostvovali zjutraj maf^am zadu5riicamN potem pa šolskim proslavam. — PrjIožn°stne poštno znamko za u**ta-Sko mladino. Z odi'kom prometnega nvn,-stra je odobrera upravnemu poveljniStvu ustaške mladine Izdaja prti žn^stnih post. nih znamk z naplačilom nad osnovno vrednost v kor ft ustaške mladine za leto 1943 Izdanih bo 15 000 malih pol po IG zn^m'i v vrednosti 5 + 3 ir- 15 000 tak;h pol v vrednost1" 7-1-5 kun D^lje 150u pol po 100 znamk ene in druere vrednosti ter 360 000 z namk v vrednosti 5-*-3 rdeče n 74-5 zelene barve in k nčno 140 000 blokov modrih zramk v vrednosti kun. — Otvoritev delavske visoke sole. v četrtek je b'la ctvorjena v Zagreba de'avska visoka šola. 7 nji s«e bodo izobraževali delavci m delavke v sindikalnem in strokovnem delu. V šoli se booo predavali vsi predmeti, nanašaj:či se na življenje delavce'7 'n delavskega pomladita. .— Promet na hrvatskih rek^h. Dunav ie na vaem ozemlju Hrvatske ploven v dolž:nl 213 km. Sava ie plovna za tovorni nr^me^ od Siska v d lžini 593 km za osebni oa v dolžin 136 km. Drava ie plovna za tov um promet cd* Barčn v dolžin' 133 km. za osebni pa v do'ži^i 22 km Kolp^ ie p'ovnn Pokupskega v co'žinl 70 km za tovora* za sebni pa v ao'žini 20 km Bosud ie plover v vsej dolžini 40 km z^ t^v^m; nromot za -~sebn; r>a v dolžini 15 km Neretva je plovna od Metkoviča v dolžini 20 km za tovom} Ljubljana, 4. marca V eni izmed učilnic Krekove gospodinjske šole v Šiški se je vršil včeraj vas dan prvi Sr-mencgo^ski tečaj vrtnarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ga je vodil agilni predsednik odseka V '"'T>^t'i ri\ r","i,:no mfttere bodisi so med seboj se vrfrnr z^r^^žene Te ugotovitve nam porna*Ta5o pri "*r■ m'?'*en*ti za izb-*] š-^nj^m mvšh la^^ostJ Tr>~t '■» kako p^'^e njenih l'-:t:ov ba-ve njsn?^a cveta, oicusno^tl ni »du bo1 ' rcdnortl i'd Seveda ie to delo ze&o fll- trann z^^te-va vel'ko cnan^a Iz1 u"r~: p^rp ž in kapitala. Za vrtnarl** n" pri^e v n "tev za semeno^r^c0 na ie vai^ni da n<*z ° "al glavna načela M^n^e^ovih zakonov đe^rvanja k: so uveljavljajo tudi ^ri rzp'n'e-van^Ti živa1! tn ČloveSke^a r^du Kdor so bavi s pr* delo van j em semen mora biti ponolnoina ve.'č prprv1j-",''i zemlje in gnolen^a sememcam to je rastlinam, ki smo tOl nem^n''1! za some. torij vnrasanji se je r-^r-brio bavil inž Jo^in M *<^'k in i:h obra"l"ž'l na prHud«!-način V rla^nom veljajo tudi za gojitev semenskih rastlii isti nauk' kakor za go-iitev zel en jadl. Glede prno-'enja z umetnimi gnoiil: bi omenili predvsem, da semenskim rastlinam ne smemo enoti ti preveč z dušico.'1 tirni PTHTUti kor zakasn'jo aoritev. j rastline rado pe^ppvio in co T"pr»i o^ooT*ne prot! boleznim Od w~>n'*i:"-< em^li] s^ sedaj na razpolago amin!,'°v sn'f^t apnoni ro-liter kostna moka in 40 „ fciTijeva sol. Poslušalce Je zlasti -T-a^'m^i^ Dre^avpnjje sadiar^'-r'^n nad^or^ik" -t fttr kl^a ki j ie naš n°m^1-fši vrtnarski stvok^vnlak z izredno bogatimi lzkr^-»1aml ^' ^i ie bilo poverieno razpravT1af p 7->---n^r>mi izboru in trh-:čnib do'ib Prvi začasni zo'o-nia^ni izbor je pred leti r-vir^-iN Hji^a banska uprava Od tedaj so se n^kaznle j potrebe no nekaterih p^nravk:h tn i"^on-d-nitvah Zato ie bilo tem zanimivejše cta-liščo predava t e!1a štr^k1!" in r^nV nr^d j losr izT>oT>olnđtve ir [z'^o'^Sa^ja ■7f-,o-,i-if*!T-- | g-a izbira k; io zelo va#en tudi 7"- s^me j ncgoiee Tehtna izvalanja senvr'a -asih vrtnarskih strokovrrfakov bomo priobčili v S varnost ornem članku. S temperamentnim n-d^jan^em in zan^- i mivo vseb:no je priteenil pozuiu Kil pis'u- j šalcev zlasti prvi n'->"o,d'""c',-: Dred«vrteti i inž. Snrfro« GnrUm. ki ie govoril o SOlcsnUi selekcijskfli nraviiih B;lo bi koristno če bi o istem predmetu sušili inž. Gorfirpa na sarr.ostoinem predav?.tnliskem večeru Selekcija mon zanimati tudi tine \nrtnarie ki niso profesionalni semenoercjei Gre za požlahtnjovanie rastlin za selokriio. ki oi -io moral upoštevati vsak pride'ovalee semen O desmfekciji semenja in zem'ie ter za-"jranju rast Moških bolezni in škodljivcev je oredaval inž. Franjo -Pno/lč Izhajajoč iz nastavke da edino iz zdravega s^mpna zrn-ste zdrav prideTek. ie podčrtal ^d^ovorno-^t ki leži np vseh semeno^oieih Vrtnine moramo eoiitj smotrno in jih varovati pied boleznimi kar je lažie k^kor bolne rast line ozdravliati Se;ati moramo zdravo se me Pred setvijo sra moramo razkužiti Bo'no seme sploh ni za setev, na premer fižol, ki ga je napadla pegavost. Iz nj?ga se bodo razvile slabe rastline ali pa seme sploh ne bo vzkalilo. Zatnati moramo tudi živalske škodljivce, ki napadajo seme, na primer pri grahu hreščka graharja. Sedaj priporočajo zatiranje graharja, čim je seme pospravljeno, ker tedaj zrna *3 n^u pokvarjena in preluknjana. Ličinke uu mo z ogljikovim žveplencem po posebnem postopku Tako zatiranje graharja je na Madžarskem že splošno obvezno. Ntn bolezni in bolezenskih kab je tudi v zemlji, ki jo razkužimo z ena ctmi razkužili Na kubičm meter prsti rabimo 100 gr ce> retana ali ceresana. Važno je tu^' da ne se jemo in sadimo pregosto. ker sicer pospešujemo razvoj t^lezni predvsem zaradi nabiranja vlage. Enako moramo upoštevati pravila ko'obar jenja, zemljo pravilno gnojiti, jo čistiti od plevela, jest m globoko prekopati in jo pustiti pozimi v brazdan. Na vrt privabijajmo ptice pe1 in druge koristne živali. Glivične bolezni zatiramo s škropljenjem z bordoško h.*t«Z-go in žveplenoapneno ali kalifornijsko brozgo. O prežimo vanju in sajenju semenic ter žetvi in shranjevanju semenja je g >vorila Cita Hribarjeva. Pri prezimovanju se ro-služujemo predvsem primerno pripravljenih podsipnic. zasipnic. toplih ^red in posebej priprnvlienih prostorov. Zeivl^o za semenice skrbno obdelamo že jeseni in nato zopet spomladi Za žetev semen velja, da postonnmo skoro pri vsnki drugače. Zel en jadne rastl'ne delimo glede na pobiranje semen po zamisli predavateljice takole: Prvo skupim, tvorijo špinača, redkev in redkvica, katerih seme se dobro drži ko-bulje tudi v popclni zrelosti. Drugo skupine sestavljajo peteršilj, zelena, kumina in zelj-j-ice (kaptianice., kater h seme izpada čim "e zrelo Zeleno stebhvje zeljnic obesimo v kozolec. Tretjo skupino tvorita čebula in por, katerih semenske glavice poberer.o 9 v zelenem stanju V četrto skupino pr Ste-vojtvc končno krmsko vrtno in listnato peso ter korenje, katerih semenske kobulje zore ne^n"}:^!^^1 no in obiramo po možnesti zii'e kobulje spr ti Po žetvi li mlačev, Msčenje in sprav* ' ?.nie sem r na o čeme" smo pred kratkim * neje pisali Vedno se moramo zave-c'ati rJa :e za setev n'»'bo,;še komaj dovolj ! ":o in d le n eko truda in znoja gradimo 'epšo ''orlo^n st Končno sita o selekciji zolenjadi in selekciji cvet'ic nre '.avala ravnatelj mestnih n i- ■ov Anton Lap in as:s"ent mestne vrt-e Franc r'rn^t. Prvi je razmotri val predvsem vprašanje rentab:lnost; gojitve posameznih semen, glede na mežnesti, td nam "h nudi naše podnebje, obenem pa se je kratko pobavi1 z najvažnejšimi RemenO-gojskim] smei*nicami pri gojitvi 'n se'eke ji naš:h vrtnin Drugi je pod istimi "id ki obravnaval vprašanja ki so v zvezi z pridelovanjem in p-ižlahtnjevniem cvetličnih semen in cvetlic Kako postoy-uni pri gojitvi, je pokazal na primeru mačeh, r.stcr in 'evkoj. S tem ^e bil prvi semenogojski tečaj za-ključen Prireditelji se sa^i iobrc zave da o da kakšnih izrednih uspehov začetek ne bo prinesel in d"? bo treba v tej smeri še mn^go napora pre no b'do sadovi po-potnoma zadovoljivi Prihodnjič bi bilo primerno prirediti tečaj tako, da bo po ča?u in pr< štoru dostOT>ne;'š- šir*-i:ri krogom za-nimancev Malokdo utegne posetiti tečaj ki tr£*3 od jutra do večera morda bi pa zmogel