'SSN 0351-6407 A 1 A 1 RACUNALN^t TISKALNIKI 1illfAK Microsoft _ Miki.oša Ki /mii ' 4, M, Sobota, tki..: -2-2 i<>2 minieom d.o.o., v.gova 13, m. sobota, tal.: 06S 32 T35, fax: 31 054 ka' ■ M ■ A M RAČUNALNIKI, KI LETIJO! ■ I ■ IE E: 1 ■ Microsoft • 9 77°351 640019 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Veliki dan za RAČUNALNIK MINICO NI 486-133 - 90.000 sit brez p.o. - 6 LET TRADICIJE! - NEVERJETNA JUNIJSKA PONUDBA TISKALNIKI, RISALNIKI, ... E^packarJ -10% 21.6. Ans. Lojzeta Slaka 22.6, Ans. Štajerskih sedem 24.6. Victory, Povver dancers 25.6. Brendi - Korado, Moni, Boris Novkovic' Prireditev bo pod šotorom. Vabi vas Gostilna Prosnik! OUALIFIED DEALER Zabavnoglasbeni večeri ORMOŽ '96 VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Vestnikov koledar 20. junij, četrtek, Božidar 21. junij, petek, Alojzij 22. junij, sobota, Pavlin 23. junij, nedelja, Kresnica 24. junij, ponedeljek, Janez 25. junij, torek, dan državnosti 26. junij, sreda, Sojan Murska Sobota, 20. junija 1996, leto XLVIII, št. 25, cena 170 SIT tevAJALC 'TSe poti vodijo v o^ilci kosijo - fotoreportaža ^^dnji strani Vestnika. Radgoni bodo spet ^li avtobuse! stran 4 včeraj in jutri Na trgu pred mestno hišo v mestu Bethlehem sta zaplapolali slovenska in ameriška zastava in zbrani so zapeli himni. Bilo je to jutro in dan, sobota, 8. junija 1996, o katerem so sanjali mnogi naši rojaki, američa-ni slovenskega, prekmurskega rodu. stran 2 Ljubljana DO 29. JUNIJA KIS ZA VLAGANJE, 1/1 Ntk KIS ZA VLAGANJE, 3/1 ^L^J^ALKOnOLNJ KIS’ ALKOHOLNI KIS, 3/1 S° NA VOLJO v VSEH DROBNOPRODAJNIH POTROŠNIKA Z ŽIVILI. 140,80 SIT/KOS 445,60 SIT/KOS 140,80 SIT/KOS 445,60 SIT/KOS Pregovor Ob kresi se dan obesi. OBOŠKI DNEVI ’96 MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA • TURISTIČNA ZVEZA MURSKA SOBOTA • ZVEZA KULTURNIH ORGANIZA_ vest n ik, 20- junijaj^ aktualno okoli nas Pobratenje Bethlehema v ZDA in Murske Sobote Veliki dan za včeraj in jutn Na trgu pred mestno hišo v mestu Bethlehem sta zaplapolali slovenska in ameriška zastava in zbrani so zapeli himni. Bilo je to jutro in dan, sobota, 8. junija 1996, o katerem so sanjali mnogi naši rojaki, američani slovenskega, prekmurskega rodu. Solze sreče so tekle po licih mnogih, ki so prišli na slovesni podpis proklamacije o pobratenju mest Murske Sobote in Betlehema, in z vsem srcem so zaploskali, ko sta župana mest Ken R. Smith in Andrej Gerenčer s svojim podpisom uresničila njihovo veliko željo. V proklamaciji sta obe strani ugotavljali, da so Slovenci več stoletij migrirali po svetu, tudi v Ameriko, in da se je skupina Slovencev iz današnjega Prekmurja naselila tudi v mestu Bethlehem in pokrajini Lehigh v državi Pennsylvaniji. Slovenski izseljenci so ohranjali svoje narečje in kulturo ter bili kot etnična skupina imenovani Ven-di. In prav s podpisom prokla-macije o pobratenju dveh mest prekmurski Slovenci, ki živijo v Bethlehemu in okoliških mestih, prevzemajo poimenovanje Slovenci. Mesti Murska Sobota in Betlehem se s podpisom tudi zavezujeta, da bosta vzpostavili most za sodelovanje na kulturnem, vzgojno-izo-braževalnem, trgovinskem in drugih področjih življenja in dela. S tem bosta mesti lahko veliko pridobili, je še zapisano v proklamaciji. Slovenski dan v Bethlehemu se je začel nadvse slovesno in By bringing together cltizens from Murska Sobota and Bethlehem, this Sister City exchange offers an exciting opportunity to learn more about our common bonds and to strengthen the ties of friendship between our two nations. I urge you to continue ali that you are doing to build on the democratic foundations common to our peoples and create a better world for generations to come. Best wishes for a wonderful celebration. podpis pobratenja dveh mest je potekal na državniški ravni. Med gosti je bil namreč tudi konresnik zvezne države Paul McHale, kije proklamacijo in njeno vsebino potrdil še s svojim podpisom, županu mestne občine Andreju Gerenčerju pa izročil ameriško zastavo s certifikatom, ki jo v Ameriki podarijo le redkim delegacijam in ob izjemnih prilikah. Vsem zbranim so ob tej priložnosti prebrali pismo predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona. Med drugim je predsednik ZDA zapisal: »Ta slovesnost odseva svetlo novo obdobje prijateljstva med narodoma Slovenije in ZDA. ...Ta program pobratenih mest bo pomagal obdržati in izboljšati razvijajoče se odnose med skupnostmi po vsem svetu. S srečanjem meščanov Murske Sobote in Bethlehema daje pobratenje mest vznemirljivo priložnost, da se več naučimo o naših skupnih vezeh in da okrepimo vezi prijateljstva med dvema narodoma. Spodbujam vas, da nadaljujete z vsem, kar delate, da zgra- narodu, ampak tudi z navzočnostjo pomembnih mož iz obeh držav. Podpis o pobra- Slovenijo, ki bo letos praznovala peto obletnico osamosvojitve in ki si še vedno utira pot v svet in tudi v Združene države Amerike, je dogodek, ki se je zgodil v Bethlehemu, velikega pomena. Pot do Bele hiše in do ameriškega kongresa je po tem, ko sta se v Bethlehemu srečala naš veleposanik dr. Ernest Petrič in kongresnik korenine. S tem poimenovanje^^ skupnosti, ki soji rek« Veliko delo pri priprtji in ob obisku i>sk°sobft legacije so opravi li s ep nik komiteja Frank podpredsednik Ro e blagajničarka Lilijan sekretar Alojz Fel^ ni so še pastor slov Župana mest Kenneth R. Smith in Andrej Gerenčer s stiskom rok potrjujeta pobratenje. Sincerely, Faksimile dela Clintonovega pisma ob pobratenju mest Bethlehem in Murska Sobota PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Predsednica odbora za mednarodne odnose Mihaela Logar je sprejela avstrijskega veleposlanika v Republiki Sloveniji dr. Gerharda Wagnerja. Ta je dejal, da v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Avstrijo trenutno ni bistvenih nerešenih vprašanj. LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so z zakonom znižali skupno prispevno stopnjo za 4-odstotne točke. V na- daljevanju izredne seje pa so poslanci sprejeli zakon o davku na izplačane plače. Z njim naj bi začasno nadomestili 22 milijard in pol tolarjev primanjkljaja v pokojninski blagajni zaradi sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost. V prihodnje naj bi zbirali potrebna sredstva z davkom na dodano vrednost in s trošarinami. LJUBLJANA - Vladaje obravnavala problematiko prodaje podjetja Videm v stečaju. Največjemu upniku, agenciji za sa- nacijo bank in hranilnic, ki je v večinski državni lasti, je priporočila, da uporabi vsa potrebna pravna sredstva in upoštevaje sklepe državnega zbora sproži ustrezen postopek za izposlovanje boljših pogojev ter višje kupnine. KOPER - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v koprski LukfDdprl avtomobilski terminal, eno najpo- membnejših pridobitev tega podjetja v zadnjih letih. Meri 200 tisoč kvadratnih metrov in v njem je mogoče uskladiščiti več kot 15 tisoč vozil. - PO SVETU ■ SARAJEVO - Iz zapora v Sarajevu so na mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu odpeljali Muslimana, ki sta osumljena vojnih zločinov. Bosanske oblasti so osumljenca, 31-letnega Hazima Deliča in 23-letnega Esada Landža, aretirale aprila letos. Na sarajevsko letališče so ju pospremili francoski pripadniki Iforja. Delič in Landžo sta osumljena, da sta se leta 1992 v taborišču Čelebiči blizu Konjiča znašala nad ujetniki, ki so bili večinoma srbske narodnosti. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT.. Tekoči račun_pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. dite demokratične temelje, skupne našim ljudem, in ustvarjate boljši svet za prihodnje generacije. Najlepše želje ob praznovanju!« Naših rojakov pa se je spomnil tudi Milan Kučan in pismo zanje jim je izročil Andrej Gerenčer. V njem je predsednik države zapisal: »Veseli me, da se ohranja tesno sodelovanje med mestoma, ki imata po naravi in ljudeh veliko skupnega. Mnogi naši rojaki so v davnih letih v začetku tega stoletja našli kruh in svoj drugi dom v daljni Pennsylvaniji. Tam so zrasli novi rodovi Američanov slovenske krvi, ki so skozi izročila staršev, skozi generacije gojili topla čustva do stare domovine. Tako še danes žive vezi med ljudmi teh dveh daljnih svetov, ki jih dokazuje tudi pobratenje med Mursko Soboto in Bethlehemom. ... Zato vam tudi danes želim sporočiti svojo iskreno željo, da se tesne vezi med nami ohranijo. Prepričan sem, da sta tudi zdaj, kakor tedaj, ko so se Slovenci v težkih časih preseljevali po svetu, naša čustva in povezanost neomajna.« Slovenski dan v Bethlehemu in podpis proklamacije o pobratenju so s svojim obiskom počastili še dr. Ernest Petrič, veleposlanik Slovenije v ZDA, Matjaž Klemenčič, slovenski konzul v New Yorku, predsednik Kongresa Slovencev v ZDA dr. Silvester Lango, profesor dr. Rado Lenček iz Columbijske univerze, odgovoren za slovenski študij, ter Milan Kravanja, zaposlen na ameriškem ministrstvu za trgovino. Poleg visokih slovenskih gostov sta na podpis listine o pobratenju prišla še senatorja države Pen-nsylvanije, slavnostno prireditev pa so spremljali tudi reporterji več tamkajšnjih medijev, dopisnik Dela iz New Yorka Veso Stojanov ter dopisnik slovenske RTV Uroš Lipušček. Slovenski dan v Bethlehemu, ki se je v drugi polovici dneva nadaljeval z banketom, je potekal tako, kot so si organizatorji, člani komiteja za pobratenje, lahko samo želeli. Njihov velik trud je bil poplačan ne samo s tem, da je do podpisa listine o pobratenju prišlo, da se jim je s tem priznala njihova resniča identiteta, torej pripadnost slovenskemu tenju dveh mest je dobil državniški pomen in razsežnost in česa takega člani pripravljalnega komiteja na začetku dogovorov niso pričakovali. To je bilo tudi prijetno presenečenje za delacijo murskosoboške občine. Zato lahko izrečemo našim rojakom, predvsem članom pripravljanega komiteja, vse priznanje, saj so naredili veliko stvar. Ne le da so zgradili most sodelovanja med dvema mestoma, ampak so naredili veliko dejanje za spoznavanje in zbližanje dveh držav. Za Paul McHale, gladkejša tako za slovensko veleposlaništvo in izpolnjevanje njegovega poslanstva kakor za uresničitev načrtov za gospodarsko sodelovanje. Največje zasluge za to, da je do pobratenja mest Murske Sobote in Bethlehema prišlo in da se je zgodil pomemben dogodek za vso Slovenijo, ima Štefan Antalič, ki je prekmurske Slovence iz Bethlehema in okoliških naselij zbral okoli te svoje ideje o pobratenju in ki je z dokumenti uspel poiskati njihove geličanske cerkve v l.GaryLangensieP^ Franekič, Maria Rud|S Karol, Suzana Vi ner in Franc Do ^at8111 Podpis listine f in sodelovanju veli^ tudi zavezuje. O dogodku so naši OJ morajo biti se iskanju1j pri spoznavanju tavlJa, L, ampak pn^ konkretnih obl k mladih H0^ ‘ Iz Ljubljane piše < Kopališča se kopajo v izgu^11 V Ljubljani je pet letnih kopališč, vsa seveda zrakom, saj sta nas v vročin d" (s delajo z izgubo, zato bi bilo neumno, da bi jih odprli pred 15. junijem, dnevom, ki velja za začetek poletne sezone. In to ne glede na to, da. je bil ves teden pred tem peklensko vroč, da je asfalt še dodatno grel, da smo »krepali« od vročine. Seveda je tudi jasno, da niti eno od kopališč še ni olastninjeno, pa bodo tako imela ob večji izgubi nižjo vrednost. Pravzaprav so staro kopališče Ilirija, na robu Tivolija, odprli konec maja; toda to je tako dotrajano kot ni bilo soboško staro kopališče niti v najbolj žalostnih časih. Kopališče Ilirija je pribežališče ljubljanskega lumpenproletariata, ki v umazani vodi in v dotrajanih lesenih objektih deli usodi s plavalci tekmovalci, ki lovijo zadnje norme za olimpijske igre. Ni ne duha ne sluha o razposajenih dijakih, ki smo jih videli v Čapkovih filmih. Takoj ko se je vreme ohladilo, so se vsa kopališča odprla. Medtem smo si mi ogledovali razstavo Podeželje v Ljubljani, ki so jo postavili v Vrtnariji Tivoli in ki naj bi nas meščane predvsem spomnila, da je tudi Ljubljana zrasla na gnoju. Ne samo Rožnik in Šmarna gora, tudi druga podeželska in turistična območja okrog Ljubljane naj bi nam omogočila prijetno preživetje pepoldnevov ter sobot in nedelj, predvsem pa svežo naravo in zelenjavo. Okoli Ljubljane naj bi bilo okoli 1500 gospodinjstev s kmečko proizvodnjo, glavni so zelenjavarji in sadjarji, sledijo jim čebelarji in žganjekuharji. K njim nismo prišteli vrtičkarjev,, katerih je največ v Šiški in na Barju. Slednjim so napovedali vojno ljubljanski Zeleni, ker predvidevajo, da bodo uničili Barje, tako kot so črnograditelji zaznamovali Rakovo jelšo. Ampak tam je samo 300 vrtičkarskih ut, lani je inšpekcija porušila 12 večjih, vseh 42 črno-gradenj pa so pustili pri miru, ker nihče natančno ne ve, ali jih bo legalizirala država ali mesto, pa zato, ker nihče ni za to pristojen. Nihče jim ni dovolil priključitve na elektriko in vodovod, pa oboje imajo. Števec pa seveda eden. Za sanacijo črnih gradenj oz. komunalno ureditev v Rakovi jelši bi morali zbrati od 100 do 200 milijonov mark. Vendar pa nas je ob tej razstavi v Tivoliju razveselil Kmetijski inštitut, ki je na ljubljanskih tržnicah pobral 69 vzorcev vrtnin in krompirja in ugotovil, dajemo neoporečno zelenjavo. Le trije vzorci so bili oporečni. Toda drugače je bilo z zrakom, saj sta nas v vročin ^ejo. žveplov dioksid in ozon nad dovojkj^r. to naj bi bila posledica kurjave v pek^0« političnih razlogov uporabljajo dot stni premog namesto kakovostneg ptM Indonezije, za katerega seje og refnoga' antirdeča mestna oblast. ? ,VIC lotiti f d ga pokurijo v letu dni, morajo pri veljskih premogovnikov, ker ta - kd Ljubljačani pa potem lahko ug' ? Toplarni kurijo z domačim in k < J premogom! Za ozon pa naj bib ,,g^n M .rf H; medtem ko so se inšpektorji o st^’ar S mbi šne (ustne) posege v T°Plarnl'f, jredpi^'L;ii metom popolnoma drugačna. ' prevv v, prepovedovali oz. bolje sankcto ^0^ vožnje v mestu, če bi jo inšpekcij gret1,^! ši časi prihajajo tudi v to ekolos gr^"Lff Toplarni so že začeli s pripravniv enega veleobjekta - zbiralnika 1 ^" nbD rem bo 24 milijonov vroče m,e, -enih; liko kot v desetih olimpijskih pl imela sto stopinj, zbiralnik bo s f dolgih 26 metrov. „hiratije 7. junija seje tudi končalo odiran^ za referendum o podiranju a ,a fiu menikov Borisa Kidriča in A a sv^ > pf Rok je postavil predsednik prip^gM11 trij Kovačič, tisti, kije v menik argentinskega (nam ne i 0 in ga želi postaviti v središču Argentincem, ker mu je bilo bi bi obisku na južni celini. Zb.r^.n!ii0 apV 25 tisoč podpisov, kar naj bi M) to, da je za referendum zah e dpisov volilcev, slednjih paje , kis podP^fel11 vztraja, da naj bi bili veljavni < ust bili podpisani na Magistratu■ o# sodišča je torej odprta. Ob bgin0j ^1, dnjih dneh doletela še sreča, ■ oVali co osamosvojitve v Ljubljani p grgU . A enkrat po državni liniji, ^grVi naj strank slovenske pomladi. ■ vSj pNft govornikov, na drugi menda ’ d strank in še kakšen za povr L J bijo! Marja junija 1996 ^°gaški vrelci so poleg Radenske edini mineralec v Sloveniji EDINA brez srca a z blagoslovom logaški vrelci napovedujejo, da si bodo na mineralne vode s pomočjo novega cinika Kolinske izborili večji delež - Prikrito uPovanje in zamera zaradi »podobnosti« s °^na: vse to ni vredno Radenske, trdi iz Rogaške Božo Kolar e & ii' < (t Če bosta hotela uspeti, bosta morala v prihodnje ne le lobirati, ampak nastopati v propagandnih in informativnih akcijah skupaj ali vsaj v dogovoru. Vsekakor pa se bosta morala čim prej povezati in skupaj pre- s Sloveniji sta registrirani le dve podjetji, ki se ukvarjata Obe mineralne vode: Radenska Tri srca in Rogaški vrelci. Evro i niei Združenja mineralcev Slovenije, ki je sprejeto tudi v je |)j|n 0 druženje mineralcev. V prejšnjem sistemu in še v Jugoslaviji vlai|ai V p?dobnem državnem združenju 18 članic, toda na trgu sta J:?'1'red in disciplina kot sedaj. Takrat je vladal pravilnik, ki lakni>to ie dobra voda« z Alpami v ozadju, črpa svojo »na-■nkakšn?’ iz Robine osmih metrov izpod tovarne sredi Ljubljane, eno no,., ie razlika med kalifornijsko in slovensko vodo Bonaqua. utrinkov 7° dodaia minerale črnec, v drugo pa belec. To je le nekaj dolarja L?OVOrnega in prodornega direktorja Rogaških vrelcev Boža (h . 1 sm° ga obiskali sredi junijske vročine. ^a)združeni pralci Vrelcevt8; Kolar 'z R°Saš' j tako močno proti v'čnemu lobijs-^'itanih81?11^. umetnih vod. z dr>^^ran^b’ očiščeni anima dvema vr-ca^se^'07’ nas prese' iv Slov dlna dva mineral-?Vežetain,J,,nek°lik° bolj ne Č^i navad8 asneie nastopita ?Prav st dnim »vodarjem«? Radenska kot m-a'Cev Slr>C' v.Združenju mi-dosSe’ ?a tega Zd' Ju it bjin .J ,na slovenskem Verjetno sta Pre?Sabo n UkvarJali bolj M -^riran?1"'^ in niJ.Casa, in nista i-'lopriD r?8e zadeve (niti °cijivo, da bi se v h Polnilno linijo za PET so jim naredili in zmontirali delavci R& S iz Radence,- na njej polnijo vodo Edino, s katero so se tako uspešno promovirali ob papeževem obisku v Sloveniji. Po zaslugi Kolinske, ki je bila edina sposobna tako hitro spakirati 250 tisoč paketov za obiskovalce, so dobili ekskluzivno pravico do posebne polnitve pollitrskih plastenk. Zaradi napisa so prazno plastenko skoraj vsi odnesli domov kot spominek. pričati državo, da nima smisla računati na prevelik dobiček od koncesij - v Nemčiji plačujejo mineralci koncesijo v vrednosti od 0,5 do 5 mark glede na prodane količine in glede na način uporabe. Koških 8 (Ukinili zIre^ev B°ž° Kolar razmišlja o novih steklenicah, km - In Klale v/??*110 vodo Donat Mg, to naj bi bile količine od l ®nice z 2,5 del. Števili dn.J?a so ze>o J 1a račun 81’ik' bi radi reklam° njenja na’ kot kot n- 80V0’ ^iii^ijem" dušemul), Si Pojavi/a >dii mnaNklm sl0‘ Je slno N1 vsaka reSestn' vsaka8!n Radens-^liSi zaVek. ki °da d°bra Pojavi v lili V ^raf^ Torej Vodnar nirni voda-dami. p Jen>mi osve-0 ni dovolj. Prikrito kupovanje Toda sodelovanja med edinima mineralcema ne bo tako lahko doseči. Resda oba trdita, da normalno sodeluj,ejo v združenju mineralcev in da ni nič narobe, da je pač šef prodaje šefu prodaje največja konkurenca, toda kaj kmalu lahko ugotovite nekakšno »alergijo« na konkurenco tako pri enih kot pri drugih. Rogaški vrelci zamerijo Radenski, da sojih hoteli kupiti, zahrbt- aktualno doma dva ali trije močni prodajalci. V Rogaški vedo, da Radenski niso nevarna konkurenca, kljub temu pa upajo, da si bodo s pomočjo Kolinske lahko odrezali večji kos tržne pogače. no, prikrito, prek Petrola, zaradi česar lahko sumijo, da z njimi niso imeli posebno lepih namenov, še najmanj, da bi se do njih obnašali le kot lastniki; sumijo, da sojih hoteli prej blokirati v razvoju kot jim omogočiti uresničitev strategije. Radenska pa jim zameri (čeprav tega nihče ne prizna) povezavo Rogaških vrelcev z deitom in s firmo Kajo, s katero je bila Radenska skoraj deset let v sporu zaradi prekinitve škodljive pogodbe. Rogaški vrelci se ves čas obnašajo do Radenske kot nekakšen nevoščljiv majhen brat, ki z zavistjo opazuje ^ispeh večjega brata na trgu. Ker so določeni vodilni ljudje iz Radenec hoteli preprečiti podpis pogodbe, je Božo Kolar potem to storil skoraj zanalašč. Nekoč, ko so ga prepričevali, da naj gre za vodilnega v firmo čez mejo, so ga neprestano klicali, zdaj pa se obnašajo, kakor da ne poznajo tefonov, smo še izvedeli. In še nekaj očitkov, češ da je imela včasih Radenska najboljše kadre, po-nfts Slovenije, danes pa ne več; da pozabljajo na to, da bodo morali deliti dividende, da so preveč togi v proizvodnji, da ne bodo mogli kot mineralni monopolisti obdržati 95 odstotkov trga, saj jim bo prej ali slej kdo »udaril not«, kajti v tak trg se splača vložiti milijon mark propagande, ker bo potem kljub vsemu dobil 20 milijonov mark s prodajo, ne splača pa se vlagati tja, kjer so na majhnem trgu Kolinska - zadetek v polno Izbira lastnika oziroma nakup Rogaških vrelcev je bila za marsikoga presenetljivo, če ne že kar šokantno dejanje Kolinske. Najbolj za domačine, ki se kar dolgo niso mogli sprijazniti s prodajo in so direktorju celo grozili. Pa tudi Radenska je bila presenečena, Zdravilne mineralne vode, predvsem pa Donat Mg, si zaslužijo, da so napolnjene v steklenice. Resnično: ni vsaka voda mineralna voda. saj je Kolinska kupila Rogaške vrelce za okrog 11 milijonov mark, kolikor je vredna njihova zadnja naložba v gradnjo bazenov. Toda odločitev je bila nadvse premišljena; Kolinska je močna prehrambena firma z razvejeno prodajno mrežo. Rogaški vrelci niso dobili le lastnika, ampak tudi močan oddelek trženja, laboratorij in nasploh najsodobnejše znanje o proizvodnji v živilski stroki. Domačini v Rogaški Slatini so se že pomirili, saj so se lahko prepričali, da novi lastnik skrbi tudi za uresničevanje že prej začrtane razvojne strete-gije. V zadnjih nekaj mesecih je Kolinska vložila v razvoj »vrelcev« dva milijona mark. Največji prodor na trg so naredili s polnjenjem gazirane in negazirane mineralne vode z imenom Edina, pred kratkim pa so še pripravili slovesno otvoritev novih investicij in blagoslovitev t. i. Marijinega vrelca. Božo Kolar s ponosom pove, da je to prvi blagoslovljeni vrelec v državi - takšni so pač časi. Že 1836. leta je bil v bližini Marijin vrelec, kakor so rekli takrat 9,6 metra globokemu in 1,5 metra širokemu vodnjaku. Z leti se je preimenoval, tako da so sedanji novi vrtini le nadeli staro ime. Zmogljivost polnjenja namizne mineralne vode je 40 do 50 milijonov litrov, še vedno pa je njihov glavni adut Donat Mg, ki ga načrpajo okrog 60 milijonov litrov. To je zdravilna voda in blagovna znamka, ki so jo dolga leta uveljavljali. Ker je to zares cenjena zdravilna voda, jih moti, da so na.vadne, umetno narejene osvežilne vode z davkom manj obremenjene kot njihova zdravilna voda. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER Odkupujemo delnice Razvojna družba, d. d., Tomšičeva 3, Ljubljana Tel. (061) 126 31 98, 125 70 56 Odkupna mesta: Komercialna banka Triglav Maribor: (062) 227 795 Dravograd: (0602) 84 093 Murska Sobota: (069) 70 013 Seja vlade --------------- Prihodnjič o presežku pitanih govedi Papirna industrija Videni Krško na sodišču -Zavrnitev višjih cen za utekočinjeni plin -Poenostavitev carinskih obveznosti za živilskopredelovalno industrijo Na svoji zadnji seji je slovenska vlada obravnavala priporočilo državnega zbora zaradi prodaje papirne industrije Videm Krško. Tako so se odločili, da priporočilo usmerijo na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, ki je največji upnik, da uporabi vsa pravna sredstva z^ razveljavitev prodaje sredstev stečajnega dolžnika. Ministrstvo za gospodarske odnose je odgovorno, da začne s stečajnimi upniki in kupcem pogajanja za višjo prodajno ceno in boljše prodajne pogoje. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo moralo do 10. julija vladi predložiti strategijo razvoja papirne in celulozne industrije^ Vlada se je odločila, da bo poenostavila nekatere carinske postopke, zato je predstavila nekaj novel k carinski zakonodaji. Do težav je prihajalo predvsem v živilsko-predelovalni industriji, saj so morali plačevati dajatve tudi za uvoženo meso, ki ga nato izvozijo, torej za predelavo. To bodo sedaj poenostavili, vendar se bosta morala uvoz in izvoz zgoditi v šestih mesecih, natančneje pa je opredeljen pojem oz. označevanje blaga in artikla, ki je izdelan v Sloveniji. Vlada je zavrnila predlog podjetja Butan plin Ljubljana za podražitev utekočinjenega naftnega plina. Ljubljansko podjetje je zahtevalo 12-odstotno podražitev drobnopro-dajne cene utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah zaradi višjih stroškov, ki naj bi se povečali kar za 26 odstotkov. Vlada je sprejela tudi sveženj podzakonskih aktov, ki se ukvarjajo z dovoljenimi odpadki, kijih proizvajalci spuščajo v zrak ali odlagajo v zemljo. Osnovna poanta je, da se bo sankcioniral tisti, ki okolje onesnažuje kot prvi v verigi. Vlada se je seznanila tudi s predlogom ukrepov, ki jih bosta do naslednje seje pripravila ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za ekonomske odnose, zadeva pa predvsem razmere v živinoreji. Predvsem v govedareji je presežek pitanih živali izjemno velik, gre za 1500 do 2000 glav govedi. Odločiti se bodo morali, ali bodo presežke odkupili ali pa bodo pripravili izvozne spodbude za živinorejce. V obravnavi bo tudi zakon o vinu. Peta obletnica osamosvojitve Ob 5. obletnici osamosvojitve Slovenije bodo osrednje prireditve v ponedeljek in torek, 24. in 25. junija, v Ljubljani. Prireditev bo enajst, tri so osrednje, osem spremljajočih, finančni stroški vseh pa bodo 69 milijonov tolarjev. Na Uradu za informiranje so letos predvideli za promocijo Slovenije tri osrednje prireditve: papežev obisk in podpis sporazuma z Evropsko unijo ter peta obletnica osamosvojitve Slovenije. Na prireditve so povabili 25 tujih novinarjev; predvsem tiste, ki so med vojno za Slovenijo poročali iz naše republike. V ponedeljek ob 20.00 bo v Cankarjevem domu slovesna akademija Pozdrav domovini, v torek ob 20.00 bo slavnostna seja državnega zbora, ob 21.00 pa prireditev za množice na Trgu Republike -Slavolok 5, ko bo tudi postavljen slavolok. Med druge prireditve lahko prištejemo tiskovni konferenci predsednika države Milana Kučana in predsednika vlade Janeza Drnovška, predstavitev knjig dr. Janka Prunka Kratka zgodovina Slovencev, Bojana Budje Ščit, nastop kulturnih in rock skupin na Prešernovem in Kongresnem trgu v torek, 25. 6., in polnočni ognjemet z Ljubljanskega gradu. Slovesna akademija v Cankarjevem domu bo temeljila na izhodišču, da je samostojnost Slovenije vesel praznik njenih državljanov. Režija in scenarij sta v rokah Aleša Jana, ki si je predstavo zamislil kot prerez‘skdzi etno in ljudsko glasbo, pogled v vrhunsko slovensko glasbeno ustvarjalnost, kot priložnost za krstno izvedbo skladbe Janija Goloba za dvanajst timpanov in dve jazz bateriji. V sklepnem delu pa se bodo na videoposnetku prikazali otroci, ki so se rodili pred petimi leti na dan osamosvojitve. Takrat se je rodilo 56 otrok in 47 jih bo sodelovalo s svojimi mislimi. Eden med njimi je Madžar iz Lendave. Prireditev Slavolok 5 bo režiral Matjaž Berger, nastopili pa bodo vojaki, policisti, veteranska združenja, gorski reševalci, gledališki igralci, slovenski športniki in drugi. Govornikov ne bo. Marjan Horvat Kaj je pokazalo nadaljevanje akcije Hitrost ubija Celo 138 kilometrov na uro! Tudi v drugem tednu policijske akcije Hitrost ubija, ko so policisti razdelili 1145 zloženk, so naleteli na številne kršitelje prometnih predpisov. Najdrznejšemu vozniku so med vožnjo skozi naselje namerili hitrost 138 kilometrov na uro. Poleg tega so policisti obravna- vali tudi 18 nezgod, pri katerih je bil poglavitni vzrok neprimerna hitrost. Zaradi prekoračene dovoljene hitrosti so v 69 primerih napisali predloge sodniku za prekrške. Sicer pa so policisti izrekli kar 1.114 denarnih kazni, kršitelji so jih takoj plačali v 477 primerih, 568-krat pa so morali izdati plačilne naloge. M. JERŠE vestnik, 20. junija^ ospodarstvo Lendavska rafinerija pred ustavitvijo Danes, 20. junija, naj bi bila v Nafti Lendava seja nadzornega sveta in člani sveta bodo zagotovo spregovorili o razmerah v Nafti. Tečaj dolarja se ni spremenil in tudi cene surove nafte na trgu ostajajo še naprej visoke, vlada pa kljub številnim posredovanjem in vlogam Nafte še ni pripravljena povišati rafinerijske cene naftnih derivatov. V Nafti Lendava, ki vse bolj tone v izgube in ki ima velike likvidnostne težave, so v drugi polovici maja ustavili del rafinerijskopredelovalnih naprav. Delavcev sicer še niso poslali na čakanje, saj so jih zaposlili pri obnovi ustavljenih proizvodnih procesov, toda nadzorni svet bo najverjetneje odločal tudi o tem, ali bodo s proizvodnjo v takšnih razmerah, ki jim prinašajo izgubo, sploh še nadaljevali. Prve dni maja sta dr. Andro Ocvirk, predsednik nadzornega sveta v Nafti, in direktor Jože Hozjan pred novinarji napovedala, da bodo morali v primeru, da vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi po povišanju rafinerijske cene naftnih derivatov, najverjetneje v dveh mesecih rafinerijsko proizvodnjo ustaviti. In vse kaže, da se bo napoved, h kateri so takrat novinarji dodali pripombo, da zveni bolj kot grožnja, postala resničnost še pred iztekom dveh mesecev. Zato sedaj že lahko načnemo tudi vprašanje socialne varnosti zaposlenih delavcev. Če bodo rafinerijo v Lendavi ustavili, bo brez dela 250 delavcev, zaradi povezanosti proizvodnih programov in naprav pa je negotova še zaposlitev preostalih 250 delavcev. Posodobitev rafinerijskih naprav je sedaj vprašljiva bolj kot kdaj, kajti težko bo najti investitorja za dejavnost, ki ne prinaša dobička, oziroma za podjetje, ki zaradi likvidnostnih težav težko poravnava svoje obveznosti do posojilodajalcev. MH Konec meseca namesto TAM BUS-a novo podjetje V Radgoni bo novo podjetji spet delalo avtobuse! Bo novo podjetje, ki bo registrirano konec meseca in je zaenkrat brez imena, ponovno vrnilo ugled, zaupanje in seveda delo gornjeradgonskemu podjetju? V Sloveniji še odmeva bombastična vest, da so v novoustanovljeni skladovi družbi MPP Vozila v Mariboru uspeli podpisati pogodbo za prodajo 500 avtobusov v vrednosti 52,5 milijona dolarjeva. Je to resnična rešitev ostankov Tamovih družb, predvsem TAM BUS-a in tistih, ki so sodelovali pri proizvodnji vozil, ali zgolj nastavljena vest, ki naj bi pomagala oblikovati pozitivno javno mnenje v prid novemu vodstvu? Kdor pozna zgodovino in nekdanji obseg izdelovanja avtobusov, ga številka 500 ne bo prevzela. Povsem neopazno pa je bila speljana rešitev za gornjeradgonski TAM BUS Radgona, ki je prav tako v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj. Ker dogovor s potencialnimi kupci podjetja, ki naj bi prenizko ponujeno vsoto denarja za nakup zvišali, ni uspel, so razpis sklenili. Sklad se je odločil za nov način reševanja: zasebniki naj bi ustanovili podjetje, ki bo nadaljevalo proizvodnjo, zaposlilo delavce in najelo sedanje poslovne prostore. Se bo stavkovni val v Indipu nadaljeval? Napovedani stavki Če danes, 20. junija, delavci lendavskega podjetja Indip ne bodo dobili plače za maj, bodo jutri začeli stavkati. Plača naj bi bila seveda zaradi blokiranega računa podjetja 90-odstotna. V primeru, da bo direktor denar za izplačilo plač do tega dne zagotovil, stavke ne bo, je pa že napovedana za trinajsti julij, če do 12. julija zaposleni ne bodo dobili izplačanih potnih stroškov za prihod na delo, regresa za malice in razlike za manj izplačane plače. Delavci so sprejeli tako odločitev potem, ko so bili, z direktorjem na pogovoru pri županu in ko so konec prejšnjega tedna opravili zbor dela- Stečaj Tama je bil za Maribor šok. Vsak dan odhaja na Zavod za zaposlovanje okrog 200 delavcev, odvisno od dobe zaposlitve. Podobno je v Gornji Radgoni, kjer je zadnje leto životarila družba TAM BUS Radgona s skoraj 80 zaposlenimi. Da so lahko obdržali zaposlene (delavci so strokovno usposobljeni za izdelovanje vozil), so si sami preskrbeli delo in s posredo- vanjem mariborskega podjetja Mettis izdelovali in popravljali gasilske avtomobile. Te dni so v podjetju le vratar, tajnica, finančna strokovnjakinja in direktor, da bi opravili še zadnje obračune. V nasprotju s preostalimi 13 družbami Tama naj bi se tri prodajale ločeno, ena od teh je tudi gornjeradgonska družba, ki je bila združena s Tamom (po za- slugi bančnih poslov) šele od poletja 1992. leta. V Gornji Radgoni je bila družba AR BUS znana po izdelovanju specializiranih turističnih in malih avtobusov. Tukaj je bila tudi-zelo kakovostna strokovna ekipa, ki je skrbela za razvoj. Z združitvijo s Tamom je razvoj in trženje prevzela mariborska družba. Kljub temu naj bi v Gornji Radgoni s svojimi ljudmi in svojim razvojem kmalu spet začeli izdelovati avtobuse. Na Skladu za razvoj smo izvedeli, da so se zaradi neuspelega javnega razpisa za prodajo odločili za nov način reševanja; tako naj bi zasebniki (“menežment«, ki je bil tudi eden od interesentov za nakup) ustanovili novo podjetje, nadaljevali proizvodnjo in ponovno zaposlili specializirane delavce. Tudi v Gornji Radgoni naj bi izdelovali avtobuse, vendar s svojimi pogodbami in svojimi de- ' h lavci. Konec meseca naj registrirano novo podje'11 vim imenom; marsikaj tudi od sodelovanja s e ’ upravitelja Mirka Žagan ( cijo stečajnega upravi e G ravljal že v Mariborske । Elektrokovini), sajsl j podjetje, ki bo izdelo se in ponovno zaposli' , ugodnih najemnih pog»Je slovne prostore. , Očitno Maribor ka6 nom ne bo dal ve®, ? j0|tl vedi, da se bo poskr . TAM BUS in Avtom«® se uresničile. Pri jji avtobusov za arabske?, katerimi bodo vozi11 Meko, bodo sodelova mariborskih družb Mom;« la, Karosernica, Kovač' # voj in seveda ljubij tomontaža. Sklad za razvoj se z sn bo nepremičnina oh .jiK jo vrednost, če se bo dogajalo - to je tudi čajnega upravitelja- de|Pi Kljub temu bo vec J ganja v Gornji R3^0"/^ novo podjetje, saj 0' za realizacijo proizv grama, finančno pa11 gale banke. BERNARD^ Kmetijski minister v Ljutomeru Kaj lahko stori minister Osterc vcev. Na pogovoru pri županu so namreč direktorja razumeli, kot da plač za maj ne bo težko zagotoviti, toda v poznejših pogovorih se je izkazalo, da to ne bo mogoče do 20. junija, ampak šele po 28. juniju, ko bo podjetje od naročnika del prejelo predujem. Tudi na petkovem zboru delavcev do dogovora med direktorjem podjetja Ernestom Horvatom in sindikatom ter zaposlenimi ni prišlo, saj so zbor ob pol treh popoldne prekinili ter ga zaposleni zapustili. Na njem naj bi direktor poleg tega, da bi dal zagotovilo za izplačilo majskih plač 20. junija, spregovoril še o finančnem položaju v podjetju, o petnajstmilijonski izgubi, ki jo je podjetje imelo ob koncu lanskega poslovnega leta, in 47 milijonih najetih posojil. Direktor zahteve delavcev, da bo.plača 20. junija, ni podpisal niti na ponedeljkovem srečanju s predstavniki sindikata. Razmere v lendavskem podjetju, ki se je po stečaju preusmerilo v šivanje konfekcije, sedaj večinoma za tuje naročnike, niso dobre, vodstvo podjetja pa vendarle upa, da bo dobilo z ministrstva za delo denar za nove zaposlitve. V podjetju so namreč vsa ta leta zaposlili precej novih delavcev, jih tudi usposabljali za delo, vendar za to od države še niso dobili niti tolarja. Če bo njihova vloga, ki jo imajo na ministrstvu, ugodno rešena, se bodo najverjetneje izvlekli iz težav, če pa denarja ne bo, se bo vse glasneje začelo postavljati vprašanje obstoja podjetja. MAJDA HORVAT UE Ljutomer je v sodelovanju z Občino Ljutomer organizirala pogovor z ministrom Ostercem o kmetijski problematiki na območju Prlekije. Pogovora so se v petek udeležili strokovni delavci iz sosednjih UE in občin, delavci Kmetijske svetovalne službe, veterinarski inšpektorji in predstavniki večjih kmetijskih organizacij ter kmetijskih združenj. Investicije s posojili ali nepovratnimi sredstvi? Predstavniki Sv. Jurija, kmetijska pospeševalka iz Ljutomera, predstavnik AKS iz G. Radgone in drugi so ministru poskušali dopovedati, da so problemi v kmetijstvu zaradi naložb, saj brez slednjih ni razvoja. Pa kaj razvoja, kmetje najemajo posojila za tekočo proizvodnjo. Tako so npr. v ljutomerski občini kmetje najeli 219 milijonov posojil, od tega samo 19 milijonov za naložbe. Zato pričakujejo za leto 1997, da se bo pri ministrstvu ali kakšni banki našel denar za posojila. Da pa ta posojila ne bi bila oderušk«, kot so danes, so posamezniki predlagali, naj bi kmetu dali možnost najetja posojila na deset let z dveletnim moratorijem, kot je bilo v UL RS 20/96 za kmetije na demografsko ogroženih območjih. Pri vsem tem pa je bilo zanimivo, da nihče ni prosjačil za nepo- digitalno omrežje z integriranimi storitvami vratna sredstva, ki glede na to, da jih ne dobijo vsi, niso bogve kakšen »fair play«. In kaj jim je za leto 1997 lahko obljubil minister? Glede na to, da je proračun za leto 1997 pač proračun prihodnjega leta, nič. Ponovil je tisto, kar je povedal v Križevcih na občnem zboru govedorejcev svetlolisaste pasme in v poduk povzel intervju iz sobotnega Dela ter poudaril, da demokracija ni enaka porabništvu in da denar ni vrednota. Zato pa, da je potrebno ljudi vzgajati. Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske superavtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. Denar samo čistim kmetijam? V Ljutomeru in Radgoni je 109 kmetij, ki redijo deset ali več krav, in dvajset, ki občutno presegajo število desetih glav. Tako je približno 130 kmetij, ki INFORMACIJE: ali po telefonu Telekom^) Slovenije PE MURSKA SOBOTA TRG ZMAGE 9000 MURSKA SOBOTA 080 8080 STIGMA droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. bodo lahko prišle v Evropo, če bomo v EU sploh prišli, druge pa čaka propad, so napovedali kmetje. In kaj je na to dejal minister? Jasno je povedal, da bodo od ministrstva dobili podporo predvsem tisti kmetje, ki se preživljajo samo s kmetovanjem. Vsi tisti, ki jim je kmetija samo eden od virov dohodka, je ne bodo dobili. Vendar ima tudi zanje rešitev: npr. na dveh hektarjih se lahko gredo sonaravno kmetovanje, pridelujejo manj in kakovostneje, v stilu »Hillton Beefa«. Hkrati je povedal, da bodo naši pridelovalci hrane tujim konkurenčni samo, če se bodo med sabo povezali, če kmet ne bo gluh za nasvete pospeševalcev in bo izkoristil vse razpoložljivo znanje. Ob vsem tem je dodal, da ve, da je kmetijstvo lahko močno tam, kjer je močno gospodarstvo. Osterc je pozval navzoče, naj vzgajajo ljudi, naj skrbijo za pridelavo kakovostne hrane, kupce pa navajajo na to, daje domače meso vendarle najboljše, četudi ni najcenejše. Minister je še povedal, da resno razmišljajo o zakonu, ki bi določal kazni za slabo obdelano in neobdelano zemljo. Denacionalizacija Na petkovi razpravi so se dotaknili tudi vprašanja denacionalizacije, še posebno perečega problema komasacij. V Ljutomeru že izvajavjo komasacijo Kozarica -Virje I in Kozarica -Virje 2, načrtujejo pa še komasacijo v Logarovcih. Ob 27. členu zakona o denacionalizaciji, ki problematizira komasacijo in s tem zavira denacionalizacijo, je minister obljubil, da bodo poskušali posredovati v parlamentu v upanju, da bodo poslanci spremenili 27. člen. In kdo bo plačal odmero komasiranih cest itd.? Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove zagotovo ne, saj so v njihovi pristojnosti samo gozdne poti in še to ne tiste, ki vodijo do zaselkov. Ljutomerski . veterinarji ogr<> kmete „ a J Slovenska stat,s/polX za leto ali celoNeto protju z avstrijsko. l pripri. P*‘>* kmetje npr. poc še isti teden. ‘ kmetje izvedeli zaz ^id1L poveduje uporabo m je iz leta Jf ob aferi, ki je Pr. rjnesl ljutomerski občin' cej škode. Ljut° . prA; ni p. » še živinorejce, sajs0 . tolailj ni pavšal v vištrn_ ju t kar seveda potm »jvin^j vila, ki jih predpis/ K nik, niso všteti. J nih nanese m ' pOv«G 15.000 tolarjev, J /h Jelen. Če pa otr^,/ plača, ta ne izda P roP p? bila živina veterl|avniciy dana. Pregled v vzroči, da meso jC O1 zato ni več sveže ye(eri ,ji cena seveda nizJ3^ inšpektor Jakelj J jjpiM so uvedli preglej6' red in prepreči" šarlatanstvo ter sk Ui ta z antibiotiki, .-afsl(elV Hrvaške pa Ma T jz J narejenimi receP^/ karn. Tprej vse za pl« J panje v ljutome ministra, naj PreLal?Vt cakujie od eSa*' /p prepove uV°z uvoženega mes ns J more prepoved3 ’ a o se uvozi na črn • / pristojen. f la^ Ljt Zato je vse. da poziva Prlde zdra*P jji 6 trežejo na trgu edvS fOf vostno hrano. P'ji1,3 J izdelki, ki bodo konkurenčni tuj^ p0' srečanje komunalcev v Murski Soboti »Gospodarnost in sonaravnost krojita vzdrževanje zelenic 12- srečanja delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva o''enije, ki gaje v Murski Soboti organiziralo podjetje Komunala, se je Jeal° okrog sto predstavnikov iz vse države. Kot je navedel predsed-f?anizacijskega odbora Nikolaj Hochstetter, je dejavnost, ki jo Mjajo, zaprtega značaja in pod neposredno družbeno kontrolo zato Premalo možnosti, da bi lahko izkoristili dobre izkušnje drugih. Na df20,lr,)čju pa se v zadnjem obdobju čutijo veliki premiki, saj se naša , 3 vedno bolj odloča za to, da pustimo naše okolje zanamcem cim-Neokrnjeno in da tudi živimo v čim čistejšem okolju. To pa daje tem toliko večji pomen. zaJ^V0d°bra iztočnica zoče n Ursk*. Sob°t>. kjer je nav-direkt2JPTej.pozdravil gostitelj, rko šakPodjeHa Komunala Mi-davnega odbora barske VarstV0 okolja Go’ njihovim / T Jlhje seznan11 z meri^ deJavnostmi, ki so us-sindikatP?dvsem v to, da prek ^niski^ °muna'nih in stano-e avcev čimprej skle- be, $ g Ozae kolektivne pogod-S!atUs zn^r i za8°tovili socialni stih. Zat S en'm v teh dejavno-n°mDOei°,.So slovenskim župa-'ektivnp n 'V P°dpis branžne ko- postavljeni v ospredje sonaravno oblikovanje in stroški vzdrževanja zelenih površin. Vse zelene površine so v nasprotju z arhitektonskimi stvaritvami vedno štiridimen-zionalne, to pomeni, da se skozi čas spreminjata njihova oblika in volumen, s tem pa tudi njihova podoba in funkcija. Nadaljnja usoda objektov pa ni odvisna samo od Prvo predavanje je imel v imenu Biotehniške fakultete direktor soboškega Vrtnarstva dr. Aleksander Šiftar. Poudaril je, da gospodarnost in sonaravnost krojita urejanje in vzdrževanje zelenih površin. S pomočjo barvnih diapozitivov je prikazal funkcije zelenih površin, ki postajajo v današnjem času prevladujoče, posebno zato, ker je opazen velik pritisk javnosti na primerno urejanje zelenic, pri čemer pa ne bi smeli prezreti nekaterih osnovnih naravnih zakonitosti. »Pogledi na urejanje in vzdrževanje zelenih površin so se v zadnjih letih precej spremenili. Od: prvotnega namena zelenih površin, ki naj bi tako ali drugače lepšale podobo pokrajine, so danes tanim^lložn°sti so na letališču v Rakičanu odprli s^ensk'iraZStavo komunalne opreme. Srečanje Pa s0 d1 komunalnih in stanovanjskih delavcev so tu^lza delovna tekmovanja, kot Pljučk vo^ov°dnega in kanalizacijskega Materini0’°dV()z °dpadkov, prenos gradbenega kniSu ° ‘n. ^^nje vrvi. Pomerili pa so se tudi v tenisu, malem nogometu, ^hu. Ogledali so si tudi kulturne in skupaj znamenitosti pokrajine ob Muri, vse ^^POje minilo v prijetnem druženju. RAZSTAVA KOMUNALNE OPREME - Na letališču v Rakičanu so si obiskovalci lahko ogledali najrazličnejšo komunalno opremo, ki sledi hitremu napredku na tem področju. Udeležence srečanja delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije je sprejel tudi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Fotografija: JURE ZAUNEKER sposobnosti izvajalcev del, temveč tudi od sredstev za vzdrževanje. Zato mora biti že projekt tako zasnovan, da upošteva stroške vzdrževanja. Po svetu je to rešeno največkrat tako, da imajo mesta ali občine kategorizirane zelene površine s predvidenimi vzdrževalnimi deli, čemur se morajo projektanti prilagoditi. Pri izvedbi del se da veliko prihraniti, predvsem na račun vzdrževalnih del. Primer iz benz - ocenjevanje bencinskih servisov. Pošta Slovenije - ocenjevanje pošt, Slovenske železnice - ocenjevanje železniških postaj, Radio Koper, Radio Maribor in TZS - ocenjevanje mejnih prehodov, Gasilska zveza Slovenije - ocenjevanje gasilskih domov, Kmečki glas - ocenjevanje kmetij v akciji Živimo s podeželjem, Planinska zveza Slovenije - ocenjevanje planinskih domov, Ministrstvo za notranje zadeve - ocenjevanje policijskih postaj, Ministrstvo za obrambo -ocenjevanje vojašnic, Sistem Mercator - ocenjevanje trgovin Mercatorja, Merkur Kranj - ocenjevanje Merkurjevih trgovin, Združenje za gostinstvo in turizem - ocenjevanje kopališč in Območne gospodarske zbornice in TZS - ocenjevanje industrij- novosti, ki naj bi akcijo še bolj približale vsem ljudem in vasem: udeleženci tekmovanja so prav vsi kraji, posebna prijava ni potrebna. Če je bilo pred leti to res predvsem tekmovanje krajev, so danes v projekt vključena tudi številna druga ocenjevanja in tekmovanja, najsi jih je začelo to ali ono društvo ali podjetja. Tekmovalni duh in vključenost v širše ocenjevanje zelo pozitivno vplivata na udeležence (vaščane, meščane, zaposlene), ki z večjo zavzetostjo skrbijo za čistočo in red. Tako so v projekt vključeni tudi številni soorganizatorji ali nosilci panožnih (vzporednih) tekmovanj: Petrol in Istra- Ovanje, ocenjevanje in očiščevanje lepo in čisto deželo! ------------------------------------—---------“-------:------•----------- lSe’Vas^’ mesta in pokrajine ne čistimo in urejamo temveč zaradi našega boljšega počutja iPrav te dn* tud'v va^em kraiu nekater' IMje »čudno« var vaš k e?ova*'» spraševali, zapisovali. Če je društvo ali občina ^olia *a ,ckmovail.ic slovenskih krajev na področju turizma P °S* kraja ito prav gotovo ocenjevalna komisija, ki ocenjuje Uto^ltt M Za varstvo narave po vnaprej znanih kriterijih. Sl1'?’*-* gOtOVO akciia> saj ^istr161’1 bi sod^'1 pr°jekt’ ^$2rstev in mr °Val° toliko %Pr°jekta !ko Poletij. %d°Win^ elj deiav^lpistrstV0 za \ p°krovi-S,b°kr°viteiij okolje in pro-Vl>ligJuPa Petrol> Ci- jelenje, Lek, ^SeJ?Varna LaA,P0$ta Slove->^abenz„ S HIT^nor ^eče, PS H?Tc.GOreKov,notehna, S^ni^ s'o-^inbslav 4K°mercialna Zavarovalnica nekaj ^e/e? ------- bd kreje et(d njega tekmovanja Moja dežela -Uršiki sp 111 ^sta so vsi kraji - naselja v ^f^vani^^' ^aradi uspešnega ip^e; Ve^ ^k^ovanja so kraji razdeljeni v turist-^sta> srednja in manjša mesta, kr^im kraji, turistični kraji, kraji s dru„a'i’z'tonj’ izletniški kraji, hribovski tum paji' turistična zveza Slovenije n. QWcQi o , ategorije: večja zdravilišča, manjša sn°vne šole, srednje šole in kampe. skih podjetij. Tudi v prihodnje je še veliko možnosti (ali potreb) za širitev akcije, saj prav čudi, da ni nobenega ocenjevanja gostinskih lokalov, obcestnih znakov, vseh trgovin in prodajaln, hotelov in podobno, saj so prav ti v neposrednem stiku s turisti. Sicer pa: najprej moramo poskrbeti za lepšo okolico, v kateri se bomo mi sami bolje počutili. Toda nikar tega ne počnite samo zaradi tekmovanja ali zaradi turistov, ampak predvsem zaradi vas samih! BBP Hannovra v Nemčiji, kjer letno porabijo za vzdrževanje dreves in zelenic 4 milijone mark, prihranki pa znašajo kar 60 milijonov DEM, je dovolj zgovoren. Prav pri tem drži angleški pregovor Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval. Največ napak se naredi, ko se kupujejo premajhne sadike ali so te slabe kakovosti. Zadnje čase se tudi pri nas opaža, da se pretirava z uporabo raznih dodatkov, predvsem komposta in šote, kar sicer pospeši rast mlade rastline, lahko pa postane zanjo usodno, saj so odpadki zaradi onesnaženja s težkimi kovinami neprimerni za kmetijsko uporabo«, je poudaril dr. Aleksander Šiftar. Zanimiva je bila tudi druga tema, in sicer o lobiranju v komunalnem gospodarstvu, o čemer je teoretično razpredal Igor Savič iz podjetja STOP. Po njegovem mnenju lobiranje najpogosteje enačijo s pojmom političnega vplivanja, po ozki opredelitvi pa naj bi šlo za eno od tehnik vplivanja, ki jo izvaja skupina ali organizacija na vlado, ne da bi si prizadevala sama prevzeti oblast. Lobist je tisti, ki sistematično in načrtno (v tujini tudi večinoma profesionalno) izvaja lobiranje. Tako so v Bruslju našteli 3.000 lobističnih skupin s skupno 10.000 člani, pri ameriškem kongresu pa je registriranih nekaj več kot 11.000 lobistov. Kot objekti ali tarča lobiranja so poslanci, izvršilna oblast in sodišča, metode lobiranja pa se uresničujejo osebno s pogovori, prepričevanjem, z določenimi gradivi, posredno prek prijateljev in znancev, javnega mnenja in mobiliziranja volilcev. Na ta način je mogoče zadovoljiti lastne interese, dolgoročno pa zagotoviti posredni vpliv na oblikovanje politike. MILAN JERŠE Slabo izkoriščene možnosti zaslužka Zakaj turisti tako malo trošijo? V Sloveniji turisti 51 odstotkov denarja porabijo za prenočišče, 23 pa za hrano in pijačo Zakaj turisti v Sloveniji ne porabijo več denarja za t. i. zunajpenzionsko ponudbo, so krive previsoke cene penzionskih storitev, prenočišč, hrane in pijače, ali slaba založenost trgovin z blagom, kakršno bi pritegnilo tudi pozornost turistov? Napačno je namreč misliti, da tuji turisti iščejo v naših trgovinah le drage uvožene izdelke; francoske parfume in podobne izdelke z znamko imajo tudi v svojih domačih trgovinah. Vsak naj pomisli, kaj išče v trgovinah, če na primer letuje v Španiji, Italiji ali v drugih tujih državah? Nekaj njihovega, vendar ne predragega, nekaj značilnega, trajnega, zanimivega ... Ali niste prinesli iz Francije tudi sira, šampanjca ali vsaj njihovih vin? Posledice turizma so lahko v neki pokrajni vsestranske. Točno izmerljivo in dokazljivo je sicer le bivanje turistov v hotelih in poraba v gostinskih in rekreacijskih objektih, kajti o vplivih turističnega razvoja na kmetijstvo, promet, obrt, tehnološki razvoj in trgovino ni nobenih raziskav, podatki so le skupni in netočni. Strokovnjaki trdijo, da bi morali začeti že pri pisanju strategij razvoja, ki bi morale biti komplementarne, povezovalne in dopolnjujoče. Tako na primer ne moreta obstajati v neki pokrajini, kjer sta najpomembnejši dejavnosti turizem in kmetijstvo, dve ločeni strategiji: turistična in kmetijska. Podobno slabo je vključena tudi trgovina. Pravzaprav o njeni konkretni vključenosti v turistični razvoj doslej ni še nihče razmišljal, čeprav se v turistično razvitih državah, kot so Švica, Italija, Francija in Avstrija, že desetletja dolgo zavedajo, da splošnega razvoja turizma ni mogoče doseči brez ustreznega razvoja trgovske dejavnosti. Dokaz: v Resoluciji o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje {Državni zbor jo je sprejel januarja 1995) o trgovini piše le v poglavju o storitvah, da bodo omogočili prodajo izdelkov visoke kakovosti turistom v trgovskih centrih in davčne olajšave tujim turistom pri izvozu blaga. Vloga trgovine je vsekakor zelo slabo opredeljena, vsi pa pozabljajo, da se ekonomski učinki vsakega razvoja turizma kažejo v obliki turistične porabe, ki je predvsem odvisna od stopnje usposobljenosti in vključenosti trgovine v neposredno in posredno prodajo blaga na turističnem področju. Pa ne le ekonomski učinki, ampak tudi splošno počutje turista na počitnicah je odvisno od celostne ponudbe v kraju njegovega počitnikovanja. Prav višina turistične porabe v trgovinah pa naj bi bila zelo dober kazalec kakovosti ali nekakovosti ponudbe v trgovinah. Ponudba v trgovinah pa je v različnih državah zelo različna, v zadnjih desetletjih je bila odvisna od gospodarske razvitosti neke države; v letu 1994 je imela Slovenija le 6400 dolarjev na prebivalca, Avstrija 23 tisoč dolarjev in Švica 34 tisoč dolarjev na prebivalca. Temu primerna je tudi turistična razvitost držav: Avstrija je realizirala 12 prenočitev na prebivalca, Švica pet prenočitev in Slovenija le eno prenočitev na prebivalca. Tem razmerjem ustrezna je tudi ponudba v trgovinah in posledično poraba, nakupovanje turistov v trgovinah. Dejstvo je, da v Sloveniji sploh nimamo natačnih in primerljivih turističnih raziskav, zaradi česar se tudi ne moremo nadejati hitrega turističnega razvoja. Strokovnjakinja na tem področju, ena redkih z nazivom doktorice turizma, Tanja Mihalič, se je zato lahko oprla le na nekaj let stare podatke Zavoda za statistiko R Slovenije, ki jih je zbral z dvema anketiranjema o porabi tujih turistov v Sloveniji. V poletni sezoni so namenili tuji turisti 51 odstotkov izdatkov za prenočišča s hrano ali brez nje. 23 odstotkov za hrano in pijače, 5,6 odstotka za prevoze in za druge izdake 18 odstotkov vseh stroškov. V zadnjo kategorijo so torej vključeni vsi izdatki, tudi za vstopnine, športne aktivnosti in nakupe v trgovinah. Povprečni izdatek tujega turista je torej 7 tisoč slovenskih tolarjev, ki se delijo po zgornji strukturi; povprečna doba bivanja tujega turista pri nas je 3,7 dneva, za druge izdatke pa nameni 4700 tolarjev ali 60 mark dnevno. Vsakdo pa ve, koliko porabi dnevno kot turist v tujini? Zanimivo pri vsem pa je, da so turisti na vprašanje v anketi, ali so zadovoljni z možnostjo nakupa, v 43 odstotkih odgovorili, da so zadovoljni, 15 odstotkov pa jih je bilo celo zelo zadovoljnih. Po mnenju dr. Mihaličeve je ta odgovor le posledica majhnega pričakovanja tujih turistov - pričakovanja tujih turistov o ponudbi v Sloveniji so glede na slabši »imidž« v očeh tujih turistov zelo majhna. Ko torej prispejo sem in vidijo, da so bile njihove predstave slabše od resničnosti, so presenečeni in seveda zadovoljni. Da bi bile trgovine bolj vključene v turistično ponudbo, bi morali prevetriti marsikaj: razmerja med cenami izdelkov in kakovostjo, odpiralni čas, postrežbo itd. Vsekakor pa je potrebno znižati stroške za nujne turistične potrebe -»bivanje in prehrano. Potrebno je tudi znati prodajati, organizirati razne akcije, prilagoditi ponudbo v trgovinah strukturi kupcev, predvsem pa jih dobro založiti tam, kjer se kaj dogaja. Med najboljšimi kupci so menda sejemski gostje. BERNARDA B. PEČEK Stečaj Kobitexa Lastniki podjetja Kobitex, to je dvanajst v podjetju zaposlenih delavcev, so po letu in še dlje trajajoči agoniji predlagali stečaj. Ta je bil uveden 3. junija, stečajni postopek pa bo tudi v tem primeru vodil dr. Štefan Ščap. Stečajni upravitelj doslej še ni uspel zbrati osnovnih podatkov o podjetju, saj v njem ni ljudi, ki bi v stečajnem postopku podjetja lahko sodelovali, in ker je tudi sam, kot je dejal, kar teden dni čakal samo na to, da so mu predali ključ od prostorov in tako omogočili dostop do potrebnih dokumentov. O tem, koliko je podjetje v dolgovih oziroma kolikšne so lahko pričakovane terjatve, in o podjetju stečajni upravitelj ni mogel povedati še ničesar. Kobitexa v zadnjem času, natančneje v zadnjih dveh mesecih skorajda nismo mogli imeti več za podjetje, bilo je le še na papirju. Sana- cija podjetja, ki naj bi jo ob denarni pomoči občine izpeljal Jože Kuronja, je spodletela in podjetje je z najemanjem novih posojil še bolj tonilo v izgubah. Storilnost je bila v povprečju slaba, prav tako kakovost opravljenega dela, toda lastniki se za delni stečaj ali ugotavljanje tehnoloških presežkov med zaposlenimi tudi niso odločili. Potem ko je pogodba za vodenje podjetja z Jožetom Kuronjo potekla, novega direktorja niso uspeli najti. Razmere v podjetju so postajale že nevdržne, direktorja ni bilo, reklamacije za opravljeno delo so se vrstile, denarja za plače ni bilo, tako da je bil stečaj edina možna pot. Agonija je trajala predolgo in verjetno so tudi zaposleni čakali samo še na to, da pridejo na Zavod za zaposlovanje, da bodo vsak mesec prejeli denarno nadomestilo za brezposelnost, pa čeprav le za določen čas. MH 6 vestnik ,20. junijaj^ sociala, šolstvo, zdravstvo Letne igre specialne olimpiade Dovolite mi zmagati ali pogumno poskusiti »Dovolite mi zmagati, če ne morem, mi dovolite, da pogumno poskusim.« To je prisega udeležencev specialne olimpiade, športnih tekmovanj oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pred dnevi sta bili dve taki pomembni tekmovanji - osma specialna olimpiada Slovenije v Mariboru in evropsko prvenstvo v Zanki na Madžarskem. Namen tovrstnih srečanj je, zagotavljati celotni športni trening in športna tekmovanja v različnih panogah osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki so starejši od osem let. Letošnje specialne olimpiade v Mariboru, katere pokrovitelj je bila Štefka Kučan, seje udeležilo nad 250 tekmovalcev iz 53 zavodov za usposabljanje. Tako sta se specialne Št an Raščan je doslej dobil dve medalji za sodelovanje na spe-cia ni olimpiadi, Marjeta Razboršek pa se že ponaša s štirimi zlatimi in eno bronasto medaljo z evropskega tekmovanja. Fotografija: Jure Zauneker olimpiade Slovenije v Mariboru prvič udeležila tudi oskrbovanca Doma Lukavci 24-letna Marjeta Razboršek iz Trbovelj in 34-letni Štefan Raščan iz Rakičana. S tekmovalnim dosežkom je zlasti navdušila in si pridobila simpatije občinstva Marjeta, saj je zmagala v svoji skupini v namiznem tenisu in dobila zlato medaljo. Uspešen je bil tudi Štefan v metu žogice, kjer je zasedel peto, in v teku na 50 m, kjer je zasedel šesto mesto. Marjeta Razboršek je sodelovala tudi na evropskem prvenstvu na Madžarskem in v namiznem tenisu v svoji skupini zasedla tretje mesto ter dobila bronasto medaljo. Da sta bila srečna, smo lahko opazili ob našem obisku v Domu Lukavci, saj sta s ponosom razkazovala svoje medalje, ne glede na njihovo barvo. Trenutno je v Domu Lukavci 10 prijavljenih športnikov, ki redno trenirajo. Feri Maučec Dobrodelna prireditev v Šalovcih Pesem za upanje Če še razmišljate, kako bi zapolnili nedeljsko popoldne, dovolite, da vas povabimo na dobrodelno prireditev v Šalovce. Občina Hodoš - Šalo-vci je namreč organizator dobrodelne prireditve, katere izkupiček bo namenjen za pomoč otrokom, obolelim za cerebralno paralizo. Del izkupička bodo namenili društvu, del ga bodo nakazali tretji murskosoboški osemletki, ki zbira denar zg dvigalo, preostanek pa bodo razdelili med otroke iz občine, ki obolevajo za to boleznijo. Dobrodelna prireditev, ki jo organizatorji pripravljajo za 23. junij, se bo začela ob 11. uri dopoldne in bo trajala vse do poznih večernih ur. Prireditev bo ob vsakem vremenu, saj bodo deponijo pred zadružnim domom v Šalovcih pokrili, pod streho pa bodo lahko sprejeli tudi do tisoč obiskovalcev. Prispevek za obolele bodo s svojim nastopom namenili vsi nastopajoči in v Šalovcih jih bo okoli dvesto. Pred občinstvom se, bodo predstavili številni pevci zabavne glasbe, pevski zbori, folkloristi, balonarji, mladi iz osnovnih šol in drugi. Sonček pa bo obolele otroke topleje grel, če bodo organizatorji ob koncu lahko rekli: uspeli smo in s prireditvijo privabili številne obiskovalce, ljudi dobre volje in odprtega srca. MH Zgodovinski trenutki šolarjev v cvetu mladosti Ko zares pride slovo Kdo bi razumel, kaj vse se dogaja z nami? Kaj vse se prepleta v naših mislih v takšnih ali drugačnih življenjskih okoliščinah? Tačas je še nekaj posebnega zlasti za dijake zadnjih letnikov, ki prav te dni opravljajo maturo ali zaključne izpite, kakor tudi za osmošolce, ki so se prejšnji teden za vedno poslavljali od svojega drugega doma, kot radi pravimo osnovni šoli. Prav gotovo so skoraj vsi komaj čakali, da pride ta dan in potem naslednji, ko ne bo več nobene domače naloge, učenja pesmic na pamet... In ko zares pride slovo, ga skoraj ni, ki mu ne bi bilo vsaj malo hudo, da ne bo več skupaj s svojimi sošolci, prijatelji in dobrimi učitelji. Nemalo vas je želelo, da se vam ob slovesu od osnovne šole pridružim, da bi skupaj z vami doživel te zgodovinske trenutke v cvetu mladosti. Hvala za vsa povabila, žal pa je bilo vsega naenkrat in skoraj ob istem času preveč. Kam torej iti? Nazadnje me je 'pritegnila misel, da bi se pridružil poslovilni prireditvi osmošolcev OŠ Prežihovega Vo-ranca Bistrica, saj je bila med njimi tudi Matejka Koštric, ki je šolo obiskovala v invalidskem vozičku. Njihova razredničarka Terezija Zamuda mi je dejala, da bo to zanjo še posebno priznanje. Povabili pa so tudi vse starše ter pedagoške in druge delavce šole, kar doslej ni bilo v navadi. (Skoraj povsod drugod pa je kaj takega že dolgoletna tradicija.). Kakšno poslovilno prireditev so torej pripravili? Ni šlo za kaj »velikega«, prav gotovo pa so uči- teljem in staršem, ki so se zbrali in posedli v večnamenskem prostoru, nekoliko hitreje začela utripati srca, ko so njihovi učenci oziroma otroci v povorki in praznično oblečeni ter z nageljni v rokah prikorakali mednje. Ma-tejka se je seveda pripeljala z invalidskim vozičkom. Nato so podali krajši pregled svojega osemletnega šolanja, s katerim so opisali nekatere dobre in tudi slabe lastnosti posameznih učiteljev oziroma učiteljic, se jim zahvalili za ves njihov trud in jim izročili nageljčke. Posebej je spregovorila tudi Matejka, ki jo je kruta usoda v 7. letu starosti priklenila na invalidski voziček. Kot oseba z mišičnim obolenjem potrebujem veliko tuje pomoči. Ob meni so starši, ki me imajo zelo radi, mi pomagajo in me vzgajajo v veri. Hvaležna sem jim za njihovo pomoč, da lahko v domačem okolju Veržej: srečanje krvodajalcev V Veržeju je prejšnjo soboto potekalo tradicionalno sedmo srečanje krvodajalcev Slovenije, ki ga je pripravila domača krajevna organizacija RK. Letošnja udeležba ni bila tako množična kot lani, ko se je prireditve udeležilo prek tisoč krvodajalcev. Okrog 650 letošnjih udeležencev je v Veržej prišlo iz Koroške, okolice Maribora, Ormoža, Tržiča, posamično tudi iz drugih krajev, pogrešali pa so krvodajalce iz Dolenjske in Primorske. Vzroke za slabši letošnji obisk iščejo v hkratnih krvodajalskih prireditvah v Cerknici in na Koroškem pa tudi v pomanjkanju denarja. V kulturnem programu je udeležencem srečanja, kije potekalo pri Babičevem mlinu, najprej zapel Ljutomerski oktet, sledil je zabavni del prireditve. Rušani so svojim jubilantom priznanja podelili kar v Veržeju, organizator Drago Fras pa pravi, da si bodo prizadevali, da bi prihodnje leto tukaj priznanja podeljevale tudi druge območne organizacije. To bi prireditvi dalo večjo težo, saj ji nekateri očitajo vsebinsko osiromašenost. GORAN OHMAN obiskujem in končujem osnovno šolo. Tudi vsem delavcem šole, posebej pa sošolcem, bi se rada zahvalila za sprejem v svoj krog dela in družabnosti. Njihovo prijateljstvo mi veliko pomeni. Obdaja me polno nasmejanih obrazov, ki z optimizmom zrejo v prihodnost. Življenje je vendar tako neskončno lepo. Spoznala enje in sreča, čuju deliš z: « plemenita in togah« Matejkinih besedah vo kaže globoko zamis i • misli razredničarke marsikoga »vznenlin.,tnrnri-nmšolcepajebilvsek^ jeten trenutek, ko soP priznanja, pohvale in M dosežene uspehe in a lovanje v raznih krožkih paj pa so se imeli I e p . gem družabnem delu pošlo« prireditve. JOŽE 6^ j diMaS ■ Osem let je bila v letošnji generaciji bistriških osmošolce« $ razuii,e Koštric, in to ves čas na invalidskem vozičku. Spreje i vanjem in ji pomagali, daje tudi ona uspela ... Jes nekoč pa i>'ta j daljevati svojo poklicno pot na gimnaziji v Ljutomeru, i ve, kal postala jezikoslovka ali prevajalka ali turistična delav y ^ijeij, bo še prineslo življenje. Sama pravi, da ji dajejo novo s» otroci brez staršev, begunci in drugi, ki prav tako ne brez tuje pomoči. (Posnetek: J. G.) »Pridite, srečo bomo delili z vami,« je prišlo povabilo od Negove “KS« Vilni rimi je tudi dr .An da bodo KersoseodloJ^taM govsko šolo P0‘mka^aktu^ po Trstenjaku, so' ^t, J ga povabili na sl' J iz zdravstvenih ra po«® priti sporočilo m ga z Univerz<> j Toplaku, rektorju L riboru. ki je spr 8 poUdar' ’ )p. osebnosti. je bil Trstenjak ^ dovitejših učen- a . barvpajedosfl^^ Svetoval je tudi, oVSki s° uporabijo v nov sicer naj boje* dober tek), konj naj bo zelena, da s bodo »štukali«- Kako je lepo, svetlo Tudi šolarji, njihovi učitelji in drugi zaposleni na OŠ Negova so končno dočakali dan slovesne otvoritve nove šolske stavbe (uradno prizidka). To se je zgodilo minuli petek, ta dogodek pa so izkoristili tudi za poimenovanje njihove osemletke po akademiku dr. Antonu Trstenjaku. Najprej je bilo predvideno, da bo prizidek nared do novega leta, potem je bil govor o končanju del do začetka spomladanskih počitnic, nazadnje pa je morala otvori- »Danes je za nas zgodovinski dan,« je začela svoj pozdravni nagovor ravnateljica Dragica Staro-vasnik, ki je tudi dejala, da je težko opisati njihovo zadovoljstvo, Tea Valenčič (na prireditvenem odru) je ob koncu poskrbela še za precejšnje presenečenje - šoli je podarila nov računalnik, prispevek Ministrstva za šolstvo in šport. Presenečenje je bila tudi velika slika Negove, ki jo je za to priložnost naslikal akademski slikar Miran Vrbnjak. Tudi on je svojčas obiskoval negovsko osemletko. Za pester kulturni program pa so poskrbeli negovski šolarji in malčki iz vrtca. (Posnetek: J. G.) tev počakati na konec šolskega leta. Toda negovskih šolarjev to ni preveč motilo. Glavno je bilo, da so delali in opremljali nov objekt, tako da imajo naposled tudi oni dovolj velike prostore, ki jim omogočajo enoizmenski pouk. ker imajo tudi oni končno lepe in svetle prostore. Da se jim je uresničila ta želja, imajo po njenih besedah veliko zaslug svetniki Občine Gornja Radgona, ki so to naložbo uvrstili v občinski proračun, radgonski župan Miha Vo- Naj... krvodajlke na srečanju v Veržeju (posnetek: G. O.) denik, ki se je prav tako zavzemal za gradnjo njihove šole, državna sekretarka v Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport Tea Valenčič, ki jih je podpirala na republiški ravni, in drugi. Naložba je stala okrog 159 milijonov tolarjev. Župan, kije povzel besedo, je med drugim dejal, da je to tudi zanj lep trenutek in da je sedaj na vrsti dograditev osnovne šole v Apačah (v letih 1998-1999). Posebej je pohvalil izvajalca gradbenih del (podjetje Granit iz Slovenske Bistrice) in apaški Eurodesign, ki je izdelalo opremo. Valenčičeva pa je med drugim poudarila, da se je pri Negovi že v 17. stoletju začela krepiti zavest o nujnosti izobraževanja in pridobi- V Gornji Radgoni proslavili 40 osnovne šole s prilagojenim Pr0$ Med prvimi zaorali ledino Leta 1956, torej pred 40-leti, je v Gornji Ka.^cnOvana Sloveniji (prva v Pomurju) začela delovati tako i1 |u osnovna šola. Namenjena je bila predvsem o ^rff(jno pa osemletki brez dodatne pomoči ne bi mogli 1 /daj' vati. Največ zaslug za začetek delovanja te s kojena ravnateljica Cilka Dimeč Žerdin. Priložnostne slovesnosti ob jubileju so šole Tako je bil med 10. in 12. junijem dan odpr1 l^4\e jdif no-delovnega centra (le-ta deluje v okviru šo & ,gtaVitev n°avto^ tek pa je bila v večnamenskem prostoru šole p y njej J ge Cilke Dimeč Žerdin z naslovom Imeli bom ja|0 v »P jj po rica na samosvoj način opisala vse, kar osnovni šoli v času njenega ravnatelj evanja ( radgonsl° njenem odhodu. Na petkovi osrednji prosiavl ^^^0 s?L|eji^ rani so se predstavili učenci in navdušili tu feo ’ prjz Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo 1 pod a pa J Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim delav Ra® ^3” nanja in darila. V telovadnici Športnega dru .n tl)di opisai bila ta dan razstava izdelkov učencev jubilejne tedn cev. Še pred tem pa so učenci v okviru proj0 življenje bibliografa, upravnika univerz^ člana Šlovenske akademije znanosti in un j^a Sl psO0 nika Ljubljanskega zvona in pisca biograitij ob njegovi 120,obletnici rojstva (1876 19 . ri;1 gor 1 v tej priložnosti odnesli cvetje. Pokopan je m pfOg^ufN^ skem pokopališču. 