m. nam. nam. »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — ceni leta.......w &— na mesec ....... °z i v upravništvu prejetnan: celo leto......K 22 — pol leta........11 — četrt leta........ 550 na mesec......., 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. U redntttvo: Knaflova ulica it 5, (I. nadstropje levo), Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. rVi večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari. it 94. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ŠL M. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... K 25-— i celo leto.......K 28— _ol if ta i3*_ i četrt leta! * ' ] ! I l " 6*50 * za Ameriko in vse druge dežele: na mesec' I l l I 1 [ 230 ■ celo leto ....... K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica alt znamka )i Baaflava nUtn it S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 89 Volitve no osrskem. Z današnjim dnem se je začela vojna na Ogrskem. Razpisane so namreč volitve, ki se bodo vršile v prvi polovici junija, na kar se bo Z\. junija sešel novi državni zbor. Volitve na Ogrskem so nekaj drugega, kakor v civiliziranih državah. Volitve na Ogrskem so nekaka vojna, v kateri nastopajo j>ešaki in konjeniki, orožniki in drugi oborožili ljudje, vojna, v kateri se strelja in bije in slepari in goljufa in v kateri pride na tisoče ljudi v ječo. vsaj toliko časa. da ne morejo glasovati. Ko je bil ]k» večletni kri7; spo-• ijeini zaupnik krone grof Khuen-rledervarv imenovan za ogrskega ministrskega predsednika, x> se naivni idealisti udali mnenju, da je Khuenova naloga, ustvariti novo ()grsk<>. ki bo pravična domovina sem tamkaj prebivajočim narodom. A to so bile iluzije, nič kot sanje. Khuen-Hedervaryjeva misija je N se drugačna. Prva naloga sedanje ■gr>ke vlade je, spraviti ]>od streho se kar se tiče dualistične uredbe monarhije in kadar bo to dokoneano. jo zadene druga naloga, izvesti tako \ olilno reformo, da bo zlomljena moč sedaj na Ogrskem gospodujoče -»iigrarhije in da parlament ne bo več rožje zoper skupnost obeh državnih pok>vic habsburške monarhije. Prva in popriavitna skrb Khue-nove vlade je torej zagotovitev dualizma. To je cilj, na čigar dosego so -e mogli združiti najrazličnejši ele-lenti. Tako vidimo sedaj v vladnem aboru vse mogoče ljudi, pristaše vseh mogočih frakcij, ki jih — če ibstrahiramo od osebnih koristi, ki irrajo na Ogrskem največjo vlogo prav za prav nič ne veže. Ta pe--ti obojna vladna stranka vsled tega : i notna in nihče ne ve, koliko časa bo ohranila. Ta vladna stranka bo sedaj pobila >vojo srečo pri volitvah. V isto madžarskih okrajih nima dosti 'ipanja. Madžarski okraji so stali edno na strani strank, zahtevajoči h neodvisnost Ogrske in sledili bodo tudi sedaj Kossuthu in Justhu pa Tiszi in Khuenu. Tepa se vladna stranka tudi jako dobro zaveda in zaradi tega se je vso silo vrgla na slovaške, na ru-munske. na srbske in na nemške "kraje in skuša tem narodnostim LISTEK. Kolska no Prlsoftlcl. Spisal Ivan Cankar Lep kraj je Prisojnica, da malo takih v naši s tolikimi lepotami blagoslovljeni domovini. Ob solnčnih olmih sloni, vsa bela, vesela, zmi-rom prazniško oblečena. Kadar sem prišel tja, se mi je zdelo, da potrku-(\\o v farni cerkvi svetega Pavla ikrjanec pod nebom, klas na polju, smreka v gozdu. Vsi smo mislili, rla bodo ostala taka nebesa na vekomaj, ali Bog tudi najbolj pravičnemu prizanese s svojimi izkušnjavami. Zgodilo se je, da sta se hudo in za '•mirom sprla okrajni sodnik Ada-"ura in mogočni župan Barjanee. f'a /godba je tako imenitna, da > treba natanko in skrbi ji vo popisa -ti, kako se je vršila. Xa Prisojniei je fietnajst krčem, v^aka lepša od druge. Najlepša pa .;e večerno pribežališče mogoćnikov m velikašev. Do enajste ure sede za '•UK« mizo kraj peči. rešetaio svet vsilit: madžarske kandidate. Vse kaže, da pri teh volitvah nemadžarski elementi ne bodo toliko vprašali po narodnostnih principih kandidatov, nego samo |x> tem, če so pristaši volilne reforme ali ne. Zdi se, da vladna stranka že sama več ne upa, da dobi večino v parlamentu, nego da računa na ustanovitev nove koalicije, na zvezo vladne stranke* s Kossuthovci. Ali bo v taki zvezi mogla doseči uredl>o dualističkih zadev, je precej dvomljivo, toliko bolj. ker naznanja Jiisthova stranka že sedaj, da bo v novem parlamentu z obstrnkcijo onemogočala vsako delo. Volilna vojna na Ogrskem bo ljuta; hujša ho. kakor katerakoli doslej, a da>i je Khuen-iiedervarv na Hrvatskem pokazal, kako zna volitve delati, vendar ne ve, kakšen bo izid te vojne. Da sam nima nič preveč sijajnih nad, priča njegovo naznanilo, da bo. če treba, parlament tudi še enkrat ali še dvakrat razpustil; menda sodi, da bi opozicija denarnih stroškov dveh ali celo treh volitev ne prenesla in torej v volilni vojni izkrvavela . . . Pri znani skrajni brezobzirnosti Khuenovi je lahko mogoče, da ima take načrte; a njih uresničenje ni odvisno samo od njega. Vladna stranka gre namreč v volilni boj v znamenju popolnega nesoglasja glede volilne reforme. Najmogočnejši podpornik vlade^ Tisza. stoji pač na stališču dualizma, toda o splošni in enaki volilni pravici neče ničesar slišati. Tisza hoče ohraniti gospodstvo plemstva in je deliti kvečjemu z inteligenco, a ničesar neče vedeti o volilni reformi, ki bi količkaj omejila gospodstvo madžarskega plemena in dala nemadžarski m narodom več pravic. Celo v ministrstvu samem so mnenja glede volilne reformo različna. Kar bo vlada pri sedanjih volitvah dobila mandatov, dobila jih bo največ s pomočjo Tisze. ki je svoje še vedno številne in uplivne pristaše pripoljal v vladni tabor. Poslanci vladne stranke bodo torej večinoma pristaši Tiszovi in nasprotniki vsake pravičnejše volilne reform*0 in zlasti vsake take, ki naj bi bila pravična nemadžarskim narodnostim. Kako naj Khuen. tudi če bi hotel, uvede splošno in enako volilno pravico, če niti vladne stranke .\? bo mogel v to pridobiti? Khuen previden in se še ni izrekel, kako volilno reformo bo predlagal. in njegove homat i je,nat», pa s«' vzdignejo ter odidejo drug za drugim z resnimi obrazi in šibkimi nogami. Tako je bilo od predavnih časov in prosimo Boga. da Vi i se povrnilo. Na večer binkostnega ponedeljka, tik pred enajsto uro, se je mogočni župan Barjanee naslonil ob peč ter je rekel: »Čez d€?set, ali boljše rečetuo čez devet dni bo Rešuje telo . . . Da bi le vreme bilo!« »Kaže!« je rekel okrajni sodnik A dam ura. Župan je pogledal v strop in se je zamislil. »Rad bi videl ljubljansko procesijo ... Ali gre morda, celo sam škof pod nebom?« — »Gre; in z njim kanonikov V*rez števila!« »Pa velikaši in imenitniki?« — »Mnogotero njih; koj za nebom. Najprvi pride ves v zlatu cesarjev namestnik sam . ..« »Cesarjev namestnik ? Zakaj pa cesarjev namestnik najprvi!« -— »Ker je pač cesarjev namestnik. Ali naj pojde občinski pisar?« »Nisem rekel, da občinski pisar. Kdo je govoril o občinskih pisarjih i Vprašani te: kdo je poglavar dežele, prvi med velikaši? Morda cesarjev namestnik?« — »Cesarjev namestnik!« »Bes! Če bi jas bil cesar, da rečem tako brez napaka, pa bi napravil našega šepavoga Lukeža sa svo- Spričo teh okoliščin je umljivo, da razsodni politiki nimajo dosti upanja, da bi Khuen izvršil svojo nalogo in ustvaril novo Ogrsko. V najboljšem slučaju bo ugodno rešil dualistične zadeve, ohranil torej temelj, nn katerem sloni zdaj monarhija, dosti več pa ne bo storil. Volilna reforma, kakor je bila obljubljena v svoječasuem paktu med krono in koalicijo, je pri sedanjih volitvah samo vaba, ki naj volilee zapelje v vladni tabor. Poteptati se pač gibanje za splošno in enako volilno pravico ne bo več dalo, a steklo bo po Donavi se mnogo vode in divjali bodo po Ogrskem še veliki viharji, prodno se bo uresničila. Uradnico motale m slov. Jtojenfiem! »Narodni Dnevnik« v Celju je prinesel v št. 100 dopis iz Ptuja, ki se bavi z uradnikom e. kr. pošte v Ptuju, z gosp. Krassnitzerjem. Ta gospod je pred kratkim sle-kel vojaško suknjo in je postal iz vojaškega krojača — poštni uradnik. Prvo službo je moral dobiti v Ptuju, ker ima rodbinske zveze in ker je zagrizen Nemec! Drugih vzrokov ni bilo za to nameščenje vojaškega krojača, v javnem uradu! kot c. kr. poštni uradnik ne more izpolnjevati niti glavnih pogojev za namestitev državnega uradnika, ker ne zna slovenskega jezika, katerega govori velika večina prebivalstva ptujskega okraja, ker si kot vojaški krojač uiti toliko izobrazbe ni pridobil, da bi se znal v uradu, kateri ima največ s strankami opraviti, primerno obnašati. Ali se c. kr. uradnik v Ptuju primerno obnaša, ako trdi nasproti Slovencu, kateremu naj postreže, da zna samo nemški (ich verstehe nur deutsch!), ali da je pošta v Ptuju nemški urad thier ist ein deutsches Amt) tedaj urad samo za nemške stranke ali samo za nemške uradnike ? Taka trditev je vendar višek predrznosti. Bivši vojaški krojač, ki je le po milosti rešen šivanke in komi sa ter je brez potrebnih predpogojev /lezel v c. kr. urad, že hoče meriti pravice slovenskemu občinstvu in jeziku, uganja v uradu politiko. Ni sposoben za u radovanje; to hoče na- jega namestnika: ali bi bil Lukež prvi med velikaši?