udeležbo ob večernih urah en teden nepretrgoma Posluslci bi bili tudi mani obremenjeni in bi si mnogo naukov kr»?p-keje vtisnili v spomin Kontno bi želeli, dr so taka predavanja čim boli nazorna in da bi predavatelji svoja poljudna razlaganja po'aiati ob primernem slikovnem ali Žrverr dokaznem materialu. Zaželeni uspehi gotovo ne bodo izostali in bo hvale vredna :z-podbodg naših agilnih sadiarjev in vrtnarjev prej ali slej rodila dober sad. to je, da bomo imeli na razpolago več domačega zdravega m zanesljivega semena. Dopolavoro v Ljubljani Uradno poročilo vodstva Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o delovanju ustanove od 15. do 28. februarja pravi: Dne 15. februarja so bili številni vojaki ekrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni želez-taki postaji in obdarovani z živ'li v kantini ra Tabcru. Dne 16. februarja je vodstvo ustanove razdelilo med vojake 5000 razglednic z znamkami. Dne 17. februarja so bili štcviln' vojaki pokrepčani v okrepčevalnici in obdarovani v ka-tini na Taboru. Dne IS februarja je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. V okrepčevalmci na glavni železniški postaji so bil' številni vojaki pokrepčani, v kantini na Taboru pa obdarovanj z živili. Dne 19 februarja je bila v Ribnici filmska predstava za pripadnike Oborožene er-le. V okrepčevalnici na glavni železniški nostaji in v kantini na Taboru pa so bili števila v jaki pokrepčani ln obdarovani. Dne 20. f^brvarja je priredila potujoča umetnostna družba »Garibaldina« na sedežu ustanove v Ljubljani predstavo pestre nmetnost' za pripadn:ke Oborožene lile številni vojaki pa so bili obdarovanj m okrepčani. Dne 21 februarja je družba >Garibald«-na- priredba zanimivo predstavo v kinu »Unionu« za čri5*tn:ke in itplijnnske d;po-lavoriste Na sedežu ustanove sta bih dve filmski predstavi. ena za slovenske dopo. lavoriste in ena za pripadnike Obcrožene sile. številni vojaki so bili okrepčani ln obdarovani. Dne 22 frbnraria so bili števdlnl vojaid krepčanj in otdarovani, Dne 23 februarja je bilo razdeljenih med vojake 2000 razglednic z znamkami števil "i vojaki pa so bili pokrepčnn'. Dne 24 februarja je bila v Kočevju fllm-skn predstava za pripadnike Oborožene !e. v Lhibljani pa so bjU številni vojaki pokrepčani. Dne 2r> februarja je bila v Kočevju dn»-?ra filmska prelistava za pripadnike Oboroženo sile v Ljuliljani pa so bili okrepčani !n ..bdnrovani radnljnji vojaki. Dne 26. februarja je bOa v Kočevju : tja filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. V Ljubljani je bila obdarovana skupina vojakov. Dne 27 februarja je bila na sedežu ustanove na Taboru filmska predstava zi. prt-padn ke Oborožcre slei vojaki pa so b'fl okrepčani in obdarovani. Dne 2S febmarja s-^ bile na sedi^žu ustanove na Taboru tri filmske predstave, ena za slovenske dopolavoriste in dve za prl-padnlke Oborožene sile. V okrepČPval,,5ci ustanove na glavn; železnški poatajl so bili številni vojaki okrepčani, v k:mt:nJ ustanove na Taboru pa lllHlUlJUHl z ttviU« Športni pregled Še nekaj rezultatov z it albanskega smučarskega prvenstva V ženskem slalomu ie v prvem razredu znra-ca!j domačinki Celina Seghijcva v 2 o.V2, dru-gfl pa ie b ia >\arija Seghljcva v 2:07.9. V alpski kombinaciji je bil votel red isti. V soboto je bilo najprej na sporedu prvenstvo statet. Zmagala e trojka Perruchon, Ge-rardi in Vitalnu, ki je nastopila za barve Alpinistične vojaške šole vojvode Aost.skc-ga Oas je zna:a! 1:52:23. Dru^a ;n tretja sta bili štafeti k hiba S>\A, četrta pa trojka Finančne straža Popoldne so biii na majhni skakalnici v A betonu skoki za kombinacijo Zmagal je Tas-sotti od SMA drn^ ie bil Solda. tretji Motela Isti 8o se v enakem vr>tnem rtdu It/vrstili v >kupn: oceni za klasično kombinacijo. V nedeljo so prvenstvo zaključili samostojni sknki Nastopilo je K> tekmovalcev Ker ska-ka n;ca ni dopuSftali dalJStli skokov, je tekmov |e zahtevalo s. Col 216-3 (34.33 5), 4 Giuseppc Muraro 212 2 (32 50 34.50). 5. Enrico Forte 211^ (2 50. 34.50). Nogometne tekme na Soodnjem Štajerskem Mariborski Železničarji so v nedeljo nasto* n 1: v Ltihnitzu prr.ti enako imenovanemu klubu v tekmi, ki je veljala za Tschammerjev po* i' sgli so 3:6 (2:1) Za Marboicanc so bili uspešni Franae>., Kolar in Prah Papid je nastopil doma proti Celjanom. Tekma ie bila zelo trda n IO Marborčani zmagali :elc v podaljšku 4:3. l'nsootvovalo ji ie okoli 1000 gledalcev. * — Športna sekcija Hermes (nogometni od.-ek). Redni treningi v telovadnici poleg stadiona na Vodovodni cesti (vhod z dvo-r:;ča> bodo vsak torek in četrtek od 18 da-Ije Pozivajo se vsi stari člani in novi, naj se zanesljivo udeležujejo teh treningov. Za nabavo copat, brisač in nogavic naj vsak prinese s >eboj točke oblačilne nakaznice. — Načelnik. € &nica KOLEDAR Danes; Četrtek. 4 marca: Kazimir. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zvezda in Ria. in Dunajska kri. Kino Slog^: Plesalka. Kino rn:°n: Dekle z nasprotnega brega DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr Kmet Bleivveisova cesta 43 Tmkoczy ded.. Mestrni trg 4; Ustar, selen burgova ulica 7. Radio Ljubljana PETEK, 5 MARCA 1943-XXI. 7.30 Napevf in romance. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 p:o;će. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročna Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SI v slovenščini. — 13 12 Radijske r^e?»mi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 13.45 Simfonična glasba. — 14.00 Poro-č la v italijanščini — 14.10 Koncert Radij--!:e.na orkestra vodi dirigent D. II Sijanec — Pipana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 17 15 Operetna glasba — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Angelo. — 19.00 »Govorimo italijansko« _ ooučuie prof dr Stanko Leben. — 19 30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italnanščini — 20.15 Komentar dnevnih 1oe;odkov v slovenščini — 20 30 Simfonični koncert vodi dir;gent Arrnmdo La Rosa °aroli — V odmoru! predavanje v slovenščini _ 22.00 Pisana glasba. — 22 05 Koncert v<~>ri vzgoji naše mlad:ne Kljub vsem do-:-danjim obsodbam slabega vedenja mla-line postajajo »gospodki« in »gospodične« le boli obiestnj Ali dandanes mladina nima res nič več nnčrovnnin do odraslih? Toda če že ne -noStuje sta-eT- h. bi vendar pr;čakovali, la hi se vedla na ulici kakor civilizirani liudie. Prvo in zadnjo besedo imajo na hodnikih v tramvaju, aviobusu mladi ljudje Stnreiše kratko malo prezirajo. Odrasli se iim morajo umikati že od daleč. 