40-letnico OŠ s prilagoj p nji Radgoni so tako zares dostojno proslavi i. ^jMo^junija 1996 7 cine Mestne občine Murska Sobota Križi in težave z naložbami Kot je navedla načelnica oddelka za m ra na|ožb, načrto- kr gospodarske javne službe Nada C vetko - /a vse naložbe, 'Mih v mestnem proračunu, ni mogočeZadela oddati prek javnih 'redne nad milijon tolarjev, se morajo n nresega 10 milijonov Javni razpisi za naložbe, katerih vrednost pr^ je 30 pa morajo biti objavljeni v Uradnefti listu k ■ ponu. V praksi se dogaja, da se na javni razpis L mjnjstrstvu za toiki, zato morajo razpis ponoviti, kar se je pr b ovo Cankarjeve Promet in zveze pri razpisu za izdelavo projektov za otmo 'Murski Soboti. . Slišati je bilo pripombo, da se z obnovo soboškega gradu uni-vsa okolica, uredila pa se je 'Ploščad s severne strani gradu. lcw pa je ureditev ploščadi pred Mom naročil že prejšnji izvr-? svet. Zavod za spomeniško ®stvo Maribor takrat ni dal so-aS)a k predlaganim rešitvam. Projektant Gruber že lan-n7a oktobra vrnil avans in se povedal temu projektu. Le-80 ' novi mestni občini po-razpisali in dela predali sw . b^emu biroju, ki zbira k Predvidenim rešitvam, da !^budno pa je gotovo to, a2 pred 8radom ne b° So£ 5° 'etošnie Prireditve Tudi ureditev vz-p.® p'°ščadi pred gradom bo pobiti oddana z javnim raz- Tudi glede prihodnje avtoceste na tem območju vse še ni znano. Lokacijski načrt naj bi bil sprejet šele februarja 1997. Različica trase namreč še ni izbrana. Sicer pa je izdelana študija, ki jo je pripravil ZEU - Urbanistični zavod iz Ljubljane. Zato v Mestni občini Murska Sobota nestrpno čakajo na priključek avtoceste in na razpis za prometno študijo. Urad za prostorsko planiranje jim je obljubil, da bodo po končani presoji lahko šli v razpis za prometno študijo za zazidalni načrt mestnega jedra Murske Sobote. Doslej teh podatkov še niso dobili. Ker še ni podatka, kje bo priključek na avtocesto, seveda ne morejo naročiti omenjene študije. Kot smo zvedeli, naj bi kmalu vendarle začeli asfaltiranje ceste Etična udeležba na nedeljskih volitvah V krajevnih <0.......... *:i. VT —kxs„„ m..—1._ c_i—-- .,„.u — m .._: :u „i: ;n ''n°ve sv V ' kraievnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota ^deno št C-i Udeležba volilcev je bila različna, povsod pa so izvolili . Tako CV' ° P'anov svetov krajevnih skupnosti. nče°Vci skupnosti od>glaL ? V01ilnih upra-Ks^ovsov CeV' devetih riiov^iii ŠtPfn0V ^•anski svet kop^tor, j ana Vereša, Ma-Režonjo, Min-ievn’ ‘n Janeza Rm°d,sa’Jožeta skupnosti £encaka- v Kra-v0|nne8a štev; C®rne|avci je od '^VPraMčen 027 vpisanih 1'žhi 'M nrl ncev glasovalo udre,1? v°liščut0tk0v- Po ude‘ %v-lvpolan Si° Se naibolje stoj to kar iPfi7l0 na glasoval-80-VVešfiOZlroma98od-^8>,Stotno uh ? So zabeležili %i ilcev)TveŽbo (299 od '^ncevo1^ volilnih Ul7od29l vpisa- nih v volilni imenik), v Černela-vcih 48 odstotkov-ali 399 od 822 volilcev, na Pušči pa le 37 odstotkov (151 od 410 volilcev). Od 43 kandidatov so bili v nov 12-članski svet Krajevne skupnosti Černelavci izvaljeni: Marjan Horvat, Andrej Smodič, Jože Puhan, Jana Kovač (vsi iz Černelavec), Bojan Kaluderovič, Darko Rudaš (oba s Pušče), Jože Recek, Milan Kovačič (oba Kupšinci), Karel Gjergjek, Karel Guček (oba Polana), Karel Horvat in Milorad Vidovič (oba Veščica). V Krajevni skupnosti Krog je bilo vpisanih 1116 volilcev, nedeljskega glasovanja pa se jih je udeležilo 629 ali 56 odstotkov. V naselju Krog se je od 869 volilnih upravičencev odzvalo 498 ali 57 odstotkov, v Sataho- yCln’ Moravske Toplice reda s krajevno Etično takso ^'topo a Mevni turistični taksi v O dcnar bodo v gla- h«--e ^ravilišča Moravske Top'«^ Mora- Topu 1 '.SCa Moravske Toplice m ožjega s organizirano vJ^nje Tu5 Manjši delež, pa bodo name r.nanciranje delo-hlaMstX'ShčncBa društva Moravske loplice, , v občini V e ZVeze ter za urejanje turističnih m pt b«, kj . Pravne in fizične goste na Hi^bo'dolžne predložiti l>ske VUd'upravi Občine Ko? ^Sftcti 'Ce' sicer do ^^lašče? Pretekli mesec. V4? bo imPM °rgan občinske 'diik ^vv komunalni redar hSstOv "a.8” .domačib in oC^sti n,^radl preverjanja alkov v Poročilu turistični krajevni taksi. In še kazni: z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali posameznik, če ne poda ali poda pomanjkljivo poročilo o obračunani turistični krajevni taksi, z najmanj 30 tisočaki pa se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, medtem ko morata pravna oseba ali posameznik, ki ne omogočita opravljanja omenjenega nadzora, plačati najmanj 70 ti- soč tolarjev kazni. M. JERŠE proti Markišavcem. Zato pričakujejo vsaj tri ponudbe, ki bodo ustrezale razpisnim pogojem, s čimer ne bo več ovir za javni razpis. Na ta način bi lahko končno uredili primerno obvoznico okrog Murske Sobote, saj se v mestu pojavljajo številni prometni zamaški. Poseben problem pa je tudi križišče Gregorčičeve in Cankarjeve ulice pri bencinski črpalki Petrola v Murski Soboti, kjer večkrat nastaja ozko grlo, ki ga povzročajo vozila, ki pri bližnjem pokopališču zavijajo v levo v Industrijsko ulico. Predlog za ureditev Industrijske ulice za enosmeren promet bo najprej obravnavala strokovna Itomisija pri županu, potem pa tudi svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Pri tem je treba vedeti, daje Industrijska ulica med najširšimi v mestu Murska Sobota, saj je njena širina kar devet metrov, in je tako edina, ki je prepustna za promet z obeh strani. Zaradi nedavne zapore mostu čez Ledavo je bil promet res gost, večji problem pa je verjetno križanje ceste z železniškimi tiri. Večino naložb, ki sojih predvidele krajevne Skupnosti, so upoštevali. Pri tem so v ospredju gradnje pločnikov, izostale pa so preplastitve nekaterih ulic v Tu-ropolju, ker bi morali najprej pripraviti dokumentacijo in šele nato začeti asfaltirati. Za te programe krajevnih skupnosti so iz mestne blagajne zagotovili 25 milijonov tolarjev. Za ureditev otroških igrišč pa je v mestnem proračunu predvidenih 2,5 milijona SIT. Pri tem naj bi v prvi vrsti sanirali sedanja otroška igrišča v Lendavski ter med Kocljevo in Mojstrsko ulico v Murski Soboti. V programu del je bil sprejet tudi načrt za park, kjer bo osrednje igrišče. V ta namen bo letos izdelana projektna dokumentacija. V letu 1996 načrtujejo le obnovo zdajšnjih otroških igrišč, ki postajajo že nevarna za brezskrbo igro otrok, recimo polomljena igrala med Kocljevo in Mojstrsko ulico in ob samopostrežnici Dom v Lendavski ulici. Podjetje iz Begunj ima nov program igral, zato bo to naložbo mogoče izpeljati še v mesecu juniju. Drugih otroških igrišč med Staro in Mojstrsko ulico za zdaj še ne predvidevajo. MILAN JERŠE vcih pa 131 od 247 vpisanih ali Evgena Harija, Cirila Graha in 53 odstotkov. Od 16 kandidatov so bili v 9-članski svet Krajevne skupnosti Krog izvoljeni: Mirko Kos, Dušan Marenče, Slavko Domjan, Jožica Hodžar, Alojz Pcrtoci, Marjan Grabar (vsi iz Kroga), Jože Panker, Štefan Pi-snjak in Jože Rantaša (vsi iz Sa-tahovec). Od 152 vpisanih v volilni imenik seje nedeljskega glasovanja v KS Markišavci udeležilo 135 ali 89 odstotkov volilcev. Ti so potrdili vseh pet kandidatov za svet krajevne skupnosti, in sicer Karla Rituperja, Stanka Časarja, Vlada Bukviča, Borisa Gumilarja in Marjeto Škrilec. Tudi v KS Nemčavci Se lahko pohvalijo z visoko udeležbo, saj je bila 91-odstotna (210 od 230 vpisanih volilcev). Izmed sedmih kandidatov so v nov 5-članski svet KS izvolili Štefana Barbariča, Dušana Bencika, Ervina Pinterja. Mnogo slabša pa je bila udeležba v KS Rakičan, saj je prišlo na glasovalno mesto le 47 odstotkov volilnih upravičencev oz. 487 od 1.029 volilcev. 7-čIanski svet Krajevne skupnosti Rakičan (bilo je 8 kandidatov) sestavljajo: Ivan Karoli, Martin Durič, Štefan Fartelj, Nikolaj Banič, Janez Kuplen, Franc Olaj in Štefan Kavaš. Dodajmo še to, da se morajo novoizvoljeni sveti krajevnih skupnosti sestati v 20 dneh in izvoliti predsednika. Na volitve pa se pripravljajo tudi v petih mestnih četrtih Murske Sobote, ki bodo v nedeljo, 30. junija. Takrat se bodo volilci odločali za 7-članske mestne četrti, edinole v Mestni četrti Center, ki je po obsegu največja, bodo izvolili 11-člansko vodstvo. MILAN JERŠE Boljši časi za malo gospodarstvo? Iz soboškega mestnega proračuna je predvideno subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje malega gospodarstva za leto 1996. V ta namen je zagotovljenih 200 milijonov tolarjev. S tem denarjem želijo spodbuditi nakup, gradnjo ali preureditev prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, nakup opreme in temeljito obnovo opreme za proizvodnjo in uvajanje sodobnih tehnologij. Za enak projekt je mogoče dobiti denar le enkrat. Prednost pri dodelitvi teh sredstev imajo tisti, ki zagotavljajo nova delovna mesta, izvozne programe, novo enoto malega gospodarstva in sodobno tehnologijo. Pri merilih pa upoštevajo tudi prvo vlogo za subvencioniranje. Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva, mora izpolnjevati več pogojev, kot so donosnost programa, likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti. Sicer pa znaša višina subvencije obrestne mere 5 odstotkov, doba vračanja posojila pa največ 5 let. K vlogi mora prosilec vložiti poslovni načrt ali investicijski program, sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila ter dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. M. JERŠE Največ krščanskim demokratom * M -«1^1 »Jzvv-MZAlzfnfcVtl Politične stranke, ki delujejo v lendavski občini, bodo letos dobile za svoje delovanje iz proračuna kaka 2 milijona tolarjev. Največ bodo dobili krščanski demokrati, 571.000 tolarjev. Denar bodo dobili še: liberalna demokracija, združena lista, socialdemokratska stranka in zeleni. Denar, ki ga bodo stranke dobile iz proračuna, bo deloma za izdatke, ki jih bodo imele !e-te ob letošnjih predvolilnih aktivnostih. jani Trški grb in zastava Ljutomera Trški - mestni grbi in pečati so kot zgodovinski vir in po vsebini pomenov zanimivi pojavi zahodnoevropske kulturne zgodovine, od katerih lahko dobimo pomembne podatke za raziskovanje zgodovine kakega trga oziroma mesta. Pojavili so se šele z dosego določene stopnje avtonomije v notranji upravi, pri nas v 13. in 14 stoletju, ko postanejo trgi in mesta pravne osebe, pri overovljanju pravnih poslov, bodisi kot posameznikov bodisi kot meščanskih skupnosti. Mnoga mesta imajo ohranjene svoje pečate. Pri proučevanju simbolov na grbih in pečatih sta zgodovinarju v neprecenljivo pomoč specialni pomožni zgodovinski vedi sfragistika in heraldika. Material, ki se je uporabljal za pečatenje listin in drugih aktov, je bil vosek, naravni ali obarvan. Pečatniki (typari), s katerimi se je pečatilo, so bili izdelani iz mehkejše kovine. Bili so skrbno varovani pred zlorabo ali izgubo. V primerjavi s pečati, ohranjenimi na listinah in drugih aktih, so mnogi pečatniki slovenskih mest izgubljeni. Mesto Radgona hrani pečatnik iz leta 1476 v Mestnem arhivu, pečatnik Črnomlja iz leta 1587 je v Narodnem muzeju itd ... Ljutomer nima ohranjega pečatnika, tudi ni podatkov, kdaj se je izgubil. Kot naselje se Ljutomer prvič omenja leta 1249 ( Lue-tenberch), nato v deželnoknežjem urbarju iz leta 1265-67 kot trg (forum Lutenberch). Prva omemba ljutomerskega pečata sega v leto 1410, nastal pa naj bi v 14. stoletju. Najstarejši znani pečat Ljutomera je ohranjen šele na aktu iz leta 1648. Je ovalne oblike premera 30 x 32 mm. Sredi pečata je ščit z grbom, v katerem je naprej vzpenjajoči se konj ali enorog nad zmajem, v heraldičnem levem zgornjem vogalu pa trije krogi v razmerju 2:1. Okoli ščita je venčast okrasek, nad njim so štiri majuskulne črke S. G. M. L., verjetno okrajšava za Sigill Gemeines Markts Luttenberg. Po načinu izdelave naj bi grb sodil v 17. stoletje. Zgodovinsko društvo Ljutomer, kije dalo pobudo, da se napiše zbornik ljutomerske občine s sodelovanjem priznanih strokovnjakov (delo naj bi izšlo leta 1998), bo namenilo obravnavi pečata in grba mesta Ljutomera posebno poglavje. Pri pisanju naj bi se uporabili vsi še neuporabljeni arhivski viri (npr. listine, zapuščinski akti itd.), ki so na voljo. Grbi in pečati mest in trgov imajo s svojimi simboli zgodovinsko podlago, prek katere se kažeta nastanek in razvoj nekega kraja. Danes je to še toliko aktualnejše, ko mesta poudarjajo svojo identiteto prek grbov in zastav. Zastava mesta Ljutomera, ki bi glede na motiv grba in heraldične barve (osnovni motiv je enorog, kije rjave barve, zmaj zelene, podlaga pa srebrna oziroma bela) lahko bila dvobarvna, in sicer bela - zelena - bela, z vrisanim grbom na zelenem polju. Glede na to, da v heraldiki rjava barva ne obstaja oziroma se uporablja v grbih izrecno samo za barvo živali, je motiv zmaja podlaga za osrednjo barvo zastave. Literatura: Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988. Fran Kovačič: Zgodovina trga in sreza Ljutomera, Maribor, 1926. Anton Ratiznojnik Kakšna je (bo) usoda bazena v Radencih? V to »neprijetno« vprašanje je na zadnji seji OS Občine Radenci »dregnil« njegov predsednik Jože Flegar Te dni, ko je bilo lepo sončno vreme, je bilo precej govora, kako je s poletnim bazenom v Radencih. Stanje je nekako čudno, vsaj za večino tistih, ki niso bili zraven ali ne vedo, kaj vse se je v minulih letih dogajalo in zgodilo okrog tega bazena. Vsi, ki mislijo, daje njegov lastnik Zdravilišče Radenska, so v zmoti. To je namreč Krajevna-skupnost Radenci. O tem je bila svojčas sklenjena pogodba, s katero so (naj bi) uredili to vprašanje. Zadeve pa še niso »sprovedli« v zemljiški knjigi. Nekoliko zapleteno je tudi vprašanje zemljišča, kjer je bazen. Po vojni so ga dena-cionaliirali in prisodili Vinogradniškemu gospodarstvu Kapela. Leto seje leta 1988 dogovarjalo z Radensko o zamenjavi tega kompleksa - okrog 0,5 hektarja -, vendar do dogovora ni prišlo. VG Kapela je zato v privatizacijskem postopku zemljišče brezplačno preneslo na občinski sklad stavbnih zemljišč, prenos pa morajo potrditi še v Ljubljani. Za Radensko pa bi lahko rekli, da poletni bazen upravlja, njegov najmenik (brezplačni) pa je podjetje Ekoš Radenci (komunalno podjetje Radenske). Kot je povedal generalni direktor zdravilišča Alojz Behek, so v minulih letih vlagali v vzdrževanje bazena kar precejšnja sredstva, ker je to v interesu njihove dopolnilne gostinsko-turistične dejavnosti. Vsekakor mora biti tudi interes kraja in Občine Radenci, da poletni bazen »funkcionira«, zato je občinski svet imenoval posebno komisijo, ki naj izdela elaborat na to temo. Najpomembnejša novica pa je, da so minulo soboto bazen že odprli za kopalce. J. G. Z OŠ Turnišče Novost šolska televizija Pred dnevi, ko nas je pot zanesla tudi na OŠ Turnišče, nas je med drugim zanimalo, kako bi lahko ocenili iztekajoče se šolsko leto. Ravnatelj Jože Bence je prepričan, da je bilo dokaj uspešno. »Če gledam na celostno podobo, lahko povem, da smo uspešno nadaljevali zastavljeno delo, ga uresničili in dodali tudi kaj Skupina turniških šolarjev novega. Posebej uspešni so bili naši učenci na športnem področju. Tako v atletiki, strelstvu (vsa leta), igrah z žogo in odbojki (deklice). Drugo takšno področje je kultura. Dramski krožek na predmetni stopnji, ki ga vodi slavistka Tatjana Horvat, je lani in letos naštudiral dve zanimivi in odmevni igrici -Pištek in Vse, razen hotela. Mlajša dramsko-recitacijska skupina, ki jo vodi Milena Salaj, pa nastopa na številnih prireditvah v KS oziroma občini. Svoj vrhunec je dosegla folklorna skupina - mentorica je Danica Kocet -, saj seje letos uvrstila na republiško srečanje folklornih skupin na Jesenicah.« Tumiški ravnatelj je posebej pohvalil tudi likovnike in mlade literate, ki so izdali več tematskih šolskih glasil, eno tudi v nemškem jeziku. Z glasilom Štrki, ki so ga posvetili 120. obletnici rojstva Ivana Cankarja, so sodelovali na razstavi v Celju. Letošnja novost na turniški šoli pa je šolska televizija. Gre za ekipo učencev iz 8. razreda in še nekaj mlajših, ki pripravlja mesečne oddaje, v njih pa obdela vsa aktualna dogajanja na šoli. Te oddaje predvajajo na interni kabelski televiziji. Bili so vključeni tudi v porojekt Zavoda za šolstvo in sodelovali na dnevih slovenskega izobraževanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Precej učencev je osvojilo Vegova in Cankarjeva priznanja, raziskovalni krožek, ki ga vodi Ivanka Adlešič-Lebar, pa je izvedla odmevno raziskovalno nalogo o čebelarstvu v občini. To seveda še zdaleč ni vse, kar bi kazalo omeniti iz kronike turniške osemletke za letošnje šolsko leto. Pravkar iščejo logotip (šolski grb), s katerim bi nekako zajeli celostno podobo šole. Pa oprema in kader? Imajo sorazmerno dobre razmere za delo, saj so pred 8 leti prizidali nove prostore, medtem pa so lahko vlagali več v opremo in tehniko. Tudi kadrovsko stanje je zadovoljivo. Fluktuacije skoraj ni. Določene težave so le pri posameznih predmetih zaradi števila ur. Turniška osemletka je ena redkih v Pomurju, ki se je dogovorila za prevoz šolskih otrok z zasebnim podjetjem. Stroški so res precej nižji, problemov glede pravočasnega in varnega prevoza pa so imeli kar nekaj. J. G. Kanalizacija v Kapci V začetku letošnjega leta so v Kapci na referendumu sklenili, da bodo v naslednjih petih letih s krajevnim samoprispevkom napeljali kanalizacijo in plinovod. Radi bi obnovili tudi vaški in gasilski dom, zgradili most v vasi in obnovili asfalt. S krajevnim samoprispevkom naj bi v petih letih zbrali kakih 6,5 milijona tolarjev, nadejajo pa se tudi pomoči občine. Veliko denarja bodo namenili tudi urejanju poljskih poti, pokopališča in vodotokov. jani Športni stadion V Ljutomeru (nogometno igrišče z atletsko stezo) je dobil minuli petek popoldne nevsakdanjo podobo. Na njem je bilo videti nešteto vetrnic, srčkov, marjetic in drugih izdelkov iz papirja, mednje pa so se za nekaj časa pomešali otroci Vrtca Ljutomer, ki so se predstavili s svojimi športnimi dejavnostmi. To je bila pravzaprav njihova sklepna prireditev ob koncu šolskega leta, na katero so pova- bili tudi starše, dedke in babice ter nekatere znane športne delavce (Brigito Bukovec, Haryja Steržaja in Aleša Vrbančiča). Na programu so bile tudi tekmovalne in družabne igre s starši, skupna telovadba in nastop plesnih skupin otrok iz ljutomerskega vrtca. Vreme jim je bilo naklonjeno, zato je bila prireditev dokaj množično obiskana in tudi uspešna. V ponedeljek pa so otroci ljutomerskega vrtca, ki so obiskovali malo šolo, pripravili še predstavitev projektne naloge Iz babičine skrinje. Besedilo in posnetek: J. GRAJ Astronomsko društvo Krnica V Murski Soboti so 8. junija ustanovili Astronomsko društvo Krnica (ADK), katerega namen je, združevati ljudi, ki jih zanima vesolje. Delujejo predvsem v Pomurju, prizadevajo pa si za popularizacijo in večjo aktivnost na področju astronomije. Astronomija je veda, ki je bila pri nas še do nedavnega dokaj zapostavljena, saj še pred nekaj leti v Sloveniji ni bilo mogoče kupiti dobrega teleskopa. Z astronomijo pa se danes tako doma kot po svetu amatersko ukvarja veliko ljudi. Delovati so začeli avgusta 1995 kot krožek na Ljudski univerzi v Murski Soboti. Nekatere akcije so naletele na zelo dober odziv. Septembra 1995 je bilo pred galerijo Miška Kranjca v Murski Soboti javno opazovanje Lune, marca letos so priredili javno opazovanje zimskih ozvezdij in Venere nekaj kilometrov zunaj Murske Sobote, maja in junija smo dvakrat peljali osme razrede OŠ III na astronomski večer. Astronomsko društvo Krnica je najmlajše tovrstno dru- štvo v Sloveniji (poleg Krnice je v Sloveniji še šest astronomskih društev). Za primerjavo: na Finskem, ki ima 2,5-krat več prebivalstva, je registriranih 30 društev. Število ljudi, ki se tam ukvarjajo z astronomijo, pa presega 1 promilo prebivalstva. Uradno je bilo društvo ustanovljeno 8. junija letos, pri tem pa smo bili deležni velike podpore Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Kot nalogo so si zadali, popularizirati astronomijo v Pomurju, obveščanje javnosti o astronomskih dogodkih, organiziranje javnih opazovanj ozvezdij ali planetov s predavanji, organiziranje predavanj o astronomiji, organiziranje astronomskih večerov ali noči s šolami ali posameznimi interesnimi skupinami ter opazovanja z optično zmogljivimi teleskopi. To pa seveda še ni vse. Poleg rednih mesečnih neformalnih sestankov so tu še ekskurzije po Sloveniji ali tujini, povezane z astronomijo, raziskovalne naloge, astronomski tabori, razne raziskovalne dejavnosti itd. V ADK se lahko včlani vsak, ne glede na izobrazbo, poklic ali kar- koli drugega. Le en pogoj je - da ga zanima astronomija. Društvo je predvsem amatersko. Včlanite se lahko tudi, če se do sedaj z astronomijo še niste ukvarjali, pa bi se morda želeli. Če ste zainteresirani, se lahko oglasite vsak prvi četrtek v mesecu v Borovnjakovi 1 v Murski Soboti (radio klub v parku) ob 18.00 , ko potekajo redni mesečni sestanki (naslednji bo 4. julija), veseli pa bomo tudi vašega klica, teW^ številka je (069) 22 364 Veliko ljudi še vejo nu med astronomijo in nj .. manj znanstveno sestr gijo. Cele strani bi se dal m P o dejstvih, ki govorijo prod® le logiji, zaenkrat pa naj o to, da v društvu ne bodo pH roskopov niti ne bodo vali usod. Primož Telefon otrok TVOJ TO** »O TOM. PP '2J ' 50 let V zakonu - Ta visoki jubilej sta dočakala tudi zakonca Ivan in Cecilija Kramar iz Trnja. Oba sta ves čas živela na kmetiji, v zakonu pa se jima je rodila hčerka Rozina. Zdaj imata že tri vnuke in prav toliko pravnukov. (J. Ž.) Kmalu potem, ko sta ljutomerski župan Ludvik B azUm0s^ Medžimurske županije Marijan Ramovščak podpisala sp lovanju in dogovor o skupnem financiranju pri asfamr, poročal’'’ ste Banfi-Šprinc-Rooadje (o čemer smo že podro n otvoritevP stekla dela in minulo nedeljo je bilo vse nared za sloves^ pevc' sodobljene ceste. Po hrvaški in slovenski himni, ki soj , aZUpana; j Štrigove oziroma Ljutomerski oktet, sta trak prereza a ^jli soj' tem je bila pri Tkalčevem dvorcu še skupna proslava ,t pS Ra^rlZ’|e KUD-a Svetega Jeronija Štrigova, Ljutomerski ’ j qRA1) skupina razkriških tamburašev. (Besedilo in posnete • Strokovna komisija zena 5 96; terenu IM iščemo N NAJ... kmetijo96 Tudi za letošnjo naj... kmetijo smo dobili veliko prijav, zato je strokovna komisija že začela ocenjevanje. Ocenjuje prijavljene urejene in primerno grajene kmetije, na katerih kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo. Največ prijav pa je prišlo za ocenjevanje obnovljenih kmečkih hiš. To dokazuje, daje vedno več takih, ki starejših hiš ne podirajo, da bi na njihovih mestih zgradili nove, ampak jih obnavljajo, kar pa seveda ni poceni. Komisija si bo ogledala tudi prijavljene kmetije, ki imajo v gospodarskem delu opečno mrežo oziroma vetr-nike za prezračevanje ali celo za dodatno sušenje sena. Tudi pogled na tak zid je lep. wvai vvainiua ingiav a.*, območna enota M. Sobota Lendavaka 5, tal.: 08SV31-450, •aa: 0«9Zi1-«64 * •BRAMAD Thko kot v prejšnjih letih, bomo tudi letos izdali Vestnikovo prilogo Naj - [etoŠ J 5. septembra 1996, v nedeljo, 8. septembra, pa bo sklepna priredi la n* ti____ UAIVER/Al W TRAKTORJI SLOVCNIJR c,anke 0 kmečkih his in gJP" vfta da urejanju okolice kmet^ ^ TRGOPREVOZ d.o.o. • Sl-62230 LENART, Ptujska cesta 16 TeL:(+386) 062/ 724-675 • Fax( + 3«6) 062/724-617 Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. polnilnih dejavnostih na o marsičem drugem- Murska Sobota rSM_20. junija 1996 Položaj v kmetijstvu zdaj še slabši metijska panorama Ob 3. obletnici kmečkega »štrajka« so se kmetje zbrali na protestnem shodu v Lipovcih težave krivijo vlado in odgovorne ^tijskem ministrstvu - Ministra so pozvali, naj odstopi zar?aVl°Venska vlada kmetijstvu ni posebej naklonjena, kmetijci opo-Zedalj časa- Kmetijska razvojna strategija je sicer dobila večinsko 4» / S1°Venskem parlamentu, vendar ukrepi, ki naj bi izboljšali spoip. .e ^P^nrske panoge, ne dajejo pričakovanih rezultatov. Bolj kot sprei2ani.? razvoja so ti ukrepi le gašenje požara, saj do njihovega pe na m Pr?kaja običajno prepozno, ko so posledice že nepopravljive, ukre-nemalokrat tudi izsiliti, zatrjujejo kmetijci. Z vso resnostjo in dnevnoS ° S0 na 'ezave v kmetijstvu opozorili pred tremi leti, ko so s stiri-neka,er'h cest in mejnih prehodov vlado tako rekoč prisilili, s uhnila nekaterim njihovim zahtevam. _ Tl.. -j- umetnice »kmečkega upo-?So se spomnili s protestnim minulo nedeljo v Lipo-P At vcih, na katerega so prišli kmetje z raznih koncev Slovenije; kot so dejali številni govorniki, so se zbra- v nedeljo v Bodoncih Razstava govedi Ptavr^°nS^a Podružnica zveze rejcev govedi lisaste pasme pri-rinaJ.KV sodelovanju s puconsko občino in Živinorejsko-vete-doncih m Zavodom za Pomurje to nedeljo (23. junija) v Bo-kibo a raZS*avo Haj^oljših govedi s tega območja. Na razstavi, strin '01dne’ bodo prikazali rezultate rejskega dela, pope-nicei? 0 bodo s pokušino kmečkih dobrot ter razstavo drob-malih živali, ki jih bo mogoče tudi kupiti. nojevanje travnikov v 111 krmnega graha ^'edna tehnološka obdelava in intenzivna raba travne ruše sta Spad, 8anie visokih pridelkov suhe in hranilne snovi. Prav go-tudi intenzivno gnojenje ruše z osnovnimi hranili ah s • ,)r, kali-an,,ni makro hranili. Med najpomembnejša hranila spadajo dušik- Potrebe po fosforju in kaliju največkrat pokrijemo »“'Mi? 8noicnjem s koncentriranimi nitrofoskali ali v kombinaciji H (O®*, kot so gnojevka, gnojnica in dobro prepereli hlevski v primerjavi z dušikom mnogo odpornejši mogoče dodati v enkratnem odmerku. Bistveno 10'abjL ? z dušikom, saj je predvsem nitratna oblika dušika v tleh “Srk. J ^dvržena izpiranju. Da do tega ne bi prihajalo, je potreb-i^otrek/^a razdeliti glede na število odkosov oziroma je kohcm-hSvs2° ?ušiku odvisna od intenzivnosti rabe travne ruše. Ra-t !n pri nas v Sloveniji so pokazale, da potrebuje travna t 'javilo r pr,delek suhe snovi pri odkosu pribl. 60 kg dušika na hek-^skali“ M bomo torej dognojevali z dušičnimi gnojili oziroma m-i ' žarkom na dušiku. skar skoncpOrn'ad' osnovno sf0 'ln Mriiintr'ran'mi nitrofo-kalijuSuP°trebe pofo’ rušo dn bl svetovaL da s KAN-id^e setvenb kg^a- Seveda je KAN-a hkd^ski če ™a kme-^■ToS1! gn°jevko in V Vi«Ak kakov°stni gno-deležu suhe Ve'ikn k U gnojevki, vse-%?arnost ranilnih snovi. Pre-%n.Paje rt tega segmenta. R’ azomenjenima nestro- ^.h^fično d° ln sPreme-ne bi travne Sn?°s'edicPk1S 0 do nepredvi-. %le ? 'bl skoval, da ne inskimi gnojili z več kot 20 m3/ha. Kot sem že omenil, lahko večje količine organskih gnojil v enkratni dozi hitro v celoti spremenijo botanični sestav travne ruše, največkrat propadejo gospodarske vrste trav in detelj, nadomestijo pa jih gospodarsko manj pomembne vrste širokolistnih zeli. Proizvodni potencial čezmerno zaraščenega travinja z zelmi in pleveli je nizek, nemalokrat pa moramo za-pleveljeno travinje obnoviti. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da bomo z organskima gnojiloma gnojili v vlažnem vremenu, saj so izgube dušika manjše, drugih negativnih posledic pa je manj. Izogibati se moramo gnojenju ob velikih nalivih oziroma ob pričakovanju obilnejših padavin, še zlasti na nagnjenih prodnatih terenih, kjer je m ki ^TVujE CEMA ALI iD Sl?. TAKo(iG/rjc Mo ZA MJE6A oc^ 7^^ ZA/ME NAJ?oWEMWE<)SE mje PKideLEC Lep. 1 RS li tudi v opomin, da bodo ponovno posegli po nepriljubljenih ukrepih, če se razmere v kmetijstvu ne bodo uredile. Na probleme, ki se so nakopičili v slovenskem kmetijstvu, in s tem tudi njegovo siromašenje. Ker so se težave nakopičile na vseh področjih kmetijstva, bo SLS zahtevala izredno sejo državnega zbora o tej problematiki. V najslabšem položaju so gotovo pomurski kmetje, saj dogodki grozijo, da bo pokrajina ponovno postala surovinska osnova za razvita območja. S protestom pred tremi leti so kmetje sicer za krajši čas opozarjajo na dostojanstven način, zato na shod niso prišli s traktorji, vilami in krampi, smo lahko slišali, upajo pa, da bo tudi vlada prisluhnila njihovim težavam in jih bo reševala. Pa ne le v živinoreji, kjer trenutno samo v Prekmurju čaka na odkup tisoč govedi in petkrat toliko prašičev, pač pa tudi na drugih območjih, saj kmetov tudi letošnja odkupna cena pšenice ne zadovoljuje. Kot je dejal Marjan Podobnik, predsednik SLS, povzroča neustrezna odkupna cena pšenice odliv akumulacije s tega območja dosegli izboljšanje svojega položaja, mnoge obljube pa se niso uresničile in danes je kmetijstvo v še slabšem položaju. S sprejemom sklepov in protestnim zborom v Lipovcih so kmetje v bistvu ponovili zahteve, ki so jih sprejeli na glavnem odboru Slovenske kmečke zveze na Trojanah, ko so med drugim tudi pozvali kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, da odstopi, saj je po njihovem največ kriv za to, da so razmere v kmetijstvu iz dneva v dan slab- še. LUDVIK KOVAČ mogoče veliko površinsko in globinsko izpiranje organskih gnojil. Nemalokrat se je že zgodilo, da je tako izprana gnojevka zastrupila že marsikateri vodotok in povzročila nepopravljivo ekološko škodo. Če pa so kmetovalci spomladi osnovno gnojili z manj koncentriranimi nitrofoskali, kot je NPK 15-15-15, svetujem dognojevanje travne ruše z istim mineralnim gnojilom v količini 400 kg/ha. Spomladanska doza tega mineralnega gnojila je bila namreč najverjetneje prenizka, da bi pokrila vse potrebe travne ruše po fosforju in kaliju. Kdaj je najprimernejši čas za dognojevanje travne ruše? Na vsak način ima rez negativni učinek na rušo, še zlasti, če je prenizka. V večini primerov pa praksa kaže, da se nikakor ne moremo navaditi na pravilno višino rezi, ki naj bo med 5 in 7 cm. S poškodovanjem razrastišča in ob morebitni sončni pripeki ter obilnem dognojevanju z dušikom pa lahko nekatere najobčutljivejše gospodarske vrste trav in detelj propadejo. Zato bi bilo prav, da na splošno z dognoje- vanji travinj ne hitimo in počakamo, da se travinje obnovi oziroma ozeleni. Izkoristek dušika iz organskih gnojil bo boljši. V vsakem primeru pa dognojujemo travno rušo v vlažnem vremenu oz. naj bo padavin toliko, da se hranilo izpere v območje koreninskega sistema. Zdaj je tudi pravi čas, da pregledamo posevke krmnega graha za zrnje in se odločimo za morebitno dognojevanje. V zadnjem obdobju je v Pomurju padlo sorazmerno veliko padavin, ki so del dušika izprale z območja koreninskega sistema. Bledorume-ne posevke bi priporočal dognoji-ti s 100 kg KAN-a/ha. V tem obdobju je tudi večja verjetnost napada pepelaste plesni in strgača na jari ječmen v kombinaciji s krmnim grahom, zato bi priporočal, da posevke zaščitite z istimi fitofarmacevtskimi sredstvi, kot jih uporabljate v ozimnih žitih. Proti pepelasti plesni lahko uporabite ARCHER, T1LT cb in druge ter proti strgaču kontaktne insekticide FASTAC, DEC1S, KARATE itd. Pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev ne pozabite prebrati navodil za ravnanje z njimi. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 79 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 12 do 15 tisoč tolarjev, prodali so 14 pujskov. 