« — »Bil bi Lukež prvi med velikaši!« Takemu odgovoru se je župan na vse grlo zasmejal ter se je ozrl po omizju. Suhi učitelj Manira in občinski mož Banderec sta se smejala z njim, sodni kaneelist pa je mirno in resno, prav počasi in zlogoma ponavljal: »Bil bi Lukež prvi med velikaši!« Zupan ga je ošvignil s hudim pogledom ter se je spomnil, da mu je kaneelist še za ves prejšnji mesec kosilo in večerjo dolžan. Sodnik je resnobno razkladal: »Cesarjev namestnik ima vso cesarjevo čast in oblast, nič manj in nič drugače, nego cesar sam. Kadar izrečem sodbo v cesarjevem imenu, sem cesarjev namestnik, cesar sam govori iz mojih ust. Taka je tudi z mojim adjunktom, kakor je mlad in neumen, in taka bi bila s šepavim Lukežem, ki si ga prej po nepotrebnem klical. Kadar govorim v cesarjevem imena, sem toliko kakor cesar, tudi če imam epehavo suknjo in čeztedenski ovratnik...« To modrovanje je kratkomalo prekinil in ustavil župan. »Same prasne in nespametne besede! Bog se usmili nedolžnih ljudi, če so tvoje sodbe is taka paaaeti porojene, kakor ti je nocojšnja!... Bečimo torej, da si ti ras domestiti s politikovanjem. Proti temu se mora najodločneje protestirati, ker mi Slovenci takih uradnikov v uradu ne maramo, ker ne plačujemo davkov za uradnike nevedneže in politike! Poštni erar po hode tudi na boljem, ako poštni uradniki delajo, strankam sami postrežejo, točno in vljudno postrežejo, nego da politizirajo, delajo bedaste opazke in agente za — trafike! Ker se tu ne gre za slovenskega liberalca, ne bode škodilo, če bi vzeli tudi »Zvezarski« poslanci to stvar »na znanje«! Prosimo! izseljevanje Slovenk v EtfpL L Zadrški »Narodni List« priob-čuje v zadnjem času zanimive dopise iz Egipta o tamkajšnjih razmerah, kolikor se tičejo nas Jugoslovanov, predvsem pa Slovencev. V zadnji številki tega lista čitamo članek pod naslovom: »Izseljevanje slovenskih žen v Egipt«, ki se nam zdi tako zanimiv in važen, da V nain zdi umestno, ako ga prevedemo na slovenski jezik. Članek slove: »V enem izmed dopisov, natisnjenih v »Narodnem Listu« meseca januarja, smo naglašali, da prihaja sto in sto mladih žen in deklet z Goriškega v Egipt in da se jih stalno nahaja v Aleksandriji 800 do 1000, v Kairu nekaj manj — 400 do 500, a po ostalem Egiptu jih je raztresenih še okrog 300. Pri tej priliki smo obečali čitateljem, da bomo pri drugi priložnosti poiskali vzroke ženskega izseljevanja iz nekaterih slovenskih pokrajin ter skušali dognati, zakaj se te ženske, ko pridejo semkaj, večinoma tako hitro pokvarijo in sramotno pogube. Ker je ljubljanski uvaže vani dnevnik »Slovenski Narod« spregovoril o tem vele važnem vprašanju, veže nas dolžnost, da tudi mi vestno in vsestransko pojasnimo to vprašanje. Dopisnik »Slovenskega Naroda« ni, kakor sam priznava, stalno nastanjen v Egiptu, zato tudi ni dobro poučen o stvari, da bi mogel temeljito mammmmmmmmBaamHaaiHH ali bi si morda lastil čast in oblast nad menoj, nad županom, občine poglavarjem? Ali bi morda celo zahteval, da stopaš, kakor tisti ošabni ljubljanski namestnik, prvi za nebom, jaz pa da bi ti škrice držal?« Sodnik Adamura še pogledal ni župana, temveč je odgovoril cisto mirno in brez jeze: »Ne boš mi držal škricov, kakor mi jih še nobeno leto nisi. Ali stopal boš za menoj in za mojim adjunktom, kakor je bilo od nekdaj in kakor se spodobi. Stopaj sam, ali s svojim pisarjem, ali s svojo deklo; s hrbtom te ne bom gledal!« Župan je izbuljil oči kakor nikoli, odpiral je usta, pa dolgo ni mogel izpregovoriti. »Borke uganjaš!« — »Ne uganjam jih!« »Norce briješ!« — »Ne brijem jih!« Gledala sta si iz lica v lice; županu so bile oči zalite in rdeče, sodnika pa čisto mirne in jasne. »Ali torej nisi pijan in si prav resno mislil, kar si govoril?« — »Nisem pijan in prav resno sem mislil!« Takrat je župan udaril s pestjo po misi, da so odskočili košarci, »Ce si resno mislil, kar si neresno rekel, si kakava, po njena žvirca, ki je v svoji pozabila, kaj da je, pa ki kar ni! Toliko ti rečem: rajši rasbi pokazati, kje je izvor tega velikega zla in kako bi se dalo to veliko zlo iztrebiti. Hočemo torej izpopolniti te pomanjkljivosti v poročilu dr. Murna, priobčenem v»Slovenskem Narodu«, a dolžnost vseh slovenskih rodoljubov, brez razlike bodi, da razmišljajo o tem in se dogovore, kako bi se dalo v bodoče preprečiti žensko izseljevanje v Egipt. To zahteva narodna čast .vseli Slovencev. Takoj in l vso resnostjo opozarjamo drage brate Slovence, da je prvi pogoj za dosego dobrega uspeha v akciji proti ženskemu izseljevanju ta, da se izloči vsako strankarstvo in vsaka politična strast, zakaj brez pomena je pri tem politično prepriča -nje tega ali onega, niti ne velja pri tem ugovor,da pripadajo kraji, iz katerih zlasti teče ta emigracija, pod vpliv te ali one politične skupine. Koren zlega je izven politike i rt to naj u važu je jo oni, ki se zanimajo za to življenjsko vprašanje. • Prvi Slovenec, ki se je tu nastanil je bil neki urar, Fernus, iz ljubljanske okolice. Prišel je v Aleksandri jo pred kakimi 45. do 50. leti. Kot pošten in delaven urarski vajenec je našel delo. — Ker se ni brigal za nič drugega, kakor za svoj posel in svoj gospodarski napredek, si je kmalu ustvaril lepo eksistenco. Ko se je po nekaj letih dokopal do neodvisnega položaja, se je vrnil v domovino in se tamkaj oženil. Vrnivši se v Egipt, jela je njegova žena dopisovati domov svojcem in rodbini, kako udobno se živi v Egiptu, kako mnogo se zasluži itd. V oni dobi, za časa glasovitega kediva Izmaila, znanega prijatelja Evropeev, je bil Egipt res prava obljubljena dežela: zgradile so se prve železnice in luke, vojna mornarica, ladjedelnice, kopali so se brezštevilni prekopi za napeljavanje nilske vode po dotlej še ne obdelanem ozemlju, organizirala se je na evropski način vojska in artilerija, rušila so se starovečna mesta Kair, Aleksandri ja, Mansara itd., da napravijo prostor novodobnim zgradbam, širokim ulicam in bulvarom, prekopaval se je Sueški kanal, ta veličastni izum človeškega duha, jela se je saditi bombaževina, ki je postala neizerp- sijo in najprej tebe, preden se bo zgodilo po tvoji neumni besedi!« Sodnik ni trenil z očesom. »Jaz bom storil po svoje, kakor ukazujeta šega in red; ravnaj ti po svoje, kakor ti svetujeta ošabnost in trmoglavost!« Tako je rekel in je vstal; prav počasi je premeril sobo do klobuka in palice, kakan da bi se mu nikamor ne mudilo, čeprav je bilo že blizu polnoči. Z njim je vstal tudi sodni kaneelist, učitelj pa se je vzdignil samo napol in ni vedel, kako bi napravil. Ko je župan ugledal kaneelist a« se je še hujše razljutil. »Ti spletka ti suha, zadolžena: toliko ti povem, da nikar več ne motovili krog moje hiše in krog mojih deklet! Lakot lačna bi se najprej nasitila in si gorko postlala, nato pa bi še prodajala svojo predpustno modrost!« Z umerjenim korakom je stopil sodnik do vrat, pozdravil je molče in resnobno ter je šel; kaneelist je šel za njim, ves majhen in poparjen. S trdim glasom, kakor da bi žeblje zabijal, je prisegel župan to-le prisego: »Kakor mi je Bog priča: recite mi lažttjivec, šleva in šalobarda, če ne pojdem prvi za nebom! In še nadalje mi recite mevža, strahopetec, in kurja čevca, če s tole svojo nogo ne odbranem tega nki ■snega škrica, kadar ki se predme silil!« Tako ae je pridala firoji na ljiv im vatikanskega bogasiia t* dežele. Vse te velike in epohalne gradnje so privabile v Egipt na tisoče in tisoče Vsa ta evropska invazija ni sta* la niti enega edinega Slovenca rasen starega Fernusa, ki smo ga ie gori omenili. Pred 10. ali 15. leti je bila morda samo desetorica Slovencev, ki so se naselili v Egiptu. Vobce se Evropec, kadar se seli, seli sam, ženo in otroke pa pušea do-i na. Tega običaja so se zlasti trdovratno držali v prejšnjih časih. Danes se v tem oziru vsled razvite civilizacije nekoliko popušča in tnož se seli, ne sicer vselej, a vendar semtertja z ženo in z vso rodbino. — .Vasprotno pa se iz goriške in tržaške okolice izseljujejo samo ženske, dočim moški ostajajo doma; na vsem evropskem kopnem so to edini kraji, ki dajejo takšen kontingent prek-jjiorski emigraciji. Vsled ope tova nega in za nosnega »•pisovanja udobnega iu ugodnega življenja v Egiptu, je Feruusova žena dosegla, da so semkaj došle dve tri njene najboljše prijateljice. Bile so mlade in lepe, v njih dobra slovenska ki-i. brez sledu kake zlobe. Prišle so v Egipt z namenom, da si prislužijo nekaj vinarjev in da se povrnejo v domovino poštene, kakor so prišle. Vstopile so v službo kot -uharice pri veliki gospodi in dobivale so neverjetno visoke mesečne nlače, poleg tega pa še obilne vsakovrstne darove. A te sobarice so pisale svojim Prijateljicam, kakor Fernusova žena, in tako je prišlo v Egipt na daljnih 10—15 Slovenk itd., tako da je že pred 35. leti Štela slovenska na-^Ibina okrocr '2000 ž^nsk. a niti enega moškega, razen starega Fernusa in njegovih sinov. Vsled okolnosti, da so se Evrop-(i naseljevali večinoma brez svojih žen, a največ izmed njih jih je bilo sploh neoženjenih. je bilo veliko pomanjkanje na evropskih ženskah, zalo se je mnogo Slovenk omožilo z 'irki, Italijani, Bolgari. Francozi in Sirijci. One. ki so bile že preje omožece ali ki se niso omožile v Egiptu. so se vračale v domovino, na njihovo me-sto so prihajale druge in njihovo število je raslo od dne do dne. Tako je M Jo še nekaj let potem, ko so kediva Izmaila strmoglavili s prestola. Parlament. Nesklepčen odsek. Za včeraj je bila sklicana seja '►dseka za socialno zavarovanje, pa se ni mogla vršiti, ker je prišlo premalo članov. Prihodnia *ei*> '»o v .