0"-;f; moraš celo tolpo mladičev ki korakaio vštric v vsej širini hodnika Ce se pa "o starejši ne umikajo dovolj hitro spoti mladini, tveeajo. da bodo preieli Javr-o lokcio: mladi liudie so takoj pripravljeni poučiti starejšega, kako se mora vest' na cesti in pri tem dele radodarno oriimke :z svoje bogate znkUidnjce. — Prav tako lahko občudujemo oliko naše mladine dan za d^em na cestni železn-'ci. zlasti na rakovniški in viški prosi. Na postaiah mladi ljudje planejo v voz. kakor da se jim udira zemlja pod nogami Potem si zmagoslavno oddahnejo na se-dež'h in stojiščih češ. ušli smo poffubi Pon-'žni in mani gibčni starejši potniki mornio sevedi čakati na drugi ali tretji voz. Kdor pa ima že srečo, da se prerine v voz na nnislabše mesto, potuje kakor mjec sredi mladine, ki ima prvo in zadnjo besedo in ki ie ne more preslišali menda niti gluhonemi IVTadi liudie seveda zasedejo vse sedeže. Prednost imaio pri vstopu in izstopu Ce že ostane kaj prostora velikodušno dovolijo, da ga zavzameio odrasli, a seveda. če so dovolj vljudni z mladino. Gorje, če bi kdo upal grajati mladino! Najbrž bi morali poseči po učinkovitejših vzgojnih sredstvih, če bi hoteli mladino naučiti olike in primernih odnosov do odraslih: vzgoja značaia pri mladini ie zanemarjena in zdaj pač ne morejo nič 7^aleči same besede. Potniki na cestni železnici pogosto govorijo, naj bi šolarji no prejemali več tedenskih in mesečnih vo7ovnic: nekateri celo mislijo, da b' bilo priporočljivo mladini sploh prepovedati vožnio. češ. šolarb' bi se morali vsaj malo prehoditi po dolgih urah sedenja v Šoli in cestna železnica ĐN I — Prefekt v Piacenzi je poveril predsedniku pokrajinske fašistične zveze poljedelcev obdelovanje zemljišča, katerega lastnik je Karol Carlappi in ki leži v občini Pecorari. fcor je bilo zemljišče zanemarjeno ter neobdelano. — Zasedanje papeževe arheološke akademije. V posebnem zasedanju papeževe arheološke akademije je poročal eksc Pa-ribeni o važnih najdbah iz rimske dobe. ki so bile izkopane na kraju, kjer je bilo v rimski dobi mesto Durostaram v sedanji Bolgariji Tukaj je bila odkrita velika grobnica iz stare rimske dobe. Zanimanje vzbujajo predvsem poučne risbe pt:čev. lovcev, svetke. ki krasijo starinsko rimsko grobnico. Po eksc Paribeniju je poročal Henrik Gosi o izkopaninah v vatikanskih lamah. Tukaj je bilo odkrit:h trinajst rimskih mavzolejev. Tudi je podal Gro^; poučna odkritja glede krščanskega pokopališča, k' je bilo urejeno pod Konstantino-vo baziliko, od katere so bili izkopani nekateri zidov. Prof Jo^i je ob sklepu svojega posebnega poročila o legi »clrcusa« sporočil papeževo željo, da bo po končanih izkopavanjih rimski grobek dostopen občinstvu. — Italij ansko-madžarska trgovinska izmenjava Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik. ki ga izdaja agencija »Agr*tc« pore ča: časopis 2-Commercio e Finanza-r objavlja zanimao razpravo o sedanjem gospodarskem pok-žaju Ogrske. Iz podatkov, ki jih v?cbuje omenjena razprava, je razbrati nenavaden razvoj v italijansko madžarski trgovinsk' izmenjavi v preteklem letu. Italijanska udeležba v ogrski zunanji trgovini je dosegla v 1. 1942 že 32.2% kar se nanaša na u vez v Ogrsko, ki je znsšal 1911 1. 20.5?,;. V celotnem ogrskem izvozi; pa izkazuje italijanska udeležba 18% napram 14,4% v letu 1941 Samo v prvem I Naša „zlata" mladina je že tako preobremenjena s potniki, ki <^e morajo voz:ti. Ta naš naraščaj se bo tako pomehkužil. da ne bo nihče več mo-ze\ niti napraviti sprehoda na Grad Naj bi torej dijaki dvakrat ali večkrat na dan prehod'li do pol u e dolgo pot Ali roditelji in vzgojitelji dandanes ne opazijo in ne sprevidijo kako slabo je vzgojena mladina? Menda bi se bilo treba lotili vzgoje z večjo vnemo in temeljitostjo, z globlj m razumevanjem in lju-beznjo Ce se ne bo nihče zamislil nad sedanjo mladino, bo kmalu sleherni odrasli javno zasmehovan ter zaničevan od mladine — a predvsem no krivdi odraslih, ki niso znali vzgajati mlad h ljudi. Nadutost in surovost mladine b0 seveda rodila še hujše posledice Ali so bile vzgojne metode včasih boljše'' Ko smo hodili Se v šole mi starejši, so se nas besede učiteljev in staršev tudi prijele. Al: so sedanje metode drugačne ali stare niso več učinkovite? Dan za dnem imaš priliko opažati primere slabe vzgoje celo pri otrokah roditeljev, ki se ponosno prištevaio med izobražence. — Ali se bodo koga prijele te besede?« — Morda ie ta obsodba mladine stroga, a nikakor ni povsem neupravičena Prav ljub:telj mladine ne sme biti slep za napake mladih ljudi Marsikdo bo pritrdil dop:sniku da je dandanes mnogo mladine slabo vzgojene. Če pod vzfoio ^nzumemo srčno omiko, pa tud oliko Človek se zgrozi, če posluša mladino samo med seboj • vsaka druga beseda je psovka ali cvetka iz pobalinskega besedišča. Zloba škodoželjnost surovost krutost neusmiljenost seb;čnosf — s0 žal tako pogosto očitne značilne lastnosti naše »zlate« mladine Seveda bi delali veliko krivico mladini Če bi trdili da ie vsa takšna. V nekaterih pogled:h je dandanašnja mladina morda še celo boliša kakor je bila včasih, toda slabo vzgoiena ie vendar toliko da ne moreš niti pretiravati v obsodbL Mnogo krivde bi morali prevzet' predvsem odrasli, ki so bodisi tako slabo vzeo-lili svoje otroke ali so jim sami nudili slabe zglede Otroka ni mocoče vzgoiiti le v šoli. zlasti še. ker ie večina časa posvečenega samemu pouku Vzgojitelja v pravem pomenu sta oče in mati ki bi pa morala biti seveda moralno primemo razvita. da bi lahko oblikovala značaj svojih otrok Med moščani je mnogo roditeljev, ki v deianui in nehćmiu otrok ne vidiio nikdar nič slabega ter so tudi pripravljeni zagovarjati sleherno noHab'o-stvo Nekateri so vprav ponosni na žn_ "o^tna junaštva svojih otrok. — Da kdo ve za nova pota vzgoie ali pozna tMe •tare vzgoine načine ki <^o izoblikovali vsaj nekaj plemenitih ljudi? VESTI polletju 1942 je uvozila Ogrska iz Italije raznega blaga okoli 150 mlijorov pengo, kar je trikratni delež Dd madžarskega uvoza iz Italije v prvem polletju 1941. V istem časovnem razdobju 1942 se je madžarski jzve-z v Italij; skoraj podvoji in doregel vrednost 90 milijonov pengo. S posebnim zanimanjem se obrača madžarski trg k Italiji, kar velja v prvi vrsti za umetno svilo ter spec alne tkanine. — Zl»ta svetinja jun^ko padlemu pešea. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin pešcu Avgustu Peli iz S. Carla pri Ferrari. V utemeljitvi odlikovanja se navaja, da se je Pola, četudi popolnoma obkrožen od napada, jočih sovražnik: v, hrabro boril do poslednjega diha. četudi je bi večkrat ranjen. Potem ko je odvrgel poslednjo bombo, se je zgrudil na tla in izd;hnil. — Na polju slave ie padel topniški nrroč-nik Livij Tercnese. po rodu iz Tr esta. študiral je na tehničnem zavodu »Le^n^rdo da Vinci«. Bil je s*'n hrabrega garib"^ldmea Leona Veroncse, ki je umrl pred nekaj leti. Linij Veronese se je, 171etn k, udeležil D'Annunzijevega pohoda na F i ume. Poz~eje se je pridružil skvadri.stičnemu gibanju. Leta 1940 se je udelež'1 bojev na grškem bojišču d.kler ga ni sedaj zadela na tu-n:škem odseku smrtonosna sovražnikova svinčer ka. — Tr°jčki. Iz Taranta poročajo: O občini San Marzano di S. Giuseppe je r d!la kavamarjeva ženn Lue:ja Grassi zdrave trojčke, in sicer dva dečka ii eno hčerko. Trojčki so bil: krščeni na imena Benito. Italo in Germ?na. V 10 letih zakona je rodila Grar sijeva £e pet sinov, cd katerir štirie še živijo. Grassijeva je bila rojena leta 1910. — Smrt hraboga reševale*. Iz M"1 ona poročajo: iSletni avantgardist Juliia Ber-retta gojenec drugega raz' eda tehničnega L1UBL3ANSKI k I ME MAT0GRAFI KINO UNION — TELEFON 22-21 Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti V glavnih vlogah: Maria Mercader, Milena Penovich. O. Lazzarini ln O. Barnabo Predstave: oh delavnikih ob 16. m 18.15 uri; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 14.30. 16.30 ln 1830 un KINO MATICA - TELEFON 22-41 Ob delavnikih ob 14.30 Zvezda tz Bia. Ob delavnikih ob 16.30. 18.30 in v nedeljo ob 14.30. 16.30 ln 18.30 uri Dunajska kri! Zvezda iz Ria Dlven romantičen film s plesom in godbo. Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel Dunajska kri Najboljši film sezone: Ftemek delo Willy Forsta! Divna godba. šlagerji ples, humor! Najboljši komiki Hans Moser, Theo Llngen ter simpatična Maria Holst in \Vlllv Fritsch KINO SLOGA i'F.Li^FGN 1*7-30 Napeta kriminalna drama Plesalka z najboljšimi švedskimi igralci Haken West*>*-«Teen, Annalisa Ericson ••» Ekman Režija: Weyier HUdbraod Predstave od 14.30 ure dalje zavoda za kemično uidustr jot je umri za poškodbami, k' jih dobil pri hrabrem reševalnem delu ob -*iiki sovražnega letalskega napada. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 18. z dne 3 marca 1943-XXI. objavlja naredbe Visokega Komisarja: določitev časa za zatemnitev, predpisi o proizvodnji in potrošnji žganih pijač in likerjev, pobiranje doklad na neposredni davek za Pokraj insk; korporacijski svet v Ljubljani in odločbo Visokega Komisarja: izmena komisariat-skega odposlanca pri Glasbeni Matici v LjubJiani. — Srečorosne Številke. Izžrebane so sledeče nagrade 100.000 in 50 000 lir zakladnih bonov, ki zapadejo 15. sept. 1951-XXIX V seriji A-23: Dve nagradi po 100 000 lir za štev. 1 742 230 n 1,955 648. Štiri nagrade p 50.000 lir za štev. 315 196: 1.235.785: 1 838 150 teer 1965 566. Ser ja A.-24: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 218.481 in 1 928 606. Štiri nagrade po 50 000 lir za štev. 95.915; 185 856; 1,232.099 in 1.784 290 — Živahna delavnost milanskih likovnih umetnikov. M'lansko kulturno ter umetniško čuteče obč nstvo posveča te dni svojo posebno pažnjo razstavljenim umetninam likovnih umetnikov Montinija, Buscaro-llja, Balansina. Comboniia. Ariolija in Zaga. Montini kaže v svoiih razstavljenih delih moč starinske trad.iciie. V sliknh umetnostnega kritika in sl'karja Peoiia Buscarolija se razodeva duh sodobne umetnostne smeri Vplve umetnostne tradicije čutimo tudi ob umetnicah Ivana Balansina. Ta tradiciia ni seveda okostenela ali preživela, ampak sočna, ved*-a ;n zdrava. Adooe Combon: vnaša v svoja dela modernizirane poteze, zla-ii v svoje krajinske motive. Tud: pri Alojzi in Zagu prevladuiejo krajmske obrelave. V milanski galeriji Armunc*ata pa so razstavljene umetnine De Pisi^a. H?«?.;a Pauluccara c::-r^neola in Conteja. Številne razstave p^i-čaio o 'zpodbudni delavnosti 'n pleTr,^'-!;t: vmem;. ki jo razvi i a jo Likovni umetniki z m;lanskega področja — Premoči je. Na zagrebški ulp verzi so bili promovirani: za doktorja filozofije uradnik SUZOR-a Branko Zlender, za doktorja prava Alma Rudež in Gabre! Sluga, za doktorja medicine pa Alojz Rojnik. Čestitamo! — Proslava mandžukujske obletnice v R-rau. Ob proslavitvi 11. obletnice mand-žukujskega cesarstva je bi v prostorih mandžukuirkega poslaništva v R'mu svečan sprejem vTodilnih oseb^o^ti rimskega diplomatskega, političnega, kulturnega, novinarskega in umetnostnega življenja os-"Mh držav ;n z nj;ma povezanih priiateli-kih držav. Mandzukuiski opolnomočeni ^ini^ter Lo Can Pa je pozdravil zbrane ■xDfcV>ike, nakar je spregovoril drž. pod-^^nik v zunanjem m'n:ctr~tvu Ba«tiarunL .Spomnski sTr>vesp^^ti so pr*stf >vt v ovali c:+~,r,v?n ta,T,,:k m:r,i^ter za luid-'-o vzpo- O slavjih In slavijsneih Vsak človek ima v svoji zasebni pratiki praznike Eni jih rnaio več. dnic^ nar i. kakor so pač :mcnitnec^ rodu in ueleda Temeljni so pn priznani slehernemu zemhanu Zasebni prazniki ali slavja «e začno z roistvom in končajo s smrtjo Poglavitni so* rojstni dan £od prvo sv obhajilo birma zaroka, noroka in smrt Če smo katerega izpustih, smo vedno pripravljeni priobčiti popravek Vmes so pa penod'čna slavja, ki se ravnajo po let:h in so tem imenitne j^a čim več let ie med njimi Ljudem. k; praznnjejo svoje zasebne praz* nlce. pravimo slavljene- ali tud: Mvlanti Eni slišijo rajŠT na prvo. drug: pa na druffo ime. Vseh slavij in slavijencev ne bomo obravnavali ker jih je preveč Omerl; =e bomo na najpogostejša in naibolj čislana — na oblct-n*ce rojstva in poroke Najprei ro:stva — da ne bo trpe! vrstni red. kakor ga je določila narava Človek sam nima prav nobene zasluge za svoje rojstvo Logično torej tudi nima nobene zasluge za obletnice rojstva Ni tud; nobena od1:ka če zabrede v leta in se mu zgubanč' koža Toda s:avjc ie navzlic temu ko sreča človek Abrahrma To je prvo slavie te vrste Nekateri bi md; bili slavljene že nrei pa iim ob"?nstvo te pravice neče prznat Zaka- ne n- n:ker utemeljeno Petdesetletnik- so pa že javno nrznani s!av-Ijenci m treba iim e čestitati Toda ne vsem tistem ženskega spola ne Z^kaj nt tud- n' n's kjer utemeljeno ie na razum'rvo -n č'ove^ko Človek tOTei ž;v- petdeset 'et n ko iih je preživel je sprejet v kroe >!avl*erccv Prijatelji in znane- mu prdejo čestitat m če je zaslužen mož, mu čestita tud: občinstvo z iskre- no željo: Se na mnoga leta! Potem g-edo slavja kar po vrsti vsakih deset al; cele vsak:h pet let. In čim večje je število let tem bol' «o v časteh slavijenci in tem boh vroč? želie nj:ho vih čestilcev- Se na mnoga 'eta' Če dočaka slavljcnec devetdeset ali sto 'et. tedai nienov prijatelji in znanci kar tekmujejr med si-boj kdo mu bo bolj vroče želel. Še na mnoga 'eta' In občinstvo se tudi navdušeno pr druž: tak'm umestnim željam Vsem slaviiencem pa ni nrjetno pri srcu ko morajo poslušati take čestitke Nekater b rad svojega Abrahama še malo skr1 pod kapo ker imajo za to tehtne razloge Zato no Drave-menijo, da ie čestitkam pHmeš^ne vedno ne ka zlobe ali sadizma še ooscbnn utegne t~> držati, če so čestilci mlajši Večna s'avMencev pa ne pom sli na to da trpi mošk- kred:t če se javno govori in piše o srečanju z Abrsha* mom Vsi moški pa niso raki da b: 'im ne bilo nič mar kred'ta Celo v velik- manjšim so taki A kaj šele ko proslavljamo šest* ali sedemdesetletnike! Saj se tudi star rtani vname in še kako! Kredit torei ne ugasne takr kmalu Gasiti bi ga pa tudi ne smeli pod krinko čestitk še celo ne. Sploh bi priporočali spoštovanim čest;lcem naših slavljencev malo več obz:niosti Neka' premisleka bi tu ne škod:lo Če ze morame epozarjatj svoje prijatelje in zas užne može 0*3 čas hiti. bi lahko storili tr b >lj humano da se tako izrazimo Nobenega sac/zma tn zlobe b* ne bilo. če bi čestital slavi iencem ob dvajset* ali tridesetletnicah rojstva Tud' št'ri-desetletmce b* pn večini še šle pod streho brez večje škode za moški kredit S proslavam- pet deset- n šestdesetletnic b' pa morah na^na slavljencem prizanašati, če bi jim biL res pri- jatelisko naklonjeni O flcd~m'1"?- t- n n«cn» desett*^n cah n;t; ne govorim Spl^h nn no-sJrus:te iavo čc^tHati 7?.cl-?n' ifem k o^4-^-^ t a! ce1,'» 'ect'?'»''«t-letnxi! Bost* vedeti levico vam bo z*hv«'tla za pr ia^n^^' Tn V'r W bili samo mc&Vi de'°žn' te čact:? Sa: son^fujenio S'cer v vsakem n^pled" načelo žen k* enako-nravnosti A ko';kor zaslug -tuji mo^ki da creča Abrahami toliko »n nič manj bi j:h m^ra! pri-Tnmfi tud- ženski Slavja so tud: obletnice po*-r.ke In 7rr>ct ni "flziim'iivn !0 Tako b' kazalo tore* stavia ir stav!ie-»ce te vrste primemo revrdirati Zdrav pameti b' nstregh m sh»\!iencem nemara tud' Va- namen ?^ dober NHcomur pa nisnv hoteh pre gnat' s temi vrsfcami vešelN do nTaznc^-an'a "•bfetnic ro'stva in nomke Nasprrmo — vsem *n ob vsaki taki priliki: Se na mnoga srečna lata! F B jo, nemški veleposlanik, Španski veleposlanik^ japonski opolnomočeni minister. J3-ponski poslanik v Vatikanu, opolnomočeni ministri Danske, Finske. Rumunije. Ogrske, Hrvatske in Tajskega. Ob sklepu svečanega sprejema je bilo zanimivo filmsko predvajanje, prikazujoče razvoj mand-žukujske industrije. — Z 29. marcem spet poletni čas. Iz Rima poročajo: Ob dveh zjutrai dne 29. marca se bo spet pričel poletni čas in bodo v tem smislu naravnani kazalci na urah. — Ob 400-letniei rojstva znamenitega italijanskega anatoma. V tem letu poteka 400 let kar je bil rojen v Bologni Co-stanzo Varolio. ki je živel sicer le 32 let *n ki je umrl leta 1575.. ki pa je zapustil bogato dediščino na znanstvenem področ.iu anatomije in medicine Me^to Bologna mu ie poverilo predavanja o kirurgiji, ki jih ie imel Varoko skozi sedem let Zaslovel ie tako. da ga je pozval tedanii papež Gregor XTII. v Rim kier je nadaljeval svoja predavanja ter raziskovanja na področju kirurg-'je Nešteto je bilo dogpanj pa kirurškem polju, ki poteka io od Varolia. Tudi ie napisa! pomembno delo. ki je b!o že večkrat natisnjeno in ki nosi naslov: »Anatomiae sive de resolutione corporis amani«. Zdravn'Ški krogi v Italiji se pripravljalo na primerno proslavo slavnega 'talilanskega anatoma ter spominsko počastitev ki bo po vseh večjih italijanskih mestih — Predstava za itali.tanske In nem.