9 Zatiranje ščavja in nekaterih drugih širokolistnih zeli na travmju Zaradi čezmernega razraščanja nekaterih širokolistnih zeli na travinju je lahko veliko problemov in glavobolov. Njihova čezmerna razmnožitev je posledica nepravilnega gospodarjenja na travinju, in sicer nepravilnega časa košnje, paše, nepravilnega gnojenja in še bi lahko naštevali. Ščavje, regrat, rman ... so zeli, o katerih najpogosteje teče beseda na raznih posvetovanjih in zimskih izobraževanjih. Omenjene zeli se pogosto pojavljajo tam, kjer imamo opravka z velikimi količinami gnojevke in gnojnice. Večletni nestrokovni uporabi bistveno pripomoreta k razvoju nezaželenih vrst. Po množični razmnožitvi smo največkrat pred dejstvom, kaj narediti, da bo delež le-teh v botanični sestavi čim manjši. Vsakemu je popolnoma razumljivo, da je proizvodni potencial travne ruše s travinja bistveno zmanjšan, saj smo delež trav in detelj z nepravilnim gospodarjenjem prepolovili, na njihovih mestih pa so se ukoreninile omenjene zeli. Tako je pridelek suhe in hranilnih snovi s travinja nizek, previsoki deleži zeli pa lahko negativno vplivajo na zdravstveno stanje živali. Kako se izogniti nevšečnostim? Predvsem je treba poskrbeti, da bomo s travinjem ravnali kot dobri gospodarji z željo, da dobimo čim več in čim kakovostnejšo voluminozno krmo. Tu predvsem moramo paziti, da bodo košnje travne ruše pravočasne, najkasneje ob latenju, ter vključiti v pašno-košni sistem vsa tista travinja, kijih lahko. Dokazano je, daje kravji gobec trenutno najboljši herbicid na travinju oz. le-ta najuspešneje ohranja razmerje trav (visokih, nizkih), detelj in zeli v botanični sestavi travne ruše. Ščavje, ki je eden najnadležnejših plevelov v travni ruši, živali zelo rade popasejo v razvojni fazi rozete, v kasnejših razvojnih fazah (cvetenje, zorenje) se ga pa živali izogibajo. Torej ga večkratno obžiranje slabi oz. izčrpava, da propade. Dejstvo je, da mora na pašniku krava čakati ščavje, ne pa ščavje kravo. Torej z vključevanjem relativnega travinja v pašno-košni sistem kot najcenejšim virom voluminozne krme lahko bistveno pripomoremo k razple-veljenosti travne ruše. Nepravilno gnojenje je eden osnovnih vzrokov za slabšanje botanične sestave travne ruše. Dejstvo je, da ravno na travinju želimo privarčevati največ gnojil, zato gnojimo enostransko, ko dajemo predvsem prednost dušičnim gnojilom, velikokrat pa so organska gnojila (gnojnica, gnojevka) osnovna oz. edina gnojila na travinju. Seveda ob takšnem načinu gospodarjenja ne smemo pričakovati s travinja dobrih in kakovostnih pridelkov suhe snovi. Botanična sestava travne ruše je pač odsev nespametnega gospodarjenja, največkrat pa je takšno travinje gojišče raznih plevelov in zeli in vseh tistih vrst, ki ne sodijo nanj. Delež gospodarskih vrst trav in detelj je minimalen. Organski gnojili, kot sta gnojevka in gnojnica, sta prav gotovo kakovostni in ju je smiselno gospodarno vključevati v krogotok hranil. Edini slabosti sta, da nas zelo hitro kaznujeta, če z njima nepravilno ravnamo. . Čezmerne količine v enkratnem odmerku, predvsem pri gnojevki, hitro ožgejo travno rušo, če gnojimo v relativno suhem vremenu. Posledice so propadanje kakovostnih vrst trav in detelj, prazna mesta, kjer so prej rastje trave in detelje, pa zasedejo trdovratne zeli in pleveli. Prav tako pa je gnojenje travinja v zimskih mesecih mnogokrat edina rešitev za razvoz gnojevke, kar je s stališča ohranjanja botanične sestave medvedja usluga travam in deteljam. Dokler bomo gnojili travinje na pamet in enostransko, bomo delali velike napake. Zavedati se moramo, da je travna ruša polifitna združba, sestavljena iz velikega deleža trav in detelj, ki pa imajo svoje specifične potrebe po življenjskem prostoru in hranilnih snoveh. Torej je kemična analiza zemlje osnova za izdelavo gnojilnega načrta, kajti le z njo je mogoče ugotoviti založenost tal, na osnovi katere se je lahko odločiti, s katerimi koncentriranimi nitrofoskali oz. v kombinaciji z organskima gnojiloma bomo opravili osnovno gnojenje. Gnojevka in gnojnica nikakor ne moreta biti edini gnojili za travinje. Po zahodnoevropski literaturi lahko letno uporabimo samo 40 do 60 m3 gnojevke na hektar oz. samo 20 m3 na hektar v enkratnem odmerku. Iz prakse ugotavljamo, da predvsem z gnojevko povzročimo na traviju največ zla, sebi pa odvečnih glavobolov, zato bi bilo prav, da zakonitosti o ravnanju z organskimi gnojili na travinju, ki si jih nismo sami izmislili, v prihodnje upoštevamo. Uporaba herbicidov pri zatiranju nezaželenih vrst v travni ruši je omejena. Dejstvo je, daje potrebno izbrati selektivne herbicide, ki ne poškodujejo gospodarsko pomembnih vrst trav in detelj in imajo željeni učinek na zeli in plevele. Takih herbicidov pa pozna kmetijska stroka izredno malo ali pa njihov učinek temelji samo na zatiranju določene vrste. Še vedno bo obveljalo pravilo, da moramo gospodariti s travinjem tako, da bo problemov z zelmi in pleveli čim manj. Če imamo zeli lokalno oz. na posameznih mestih, se lahko odločimo za individualno zatiranje. Širokolistne zeli zatiramo s herbicidi na podlagi 2,4 D (herbicid, dicocid, deherban A, rational, deherban M). Navedeni herbicidi niso selektivni za detelje, razen deherbana M, in jih ne smemo uporabljati po vsej površini. Če imamo opravka z večjo zapleveljenostjo travne ruše, se pravi več kot dve rastlini na kvadratni meter (ščavja), škropimo celo površino s 3,5 do 4 1 asolux-a na ha (selektiven na detelje) z dodatkom vlažila. Najprimernejši čas za zatiranje ščavja je v razvojni fazi rozete. Drugi selektiven herbicid, ki tudi selektivno deluje na detelje, je harmony 75 DF, ki zatre poleg ščavja tudi še vrsto drugih zeli in plevelov, in sicer rman, koprivo, osat, plešec, zlatico navadno zvezdico ter travniško penušo. V priporočenih količinah 20 do 25 g/ha ob dodatku vlažila Pinovit-N ali Citowetta 0.1 % je harmony selektiven na detelje oz. jih ne poškoduje. Za zatiranje posameznih grmov oziroma rastlin zeli pa uporabimo 0,6 g na ha harmonyja na 10 1 vode. Škropimo ob intenzivni rasti, ko je ščavje visoko do 15 cm oz. v razvojni fazi rozete. Harmony slabše deluje na regrat. Za zatiranje le-tega pa lahko uporabimo starane 250 v odmerku 1,5 1 na ha, in sicer pred cvetenjem regrata. Starane 250 ni selektiven za detelje, kar pomeni, da jih poškoduje ali uniči, zato priporočamo uporabo le-tega in drugih ne-selektivnih pripravkov pri manjši zapleveljenosti za škropljenje posameznih plevelnih rastlin in na površinah, kjer nimamo detelj. Delovanje herbicidov na travinju bo kratkoročno, če ne bomo odpravili napak pri gospodarjenje na travinju. Preden se odločite uporabiti enega od omenjenih pripravkov za zatiranje nezaželenih rastlin v travni ruši, bi bilo prav, da se posvetujete s kmetijskim strokovnjakom in preberete priloženo navodilo za uporabo. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje - ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. vestnik, 20- juniiaJJ^ 10 as veti Dogajanje na ljubljanski borzi Na borzo sta bili uvrščeni dve novi privatizacijski delnici, in sicer v borzno kotacijo B delnica portoroške Droge in na zunajborzni trg C delnica Pinusa iz Rač. Kot novi delnici sta si v obstoječi družbi izborili še najboljši položaj, saj sta se njuna tečaja nekoliko povečala, medtem ko so se tečaji skoraj vseh drugih delnic iz dneva v dan zniževali. Tako počasi, a vztrajno pridobivajo na trgu, bodisi na borznem ali zunajborz-nem, vodilno vlogo dolgo pričakovane privatizacijske delnice najboljših slovenskih podjetij. Takšno stanje pravzaprav niti ne sme preveč presenečati, je pa nujno, če hočemo doseči, da bo borza indikator dogajanja v gospodarstvu. Do sedaj borza gotovo ni imela in tudi še zdaj nima v celoti neposredne povezave z gospodarstvom. Organizirani trg A in B V tem tednu so se nekateri tečaji spustili na tak nivo, na katerem že dolgo niso bili oz. so bili na začetku uvrstitve na borzo. Tukaj mislim predvsem na delnico Dadasa, ki jo je bilo ta teden mogoče kupiti za nekaj več kot 50.000 SIT. Pri tej delnici si postavljajo borzni posredniki in vlagatelji samo eno vprašanje, kje je spodnja meja. Vsem pa je skupno, da nihče ne ve natančnega odgovora. Zato si nekateri delnice že upajo kupiti pri 50 tisočakih, nekateri (previdnejši) pa menijo, da se bo tečaj še znižal, zato še oklevajo z nakupom. Mnogi, predvsem tisti, ki sojih kupili precej dražje, pa razmi- šljajo povsem drugače, pravzaprav so prisiljeni razmišljati drugače. Njihova logika pa je taka: če so jih bili pripravljeni kupiti za 200.000 SIT in jih niso prodali, jih, seveda če jim še zaupajo, morajo sedaj dokupiti, da si znižajo povprečno ceno tistega dela portfelja, ki ga delnice predstavljajo. Nič spod-budnejšega se ta teden ni SIT 1500 KOLINSKA 1480 1460 1440 1420 13Jun 17Jun 19Jun dogajalo z delnico SKB-banke, katere tečaj je sicer blago, a vztrajno padal. Možnost nadaljnjega zniževanja tečaja kaže tudi dejstvo, da je ponudbena stran tako vrednostno kot količinsko bistveno večja od povpraševalne. Pri trenutni tržni ceni, ta je okrog 25.000 SIT, pomeni ta tečaj polovico njene knjigovodske vrednosti. Toda zveza med tržno in knjigovodsko vrednostjo je zelo šibka, kajti trg priznava v ceni delnice samo donos. Nekaj podobnega kot z delnico SKB-banke seje prejšnji teden dogajalo z delnico Term Čatež. Po nedavni širitvi obstoječe borzne kotacije s privatizacijskimi delnicami je tečaj zdrsnil pod 10.000 SIT. ta teden pa seje že zelo približal 9.000 tolarjem. Toda pri tem tečaju je bilo opariti povečano zanimanje za nakup, prav gotovo pa kmalu ni pričakovati bistvene korekcije tečaja navzgor. Omeniti velja še dve delnici, katerih gibanje tečaja postaja zelo zanimivo. o tem, zakaj, pa malo kasneje. To sta delnici Kolinske in Probanke. Pri delnici Kolinske je bilo zaznati povečano zanimajo za večje tržne nakupe, kar je povzročilo tudi porast tečaja. Promet je bil tako vrednostno kot količinsko relativno velik. Povsem drugače je bilo z delnico Probanke, ki jo je spremljala zelo majhna likvidnost, tečaj pa seje rahlo znižal. Vse štiri omenjene delnice, SKB-banke, Term Čatež, Kolinske in Probanke, postajajo od prejšnjega tedna še zanimivejše za spremljavo in tudi morebitno naložbo. S temi delnicami je namreč mogoče sklepati terminske pogodbe. To omogoča nov vir zaslužka (tudi izgube) s kombinacijo terminskega in SIT DROGA 16000 15500 15000 14500 14000 13500 13000 13 Jun 17 Jun 19 Jun spot (promptnega) trga. Samo za ilustracijo naj zapišem, da je bila za delnico Kolinske dosežena terminska cena za mesec december 1.700 tolarjev, za delnico Probanke pa 18.000 tolarjev. Zanimivi sta tudi primerjava in analiza trenutnih tržnih Cen dveh doslej najboljših privatizacijskih delnic, uvr- ;-------------- L ščenih v borzno kotacijo, to sta delnici Kolinske in Droge. Obe delnici imata nekaj skupnega: obe sta razveselili certifikatne investitorje, saj sta jim povrnili več, kot so vanju vložili. Ce bi nekoliko podrobneje pogledali obe podjetji in njuno poslovanje, oboje je razvidno iz prospekta, ter nato primerjali nekatere parametre, bi ugotovili, da sta obe delnici glede na tveganje in donosnost trenutno najboljši naložbi na borzi. Odločitev za naložbo oz. izbira med njima pa je, gledano statično, v prid delnice Droge. Najpomembnejši statični kriterij je P/E-kazalnik (tečaj/dobiček na delnico), ki je boljši (trenutno) pri Drogi. Dinamično pa je potrebno upoštevati mnogo več kriterijev, ki lahko vplivajo na donose obeh delniških družb. Niti dva analitika ne bosta dobila pri dinamičnem ocenjevanju enakih rezultatov, kajti tukaj sloni vse na ocenah in pričakovanjih, ki pa so lahko bolj ali manj pravilni. Če bi se ozrli nekoliko nazaj na delnico Kolinske, bi ugotovili, daje njen tečaj dosegel kazalnik P/ E-I0, potem pa seje obrnil navzdol. Če bi to gibanje tečaja prenesli na delnico Droge, bi moral tečaj le-te pri P/E=10 znašati okrog 22.000 tolarjev. Gre samo za splošno primerjavo, malo verjetno pa je, da bi gibanje tečaja Droge posnemalo gibanje tečaja Kolinske. Organizirani trg C Tudi na ta segment trgaje bila uvrščena nova (seveda privatizacijska) delnica, in sicer tovarne Pinus iz Rač? Delnica je glede zanimanja in prometa ostala v senci Droge, toda tudi tečaj te delnice seje okrepil. Pinus, tovar- B O It i M O POSMDNliKA DRUŽBA K.K, BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 LJUBLJANA Dunajska 20, tel. 061 133-11 -55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel 062 29-460 tel. 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnldaričevo n. 11 tel. 064 211-644 tel. 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 na kemičnih izdelkov, spada med boljša slovenska podjetja, tako daje temu primerno pričakovati tudi obnašanje tržne cene te delnice. Rast delnice Mercatorja pred dvema tednoma se je v začetku prejšnjega tedna umirila, proti koncu in v začetku tega tedna pa je delnica začela izgubljati vrednost. Tako seje spet približala dolgo časa ustaljeni ceni, in sicer med 3.900 in 4.000 tolarjev, krepko pa je upadel tudi promet Nekaj poslov je bilo sklepnih tudi z drugimi privatizacijskimi delnicami, in sicer z delnicami Slovenijalesa, Lesnine, Tovarne sladkorja Ormož, vendar v zelo skromnem obsegu. Slavko Rogan, dipl. oec. Brnski sejmi in razstave (BW) kot zgled alijzor Tako to delajo Cehi! Ali so kakšne vzporednice med sejmi v Brnu in sejmi v Gornji Radgoni? Poleg lokacije na meji Evropske zveze bi težko našli še kakšno’ Brno je s 400 tisoč prebivalci drugo največje mesto v Češki Republiki, hkrati je Brno že od nekdaj središče Moravske. Danes je v mestu visoko razvita industrija, predvsem strojegradnja, elektronska in tekstilna industrija. Prav tako - ali še posebej - pa je mesto Brno znano kot sejemsko mesto. BVV nam kot kratica ne pove kaj dosti, v češkem jeziku pomeni Brsneske veletrhy a vystavy ali Brnski sejmi in razstave. Šele ko vidite nepregledno razstavišče, številne razstavne dvorane, ki so hkrati arhitekturne umetnine, ko spoznate celoten »stroj« in organizacijo sejemske dejavnosti, se zaveste, da ste imeli o Brnu in njegovi sejemski dejavnosti popolnoma zgrešeno mnenje. Pravzaprav je Brno eno največjih evropskih, če ne celo svetovnih sejemskih mest, kjer organizirajo sejme in razstave v sodobnih pro- štorih in s sodobnimi prijemi. Lani so organizirali na 464.343 kvadratnih metrih razstavnih površin 43 specializiranih sejmov, na katerih je razstavljalo 14.848 razstavljalcev iz 50 držav, obiskalo pa ga je okrog 950 tisoč obiskovalcev, od tega 70 odstotkov strokovnjakov. Najtežje je zadovoljiti tako razstavljalce kot obiskovalce - v Brnu se lahko pohvalijo, da so oboji 80- do 95-odstotno (odvisno od sejma, podatke pa dobijo z rednim anketiranjem in raziskovanjem) zadovoljni. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da Slovenije in slovenskega gospodarstva na njihovih sejmih ni; izjeme potrjujejo pravilo, Ne bi uspeli brez podpore države in pomoči mesta Brno. Toda vodstvo seje odločilo pravilno: oprlo se je na domače gospodarstvo in mestno upravo. Direktor BVV-ja Antonin Surka je v letnem poročilu za leto 1994 (v katerem so navedeni prav vsi podatki, tudi prihodki, dobički od delnic in drugo, kar imajo mnogi za »poslovne tajne”) jasno izjavil, »da se zavedajo, da bi brez sodelovanja številnih organizacij in družb ter brez tesnega skupnega dela uprave mesta Brno le težko dosegli pričakovane rezultate; z novo mestno vlada načrtujejo nove projekte, bolj pa želijo vključiti tudi če- saj jih spremlja razvijanje številnih drugih aktivnosti. Tudi naše neposredno sodelovanje je zelo tesno, saj BVVsponzorira številne družabne prireditve v mestu. Po drugi strani pa se mi trudimo, da izpolnimo vsako nalogo, pomembno za razvoj Brnskih sejmov in razstav.« Danes se lahko pohvalijo, da imajo svojo sejemsko poslovalnico tudi v Pragi, kjer so že organizirali nekaj uspešnih predstavitev. V letu 1995 so celo zgradili novo razstavno dvorano G s površino 8000 kvadratnih metrov, vse dvorane pa so med sabo povezane, tako da dež ali druge vremenske nevšečnosti stva in predelovalne in tretja s področja medna trgovine. Naj večji sejem J? . gotovo oktobrski INV , ga ogleda tudi 80 tisoč obisko valcev. Kakšna je skrivnost seje^ skega uspeha v Brnu, ’ je v nekaj letih posta gnet za podjetja a cel m pe pa tudi bolj oddaj TechAgro je le eden uspešnih brnS’?aV]jalce''' katerem je letos sodelovalo 456 raz , ce- ne ovirajo nobene sejemske dejavnosti. Prav gotovo seje njihov vzpon začel leta 1994, ko so dosegli čez 1,4 milijona kron prihodka z organizacijo 38 sejmov, kar je glede na leto prej 12,5-odstotno povečanje. Lansko leto je bilo po (ustanovitvi žav? Prav lahko bi na padl°' lotno sejmišče tudi P p(6. Čehi pa bi svoj® izd'h stavljali le na tuji bj[0 pfe sejmišče v Brnu J )aStnina-1991. letom drz^? priva11^ 'Očitno je bila njihova^-cija pravočasna Težko je opisati celotno brnsko razstavišče, saj ga sestavlja več kot 22 hal, tudi na posnetku je le del BVV-ja. vsekakor pa ni neposrednih razstav ali predstavitev, čeprav bi lahko trdili, da bi bila njihova predstavitev na češko-slovaš-kem prostoru učinkovitejša in koristnejša kot npr. draga predstavitev na Dunaju, v Hamburgu ali v drugih germansko govorečih mestih. Pa še bližje je! Eden njihovih adutov v propagandi je: mesto Brno je le 50 kilometrov oddaljeno od meje z Evropsko zvezo. To pa zveni nekam znano! Brnski sejem je bil še pred leti skorajda pred propadom. '*T*» ško obrtno in gospodarsko zbornico«. Morebiti pa je vzrok njihove uspešnosti dobro sodelovanje z mestom? Županja mesta Brno, diplomirana pravnica Dagmar Lastovecka, je po enem letu županovanja v intervjuju za BVV Magazin (februar 1996) med drugim povedala: »Poudariti moram, da so sejmi in razstave del mesta, pravzaprav sta Brno in sejem sinonim. V novih razmerah je delniška družba še posebno uspešna. Organiziranje preko 40 razstav in sejmov je za mesto nadvse pomembno, sejma v Brnu v letu 1928 najuspešnejše. Letos organizirajo že 52 sejmov. Z osvojitvijo sodobnega načina poslovanja - od računalniške obdelave do obveščanja -je njihov nov slogan povezan z ugotovitvijo: Brnski sejem je idealno mesto za mednarodno trgovanje ali Vaša pot do novih trgov. Organiziranje sejmov in razstav vodijo tri večje projektne skupine, v katerih je po 20 do 30 sodelavcev. Tako prva skupina pripravlja sejme s področja tehnologije in strojništva, druga s področja kmetij- LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 Akcijska prodaja od 17. do 22. junija, od 8.00 do 18.00 NIVA VSEPOVSOD Samara 1300/4, limuzina Akcijski popusti ali 48. sit ali radio Pioneer ali alu platišča • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) DO 5 LET • NAJUGODNEJŠI LIZINO ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič * rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo st® ’ tako vodstvo kot dfll^ • zavedala, da dr & (pOn j . ne moreta. Mesto J tr I dnih podatkihl za t0 J’ jj lastnik sejma, otfu । ■ štvo« se mora - ga podpreti v nJ gods^^ Preostalih zu । stnine BW pri .onl, Id P jji ■ vesticijskitn 0 oj seJ^ J- ; sem skrbijo za dob njegovo me ‘izvolij° , nost. Delničar) .j je h , , dnika družbe*^ tudi generalni 0 ■ tve, nato pa so » br9t lik programski P j lizirA li organizirati spec pomagal' strokovnjaki, n j stfoK0 fesorji ter trz J ^a. pl diisseldorftkeg j Biti > trgu in biti vez m t0 s J in Vzhodom- oZatof Brnu uspe*3 oJobeii ji^jJ obvladujejo ^piu11'aCij^ ganiziranja poleg sejern]iaj0 tud' po® listih objavljaj seJ in kataloge za il0>s| ^ bej. letno revijo in poseben J ^PredvsemP*^^ B-P1 ~2Mj^Junija 1996 To ni predstava, to je dogodek kulturna obzorja Ponovna obuditev soboškega gledališča? Gledališka skupina, ki deluje pri KI ■ , J številnih ugodnih kri-Mtelares veliko zmagoslavje. Po velikem uspe d- y prihodnjih se- so dobili voljo, da bodo s sVojim delom na . „iedališke pre- Wnah. Po več letih, ko so v Murski Soboti nas aj dali-ka skUp'ma or- je to prav razveseljiva novica. Najprej je s0 začeli razmi- Marana v okviru Kluba prekmurskih študen o , . 0 sijati, da bi presegli okvire in ustanovili samos oj j ta način bi lahko k sodelo- 1 ^ttju privabili še večji krog ljudi, želijo poskusiti na gleda- ' odru. Kolikor bo čas do-I Mal, bo sodelovala stara ekipa, I gotovo pa bodo poleg vsi, ki i zashige za uspeh, j 1 ttjimi je tudi eden od re-l 's^ev Gorazd Žilavec, ki je po-। , 311 da si želijo igrati predvsem I parodije ... Torej pred-l Ve’ P1* katerih se bodo zabava- li tisti, ki igrajo, in tudi gledalci, čeprav se dobro zavedajo, da je komedijo veliko težje dobro zaigrati kot tragedijo ali kakšno drugo predstavo. Gledališče pa so začeli tako rekoč iz nič, z malo sredstev, zato pa so veliko naredili igralci sami in sodelavci. Večji poudarek kot rekvizitom so zato dajali igri. Prav gotovo je to eden od vzrokov za uspeh. Zelo spodbud- ' h w 1 - ^ska gledališka skupina walu Paunji - Krvava voda i ^nik ^'^tupo, P°SP°^ B°R’ stori veselje ubogemu Ciganu, naj vse na t‘> gospod Bog, ostani živ, toda pamet v roke, ko boš 1^’e s« bile sklepne besede na premieri gledališke pre- t kupina • Uni' ~ Krvava voda, ki jo je pripravila romska gledalki legen(pn Murska Sobota. Zgodba predstave je nastala po 'h Joj .v dramsko besedilo pa sta jo spremenila Monika San-Legeno Horvat-Muc. gOVOri 0 lju’ ^ejevn c okrajih, pripeti-nekem romskem ple- menu. Zaradi poglavarjeve odločitve, da se poroči z lastno sestro, se pleme razdeli v sovražana tabora. Gerolfmg ^ej utrjuje vezi veliko aplavzov in bili v središču pozornosti. Ker obe društvi sodita po kakovosti prav v vrh, ne samo na krajevni, pač pa tudi na deželni A rna?J Pa jc □ med Mursko Soboto in Ingolstadtom so znani, hf6 rlt’ Prim S° -e podol’ne vcz' spletle med Beltinci in Gerolfin-r«i klini V začetieS,n'ni nascUem Ingosltadta. Prvi uradni pogovori Obiski । 'et in že 1983. so začeli z izmenjavo folklor-^klorn a?°V P^^toskega in folklornega društva iz Ge-ik?6 Pa s« n । skuPinc iz Beltincev so bili v 80. letih dokaj pogo- I bb” PaPraznedna 8erol‘ j tudi ridlleVn0 okVa’° 404etni- : lar^^jptehe -avJe so P°va- ; M>o&'z Beltincev. ^^‘naS116 da °P'- „ naiz /^'gajefol- W nekaj ^tuin- ez ' Tr,Je jeh1eCej naP°' ^Sti^obisk L°se vedno t % Nsta, "ekaterih zna-iz £stadt- Fo1’ Si ep|jena m ° sPreme-Pa So"a Marko banda. astoPi poželi Velik šotor v Gerolfingu je tri dni gostil nemške folkloriste, glasbenike in foklomo skupino Kuda Beltinci. Beltinčani so navdušili s prekmurskimi plesi in poželi glasen aplavz. no pa je bilo imeti ob sebi tudi Edvarda Pergerja, je povedal Žilavec, ki nas je vedno, ko smo zajadrli v kakšno krizo, potolažil z besedami: »Tou že tak zrihta-mo, ka de vredi.« Tako je tudi bilo. Saj so uspeli na občinskem festivalu, potem pa še na državnem srečanju dokazali, da so preprosto - najboljši. Kljub vsemu imajo nekaj slabih občutkov z Linhartovega srečanja, ki je bilo v Sežani. Saj se organizator, tamkajšnji ZKO, ni obnašal ravno profesionalno. Pri delu so jih ovirali, jih naslavljali z »ej, umetniki«, primorski ZKO-jevci tudi niso bili najbolj navdušeni, ko so predstavo Metek f čelo uvrstili na program v soboto zvečer, ko je bil vrhunec prireditve, tajnik sežanskega ZKO-ja pa jo je napovedal kot Metek v gla- Srečata se na poroki, ko poglavarjevi nasprotniki ubijejo poglavarja in šele takrat zvedo, da je bila nevesta v resnici hči indijskega kralja. Zgodbo so uprizorili Monika Sandrelli, Jožek Horvat (zamenjal je Slavka Baranja, ki mogel igrati zaradi bolezni), Mihael Horvat, Dragica Horvat, Boro Horvat, Ro-mina Sandrelli, Mira Baranja, Dragica Horvat in Štefan Bajič. »Romi nimajo svoje pisane besede, vso svojo kulturno dediščino nosijo s seboj,« tako smo lahko slišali tudi na predstavi. Zato je takšna predstava, ki je zaigrana v romščini, pot k temu, da se romske legende, ki nikjer niso zbrane, ohranijo. S predstavo bodo nastopili tudi v drugih mestih po Sloveniji, dvakrat v Mariboru, Krškem, Savinjski dolini, mogoče v tujini, na Madžarskem v Sakalovcih, kajti tam živijo Romi, ki ta jezik razumejo. Po potrebi pa lahko določeno besedilo v predstavi, ki jo pojasnjuje, priredijo v prekmurščino ali v drug jezik. Romska gledališka skupina, ki deluje že četrto leto, vsako leto uprizori eno gladališko predstavo v romščini, na ta način pa prav gotovo zapisujejo tudi romske legende. ANR vo, nakar so ga gledalci začeli popravljati, in jo nato pospremil z besedami: »Sicer ne vem, kakšna je predstava, kakršna koli je, z njo moramo biti zadovoljni.« In še kaj sta naštela. Strinjala sta se, da se v Murski Soboti kaj podobnega nikakor ne bi moglo zgoditi in hkrati omenila veliko pomoč soboškega ZKO-ja. Toda vse to so samo dragocene izkušnje in kljub vsemu je soboškim gledališčnikom uspelo. In kaj je bilo tisto, kar je prepričalo stroge gledališke kritike? Predvsem njihova spontanost, neposrednost, sposobnost komu-niciraja, kakršnega danes v slovenskih gledališčih ni. Predvsem pa so kritiki poudarili njihov način humorja, kakršenega pri nas zasledimo le redkokdaj. Čeprav so zelo kritično gledali na predstave, je bilo izrečenih veliko veliko lepih in spodbudnih besed, sta povedala Pergar in Žilavec. Toda mladi ustvarjalci ne nameravajo spati na lovorikah, že čez poletje bodo namreč začeli s pripravami na novo predstavo, ki jo bodo jeseni začeli postavljati na oder. V tem času pa bodo s pred-stvo Metek f čelo nastopili še v nekaterih slovenskih gledališčih. Aleksandra Nana Rituper kulturni koledar in državni ravni, je pravzaprav logično, da si z izmenjavo bogatita dejavnost. Tudi njihov predsednik VVilfried Kriegel je v pogovorih to večkrat poudaril. Seveda so se dogovarjali tudi o nadaljevanju sti-kdV in obisku gerolfinškega društva v Beltincih, čeprav ne še na letošnjem festivalu, ki bo v glavnem v znamenju slovenskih fo-klornih skupin, toda že prihodnje leto se bodo Beltinčani verjetno lahko veselili obiska nemških prijateljev. Do takrat pa bodo seveda ostali najlepši spomini na tridnevno bivanje v Gerolfingu. dl Fotografija: Walter Schnevveiss PRIREDITVE LJUTOMER: V četrtek, 20. junija, bo ob 20. uri koncert učencev srednje glasbene šole iz Maribora. Nastopili bodo pod vodstvom prof. Slavka Magdiča. LJUTOMER: Ob dnevu državnosti bodo v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri v mestni hiši odprli spološno muzejsk zbirko Ljutomer. VERŽEJ: V Kulturnem domu bo ob 21. uri otvoritev slikarske likovne razstave Pomurska nostalgija avtorja Boris Brunca. hkrati bo bral poezijo na temo o zdomcih. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Galerije Murska Sobota si lahko ogledate 1. bienale male plastike učencev osnovih šol Slovenije. Razstava bo odprta do 23. junija. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo učencev Osnovne šole IV. iz Murske Sobote pod naslovom Otročarije. MURSKA SOBOTA: Ob 60-letnici Branka Šom-na si v Galeriji lahko ogledate razstavo Pesnik, pisatelj, publicist, kritik in filmski scenarist Branko Šomen. Razstava, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murskla Sobota, je na ogled do 23. junija. MURSKA SOBOTA: V petek, 21. junija, bo ob 19. uri v galeriji zavarovalnice Triglav otvoritev likovne razstave Bogdana Baroviča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je odprta razstava akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Predstavlja se z novejšim likovnim ciklusom Intermezzozoik. LJUTOMER: V mestni hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml., Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premo-še, Branka Borka, Andreja Opake in slikarja Milana Hramusa. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je'na ogled razstava Franca Kosca - Karasa. Odprta bo do 25. junija. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru Zavoda (vhod v knjižnico) si lahko ogledate razstavo likovnih del Otroci odraslim. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstava Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Vlada Geršaka. LJUBLJANA: V bežigrajski galeriji se s samostojno likovno razstavo predstavlja soboški rojak akademski slikar Koloman Novak, član društva likovnih umetnikov Slovenije, ki živi in ustvarja v Beogradu. Soboški dnevi Od 25. do 29. junija bodo v soboškem parku so- 11 Novice iz kulture V Galeriji Radenske v Radencih so prejšnji teden odprli razstavo Lojzeta Logarja. Predstavil seje s svojim zadnjim ciklom turkiznih slik in risb z naslovom Intermezzozoik. Jure Mikuž je uvodoma po-. vedal, da je od prejšnega obdobja ostala samo barva. Zapisal je tudi, da nova Logarejva dela vsebujejo rudimentarne osnovne geometrijske like, ki spominjajo na fosile, predvsem kroge, trikotnike, elipse in mreže, modra zelenina oziroma zelena modrina pa jih brezčasno potiska onkraj spomina. Približno takrat, ko šolarji zapustijo učilnice, tudi slikarji končajo svojo sezono, čeprav to še ne pomeni, da so s tem zaprli tudi svoje ateljeje in da se bodo barve do jeseni sušile. Tako so s sestankom in piknikom naredili tudi člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. DLUPP šteje danes nekaj več kot dvajset članov, večina teh umetnikov pa trenutno živi v Ljubljani. Zlatko Gnezda, predsednik DLUPP-a, je povedal, da bodo pripravili v prihodnjem letu več skupinskih in posameznih razstav po Sloveniji, in sicer na gradu Snežnik, v Slovenj Gradcu, Sežani, Ajdovščini, obeta pa se jim tudi nekaj prav zanimivih razstav v tujini. ANR Kulturno društvo Petofija Sandorja V Dobrovniku imajo zelo aktivno kulturno-umetniško društvo Petofija Sandorja, ki ga vodi Anica Car. Tamkajšnje društvo ima bogato tradicijo iz začetka tega stoletja, saj prvi viri pravijo, da je nastalo leta 1911, ko je bila razvita bralska in glasbena dejavnost. Danes deluje v tem društvu folklorna in dramska skupina, pridružili pa so se tudi mladi citrarji. V okviru KUD-a so imeli kar nekaj nastopov, mladi citrarji so se predstavili petindvajsetkrat, folklorna skupina pa petnajstkrat. Vsako leto pa pripravi gledališka skupina v okviru turističnega tedna eno gledališko predstavo. Letos so na oder postavili gledališko predstavo v madžarščini Piinkosdi Kiraysag. Nadvse pa si želijo, da bi lahko prihodnje leto svojo predstavo pripravili na prostem. ANR boški dnevi ’96 z zelo bogatim in raznovrstnim kulturnim programom. Žal je zaradi objektivnih razlogov odpadla predstava Arabella. Vse prireditve, razen posebej omenjenih, bodo v soboškem parku: V torek, 25. junija, na dan državnosti bo ob 18. uri v predprostorih grajske dvorane predstavitev zbornika Oko besede in otvoritev fotografske razstave Jureta Zaunekerja. V soboškem parku bodo istega dne ob 19.30 nastopili Pihalni orkester kuda Pošta iz Maribora, mešani pevski zbor Štefana Kovača, slavnostni nagovor pa bo imel župan Andrej Gerenčer. Na koncu bo velik ognjemet. V sredo, 26. junija, bo dan upokojencev Naša srečanja ’96, to bo večer ob glasbi, lepi besedi, pesmi in plesu. Nastopili bodo: mešani pevski zbor Vladimirja Močana. godba na pihala, glasbeniki, recitatorji, pevci in gostje: ansambel lovskih rogistov, ljudske pevke iz Porabja, folklorna skupina Beltinci, pevka Sergeja Sukič in učenci II. osnovne šole. Prireditev se bo začela ob 17. uri na grajskem dvorišču. V četrtek, 27. junija, bo v soboškem parku ob 19. uri plesna predstava skupine Aplavz, ki bo nastopila v ritmu stepa, show dancea in jazz baleta. Ob 20. uri bo nastopila folklorna skupina iz Senegala, ves čas, od 17. do 23. ure, pa bo igrala skupina Royal Flash. V petek, 28. junija, bo v Galeriji ob 19. uri otvoritev razstave grafik in multiplov, ki jo je pripravil Muzej konkretne umetnosti Ingolstadt. Ob 20. uri bo nastopila folklorna skupina iz Paragvaja. V glasbenem delu programa se bodo predstvili ob 17. uri Nuša Mecilošek, od 18. do 23. ure pa bo igrala skupina Agropop. V soboto, 29. junija, bodo ob 17. uri nastopili pihalci iz Ingolstadta, ob 18. uri se bo prestavilo potujoče-gledališče za otroke in odrasle iz Kolumbije La Tarima, ob 19. uri pa bodo nastopili Gorički klantoši z goričkimi ljudskimi pesmimi. Ob 20. uri bo nadaljevala Regina, za njo pa bo ob 21. uri na oder prišel še Zoran Predin z Lačnimi Franzi. Ob 23. uri pa bodo uradno odprli kino na prostem z romantično komedijo Sabrina. Vstop na vse predstave in prireditve je zastonj! 12 vestnik,20. junijaj^S glasbeni sceni Jazz & Blues Jazz festival Natanko čez teden dni se v Ljubljani začenja 37. jazz festival, zato bomo na kratko predstavili vse nastopajoče. Na otvoritvenem večeru, to je v četrtek, 27. junija, ob 20.00, bo nastopila zasedba McCoy Tyner-Michael Brecker Quartet. M. Tyner spada med žive legende jazza. V zgodnjih šestdesetih letih je s svojim klavirskim zvokom in načinom igranja povzdignil kvartet Johna Coltrana v eno najboljših zasedb vseh časov. Kot vodja svoje zasedbe se je uveljavil v sedemdesetih letih in se začel vzpenjati med najpomembnejše v newyorškem okolju in se z svojim edinstvenim načinom igranja ločil od kolegov. V tem času je dobil prve nagrade grammy, med kritiki pa je obveljal za najboljšega akustičnega pianista. V osemdesetih letih je ustanovil McCoy Tyner Big Band, 14-člansko zasedbo, za katero piše in aranžira skladbe in tudi nastopa. Nepozabno glasbo je ustvaril z Georgeem Bensonom, Arthurjem Blythom, Joem Hendersonom, Jackiem McLeanom, Davidom Murrayem, Sonnyem Rollinsom in drugimi. M. Brecker o sodelovanju z Tynerjem pravi:. »Dolgo sem sanjal o sodelovanju z McCoyem. Kvartet, v katerem je igral z Coltranom, ni le vplival na mene, ampak mislim, da sem zaradi njega sploh postal glasbenik.