-redo 14. t. m. Laška pravna fakulteta. Včeraj je prišla deputacija lahkih dijakov k dunajskemu vseučili->kemu rektorju dr. fihrobodi iu mu je naznanila, da bodo začVli laski di-. aki spet z agitacijo za iasko univerzo, ker gre stvar v parlamentu prepočasi naprej« Agitacija pa ne bo naperjena niti proti akademienim oblastvom, niti proti dijastvn nemške ali druge narodnosti. — Rektor je obljubil, da bo o stvari obvestil naučnega ministra. Nemci in Čehi. Cehi nameravajo v Libercu postaviti privatno realk« >. Tozadevni) so hoteli imeti v nedeljo tam shod, ki ga je pa magistrat prepovedal. Nemci pravijo, da bodo privatno realko, ee bo res ustanovjena pobijali s skrajnimi sredstvi. — CeŠkl poslanci so se radi prepovedi onega -hoda brzojavno pritožili pri min. predsedniku in pri namestniku. Češki dijaški shod. V Brnu se je vršil — kakor smo >e poročali — 6., 7. in & t. m. češki «iijaški shod, ki so se ga v obilnem številu udeležili tudi jugoslovanski .»kademiki. Zadnji dan — v nedeljo je bila velika manifestacija za drugo češko univerzo, dalje sa tdo-i ensko univerzo v LJubljani in za i-usinsko v Lvovu. Resolucije tudi zahtevajo, da se omogoči habilitiranje slovenskih docentov na češki univerzi v Pragi in da šc prizna zagrebški univerzi reciprociteta. Cesar ▼ Bosno in Hercegovino. Oficijelno poročajo, da se poda cesar koncem maja iz Budimpešte v "Bosno, kjer ostane par dni. Spremljali ga bodo vsi skupni ministri in oba ministrska predsednika. Cesar namerava ostati tri dni v Sarajevu. Tam bo velika parada garnizije is Sarajeva in okolice, cesar bo sprejel razne deputacije in bo tudi imel splošne avdijenoe. Iz Sarajeva se odpelje cesar v Mostar, kjer ostane en dan, in iz Mostara naravnost na Dunaj. av-ce-potova- »Fesier Uoptfc pasa k na pninanJn nadala* Os aa je skoro osemdesetletni vladar odlo-it s vojarna ografsajpa gtaananga podvastl vožnja t glavni mesti obeh anaktiranib provinc, aa je to zgadilo kot nor dokaz nJfggvaaaj čuta sa clolžnaati, ki ne oareoa nobene želje, katera aa pojavi t stro-ogrsk* monarhije, sarjevega spretnstva na nju kaže doadaj ie nepojasnjeno državnopravno stališče anektiranih provinc. Da napravijo to potovanje vsi skupni ministri, je dokaz, da je Bosna in Hercegovina zdaj as skupna posest, kjer imajo vsi merodajni činitelji v enaki meri vpliv. Vstaja ▼ aleantp. Poročila iz Albanije so precej redka. Zatrjevanja oficijelnih turških krogov, da je vstaje konec, se menda še ue bodo tako hitro uresničila. — Vojni minister je odpotoval v Albanijo, pravijo, du zato, da bo nadziral transport in operacije; govori se pa tudi, da hoče rešiti neke spore v častniškem zboru. Vojni minister je mnenja, da položaj v Albaniji ni vznemirljiv in da bo vstaje prav kmalu konec. — Nekatera poročila pravijo, da je vojaštvo zavzelo prelaz Stimlija in zasedlo cesto v Prizmi. — Na višinah pri Crualjevu ;je bil med vojaštvom iu uporniki boj, o njegovem izidu pa še ni ničesar znanega. HnjictiT iiomionske „n. D. 0." v Trst. Iz Trsta, 0. maja. Dodatno k poročilu o izletu - Narodne delavske organizacijen v Trst, nam bi bilo še pripomniti, da je ljubljanskim izletnikom, ki so si v gručak ogledovali tržaško mesto in nje zanimivosti, tudi italijansko ljudstvo izkazovalo spoštovanje, kakor to gre gostom. Edino le pred znano irredentistično kavarno »volte Chio;:za« so napadli irredentistiČni pobaliui nekega 1-"detnega dečka - vajenca, ki je nekoliko zaeM.il za svojimi tovariši. — Fanatični po bal in i so mu odtrgali znak s prs in ga nekoliko osu vali. Ta nesramni čin jo pa današnji : Piccolo« in še celo irredentistiČni »Indipendente« zelo strogo obsodil, češ, da je tako početje nevredno kulturnega naroda, ali radi par neolikanih pobaliuov, da se ne sme obsojati italijanskega tržaškega prebivalstva. Seveda sla morah? oba italijanska lista zabeležiti tudi laž, namreč, da je prišlo iz Ljubljane sto izletnikov, medtem, ko jih je prišlo preko petsto in da jih je na kolodvoru sprejelo kakih 200 Slovencev, medtem ko je bilo v velikanskem sprevodu od kolodvora do »Narodnega doma-: najmanj 3 do 4000 ljudi. O predstavi »Divji lovec«, katero je izvajala vajeniška skupina ljubljanske K. D. O., so tržaški Slovenci polni hvale. Za popoldansko ljudsko veselico je bil izbran jako neprikladen prostor pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Na lice mesta je prišlo na tisoče ljudi, ali moralo je vse zop t oditi, ker ni bilo prostora. Popoldne je tudi pihal neprijeten veter, a zvečer jo deževalo. Točno ob dveh popolno« i so se Ljubljančan je odpeljali s posebnim vlakom. Vkljub pozni uri se je zbralo na peronu južnega kolodvora veliko tržaških Slovencev, ki so se naj-prisreneje poslovili od ljubljanskih gostov. Ko se je pričel vlak pomikati zo za orili od vseh strani urnebesni živio - klici in vse je mahalo z robci v pozdrav. Tržačani so peli »Hej Slovani«, da je gromovito odmevalo po širnem kolodvoru. Italijanski listi se jako pohvalno izražajo o ljubljanskih Slovencih, češ, da je bilo njih obnašanje povsem korektno. Pač pa vsled veličastnega sprejema, predbaci vajo tržaškim Slovencem, da so priredili političoo-de-monstrativno provokacijo. No, počasi s*- bodo naši sosedje privadili tudi temu. Tudi v tem pogledu se stvari počasi, ali s sigurnostjo razvijajo. Končno moramo pripomniti, da pri vsej slovenski masi, ki je polnila včeraj tržaške ulice, ni imela policija skozi ves čas niti najmanjšega povoda, da bi kje posegla vmes. Naše ljudstvo je tudi ob tej priliki pokazalo, da je kulturen in trezen element, da si zna samo delati — red. — Na ulicah je bilo videti samo toliko policije, kakor navadne dni, medtem ko izidejo ob časa prihoda kakih regnikolov v Trst, cele stotnijs poli* cije na ulice in trge. Dnevne vesti. piie ugleden Ia I kalno učiteljstvo ja pač vedelo, zakaj si je nmnnJs Bkmitkm aa vzor. «ek ja kH v in delovmmju predhodnik takih politi kov, kakrtni gospodarijo v klerikalni stranki Narodna> bil la toliko, kolikor sta dovolila Đnnaj in Bian. Imel jo vedno dva ialezi v ognju. Njegov vpliv na ljudstvo je bil mogoč le ▼ takratni reakcionarni dobi. Ako pa bi bil mogoč takrat le najmanjši napredni in zgolj narodni pojav, vzdignil bi se bil Slomšek s hujšim terorizmom, kakor ga razvijajo danes Terseglavci. Naj »Slovenec« rohni in proglaša Slomšeka za narodnega svetnika in uajidealnejšega prvoboritelja, resnica ostane, da je bil edino Slomšek kriv, da Slovenci aa Štajerskem ia Koroškem nimajo pravih narodnih slovenskih šol. Edino Slomšek je bil oče nesrečnih in pogubnih utrakvi-stičnlh šol. Slomšku je naučno ministrstvo poverilo sestavo šolskih knjig in določitev učnega jez*^nv a Slomšek se je izrekel sa dvojena^Tjst ter tudi sestavil taka berila, ki jih je ministrstvo odobrilo na večno pogubo štajerskih in koroških Sloveneev. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da utajiti. In vsi, ki uganjajo mali-kovanje z njegovim imenom, so enostranski, mlačni Slovenci. — Iu še na nekaj se spominjam. 2e davno se je govorilo, da je pok. Slomšek zapisal v spominsko knjigo, sedaj nemške Sobote na Štajerskem besede, ki kažejo pravo narodnost tega oboževan -ea. Soboski duhovniki so nepoklicanim prikrivali to Slomškovo pisavo. Šele ko je izšla Begova knjiga Slov. nemška meja na Štajerskem« čital sem v njej tiste Slomškove riunajsko-rimske nazore. Slomšek je namreč zapisal v omenjeno spominsko knjigo 7. avgusta 18b0: Anton Martin Slomšek, Furstbisehof von Lava nt zu Marburg. Auf der bi-schoflichen Visi tat ion. — Dosel sem tretjokrat v prijazno Sobote, našel stari kraj, pa ne starih znancev i u prijateljev, tudi jezik v tih planinah umira. Ako pa tudi slovenščina u mer je, naj živi naša sveta vera rimsko katoliška, kajti v nebesih ne bomo govorili ne po Slovensko, ne po ueni«ko, ampak no angeljsko.« — Značilno je tudi, kaj je pristavil pi-->utr~'lj om* njene knjige: »Reče pa se lahko, da se je Sobota pod lavantin-sko škofijo mnogo hitreje ponemče-valn kakor pod graŠko. In to bi bil narodni Škot* Slomšek lahko preprečil, ako bi bil v Soboto pošiljal za narodno delo navdušene duhovnike, ne rsa Ie take, ki so delali edino za angel jski jezik (v cerkev pa uvajali nemščino s škofovim odobrenjem. Op. pisca). — Tu imate verno sliko o »prvem narodnem bojevniku«! 