Ške vo.ine rarJenee Na pobudo ministrstva za iavna dela ie bila v prostorih Dopolavora finančnega ministrstva znn'miva predstava k: je bila nameniena itnliinnsk'm ter nem*k'*m voinim ranjencem, ki se zdravijo oo raznih rimskih bolnišnicah Po predstavi so predel'* navzočni vojni ran i ene4 lena da^'Ta Predstavi je prisostvoval tudi irž podtai^ik v ministr^tvm za iavnn do!a. — ZakMuČek cikTa o Italijanskem korpo-rativ'rmu v Zairrebu. Znan: korporat.ivi-^tični strokovnjak dr Aleksander Vigeva-n? je predaval dne 1 marca v Za?rebu o italijanskem korporafvizmu. Predavanja so se udoTež''li «tevilni zagrebški predstav-o'ki S tem predavanjem ie bil zaključen "T^His predavani o kai pora ti vnem pravu ;n dn^ben: izgradnji na korporativističnih — Nesreče. V liublianski bolnici se zdravijo po-nesre^enei sprejeti v zadnjem času. A^oizija Miklič. 58!etna posestnica iz Tre^n-tega. 5?i je pri padcu zlornila levo no?o Mariia Fi'inj^ 50!etna kuharica iz T^tubliane. si -»e pri naoVu na sto^n'cah zlomila levico Ivan Tvaznik. 78letni p^se^tnik 'z Košari i. ie padel z voza in si zlomil desnico Tv^-m 3-Tose. SOi^tna žena |KKWsin4ca ;z V!dpta si je pri padcu zlomila lev:co. AvpT.ist Krnp.n. lO^tn' sin zifiaria z P'zo-^ika s* Hi Kjomfl levo noro Imac Slahnt, kletni kMu ^aV nTčar-Zek* AntCJT Iz Liubli-1-r»e. ie na. !rf več metrov p'oboko ln ie no-tran-»e nnipn Antona N^vVa, fii^tnefra fdna »Mvjo^pnrj, w Bruhanje vasi. je konj ugriznil v desnico. IZ LJUBLJANE —Ij Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec mar^c bo mestni preskrboval-ni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v petek 5. t. m. številke 1 do 100. v soboto 6. t. m. številke 101 do 200. v ponedeljek 8. t- m. številke 201 do 300. v torek 9. t. m. Številke 301 do 400, v sredo 10 t m. številke 401 do 500, v četrtek 11. t m. števlke 501 do 600. v petek 12. t m. številke 601 do 700. v soboto 13. t. m. številke 701 do 800, v ponedeljek 15. t. m. SteviBce 801 do 900 in v torek 16 t m številke 901 do 1000. Od '■rede !7 t. m dalje bo mestni preskrbo-valni urad sprejemal reklamacije. Opozarjamo da bodo upravičenci dobil: dodatne živlske nakaznice samo s potrdilom in samo do 25 vsakega meseca, ko moraio biti nakaznice Drevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrn;ti potrjene sezname št. III Za ta namen pnsluje urad vsak dan od 8 do 12. in od 15 do 18. ure v palači Bata, T. n?"-1 +-^nie. soba št. 3. —Ij Vrop-e bo Se lepo. Včeraj in pred-vAei-n.-'x^-"rn je bilo podnevi nižno in začelo povsem •akrivali solnca, tako da ie prijetno grelo. Toplct": fe narasla že kakor celo redko nnr'!a sai fe znašala že 19.2° Zvečer se je fug sprevreči v močno bur*o, ki je ponoči -lobro očfertila ozr-ačje. Precej vetrovno je bilo še da-t'i. Nebo je bilo Povsem čisto in 'olnce ie zopet tonlo gre-lo Minimailna temperatura je zna-šaJa davi že 1.4<>. čeprav se nnm ie zarndj vetra zdeV> h'i 'no RJane ni bilo več. Obetal se nam §e leni dnevi, čeprav je vreme tako lepo že nenavadno iolgo. Zračni tTr.k je zelo narasel. —Ij Ja^-ne produkcije šo> Glasbene zlatice v* letošn'em letu, se vršijo vse po do-fo^enem načrta, ki je bH nascsevilen ob začetku Bofafeeca leta. Pred b*ožičem smo imel: pr^dnkciii s pretežnim sporedom, ki se ra*-?s" nn praaznike Prihodnji produkti'5 r>. ;n 6. t m , pr*n-šata aklađbe v p*es-""T"' rftmo Prel veliko nočjo bo preduk-":ia. ki n^--< bo pokazala, kako se lahko pi'reH: skrrr^Te^i koncert najrazličnejšega poreda v dnižini. Produkciji meseca maja na bo'e^a posvečeni proslavi naj^pšega praznika mladine — Materinskemu dnevni. Opozari3.n'o torej na obe produkciji, ki bo-Jrtta jutri v pefek in soboto ob 5. uri po-"'dne o mali filharmonični dv*orani. Podrobni snpred za obe prolukciji je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —Ij N*š vel'k? s;mfonični orkester je sledil z^Vdu ostal'h orkestro\r v svetovnih sredš^h ter določil za spored koncerta, dela svetovnih mojstrov, ki so napisana v plesnem ,;tmu Na Dunaju, v Pragi in Berlinu, pa *udi dnjeod. se je to že zdavnaj uveljavilo :n vsak tak koncert ima pravtako velik 'ispeh. k»kor koncerti najresnejše simfonične glasbe. Prav gotovo bo velik užitek -i:snti izbrana vedra dela v dovršeni izvedbi poipo 77*medenega simfoničnega orkestra Ta u?;fek nam bo nud'1 dirigent riT-a. Mario Sranec s svojim požrlvo\ral-n;m in vzfrajnm simfoničnim orkestrom v r>on»df>Mpk dne 8. t. m na IX. simfo-->;čnem koncertu Zato opozarjamo in va-Vmo na ta veseli koncert. —Ij neloJemMe* fotografske stroke va-b:mo da se udeležijo strokovmega sestan-'-a ki bo vrš:l v nedeljo, dne 7. marca '°43 ob 0 30 uri dopoldne v orostorih Oddelka jndusfri^k'h delojemalcev PDZ Mi-'-ir^-oova c T (Delavska zbornica) Na '*MJtankii se bo nhm^Tiavalo vpra-šanie ure-^Hve deiovn'h r>o«»o1ev deloi«»malcev foto--r-^feke stroke in druge važne strokovne ^deve ter ie v inter**«u v«eh orizadetih da se zanesljivo in točno udeleže! Izmena kotnisarliatskcca odposlanca pri GM Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX st. 291 ln smatrajoč za potrebno, da se izmeni nadzornik, imenovan pri Glasbend matici z odločbo z dne 2. septembra 1912-XX St. S8, odloča: Namesto prof. dr. Atilija Budrovicha se imenuje za komisariatskega delegata pn Glasbeni matici v Ljubljani s področjem po odločbi z dne 2. septembra 101.1-XX St. 88 prof. Matej N a r d e 1 1 i. Ljubljana dne 20. februarja 1943-XXT. VLsaki komdsir za Ljubijansko pokiajino: 1'.milit. Cirazloh Pobiranje đirIzd na neposredni davek za Pokrajinski korporacijski svet Visoki kom sar za Ljubljanska pokrajino na podstav* kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, gle i ni sakoa z i'jne 2. julija 1930 o odmerjanju in pobiranju doklM na neposredri davok za Trgovske, industrijsk«* in obrtne zbrrnice glede na svojo nareo z dne 2. maja 1942^XX št. 123 in smatrajoč za potrebn;, da se zagotove Pokrajinskemu korporacijskomu svetu gmotna sredstva, odreja; Člen 1. Točka 18 1. zakona z dre 2. julija 1930 p odmerjanju in pob'r.mju dokla4 na Oepcerednl davek za Trgovske, indu-strjske in obrtne zbornice so nadomestil ie tak le: »1. Pokrajirak] korporacljsld s\'et v Ljubljani poskibi za kritje tistih stroSkov, ki jih ne more kriti z dohodki iz lastne imovine s taksnmi, z dohodki iz doklade na prjdcbn no »osnovni in d: polnilni davek) ln ra družbeni davek (osnovni in dopolnilni davek). Člen 2. Vse druge določbe zakona z dno 2. julija 1930 ostanejo nespremenjene, le da se nademesti nazv ^Trgovski, industrijska in .brina zbor: ica* z nazivom »Pokraj nski k rporacijski svet«. ĆJlen 3. Ta naredba stopi v veljavo n* dan obj?ve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 19. februarja 1943-XXL Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilo Ora/ioli —Ij Šivilje, modistke in pletilje (deloje-malke, k: Bo članice Sindikata delojemalcev oblačilne stroke) vabimo na članski sestanek v nedeljo, dne 7. III. 1943 ob 10. uri v prostorih Oddelka industrijskih delojemalcev, Miklošičeva 22 I. Ker bo na dnevnem redu razgovor o dopolnitvi kolektivnih pogodb, pT-:čaknjemo točne udeležbe. — Oddelek industrijskih delojem. —Ij Velika križanka, ki jo lahko rešujete ves teden, je objavljena v »Domovini«, ki je pravkar izšla. Gotovo bo s tem ustreženo prav vsem ljubiteljem križank v Ljubljani in m deželi. Ljubljančanom priporočamo s>Dom« vino i tudi zaradi različnega zanimivega štiva. predvsem zara