« M. Brecker je na glasbeni sceni več kot dvajset let. Je zelo iskan in spoštovan glasbenik, ki je delal z največjimi imeni v jazzu: Horacom Sil-verjem, Herbiem Hancockom, Patom Methenyem, Charlesom Mingusom, Quinciem Jonsom, Davom Brubecom in drugimi. Z njima bosta igrala še basist Avery Sharpe in bobnar Aaron Scott Drugi del včera bo zapolnil mladi glasbenik, ki spada med vzhajajoče zvezde in ki že postavlja nove glasbene standarde. To je Lucky Peterson, novi vzornik mlade generacije, temperamentni kitarist, ki ima pri 30 letih za sabo že dolgo glasbeno kariero. Že kot otrok se je ukvrajal z bluesom, saj je bil njegov oče lastnik Governor’s Inna, priljubljenega kluba v Buffalu, kjer so se predstavljali bluesovski velikani B. B. King, Howlin’ Wolf, Muddy Waters, Koko Taylor, Albert King in drugi. V svoji karieri je posnel šest plošč, od katerih je zadnja Lifetime posneta v živo. Njegov temperament pride do izraza prav na odru, zato je njegov nastop pravo doživetje in v koncertne dvorane prinaša veliko energije in razpoloženja za dober žur. Drugi večer, petek, 28. junija, ob 19.00, bo otvorila sloven- ■ ska zasedba Jazz Brass, v kateri sodelujejo sami prekaljeni trobilci Petar Ugrin, Dominik Kranjčan, Lojze Kranjčan, Klemen Repe in Darko Rošker. Skladbe, kijih igrajo, so večinoma avtorske in pisane na kožo vsakemu članu, saj za nje skrbita brata Lojze in Dominik, stilsko pa njihova glasba sega od regtima, priredb standardov preko južnomeriških do najnovejših jazzovskih smeri. Julija 1994 je dosegla zasedba Jazz Brass na mednarodnem tekmovanju v francoskem mestu Vienne kot najbolj originalna prvo mesto. Drugi nastopajoči ta večer bo naš stari znanec kitarist John Abercrombie. Ker smo ga v tej rubriki pred kratkim že predstavljali, tega ne bomo več ponavljali. Povejmo le to. da bo nastopil v triu, in sicer z Danom Wallom, ki igra orgle Hammond B-3, in pa bobnarjem Adamom Nussbaumom. Preostanek večera bo zapolnil Joao Bosco s svojo skupino, s katero nam bo prdstavil svojo različico popularne brazilske glasbe. Njegov zaščitni znak je oseben in živahen zvok. Brez zadržkov ustvarja novo brazilsko popularno glasbo, odkriva nove ritmične oblike, preoblikuje harmonije in brez strahu ustvarja poezijo iz stvarnosti. Zadnji večer, v soboto, 29. junija, ob I8.00 bodo odprli fantje iz slovenske zasedbe New Strings. Glasba, ki jo izvajajo, prihaja od jazzovskih avtorjev iz 30. in 40. let, posebnost pa je, da jo izvajajo v obliki godalnega kvarteta. Nadaljeval bo kitarist Bill Frisell, ki po izidu nove odlične plošče Quartet prav pri nas začenja evropsko turnejo. Festival bodo sklenili fantje iz newyorške zasedb Defunkt, ki jo že 20 let vodi fenomenalni Joe Bowie. Okoli sebe je za letošnjo turnejo zbral doslej najmočnejšo zasedbo z močnim rocovskim zvenom dveh kitar (Ron-ny Drayton-Kelvyn Bell) in kričečo pihalno sekcijo. V zasedbi se prepletata izvirni glasbeni koncept Defunkta in energija mladih glasbenikov. Posebej zanje je tokrat Joseph Bowie napisal glasbo z ostrimi kitarskimi prijemi, funkovskim zvenom basa in udarnimi soli. Obeta se vroč konec festivala. Iztok R. krog se začenja Potem ko so bili mnogi prepričani, daje skupina Stone Temple Pilots samo še preteklost, je presenetila s svojim novim albumom, ki nosi naslovom Tiny Musič. Prva dva albuma Core in Purple je skupina iz San Diega, ki jo sestavljajo člani vokalist Weiland, kitarist Dean DeLeo, basist Robert DeLeo in bobnar Erič Kretz, prodala kar v sedemmilijon-ski nakladi. Mnogi trdijo, da je to skupina, ki je med najbolj inovativnimi, kreativnimi in prepričljivimi, ki trenutno delujejo v carstvu rocka. Še posebno pa do tega ne bi prišlo, če bi fantje nadaljevali s spori in očitno neharmonijo. Potem ko se je končala njihova zadnja turneja, se fantje med seboj skorajda niso pogovarjali. Od drugih članov skupine pa se je najbolj oddaljil Weiland. Tisti trenutek seje zdelo, da so skupini dnevi šteti, čeprav so jih številni spodbujali in nagovarjali k delu. Še najbolj pozitivno misleč je bil Kretz, ki je pojasnil, da je bilo to sicer zanje burno obdobje, ampak glede na njihove številne kreativne spore je upal, da se bo tudi ta ugladil. Preostali člani skupine so si resnično želeli nadaljevati delo, zato so sprva že iskali nadomestnega člana za Wailan-da. Wailand pa je v tistem trenutku nameraval uresničiti svoj projekt s skupino Magnificient Bastard. Ampak potem, sredi poti v jadranju med konflikti in željo po nadaljevanju, se je začelo stanje izboljševati. Spoznali so, da njihove težave niso nepremagljive, * ske razstave, delavnice ter razstave hroščev in spačkov. V nedeljo, 7. julija, bodo na koprskem stadionu nastopili Bryan Adams, Melisse Etheri-dge in Shank rock. V petek, 21. junija, bo v lendavskem klubu Sir Oliver koncert, ki ga pripravlja Zveza plemenskih skupnosti in vračev. Nastopili bodo ameriška skupina W. O. O ter skupini Psycho-Path in Session prose. Začne se ob 21. uri. Od 28. do 29. junija bo v Hotiču pri Litiji dvodnevni Zgaga Rock Festival, kjer bo nastopilo malo morje glasbenikov, naj naštejemo samo nekatere: KUD Idijoti, Majke, Demolition Group, Kojoti ... Poleg njih bodo nastopili še Dead Moon iz Amerike. Ob koncertu se bodo dogajale tudi druge aktivnosti, slikar- Novice od tu Koncert skupine Motbrhead je spet neslavno propadel. Tokrat zaradi premajhnega zanimanja zanj. Ta skupina pa resnično nima sreče s koncerti v Ljubljani - ali vanje mečejo kovance, ali jih zaradi prevelikih količin mamil odpeljejo v Klinični center, ali pa za njihov koncert ni zanimanja. Kdo ve, ali bodo še kdaj poskusili. Na slovenskem je nastala rock and roli opera Faust TV, katere premiera je bila v nedeljo, 16. junija, v SNG Opera in balet Maribor. Avtor in režiserje Marko Ve-zovšek iz Murske Sobote. Opera je mešanica čutnega uživaškega humorja in ironije, naperjene proti TV in vsaki drugi ideološki indoktrinaciji. Sodeluje tudi Vlado Kreslin. so začeli odraščati. Vse to se je kmalu poznalo pri njihovem najnovejšem albumu. »Če bi se ves čas samo smejali in zabavali, bi zelo težko dosegli takšen zvok, kakršnega smo si želeli,« so dejali na eni od predstavitev. Ugotovili so, da de- lujejo trenja in različna tudi v drugih skupinah, izjemnega in da moraja p Usnju takratno zamegljeno biva K tu glasbe p. sta n«*", štren pogled v svet in n_ kot so bili še pred kratkim prepričani. Tudi Weiland je kmalu obžaloval svoje izpade ter priznal, da še vedno želi delati s STP-ji. V tistem trenutku, ko se je zdelo, da skupine ne more združiti ničesar več na tem svetu, so se fantje streznili, v trenutku kot bi jih kdo polil z mrzlo vodo. Hkrati so ugotovili, da so glasbeno odvisni drug od drugega in da se v glasbi popolnoma pokrivajo. Zato so se odločili -za nov album. »Naše delo v studiu je bilo nekaj posebenga,« radi pravijo. »Vsak dan, ko smo snemali, je bil drugačen od prejšnjega, nikoli nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, ali nas bodo ujele prave vibracije ali ne. Včasih nam je šlo gladko, včasih pa nismo in nismo mogli ujeti pravega ritma. Vsi člani skupine smo namreč kot živo srebro. Kljub vsemu se je Wailandovo obnašanje popolnoma spremenilo, Rob in Dean pa sta postala manj ukazovalna. Z eno besedo, fantje V torek, 9. julija, bo v Hali Tivoli koncert skupine Sex Pis-tols. Na oder pridejo po 21. uri. 21. junija bo v Wr. Neusta-dt nastopila skupina Lynard Skynyrd. V Miinchnu bodo 22. junija nastopili Sex Pistolsi, Si-sters Of Mercy, Cypress Hill, Dog Eat Dog, H-Blockx, Sun, Shelter, CPS in Sugar Ray V Pragi bodo 26. junija nastopili Red Hot Chillie Peppers. V upanju, da koncerti ne odpadejo! in tam Ameriška skupina Eagles je lani s svojo turnejo zaslužila 63,3 milijona tolarjev, kar je več kot katera koli druga rock skupina. Na drugem mest so Boyz II Men in na tretjem R. E. M. Vsi glasbeniki pa so skupno zaslužili 742 milijonov dolarjev, koliko je od tega zaslužila davčna uprava, pa ne poročajo. Po dvajsetih letih bo v londonskem Hyde parku velik dobrodelni koncert, ki je namenjen za sklad Prince’s Trust, dobrodelno združenje, katerega pokrovitelj je tudi prič Charles. os w Nastopili bodo skupina The p Who, Bob Dylan in Erič Clapton. Sodeloval bo tudi dvajsetčlanski “ spremljevalni orkester. z z Pišite jim! Alanis Morissette FAN Club PO Box 8873, Redbank, New Jersey 07701, USA PULP c/o Pulp People, PO Box 87, Sheffield S6 2YZ HOLLYOAKS c/o Mersey Television Campus, Manor Childwall, Abbey Road, Liverpool L16p mjRSKO/msiu usmci 1. Maja Blagdan - Sveta ljubav 2. Julio Iglesias - Manuela 3. Zoran Jelenkovič - Samo ti 4. Davor Radolofi - Ritmo Loco 5. Eross Ramazzotti - Qiasi amore Predlog: Tornero - Mladen Grdovič GLASUJEM ZA:__________________ Q I CO K M n 03 C e. 'E da kaj želijo. NaučiH V svoje slabe strani P “ vkte obilno glasbeno enebU ^počijo hard rocka, ki J Polnosti. w iland Sicer pa tudi e napl'l »Ena od stvari, kig popoln°^ je ta, da nikoli ms )oin_ Vsa zadovoljni s svoji vsak skladba je lahko bum je lahko se polj nastop je prav tako lab AUDIO - VlDE° . 69000 Mu[ska 43 Slomškova fAk5' TELEFON® 069/32 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV . YOU OUGHTA KN0W - Alanis Morissette 2. IN THE SUMMERTIME - Shaggv 4 ^041^ C0SA ’ Er°S RamaZZOtti 4. SEXUALITY - K. D. Lang k' ' Bed S Breakfast z' ‘ Cau9ht in the Act PREDLOGE000 ’ 1116 Cranberries BEAUTIFUL - Marillion K MACK - Mark CHILDREN - Robert Miles nnDSm?y^NSA E GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ODPRI OCI - Sank rock 2. VRTNAR - Sasha 3. RITEM MLADOSTI - Gimme 5 4. IŠČEM TE - Vili Resnik r’ ’ Helena B^gne 6. BREZ DROG - Jan Plestenjak ddS?REČA JE pOZABIU\ TVOJ NASLOV - Orlek rKtDLOGI: Bl 0STAL - Adi Smolar PRINC I7^ Ac' DAR ' Alenka Godec ln NSQ r PRINC IZ SANJ - Sanja Mlinar LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON pA 1. ČESTITKA NAJ ODMEVA - Ans. Slovenija 2. MOJA PESEM - Vesele Štajerke 3. LJUBEZEN JE KOT PESEM - Ans. Ekart in Edvin Fliser 4. Tl NE VEŠ - Ans. Tonija Hervola , 5. MLADO VINO IN PRIJATLI - Celjski instrumentalni kvinre 6. CVET MAMINE LJUBEZNI - Slovenski odmev 7. NAŠE ŽENE - Ans. šibovnik PREDLOGI: PREKMURSKA POROČNA NAVADA - Brane Drvarič VEDNO OSTANI SREČEN Z MENOJ - Ans. Petra Finka POJDI Z MANO - Ans. Tonija Verderberja M“rs Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. junija 1996, na na arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lesrv |— Kupon št. 25 | Glasujem za skladbo: | ‘tuja:--------- ‘domača:__________ ■ ‘narodnozabavna: j Ime in priimek ter naslov: .sk',a’ ^20, junija 1996 'dsevi mladosti 13 Moje prvo letov O sebi osnovni šoli Moje prvo šolsko leto je bilo lepo. Prvi dan me je bilo malo strah, potem pa je bilo vedno bolje. Najprej je bila naša učiteljica Marjeta Varga, nato pa smo dobili novo učiteljico Natalijo Kavaš. Ko smo Mii poredni, je bila ža-lostna. Kadar smo se potrudili, pa smo bili tudi Pridni. Naučila sem se seštevati in odštevati do dvajset, Mati in pisati. ŠPELAHAUKO, 1. a, OŠ Tišina ...................—i Moj kuža 'me mu je Arči. Je črne barve. Garjave oči. Rad pije mleko in ^«0. Je zelo’velik. Star je eno Ima rjave tačke in velik gob-$ • Udi košat rep in trebu- i se 'Sra ’n 'wdl na spre' j ' rad la'a’ me grize 'n '•Očkamu nosi hrano in vodo. MITJA VUČKIČ, L raz., OŠ Fokovci Zazrem se v ogledalo in se opazujem. Imam vitko postavo. Moji lasje so kol pšenično klasje. Moj obraz... kar všeč sem si. V tihoti razmišljam o sebi - o svojih napkah, lastnostih, kakšna sem v luči drugih ... Me imajo radi? Po naravi sem bolj živahno dekle. Rada se zabavam in šalim ter pomagam drugim. Pred nekaj leti sem neki ženici pomagala nekaj nesti. Bila mi je zelo hvaležna in je rekla, da se ji kaj takega še ni pripetilo. No, pa me le kdo mara, sem pomislila in se vesela odpravila proti domu. Starejše ljudi spoštujem. V življenju so okusili veliko bridkosti in žalosti. To je treba ceniti. Zato vedno, ko grem iz šole, pozdravljam mimoidoče. Blizu našega doma je neka rumena hiša. V njej stanuje starček, ki je skoraj vsak dan zunaj, ko grem mimo. Ker ga vedno pozdravim, mi je nekega dne rekel: »Kako si ti pridna, da vedno tako lepo poz- dravljaš!« To mi je dalo vedeti, da drugi čutijo moje spoštovanje do njih in mi ga tudi vračajo. ■ Sem tudi občudovalka narave. Moj najlepši letni čas je pomlad. Takrat je vse brsteče, živali se prebujajo, ptice se vračajo iz južnih krajev. Zdi se mi, da se takrat vse prebuja. Rada imam rastline in živali, vsako stvar, kije lepa ali nekaj posebnega. Pa še nekaj o mojih slabostih. Včasih sem prelena, velikokrat pa tudi koga razjezim ali sem kriva za hišni prepir. Kasneje obžalujem in žal mi je za vse prizadete. Hočem se poboljšati. Vsakdo je kreator svojega življenja ... SIMONA RANTAŠA. 7. b Ljudje smo različni. Nekateri so mirni, drugi grobi, egoistični... Ime mi je Maja in hodim v 7. razred osnovne šole. Zase bi lahko rekla, da sem bolj mirne narave. Kako smo pripravili bezgov sok Najprej smo nabrali bezgove cvetove, jih dali v velik lonec, nato pa nalili vodo. Vse to smo pustili stati 24 ur. Na drugi dan smo precedili, dodali sladkor in acitron. Nato smo dali kuhat. Ko je sok že skoraj vrel, smo ga na- ^^Ija med šolarji točili v čiste steklenice. Dobili smo šest litrov soka. Ko se je ohladil, smo ga pokušali. Naslednji dan pa smo ga lahko že redno pili. Ker je bil dober, nam je hitro zmanjkal. KLUDIJA TRATNJEK, 2. a OŠ Bakovci Že ime Maja spominja na pridno čebelico. Moj oče je sicer pričakoval fanta, a rodila sem se jaz. Kot fantu bi mi bilo ime Marko. Imam dolge rjave lase, vedno spete v čop. Mislim, da se mi zlati ali črni kodri ne bi preveč podali. Zelo rada imam živali. Z njimi se igram in jih hranim. Tudi v šolo rada hodim, seveda takrat, ko ne pišemo testov. Velika sem kar 168 centumetrov. Upam, da bom zrasla še vsaj toliko, da bom večja od mame. Če sem že najmlajša pri hiši, ne bi bila rada tudi najmanjša. Sem močnejše postave, zato se moram veliko gibati. Najrajši zahajam v gozd in na trate, kjer nabiram travniške cvetice. Vedno me spremlja moj psiček, s katerim imava potem oba klope. Najbolj od vsega pa sovražim slabo vreme. Ko dežuje, ne vem kaj početi. Ob toplem soncu pa lahko uživam. Imam sestro, ki zdaj stanuje v Ljubljani, tako da lahko veliko časa preživim v njeni sobi in stikam po njej. Najbolj zanimiva so stara pisma, ko si je dopisovala s prijateljicami. Po obrazu imam rjave pikice. To me zelo moti. Malo pa sem si oddahnila, ko sem slišala pesem Moje pegasto dekle, ki jo poje hrvaški pevec. Že kot majhna deklica sem bila mirna in občutljiva. Ko me zagrabi panika ali pa je kaj narobe, se večkrat zjočem. Potem mi je bolje. MAJA KOVAČIČ, 7. b OŠ Kapela Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Pravilen odgovor na 37. vprašanje se glasi: Uvodna operna glasba se imenuje uvertura. Tako je odgovorila tudi SIMONA SEMEN iz Lendave (Župančičeva 6), ki je imela pri žrebanju največ sreče. Čestitamo! KUPON št. 40- ALI VESTE? Ali veste, kaj je to humus? Odgovore pričakujemo najpozneje do 26. junija. Pomagala sem pri delu Vsak dan je delovni dan; zame je najbolj sobota. Pomagati je treba staršem pri delu. V soboto vstanem, se najem in že kliče mama: »Pridi, Bernardka, delo čaka!« Tako se zame začne najbolj delovni dan. Zjutraj gremo večkrat v vinograd ali na njivo. Tam moram pomagati, če se hočem pozneje igrati. Sedaj pa mislim, da je pravi čas za delo v vinogradu. Na polju je delo manj veselo. Sonce sije, vroče je in ne moreš se skriti pod drevo. Prav tako je kot v puščavi. Popoldne je delo zanimivejše, razen pranja posode, ki mi je zelo zoprno. Pospravljam, delam in se trudim, da bi bilo čim prej opravljeno. Pospravljam in delam tudi vsak dan. Čeprav je včasih zoprno, je vseeno zanimivo, predvsem pa koristno. BERNARDKA PUHAN, 4. raz., OŠ Bogojina Ob Do, ^spana^^ ziutrai sem se bHo t^^r3^da V Š°l°-)l' Pa Sem °se kar zgodaj, po tJ^nogih'8313 vesel° žvr-štorki;- ^tlc' ^zrla sem se . vso|i prazno. °b Okn^VS' m°j‘ S0Š01‘ Makijo\plm' Zagledala Men Je Priletela na Pazovala sem jo, Pismo -n°JeVSe ugo bedi ‘ii,0- ^'P^fdke, O^MBOC, 4. a (P. s. p M. Sobota koliko Tico smo Ko krajšali in Priredili.) kako ponosno se premika, in skoraj bi verjela, da zato, ker jo opazuje toliko učencev. Čez čas je zazvonil zvonec in naznanil začetek šolske ure. Reditelj je napisal na tablo »25. marec«. Po dolgem sprehajanju po igrišču je štorklja odletela v svoje gnezdo. Popoldan seje spet vrnila in iskala hrano. Pri potoku Črncu je nabirala tudi vejevje za popravilo gnezda. Čez dva dni je priletela še ena - samica. Prve štorklje smo bili šolarji veseli. V nas je zbudila željo po opazovanju prebujajoče se narave in ptic, ki so se vračale iz toplih krajev. JASNA CVETKO, 7. b OŠ Miška Kranjca Velika Polana Javorniški Rovt, 28. 5. 1966 Dragi Gašper! Verjetno veš, da smo učenci 5. razreda črenšovske šole včeraj z vlakom odpotovali v Javorniški Rovt. Sreče z vremenom nismo imeli, saj je skoraj ves ponedeljek deževalo, in so naši prvotni načrti lepo splavali po vodi. Danes pa je bilo v našem planinskem taboru Trilobit veliko živahneje. Zjutraj je posijalo močno sonce, kakor da bi se hotelo opravičiti za prejšnji deževni dan. Takoj smo se odpravili na pohod. Pogled z naše gore je bil enkraten! Videli smo Triglav, Jesenice in celo Blejsko jezero. Po vrnitvi v dom pa smo veslali v kanujih po jezeru ob naši koči. Ko bi ti videl tvojega Matjaža, kako Je užival! Lahen vetrič, ki Je poganjal naše kanuje, pa vodne race, ki so nam delale družbo, in med njimi mi, novopečeni planinci! Po veslanju pa me je že čakala umetna stena s klini. Tu seje bilo potrebno kar pošteno potruditi, če si želel priplezati na vrh. Opisal sem ti le nekaj zanimivih utrinkov iz mojega planinskega življenja, veliko lepih pa me še čaka v naslednjih treh dneh. O njih pa več takrat, ko se vrnem v Črenšovce. Pošiljam ti lepe planinske pozdrave Matjaž MATJAŽ HORVAT, 5. a, OŠ Črenšovci Kolesarski izpit prometne znake. Tudi pregled kolesje že za nami, kajti na cesto lahko gremo samo z brezhibnim kolesom. Izpit bomo opravljali čez nekaj dni. Upam, da se bo vse skupaj dobro končalo. SARA VARGA, 3. a OŠ Bakovci Beseda lahko močneje udari kakor pest. Že ves mesec se učenci tretjega razreda pripravljamo na kolesarski izpit. Najprej smo se naučili prometne predpise in spoznali SEh NE SlDUR.1 ZA- HfJ । SAJ v ra zmaj MeupJl SAMO ZA EAjeSA ?! ( saj mscH jaz. .vmo IMA TE6A ZMJA IVICA J PARJCJMNE6A. vmtTM VžlVA, KO UTA 1 GCWH/... I»S|H TE, Nevaren pes Bilo je nekega dne, ko smo bili s prijatelji zunaj. Žogali smo se in nenadoma je od nekod pritekel pes, ne da bi ga opazili. Naenkrat me je zabolelo v nogi. Pogledala sem nazaj in videla velikega psa, ki me je grdo gledal. Prijatelji so že zbežali, midva s psom pa sva se nekaj časa gledala, nato sem tudi jaz stekla domov. Odšla sem v svojo sobo. Za mano je kmalu prišel oče in me vprašal, kaj se je zgodilo. Povedala sem, da me je ugriznil pes. Oče je šel najprej pogledat, če je še zunaj, a ga ni bilo. Nato me je peljal k zdravniku. On mi je pogledal rano in povil nogo. Ko sva šla čez nekaj dni na pregled, je bilo že vse v redu. Naslednji dan sem se spe* igrala s prijatelji. Psa pa ni bilo več. DARJA ANTOLIN, 3. raz., OŠ Odranci Skriti zakladi - X' ne živc/mj se, RAJC užu/AJ V UCMH POLCPJ' stfHiai stri itt/ft. W ion/ jtubj & kirk Kaj narediti, ko ti je dolgčas? Jaz grem v sobo in si vzamem kakšno knjigo, seveda zanimivo, kot so pustolovski romani. V njih se zmeraj kaj dogaja, včasih je tudi malo strašno. Ko mi ni jasno, razmislim, kaj bi storila jaz, če bila na mestu osebe iz knjige. Včasih imam žalostno, včasih pa veselo mnenje. Doslej nisem prebrala še nič grdega ali slabega. Zmeraj so si ljudje med seboj pomagali. Včasih si zaželim, da bi se mi uresničila kakšna želja iz knjige. Recimo, da bi prišel pome princ na konju z zlato grivo na glavi. Iz knjig zveš veliko zanimivih in koristnih stvari. Priporočam vam, da jih preberete čim več, ker so v njih skriti zakladi. BARBARA ČURMAN, 4. d OŠ Gornja Radgona Osmošolcem v slovo Osme so deklice brihtne in vesele, kmalu v srednješolske klopi bodo oddrvele. Fantje so mlajšim ponagajali radi, ker to bilo je v njihovi navadi. Vse smo pozabili, kar ste slabega storili, ker vaša dobrota bila slajša je kot šarlota. Za konec to pesem vam pišem, da lažje v spomin si vas zapišem. JASMINA VOHAR. 6. b OŠ Bakovci Med Celestinom III. in Janežem Pavlom II. 800 let pisne omembe Lenarta Letos dodatna radijska zveza med Črenšovci in Lendavo, po letu 1998 pa razširitev krajevne centrale oziroma pridobitev nove tehnologije Halo, kdaj boljše bo? Leta 1196 je papež Celestin III. z bulo podaril šentpavelskim opatom zemljišča, med njimi tudi St. Lenart. Tako je bilo prvič zapisano ime Sv. Lenarta, poimenovano po lenarški cerkvi in njenem zavetniku. Listino hranijo v dunajskem arhivu. Teh častitljivih 800 let je priložnost za promocijo »mladega mesta - mesta prihodnosti«, kot so ga poimenovali Lenartčani. Vrsta prireditev bo potekala vse poletje tja do novembra. Preteklost Lenarška naselbina je že iz paleolitika in neolitika, znane so hal-tštatske najdbe, na tem območju so živeli Iliri in Kelti, speljana je bila rimska cesta. Že v 14. stoletju so Lenart razglasili za trg. V prejšnjem stoletju V Črenšovcih, na Bistricah, v Odrancih, Veliki Polani in drugih krajih tega območja, ki so povezani s skupno krajevno centralo v Črenšovcih, ugotavljajo, da telefonske zveze precej »škripajo« oziroma pogosto le »pi-pi-piskajo«, kadar želijo kam poklicati ali pa kdo kliče njih. Zaradi tega so še posebno prizadeti v tovarni Toko v Žižkih in v drugih podjetjih oziroma njihovih enotah na tem območju, obrtniki idr., saj jim slabe telefonske zveze povzročajo precejšnje motnje pri poslovanju. ni bil ekonomsko pomemben, v desetletju pred prvo svetovno vojno je bil kraj, po napisih sodeč, nemški. Najbrž iz ekonomskih razlogov seje imela leta 1910 polovica [Prebivalcev za Nemce. Pa vendar sta obstajali močni narodnostni postojanki: tako šola, ki je lani praznovala 100-letnico, kot župnišče. V prvi svetovni vojni je bilo mnogo vpoklicanih, predvsem v 47. pešpolk. Po razpadu Av-stro-Ogrske je leta 1918 Lenart pomagal Maistrovi vojski tako s hrano kot tudi z denarjem iz takratne posojilnice. Kot je povedal M. Toš, je najverodostoj-nejši opis kraja v Kraigherjevem Kontrolorju Škrobarju. Strankarsko so prevladovali klerikalci in liberalci. Konec 30. let je bila v Lenartu močna nacistična ideologija, ki so jo razširjali predvsem ljudje, ki so odhajali na delo v Nemčijo. 6. aprila 1941. v Lenartu ni bilo upora, počil ni nobeden strel. Že dan pozneje so vkorakali Nemci. V Lenartu ni bilo KPS-a ■ niti SKOJ-a. Na plakatu, narejenem ob 800-letnici prve pisne omembe Lenarta, je mlada rastlina, ki simbolizira »rast mesta, parka in ljudi«. Osvobodilno gibanje je potekalo predvsem pod vplivom Ptuja, Lackove in Osojnikove čete, ki pa je po zlomu leta 1941 znova oživela šele 1944/45. In ko so se pojavili četniki pod vodstvom J. M. Zmagoslava, ljudje niso ločevali med partizani in četniki. Leta 1945 so v Hrastovcu ubili 17 Lenartčanov, podobno kot seje dogajalo v drugih slovenskih krajih, je povedal prof. Toš na sredini novinarski konferenci. Prihodnost - sedanjost Mestni odbor, skupaj s KS Lenart, si je za cilj postavil »celostno podobo mesta«. Z njo naj bi Lenart promovirali kot turistično mesto in hkrati dosegli, »da se bodo ljudje, ki tam živijo, dobro počutili in se med sabo povezali«. In kaj bi bilo primernejše kot mestni park? Park, ki bo stal sicer štiri milijone, bodo financirali iz virov krajevne skupnosti, kot .sofinancerji pa so jim priskočili na pomoč tudi Florina, kombinat imdrugi. Tako so v ponedeljek”zasadili prvo drevo, gaber, in ob tej priložnosti razvili mestno zastavo. Mestna zastava se od občinske razlikuje po dveh barvnih poljih (belo in zeleno), medtem ko grb ostaja isti. Ponedeljkovo slavje je bilo prvo v množici prireditev, ki bodo potekale vse tja do sklepne slovesnosti 25. oktobra. Ob tem jubileju bodo na tržišču ponujali najrazličnejše spominske izdelke: od' jubilejnega vina (800 steklenic), nalepk, brošk, kap do majic. Ob tej priložnosti so izdelali tudi plakat, »ki ponazarja rast mesta, parka in ljudi«, kot je povedala ga. Šavli. Celostna podoba Da bo mesto res zaživelo, bo potrebno zgraditi številne objekte, predvsem pa rešiti probleme z infrastrukturo, magistralno cesto, obnoviti mestno jedro, rešiti gospodarske probleme, zavse to pa so si postavili rok: leto 1999, ko bq 10. obletnica mesta Lenart, kot je povedal g. Erjavec. Pridite Čeprav so še nedavno od tega izvolili člane KS, kot je povedal predsednik KS E. Golob, jim je uspelo, skupaj z mestnim pripravljalnim odborom, organizirati množico prireditev: jutri bodo obl9. uri odprli razstavo del K. Kranjca, v soboto ob 20. uri bo koncert ob 15-letni-ci delovanja MoPZ Obrtnik, 23. junija ob 10. uri bo državno prvenstvo v kolesarstvu, 6. julija bo koncert pihalnega orkestra iz Dortmunda, 7. julija bo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov 25. avgusta bodo kasaške dirke na Polani, 7. septembra 13. avto-rally zveze društev invalidov Slovenije, 8. septembra odprto prvenstvo Lenarta v tenisu, 14. septembra turnir v košarki, 20. septembra otvoritev razstave slik A. Laha, ob 12.30 predstavitev zbornika Občine Lenart, 21. septembra kulturni maraton, 25. oktorbra razstava Sadjarskega društva Slovenske gorice, ob 19. uri pa osrednja slovesnost ob 800-letnici Lenarta, 2. novembra orgelski koncert in 3. novembra slovesnost in prireditev na Lenartovo. Lenart t^^jL^^^^nudbo prireditev, predvsem pa navezavo na 80$.Opilil ®^Wbe kraja, zgled, kako se lahko neko mesto, kljub številnim problemom, uspešno turistično promovira. A. P. Poslovna enota Telekoma v Murski Soboti je pred kratkim poslala na naslov Občine Črenšovci, ki je »posredovala« v tej zadevi, pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je glavni vzrok za »pi-pi-piskanje« prenosna pot do vozliščne centrale v Lenda- vi, to je radijski sistem FM 400 s 60 kanali, ki so v celoti zasedeni z dohodnimi in odhodnimi zvezami telefonskih naročnikov (vseh skupaj jih je 1.340) ter za prenos podatkov za banko in pošto. Zveže pa so se poslabšale predvsem po letu 1995 zaradi vključevanja novih naročnikov, povečane poslovne aktivnosti prebivalstva in spremenjene ta- rifne politike, ki ornogj.’ vsem vozlišču pogovore P° kalni tarifi. In kdaj lahko v omenjj krajih pričakujejo bo js fonskezveze?VTelekg se odločili, da bodo P . najprej omilili z doda n sko zvezo med Crensovci^ Lendavo. Naprave 80 ročene in pncakujej , bodo prejeli v prvi P*" lija, tako daje avg«I w pričakovati sprostite skega prometa in de .0. tev razmer. To pa Je , ročna rešitev, kajti v f vcih bo nujno razširiti ti sko centralo oziroma P za novo tehnologijo. »jV Črtih Telekoma P«a’ zadnjem četrtletju V Gerlincih je bilo v nedeljo nadvse slovesno Obnovili kapelo in zgradili vežo Pri vaški kapeli sv. Antona Padovanskega v Gerlincih je bilo minulo nedeljo tradicionalno proščenje, obenem pa so pripravili tudi slovesnost (blagoslovitev), na kateri so »predali namenu« obnovljeno kapelo in mrliško vežico. Na obrazih krajanov Gerlinec je bilo zaznati precejšnje veselje, da jim je uspelo vse to postoriti. Levji delež finančnih sredstev za obnovo kapele je prispevala župnija sv. Helene s Pertoče, nekaj sredstev pa je primaknila tudi Občina Cankova - Tišina: Oba objekta je blagoslovil župnik Jože Vinkovič. Medtem so si v Gerlincih zadali že nove naloge. Do leta 2000 nameravajo asfaltirati vse vaške ceste. V ta namen so pred dvema tednoma sprejeli krajevni samoprispevek. D. VOGRINČIČ Končana akcija za izbor naj... prodajalke v Občini Gornja Radgona Ne pozna »kislega obraza« mestu ■ MURSKA SOBOTA - Prebivalci Male nove ulice V že dlje časa upravičeno sprašujejo, kdaj bo . .^to urejena kanalizacija. S tem problemom se namreč ukvarj let, toda rešitve za zdaj še ni. Prav tako bo v tem mestne J. no urediti infrastrukturne objekte, ki bodo okolju PriJaZ , naredi(i ■ MORAVSKE TOPLICE - V moravski občini že več reda pri širitvi poselitvenih območij. Zlasti rejenost pri gradnji počitniških hišic, ki so posejane v kazijo podobo pokrajine. Več pozornosti pa bodo n programski zasnovi posameznih naselij in ureditvi , sistema. M. J. .. ■ PUCONCI - V novi občinski zgradbi, ki je s azagOto^ milijonov tolarjev, pri čemer so večino denarja^^ bodov občinskega proračuna, bo več namenskih prostorov, jfavni^9, njej krajevni urad, urad župana, ambulanta splošneg s0 pis8* zobna ambulanta in čakalnica v pritličju. V nadstoPJoba K Prjc ne za strokovne službe, poročna dvorana in sejna s fis« nejšemu razpoloženju pa prispevajo tudi številne u in keramični izdelki. M. J. _ en^ ■ ■ GRADIŠČE - Ribiška družina Gornja RadgO."VbiloPri(l( šina je pripravila športno ribiško tekmovanje, ^gstoJ biški koči v Gradišču. Udeležilo se gaje 52 osvojil Branko Božič iz RD Gornja Radgona. (F. ----------------------------- M Lokalni časopis Prepih je izvedel akcijo za Sama.pravi, da so kupci različni in da rada ■ - - - - ■ dela z njimi, potrebno pa se je prilagajati, sicer izbor najboljše prodajalke v občini. Ta laskavi naziv so bralci in kupci dodelili SILVI KOVAČ iz Segovec. Gospa Silva je trgovka v Apačah že 25 let. Nekaj let pa je delala tudi v Gornji Radgoni, tako da zdaj že razmišlja o upokojitvi. Če ji bodo sreča in zakoni naklonjeni, se bo to zgodilo v začetku prihodnjega leta. Vsi, ki jo poznajo, vedo, da kupcem ne zna pokazati »kislega obraza«, in to že ob vstopu v trgovino vsakemu veliko pomeni. Ne manjka ji tudi ustrežljivosti in prijaznosti. Taki so lahko le ljudje, ki so se srcem odločili za svoj poklic, kot je to storila Silva Kovač. pa je enako tudi na drugih delovnih mestih. Besedilo in posnetek: B. MACUH Naj... trgovka Silva Kovač iz Segovec Iz Krajevne skupnosti Šalovci Sto novih telefonskih avgusta že predvidevajo odpr-tje. Vrednost bencinskega servisa ocenjujejo na 1,4 milijona nemških mark. M. JERŠE slopja, ki se ga J '[eku । rog 100 tekmova’ vali so v Nekateri so jeni, dnigin^Je pt^ dnji so večino saj je bilo pom®' vsertA. ci Najstarejši 79-letni Viktor F vec. V pogovora J, žj[ neflL. je tekmovanja u znanC'Jj no. Ko je po 1 |e-ti' ’ sedel v gostilni, ~ povah* za šalo kot žare- ^aZii ■ j tek. Kljub letom J formiA. je še vedno v p9sebvega družinami Pa s Rade,1S, kazali Megličev ■■ KAPELA pred, 'm | emletka J sVOjnAs. "nastežajoJ^ | za starse m st v ob > hova sklepna Pr p0 tfa cu šolskega leta J prij6t * yCj|i sovali. In še udeležba na posameznih vol'8®' • y Č®n!e eaik lilcev od 338 vpisanih, v Kupšincih 217 od -'^[jlni Ajd 399 od 822, na Pušči pa 151 od 410 vpisan jn Na ta način bodo v Černelavcih, Kup a[p bV-jpr lahko že od I. julija izvajali petletni P arjem. naložb, na Pušči pa žal ne. Z zbranim omenjenih krajih uredili številna vodov ojseke, g ne objekte, asfaltirali posamezne ce8t.ne. mrli^® avtobusnih postajališč, vaška PokoPallsea|b fun^jpR^ poskrbeli pa bodo tudi za financiranje raz A dejavnosti. MMiiKmiimaRBSRS SSgaMHMI ~22iL20i junija 1996 -z naših krajev Srečanje upokojencev v Ljutomeru Devet parov zlatoporočencev Turistična znamenja ČImi Društva upokojencev Ljutomer so imeli letos tradicionalno srečanje v veliki športni dvorani pri OŠ Ivan Cankar. Tja je prišlo tudi ®sew parov zlatoporočencev, ki v tem letu praznujejo 50 let zakonske-Mvljenja. Ves program srečanja je bil tako naravnan, da so bili ju-’lla«>ves čas v ospredju. Na srečanju je nagovorilo zaslužnim članom DU. Odlič-jroma pozdravilo upokojen- ja so prejeli tudi upokojneci in Stanko Kolbl, Marija in Franc Kosi, Ljudmila in Rudi Mavrin, Matilda in Janez Plevel, Anica in Janez Šunko ter Jožefa in Ciril Tarča. Kdor se pelje po cesti od Dobrovnika proti Lendavi, bo opazil, da so pri Žitkovcih postavili znamenje, ki mimoidoče opozarja, da so v vasi dobrodošli. Znamenje v obliki pre- seka kmečke hiše, ki je okrašeno s cvetjem, je znak, da v tej vasi veliko dajo na turizem. Žit-kovci sicer spadajo v krajevno skupnost Dobrovnik, v kateri so imeli te dni že tradicionalne turistične dneve. Takšna znamenja imajo tudi v Dobrovniku ob vpadnicah v vas. V Žitkovcih imajo tudi znani dnevno-nočni gostinski lokal, ki je menda znan po dobri kuhinji. V Žitkovcih imajo tudi zelo aktivno kulturno društvo in gasilce. jani Najboljše GD Podgoije Na gasilskem tekmovanju v Podgorju so se najbolje odrezali gostitelji. Najboljšim trem moštvom v vseh kategorijah so razdelili pokale in priznanja. Pri pionirkah je zmagalo GD Lutverci, pri pionirjih GD Lešane, pri mladinkah, mladincih in članih pa GD Podgorje. B. Macuh Razrita Lendava FRANČIŠEK. FERENCEK jani co. 8. DAN IPOKOJENCEV Te dni je Lendava eno samo veliko gradbišče. Ob potoku Črncu končujejo gradnjo sodobne bencinske črpalke in servisa. Dela so se zavoljo urejanja dovoznih poti'zavlekla, saj bi moral biti objekt zgrajen že konec maja. Končuje se tudi obnova nekdanje naftine delavnice, ki so jo prebivalci preimenovali v Belo hišo. Zgodovina te zgradbe je pestra, saj so jo zgradili pred skoraj sto leti za takratno prvo tovarno dežnikov na Balkanu. V Lendavi tačas napeljujejo osnovno plinovodno omrežje, zato so razkopane skoraj vse ulice. Še sreča je. da dela potekajo hitro in da jarke, v katere polagajo cevi, sproti zasipavajo, da tako promet le poteka dokaj normalno. V teh dneh so začeli urejati tudi Kranjčevo uli- -mmerski upokojenski zlati pari Dornikov: Ivo Kebič, ^dsednik Zveze društev Mojencev; stanko Ivanušič, Pan Občine Ljutomer, ■J^Ubarič, predsednik Dru-a upokojencev Ljutomer ■■■ ta« Utnem Programu pa so m°ški in ženski pe- Ljutomer, mešam bil v 015 ^tuia' tamburaši tt^^er, folklorna skupi- Womer. UH j^ovesnosti so tudi pode-^anja dolgoletnim in športniki, ki so se pomerili na družbeno rekreativnem srečanju upokojencev Podravja, Prlekije in Prekmurja. Pred kratkim ga je organiziralo DU Ljutomer. Zlatoporočenci so dobili priložnostna darila in šopke cvetja. Izročila jim jih je učenka OŠ Ivan Cankar Ljutomer. Upokojneci zlatoporočenci pa so: Frančiška in Karel Ficko, Marija in Martin Frank, Marija in Jožef Gorjak, Marija ČRENŠOVCI - S spremembo prostorskega plana - če jim ga bodo potrdili v Ljubljani - bo v Črenšo-vcih na voljo okrog 12 hektarjev dodatnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, od tega tudi več parcel za romsko naselje. Načrtovana je tudi obrtna cona med Črenšovci in Žižki v velikosti okrog 50 hektarjev. (J. G.) RENAULT avto apartma s klimo Ugodno prodamo uniju zelo ugodno prodamo sedežna garnitura, .inu Pr°stor s pogledom na poletje. . naprava. stereo oprema - in avtomats a * SIT. Pod šifro LAGUNA ALlZt 2.0. Ze za 3.450 Nt • v. • ŽIVLJENJA Naj uživajo tudi tisti, ki ne vozijo. vpstnik, 20. junijajj^j eportaza Ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja in ob 85-letnici njegovega šestmesečnega bivanja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Je bil pesnik Ivo Bmčič Cankarjev sin? Letos praznujemo Slovenci 120-letnico rojstva pisatelja, pesnika in dramatika Ivana Cankarja. Rodil se je na Vrhniki 1876. leta. Le malokdo ve, da je bil v gosteh pri zdravniku in pisatelju dr. Lojzu Kraigherju pri Sv. trojici v Slovenskih goricah od 5. novembra 1910. in do začetka maja 1911. leta. Kraigherjevo vabilo Dr. Lojz Kraigher je vabil Cankarja na večmesečno bivanje k Trojici v pismu, ki je datirano na 10. marec 1910. V njem med drugim piše:»... Saj bi itak bilo dobro, da bi kdo od socialistov malo preštudiral obmejne razmere. Teh ne poznajo niti rodoljubi po poklicu, kaj pa šele Vi drugi! FRANCBKŠT^ JURE Nekdanja Rojkova gostilna pri Trojici katere skoraj vsakodnevni gost je bil nekoč tudi Ivan Cankar. Narodnostni program Tvoje stranke je gotovo idealen, a ne gre samo zanj, gre tudi za taktiko. In v tej pač ne vidim nobenega smotrnega dela. Pridi in poglej! In če Te ne bo zase sram ob tej narodnostni mize-riji na Sp. Štajerskem in Koroškem, se grem obešat.