4- »Slovenec« že zmerja. Pojasnili smo že vprašanje o klerikalni gimnaziji, ki jo hoče stranka dr.Gre-:;orčiča ustanoviti v Gorici. Da bo zavod strogo klerikalen, zato so dr. Gregorčič in tovariši poskrbeli s tem, da niso v kura tori j sprejeli nobenega naprednjaka. A ker je nato ■.Sofa izdala parolo: za klerikalno gimnazijo nobenega vinarja, zmerja »Slovenec« goriške naprednjake, da se kar kadi. Goriški klerikalci bi seveda imeli najraje tako gimnazijo, kakor jo ima ljubljanski škof v Št. Vidu, a ker si je sami ne upajo vzdr-ž vati, bi jo radi dobili po ovinkih in naprednjak] naj bi zanjo plačevali. Ideja je izvrstna, a naprednjaki niso tako kratkovidni, da bi sedli na take iimanice. Slovenci na Goriškem imajo pravico zahtevati državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom in bi jo tudi bili že davno dosegli, da ne nasprotujejo zavezniki goriških klerikalcev. Naj se dr. Gregorčič le loči od teh zaveznikov, pa ho videl, kako hitro se bo vse na bolje obrnilo. A klerikalcem sploh ni za državno gimnazijo, imeti hočejo klerikalno gimnazijo po izgledu škofovih zavodov v Št. Vidu, a to bodo morali že sami plačevati, če jo bodo hoteli imeti. -f Cesar obišče Bosno in Hercegovino. Oficijelno razglaša vlada, da bo cesar koncem meseca maja iz Budimpešte odpotoval v Bosno in da se bo v Sarajevu mudil tri dni, v Mostam pa en dan. Cesarja bodo spremljali vsi trije skupni ministri in oba ministrska predsednika. -j- Naslov profesorja je podeljen učiteljema na obrtno - strokovni šoli v Ljubljani Henriku Podkrajse-ku in Otonu Grebenzu. — Trgovski nslaJneatl se pritožujejo, da se v večini prodajaleo na ravnajo po določbah novega zakona za trgovske sotrndaike. Ta sakoa na primer določa, da morajo biti trgovine opoldne poldrugo uro zaprta, dočim dovoljujejo s malimi izjemami nase tvrdke sasso eno uro opoldanskega pomika svojini nastavljancem. Apelu jemo na ekiiakaliahmast gremija trgovcev, naj It aprnvi » rad, saj so trgovski nastavljene! Adj^h is pitanihih I faajdapolnam delu ob delavnih ane-I vik. Zadruga gostilničarjev, ka. av Mi. v Unhjaal je v odborov! osji dna 26. aprila sklenila tudi v Mošnji Jaseni prirediti gostilni-čarafco kuharski in servirni učni tečaj. Prireditve teh kursov hoče vzdrževati dotlej, da se osnuje stalna go-stilnjčaraka šola v Ljubljani. Prireditev enakih tečajev po deželi pa se prepusti deielni zvezi gost i In i carskih zadrug. V tozadevni odsek ljubljanske gostilničarske zadruge, kateri ima nalog pričeti z pripravljalnimi deli in voditi celo akcijo, so izvoljeni gg. Kenda, Krapež, Kržišnik, Sey-del in Tonejec. Nemškutarstvo v Toplicah. Kopališče v Toplicah na Dolenjskem posečajo po pretežni večini samo Slovenci. Človek bi torej mislil, da bo uprava vsaj v toliko respektirala slovenski jezik, da bo na dopise slovenskih gostov odgovarjala slovensko. Temu pa ni tako. Ako pišeš kopališkemu oskrbništvu slovensko, ti pač odgovore, toda dosledno nemško. Kaj ko bi slovenski gostje iz tega jeli izvajati konsekvence ter jeli izostajati iz dolenjskih Toplic! Potem bo pač oskrbništvo lahko kmalu zaprlo kopališče. Če je to oskrbništvu prav, mora biti prav tudi nam. Opehariti je hotel za aro. Tvrd-ka Slavka Miloševiča nekje na Hrvatskem izdaja reklamne liste, ki so na prvi pogled podobni inozemskim bankovcem in imajo v zgornjih dveh vogalih številko 100. Tak reklamni list je dobil nekje Janez Mihelčič od Semiča. Ko je dne 19. m. m. kupil na sejmu v Novem mestu od Janeza Bambiča iz Mirnopeške okolice junca za 250 K, mu je dal za aro ta reklamni list z besedami: »Na, tu imaš 100 K are<--. Oko postave pa je to videlo in preprečilo, da ni bil Bambič oškodovan. Otvoritev Kadilnikove koče na Golici se bo vršila v nedeljo, dne 22. t. m. 1910. Za gorka, mrzla jedila, pijačo in dobro postrežbo bo poskrbljeno. Razpis kolodvorske restavracije na Jesenicah. V postaji Jesenice se na novo odda s 1. julijem 1910 kolodvorska restavracija. Prosilci morajo vložiti svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 26. maja 1910 do 11. ure dopoldne pri glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 9. Natančnejše se izve iz tozadevnega razglasa v »Laibacher Zeitung« in po informaciji pri c. kr. ravnateljstvu drž. žel. (odd. II.) v Trstu ali pri c. kr. železniškem obratnem uradu v Jesenicah. »Šegularijske šmarnice - je opravil Ploju v Čast »hrvaški« župnik, pri katerih pa ni smel ministrirati Repa.« Tako piše »Straža<-, list, kateremu se gotovo ne sme odrekati njegovega pristnega katoličanstva. Dasi bo kmalu preteklo že pol meseca, odkar se je vročila državnemu poslancu dr. Ploju diploma častnega cbčanstva Ptujske gore, vendar se slovenski klerikalni listi še vedno zaletavajo v takratno svečanost. V klerikalno blato vlačijo celo šmarnice, s katerimi se prav posebno časti Marijo, »mater Slovencev«. »Šegularijske šmarnice«, kako lepo se to čita v katoliškem listu. In te »šegularijske šmarnice« je opravil »hrvaški« župnik. Kako ljubeznivi so katoliški sobratje napram »hrvaškemu« so-bratu. Da pa nemškutar Repa ni mi-nistriral pri tistih »šegularijskih šmarnicah«, je vzrok to, da ga je debelo prijateljstvo s slovenskimi klerikalci spravilo v občinsko luknjo, kamor spadajo tudi tisti »katoličani«, ki pisarijo o »šegularijskih šmarnicah«. Velika nesreča na železnici. Včeraj dopoldne je zadel iz Zagreba prihajajoči vlak v Zakotu pri Brežicah v voz, na katerem so bile štiri osebe. Konji in voznik so srečno utekli smrti, dva moška in eno žensko je pa zagrabil stroj, da so bili takoj mrtvi. Mrliči so bili grozno razmesarjeni, posamezni udi so ležali po progi, na cesti in po nasipu. Nesreča se je zgodila na mestu, kjet križa cesta na Bizeljsko železnično progo. Nesrečo je provzročil čuvaj, ki je pustil zatvori ob prihodu vlaka odprti. Ubiti so mož in žena, poročena šele 14 dni ter ženin brat. Vsi trije so doma na Bizeljskem. Posvečuj nedelje in praznike. Tako se glasi božja zapoved, ki pa za klerikalce ne velja. V nedeljo so v Radečah pri Zidanem mostu cel dan vozili kamenje za stavbo nove cerkve. Vozniki in delavci so bili pijani ter so na tenko obloženih vozeh sedeč podili ubogo žival. Seveda so bili to konji in voli ravnih kmetov, dočim močnih šapnikovih konj ni bilo nikjer opaziti. So pač stali ali Mali pri polnih jaslih, sestradano kmetovo tivines je pa moralo cal dan garati — na čast boljo. Matih arnis p al mini t s Evans jngaaiavanmfcah Infeamttarjev je ime-ladneUa?mariborskem Karod- oMni »bor. Za ja Ml ixvo> Cerinšek. Odborniki ao: Amalietii Pater star* Amalietti Peter mL, Be-bol, Kramaršič, Spindler in Zabkar namestnika: Jaklin, Neubert; pre gledovaloa računov: Skvarča Ivan in Putnik. — Zborovanja sta se ude ležila tudi gg. Hoehniuller iz Trsta in poštar Bahovec, ki sta imela nav dušene govore. Velik požar je divjal v soboto zjutraj v tovarni za usnje na Bregu pri Ptuju. Tovarnar Josip Piru h iim» velikansko škodo. Pogorelo je vs» razen zidu. Prodaja konj. Upravna komisi ja c. in kr. trenske divizije št. 3 \ Gradcu naznanja trgovski in obrtni ški zbornici v Ljubljani, da se bo \ četrtek, dne 12. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne vršila v Gradcu na mest nem konjskem sejmišču (klavnica) prodaja 4 eraričnih konj. Za peka in gostilničarja jo zel<* ugoden nakup take hiše v večjem kraju v Kanalski dolini na Koro škem. Plačati je takoj le 2000 K. Več pove potovalni učitelj Ante Bci: v Ljubljani. — Nova Ciril-Metodova podružnica na Primorskem. Dne 5. t. m. se j« ustanovila na Opčinah pri Trstu no va podružnica. Udeležba sicer ni bi la velika, ker se je prepozno razgla silo, a zanimanje za pochužnico j< splošno ter šteje že sedaj nad 60 čl a nov, a denarja ima nabranega nai' 300 K, največ se je dobilo s Ciril-Metodovim šotorom ob priliki vese lice N. D. O. iz Trsta. Na shodu je ur. kratko izpregovoril potovalni uei telj Ante Beg, nakar se je izvolil sledeči odbor: predsednik učitelj Jos. Sosi (ki ima glavno zaslugoV podpredsednica ga. Olga Sosieeva. tajnik g. Krist. Malalan, tajnica gd< Zorka Draščekova, blagajnik g. K. Malalan, blagajničarka gdč. Pepk; Logarjeva, odborniki: gg. Andr. Sošič, Anton Verč, Pr. Sosic, Iv. So-sič, gdč. Katinka Sosieeva in Josi-pina Škrlavajeva. Preglednika r; čunov sta gg. Jak. Horvatin in Ferdinand Ferluga. Potemtakem je ti žaška okolica vzorno organizovann za Cirilmetodarstvo. Tudi v Barkov Ijah se kmalu ustanovi nova p<-družnica. Predavanje o Postojnski jami n; Dunaju. Jamoslovec in jamski tajni G. Andr. Perko je predaval na Du naju od 22. do 30. aprila t. 1. o tem svetovnem čudežu v društvu »N;< turfreunde«, v c. kr. eksportni akčt demiji, c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju, v stenografičnem društvu »Skioptikom« in v zavodu za unieti fotografijo. Med predavanjem je bilo videti 