  • Domovino c navezali, čakajo na vsako novo številko in j<» zodovolino prebirajo. —lj Za mestne reveže. Namesto venca na krsto g. Hansa Seemana je g. Franc Schiffer z Mestnega trga 19 r>odaril 120 Ur za mestne reveže. Darovalcu izrekamo prisrčno zahvalo v imenu podpiranih. —lj Danes divjačina! Teran v steklenicah in izvrstna sortirana vina — toči gostilna Lovšin. »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeteeee Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! (Detetattt - Jutr* CIME KINO UNION LILI A SILVI ROBERTO VILLA IRAJEMA D ILI AN CARLA DEL POCCIO MALI OGLASI KLOBUCARNA »PAJKi vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva vas klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. Miklošičeva cesta 12 (nasproti hotela Union). ALI RES SE NE VESTE, da vam ogla« v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-oi? Ce iščete službo ah stanovanje, če telite Karkoli kupiti. 8« -»brnite na oglasni od-lelek »Slovenskega v a roda c ki Vam bo s cenenim oglasom t^ polnil 2eljo. »SLOVENSKI NA ROD«, Četrtek. 4. anska srednjeveška gospostva V začetku je b!lo v LJubljani le eno gospostvo, pozneje se je po zžmTfkZc in mesto ni bilo edina zemljiška gespaska Ljubljana, 4. marca Najbrž veste, da so bili meščani v srednjem veku neodvisni od plemstva ter so uživali precej obsežno avtonomijo. Mesto je bilo nekakšna država zase v dežeH. Meščan je > j 11 lahke samozavesten proti pleni cu saj • užival posebne svoboščine ter je b.l podložen cepoaredno cesarju. P:sali smo, da ni mcgel pestri ti meščan kdorkoli, to se pr:vi. da ni užival mestnih svoboščin slehern me. tni prebivalec Vedeti pa mora. m- še. da mehčan ni b 1 ed ni gospodar v mestu. Mostno področje se je delilo na več gosposk Največje področje je sicer spadale- prd mesto, vendar je treba upoštevati še druge gosposke v obzidanem mestu in neposredno ob mestu, kar je pomembno za Zgodovi sivi razvoj Ljubljane, saj so marsikateri sledovi medseboj'ih odnosov go-sp sk csta'i ohranjeni do dandanes: postopno bomo skušali opozoriti na nekatere teh značilnosti. Kraj je d ctrl večji pomen sredi 13. stoletja Za razvoj Ljubljane je izredno velikega pome-a da je koroški vojvoda Ulrik II. sred: 13. stoletja postal kranjski deželni knez in najpomembnejši zemljiški gespod na bivšem Kranjskem: ozemlje sedanje Ljubljane je b lo sestavni de! kranjskih oV^želno knežj h rn^bin Spanheimovci se dobro zavedali pomena kraja v središču sv jih ozemelj. Ljubljanski grad je postal glavm grad in to je odločilo, da sta se začela ob njem raseljevatj plemstvo in duhovščina, se csredotočati trgovina (seiml) in se razvJjati meščansko naselje. Središče je privlačevalo ve:no bolj. Ustvarjeni so bil pogoji za razvoj obr*; in trgovine — torej za nastanek meščanstva. Prav tako je bilo središče privlačno za samostane; razumljive je. da je kraj pozneje postal tudi cerkveno upravno središče. Cepitev ljubljanskega gospostva O razvoju ljubljanskega teritorija piše Fr. Zvvitte** v Geografskem ve.stniku 1930: ugetov 1 je marsikaj, kar je bilo v starejših zgodovinskih spisih o Ljubljani še nejasno al5 netočro. Pisec pravi, da se je od prvotn: enotnega ljubljanskega gospostvi zgodaj odcepilo več delov. Gospostvo zase je bilo tudi posestvo šentpetrske župnije. To župnijo. k: je menda najstarejša župnija na slovenskem ozemlju, so ustan.v'l] Spanheimovci ali prejšnji lastnik' ljubljanskega gospostva. Zgodovinar to sk'epa, ker je imel deželni knez patronat nad ^ent_ petrsko župnik). Ta patronat je omenjen v Vstini že 1. 1227 Znano je tudi. da ga tedaj oglejski patr'arh ni h:tel priznati, a morda neupravičeno Oglej je priznal patronat šele 1. 1356 Kdor je ustanovil župnijo, ji je tudi ustvaril gmotno podlago, to se pravi, žup-ija je morala 'meti tuii primemo dohodke, in s:cer zemljišča. Zemljišča ji je pa seveda lahko p daril vladar, deželni knez. ki je bil zemljiški gospod. Ni točno ugotovljeno kako veliko je bilo zemljiško gospostvo šentpetrske župnije Najbrž je obsegale sedanje področje župn*je, to se pravi šentpetrski okraj *n Poliane. a raze- tega še v ?amem mestu področje Sen-klavške podružnice fšenklavška cerkva je bila prvotno podružnica šentpetrske župnije, dck'cr ni bila ustanovljena škofija). Ta odcepitev seveda ni bila edjna. Gospostvo nemškega viteškega reda Samostojno zemljiško gospostvo je bil tud. nemšk; v:teški red ki je pozneje prepustilo mestu precej zemlje. Nemški viteški red so raselili v Ljubljani že zelo zgodaj Spanheim vci Listine ga omenjajo že v 13 stoletju »Nemški vitez*« sc se našel li v Ljubljani že pred 1. 1228 Kak^ veliko je bilo gospostvo nemške komende. je precej dobro znano Pod komendo je spada'a c kolica križevniške cerkve, tudi poznejši Novi trg. Ob koncu 13 stoletja je keme-da kupila od muvstcriala Friderik? Falkcnburškega jn mcščrinn Nikolaja Porgerja njive, kjer so zdaj Grad:šče. Kra-kovo in Mirje Komenda je postopno zaokro-ževaln sv;je gospostvo Njeno je bilo tudi posesstvo v predmestju sv. Janeza, namreč zgornji del šentpetrskega predmestja. Zemlj'ško gosoostvo meščanov Ko je krai že obstojal, vendar ri b'lo takoj že mesta samega na sebi Najprej je moralo biti izločeno ozemlje z zemljiškega gospostva deželnega kneza za meščansko naselje. To ozemlje je dobjio posebne pravice in meščan' so bili samostojni ra svojem pourečju V začetku se meščani m©"da niso preživljal le s trgovino in obrtjo, temveč tudi z o ode iov a njem zemlje. Mesto je imelo precej vel kp. zemljišča, na kai nas pa zcaj spominju samo še ime Mestni L g. Razlikovati je treba med mestom kot na- seljem meščanov in mestom kot zemlj ško gosposko. Mesto je imelo zemljišča zunaj mestrega obzidja. Velika posestva je mela v poznejših st let jih meščanska dobrodelna ustanova »meščanski špital«. Kako staro je meščanske naselje ni točno ugotovljeno, kakor ne. kdaj je Ljubljana dobila mestne prav ce. Predvsem pa moramo vedeti, da meščansko naselje v Ljubljani ni najstarejše kakor tud' ne edino. Kraj je zelo star in najbrž je ubstojal že zdavnaj pred meščanskim naseljem. Starost mestnih okrajev V 13. stoletju je bjla Ljublj3na kot meščansko naselje trg. Nedvomno je bira Ljubljana trg že pred letom 1265., a mesto z obzidjem pred 1. 1269. Meščansko naselje ae je oblikovalo v pravo srednjeveško mesto, ko je Ljubljana nastajala že pomembno politično m cerkveno središče, torej, ko se je v mestu naselilo tudi že precej uradnikov. — Govorili smo te v stare stj starejših mestnih okrajev. Naj ob tej priliki kratko ponovimo, kaj je znaoega o starosti Novega trga, ki je po starosti drugi mestni okraj fprv' Stari trg) Starejši zgcoovi-narjj so se sklicevali na Valvasorja češ da je Novi trg nastal okrog i. 1200 zopet drug se pa opirajo na listine iz L 1416., ki nam govore o utrjevanju mesta. Tedaj sta morala mesto pomagati utrjevat tud* duhovščina in plemstvo ob svojih h šah. Starejša listina, iz L 1307., tudi že omenja Novi trg in sprevidimo. da je bil ta okra i Že tedaj obzidan, kar pomeni, da je bi torej že del mesta Vendar sedijo, da je b'l priključen mestu le malo časa pred tem. Zelo verjetno je da je bil Novi trg priključen mestu v začetku 14 stoletja. Mestni trg precej star Čeprav je Mestni trg mlajši ed Ncvega trga vendar je najbrž precej starejši ka- I kor so domcevah krajevni zgodovinarji j prej Op rali so se v glavnem na Valvasorja, da je bil Mestn' trg obzidan šele v 15. ali 16. stoletju. To se pravi, da bi bil*Metni trg čele tedaj priključen mestu. Zvltter pa misli, da Valvasor v poročilih, ki se nanj naslanjajo nekateri zgodovinarji, n* govoril zgolj o u t rje var ju mesta, temveč je našteval razne nove utrdbe, in