« ”, Vabilo je prišlo, ko je bil Ivan Cankar še poln vtisov velemestnega in ljubljanskega okolja, saj se je 1909. leta vrnil z Dunaja in po desetletnem »potepanju« začel stalno živeti v domovini. In to je bil čas, ko je Lojz Kraigher ustvarjal v nemš-kutarskem gnezdu roman Kontrolor Škrobar. Pisma o strupenem nemškutarstvu Od druge polovice novembra 1910 do druge polovice marca 1911 je pošiljal Ivan Cankar od Sv. Trojice v Ljubljano pisma iz katerih je razbrati, da ga je slovenskogoriško okolje dušilo. Pisma so dragoceni dokument o tem, Sakoje v tistem času vo dilni slovenski kulturni ustvarjalec doživljal in ocenjeval okolje v katerem je Kraigherju zorel roman. Kot je zapisal Franc Zadravec, je med temi dokumenti le kratek odstavek, v katerem je Cankar označil »narodnostno mizerijo« ali nemšku-tarijo slovenskogoriškega trga. Ta odstavek pove, da so bile narodno razdrte tudi nekatere družine. Včasih je namreč Ivan Cankar stopil s Kraigherjem v gostilno nemškutarja pri Sv. Lenartu, čigar sin se je postavljal za Nemca, hči pa je bila zavedna Slovenka. Sicer pa Cankar v teh pismih pripoveduje, da so ondotni kraji »miniaturni«, da so »gnezda«, kjer si ljudje preganjajo dolgčas »s prepiri in prepirčki« in kjer napetost med advokatovo in notarjevo ženo vpliva tudi na politične odnose med Slovenci. V pismih Nini Bergmanovi je takrat Cankar odlično opisal okolje v katerem je zorel Kraigherjev roman Kontrolor Škro-bar. Definiral je moreče ozračje v katerem je edino ženitovanjska »zabava« sproščala iz zadušeno-sti in kjer je duhovna dejavnost sproti zamirala od strupenega nemškutarjenja. Vsak dan na liter vina v Rojkovo gostilno Življenje v nemškutarskih gnezdih na-severni meji pred prvo svetovno vojno je moralo biti za slovenskega intelektualca zares mizerno. In kaj je Cankarju ostalo drugega, kot da je včasih popestril dan z obiskom ljubice, ki je bila učiteljica pri bližnjem Sv. Benediktu. Njen lik je celo zaslediti v nekaterih njegovih literarnih stvaritvah. Vozil se je po Slovenskih goricah s Kraigherjevim kolesljem in si pogosto privoščil požirek dobrega vina, ki ga je bilo v Slovenskih goricah vedno v izobilju. S tem je utapljal svojo bolečino ob narodovi nemoči. Vmes je prebiral Kraigherjev Spominska plošča mariborske podružnice slavističnega društva na nekdanji Kraigherjevi hiši na kateri je ovekovečeno Cankarjevo bivanje pri Sv. Trojici. Cankar si je t^^e več svojo običajno me sOvUstl Posledica je bila, d |enje hladni zimski noči 6spo gove dolge in nic [n rev dnjice na nekem P . na viničarska dec ga dne ravsala za nevs najdbo. Čedna Kraigh«^ služkinja Kraigher je imel su čedno in mar J Po pripovedi sina n ^1 trojiškega gostiln Rojka, seje neko c P ci šušljalo, da po®0^ zakonski sin te j prpc ce pesnik in Cankarjev otrok. R J Kraigherjevi h s 1912. leta. Brncic le» partizan spomlad ^il0 tiješ Bosni. Zanimivo je DljteX vo ime in smisel za ustvarjanje... Skozi ta vrata nekdanje Kraigherjeve hiše pri Sv. Trojici v Slov, goricah je hodil okoli šest mesecev tudi pisatelj Ivan Cankar. nastajajoči roman, dajal prijatelju nasvete, napotke pri literarnem ustvarjanju. In Kraigher je iz hvaležnosti nudil Cankarju brezplačno prehrano v svojem gospodinjstvu. CVETLIČNI FESTIVAL V okviru 2. slovenskega cvetličnega festivala sta sekcija cvetličarjev pri območni obrtni zbornici in soboško Vrtnarstvo organizirala v središču Murske Sobote prireditev z naslovom Cvetje na mizi. S tem so želeli poudariti pomen cvetja, ki naj bo del našega vsakdana. Za konec pa so pripravili še prikaz poročnih šopkov in aranžmajev. M. J., fotografija: JURE ZAUNEKER Še prav malo manjka, pa bo košarica polna slastnjji, zrelih domačih češenj. Prav dobri so češnjevi zavitki pa kompoti pa take in drugačne češnjeve jedi; tu in tam kakšna pa bo ostala na veji in bo škorcu v slast. Fotografija: N. Juhnov Hiša nekdanjega trojiškega zdravnika dr. Lojza Kraigherja še danes trdno stoji sredi Sv. Trojice in je v njej trgovina ter bistro z imenom Cankar. Nad lepo ohranjenimi vhodnimi vrati,, skozi katera je hodil tudi Ivan Cankarje spominska plošča. Nasprotti tej hiši stoji obnovljeno poslopje, zgrajeno leta 1789. To je nekdanja Rojkova gostilna. Sin takratnega gostilničarja že pokojni Rudolf Rojko mi je nekoč pripovedoval nekaj intimnosti iz’Cankarjevega bivanja pri Sv. Trojici. Sosed Lojz Kraigherje za Cankarja plačal dnevno po liter vina. In Cankar se ga je v Roj- kovi gostilni pogosto tako zel. daje obležal pod®1 tam globoko zasmrčal. Po Rojkovi priP^^Lj Ivan Cankar povabljen P 1911. leta v Klemenčičevo« na Zavrh. Klemenčičevi li nekoč največjo krnet«Ja Sv. Trojici in na idihcne® vrhu, ki ležina^0JJ^ venskih goricah je b J trdno zidana in razs In kaj bi tam moški počeli kotPiliž^he vneke® co? In ni čudno, daj svojem tekstu Cank sal:...Z« razlilo se je P dolžni krvi to bozan v /elm in moje misli so odpo^ čudovita pota...« V hiši pri Sv. Trojici, kjer je šest m,ese^ankar. največji slovenski pisatelj je zdaj Bistr junija 1996 eportaža 17 Amerika, obljubljen neskončnosti jih laže-osvojili in si jih podredili. Amerika je pač samosvoj svet, kjer ljudje iz ene skrajnosti radi % 'državnn rez dela, si iz-K^de k^°dporo' Prav Si Sojeni er,m je Ame' ven- Razkošje in nesnaga New Yorka rf Amerika - dežela, ki stoletja vzbuja v človeku pričakovanje m ve-zeljo, videti, okusiti, doživeti in zaživeti drugače, na novo. Ko JUbljena dežela tam daleč za Oceanom čaka, čeprav ze tolikokrat n Sa-na vsakega, ki se poda vanjo, vsa razprostranjena v neskonc-"lh daljavah in širinah, da se v njih izgubi človekov pogled. Razdalje O|)IK ko stopimo na njena tla, za nas, ki živimo v svojem malem sve-> Povsem drugo razsežnost in tudi dimenzija časa začne spreminja-W odštevanje. Za nas so razdalje, ki v Ameriki to sploh niso, in tempo življenja koraka še vedno za spoznanje P0^^; Juk« pa, kot da bi neskončne razdalje ljudi, ki bivajo na tleh oblju-ne dežele, pognale v dir, da bi 1 VsS Običajnega ni, da se trih S?11 Z avtomobilom po hi-z J lr"’ pet'’ šestpasovnicah sv0;e^° dvesto kilometrov do tia i„ kovnega mesta, zjutraj bičainPQp°'dne nazaj, nič neo-stek Sga n' na hišo prilepiti li-in se preseliti v nejše bivanje prijet-ši.^, Zas uzek v bližini bolj-dvehh .neobičajnega ni imeti krajih S’Za z’msk> čas v toplih koncu"1 Za poletie na drugem svoiih^ajepač Amerika, ki v tistiae vedno skriva kotdaklrselitve’ Preseljevanja, Mihove't0 sv°jim potomcem v So se Sk8ene vtisnili predniki, ki neZnan.Z1 st°letja priseljevali v Mink''1’ kije obetal zas-^Ameriff^ življenje. Toda vedno ni ° era Priseljevanja še sPSVar °Jenj^a- Ni potrebno ikih, j 1 P° statističnih poda-^Potnikiu ^e’ da se ozreš po je na m- v 'etalu, in uvidiš, da Večina potnikov, ki ^fiko za zaslužkom 'z sv°je Prve so svojim so-Saiju m.0.rda prinesli zas-'Mlj v m naznanjat, da so ^stoS Potrebno, jim našli 'Sei svojiPreselitev. Amerika v aahmo5nrazsežnosti še vedno S° pripravi°St ?aslužka vsem, ki S ki,a ni delati, in tudi ti- Zr>ajo denar ustvariti Tako majhen je človek v New Yorku med mogočnimi stavbami, ki segajo v nebo in ki so rezultat njegovih hotenj in stvaritev. kupcev v bogato založeni trgovini z živili kjer si elejšo denarnico kupujejo nedeljsko kosilo. LSovi j 1 d ahi k državi ■ . - Sjo^lja ( Sl v vsakem SkoS°cialnod Ug0 ime’ P°' S tllp°rajo PodP°ro, med-% aj0 tUdi nk Vestn0 ■ n°s,i d° in ar°-kle? s°cialn iUdl po sl°’ MSzive S1 lestvici Je Sf Sj? \oni brezdom-JSSnih v^J naP°lnje-p ašč in ’ morda še feSi ^ove^ ra-k > Mihovo Zatoči^ posest iah-lhška^ ’ naJ Pogosteje Slovenska cerkev sv. Cirila v New opravili zadnjo mašo pred začetkom obnove, če ne ... jo bodo prodali brez vprašanja. pod mostovi ali stisnjeno v zakotne ulice. Potem so tu ljudje, katerih življenje je na robu, in samo korak jih loči, da zdrknejo v skrajno revščino. Domovi, postavljeni prav zanje, so polni, so nam pravili. In potem je tu svet povprečnega Američana, kije delaven in lojalen svoji državi, kateremu veliko pomenijo dela prost konec tedna, obisk in druženje v njegovi cerkvi, majhna družinska hišica, obdana z zelenjem, družina, morda še hišni ljubljenec in dober avtomobil. Dan tern vrlim Američanom se začne okoli osme ure, skoraj obvezno s čajem ali kavo pa ovsenimi komiči in mlekom ter sadjem ali sladkim pecivom. Sladko ob koncu zajtrka in kosila ali večerje je kot pika na i njihovi hrani, in odkloniti na primer jagodno tordo s smetano, je za gostitelja malodane žalitev. Delavnik traja do poznega popoldneva, v nekaterih dejavnostih in v želji za boljšim zaslužkom tudi po dvanajst ur. — — Torku, ki bo septembra praznovala 80-letnico. V nedeljo, 9. junija, so v njej . Če bo župniku uspelo zbrati denar zanjo, potem bo cerkev ostala, Zaslužek v Ameriki je skoraj gotovo tisto najpomembnejše, kajti če imaš denar, si lahko plačaš dobro zdravljenje ali po- minja tudi v Ameriki, toda trebno operacijo, otroke pošlješ na znane šole, si lahko privar Steklenica alkohola v žepu zimskega plašča, kovček in dve vreči pa radio v rokah, ki ga je treba naravnati, ter golo življenje - to je njegovo bogastvo. čuješ za pokoj. In v pokoj tam ljudje odhajajo šele v sedemdesetih letih svojega življenja, prej le v primeru, ko so tehnološki presežek. Ob delavniku je zato pripravljanje domače hrane prava redkost. Kokakola in hamburger pa morda še kak čips in čokoladica ali hitro pripravljena hrana za kosilo je v Ameriki običajen način hranjenja. Zato je debelost njihov že kar nacionalni problem. Tako otroci, najstniki, ljudje srednjih let pa tudi stari so zelo številno podvrženi debelosti in pred približno desetimi leti je bil ta problem še večji. Danes se odnos do hrane, hranjenja, do svojega telesa spre- drvijo v drugo. Strogo vegetarijanstvo z uživanjem le presne zelenjave in sadja postaja vse bolj moderno tudi pri njih. Modno je tudi tekanje, toda ne po gozdu in med zelenjem, ampak kar ob najbolj prometnih cestah New Yorka, kjer je imel prišlek občutek, da se mesto duši v izpušnih plinih ter koplje v smeteh in umazaniji. Prebival cev velemesta pa, kot da to sploh več ne moti, ne zmenijo se ne za promet, ne za hrup in izpušne pline, ne za smeti v prepolnih zabojnikih ali razmetanih kar po ulicah. Nedeljski dan, ki sem ga preživela v tem dvanajstmilijonskem mestu, so ljudje preživeli na ulici, se sprehajali z otroki ali prav majhne potiskali pred sabo v vozičkih, se drenjali na veliko slavje, ki so ga v mestu pripravili Portoričani. Le stari, kot da si niso upali na cesto, in ti. ki so na ulice vendar prišli, so se stiskali ob steno in z negotovimi koraki zaobšli guče mladih in razgretih Portoričanov, ki so si za okras okoli vratu omislili kače. Tistemu, ki si je ni preskrbel pravočasno, jo je ponudila v nakup ženska, ki je stala sredi ulice in v rokah držala palice, na vsaki od njih pa se je zvijala privezana kača. New York - zanj pravijo, da sploh ni Amerika, ampak je svet v malem, svet vseh ras in narodnosti, vseh pogledov in veroizpovedi, vseh stremljenj in ravnanj, mesto, polno kriminala, ter na drugi strani mesto blišča, bogastva in denarja, potem številnih muzejev in kulturnega ustvarjanja ter navdiha -so tisto nedeljo preplavili Portoričani. Ves dragoceni nakit, vso tisto zlatnino, diamante in drage kamne, po katerem je del mesta, imenovam Manhattan, tudi znan, so trgovci pobrali iz vitrin in skrili na varno. Policisti v črnih uniformah so varovali vse pomembnejše stavbe v mestu, bili tudi na ulicah in nadzorovali mesto, vozeč se po cestah. V mestu je vrelo, zato je bilo dobro poslušati prijateljski nasvet, da je bolje umakniti se od tam, kjer so se vile skupine paradnikov. Povsem drugačen je svet predmestja, pravo nasprotje man-hattenskega blišča in bogastva, kraja, kjer denar kipi in kjer lahko tudi v nekaj trenutkih skopni. Tam v senci visokih stavb, ki tudi do štiristo metrov visoko štrlijo v nebo, so ulice priseljencev, četrti Kitajcev, Japoncev in drugih narodev. Majhne trgovinice ponujajo ceneno blago, nekaj zagotovo pridobljenega po nelegalni poti, v drugem pa je skrito delo otrok. Po ves dan morajo delati, da morda zaslužijo pol dolarja, ravno toliko, kot v Ameriki stane pisemska znamka. Velik denar, kot ga imajo bogataši, ki si lahko za dva tisoč dolarjev na letu zakupijo članstvo v teniškem klubu, ki ima kar plavajoča igrišča na Vzhodni reki, jim je neznan. MAJDA HORVAT 18 vestnik, 20. junija}^ 'odlistki i; “Pripravil: “Peter “Novak 1. del Popolnoma jasno mi je bilo, da to ne more biti nič znanega, ampak da je to NLP. Ob pogledu nanj me je preplavil občutek veselja, prijateljstva in vzhičenosti nad tem pojavom. Predmet se je zelo počasi premikal, potem je nenadoma izginil. Občutila sem žalost in razočaranje, ker ga nisem več videla. Misleč, da je izginil za rob strehe, sem stekla k oknu na drugi strani hiše, vendar ga tudi od tam nisem več videla in bolj sem gledala, NLP nisem več videla. Verjetno se vam bo zdela stvar čudna, vendar sem jo jaz zares doživela. Da bo stvar še bolj čudna, sem tisti večer nanjo pozabila. Kot da bi šla nekako v podzavest. Spomnila sem se je šele naslednji dan, ko je bila na Valu 202 kontaktna oddaja, posvečena tematiki NLP, in je neka druga očividka omenila izraz 'velika goreča očala na nebu’. Na koncu naj še omenim nekaj, kar je ali pa ni povezano z opazovanjem NLP. Po tem dogodku me je namreč 5 dni bolel želodec in do danes za to nisem našla logične razlage.« Taka je izjava resne 34-letne očividke, ki si je sprva na vsak način le hotela pojasniti, da je videla letalo, nato pa se je sprijaznila, da je videla neznani leteči predmet ali NLP. Zanimiva je njena transformacija ali preobrazba, kar je je predvsem zajelo območje Ljubljane in njene okolice, v času, ko je nastajalo to besedilo, še nismo dobili vpogleda v zainteresiranemu človeku kot tudi širši javnosti neznane informacije. Ena od teh zadeva opazovanje matere in skoraj odrasle hčerke, ki sta, kot sami trdita, videli NLP sorazmerno od blizu v predmestnem območju Ljubljane skoraj z vrha stolpnice. V ponedeljek, 12. avgusta, sta očividki, ki sta želeli biti neimenovani (hčerka je sicer pristala na objavo imena), okrog 20.35 na TV gledali redni program, ko sta nenadoma opazili nepremične luči, ki so bile tako nenavadne, da jima je prizor vzbudil radovednost. Luči naj ne bi oddajale nobenega zvoka ali glasu. Stvar ju je zanimala, zato sta vzeli še celo daljnogled in prizor opazovali kakšnih deset minut. Luči so se zasukale pod kotom 30-35 stopinj. Imele naj bi videz »ovalne torte«, ki naj bi imela v svoji strukturi še celo nekaj, kar sta opisovali kot okenca. Spodaj naj bi bil predmet rdeč, hčerka je to videla nekoliko drugače. Obrisi naj bi bili sedaj zelo dobro vidni. Predmet sta opisovali kot v pest iztegnjeno roko, ne preveč oddaljen. Menita, da je bil predmet po njunem mnenju oddaljen od tal samo kakih 50 metrov, oddaljenost pa naj bi znašala od 200 do 150 metrov, kar lahko to opazovanje že uvršča med opazovanj a NLP-jev in se drugače imenuje bližnja sreča- Umetniška risba primera takozvane zrušitve NLP, ki naj bi se dogodila nekajkrat v zadnjih 48-letih. iz njene izjave jasno vidno. Lahko pa je pri njeni izjavi morda še celo kaj več, ko omenja težave z želodcem. Obstajali so primeri, da so imeli očividci po opazovanju NLP tudi takšne ali drugačne težave. Ne trdim, daje to tukaj tudi dejstvo, lahko pa obstaja neka možnost takega učinka NLP na očividko. Bližnje srečanje prve vrste matere in hčerke ... Ko smo že pisali o najnovejšem valu opazovanj neznanih letečih predmetov (NLP) nad Slovenijo, ki nje prve vrste. Predmet ni oddajal nobenega zvoka. Pri določanju velikosti sta menili, daje bil predmet velik kot dva letalska trupa manjšega potniškega letala, kot je DC-9. Imeli sta prav mešane občutke nekje med strahom, radovednostjo, občudovanjem in razburjenjem. Hčerka Neli si je celo želela, da bi stvar videla od blizu, želela je več in pričakovala še več. Predmet je imel dva močna žarometa in dva manjša žarometa ter veliko lučk, ko se je obrnil, je bilo videti siv obris, deloma so poglede motili in tudi nekoliko ovirali oblaki. (nadaljevanje prihodnjič) »Desetega avgusta 1628 med četrto in peto uro popoldan je potonila nova vojaška ladja VAŠA.« Tako skromno piše v kroniki Stockholma o neki mogočni ladji, ki je potonila na krstni vožnji. Vendar je namesto pozabe iz tega nastala pustolovščina, ki še traja. Po tristo letih se je namreč ladja z imenom VAŠA spet pojavila. Od leta 1961, ko so jo dvignili z morskega dna, pa vse do leta 1990 soji restavratorji vračali prvotno podobo. Stockholmčani pa so ji dodelili častno mesto na otoku Djurgarden, enem od muzejskih arhipelagov blizu starega mestnega jedra GAMLA STANA. Zdaj je vama in je eno največjih videnih čud sveta. Ime je dobila po žitnem snopu, ki sestavlja rodbinski grb vladarjev GUSTAVOV. Z VAŠO je hotel ovekovečiti švedsko vojaško mornarico GUSTAV II. ADOLF. VAŠA je torej v švedskem jeziku izraz za žitni snop. Ob krstu in splavitvi ladje je bil na nogah ves Stockholm. Vsi so ji želeli ugodnega vetra, bila je namreč največja jadrnica na sve-* tu, žal pa so bili priče največji katastrofi. Sunki vetra so ladjo nagnili na bok in ta je nenadoma potonila. Stockholm je zagrnila črnina in po pivnicah Gamla Stana se je šušljalo o nacionalni katastrofi. Pa se preselimo na začetek 17. stoletja in poglejmo, kaj se je takrat dogajalo na švedskih obalah in vzhodnem morju, kot so ga imenovali Švedi, ki so takrat nadzorovali celoten Baltik in dogajanja na njegovih bregovih. Nastopilo je milo skandinavsko poletje leta 1625 in po Gamla Stanu se je šušljalo, da bo njegovo veličastvo kralj GUSTAV II. ADOLF dal zgraditi največjo vojaško ladjo na svetu. Tri leta so žagarji, kovači, vrvarji, mizarji, izdelovalci jader, rezbarji in drugi rokodelci marljivo delali v stockholmski ladjedelnici na projektu bojne jadrnice. V 17. stoletju so bile jadrnice znane kot največje bojne ladje in VAŠA jih je vse s svojimi dimenzijami presegala. Za njen trup so porabili čez tisoč hrastovih hlodov. Imela je do petdeset metrov visoke jambore in njeno zunanjost je krasilo čez štiristo rezbarskih figur in ornamentov, oborožena pa je bila s 64 topovi različnih kalibrov. Delavnice SKEPPSGAR- Kralj GUSTAV H. ADOLF ali Lev s severa, ki je dal zgraditi VAŠO. (Kunstmuseen STOCKHOLM) DEN, kjer je VAŠA nastajala, ležijo na otoku BLASIEHOL-MEN , katerega danes most povezuje s kopnim. Gradbišče je bilo na nasprotnem bregu od kraljevega dvorca. Od tam so ladjo oborožili s topovi in natovorili s strelivom. Nova ladja je vzbujala občudovanje in ponos meščanov, obenem pa je vlivala strah v kosti sovražnikom Švedske. Danski konzul ERIK KRABBE pravi v nekem pismu: »Ve se, da je bila ladja grajena za vojaške potrebe Švedske, vendar česa takega še nisem videl.« Po velikosti in obo rožitvi je torej gotovo presegli3 I vse dotedanje ladje tistega časi' i Imela je 48 topov za krogle, tež- । ke 24 funtov oziroma malo manj I kot 11 kilogramov, 8 topost1 I'^-kilogramsko, 2 za Of-kih' I gramsko kroglo in 6 topov23 I viharne izstrelke. . I Nastopil je težko pričakoval' I ,0- avgust 1628. Oči meščanov I njegovega veličanstva kralja GL I STAVA II. ADOLFA so bile "V' / te v novo bojno velikanko ob št I lavnicah SKEPPSGARDEM j Vse je bilo nared za veliki dogo j dek. Tudi vreme je bilo lepo'3 I Po kanalih je vela rahla sapi33' I Na krovu ladje so se dreni3'1 I množice, med njimi tudi I otroci. Eni so se vkrcavali, W I so pasli radovednost, kajti m3 0 I je priložnosti, da lahko stopiš31 takšno ladjo. V pristanišču je , ladalo nepopisno navdušenje'3 I med množico je završalo, ko)e / ladje zadonelo povelje HANGo I NASORFINGA: ; *Vdiko jadro, srednje jadro. P' I dnje in zadnje jadro j Mornarji so razvili štiri od de j tih jader. Topovi so zagrmi'' j Pozdrav in VAŠA, ozaljšana^ 1 nevesta v praznični obleki, se I Počasi, počasi podala na P 1 pot. . । I Jugozahodni veter je P0^ I jadrnico in že po nekaj sto I trih plovbe je le-ta morala5 P ! močjo sider loviti ravnotežji' I dala so povelja in mornarj' |>j l zvijali in razvijali jadra, ujeli pravi veter, vendar za VAŠA se je močno nagm j bok in nekaj tišočglava mm3 je bila priča veliki katastrom .m j sledila. Samo po eni morski'’ f plovbe se je ladja začela n 1 Potapljati. V morski 8r0^ i)jl I tegnila tudi del posadke. kU I v spodnjih prostorih. (nadaljevanje prib0^ / Od strmenja v madeže do heteronomne slike Pripravil: Robert Inhof 4, del »Nič ne more biti dalje od sprejemanja akademskega klasicizma kot uporaba madežev na steni stimulacije domišljije. Ta postopek sta nadaljevala Goya, eden od najbolj neklasičnih slikarjev, in Victor Hugo, čigar ime nam najprej pride na misel, ko beremo Leonardov opis potopa; le-ta je naredil mnogo čudno vznemirljivih risb iz naključnih kavnih madežev in umazanij. Kakorkoli Leonardo upošteva to kot pomoč domišljiji, ga je njegov osnutek umetnosti prisilil, da je dodal opozorilo, da mora slikar poznati podrobno strukturo vsega, kar želi predstaviti.«32 Strmenje v madeže je verjetno staro toliko kot človeštvo. Človekovo začudenje so povzročile nehotene slike, se pravi slike, ki niso bile ustvarjene z njegovo roko, v katerih pa gre verjetno iskati prvi nagovor k upodabljanju. Človeku so se podobe prikazovale »v podzemnih jamah, v katere se je spuščal (najprej v iskanju plena in zaklonišča, pozneje pa tudi z drugimi nameni, ki jih ni lahko pojasniti), ponujale so^nu jih neravnine in razpoke sten, prav tako pa tu tudi nakapljani stalaktiti, ki so včasih tako varljivo spominjali na mamutov hrbet. Te slike niso bile niti popolne niti verodostojne. Človek jih je dopolnjeval - najprej morda samo z domišljijo, nato pa tudi z linijo in barvo.«33 Po istem načelu so prek mitološkega izročila videli prvi pastirji astronomi v ozvedjih podobe kralja Kefeja, Kasiopeje, Perzeja in Andromede ali etru-ščanski haruspex, človeško usodo, zapisano v živalskem drobovju. Prav tako počnejo tudi tisti, ki še danes razbirajo prihodnost iz kavnih usedlin. Vsekakor smo lahko prepričani, daje strmenje v madeže ali v oblake izkustvo vsakega človeka, seveda v večini primerov zgolj kot zanimivost. Leonar- t»a»dmnnajnhbtt» woum. Albrecht Diirer: Nebesni globus: Severna hemisfera, 1515, lesorez do pa tako izkustvo vpelje neposredno v slikarstvo, in sicer kot nezanemarljivo pomoč slikarju. Navsezadnje človeka še vedno začudijo živali, ki imajo tako možnost prilagajanja okolici, da postanejo docela neraspoznavne, kakor recimo hobotnica ali morski robec Bothus (Rhombus) maximus. Leonardo v zgoraj navedenih odstavkih govori o kategoriji dela oz. delov, ki jih mora slikar v celoti dobro obvladati, kar pa je zopet kategorija celote. To razmerje dela in celote se ponovi tudi v strmenju v madeže. Leonardo nikakor ni mogel spoznati v kakršnih koli že madežih, oblakih, žerjavicah ali potokih nobene stvari, kakršne ne bi že prej poz nal. Tako noben človek šestnajstega stoletja ne bi mogel prepoznati re-• cimo letala iz druge svetovne vojne. Tudi če bi se takšno letalo v tistem času dalo videti, bi ga verjetno še najbolj pronicljivi opazovalec interpretiral v najboljšem pomenu kot križ ali ptico. Samo tisto, kar človek že pozna, lahko prepozna v madežu. Človek mora imeti o tem, kar vidi oz. kar naj bi prepoznal, določeno izkustvo. Ta izkustva pa se lahko presenetljivo razlikujejo. Evropski človek bo tako prikazni, videni v madežu, kakor tudi sliki rekel podoba. Pri tem se omejujemo na nereligioznega človeka ali, bolje rečeno, na človeka, ki pri opazovanju slike ali podobe ne izhaja iz religioznih domnev, kajti za religioznega človeka je stvar povsem drugačna. Velike razlike v pojmovanju slike so, če o njej govori katolik, protestant ali pa pripadnik pravoslavne cerkve. Zanimivo je pogledati razlike, ki jih vidimo med Diirerjevim lesorezom iz leta 1515, imenovanim Nebesni globus; Severna hemisfera M, med ozvezdjem Leva, kakor ga predstavljajo pripadniki plemena Miriti-tapujo 35(b), med ozvezdjem Leva, kakor si ga predstavljajo pripadniki plemena Kobuea (c), in dejanskim ozvezdjem Leva (a). Tisto zodiakalno ozvezdje, ki so ga stari narodi razglasili za ozvezdje Leva, se v posameznih primerih zelo razlikuje v smislu interpretacije. Albrecht Diirer je za zodiakalna znamenja upodobil dejanske, po vsej verjetnosti iz narave prerisane živali in si Leva razlaga kot žival, videno z vsemi podrobnostmi. Povsem drugače pa si to ozvezdje razlagajo Indijanci iz Južne Amerike; oni vidijo v ozvezdju Leva jastoga, videnega iz ptičje perspektive. Kakorkoli že si to ozvezdje različno interpretirajo, vsak vidi v njem žival, ki jo že pozna in kakor jo pozna. O tako imenovanih primitivnih ljudstvih pa nam Gombrich in Jung podajata svoja pričevanja. E. H. Gombrich v svoji knjigi Umetnost in njena zgodovina poroča o naslednjem dogodku: »Nekoč, ko je neki evropski umetnik narisal risbo živine v eni afriški vasi, je pre- (b) in Kobuea (c). ."OsSeM‘ bivalce zaskrbelo, češ če odneseš vso to C od česa bomo tedaj živeli.«36 Podobno P's* d Jung o arhaičnem človeku: »Prav tako m ima primitivni človek bolj izostrena cutn iJSr ali da se kako razlikujejo od naših. To a J i dno prefinjeni čut za orientacijo ali pa vid so odvisni izključno od tega, s ci $e d3 Kadar se znajde v razmerah, ki so karseda počasi in nerodno. Nekoč sem ^0 ' tivnim lovcem, ki so bili sicer ostrooki n3š0,r pokazal ilustrirane revije, v katerih bi vsa-^ nemudoma prepoznal človeške mP? rodci pa so listali in listali po revijah, od njih naposled s prstom pokazal na gj s» fijo in vzkliknil: To so beli ljudje- vsi pohvalili kot velikega odkritelja.« še na' 31. Jack Wasserman: Leonardo da York 1975, p. 2! S2. Kenneth Clark, op. cit., p. 136 „ oS] 33. Mječislav Porempski: Ikonosfera, grad 1978, p.10, cf. ibidem, pp. M „a 34. Albrecht Diirer: Nebesni globus, o ra, 1515, lesorez , Huzija’' . 35. cf E. H. Gombrih: Umetnost grad 1984, p. 104 ■ ..^na i^ ' , 36. E. H. Gombrih: Umetnost i •. Beograd 1980, p. 35 ^šo,Ju • 37. C. G. Jung. Sodobni človek tsc Ljubljana 1995, pp 101-102 ^JOjMo^junija 1996 19 Kujski val, konec šole Vsako leto se na novo izšola veliko policistov. Začelo nas je zanimati, zakaj. Ali obstajajo M povečano proizvodnjo utemeljeni razlogi. Naredimo kratko raziskavo. -Vaša država se veča! To trditev postavlja na laž slovenska oblast, ki je sklenila, da bomo državo prodali tujcem. ' Povečana umrljivost policistov! To verjetno ne ®, saj bi o tem na veliko pisali in pretiravali. 'Policistise hitreje starajo! Poznamo Einstei-^ovo relativnostno teorijo, ko za nekatere čas We drugače. Policisti živijo v svojem svetu, kjer ^adajo drugačni zakoni in pravila življenja. To 1 ategnil biti razlog, ne moremo pa tega z goto-ostio trditi, ker ne poznamo dovolj dobro PA7tVe*^a skr'vnostnega sveta. Morda bo ZU(*) namenila kaj sredstev za raziskavo te teonje. nahv--Venc' 50 čedalje večji lopovi! Ta bo še ajolizja resnici. Da bi obrzdali vse hujši krimi-■ se mora število policistov glede na število minala sposobnih Slovencev povečati na raz- 'd. Tako bo policist držal zlikovca za Števt6’1(0 mu b° Prišlo na misel, da bi grešil, za št iP°trebnih Pol>cistov lahko zmanjšamo ceiše ’ ° držav'janov z imuniteto. To je kar pre-J Prihranek, saj tem kriminalcem policisti nern°rejo nič. to Do^ Za lepoto šlovenskega naroda! Res je, da prim.'^’ nailePši slovenski moški, pravi rasni Sloverkl’ T°da ne Pretiravajmo v tem pogledu, /tp^.rendar potrebuje tudi pametne. freska akademija znanosti in umetnosti) val, nova knjiga Host- P.ando Slivnik nam je odkril veliko skriv-šk0 z vJe i.e »dež Kučanovega klana. To je Kr-°znak° °dco- Njihovi avtomobili javno nosijo ljuje e ™ (Kučanov klan). Hkrati se zahva-Zaslue° 8osP°du Slivniku, ker smo po njegovi tegistr^^re®'eda''’ kaJ pomenita črki MS na mote tablicah pomurskih avtomobilov. Ne sp0(1 dl.drugega kot klan Marka Slaviča. Go-ttared- IVniku bomo v zahvalo poslali zaboj ^shvovice Satanski fiičkec vesnicah so si neke šepetali no ^škoj p- epa s^Je viin zvedlo, ka mojo na mor-‘^‘d' marproški satanisti svoj veki sata- ’ 8 a se srečajo tri šestice. To je blo te 6. 6. so , prleški čehi napravili koroš, pa so rekli: en° ?an do satanovi idoli žrtvovali sata- ^očke ^i'1 dolino. Pret pa so na Piramidi samo a bujii d '’,Sa,ahifčost! Pa orgije bojo tjeden dni. . Sa'ani fienika, ker de se 6. 6. 1996 prvi naro-'!.i■Vot!/a?t(T^OS, “• ‘Samo gdo si nan vujple biti glov- reka Hbr,no šolo pa sen tan čikna pa ^Ibiks, vdshaje boksarfpešico, te pa so pje šli: Sa,cnotalo ‘Želni sa,aha. Gda pa je met trsi neke Pa zamuvilo. Gore na Piramidi pri kape- H pa so zaglednoli hiide sence s prakoli, te so ti pje čehoki vdrapnoli naravnoč dpi v mesto, v nočni 'lokol Amadeus. To je ta n, ge pije navodno marproški rihtar, potli pa ga te v delo dobijo satanistke, pa ga, se ste šteli, doj slečejo no se ž jin fotograferajo. So si rekli, ka so rajši nogi pri satanistki kak oblečeni na Piramidi.Hanzek pa je ša gor na Piramido. Tiste sence s prakoli so pje priletele k jemi no ga opstopile. Špalerje bija okoli. Skoro Jemlje srce palo J'hlače, tak ga je bilo stroh. Pa je ša mujmo. Eden driigega so gledali pa so šli... He, pret šumoj pa so pje prišli za jin trije drugi z nekimi lanci. Te pa se je pje noglo obrna, Pa so se gledali no gledali, no gledali kak mačoki pret kak se začnejo biti za močko. Te pa je le en moli čeh bija, fčista se je pajtla, pita: »Ste morti vi satanist?« Hanzek pa: »Ne. Jas išen sataniste.« Ta moli je reka: »Mi tudi!« pa so šli. Na drugoj stroni šume pa sta pje dvo skočila najega: »Peneze!« Hanzek pa Je zašraja: »Pusta me, jas sen son satan po pol!« Te pa ta pje zbrisala v noč kak pirožleka. Sata-nistofpa je ne blo nigi. M1R0S Lendavski pereči dneva! Spet sem tukaj, (sin 1»° na poHu OP™™!- presneta Za korna pesa) me je prejšnja dva te-ni ?]ala; treba jo je bilo okopati in neb se pa tolažil da l>om vsaj s Otežen a' Pa so 2 Iti^l xame tn Pa vem Mici, ki je enkrat priskoči-^ica 1^91 bi "yixala Pereče ter jih začinila še z \ ’^aJti zei evecla rad (z)vedel, kdo neki je ta ^če^la«, da bi me še kdaj »iz ne- ^sv-^ti nipPa^v uredništvu Vestnika mi ste „ '^Uikje v Pravega imena. Nekaj pa je. strinjaUi°.