150 skioptičnih slik najlep šili jamskih delov po najnovejših i'<> tografijah. Nad 4000 oseb je obiska lo predavanja, katera se bodo vršil; o priliki tudi v drugih državah. Slovensko akademicno društv« »Arija« v Pragi je obhajalo včeraj svojo petletnico. Dne 8. maja 190" je bil namreč njen ustanovni občni zbor v Pragi »U Choderti«. »Adrija je torej — če izvzamemo nekatera strokovna akademična društva — najmlajše slovensko akademična društvo. Vendar je danes že največji po številu članov, ki jih je okoli 90, in pa najdejavnejše, kar je še več vredno. Svojo petletnico je »Adrija prav primerno praznovala dne 5. maja z Masarvkovim večerom. Otvoritev gostilne. A' nedeljo y otvoril g. J. Bole na vogalu Sv. Petra nasipu nasproti šentpeterskemu mostu novo gostilno. Zabavna vožnja v severno Dalmacijo se vrši v času od 25. do 29. t. m. Pojasnila in prijave sprejema pe tovalna pisarna Ed. Šmarda. Več v inseratu. Nočna idila. Predvčerajšnjem pc polnoči je stražnik začul na Bregt igranje na tamborice in glasno potjo. Ko je šel na lice mesta »koncert prepovedat, je naletel na tak odpor, da ni preostajalo drugega, kakor ponočnjake predstaviti k uradu, kjer so jih legitimovali nato pa izpustili Ime je zame, ne zate se je včeraj v Knaflovi ulici zadri nek klaper nad policijskim stražnikom, ki gM poprašal po imenu, ker je prehude tepel konje. Ker je hlapec svoj<» hrabrost kazal še vedno dalje in ne usmiljeno bičal ubogo žival, ga j< varnostni organ odvedel v zapor. Ubegli prisiljene i. Te dni so od dela pobegnili prisiljenci Ivan Buch-inaver, rojen 1889 v Št. Petru pri Line u, pristojen pa v Hinzenbach, okraj Efferding, Ivan Jereb, rojen 1867. leta v Besnici ter v Trebeljevo pristojen in Florjan Kacin, rojen 1858 v Mardu ter v Cerkno pri Tolminu pristojen. Ukradena jo bia v nedeljo go stilničarju g. Rudolfu Škulju v Flor-janaki ulici 30 K vredna rjava in zelenkasto karirasta ie nova pelerina. Pred nekaj časom so mu izginile tudi 4 gramofonske plošča. Pred nakupom ee svari. Tatvina v vlaka. Dna & t m. je bila v vlaka med St Patrom In Bake-kom opekarskima mojstra Patra Di fanta is lepa ukradena lastnica, v katar! Ja iaasl SO K ia JO iir denarja Tat ja * dopoldan ▼ Gruberjevem prekopu satvornice, ker je Ljubljanica ie tako narastla, rfa ee je bati povoonji. Dva blatna bres nog. Včeraj so t:a Studenec pripeljali Ivana Jaran-ta iz Črnomlja, nekega dnigrga duševno bolnega nesrečneža so pripeljali v blaznico pa iz Gorenjskega. Zanimivo je, da je vsak imel le po t no nogo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Macedoncev, 38 Slovencev, jO Ogrov in 100 Hrvatov, nazaj je prišlo pa do 100 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 70, v Buchs 39, v Inoniost 61, v Nemčijo pa 50 Hrvatov. Izgubila je ga. Riza H on igo va t:snjato ročno torbico. — Gdč. Berta M. je izgubila, odnosno v vozu pozabila 24 K vreden paleto. Uradne vesti. Dne 1. junija bo pri okrajni sodni ji v Tržiču dražba zemljišča vi. št. 104 kat. obč. Kovor. Zemljišče je cenjeno 1800 K. Najmanjši ponudek znaša 1200 K. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovodje, 3 kontoristi, 2 korespondenta, 2 poslovodja, 2 pomočnika mešane -trnke. I pomočnik železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroge. 2 pomočnika galanterijske stroke. 3 potniki, 2 blagajničarke, 5 pro-.iajalk. 5 učencev in 2 učenki. Službe išče: 2 knjigovodja, 4 kontoristi, 2 f>slovodja, 2 potnika. 23 pomočnikov mešane stroke. 4 }xmiočniki želez-mn^k*- stroke. 8 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov spo-, arijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke. 5 kontori-ini. 6 blagajničark, 6 prodajalk. 4 učenci in 2 ncenki. Pt>sredovalnica l>osluje za delodajalce in člane dru->tva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Slovanski log. — Hrvatski sabor. Včerajšnje «eje se je že udeležil novoizvoljeni brodski poslanec dr. Hinkovič. Poslanci hrvatsko - srbske koalicije in iralerije so ga pozdravili z viharnim ploskanjem, dame z galerije pa so nanj sipale cvetje. Pred prehodom na dnevni red je poslanec S u p i I o predlagal, naj sa-nor izrazi angleškemu parlamentu -ežafje radi smrti kralja Kdvarda. Zbornica je ta predlog soglasno sprejela. Predsednik dr. Mandič je naznanil, da se je odsek za volilno re-;V-rmo konstituiral tako - le: dr. Ba-daj, predsednik: Babič-Gjalski. podpredsednik: dr. Lukinić in dr. Peleš, referenta. Nato je zapisnikar. Kraj-novič poročal o sklepu imunitetnega Klseka. s katerim se izročajo sodišču radi prestopkov žaljenja na časti tile poslanci: Badinovac v 13 slučajih, ^»anjanin v 10, Bedeković 1, Budila vi jevič 5, Cerova le 1. dr. Elegovič, • ir. Jos. Frank 2. dr. Horvat 4. Kraj-novic 2. Kržepelka 1, Kutnzovič 1, ir. Lorković 13, Lov rek o v ič 2. dr. Lakinič 2, dr. Magdič na lastno prošnjo v vseh slučajih, dr. Mažuranič i. Novak 3. dr. Novosel 1. dr. Ogrnil vič 1. Pavlovič 1, Peršie 10, dr. Pinterovič 1, dr. Popovič 2. St. Radič 7. Riester 1, dr. Starčevie v vseh -lučajih. Tuškan 1, dr Vinkovič 1 in Zatlnka v 17 slučajih. Poročevalec Banjanin je naglasi, da je odsek razdelil delikte v po-itične in privatne. Radi političnih deliktov je od-^ek sklenil, da se nikogar ne izroči sodišču, dočim se ima radi privatnih deliktov izročiti vsakega poslanca brez razlike. Odsek je to sklenil, da bi se ne moglo reči, da je sabor zatočišče ljudi, ki lahko žalijo vsakogar, ne da bi se jim bilo bati, da bi se jih i>oklicalo na odgovornost. Stjepan Radič je zastopal mnenje, da bi od--ek ne smel poslancev izročiti niti radi privatnih deliktov. Sabor je so-'-rlaj-no sprejel referentov predlog, na kar se je seja zaključila. — Hrvati na svetovni razstavi v Runu. V jutrišnji seji hrvatskega sabora bo poslanec Supilo interpeliral • lado radi udeležbe Hrvatske na sve-•ovni umetniški razstavi v Rimu. Ta a-^tava se vrši I. 1911. Udeležiti se i ima tudi Hrvatska, toda v mađarske m oddelku. Snpilo bo vlado pozval, naj Hrvatski preskrbi pose->*>n oddelek, kakor to odgovarja narodnemu in državnopravnemu položaju hrvatske kraljevine. Utemelje-vaje svojo interpelacijo bo Snpilo uaglašal, da na primer državno pravno stališče Hrvatske ni prišlo de izraza na zadnji svetovni razstavi v Parizu, ker so bili hrvatski raz->tavljalci nameščeni v madžarskem oaviljonu in so vsled tega izginili v madžarskem morju. — Vsesokoiski zlet v Sofiji <*» vrši, kakor se je končno določilo, 10., 1L in 12. julija. Za ta zlet sa vrše v Sofiji, kakor poročajo bolgarski listi, velike priprave. Slovanskih Sokolov se je prijavilo že .veliko števi- tnfe javlja, da aa ja prijavila vnč ekih društev celo is Sibirije i — Sand balgarsklk inisnirjav in arkitektav se je vršil to dni v SofijL Na dnevnem redu zborovanja so bile med drugim tudi te-le rasprave: Organizacija vodnih del v Bolgariji, kako je treba graditi ceste in kako se naj regulirajo bolgarska mesta. Shod je zaključil banket v »Slav-;anski Besedi«. Po donsln snu. — Češko • poljsko zbliža nje. Te dni se vrše v Pragi predavanja o Poljakih, in sicer 9. in 10. t. m. »o Mate jku in poljski umetnosti« (Szukie-wicz, ravnatelj krakovskega muzeja, poljski pisatelj), 11. in 12. t. m. pa »o Chopinu in razvoju poljske glasbe« (Opienski, komponist). Za ta predavanja je v Pragi prav veliko zanimanje. — Poljaki proti nemstvu v Galiciji. V lvovski rotovški dvorani se je vršil zadnjič na inicijativo poljske nar. lige shod, ki je sprejel resolucijo, naj se spremene vsa nemška krajevna imena v Galiciji v poljska in naj se iztisne nemštvo iz državnih železnic, pošt in telegrafov v Galiciju — Zanimiva konfiskacija. Pruska policija je v Inovraclavi na Po-manjskem zaplenila reprodukcije Matejkove slike »Bitva pri Grun-waldn«. Reprodukcijo je založilo Društvo prijateljev umetnosti v Varšavi. Prejšnjih reprodukcij policija ni konfiscirala. Krni! Edvard VII. t. Kralj leži še na svoji postelji. Obličje kaže miren izraz. Dne 17. t. m. ga prepeljejo v \Vestminsterhall, kjer bo javno ležal na mrtvaškem odru. Odtod ga prepeljejo v \Vind-sor, kjer bo dne 20. majn jK>greb. —-Dunajski ministrski svet je sklenil, da gre k pogrebu zunanji minister. Pogreba se udeleži morda tudi deputacija parlamenta. Prestolonaslednik odpotuje v London dne 18. maja; spremljala ga bo soproga, vojvodi-nja Hoheuberg. Novi angleški kralj« Proklamacija novega kralja se je vršila včeraj v starodavni St. James palači. Glasnik je prebral proklamacijo, nato so zadonele fanfare in zagrmeli topovi novemu kralju v pozdrav. — Kralj je podpisal proklamacijo že v soboto, nato pa je imel nagovor, v katerem je obljubil, da bo vladal konstitueijonalno v smislu pokojnega kralja. O novem kralju, Jurju V., pravijo, da ne ljubi ceremonij in da se reprezentacijskim dolžnostim najrajši izogiblje. Prav dobro, pravijo, karakterizira pokojnega in sedanjega kralja to, kaj sta kadila; pokojni kralj je najraje kadil fino havano, sedanji kralj pa ima najraje navadno mornarsko pipico. Razne stvari. * Sneg. Včeraj je na Tirolsk>m cel dan snežilo. Po celi deželi j*- padlo precej snega. Škoda je v nekaterih krajih velika. * Stavka natakarjev. V Budini-j»eštanskih hotelih, rastavraci tah in gostilnah stavkajo natakarji. Večina gostilen je za]rrtih. V ostalih je postrežba zelo netočna. * »Oficirska nevesta«. Dne 18. t. m. se prične ua Dunaju obravnava proti zloglasni oficirski nevesti Ani Tkaletz, ki je obdolžena, da .je opeharila deset oficirjev za znatne »svote. V preiskavi je tudi trdila, da je ona preskrbela Hofrichterju cianka-li, kar se je pa izkazalo za golo izmišljotino. * Proti terminski kupčiji. V nedeljo se je vstanovila v Pragi zveza češkoslovanskib mlinarjev. Zborovanja so se udeležili tudi nemški mlinarji iz Češke in Moravske. Zboro-valci so se soglasno izrekli proti terminski kupčiji na budimpeštanski borzi in proti dolgotrajnim zaključnim kupčijam z moko. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da se postavno določi, da velja dobavna doba za vse mlinske produkte samo trimesečni rok. * Prvo židovsko mcatno zastopstvo. Te dni so se v Jeruzalemu vršile dopolnilne volitve v mestni svet. V Jeruzalemu zamore biti izvoljen mestnim svetovalcem vsak turški podanik, ki je dovršil dvajseto leto, ki poseduje zemljišča in plačuje najmanje 20 pijastrov davka. Skupno je 1100 volilcev. Izvoljena sta bila dva mohamedanca, trije 2idje in šele na šestem mestu je bil izvoljen kristjan. Žid je se vesele nad to zmago in aa nadejajo, da dobe večino na prihodnjih volitvah, ko se bo volilo drago polovico. * Boji Irskih aljnkav za narodna pravice. Irska ia stoletja vzdihuje so vstajali maaje,fci so se z gisai lastnimi Jati asa i potegovali ni kosala slišati glasu vpijočega, šla je preko človeških pravic. Zato je končno tudi dijaštvo dvignilo svojo glavo. Separatistične ideje in prizadevanje Ircev, vpeljati irščino v vseh šolah in izobraaovališčih kot obveaen predmet, je pred kratkim povzročilo dijaške poboje na dublinskem vseučilišču o priliki, ko so se imele razdeliti doktorske diplome. Ko so se zbrali v slavnostni dvorani profesorski kolegij, doktorski kandidat je in povabljeno občinstvo, so na galerijah razobesili zastavo z napisom: »Irska kraljeva univerza naj v miru počiva!« Med otvoritvenim govorom vicepresidenta so zagnali vrisč in razobesili novo zastavo, na kateri je bila izražena njih želja: »Iršeina bodi obligatoricna!« Ker se demonstracija ni polegla, je jelo občinstvo zapuščati slavnostno dvorano. Prava panika je nastala, ko so si dijaki osvojili vodne če vi. V nekoliko tre-notkih je bila dvorana izpraznjena, a v njej je vihrala zastava: »Iršeina bodi obligatoricna!« * Najdražji poljub. Znani so poljubi, ki so bili plačani tako sijajno, da je bila dama, ki je prejela tako »dragocen« poljub, preskrbljena za vse življenje. Tako so veljali razni »slavni« poljubi 10.000 do 100.000 frankov. Neki marziljski knez Fulko je dal za en poljub neki gospodični vse svoje ogromno |>osestvo, ki se je razprostiralo čez več provinc. Neki španski grande je dal gledališki igralki za poljub pol milijona mark. Vcudar poljub, ki ga je dal te dni liewyorški industrijec Barsav milijonarje v i hčeri Brookland presega v ceni pač vse dosedanje poljube. Pri neki slavnosti se je Barsav suirtno zaljubil v lepo gospodično Brooklan-dovo. Prosil jo je, naj mu poplača njegovo vročo ljul)ezen s j>oljubom. Za poljub ji nakaže ček za milijon dolarjev. Gostje so sprva smatrali sivar za šalo, toda Barsav je popolnoma mirno napisal ček za milijon dolarjev ter ga izročil svoji obože-vanki. Čez nekaj tednov pa sta se zaljubljenca poročila. In tako je ostal milijon v* domači družini. * Lep parček. Jakob Schneider iz Beckershausena ob Reni je bil še lansko leto katoliški duhovnik v Braziliji. V Rio de Janeiro je pa umrl lani neki Schneiderjev sorodnik, ki je zapustil precej veliko premoženje. Dotično zapuščino bi moral duhovnik Sehneider deliti s svojimi sorodniki v Koblencu. Častiti sorodnik v duhovski obleki je pa znal celo stvar tako zasukati, da njegovi sorodniki v Koblencu niso ničesar dobili. Oškodovani so bili za 30.000 mark. Proti sleparskemu duhovniku so sorodniki napravili ovadbo. Iskali so Schneiderja r>o Braziliji pa ga niso mogli več dobiti; odkuril jo je bil še o irravem času na Dunaj. Vrgel je proč blagoslovljeno dnhovsko obleko ,ter se kot navaden civilist nastanil v nekem hotelu z mlado žensko, ki jo je vpisal v hoteljsko knjigo kot svojo soprogo. Napravil je bil že kupno pogodbo '/a neko vilo zunaj Dunaja. Dne 23. aprila so se /glasili v njegovem stanovanju v hotelu dunajski detektivi .Toda gospoda celibatorja niso več dobili v gnezdu, pač pa so zaprli njegovo družico. Ker je pa menda že v zadnjem mesecu nosečnosti, so jo oddali v inkvizicijsko bolnišnico deželnega sodišča. Dne 30. aprila so v Koblencu zaprli I udi gospoda duhovnika, bodočega srečnega očeta. * Moderna Kitajska. Kitajska vlada po širnem cesarstvu razglasa, da je vsakovrstno suženjstvo odpravljeno. Služkinje, ki so bile doslej sužnje, se morajo odslej jemati v službo po pogodbi, kakor je to običajno v evropskih državah. Ako si hoče Kitajec? vzeti še drugo ženo, je ne sme kupiti, kakor se je zdaj dogajalo, marveč se mora z njo pravilno poročiti. Družinski gospodar ne sme več samovoljno kaznovati služkinj in svojih stranskih žen. Če se katera kaj pregreši, mora to naznaniti mestnemu sodniku. Z ozirorn na prodajanje otrok je pa kitajska vlada še vedno preveč popustljiva. Ker baje nastanejo na Kitajskem včasi tako slabi časi. da si zamore jo Kitajci samo s prodajo otrok dobiti najpotrebnejših sredstev za življenje, da se rešijo smrti vsled lakote, zato vlada tudi v novem zakonu dopušča staršem, da smejo dati svoje otroke do njihovega 25 leta »v najem«. Novi zakon posebno skrbi za pomnoži tev zakonov. Tako se gospodarjem nalaga, da morajo preskrbeti svojim služkinjam mote, dokler so še zmožne roditi otroke. Modernost novega zakona pa tiči slasti v tem, da dovoljuje poroka med plemiči in služkinjami, kar je bilo doslej strogo prepovedano. Poljedelski delavci na Kitajskem so večinoma sužnji. Večina teh bo gotovo še dalje ostala v suženjstvu, nevedoč, da jim ja vlada podarila spokosm. Saj Ja v marsikak kat na kmetiji halj hrea skrbi, kakor pa tijbviisL Sicer je pa Hak mnogokrat šolanj — »Ljnbljaaaki Zvana. Vsebina majavega zvezka: 1. Oton Zupančič: Telesa naša. — Razgled. — Večer v pristanu. — Jadra. 2. Ksaver Me-ško: Mrtva sreča. 3. Mara Tavčar: Ah, da sem kraljica ... 4. A. Debeljak: Pomladansko razkošje. — V parku. 5. Ivan Cankar: Tovariš Se-verin. (Konec). 6. Friderik Juvan-čič: Edmond Roetand kot dramatik. (Konec). 7. Dr. Pavel Grošelj: Iz prazgodovine zemlje. (Dalje prihodnjič.) 8. Milan Pugelj: Pismo. 9. Kra-kovčan: Akadeinični slikar Ludovik Grilc. 10. Dr. Fr. Kidrič: Paberki o Korvtku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. (Dalje prihodnjič.) 11. Književna poročila. Ivan Cankar: A. Aškerc, Pesnitve. — Milan Pugelj: Cvetko Golar, Pisano polje. — Dr. A. Dolar: Janka Kersnika Zbrani spisi. — Dr. Ivan Merhar: V. Mole: Ob stoletnici Julija Slowacke-ga. — Dr. L j. Pivko: Fr. Kovačič, Trg Središče. — Dr. Fr. Ilešič: »Hrvatsko Kolo«. (Konec). — Dr. Fr. Ilešič: Barle Janko, Moj put na vola jsko jezero. — Dr. Fr. Ilešič: Kara se k Jos. dr., Gaj a Čechove. 12. Gledišče. Slovensko gledišče v Ljubljani. W.: A. Drama. —e—: B. Opera in opereta. 13. Glasba. O. Š.: Koncerta »Glasbene Matice« v Ljubljani. 14. Razni zapiski. Slovenski pisatelji v prevodih. — J. A. Glonar: Poloni »dr.« Karla Maya. — Bjorn-stjernc Bjornson. — Dr. Fr. Ilešič: Slovenski prevod »Jevgenija Onje-gina«. — »Slovenski Branik«. Št. 5. (vel. traven) III. letnika ima sledečo vsebino: Nekdo: Znanost v službi politike. — Potočan: O posilinem-fctva v Dragi. — Ivan Prekoršek: Ali je naše. delo že končano? — Ciril Petrovec: Slovenska šola v Trstu nekdaj in danes. — Družba sv. Cirila in Metoda. — Z narodnega bojišča. — Obrambno delo naših bratov. — Kaj delajo naši narodni nasprotniki? — Vestnik gorenjske sokolske župe. To je naslov časopisu, ki je začel izhajati v Kranju in čigar namen je pospeševati sokolstvo na Gorenjskem. List bo izhajal po potrebi 4 do 6krat na leto in bo veljal za celo leto 1 K, posamične številke pa stanejo 30 v. Prva številka ima jako raznovrstno vsebino: poročila, naznanila in podučne članke telovad-ske vsebine. — Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga izdaja »Zgodovinsko društvo v Mariboru« urejuje pa ga prof. Anton Kaspret. je nastopil svoj 7. letnik. V 1. in 2. snopiču prinaša naslednje razprave: dr. A. Ste-genšek: O najstarejši zgodovini gor-njegrajskega okraja; J. A. Glonar: Monoeeros in Diptamus: Št. Kiihar: Narodno blago vogrskij Slovencov; dr. A. Stegenšek: Kje je bila Curta! Dalje književna in društvena poročila. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Ker mu ni hotel dote izplačati, se je silno jezil na svojega očeta Jožeta Jeriho v Prežganjah njegov sin. V noči na 28. marca t. 1. je prišel sin nekoliko pijan domov. Začel je razsajati in upiti na očeta, ki je že iežal. Ker oče ni maral upitja poslušati, je vstal in šel proti vratom. Tedaj ga je pa sin s tako močjo sunil s pestjo v zgornjo čeljust, da mu je izbil zob in je zadobil tudi krvno podplutbe. Nečloveški sin je bil obsojen na 3 mesece ječe. Svoji jezi je dal duška. V Rozmanovi gostilni na Brezjah nahajalo se je dne 25. novembra m. 1. več gostov. Med Janezom Grilcem in Janezom Kleindienstom vnel se je prepir v katerega je posegel tudi Andrej Frelih, posestnik iz Brezja. Pri tem se je pa slednji tako razburil, da je vrgel porcelanasto stojalo za u žiga lice Grilcu v obraz in mu prizadejal težko poškodbo. Frelih se zagovarja, da je mislil, da ga hoče Grilc z nožem napasti, da je bil torej v silobranu. To pa ni bilo res. ker Grilc noša niti imel ni. Frelih je bil obsojen na 6 Itednov ječe. Stražnika zmerjal. Miha Vojska iz Doba, delavec brez stalnega bivališča, je nepoboljšljiv pijanec in prava nadlega človeški družbi. Dne 15. aprila t. 1. je naletel v Ljubljani službo opravljajočega stražnika, ter ga jel psovati s »smrkoveem in ušivim policajem«. Ker se Vojska za stražnikov opomin ni zmenil ter le ni dal miru ga je ta aretovaL Obdolženec aa pa temu ni hotel pokoriti; minil jo stražnika večkrat v prsa, in ga skušal na tla vreči. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Nevarna eraaje. V Depalivaai ata 88. novembra m* I. razgrajala brata Janez in France PstarUn pred Pavovčevo hišo. Bis tf napravili mir, pognali so jih posestnik Valen* tin Čolnar ter hlapca Andrej Kurent in Štefan Redenšek v beg. Med tem ko se je Čolnar nekoliko pomudil pred Peteri ino vim stanovanjem, skočil je fant Janez Peterlin s sekiro oborožen iz hiše in z ostrino udaril po Čolnarju. Presekal mu je na čelu kost in čeljusti. Obdolženec, ki dejanja ne taji, je bil obsojen na 2 leti težke ječe. Delavsko knjižico popravil. Anton Dežman iz Lancovega bi bil rad postal železniški delavec. Ker je bil pa preje pekovski vajenec in šele dobro 16 let star, ter je potreboval potrdila, da je zidar, si je izmislil sledeče: Svojo staro delavsko knjižico je popravil na ta način, da jo letnico rojstva popravil, besedo delavec je pa izbrisal in zapisal zidar. Na podlagi te stare knjižice je hotel po svojem očetu izposlovati pri občinskem uradu novo knjižico, tam so pa takoj prišli slepariji na sled. Sodišče ga je pa za to obsodilo na 0 tednov ječe. Veseli hlapci. Na Predovičeveui dvorišču na Ambroževem trgu so bili v noči na 27. marca t. 1. dokaj veseli, vpili in prepevali so tako glasno, da se je čulo daleč na okrog. V bližini službujoči stražnik je hlapce pozval k miru, a hlapec France Maren-če je upil nad njim, da nima na dvorišču ničesar opraviti. Stražnik je hotel radi tega Marenčeta aretovati, ta se je pa vlegel na hrbet, suval ? roko proti stražniku, z nogami ga jo pa spodbil, da je čez njega padel. Marenčetu je priskočil na |>omoč še drugi hlapec, Janez Krvišek in ja potegnil stražnika stran. Šele s pomočjo drugih ljudi je bilo možno razgrajača aretovati. Marenče se zagovarja, da je vsled pijanosti padel. Krvišek pa pravi, da je hotel tovariša dvigniti. Obsojena sta bila vsak na 4 tedne težke ječe. Nevaren potepuh. Zaradi raznih hudodelstev in prestopkov predkaz-novani Mjjfctin Jentko iz Goderšiča je delomržen in znan berač. Dne 24. aprila je zopet beračil po Škof ji Loki. Radi tega ga je domači stražnik ustavil. Obdolženec je zaupil nad njim, da se ne pusti od policajev »rihtat«. Ko se mu je aretacija napovedala, je sunil stražnika v prsa, z nogo ga je pa brcnil v trebuh. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe. Poslano. Mojim dobrim prijateljem v aao-kronogu! Neprijetno in nezasluženo čast* mi izkazujete, da me hočete uvelja-vati kot obrtnika, ki ima toliko dohodkov kakor 8 drugih obrtnikov v Mokronogu. Zasluženo čast Vam moram izkazati jaz, da se tem potom javno na Vas obračam. Naložilo se mi je z Vašo blagohotno pomočjo letos 105 K obrtnega davka. Drugim ki iztočijo mnogo več, katerim cvete obrt podnevu in ponoči pa \ny 5, 10 in 16 K. Odkod ta prijaznosti Da ne morem toliko iztočiti kakor drugi gostilničarji v Mokronogu mora biti vendar vsakemu znano, ki količkaj Mokronoške razmere pozna. Kdo pa naj sploh pri meni gostom nanosi toliko pijače, kakor joi iztoči osem drugih gostilničarjev? Otroci mi pri gostilni ne morejo pomagati, ker so mi bili najboljši v kratkem času vzeti, drugi se pa še ne razumejo na obrt. Ali naj sva jaz in moja žena še tako brhka, ko sva že oba blizu 60 let stara in oba 1k>-lehna? V dokaz da res ne morem tako za zaslužkom kakor tovariši, ki so mlajši, zdravi in ki imajo vrhu tega še natakarice, Vam lahko služi dejstvo, da se morava odreči najboljšemu zaslužku s tem, da ne vodiva svojega obrta ponoči, kar srečnejši tovariši lahko store in s čimer si še posebno mnogo prijateljev na* klonijo. Ali naj mi donašajo tolik dobiček tujci, katerih se vsak mesec oglasi eden v moji gostilni 1 Če bi imel res tako cvetočo obrt, kakor jo hočete naslikati davčni oblasti, bi se gotovo ne obračal na Vas tem potom. Saj sem vedno pošteno napovedal svoje dohodke, ko sem imel 60 odjemalcev, ki so na debela naročevali pivo pri meni. In ko se je železnica gradila in sem res prodal veliko na leto, sem tudi vestno svoje dohodke naznanil. Sedaj so pa drugi časi: število odjemalcev se je skrčilo od 60 na 6. Ne stočim pa sam več, kakor 8 drugih gostilničarjev v Mo-kronoškemtrgu! S čim sem se le Vam tako prikupil, da hočete, da bi moral krajcarje, katere sem si v mladih letih kot rudar in obrtnik trdo prislužil, na ta način v Mokronogu pustiti t Očividno krivico, ki se mi godi morate sami spoznati Gostilničarji ki toliko iztočijo kot jaz, naj plačajo 16 K, jas pa 105 K obrt. davka. Poanam goatimičarja ki pla- ca 33 K mani obrtnega davka, mfit-ninakega davka pa plačava oba ana- ko. Oe se Vam bo posrečilo adejstviti svoje bi ajro naklonjene namene proti meni na ta način, boste res se najlažje izpolnili • željo uradnika, ki as je izrazil, da bom moral še prositi, da dobim bralno društvo pod svojo streho! Končno pa moram pripomniti, da s temi vrsticami nisem hotel zadeti nobenega Mokronožana-do-maeina. 1. Dotični, ki opisujejo mojo gostilno tako ,da nese več kakor osem drugi}i v Mokronogu ne pozna mo-kronoških razmer. 2. Ce pa dotični j>oznajo mokro-uoške razmere, pa gotovo ne morejo biti Mokronožani, ker v tem lepem kraju taki ljudje, ki se na ta način opravljajo na svojega bližnjega gotovo niso mogli zrasti. Jaz mislim, da so morali priti dotični moji prijatelji z Bavarskega, aH odkod drugod. Blai MoviolJ. Telefonsko in brzojavno poroffla. Poskusen samomor z zastrupljanjem. Trst, 10. maja. Na podlagi izpovedne nekega agenta Piacentija v zadevi ;>oskušenega zastrupljenja gospe tlam-merlitz v Logatcu je tukajšnja policija vnovič aretirala Franca Hladnika. Vprašanje radi koncerta »Ljubljane« na Sušaku. Reka, 10. maja. V soboto je naznanilo pevsko društvo »Ljubljana« svoj nrihod semkaj. Hrvatski reški demokratski klub jc povabil k sprejemu po-'eg drugih društev tudi '»Srbsko cerkveno društvo« in češko obec. naglašajoč, .a :c »Ljubljana* docela narodno društvo. Ker bi radi vedeli, kateri stranki pripada omenjeno društvo in ker bi neradi delali štafažo društvu, pripadajočemu klerikalni stranki, ki je odobravala Rauchov nasilni režim in preganjanje ^rbov na Hrvatskem, prosimo, da bi nam dali tozadevna pojasnila. — Član »Srbskega cerkvenega pevskega društva«. (Pevsko društvo »Ljubljana« je nekaj let sem v klerikalnih rokah in je bojno društvo proti »Glasbeni Matici«. Ne moremo Vam niti odsvetovati niti priporočati, da se udeležite sprejema, ker nočemo, da bi se nam očitalo, da spletkarimo. Opomba urednišva.> Poslanska zbornica. Dunaj, 10. maja. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje predloge o reformi driavii(»zbor^kega jelovnika. Prvi je govoril bivši minister dr. Oassmami, ki je naglasak da njegova stranka obsoja v^ako nasilatvo in naj bo to naperjeno proti temu ali • »nemi: narodu. Nadalje jt oeital Cehom in Slovencem, da se je po njihovi krivdi razbila koalicija. Na *Je>M> annova izvajanja je reagiral «ir. Kramar, ki je povdarjal, da je I oalieija razpadla samo vsled nelojalnosti Nemcev, m* pa radi pretira-nik zahtev Cehov in Slovencev. Čehi in Slovenci niso ničesar drugega zahtevali kakor nekoliko ravnopravnosti in njim pravično vlado. Na to sta govorila M al oru« dr. Leviekij in predsednik Poljskega kluba* tir. lanee dr. flvbaf je ostro prijemal češke radi-kalce ter jim očital, da s svojo pogubno taktiko škodujejo vsem ostalim Slovanom. — Začetkoma seje >e ;e pre«lsediiik dr. Pattai spominjal ► mrti kralja Edvarda ter si izprosil ♦ »ooblastilo. fla sme v imenu zbomi-«•<• izreči sožalje anglešketiiu parlamentu. Prihodnja seja bo v petek. Bivši ministrski predsednik državno-zborski kandidat? Dunaj. 