sicer tudi na Sta. rem in Novem trgu ter na Gradu. V tisti h časih so izpopolnjevali mestne utrdbe, poročila pa ne govore o povečanju mestnega cbzidja. Zwitter »:d\ da je bil Mestni trg naseljen :n obzidan že v začetku 14. stoletja. Valvasor je pisal o nekdanjih mestnih vratih pri sjedanjem čevljarskem mostu, a izrecno je trdil, da je mesto segalo do tja — torej ko še ni bil vključen Mestni trg — 200 let pred dobo, ki le v nj* živel. Mestna vrata so bila res nekdaj tam in v Valvasorjevem času so bi vidri Se sledovi prvotnega obzicja, ki se je vleklo po strmem grajskem pobočju. Zwltter se tudi sklicuje na kranjskega deželnega upravitelja Krištofa v. Thcina (1484—1490), ki imenuje Ljubljano kot tri mesta — to se pravi mesto sestavljeno iz treh c krajev ali trgov. V j list h časih niso podrli prvotnega severnega i obzidja ko so sezidali novo obzidje dalje na severu, zato so pa delil* Ljubijarjo v tr naselja čeprav je bil ves kraj enota v političnem p;gledu. Vedno se moramo zavedati, da mestno obzidje ni bilo hkrat: meja meščanskega naselja Deželni knez je že ob ustanovitvi meščanskega naselja v Ljubljani določil njegovo področje ali ponvrje (Burgfrieden), to se pravi meje ozemlja z mestnim sod- j stvem. Mestno pomirje je navadno tudi stovetno z ozemljem mestne >gult« kjer ima mesto pravico terjati zemljiške dajatve. (O podobnih značilnortih srednjeveške prave in upravne ureditve mesta še kaj ob pr'liki.) Argentina gradi trgovinsko mornarico da v pomurskem in rečnem prometu ne bo več odvisna od inozemstva Argentinska državna trgovinska mornarica je obsegala po p?*Iem poldrugem letu obstoja ob ko-cu lanskega leta že 29 ladij s pribl žno 200 000 bit. Jeseni 1941 je kupila Argentina 16 italijanskih trgov s k: h ladij, ki so bile v začetku vejne v argentin-skh pristaniščih. To je bila osnova mlade argent nske trgovinske mornarice. Po^eg je prevzela Argentina 4 danske parnike ter kupila tri nemške in 3 francoske trgovinske ladje. Trgovinski mornarici je dodelila rekaj lastnih tovornih lad'j in veliko 17 5^0 t "-""k o potro1«-.ok- l*«fio. zsrr^ieno na švodskem. Ja temoiju Špa nsko-ar gen-t nske trgovinske pogodbe z dne 5 septembra 1942 sta bili naročeni v Spa-iji dve 9000tonski trgovinski fcuVji, ki jih mora Span'ja dr graditi v 3 mesecih. Končno dobi Argentina še šest novih ladij, ki bodo ograjene v švedskih ladjedelnfcah. Argc-tina bo imela v kratkem 150 trgovinskih ladij z 1,000000 brt. Potem bo argent nski uvoz in izvoz v glavnem neod-v'sen od tujih trgovinskih mornaric. Argentina pa namerava zgraditi tudi lastno ladjedieln co v kateri bodo gradili 'zključao trge vinske ladje. Tako ji bodo 'zpolnjeue želje, ki jih goie Argentinci že od leta 1865 ko so sc zastopniki vlade in zasebniki pa-robrodnih družb prvič posvetovali o zgra-d tvi lastne trg-vinske mornarice, da bi Argenti~a v tem pogledu ne bila odvisna od inozemstva. V zađnj'h desefletuh je bilo □stanovijenih v Argentini več parobrodn:h družb, ki so se pa pečale večinoma z rečnim n obalnim prometom po La Plati ter v Patagonijo in Brazil-jo. Zasebne par> bredne dmžlv so bile pozneje zarrtdi po- manjkanja ladij pritegnjene k prekomor-skemu prometu,* v k'Mkor je bilo to mogoče. oTovih nal g r»o se lotile s tem večjim vose. 'jem. ker je tovorn na v prekomorskeni prometu znatno višja od one v rečem. Ustanovitev državne trgovinske mornarice je b:la za Argentino posebno važn^, ker mora uvažati iz drugih ameriških držav mn^go blaga, zlasti griv. Na drugi stran je pa tudi arge-tinsk: izvoz velik. Argentina izvaža v prvi vrsti žito in je zdaj navezana skoraj :zključno na lastne ladje. D.žovna trgovinska mornarica je prinesla v prvem letu svojega chstoja državi 40 milijonov pezov koEm-^tesra dobička. Čeprav *e nje'a dosedanja udeležba pri cel kupni zunanji trgovini Argentine še neznatna., je treba vendar upo^tevoti dejstvo, da bi bilo Argentina brez nje v mnogo težjem položaju. Združenim državam je dala ustanovitev argentinske trgovinske mornarice povod za pritisk na Argentino. Pr šlo je d pogajanj, na katerih se je morala Argentina zaveza tj. da bo postavila 75??! svoje trgovinske mornarice v službo Združenih držav, ki so zahtevale prvotno 90r'r. Dol^ee~o je bilo tu«2 . v katerih pr:srt?ni5č:h v Pac'fiku se moraj- argentinske ladje ustavljati. Vse kaže, da je bil dosežen sporazum glede načina blagovnega prometa. Argentinske ladje bedo prevažale tudi braziljsko ^n urugvajsko robo. Z vlatraim dekretom so bil' potoženi re-davno tudi temelji za jrganizacjo državne rečne mornarice. Zgrajenih .bo več manjših tovornih ladij, ki bodo prevažale po rekah Parana in TJruervaj tovore iz severnih pokraj ~. Železniški promet je zarad obrabe materi"ala skoraj povsem zastal. Pripravlja pa se tudi splošen na^rt preuredtve rečnega prrmeta. Promet po rekah La Plate. Parana. Urunrvai in Paragvaj je bil doslej skoraj izključno v rokah angleške paro-bredne družbe Mihanovjch ki so bile njene na funte glaseče se del~ice ob koncu lanskega leta prep sane v poze. Obenem je bPo pa spremenjeno tudi 'me družbe v D dero Soc?eta Anonima. T da večna delnic je ostala v angl 3kih rokah. Družba ima tudi nekaj prekomorskih pomikov, kf vozijo r»a proori Brazil ja- - New Orleans. Da b-' se odpravil monopoleki značaj družbe ;n zmžanie neznosne t;vornine je bila ustanovljena državna rečna mornarica. Toda zaenkrat se položaj v tem pogledu ne bo mnogo izpremenil. ker bo treba š? precej dolgo čaka tj. preden dobi Argentina tud lastne ladje zn rečni promet. Na mero-dajnem mestu razm:šljaio o gradnji ladij 'z trdegp. lesa po hraziljskem zg!edu. Največje težkoče so pa s preskrbo premoera Z 'ružene države so dovolile argenti-ski državni trgovinski mornarici samo 78000 ton prem ga letno, potrebuie se ga pa 100.000 ton. V postev prihaja v glavnem kolumbijsrk: premog. •v Iz klada nje avtomobilskih vozil za italijanske čete v nekem runi&kem prlstanit»ču Mesar obsojen na smrt Mesar Rihard Kuhn iz Delitscha pri Leipzigu je bil obsojen na smrt in usmrčen, ker je zaklal skrivaj 100 prašičev, 51 goved, 155 telet in 148 ovac. Zagovarjati se je moral pred posebnim sodiščem v Halle. kjer je bil obsojen na denarno globo 6000 mark ter povračilo škode državi v znesku 42.000 mark. Sodišče ni moglo upoštevati olajševalnih okolnosti, ker so bili v primeri z njimi obtoženčevi zločini pretežki. bo izvažala tobak Bolgarija si bo zagotovila za lastno porabo dovolj tobaka, preden ga bo začela izvažati. Cene izvoznega tobaka še niso določne, bodo pa v najkrajšem času. V začetku marca bodo že začeli nakupovati tobak za izvoz. Gre za lanski pridelek, ki ga je na razpolago ekrog 60 000 ton. Približno 45.000 ton tobaka bo Bolgarija izvozila, drugo se bo pa porabilo doma. Bolgarska kmetijska in zadružna banka je objavila cene. po katerih se bo kupoval tobak za domačo porabo. Za južne pokrajine je d< ločena povprečna cena 64 levov kg. Ta tobak bo sortiran in banka ga I bo izročila tobačnim tovarnam po cenah ! od 9 do 27 levov. V Severni Bolgariji so j določene nakupne cene 45 in 55 levov, to-! varne pa dobe tobak po 9 do 12 levov. Cu Ina se zdi velika razlika med nakupno in oddajno ceno, toda ta razlika gre v pi-ul pridelovalcem tobaka in poravna jo flnan«-čno mini^ti stv>. Denarna sredstva v ta na*» men gredo iz državnega proi ačuna. Preskrba prebivalstva Bud mpešte Budimpeštanski občinski svetnik Frclkav je poročal ni zadnji seji obCuiskcg.a svetal o zboljšanju položaja glede p esk.be prebivalstva Budimpešte. Težkoče so samo s* v dobavi kuriva, ker ni na razp ilago dovolj prevoznih sredstev. Precej se je zb*>! t-šal položij v pogledu obutve. Pro.sikrt«a prebivalstva z milom je zadovoljiva. P.o-skrba prebivalstva z živili je z raci i njem zagotovljena. Po izkušnjah iz Umsko-ga leta v mrstn-h parkih ne bo.lo vet p delovali sočivja. Lani se je namreč p ka^ zalo, da to delt) ni obrodilo z ieljonera uspeha. Pač bo pa mestna občina prepustila zasebnikom večja zemJjiSča za pridelovanje sočivj,t. Križanka št. 41 Ukrepi proti legarju V Turčiji se je pojavil pegasti legar. Iz Sirije so ga zanesli ljudje v Mersiu in Tarsus. Da bi preprečili širjenje te nevarne epidemije so izdale oblasti v bližnjem mestu Adani stroge varnostne ukrepe. Vst zapori, kavarne, hoteli In drugi javni lokali j so bili razkuženi. Besede pomenijo Vodoravno: 1. gora na Koroškem, 5. nemir, nepokorščina, 9. jezen, zlovoljen, 11. bližnji sorodnik, 12. krasen mladenič v grškem bajeslovju, lepotec, 14. rimska številka 4. 