^i kot ^til« motike. Se bo-p,>letnen "n' S to^e »Pogruntavščino«: v Vkaki ,,nevuje še najlepše s hladnim ^‘Pulihd^’ ^in^Pak se/n Pa uišem le okopaval presnete 'et>hn!U lef)davs^ Parkrat zapeljal tudi kopat. Na »odo v o "pravne enote imamo bazene s f ih treh in Lendavi. Starejši člo-mal<> (po)skibeti za zdravje. ^fiPor e~e ‘h tak- LU delavnikih dopoldne ni ,r>ko ^i.lo d "žival blagodejnost kopeli. m ^°J'm šokmetom, ki le garajo in S/ 'n napiip, 0 st'>rijo za svoje telo. No, ja, Qer Pa na otW ,(>^a ,el° Potrebuje še kaj oritev »kopapalne« (pravilno bi Kujski val, cin cin Nekdo nas je poklical. Želite, prosim? Kličem v imenu skupine vaščanov iz Stročje vasi. Uradno izjavljamo, da policistom prepovedujemo kontrolirati hitrost na ravnem delu ceste praktično zunaj vasi. Naj jo merijo v vasi, kjer so že do smrti povozili otroke. Naj varujejo naše malčke, ne da si polnijo blagajno. Če ne bodo upoštevali naših zahtev, jih bomo povaljali v katranu in posuli s perjem. Tutu, tutu, tutu ... Kujski val, mi ga pa zidamo VGP, Veržejsko gradbeno podjetje Ljutomer, vam ponuja veliko varnejšo in dosti cenejšo vožnjo po gradbišču, kot vam jo ponuja DARS z vožnjo po Sloveniki. Prleki, zakaj bi se vozili po tujih gradbiščih, saj jih imamo dovolj doma. Kujski val, mi ga pa pijemo VŽK veržejska klet vabi! Neponovljiv užitek se je napiti našega vina. Za ta dan boste rešili vse svoje skrbi. Kujski val, spet nove delovne zmage Na lesenem mostičku na cesti Veržej-Dokležovje je bila v navzočnosti številnih uglednih gostov velika slovesnost. V promet so dali sedemdeset centimetrov dolgo novo hrastovo desko, ki je nadomestila manjkajočo razpadlo staro akacijevo desko. Ta velika novost v prometni zgraditvi Slovenije je prihranila več sto gum in platišč. Trak je prerezal g. Drumek. minister za promet in razveze Republike Slovenije. bilo,- kopalne!) sezone vabi plakat, izobešen pri vhodu v kopališče v Petišovcih. Tam sem tudi ves čas poslušal hrvaški Radio Čakovec; drugače je bilo, ko sem se namakal v termalnem kopališču pri hotelu, kajti tam so predvajali Murski val Če bo s klasičnim kmetijstvom in živinorejo še naprej tako slabo, kot je zdaj, mi ne preostane nič drugega, kot da sam poskrbim za zakol mojega 700 kilogramov težkega bika! Sem pa v veliki negotovosti: kaj pa če domači ljudje - možni kupci mesa - ne bodo verjeli, da je moja mrcina normalna, oziroma bodo mislili, da se je tudi njemu zmešalo, pa zato mesa ne bodo kupili. Presneto! Človek se tako težko odloči, kako bi bilo bolj prav! Šele zdaj, ko je že prepozno, sem se spomnil, da bi morda uspel, ko bi dal bika na »roštilj« in ga pekel v bližini cerkvice sv. Vida v Strehovcih, kjer seje v nedeljo na proščenju spet zbralo veliko ljudi. Ja, človek mora vedno poskušati s čim novim, drugače prej ali slej propade. Presneto: življenje je en sam boj, mar ne? (Bralcem, ki ste zasledili nekaj »kletvic«, se opravičujem: naleze! sem se jih ob okopavanju preš ... (oprostite, spet bi mi skoraj ušlo) »cukrovice«. Pokesal sem se in prihodnjič bo moje besedilo očiščeno. NACI atira Porušena idila Idilika vaške gostilne ob dvanajsti uri. Možje, ki so trdo delali od ranega jutra, se zbirajo ob poživilu. Tu so že znane osebe, fotograf Marjan, mesar Lojz, avtor zgodbe in še mnogi drugi občasni gostje. Pri drugih mizah sedijo obrtniki, tihotapci, lokalni politiki, prekupčevalci, klošarji in pijančki. Žensk je ponavadi malo, skorajda jih ni. Vtis patriarhata je "domala popoln. Včasih prisede k naši mizi še kakšen pesnik, propagandist, slikar, poredkoma misijonar. Vedno vse poteka v okvirih neke podeželske idilike. Le ena reč je zmožna uničiti idiliko delovnih mož, ki si za zasluženi odmor privoščijo požirek kave. (Pri drugih mizah imajo drugačna poživila.) Zamislite si kroglične ležaje, nekdo v sredo med ležaje položi lokvanj, ali ananas v košaro čebule, ali zlatnik med zarjavele žeblje. Točno to se pripeti, ko v sredo te idilike udari kot grom z vedrega neba gospa Meta. Gospa Meta je Marjanova 'trenutna soproga'. Kot taka uči na neki šoli in si lahko privošči večkratne vpade v idiliko gostilne Pri vrču. Marjan postane ob takšnih obiskih redkobeseden in otožen, takoj zapade v stanje popolne depresije (kot tista biskajska, ki povzroča slabo vreme v naših krajih). Ponavadi se opraviči, da ima 'nekaj v razvijalcu’ in da mora takoj v temnico, da se 'reč ne bi preveč razvila’. V globoki skrivnostni temi temne komore ali kakor bi dejal oče Mone Lize camere obscure, mu depresija hitro mine. Mi preostali pa moramo zabavati gospo Meto s poučnimi predavanji o vzgoji in reji živali ali rož (Lojz); o temačnih plateh življenja in carstvu pesimizma ji predavam jaz osebno; steklar Nejc govori o temnih plateh zgodovine, ki je pregazila celo velike narode, kaj šele tako majhnega, kot je naš. Pijančki pripovedujejo gospe Meti z naravnost degustatorsko strokovnostjo o skrivnih zvarkih, destilatih in raznih tajnih mešanicah zeli in tekočin na maliganski osnovi. Gospa Meta je kot sonček. Vselej dobre volje, vedno razigrana, vedno nasmejana. Ponavadi pripoveduje: »Polonco bom peljala k solfeggiu, Jurčka k tečaju kitajščine, potem Polonco k baletu, Jurčka pa k ritmični gimnastiki. Medtem bo Marjan obiskal taščo in teto, na koncu bo pobral vse-skupaj in nas odpeljal na koncert pevskega zbora.« . , * Čeprav je gospa Meta kot sonček, ki posije sredi deževnega dne, sreče k Vrču ne prinese. Možje so malo toge nravi, navajeni posedanja, malomarnega govoričenja, čezmernega uživanja poživljajočih napitkov (eni kave, drugi spet česa drugega), včasih tudi kvantanja. Ko gospa Meta končno odide, se k Vrču vrne idilika, spet pade kakšna manj izbrana beseda, kava bolj prija. »Kako pa kaj trenutna soproga?« vpraša naključni prišlek. Marjan se samo zresni in reče: »Naj jo koklja brcne! Dajmo se no Ludviku Novaku, predsedniku velegoričke občine, je uspel veliki met, dal je namreč posvetiti nov občinski mavzolej, v katerem se bo udobno namestila vsa jara gospoda. No, Novak pa le ni kratke pameti in razmišlja dolgoročno. Tako je dal v novi občinski zgradbi urediti namensko sobico, če bi morda nekoč postal župan njegov nasprotnik čebelar, ki je veliki ljubitelj relikvij režimov iz preteklosti. kkk Geza Farkaš - Paradržavni je, ko je izvedel, da bo Brzi kandidiral Smiljo Baranja -Zvezdo, že začel »vrebati« za svojega kandidata Gezo Farkaša - Geza se zeza. Temu se že upira Geza Džuban - Marka. •k-k-k Meščani Sobote so bili nekaj časa v šoku zaradi pristanka balona na zvoniku katoliške cerkve. Prepričani so bili namreč, da gre za svetega duha, ki naj bi v teh birmanskih časih prišel med nje v živi podobi. Toda po šoku so le ugotovili, da ne gre za svetega duha v obliki gorečega jezika, ampak kapitalskega duha, imenovanega Pavlinjek Company. Irk* pogovarjat'kaj bolj veselega.« Borivoj Repe Pismo mojemiposlanci Dragi moj Kovet! Komaj je odišo od nas sveti oča, šteri je blagoslovo našo lejpo domovino, fčasi se je vrejmen popravilo, pa smo mij pavri lejko začali senou kositi pa sišiti. Zaj pa, da smo že tou vejkšitao opravili, vrouče je pa čiduže bole, smo si eto pogučavali, ka bi mogo povedati, naj malo deždja spadne. Sousida Želarova, štera je Uidi v Maribor k meši odila, da je sveti oča ton bito, pravi, ka so se pravi vdrniki preveč ponijžani čujtili, ka tisti, šteri sako nedelo k meši odijo, so ton preveč odzaja bilij, ka so slabo videli sefkiiper, ešče bole slabo pa čiili, tisti preminoučipa zdajšnji rdejči, šteri so somo svoje kapute vb obrnoli, so pa si f prvon rejdi sedeli. Pa med njimi so bilij Uidi tej, ka so nejdu-go toga po televiziji pravli, ka nonč moliti ne vejo, ka so je njuvi sta-riši nej nafčili, pa zato zaj tou nemrejo delati, rajši si ednouk pipo nažgejo. Pa se eti mij si pijtamo, zakoj so pa te ta šli? Ali zato, ka si brodijo, ka njin tou pomore na tej prišestni volitvaj, ka pa nazaj na oblast prijdejo, ka s ten prousti narod pa za somara postavijo? Sousid Vinci pravi, ka smo se preveč lipou vb skazali, seposejdi ge je btio sveti oča, ka se nej šparalo pri nikon, liki se je f takši luksus šlo, kak ešče nindri na svejti nej, čiglij ka prinas pomali trijfrtale lujdi bou tak, ka niti živeti več nedo mogli, pa bi dobro bilou, ka bi se tu tuj nika prišparalo pa ovin dalou. Tisti, ka so f prvi redaj sedeli, so prej ešče k svetomi oči na spouvid odili, pa se gučij, ka njin je nikše pokoure nej dao, tou pa prej zato, ka sp njemi greje y lejvo viijo guča-li, na tou pa bole slabo, čuje, pa zato nej mogo čuti nikaj. Gda je f parlamenti štoj pravo, ka je za driijge bojne prinas državljanska boj-na bijla, so se tak drli kak pasterge na paši, ali gda je tou sveti oča v Maribori pravo tak, ka je cejli svet čilo, se n išče nej oglasa, pa si mijslin, kašo se bojali, ka na ovon svejti nedo v nebejsaj, či on pri ton ta piščavanji kakšo rejč ma. Zaj še je pa zgoudilo tou, do koj so naši tej pregnjejši zagen cajt somo gučali: kcoj so nas zeli, ka so tej pregnjejši podpijsali na seznam čakanja za članstvo v tou Evropsko Unijo. Pa so zaj močni si gratali pa se po prsaj mlatijo, šteri je več zatou doprneso, ali za njej je tou somo folklora. S ten so somo doubili več voutomog na prijše-stni volijtvaj, ali ka tou znamenuje za tiste šteri nemajo dela pa ne-majo skoj živeti, tou se nišče ne pijta. Gučij se, ka soAngležge tou nej ščeli nači podpijsali, ka so naši mogli obečati kelko tej njuve govejdi-ne od vb povejdano nouri krafkiijpimo. Ka je koga ftoj državi briga, či paver nemre svojega goveda pa svinje odati, glavno je, ka se politika dale tira, pa se oblast vrokaj držij. Pa či nikelko tej penzionistof šteri tou najfalejše mesou kipiijejo, štero že prej duže cajta prejk Rusije knon ide od teh engleški krafjkraj prijde nikoga ftoj državi nede glava bolejla. Za to Ti gnes pisen veton pijsmi, ka se gučij ka vnaši fermaj f Soboti da njin za giljžino govejdino skiijajo, več tou nišče ne gej, pa te se lipou ta na odpad zvozijo, kelko prousti lijdi šteri nemajo kaj vla-boško džati, ka bi si bar ednouk na den nikaj skujali, bi tou s haskon pa poštenjon poniicalo. Či je rejsan tou istina, pravo sousid Vinci, ka za podpis moremo zejti nevenkelko tej njuvi kraf doma pa nišče nemre odati zdrave mare, te bi najboukše bilo ka tou se zlifrajo v vašo poslansko kujnjo. Ne boj dosta na sunci, ka te lejko sunčni be-teg zgrabi, tou Ti tanačiva Tvoj Janci Borojčnjek s Čurgove F Čurgovi, junijuša 1996 Jože Kovač - Megatrade je za čas svoje odsotnosti na wimbledonskem turnirju poleg elektronskih varnostnih naprav namestil še dodatne varuhe, ki bodo dan in noč bdeli nad Potrošnikovim imperijem. •kkk Viktor Ketler - Berlusconni je močno razočaran, ko je izvedel, da pri Muri Milan Moreč ostaja v sedlu. S svo-. jim odstopom pri Beltincih je namreč pohitel, ker je hotel čim prej v Evropo. Po temeljitih kalkulacijah pa bi bilo to mogoče le. če bi presedlal k Muri. •kkk Feri Cipot - Finančni, moravski župan, je po obravnavi prostorskega plana že naročil izdelavo nekaj tisoč količkov za določanje novih gradbenih parcel. Kot nam je uspelo izvedeti, je les za količke dobavil Cipot Metalik. **★ Ker se razmere v kmetijstvu slabšajo, Zvonko Horvat - Tmjanski skupaj s prekmurskimi sotrpini razmišlja o ponovni zapori dolgovaške-ga mejnega prehoda. Namesto traktorjev in drugih kmetijskih strojev bodo na mejo postavili bike in prašiče, ki čakajo kupce, ki jih ni od nikoder. kkk Zdravniški konzilij, ki so ga izvolili na zadnjem izrednem občnem zboru kmetijske zadruge Panonka, še ni našel zdravila za ozdravitev tega največjega zadružnega sistema. Iz dobro obveščenih krogov pa se je izvedelo, da je konzilij, ki je bil izbran za tesno zaprtimi vrati pred javnostjo in v nasprotju z zadružnimi pravili, nelegalen, zato proti virusom ne bo učinkovit. KESHM KONJ 20 vestnik 20. junijajj^ ► port ■ Svetovno prvenstvo v spustu ..■ Srebrna medalja Borutu Horvatu Na reki Sanni v Landeku v Avstriji je bilo jubilejno 20. svetovno prvenstvu spustu za kajakaše in kanuiste, kjer je sodelovalo 20 reprezentanc. V Slovenski reprezentanci sta nastopila tudi kanuist Borut Horvat, član BD Mura iz Kroga, in kajakaš Miran Vereš, član ŠD Scott iz Veržeja. Izvrsten je bil Borut Horvat, saj je bil najboljši slovenski tekmovalec na prvenstvu. Uspešno je nastopil tudi Miran Vereš..Prijetno so presenetili kanuisti v moštveni vožnji 3 x C-l (Borut Horvat, Jožko Kancler in Primož Sulič), saj so zasedli drugo mesto in osvojili srebrno medaljo ter za seboj pustili favorizirane Francoze in Nemce. V moštveni vožnji 3 x K-l je Slovenija (Kralj, Vereš, Tuma) zasedla četrto mesto. V tekmovanju posameznikov je prijetno presenetil Borut Horvat, saj je zasedel deveto mesto (12:52,21). Horvat, ki je še mladinec, je tako svojo uvrstitev z lanskega svetovnega prvenstva v Bali izboljšal za dve mesti. Uvrstitev Horvata bi lahko bila še boljša, če ne bi naredil nekaj drobnih napak, saj je bil na uradnem treningu odličen tretji. Uspešen je bil tudi Miran Vereš, saj je kot naš drugi najboljši tekmovalec zasedel dvajseto mesto (12:24,93), kar je doslej najboljša uvrstitev. Čestitamo! Feri Maučec Prva državna nogometna liga Mura tretjič v Evropi, Beltinci tretjič šesti Posvet slovenskih mest* o športu Za nami je prvo leto tekmovanja v prvi državni nogometni ligi deseterice, ki je bilo zelo razburljivo, saj se vse do predzadnjega kola ni vedelo, kdo bo novi državni prvak, kdo bo sodeloval na evropskih pokalnih tekmovanjih in kdo bo moral igrati kvalifikacijske tekme za obstanek v ligi. Pomembno vlogo sta v tekmovanju odigrali prekmurski moštvi Mure in Beltinec. Zanimanje za prvoligaški nogomet je bilo v pokrajini ob Muri izredno veliko, kar zgovorno potrjuje obisk na tekmah Mure in Beltinec. V letošnjem prvenstvu prve državne nogometne lige je soboška Fazanerija pritegnila največ, v povprečju 2500 gledalcev, beltinski park pa kot četrti v povprečju 1850 gledalcev. pa je gotovo vplivala tudi menjava trenerjev med tekmovalno sezono. Najprej je soboškega prvoliga- igrišču ni izgubila niti enkrat. Sobočani so imeli boljši del moštva v obrambi, saj je manj golov Strelci L SNL 13 golov: Hlebalin (Mura) 10 golov: Škaper (Beltinci) 6 golov: Breznik (Mura) 5 golov: Osterc (Beltinci), Alihodžič (Mura) 4 goli: Džafič (Beltinci), Nejman (Beltinci), Kmetec (Mura) 3 goli: Črnko (Beltinci), Gutalj (Beltinci) 2 gola: Bakuia (Mura), Gajser (Mura), Baranja (Beltinci), Cener (Beltinci), Cirkvenčič (Mura), Ilič (Beltinci), Rous (Mura), Kokol (Mura), Baranja (Mura), Cifer (Mura) 1 gol: Herceg (Beltinci), Sirk (Beltinci), Šarkezi (Beltinci), Tratnjek (Beltinci), Belec (Mura), Jeraj (Beltinci) ša treniral Marin Kovačič, potem Zoran Cirkvenčič in nazadnje Filip Mendaš. Ves čas je bil pomoč- Mestna občina Murska Sobota je pripravila posvet slovenskih mest o športu. Udeležile so se ga vse mestne občine razen Slovenj Gradca in Novega mesta, skupaj devet. Obravnavali so finančno vrednotenje programov na državni ravni ter problematiko športnih objektov. V mestnih občinah niso zadovoljni s kriteriji, ki so še v fazi interne uporabe in ki jih je posredoval podsekretar za šport Marko Tršan. Zato so mu udeleženci postavljali številna vprašanja. Za Mestno občino Murska Sobota je pomembno, da je ohranila prejšnji položaj, čeprav ji je postavljena prenizka izhodiščna vrednost, kije skoraj za 100 odstotkov višja, kot jo je upoštevalo ministrstvo, ki pa ni upoštevalo sredstev za naložbe. Tako bo imela Mestna občina Murska Sobota po merilih svoj Nogometne kvalifikacije program, ki je ovrednoten na 52,750.000 SIT in bo še med tistimi občinami, ki dajejo za šport največ sredstev na prebivalca v državi. Udeleženci posveta so si bili enotni, da so potrebne ostrejše metodologije, zato so imenovali posebno delovno skupino, ki se bo dogovarjala z ministrstvom. Tudi problematika športnih objektov je v vseh mestnih občinah zelo pogosta. Tu se zlasti omenjajo lastništvo, najemnine in vzdrževanje. Nekateri udeleženci so [fredlagali, da bi to temo v prihodnje obravnavali po področjih. Zavzeli so se tudi, da bi bile najemnine osnovnošolskih in drugih objektov enake, kot so predvidene v merilih. Dogovor je potreben za objekte srednjih šol, ki so last države. Obravnavali pa so še nekatera druga odprta vprašanja. Ludvik Zelko Nogometaši Mure - tretjeuvrščeno moštvo v I. SNL. Stojijo od leve: Škalič (pom. trenerja), Cifer, Černjavič, Breznik, Bloudek, Alihodžič, Belec, Kardoš, Hlebalin, Cirkvenčič, Bakuia, Tkalčec (teh. vodja), Mendaš (trener); čepijo: Gajser, Rous, Kokol, Brezič, Kmetec, A. Baranja, S. Baranja, Krančič, Nemec. Fotografija: Jure Zauneker Goričanka v tretji, Nafta ostaja v Nogometaši Mure iz Murske Sobote so zasedli tretje mesto z 58 točkami. To je uvrstitev, s katero so v klubu zadovoljni, saj jih tretjič zapored vodi na evropsko tekmovanje - v predtekmovanja za pokal UEFE. Prav gotovo pa bi lahko bila uvrstitev Mure boljša, saj so nekaj srečanj izgubili po nepotrebnem in v zadnjih minutah igre. Na uvrstitev Sobočanov nik trenerja Mirko Škalič. Predsednik kluba je Milan Moreč, direktor Ervin Kerčmar, tehnični vodja pa Zlatko Tkalčec. Sobočani so bili boljši v jesenskem delu prvenstva, ko so bili na drugem mestu in osvojili 32 točk, medtem ko sojih spomladi zbrali le 26. Skupaj so dosegli 15 zmag, 13 neodločenih izidov in 8 porazov. Zanimivo je, da Mura na domačem prejela le Gorica (Mura 29), medtem ko so napadalci s težavo dosegali zadetke in so bili manj učinkoviti le nogometaši Izole in Beltinec. Zanimivo je tudi, da so v spomladanskem delu prvenstva kar štiri tekme izgubili z najnižjim rezultatom 0:1, štirikrat pa tudi zmagali z 1 : 0. Najboljši igralec pri Muri je bil vratar Černjavič, ki je s svojimi odličnimi intervencija- šali. S to uvrstitvijo v klubu niso povsem zadovoljni, saj so na vali več. Bili so blizu ene evropskih pokalov (l°ci a J samo ena zmaga) in tud J kvalifikacijam za obstanek v , Beltinčani veljajo namreč B। od moštev, ki igrajo v 'P^ ligi najlepši nogomet. & menljiva igra na nekatenh tet® je glavni vzrok, da niso J boljše uvrstitve. Beltinca. pričakovano slabo starta* ® na začetku izgubili s Pnmo ®e. Ajdovščine in Rudarje lenja ter bili ob dragoce na domačem igrišču. nih 8 točkah je trenerja dovezo zamenjal Vojis novič, ki je uspešno v0 do osvojitve šestega m j nerju Simeunoviču sta P Jože Sečkar in Slo odan N (vratarji). Predsednik 3 Viktor Ketler, tehnični Janez Breznik. Zarad’kaj tekem vitosti napadalcev so n izgubili po nepotrebne: so bili boljši nasprotn ^ stitev pa je gotovo vp učinkovitost najboljšem Štefana Škaperja, ki je P * tekmovalne sezone do sinili in 25 golov, tokrat Pa drugi ligi Končane so bile kvalifikacije pomurskih ekip za vstop v prvo in tretjo državno nogometno ligo. Nogometaši Nafte iz Lendave, ki so v drugi državni ligi zasedli drugo mesto, so igrali kvalifikacije za vstop v prvo ligo s pr-vouvrščenim moštvom v prvi ligi Korotanom iz Prevalj. Prva tekma v Lendavi se je končala z zmago Korotana z 1 : 0, druga v Prevaljah pa z zmago Korotana z 2 : 1. Gol za Nafto je dosegel Tadič. Tako Lendavčani niso uspeli in bodo moraliN novi tekmovalni sezoni še naprej tekmovati v drugi državni ligi. Nogometaši Goričanke iz Ro- gašovec, prvak prve MNL Murska Sobota, so igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno nogometno ligo vzhod s prvakom ONZ Celje Usnjarjem iz Šoštanja. Prva tekma v Šoštanju se je končala neodločeno 1:1. Gol za Goričanko je dosegel Kosednar. Na povratni tekmi v Rogašovcih pa je zmagala Goričanka z 2 : L Oba gola je dosegel Husar. Tako so se nogometaši Goričanke uvrstili v tretjo državno ligo, kar je lep uspeh. V tretji državni nogometni ligi bo imelo tako Pomurje kar pet moštev: Bakovce, Turnišče, Odrance, Črenšovce in Goričanko. (FM) Nogometaši Beltinec - šestouvrščeno moštvo v L SNL. Stojijo od leve: Tratnjek, Škaper, Boškovič, Pirc, Sirk, Šabjan, Osterc, Simeunovič (trener), Ilič, Gutalj, Sečkar (pom. trenerja), Šarkezi; čepijo: Granov, Herceg, Džafič, Baranja, Godina, Črnko, Jeraj, Nejman, Čener, Gru-škovnjak in Kuzma.Fotografija: Jure Zauneker Pomlad 1996 i 2 3 4 1 JLJ 5 6 Gorica 0:0 2:2 1:1 1:0 0:0 0:1 1:1 0:1 0:0 2:1 Olimpija 0:0 2:2 0:0 2:0 1:0 1:2 3:0 1:3 2:1 5:3 MURA 1:1 0:1 0:0 0:2 1:0 1:1 0:0 0:1 0:2 1:0 Maribor 0:0 1:0 0:1 2:1 0:1 1:1 2:2 1:1 3:0 0:2 Publikum 1:1 1:0 0:3 '3:1 0:0 1:0 2:2 1:1 1:0 2:1 0:1 1:2 BELTINCI 0:0 1:2. 1:2 3:5 2:0 0:1 0:3 2:0 Rudar(V) 0:1 1:1 1:3 0:2 1:0 0:1 2:0 1:1 0:0 0:0 o-cH 0:1 Primorje 1:1 0:2 1:0 1:4 1:0 1:2 0:2 0:1 1:1 4:1 0:0 2:0 Korotan 0:0 0:1 1:2 1:2 0:1 2:2 2:0 0:1 0:5 0:1 1:4 0:0 Izola 0:3 0.2 0:5 0:4 0:3 0:7 1:3 0:5 1:1 0:11 0:3 0:3 mi večkrat navdušil ljubitelje nogometa. Najboljši strelec je bil Rus Hlebalin, ki je bil tudi razglašen za najboljšega pomurskega strelca v prvi državni ligi, vendar s skromnimi 13 goli. Z njegovim izkupičkom niso zadovoljni niti v klubu, zato v prihodnji sezoni nanj ne računajo. Nogometaši Beltinec so tretjič zapored zasedli šesto mesto s 50 točkami. Največjo vrednost ima vsekakor letošnja uvrstitev, saj je sodelovalo le deset moštev, s katerimi so se enakovredno ko- 10 golov. Vseeno Skapervminul teK ^gei ni najboljši strelec nec. . Najboljši igra ecbi)tudiraj' bil Srečko Ilič, k> J OIflursk šen za najboljše®. ? ljg) S igralca v P^i?^ 7aPravilibi pa so si Beltinčani |U pd uvrstitev v jesens stva, ko so osvoji . y spo® Mnogo bolje so L a, k« danskem delu prve« iztržili kar 38 toc • Olimpijski tek v Moravskih Toplicah Športna zveza Murska Sobota je v sodelovanju z zdraviliščem in občino Moravske Toplice-organizirala tretji olimpinjski tek. Sodelovalo je 452 tekačev in tekačic, ki so tekli na 3,7 in 11 km dolgi progi. Med udeleženci so bila nekatera znana imena iz gospodarstva in politike. Nemalo je bilo tudi staršev, ki so tekli z otroki. Posebej velja omeniti organiziran nastop Osnovne šole Kapela, saj ie teklo 5 uči- Mladinci - 1 MNL MS Les 24 18 4 2 99:18 58 Goričanka 2417 1 6 86:52 52 Rakičan 24 16 3 5 86:39 51 Ljutomer 24 15 2 7 91:42 47 Apače 2414' 3 7 91:49 45 Bakovci 24 13 4 7115:47 43 Emal 24 11 5 8 64:45 38 Čarda 2411 310 82:49 36 Kerna 24 9 312 46:73 30 Sirs 24 6 315 74:81 21 Serdica 24 4 0 2054:179 12 Tromejnik 24 3 1 2038:121 10 Lipa 24 2 2 2023:154 8 Mladinci - 2. MNL MS Grad 22 17 1 4122:44 52 Oven 2215 2 5108:38 47 Šalovci 22 13 4 5 72:32 43 Minicom 2213 1 8 88:51 40 Prosenjak. 22 12 2 8 82:75 38 Dokležovje 22 11 4 7 80:46 37 Smaki 22 9 5 8 73:53 32 Lesoplast 22 9 310 93:85 30 Cankova 22 7 510 76:89 26 Rotunda 22 6 01658:107 18 Tešanovci 22 4 31534:127 15 Hodoš 22 0 2 2029:168 2 Karate - državno prvenstvo ——— Matej Škandali državni prvak ne šole državno prvenstvo v katah in borbah za dečke in deklice do 15 let. Karate klub Murska Sobota, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja tako na tekmovalnem teljev in 37 otrok, ter nastop Tekaške sekcije Radenske. Najmlajši udeleženec je bila 4-letna Ksenija Černjavič iz Bakovec, najstarejši pa Janez Kovač iz Murske Sobote, nekdanji državni atletski prvak in reprezentant. Krajšo progo, 3,7 km, je prvi pretekel David Potočnik iz Sebeborec, na 11 km dolgi progi pa je bil najhitrejši Geza Grabar. Letošnji olimpijski tek, kije bil doslej najštevilčnejši, je ob dobri organizaciji lepo uspel. (FM), Fotografija: Jure Zauneker Planinstvo - PD Matica iz Murske Sobote je pripravilo nočni pohod na Bedenik v Kančevce. Sodelovalo je 47 planincev. Krajši počitek so imeli v domu duhovnosti, kjer so jim pripravili sprejem. (T. Horvat) kot organizacijskem področju, je pripravil s Karate zvezo Slovenije v telovadnici soboške tretje osnov- Hokej na travi ---------- Prvič zmagal Lek V prvi finalni tekmi za naslov članskega državnega prvaka v hokeju na travi je Lek iz Lipovec v Predanovcih premagal domači Sobočani so se tudi tokrat odrezali z odlično organizacijo, kar je v svoji sklepni besedi poudaril Triglav s 3 : I. Strelci golov: Maučec, Mesarič in Gabor za Lek ter Fujs za Triglav. Druga tekma bo v soboto v Lipovcih. Državni prvak bo moštvo, ki doseže prvo dve zmagi. —— jlo- tudi predsednik venije, sicer So šček. Sodelovanje cev in tega jih je 171 t k d najt>aJtl)ji I57pavborbah-Muveljavlli v Sloveniji so se ^31^ MateJ mladi domači jebi* spešnejši med nj ;d Škandali,sajjev^ širni dečki za5Lavtiega osvojil nasl°^, uspešm katah pa sta Ren)' ra Ribarski (MuJ*zaSedla starejšimi dekli ‘ katjc, k mesto, in Sašo c^pn0-1 pri malčkih četrt - ska Sobota zasedi^ starejših deklica। • p šihdečkihter tre‘J ah t c ših dečkih Mura-Ken iz M ^ih. bila četrta pri je bil najboljši lecSašoPreg^^ med ml. dečki Mi*!8 Sji sedel drugo me * ’ Murske Sobote P‘ J^dJ st. dečkih je ^at7asedel**>J v kar do 65 kg sto. Karate kluj M bedb ob tej priliki izdal P rezultati. pefj . . Nata^8 fotografij3- u o li i! v f o J j i r 20. junija 1996 Pogovor s kegljačem Haryjem Steržajem Najboljši slovenski kegljač na SP Pragi čt ^rŽaj iz Ljutomera, ja ieha0 °rskega Konstruktor-neib ,naJBavnem2Lsvetov-ginaš n Prvenstvu v Pra- cahieaJ ^S^č- V dvoji- l&aj Z Benedikom podrl ekjnn ^eV ln zasedel četrto, v ifc.^ovanju .je podrl $81 ln Slovenija je s ljepodrl 962 in djipaiezXTStO’Vkombina' »sede deveto2 P°drtlmi Minason^^ svetovnem v H,aryja Steržaja na sicer ke!ljaskem Prvenstvu, vak. Z ni: Udl 'et°s državni pr-^ljaniu'PnSmo se Pogovarjali o stvu. svetovnem prven- K j. "‘Malo c bo gotovo za- bera na™ga Prvenstev? 8ljača v svetovnih »Prv'’* Vne™mladn^SOde^ na sveto-kegljaškem pr-danGladin J983 v Poreču kot Flavije rePrezentance Ju-’lpn° Smo zasedli Ptv° srebrn ’ 'n tako sem osvojil "^Prvenc? ra^aljo na svetov-repre-!0Vnem Drw°S aVde sem na sve-■C,a '990 v tnstVu Prvič nastopil 111 Ekipno nnsbrucku v Avstri-ato in dohii °zasedli tretje me-^•Medn86® bronasto me-^elenajVo°Sa?ezniki sem za' mesto jombinacij' Pa ,°delova| nq °-Leta 1992 sem iei1’PrVenst,SVetovnem kegljaš-^0°s J? ^Bralislavi, kjer ? topila °JltVi Slovenija pr-v veHko veselje aVniprVak’Toje bil zi?61” PrveJ'?^1 uspeh na sve-(H^daljov^ Sa'sem dobil u er bronast eklPn’ konkuren- SOd^me«111^ pa sem zase' k5 *Oval na °' Leta 1994 sem C-^stvuTt07,?em key'jas-kjer V kudwigshafnu v ^BedE^d^gičbobil ■ lovenija je nam- reč drugič zapored postala svetovni prvak. V dvojicah sem skupaj z Benedikom zasedel e-najsto, v kombinaciji trinajsto in med posamezniki petnajsto mesto. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi pa mi je za las ušla medalja. Tako sem doslej sodeloval na petih svetovnih prvenstvih ter dobil dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo.« - Kako pa je sicer bilo na nedavnem svetovnem kegljaškem prvenstvu v Pragi? »V Pragi nisem dosegel tistega, kar sem pričakoval in kar sem bil sposoben doseči. Moram pa povedati, da je bilo kegljišče na zadnjem svetovnem prvenstvu tako pripravljeno, da je bolj ustrezalo tekmovalcem z močnim metom, manj pa tistim z večjim tehničnim znanjem, tako daje o uvrstitvi odločala sreča. Večina kegljačev meni, da za kegljanje to ni dobro. Kljub vsemu pa bi z malo sreče lahko prišel do medalje, saj sva z Benedikom v dvojicah zaostala le za pet kegljev. Sicer pa je bilo na svetovnem prvenstvu v Pragi okrog deset tekmovalcev zelo izenačenih, tako da bi vsak od njih lahko postal svetovni prvak.« - Letos so predvidena še nekatera pomembna tekmovanja. Katera in kaj lahko pričakujemo? »Res je. Letos sta na sporedu še dve pomembni tekmovanji. Ekipa Konstruktorja bo sodelovala na tekmovanju za evropski ekipni pokal v Mariboru, na Du- ► port Feri Maučec Med junaki naju pa bo svetovni pokal posameznikov - državnih prvakov. Upam na medalje. Začelo pa se bo tudi prvenstvo v prvi državni kegljaški ligi.« - Pa še pogled naprej. Kakšni so načrti? »Čez dve leti bo svetovno kegljaško prvenstvu v Celju. Vemo, v katero smer gre svetovno kegljanje, zato se moramo dobro pripraviti, saj bi doma morali osvojiti medaljo. Želim si tudi, da bi kegljanje uvedli na olimpijske igre, kjer bi rad nastopil.« Feri Maučec II. DRL - ženske Žalec B Branik B Vegrad B BAKOVCI Lisca Ptuj 16 13 16 11 16 12 16 16 16 kegljaškega športa Marika Kardinar v Celju, Hary Steržaj v Mariboru V letu 1987 je svetovna prvakinja in rekorderka Marika Kardinar iz Dobrovnika v ekipnem delu prvenstva tekmovala za Kegljaški klub Konstruktor iz Maribora in kot najboljša tekmovalka v ligi podrla 1734 kegljev. Nato pa je prestopila h kegljaškemu klubu Emo iz Celja. Hary Steržaj iz Ljutomera, član Radenske, pa je prestopil h kegljaškemu klubu Konstruktor iz Maribora. Hary Steržaj drugi v Jugoslaviji Na članskem kegljaškem prvenstvu Jugoslavije za posameznike, ki je bilo v Celju, je dosegel leta 1987 lep uspeh Ljutomerčan Hary Steržaj, član maribor- rju Bratstva in enotnosti v Beogradu, kjer je Slovenija zasedla prvo mesto, in podrl 982 kegljev kot drugi najboljši v reprezenatnci. Hary Steržaj je bil najboljši tekmovalec v reprezentanci Slovenije na četveroboju reprezentanc Bavarske, Dunaja, Szegeda in Slovenije v Strunjanu, kjer je podrl 927 kegljev. Kardinarjeva in Gobčeva prvakinji Jugoslavije Na kegljaškem prvenstvu Jugoslavije za ženske dvojice, kije bilo v Celju, sta se izkazali članici Ema iz Celja Marika Kardinar in Tanja Gobec, saj sta postali s 1824 podrtimi keglji prvakinji Jugoslavije za leto 1987. Na kegljaškem prvenstvu Jugoslavije za posameznice, ki je bilo v Osijeku, je Marika Kardinar z 882 podrtimi keglji zasedla peto mesto. Marika °d tod in tam diru' V nedeljo, 23. junija 1996, ob 13.30 bo na Janževen Vrhu .’ci bod0 n V m°tokrosu pred počitnicami, ki bo odločila, kateri tekmo-“«0suna^dstavljali Slovenijo na pokalu narodov, največji dirki v mo-. 'z vsake države namreč sodelujejo po trije vozniki, a gladek, bodo tekmovali motokrosisti v razredih 60 m 80 ccm -s^d nii F Clani v 80’ 125 in 250 ccm- PrijavUcnih je 96 tekmoval-rtesU. 011 Vs' najboljši. (JV) v °vir ' V Kamnici pri Mariboru in Gotovljah je bilo tek-čakeKkPuSkak°vanju ovir. Med 25 tekmovalci so sodelovale tudi Urska Sobota grad Rakičan in se lepo odrezale. V Kamnici o “dete^J6 Rltazala Maja Vohar (Blacky Barry), saj jev kat A2 med (?a' V kat ?sedla prvo mesto, v kat. L/Ma pa je bila s Fjurfretterjem k r^Pa4vA1 je Katarina Magdič (Dural) dobila 3, Monika Manc ? 1 kOnl^enske točke. V Gotovljah je Monika Maric (I argo) v trinai a tekmovanje brez kaz. točke. Maja Vohar pa je v ka 0 'tl štirinajsto mesto. Kol Sarski maraton Ajda v>liF esatski v J ^je^^tavs^^^ovci je organiziral pod pokroviteljstvom Zdra-Jes°dei°Za drž’ °pbce h- kolesarki maraton Ajda. Na tekmovanju, ^iki J°valo 31^1?0 Prvenstvo rekreativcev, veteranov in študentov, J^aton, । esarjev, ki so vozili mali maraton, 40 km. in B knt. Najstarejši udeleženec je bil 73-letni Rudolf A °bote, n’a'udeleženka 64-letna Kristina Horvat iz ni kateen-^' udeleženec pa 5-letni Igro Arvaj iz Veržeja. TeL^^ičev^1 je pr' m°ških zmagal Tekavec iz Velenja, pri d dclo n .°v3nje a 'Z Stahovice, druga pa je bila Nikičeva iz Belti-k 'boljši s^ lepem vremenu in odlični organizaciji lepo 0 dobili nagrade, vsi udeleženci pa spominske me-FM, fotografija: Nataša Juhnov Novo mesto 16 MOBIX 16 Brežice (-7) 16 in. DRL Prevent B 16 Moškanjci 16 RADGONA 16 Ptuj B 16 Vuzenica 16 8 8 7 4 2 3 1 2 0 1 1 1 1 1 0 2 3 4 7 7 8 11 449:315 27 342:272 24 420:351 24 407:381 17 369:321 17 348:384 15 319:416 9 13 306:395 5 13 169:294 0 skupina M 12 9 6 4 2 2 2 4 3 3 2 5 6 9 1 1 484:394 26 405:373 20 447:432 16 372:435 11 361:435 7 SRL vzhod II-kadeti RADGONA 10 A. Besednjaki0 KROG POLET 10 10 RAZKRIŽJE 10 POMURKA 10 8 6 6 5 2 0 2 2 1 0 0 2 3 5 7 254:15318 231:176 14 218:19813 189:16810 208:227 5 0 10143:321 0 SRL vzhod - st. deklice Žalec Vegrad Šmartno Sranik MOBIX Ptuj Branik B 14 14 14 14 14 14 14 BAKOVCI 14 12 11 9 8 7 5 2 0 1 0 0 1 1 0 0 1 3 5 5 6 8 12 14 278:133 279:173 180:157 258:217 186:191 224:231 91:212 74:256 25 • 22 18 17 15 11 0 0 Spidvej - Speedway team iz Lendave organizira v nedeljo, 23. junija, ob'16. uri v Petišovcih drugo dirki v spidveju za državno prvenstvo dvojic. Na sporedu bo 21 voženj. Sodelovalo bo sedem dvojic iz štirih slovenskih klubov. Za Lendavo bo nastopila mešana dvojica Jože Koren in Zlatko Krznarič. (AM) Atletika -------------------- Nogometaši Dobrovnika so pripravili prisrčen sprejem Mariki Mardinar, ki je na svetovnem prvenstvu v Miinchnu osvojila naslov svetovne pr- vakinje in svetovne rekorderke. skega Konstruktorja, saj je podrl 1905 kegljev in zasedel drugo mesto. Milan Kovačič (Radenska) je bil štiriindvajseti. V tekmovanju dvojic za prvenstvo Jugoslavije, ki je bilo v Sarajevu, je Hary Steržaj skupaj s klubskim kolegom Bojanom Pihlarjem zasedel šesto mesto. Steržaj je podrl 929 kegljev. Hary Steržaj je kot član slovenske reprezenatn-ce sodeloval na kegljaškem tumi- Kardinar je sodelovala na mednarodnem tekmovanju Za trofejo Jugoslavije na Rabu in z 879 podrtimi keglji zasedla tretje mesto. V mešanih dvojicah pa je skupaj z Darkom Bizjakom podrla 1353 kegljev in zasedla peto mesto. Marika Kardinar je kot članica slovenske reprezentance sodelovala na kegljaškem turnirju Bratstva in enotnosti v Novi Gorici, kjer je Slovenija zasedla prvo mesto ter Kinologija Žekševa psarna prva Na Ptuju je bila prva državna specialna razstava nemških ovčarjev, ki jo je pripravilo Kinološko društvo Petovia. Med 100 prijavljenimi psi iz 6 držav so sodelovali tudi kinologi iz Pomurja in dosegli odlične rezultate. Sodil je Teo Lugbauer iz Nemčije. Največji uspeh je skupno prvo mesto Žekševe psarne Janeza Žekša iz Malih Bakovec. Sicer pa so prva mesta v posameznih skupinah zasedli: Sindi od Žekša (J. Že-kš) med psicami, Rex od Žekša (B. Rožman), Plix od Žekša (S. Zemljič) in Pino Nemcov (B. Purgaj) med psi. Drugi so bili: .Supra od Žekša (T. Madžar) in Palme od Žekša (B. Ploh) med psicami ter Solo od Žekša (G. Šavel), Solo od Žekša (M. Gomboc) in Liler (J. Žekš) med psi. Tretji sta bili Ela (D. Lukas) in Ronda Podcenerska (B. Purgaj) med psicami. Četrto mesto je zasedel Polo od Žekša (J. Žekš), peta sta bila Ronda Termalna (K. Benko) in Ronda od Žekša (J. Žekš) med psicami, šesti pa Eros (A. Hojs) med psi. V Feldstettnu v Nemčiji je bila ob 25-letnici kluba jubilejna razstava nemških ovčarjev. Med 157 prijavljenimi psi sta bila tudi povabljena psica Sindi od Že- ■ f Uspeh Jožice Šiftar v Švici V švicarskem Bilu je bil 39. tradicionalni ultra maraton, tek na 100 km. Med 6.000 tekači in tekačicami je sodelovala tudi priznana pomurska tekačica Jožica Šiftar in dosegla velik uspeh. V absolutni kategoriji je bila 203., v ženski konkurenci je zasedla izvrstno 1 L mesto, v svoji starostni kategoriji pa je bila celo prva. Šiftarjeva pa se že zavzeto pripravlja na letošnji tekaški maraton na 42 km v New Yorku, katerega se je nameravala udeležiti že lani, a je izostala. Tek v Švici je pokazal, daje Jožica Šiftar dobro pripravljena, zato tudi na največjem tekaškem maratonu na svetu pričakuje dobro uvrstitev. podrla 461 kegljev, kar je bil najboljši rezultat na turnirju. Marika Kardinar je bila najboljša tekmovalka v reprezentanci Slovenije na četveroboju kegljaških reprezentanc Bavarske, Dunaja, Szegeda in Slovenije v Strunjanu, kjer je podrla 437 kegljev. Na lestvici Kegljaške zveze Jugoslavije je bila Marika Kardinar leta 1987 razglašena za tretjo najboljšo tekmovalko s povprečjem 441 kegljev. Leta 1987 je bila Marika Kardinar tudi prvakinja Slovenije. Na tekmovanju v Kranju je podrla 1717 kegljev ali 25 kegljev več kot drugouvrščena tekmovalka. Radenska peta V tem času so kegljači Nafte iz Lendave uspešno tekmovali v medžimurski kegljaški ligi, saj so v ekipni konkurenci zasedli tretje mesto. Med posamezniki sta bila tretja Dušan Radakovič pri članih in Ladislav Šinko med veterani. Lendavčani pa so uspešno tekmovali tudi v pokalnem tekmovanju. Poleg tega je Kegljaški klub Nafta iz Lendave tesno sodeloval s kegljači ZTE-ja iz Zalaegerszega iz Madžarske, s katerimi so se srečevali vsako leto. Lendavčani pa so imeli težave s kegljiščem, saj njihovo ni bilo primemo za prvenstvena tekmovanja, zato so morali vsa srečanja odigrati v Čakovcu. Za Nafto so tekmovali: Žalik, Felšo, Vučko, Kopinja, Radakovič, Horvat, Peric, Matko in Kerman. Kegljači Radenske pa so leta 1987 tekmovali v prvi slovenski kegljaški ligi in zasedli peto mesto ter za las zgrešili priložnost za uvrstitev v prvo zvezno kegljaško ligo. Za Radensko so tekmovali: Miro Steržaj, Hary Steržaj, Kovačič, Drvarič, Kučan in Horvat. (Nadaljevanje) kša, ki je zasedla odlično tretje mesto, kar je bilo prijetno presenečenje, in pes Liler, ki je v močni konkurenci zasedel deseto mesto. Oba psa Sindi in Liler bosta sodelovala na svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Nemčiji, tako daje bila to nekakšna generalka, saj so sodelovali skoraj vsi najboljši. (FM) 'jv F * Tekmovalke Kluba športno-ritmične gimnastike Murska Sobota, ki so na nedavnem državnem prvenstvu skupine C ekipno in posamično (Praprotnik) osvojile naslova državnih prvakinj. Stojijo od leve: Tina Spilak, Nika Varga, Valentina Jordan Kovach (trenerka), Mirica Marič in Anja Koudila; klečijo: Tamara Nešič, Ana Praprotnik in Nuša Caf, manjka Maja Prettner. e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, kar ti lahko samo škoduje. Najbolje bo. da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič prizanesljiva. B1K i ) Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj Je P°d PePel°m preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, -?