10. maja. »Vaterland« jav-lia. da se bo bivši ministrski predsednik baron Beck potegoval za državnozbor-ski mandat v Hietzingu. ki Je izpraznjen vsled smrti župana dr. Luegerja. Po informacijah na dobro poučenem mestu jc ta vest popolnoma neresnična. Cesarjeva potovanje v Rosno. Dunaj, 10. maja. Cesar dospe v Sarajevo dne maja in ostane tu .1 dni. V tem času se priredi v Sarajevu velika vojaška parada. Vladar si ogleda tudi kopališče H nize in .sprejme zastopnike vseh veroizi»o-a esti. Švedski kralj na Dunaju. Dunaj, 10. maja. Cesar je danes posetil semkaj pris]»elega kralja švedskega Gustava. Takoj za vladarjem je napravil poset pri kralju prestolonaslednik nad vojvoda Fran Ferdinand. II i I m i paša pri grofu A eh rent halu. Dunaj, 10. tnaja. Bivši turski veliki vezir Hilmi paša je danes posetil ministra zunanjih del grofa Aehren-thala ter imel ž njim dolgotrajno konferenco. Napad na dr. Hinkoviea. Zagreb, 10. maja. Pri sprejemu iz Broda se vračajočega novoizvoljenega poslanca dr. Hinkoviea na dr- appyri§w+m»» _ ^m udarila a deanikota. lfnalhai js Jt valila na napadalko ln jo tako pretopiš, da a« ja nastal! napeljati v bolnico. Badja js vlagnasljiea v »Dionički tiskarni« in članica »Marijine kongregacije«. Govori as, da so jo nagovorili k atentata jeznitje, ki silno sovražijo dr. Hinkoviea kot navdušenega naprednjaka, ki je prod leti v Crkveniei razkril neko škandalozno jezuitsko afero. Volitve na Francoskem. Pariz* 10. maja. Doslej je izvoljenih 591 poslancev, iz med teh jih pripada 248 radikaleem in socialnim radikalcem, 93 republikancem levice, 29 neodvisnim socialistom, 74 združenim socialistom, 71 konservativcem, 59 progresistom in 17 nacionalistom. Republikanci so pridobili 11 mandatov, združeni socialisti 19, nacionalisti pa enega. Izdajatelj in odgovorni urednik; Raeto Pnstoslemsek. Poslano, že izza leta 1868. neprestano raste in si je te milo pridobilo pristopa v najoddaljenejše dežele. Zdravilna moč in razkuževalni učinek Mrgerftveaas je tisočero preizKUSena. Kot neutrpljivo miio za umivanje in za kopeli za vsakdanjo rabo služi narasejsve nHas rino*o kotranovo mir o. Oarf stisva asa« aictnska la higienska «Ula se dobivajo po vseh lekarnicah avstro - ogrske monarhije ir, inozemstva. Vsak kos ima v oglasu vtisnjeno varstveno znamko. Mnenje gospoda dr. Nedelka, Solun. Gosi>od J. Serravallo, Trst. Veseli me, a ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo uživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operi rancem posebno ženskam v easu rekonvaleseenee iu si-eer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo ya_ še vino prepotrebno. ker ga lahko in uspešno uživajo. Solun, 12. junija 1909. Dr. Nedelko. Družba av. Cirila ia ljjni je imela meseca aprila premet: L Prejemki: a) Redrj prejfmki: 1. ) Prispevki tz nabiralnikov 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 1232 K 17 v b) Štajerska 753 ,, — „ r) KoroSka 35 „ — „ ti) Primorska 184 „ 10., Skupaj .... 3.» Razni prispevki t. j. darila, družb, blago itd. . . . Skupaj . . . /- Izredni prejemki: Prispevki za obramb sklad Skupaj . . . II. Izdatki: a) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 0339 K 70 v b) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir obrambni sklad 4164 „ 20 # v Ljub-1910. I. sledea 2032 K 25 v 2204 K 27 v J>350_K 24jr "9586 K 76 v 4745 K 40 v H332K 16 v~ Skupaj torej prebitka U-553 K 90_y 778 K 26 v V Ljubljani, dne 3. majnika 1910. Zahvala. G. Ignacij Graatar. c. kr. aatar v titaici je daroval 10 K, posojilnica za Laiki aatok. Drago. Travo ia sosedstvo, znesek 30 K ia tskajsijo soiirsko ia ■ctteijsko knjižico. Velikodušnima da-rovate'jcaa ae podpisani najtopleje zakvatjaje. loiki potok, dat 7. nuja It 10. sadadtelj. Žitne omnm v BudiatipeMi Dne 10. maja 1910. Tarnla. Pšenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za oktober 1910 . . . Koruza za maj 1910 . . . Oves za oktober 1910 . Efekti v. 5 vin. ceneje. za 50 kg 11-66 za 50 kg 1030 za 50 kg • 12 za 50 kg 5 65 za 50 kg 145 saA&aaiMlaaUMia aa^HnaaU^a nnuraiusicin panja« Viim« Mi M i. a mm «hM satifasana Cm "sr an>-E ftsja Staaje sars-■ctra Ji j 0. t-pop m zv 10.! 7.sj. 7M9 7306 729 7 84 68 ar. svak. •1. sever m Sradsja včerajšnja 13-0*. Padavina v 34 Sprejme se takoj spreten 1680 vi fm Hunti. Min i hrid. 0 dostojnosti Sestavil Edvin Rozmaii, koaces. učitelj plesa. Cama 76 lin, g potto M vin. Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati ; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori Človeka, treba se je tudi obnašati, kakor je navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige „0 doatoinosti" posname lahko vsakdo polrebnih naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja. Knjiga se dobiva v ».Narodni knllgaral11 v Ljubljani« Prešernova ulica it. 7. Narodna knjigarna v fjttbljani Prešernova »lica stev. 7. * pri por 06» * kaaceliski, koncept«, Mm-■ustni, ministrski, pisemski, •vitli in barvani papir. Kasete s pisemskim putrjes trgovske knjige v rseh velikost.k. Mane c «no ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. MJenulne knjižice p0 c'££aib Zalaogalolsik zvezkov in risank. Zavitkeanralevv^veiikorti«. VeUka Izker i ? Uut^tvostsi ^RSfoi Ponudbe pod.pt K. *Ug M radi selitve ceno 1674 utaj soku bi kuhinjske parite in šivalni stroj. Predmeti se lahko ogledajo v/sak dan od 1.—2. pop. v Sp. ŠlSki, Planinska cesta 190. V najem vzamem iibri idilo gostilno. Ponudbe do 15. maja pod ptH. D"p paate raatajita, Savaloa ali Savi; italarako. 1678 Razne prevode Iz nsmščlne v alovonščlno sirknlarjcT, pisem in dragih nakoTic oakrbi oana ▼ tej atroki isTelbnc aranaik. Naslov w Dpramiltva ,S1ot. Varodatf Prodam 10 knb. metr. • si 5—7 cm debelih, cena kub. mtr. 45 K. Naslov: „M. D.", poste restaote, Sevnica ob Eavi, Štajersko. 1677 Več 1670 lepansii in 2 vajenca tpnjiK SIdh Neoto. tltpii i tcrkiici. • vv dobro izvežbana deklica, vešča slovenskega in nemškega jezika ▼ govoru in pisavi, v starosti 21 let. Službo lahko nastopi 1. junija. Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. 1679 Pisar ki je že del j časa služboval v odvetniški ali notarski pisarni in je že izvežban v lustriranju zemljiške knjige se išče. Ponudbe z naznanilom zahtevane plače na a. kr. notarijat v Ilir. Bistrici. Nastop takoj. 1675 obstoječe iz 3 sob, z vsemi pritiklinami v 1IL nadstr. hiše SaailS ulica it 1, se odda za avgust. Več se poizve 1671 i pisani DqMl bolel pri Kalit.. DLL A sasciatasta fsaija + OLLA je več nego 2000zdravnikov označilo stanju po danass|i znand^ti |U avuL Dobiva se po vseh lekarnicah in drogerijah Zaloga v Lj ubl lani: k. slavia. t. SaSaik, Gabrlel Pkcall, lekarnar, A. Kaac droferija, Aat Krisfer. Zahtevajte, da Vam Vas dobavitelj da a% in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OM i hvaliti za „ravno taka dobro blago*. Hustrovan, poučen in originalen cenov-nik a navedbo prodajaliič zastonj od tvar-l»U aa Saanta n. 300. 1000 . Pa naWjaCb:i ostalo , stanovanje IZ treh sob »a dela vrta ▼ novi bt*?jf tUraka tHa it 10, se takoj odda mirni stranki Zmožna, intiligentna aVOika MOi i*če se v pisarno kot knjigovodja Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost. Vstop in plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod |9alfrO L11 1592 obstoječe iz gospodarskega poslopja z vsemi pritiklinami, 15 oralov sveta (njive, travniki in gozd) ter nekaj živine ne pad jnko ugodnimi pogoji proda. Natančneje se poizve na Dolsn|aJu cesti it. 2 ali pa pri Crinll Oblak, Polje it. a, Karmel, Dolenjsko. 1603 Hiša 15K se iz proste roke proda. Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ulica št. 3. Sprejmem takOl na i dalje pa do t lunija 1910 it>r veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. I. Krašovec v Žalca. J Lapa prilika aa peke. popolnoma opravijeeo 778 se pod ugodnimi pogoji takoj proda ali da v najem v Lescati na Gorenjskem. Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovecu na Bleda. tWNTKA za žganje in likerje na Kranjskem, izredno spretnega in v stroki izurjenega ter zlasti pri gostilničarjih in trgovcih dobro uvedenega, sprejme solidna prve vrste tvorniska firma. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja na upravn. »Slov. Naroda« pod šifro „Tvornico likerlev". i59s Kupijo se 1641 steklenice (buteljke) od vina In konjaka. Ponudbe z navedbo skrajnih cen in množine pod šifro „JL B." na upravništvo »Slovenskega Naroda«. £epa prihodnjoste z vrtom in s 17 sobami, ledenico, z gostilniško obrtjo, ao odda ▼ najam letno za lOOO kron, ali proda z mobilijo vred za 13 000 kron. Hiša stoji pri Bohinjskem jezeru, kjer se lahko oddajo sobe za tujce. Več se poizve pri M. ■robotoktt ¥ ■oktnlskl BtotrloL 1577 Naznanilo. Modni ateljć Marije Šare 157» v Qradiidi §t. 17, r hiši g. tininaeri^ naaanaaa-m-naaaa-aMnaMaM^mmmmmmmmmmmm^mmmmmmm—m+ i 3395 60 2SF 32 CY D1^B 195684