15. Ober, 17. naravni pojav v gorah. 18. dva soglasn;ka. ki se pogosto vezeta (pri razlop;ovanju sta neločljiva), 19. Igralna karta. 21. kratica za akademski naslov, 22. trije enaki samoglasniki, 23. alkoholna pijača. 25. tiho! mir!, 26 premikati se, 27. smrt pokončanje v vodi. 29. kazalni zaimek, 30. spojke, združevalne okolnosti. 31. del telesa, 32 kratica za lansko leto, 33. počasno padanje, zalet. 35. žar, svetloba, luc, 36. ocena, ureditev, 37. otroci. 38. glas, zvok, 39. urška črka. 40. pesniško okraišan voznik 41 veznik. 4X vrsta velikih rib (množina), 43. južnoameriško glavno mesto. 45. glej, 19. vodoravna 47. principi, pravila, vodilne misli. 5<\ egintska reka. 52. tekmer f»3. mesto nm madžarsko-romunski meji, 54. orodja. Navpično: 1. non'i'et^a žuželka. SL položna, ne strma višina, 3. mednarodni jezik, 4. italijansko meško ime, 6. predlog. 7. del gKave, 8. mesečnik, plesno glasbena oriresk. zeh znici. 16 ladijski poveljnik IS. potem, kasneje. 20 kuhiniska posoda 2%. mesto v Piemontu, 24. osebni zaimek, 2% drža, obnašanje, posil eno lice, 27. del n>» ke. 28. evropski narod 30. skupaj, obenen* 31. narepano, v vojski pridobljeno blat.«* 32. del obraza, 34. svetopisemska osenn. 35. povratnoosebni zaimek. 37. v iMeie kraju živeči človok. 38. mesto v Albaniji. 39. obiskovalec slovitih božjih krajev la cerkva, popotnik', 42. bližnji sorodnik, 14* moško ime, 46. mlečni Izdelek. 48. n\ srlpj. 49. pevski glas, 51. italijanski spoi-nik. REŠITEV KRIŽANKE AT. 40. Vodoravno: 1. Pešavar, 6. Paratoe, 12. me, 13. ara, 14. oči. 16. ena, 17 alc<\ 19. eter. 21. Negotin. 24. talon. 28 Cev lovec. 32. Maribor, 37. si. 38 Eva 39 EdJL 41. Una, 42. ido, 44. snop, 45 Teheraa^ 46. romar. Navpično: 1. pet, 2. 8ar, 3. ar. 4. van, 5. rog, 6. sit, 7. Ren, 8. AN, 9. tat* 10. val, 11. ton, 12. med. 15. Cop. 18. koa» 20. ete, 22. ere, 23 Ita. 25. A bo, 26 nov, 27. din, 28. cin. 29 lep. 30. vat. 31 eeh» 35. Rim, 36. bor, 37. ss, 40. de, 43. da. GEORGE^ OHNET:] @ PRODAJALEC STRUPOV ROMAN —- Nikakor ne. Prišel sem k vam, da bi vam v Kristijanovem imenu povedal, da se nocoj ne vrne v Tourgeville. Seveda bi vam bil lahko brzo javil, pa sem si mislil, da bo vendarle bolje, če vam osebno sporočim, da se je pripetila mojemu sinu nesreča da bi tako vsaj ma'o ublažil udarec, ki vas bo gotovo zadel s to vestjo. Etiennetta je stisnila pesti in povesila oči. da bi Vernier ne videl, kako so se ji zaiskrile. Pomislila je: — Ah. stan falot! Vrhu vsega se mi se rogaš* No. le čakaj, to mi bos pošteno plačal! Ce pa že hoćeš zbijati šale, na- kar zbijaj iih. Bolestno se je na?^;ehnila in odgovorila: — Oo srca sem vam hvaležna, gospod, za tako veliko prijaznost Vidim, da niste dvomili o žalosti, ki me je prešinila, ko sem zvedela za nesrečo vašega sina . . . Hvala, iskrena vam hvala! In če me je zadel še en udarec da mi ni dovolieno skrbeti za Kristijana, upam vsaj. da mi boste storili veliko uslugo s tem. da me boste vsak dan sproti obveščali o njegovem zdravstvenem stanju. — On sam vas bo obveščal, o tem prav nič ne dvomim. Mirno je stopila dva koraka proti vratom. Ošinila ga je s svojim sladkim pogledom in se mu nasmehnila tako zapeljivo, da bi se bil vsak drugi moški na njegovem mestu omehčal. Toda njegova usta so ostala zaničljivo skrivljena, hladno jo je pogledal, pokimal v pozdrav kakor ob njenem prihodu, potem je pa dejal: — Klanjam se. gospodična. In odšel je. ne da bi se ozrl. kakor da odhaja iz zledsiišča. Etiennetta je bila vsa iz sebe od jeze. Srdito je sunila z nogo prnčico in pokszala se je v pristni luči, ko je zaškripala z zobmi, rekoč: — Ah, ti stara mrha ti grda. le Čakaj, ti že pokažem, kaj se pravi zobati z menoj črešnje. Jaz te že se naučim, kaj se pravi priti k meni na dom in žaliti me! Omožim se s tvojim sinom, da boš vedel, s kom imaš opraviti. Potem pa potegnem njega in tebe v blato Glej ga no. tega starega kozla, kaj si drzne! In povrhu je še tak rogač, da svet ni videl večjega. In vsi vedo, kako ga žena vara. No, 'e čakaj! Vsa je še drhtela od jeze. ko se je vrnila v salon, kjer sta jo čakala Marietta in Clamiron. — No? je vprašal Kristijanov prijatelj. — Zakaj si se tako napuranila? Pa menda vendar oče Vernier ni prišel k tebi z nečistiiai nameni? — Ne govori neumnosti! Prišel mi je povedat da si je Kristijan zlomil nogo in da bo moral zato ostati nekaj časa nekje zunaj na kmetih. — Oh, ta ubogi rant! — je vzkliknil Clamiron. — Eh, — je dejala Marietta s škodoželjnim nasmehom, — le dobr:> pazi, da ti druga ne zapelje tega tvojega kalina. Vreden je mnogo, ta tvoj Kristijan ... — Dobro, dobro! Gos, ki bi mi ga zapeljala, se še ni izlegla. Sedla je k igralni mizici in vprašala navidez čisto mimo: — Kje smo ostali? Marietta je pobrala z mize karte in napovedala svojo igro: — Petsto točk imsm . . . izgubila si. lepotica moja Clamiron se je žalostno oglasil iz globin svojega naslanjača: — Teg^ se tudi bojim. Etiennetta je pa odgovorila hladno: — To bomo šele videli! nx Drugo jutro je doktor Augagne vstopil v sobo, ko je Kristijan še spal. Sonce je že zlatilo jablane skozi odprto okno j«? pritiska! v sobo svež zrak in dišalo po lucerni. Venrer že davno ni spal tako dolgo in tako dobro Imel je zdravo barvo lic in občutek popolne spoči.osti. — Zdi se. da je vas doletela velika sreča, ko ste ^i zlomili nosro. — Jt dejal doktor Augagne svojemu bolniku, — 2e dolgo vas nisem videl tako svežega j in zdraveg a. Če bi vas videl tu vaš oče, bi bil prU jetno presenečen ... — Koliko je ura? — Dese:. Konji vašega očeta so iskri. Iz Trouvillm sem se odpeljal ob pol devetih, pa sem že tu. Zdaj pa poglejva, kako je z vašo nogo . .. Imenitno, vse je v najlepšem redu. Oteklina je izginila in zdaj lahko pride na nogo trda obveza. — To pomeni, da bom lahko hodil? — Le n kar tako hitro! Saj menda nimate nobenega dela. Ne. dragi moj. imeli boste še mnogo prostega časa, ki ga boste lahko porabili za svoje okrevanje Ko boste povsem zdravi. Hi boste pa lahko znova zlomili nogo, če boste hoteli. Moja dolžnost j« >amo izlećiti vas. — Večno vendar ne morem ostati tu . . . Gotovo so se moji gostitelji že pošteno naveličali. — Tega bi ne trdil. — Vem, to so zelo dobri ljudje ... Tmam pa svoj« znance . In pričakujejo me . .. — Vaši prijatelji in znanci morajo potrpeti. NI pa tudi nrbena nesreča, če ne bodo potrpežljivi. Vaj oče sam jo že poskrbel za to ... — Ali je govoril z Etiennetto? — Da, snoči je govoril z njo. —Oh. tega nisem pričakovala Tn kaj pravi o nji? — Pravi, da je čisto navadna deklina, — Ni res. — Da. take. mi je dejal In nripomn:'1 je- Z&r** ne razumom kako je m ose! Knstiian nanravid koliko leimnosti zavoljo take dekline Za m^J den^- bi 4i bil lahko poiskal kaj boljšega. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za maeratni del lista: Ljubo mu Volčič — Vsi v Ljubljani