•* vendar boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: Nikar se ne zatekaj v stalne depresije, saj to ni pravi način za reševanje težav. Sprejel boš povabilo prijetne osebe, s katero bi si želel tudi kaj več. Seveda bo to odvisno le od tebe in tvojega nastopa. DVOJČKA Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, drugi dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. RAK Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo in končno mu bo uspelo. On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še lep čas lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel tako v ljubezni kot tudi v poslovnem življenju. LEV Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se zlepa ne bo več ponovila. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. Ko pojdem v Maksim -- DEVICA Ona: Ker si si premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev ... TEHTNICA Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v normalnejše vode - obeta se vama prav prijetno potovanje, od katerega lahko imata korist oba. ŠKORPIJON Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimi vega. On: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalim položajem, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli STRELEC Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehodna. Seveda to še ne pomeni, daje ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. KOZOROG Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo videlo tudi na tvojem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Obodbje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo povabila na potep, od katerega de boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil. VODNAR & ' . 1 W O”* *e enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka P°novno Pridobi. Bolje bo, da poskusiš gF tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko, več * možnosti, kot si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdravniku. On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija RIBI Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerice so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. Idila na svili Xian, nekdanja kitajska prestolnica, je tudi središče slikarstva na svilo. Uokvirjeni idilični prizori iz kitajskih pokrajin so vedno znova moderni. Take slike krasijo sprejemnice zasebnih poslovnežev, restavracije. Odrinjeni na rob Aboridžini, prvotni prebivalci Avstralije, živijo danes povsem na obrobju družbe. Pot iz revščine in zaostalosti uspe le redkim, drugi pa životarijo sredi dosežkov 20. stoletja, ki neusmiljeno odriva v pozabo tudi njihovo več tisoč let staro kulturo. John Howard skuša sicer pravice Aboridžinov in drugih manjšin urediti s posebno zakonodajo, a vprašanje je, če se bo s tem kaj spremenilo. Tako pravi pesem iz znane operete. Maxim, najslavnejša restavracija na svetu v Parizu, je slavil stoletnico. Iz navadne krčme, v kateri so popivali ko-čijaži, se je razvija v lokal, ki ga obiskujejo najbolj znani in slavni ljudje, poleg njih pa še tiski, ki bi bili radi videni. Začelo se je pravzaprav s škandalom v času, ko so pridne in strogo vzgojene žene preživljale večere doma v krogu otrok in služinčadi, njihovi malo manj načelni možje pa so se z ljubicami zabavali v »pokvarjenih« lokalih. Rdeča in temperamentna Irma je bila ljubica grofa Antoana de Contabesa. Nekega dne pred sto leti jo je grof povabil na intimno veče- letališke čakalnice in tudi kitajske domove. Izbira je pestra, cene pa primerne za vsak žep. Sliko na svili, ki sicer nima posebne umetniške vrednosti, lahko dobite že za 75 juanov ( okoli 9 dolarjev ), za največje pa je treba odšteti blizu sto dolarjev. rjo, toda lastnik ugledne Cafe de Pariš je par milo prosil, naj zaradi njegovega ugleda zapustita lokal. Besno sta zapustila, lokal in se ustavila v umazani krčmi, ki je slovela samo po dobrem pečenem krompirčku -pri Maximu. Intimna večerja dvojice v čudovitih oblekah med navadnimi pariškimi vozniki je vzbudila tolikšno pozornost, da se je začelo o tem lokalu govoriti in ga opravljati in seveda obiskovati - legenda je bila rojena. Danes je Maxim edini kraj, kjer lahko vsak navaden smrtnik, če le ima dovolj denarja, obeduje tako rekoč s kralji in znanimi ljudmi. Ko je bil znani komponist Lehar še mlad in vestnik 20. junija 1996 V tiston časi, gela so se maturanti malo vO meta na) bi bitij prpravlem za zrelostni izpiti 3e ; glas v prekmurščini napovedo, ka je v Pomurskon nalečena bomba. Samo nej je pravo ka čokoladna, se je tak čulo ka je ova prava, štera dujne. S ko f pamet zeli, ka je nekši frajer samo ščOu de firme malo pauze napraviti, policajon pa delo-je biiu tak čemeren, ka čl bi v tiston momenti 1 zgrabo, šteri se tak zeza z resnimi lidmi, 151 J vilja prepikno. Mislo je pa pri ton jajca. Jako je pa biiu čemeren, gda je zvedo, kak je n j M tretja sousida pri doktori v zdravstvenon Soboti opravila. Tan je povejdala, ka ma na klopa, pa ne vej, ka naj napravi, zna pa, ka 1® 0(j nevaren, pa ga trbej znati vkraj spraviti. E dvej doktorof njoj je pravo: "Pa ka mislite, ■ van jes klopa doj s kouže vlejko?" Povedo naj ga doma malo z oljon namaže, pa si ga naj tou - s kouže na hrbti. Una je povejdala, ka či Dl v lej ko sama s hrbta žela, ne bi šla tak o in Zdravstveni dom peški. Oprvin san sama, ob na slabo vijdin, ob tretjin pa nemren glavč pa .ja hrbet zastlknoti, ka bi si tou lejko sama nalU3toj tak, ka ne bi klešče od klopa v kouži ostale. njenoj pajdašici, štera je pa sploj gor prišla f v tou klop, pa tak roke letijo, ka kumaj z ž tanjer trufi, nej pa ka bi klopa lejko s e s potegnola. Šla je domou s klopon na hrbti, pa $ v8 pomočjof sorodstva s sousidnje vesi klopa s k aVj spravili. Zdaj pa čakajo, či se rdeči kolobar tan okoli ge se je klop notri zagrizo, Pa imer znali, ka je okužena z boreliozo. Te de pa te p že za doktora, šteri de njoj pravo: “Ge ste.?opa s dugo odili?" Bela zna, ka doktori nej mus človeka cukati, tildi psa nej, pa višij tildi nej-kak človik bi njoj lejko pomogo. Brat Džou Zlasti poleti so ose v veliko nadlego, saj se ra ® Naokrog vsega, kar diši po sladkem. Pri pripravljanju de ali želejev pa so še posebno sitne. Boleče vas Pičijo. . razgrejete Iz kuhinje jih preženete, če v ponvi močno maščobo in na njej zarumenite čebulne obročke,^ vonj ne prija. Osin pik je volj boleč od čebelinega. po nesreči piči več os, pojdite raje k zdravnik11' ' pomaga, če na pičeno mesto damo obkladek s ki Nekoč za česane, danes -........Vu^M**«** Tržno gospodarstvo prodira na vsa področja kitajskega življenja, tudi v gostinstvo. V Pekingu rastejo restavracije kot gobe po dežju, uspešne pa bo- reven, je povabil ženo v Maxim. Toda račun je bil prevelik za njegov žep in direktor, ki je razumel stisko mladega moža, je bil velikodušen in diskreten. Računa Leharu ni bilo treba palačati. Velikodušnost se je direktorju splačala, saj je z Lebarjevo opereto Vesela vdova postal nesmrten. Lokal je bil 5 1 let last modnega kreatorja Piera Cardina. Letno ga obišče kakih 85.000 gostov, ki popijejo 21.000 steklenic šampanjca. V ogromni vinski kleti je skrbno varovanih 115.000 steklenic vina. Navadna večerja stane 80 mark, najdražja pa tudi prek 1000 mark. O popularnosti Maxima govori tudi podatek, da je za Silvestrovo noč leta 1999 že danes razprodana vsaka miza. do le tiste, ki bodo neW tujim gostom po^11 posebnega. iz pekid Podjetni g°sUln‘„remilv^ gaje restavracijo p Ujap gu dinastije Ming. istr hrano, s kakšno so n poIJ1)Sli-gli kitajskim cesarjem • čaje očitno uspela. / 20. junija 1995 Čopiči, kako izbrati pravega a vsakogar nekaj Plesni na živilih i / 11 ij 1’ r li- Če boste letošnje počitnice preživeli doma in se nemara odločili za pleskanje stanovanja ali pohištva, si morate za takšno opravilo izbrati pravi pribor. Nekaj nasvetov vam ne bo odveč. Čopiči se razlikujejo po ob-Wtiin materialu, iz katerega 50 izdelani. Kljub najrazličnejšim valjčkom, pršilnim Pištolam in blazinicam je čopič še vedno klasično orodje za barvanje in laki-tlnje. “^(okrn P° talni) °°8h’ Ploščati, o-p° velikn^- > e’ In seveda gličopič ^asični okro-to vložekT >V sredlni šče-zbiralnik ‘ Ut°Vine’ ki Je Pri pl°’ 2bira barvnihje prost°L ki "»ed Posam Sama razda|ja sčetin^^zmmi snopiči k()nierneiP „ Se barva ena-etinah in en°?Zdeli po šč' ’a Podlag akomeri’o nanaša Lacija čopiči so "“^Poseh °beb sistemov in ^za bar^P^en rezer-lahko tOpni laki ki'1” skupine: vodo-^Pa 1Z umetnih smol, Sredstvazales,disper- zijske barve. Na to pazite, ko boste^kupovali čopič, ker mora biti primeren za vrsto barve. Nekaj praktičnih nasvetov: Po prekinitvah dela ali po delu moramo čopič takoj oprati. Čopič nikoli ne sme stati na ščetinah. Na sliki vam predstavljamo nekaj vrst čopičev. posuje kopalke udobne "Spelji ve HjjjjM • Obirat« 1 kokethk° med strogo adetskn l ° ,Srebr|1kasti‘ I^^ratk ehmi’ posut‘-J^inS^^ičnove-Ka^ °Stn° tr°PSki’ b^ščamoS' boste izbrali, i?ne sadja Menjave •'"it '"'liti 120 236 718 260 350 650 240 140 590 360 250 '""Hie "•»«N IM hr.^,'^'960 "■ ■ 250 '"«1 btr'11"1 33“ "RiUir J« "lili ' 120 420 %» . b Rhu! 170 120 310 180 260 190 100 180 530 580 18 Radgona Ljutomer 220 200 240 220 200 200 350 290 600 600 600 600 400 400 250 230 520 580 350 250 240 240 990 320 330 490 480 60 40 150 140 180 150 490 460 300 250 380 300 200 190 100 120 200 210 499 550 500 580 20 19 Odkrito zdravilo za ulkus Kombinacija dveh zdravil naj bi v bližnji prihodnosti trajno pozdravila trebušni ulkus, je sporočilo ameriško ministrstvo za prehrano in zdravila. Odločitev, da bo družba Astra Merck Inc lahko prodajala zdravilo za ulkus Prilosec v kombinaciji z antibiotikom, imenovanim Bia-xin, ki ga izdeluje družba Abbott Laboratories, bo milijone obolelih rešilo bolečin ter dolgotrajnih zdravljenj. Ob sprejetju zdravila seje ministrstvo zahvalilo dr. Barryu, ki je leta 1983 ovrgel petdesetletno domnevo, da ulkus povzročata stres in preveč želodčne kisline, ter dokazal, da bolezen povzroča bakterija H. pylori. Danes zdravijo ulkus tako, da z zdravili poskušajo ustaviti kislino, kar pa lahko traja več let. Po novem naj bi bolniki jemali skupaj novo zdravilo in antibiotik. Prilosec zniža količino kisline, da lahko antibiotik pobije bakterije. Druge farmacevtske družbe upajo, da bodo kmalu našle podobna zdravila. ^SKA SOBOTA Cvetkova 2, tel.: 31 760 ‘^CIJSK^00 A prodaja barvnih televizorjev gorenje, ^endodatni popust ‘‘^Pčnlh BAR*NIH TELEVIZORJEV GRUNDING In drugih SE VAŠEGA OBISKA! £*ESTOBE DO 5 % POPUSTA! ^MERKUR Kaj lahko še rešimo? Kruh: Če je čez noč nastalo le majhno plesnivo mesto, zadostuje, da ga na široko obrežemo. Marmelada: Samo pri običajnih vrstah z veliko sladkorja zadostuje, če plesen na debelo odstranimo. Pri manjši vsebnosti sladkorja živilo zavržemo, prav tako doma narejene marmelade, za katere ne vemo, koliko sladkorja vsebujejo. Sadje, zelenjava, kompoti, sokovi: Tudi gnila mesta lahko vsebujejo glivične plesni. Pri jabolkah zadostuje, če gnilobo temeljito obrežemo, vse drugo sadje ( ki ima veliko soka ), denimo breskve n hruške, pa tudi paradižnik, sodi v smeti. Kompot, sokove ali sirup s plesnivimi madeži vržemo stran. Salama in šunka: Pri sušenih živilih (ki vsebujejo malo vlage) načeto plast obrežemo. Sicer vržemo stran. Bela plesen na salami je žlahtna, problematična pa je plesnivost drugačnih barv. Sir, mlečni izdelki: Jogurt, skuto in druge izdelke zavržemio. Težja je odločitev pri siru, kajti žlahtna plesen je sestavni del nekaterih med njimi. Če ne vemo, od kod izvira plesen, če je starejša ali če je nastala v embalaži, sir vržemo v smeti. Vinski zamaški: včasih začno plesneti od zunaj navznoter - to spremeni okus vina, kar zadeva strupe, pa ni nevarnosti. Kuhajte z nami Nohti Dnevni stresi, neustrezna prehrana, stalno pomanjkanje časa in uporaba zelo močnih detergentov zelo slabo vplivajo na kožo in na kakovost naših nohtov. Veliko ljudi ima težave s poškodovanimi nohti. Ti so krhki, lomijo se in cepijo, nekateri jih celo grizejo. Grizenje se slabo obnese tako za nohte kot za zobe, privede pa tudi do infekcije nohtnega tkiva, ki jo povzročajo bakterije ali glivice. Pogrizeni nohti izdajajo, da je človek anksiozen in napet. Strokovnjaki menijo, da gre za nevrotično motnjo, o kateri se je najbolje posvetovati s terapevtom. Sicer pa je najboljša terapija redno striženje in piljenje. Pomagajo tudi umetni nohti. Veliko žensk si stalno lakira nohte, in ker jih lak suši, je priporočljivo, da včasih naredimo krajši premor. Nohte si lakiramo v različnih barvnih odtenkih, od brezbarvnega do temno rdečega ali vijoličastega. Izbrati moramo barvo, ki nam pristoji. Najlepše je, če imamo enak odtenek kot črtalo za ustnice. Za vsako priložnost imejmo ustrezno barvo, ki bo usklajena z okoljem, poklicem, in letnim časom. Z lakiranjem lahko obliko nohta zelo spremenimo. S spretnim nanašanjem dosežemo včasih osupljive optične prevare. Držati pa se moramo osnovnih pravil lakiranja. Nohti morajo biti vedno čisti in suhi. Obvezno nanesite plast zaščitnega laka, nato plast barvnega laka, nato pa še površinski zaščitni lak. Pustite, da se lak med posamičnimi plastmi dobro osuši. Nohtov ne lakirajte v progah, ampak lak nanesite v petih potezan s čopičem. Nekaj nasvetov za nego nohtov, ki so brez življenja, se cepijo in so krhki: 1. Dva- do trikrat na dah s tam-ponirano paličico premažemo predel nohta z brezbarvno jodovo raztopino. 2. Naredimo slano kopel. V liter vrele vode vržemo 100 gramov morske soli. Pustimo vreti pet minut. Ko se voda toliko ohladi, da v njej zdržimo, vanjo za 15 ‘do 20 minut potopimo roke. Po slani kopeli zmasiramo nohte in obnohtje s kremo, ki vsebuje vitamin A. 3. Vsak dan za pet minut namočimo nohte v nekoliko ogreto ribje olje. Ker mnogi poklici zahtevajo lepe in urejene nohte, je manikiranje zelo priljubljeno in razširjeno. .Mihaela Lovrenčič, medicinski in kozmetični tehnik Rulada z jagodami Potrebujemo: 25 dag svežih zrelih jagod, 2 žlici sladkorja, 6 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 4 beljake, 8 dg gladke moke, sladkor za potresenje, 0,5 1 smetane, pergamentni ali pekj papir za pekač. Pekač obložimo s pergamentnim papirjem. Pečico vključimo na 220 °C. Jagode operemo pod blagim curkom vode in jih osušimo na prtiču. Drobnejše plodove narežemo na polovico, debelejše na tretjine ali četrtine. Potresemo jih z dvema velikima žlicama sladkorja in pokrijemo. Pustimo na hladnem 15 do 20 minut. Rumenjake spenimo s 5 dag sladkorja. Beljake stepemo v trd sneg. Tedaj snegu postopoma prisujemo (3-krat) preostalih 5 dag sladkorja, Vmes močno stepamo. Sneg stresemo na stepene rumenjake. Po vrhu potresemo z moko in maso rahlo premešamo. Testo damo na papir v pekaču in ga zgladimo. Takoj spečemo pri srednji višini, čas peke je približno 12 minut. Pečeno ploščo biskvita obrnemo na prtič, rahlo posut s sladkorjem. Z biskvita previdno potegnemo papir, ploščo pa pokrijemo z dobro ožetim (a še vedno zelo vlažnim) prtičem. Smetano čvrsto stepemo z žlico sladkorja, ji dodamo 4 liste namočene in ožete želatine, ki jo v veliki žlici zelo vroče vode razpustimo in umešamo v že stepeno smetano. (Za takojšnjo uporabo rulade lahko želatino opustimo.) Rahlo umešamo jagode in namažemo na rulado. S pomočjo prtiča pecivo zvijemo, zgoraj potresemo s sladkorjem. Po možnosti režemo z električnim nožem. Nasvet: Biskvit lahko spečemo tudi po običajnem postopku (1 jajce, 1 žlica sladkorja, 1 žlica moke), vendar mora biti masa močno stepena. Tedaj pečemo v navadnem pekaču brez pergamenta. Biskvitno ploščo rahlo zvijemo s prtičem, ko je ohlajeno prtič odstranimo in polnimo z istim nadevom kot zgoraj. Cilka Sukič Hlače »capn« Nekoliko ožji kroji v lanskem letu so letos postali še ožji. Tako je kroj hlač »capri« zamenjal priljubljene pajkice. Mnoge jih boste prepoznale, saj so bile v 50. in 60. letih obvezen del ženske garderobe. Ozke v pasu, čez boke in tudi v spodnjem delu. Segajo do gležnjev ali do sredine meč in imajo ob strani vedno majhen razporek. Namenjene so vitkejšim postavam, če pa boste če-zenje oblekle daljšo srajco, majico ali tuniko, ki bo segala čez kritičen del vašega telesa, si jih lahko mirno privoščite. Izognite se vzorčastim in se raje Zapeljivo športno Barva limone je letos med najbolj spoštovanimi. Tudi zato, ker se ji i-menitno prilega zelena. Kombinacij je veliko. Če je celota rumena, jo lahko popestrijo zelen pas, slamnik, ruta okoli vratu. Če je celota zelena, velja enako - v nasprotni smeri. Obe barvi sta priljubljeni predvsem pri športnih kompletih. odločite z-a enobar- vne. Vzorčaste so namenjene res zelo vitkim postavam. Material: bombaž v pike in vafel tkanju ter raztegljivi denim so tkanine, ki ustrezaju kroju in stilu hlač. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo- ti prodajali 38 avtomobilov, prodali Znamka L",n'k Škoda Favorit 135L 199 Ford Eskort 991 Honda Civic 1,4 GL pa so tri. prev, km 60.000 67.000 91.000 81.000 Cena 6250 DEM 15.500 DEM 10.400 DEM 3.100 DEM Renault 4 vil 1989 94.000 12.000 DEM Fiat Tipe 1,4 1994 21.000 18.000 DEM Renault 19 1,4 E 1991 63.000 13.500 DEM Nissan Suny 1,4 1986 116.000 9.100 DEM BMW 316 1988 57.000 3000 DEM Jugo 55 Koral Opel Astra 1,6 1995 10.000 21.000 DEM SESTAVI MARKO NAPAST ODUCEN FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC ZDAK GLAVNO MESTO ERITREJE ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA ANDERSSON FRANCOSKO IME ZA OTOK NAS TRDI SIR PIKANTNEGA OKUSA GRADBENI STROJ ZA VBRIZGAVANJE BIBLIJSKO LJUDSTVO OB MRTVEM MORJU DRUGA NEZNANKA V MATEMATIKI NOTRANJI VISEČI DEL ZVONA JAPONSKA ZNAMKA HI-FI NAPRAV — MESSINA MAR GRŠKIH BOGOV RIMSKI HIŠNI BOG BIKOV GLAS VODA AVSTRIJA TRGOVSKI POTNIK OTOČJE V SR. AMERIKI IGOR BAVČAR KAVBOJSKA VRV Z ZANKC LUKA NA FLORIDI UBITA AM. nun. IGRALKA (SHARON) KRANJ NORVEŠKA PISATELJI CA SANOEL PREBIVALCI HANA — V IZRAELU KRAJŠE IME REKE MENAM V TAJSKI ŽUŽELKA, KI PIKA KRAJ PR LJUBLJANI KDOR IMA SPOZNANJA IZKUŠENJ REKA SLAPOV V SEVERNI AMERIK) 4* REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Charles, vinjeta, Elea-nor, tik, ala, laso, in, iz, pujs, četrtak, Amato, R, Nepal, ikt, Ivo, caristi, Alastor 24 vestnik, 20. junijaJ^Ž televizijski spored od 20. junija do 26. junija PETEK 20. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 923 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 935 Denis Pokora, ameriška nanizanka 1000 Zlata šestdeseta slovenske popevke 1055 Mala bobnarka, ameriški film 1300 Poročila 1305 Kolo sreče 1430 Kenguruji, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 1530 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad 1620 Kam vodijo stezice 1700 Dnevnik 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka 1800 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 1830 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Sorodne duše, angleška nanizanka 2040 Poglej in zadeni 2025 Dnevnik 2255 Malina, nemški film 055 Brane Rončel izza odra 225 Poročila TV SLOVENIJA 2 1040 Poslujemo 11.10 V žarišču 1140 Znanost od blizu, kanadska serija 1210 Pisave 1300 Umetniški večer 1445 Poslušaj mojo pesem, angleški film 1625 Sorodne duše, angleška nanizanka 1655 Svet divjih živali, angleška serija 1725 Izobraževalna oddaja 1800 Po Sloveniji 1845 Planet Šport 1925 Denis Pokora, ameriška nanizanka 2005 V žarišču 2020 Forum 2040 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka, 2/4 21.15 Studio City 2215 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 2305 Novice iz sveta razvedrila 2330 Zavrtimo stare kolute POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M. A. S. H., ponovitev - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Fantovščina, film -16.00 POP 30 - 16.30 Srce na nitki, nanizanka - 17.00 Brisco County, nanizanka -18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 VR 5, nanizanka - 21.00 High-lander, nanizanka - 22.00 Srečni Luka, nanizanka - 23.00 Frankesteinova nevesta, film -1.30 24 ur - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Fanny pod svetilko, ameriški film - 14.35 Veliko pristanišče, serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.10 Za otroke - 16.40 Poročila - 16.50 Angle Falls, serija -17.50 Kolo sreče - 18.25 Pol ure kulture -18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik- 20.10 Javnaza-deva - 20.45 Posnetek koncerta - 21.45 Med Muro in Dravo, dokumentarna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Svet narave, ameriška serija - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.05 Koledar - 16.15 Turbo Limach Show -17.30 Besede, besede - 18.00 EP v nogometu - 1 9.30 Dnevnik - 20.15 Korak za korakom, serija - 20.45 Latinica: Tabletomanija - 22.00 Atletika - 23.00 Polnočni beg, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 9.05 Alf - 9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A -10.35 Superman - 11.25 Kot na mizi - 13.00 Otroški spored - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Superman - 16.25 Ekipa A - 17.15 Mačke in pes - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Urgenca - 22.05 Zmaga ljubezni II - 23.40 Čas v sliki - 23.35 Smrtonosni kriki, kriminalka - 1.05 čas v sliki -1.30 Schiejok vsak dan - 2.30 Dobrodošli v Avstriji - 4.15 Smrtni trikotnik, grozljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček -11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Derrick -21.<5 Naš svet - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Bolne sestre - 23.40 Opazovanje - 0.35 Satanova ženska, kriminalka -2.40 Pogledi s strani - 2.45 Kalifornijski klan -3.30 Čas za kulturo - 4.05 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfield dska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Golden Palače - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluziv - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april, šov-21.15 Poročni dan - 22.15 Ufe! - Veselje do življenja - 23.10 Tropska vročica - 0.00 Dnevnik - 0.30 Grozno prijazna družina -1.30 Golden Palače - 2.00 Tropska vročica -2.55 Dnevnik - 3.25 Sternov tv-magazin - 5.10 Risanke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upoko-nece - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.20 Apropo - 22.25 Zabavni program - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Pravljični film - 16.30 Dandanes - 16.45 Nenavadna razstava - 17.00 Rin-Tin-Tin - 17.30 Regionalni program -18.00 Risanka - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Dvorec Frankenberg - 20.00 Stoletnica filma - 20.50 Glasba - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Kviz -21.45 Kultura -22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Športna stava - 23.00 Ritmična gimnastika SOBOTA 21. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 855 Radovedni Taček 910 Portret Naceta Simončiča 930 Kljukčeve dogodivščine 945 Zgodbe iz školjke 1015 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 1030 Guliverjevapotovanja, španski risani film 1150 Izobraževalna oddaja 1220 Iz baletne produkcije 1300 Poročila 1305 Hugo 1345 Vrhunski posnetki, angleška serija 1440 Tednik 1530 Christy, ameriška nadaljevanka, 19/ 21 1620 Ognjena moč, ameriška serija 1700 Dnevnik 17.10 Otroški program 1800 Slovenski magazin 1830 Hugo 1910 Risanka 1930 Dnevnik 20l10 Presodite 21.15 Sokolarstvo, kanadska dokumentarna oddaja 2210 Turistična oddaja 2240 Dnevnik 2310 Ona, angleški film 050 Poročila TV SLOVENIJA 2 1030 Poglej in zadeni 1200 Emperor Waltz, ameriški film 1340 Znanost od blizu, kanadska serija 1405 100 let olimpijske slave, športni.film 1455 SP v športnoritmični gimnastiki 1555 EP v nogometu, prenos 1750 4x 4, oddaja o ljudeh in živalih 1820 Karaoke 1925 EP v nogometu, prenos 2125 Moški za vsako vižo, nemški film 2255 Sobotna noč POP TV 9.00 Brisco County, ponovitev - 10.00 Srečni Luka, ponovitev - 11.00 Highlander, ponovitev - 12.00 VR. 5 - 13.00 Grand prix, magazin - 13.30 Obraz tedna, ponovitev - 14.00 Fantovščina, film - 16.00 Argument, ponovitev - 16.30 Show dance, evr. prvenstvo -17.00 imamo jih radi - 17.30 Beverly Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev -19.30 24 ur - 20.00 Elijev ogenje, film - 22.00 Razprtije, nanizanka - 23.00 Ljubezen med platnicami, film - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Otroška serija - 9.25 Risanka - 10.00 Otroci v Avstraliji - 10.30 Žrebec Gypsy, ameriški film - 11.40 Risanka -12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma - 13.20 Pogovor s teologom - 14.20 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila - 16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.55 Otroški festival Šibenik ’96, otvoritev - 22.05 Film - 23.45 Dnevnik - 0.05 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Beverly Hills, serija -14.45 Melrose Plače, serija - 15.30 EP v nogometu, četrtfinale - 18.05 Sladki pomarančni poljubi, dokumentarni film - 19.00 EP v nogometu - 21.30 Festival zabavne glasbe Osijek ’96 - 23.10 Šport - 23.25 Od duha k duhu, dokumentarna serija - 23.50 TOP 20 TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 10.25 Sobotna igra - 10.35 Tolpa bambusovih medvedov - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.15 Življenje in jaz - 14.00 Čudovita leta -14.00 Blossom - 14.50 Leni čarovnik - 15.40 Nogomet, evr. prven., četrtfinale -18.00 Tohuwabohu - 18.50 Sami nesmisli - 19.20 Nogomet, evr. prven., četrtfinale -21.35 Šport - 22.00 Močan kot jeklo, akcijski f. - 23.35 Izbrisani, kriminalka - 1.10 Power Radio - 1.40 Kalifornijski klic v sili - 2.35 Močan kot jeklo, akcijski f. - 4.05 Priča obtožbe, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Nekateri imajo radi vroče, komedija - 11.30 Zmaga ljubezni - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Otrok na počitnicah, film - 14.35 Počitnice s Piroschko, film - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Ob 70-letnici Petra Alexandra - 21.45 Čas v sliki -21.55 Ena sama komedija - 23.20 Čas v sliki -23.35 Priča obtožbe, film -1.15 Pogled s strani - 1.50 Nogomet, evr. prvenstvo - 5.05 Videonoč RTL 5.25 Otroški spored - 8.45 Morska deklica Ariela - 9.40 Disneyev Aladin - 10.15 Risanke 10.25 Disneyev klub - 10.30 Woody Woodpe-cker - 11.15 Power Rangers - 11.40 Neprema-gljivi Ironman - 12.05 Karate Kid & Co. -12.30 Polna hiša - 13.00 ŽMjenje in jaz -13.30 Krepka družina - 14.25 Nanny - 15.45 Party of Five - 16.50 Berverly Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Kdo je ukradel mojega otroka, film - 21.45 Boks: Axel Schulz - Michael Moorer - 0.15 Bloodbrother II, akcijski f. 1.50 Kdo je ukradel mojega otroka - 3.15 Melrose Plače - 3.45 Beverly Hills - 4.45 Krepka družina - 5.10 Risanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Friderikus - 11.40 Folklora - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve -14.40 Živali iščejo dom - 15.15 Zlati zmaj, madžarski film - 16.40 Horizont - 17.10 Martin Chuzzlewit, serija - 18.10 Millecentenarij - 18.05 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Goreča strast, film - 22.00 Ekskluzivno - 22.25 Satelit - 23.10 Kriminalka TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Po poteh vetrov - 11.50 Olimpijci - 12.05 Napevi iz ljudskih iger - 12.35 Reportaža - 13.05 Reflex - 13.10Teleavto - 13.40 Poljudnoznanstveni filmi - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend -15.55 EP v nogometu - 17.55 Rock - 18.30 Familija, zabavni program - 19.25 EP v nogometu- 21.25 Rock - 21.55 Tema - 22.25 Pregled tiska - 22.30 Madžarski gledališki festival - 23.30 Ritmična športna gimnastika NEDELJA 22.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 850 Živ žav 935 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 1O00 Glasbena oddaja 1100 Atlas človekovega telesa, ameriška serija 1130 Obzorja duha 1200 Kmetijska oddaja 1230 Mednarodno zborovsko tekmovanje 1300 Poročila 1305 Tabor slovenskih pevskih zborov 1425 Nedeljska reportaža 1455 Dlan v dlani 1510 Pirat, ameriški film 1700 Dnevnik 17.10 Po domače 1845 Zatv-kamero 1910 Risanka 1915 Loto 1930 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 2120 Dosje 2250 Dnevnik 2310 Zaupno poročilo, ameriški film 045 Poročila TV SLOVENIJA 2 910 Angleška glasbena lestvica 1000 Videošpon 1045 Hugo 11.15 Karaoke 1215 V vrtincu 1300 Tok, tok, kontaktna oddaja 1345 Planet Šport 1425 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 1455 SP v športnoritmični gimnastiki 1555 EP v nogometu, četrtfinale 1750 Kolesarski magazin 1925 EP v nogometu 2120 Očetje in sinovi 2220 Modri deček, angleška drama 2325 Športni pregled 2355 SP v športnoritmični gimnastiki POP TV 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Morska deklica, otroška serija - 10.00 Edera - 11.00 Peter Pan - 11.30 Edera, nadaljevanka - 11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 13.00 Avto-drom, ponovitev - 13.30 Grand Prix, magazin - 14.00 Elijev ogenj - 16.00 Razprtije - 17.00 Januarski mož - 18.30 Louis & Clark: Nove supermanove pustolovščine, naniznaka -19.30 24 ur - 20.00 Navaronski topovi, film -23.00 Na sever - 0.00 Grdi raček - 0.30 Eureka - 1.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Verjetno so ponoreli, serija - 9.40 Arktika, dokumentarna serija - 10.10 Zgodbe - 10.40 Otroški festival - 11.40 Risanka - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.1OPoroči-la - 17.20 Pied Piper, britanski film - 18.50 Kremenčkovi, risanka - 19.30 Dnevnik -20.10 Bravo! - 22.15 Dnevnik - 22.35 Dokumentarna serija - 23.30 Zakonski pristan, humoristična serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.30 Koledar - 13.40 Briljanteen - 14.25 Peta prestava - 14.55 Košarka NBA - 15.30 EP v nogometu - 18.15 Vidikon - 19.00 EP v nogometu - 21.35 Imidž, ameriški film - 23.05 Šport - 23.20 Dan hrvaške vojne mornarice TV AVSTRIJA 1 6.00 Skrivna misija - 6.25 Otroški spored -11.05 Disneyev festival - 12.55 Dogodivščine v Rocky Mountains, film - 14.25 Sanjska ženska z Beverly Hillsa, komedija - 15.50 Športno popoldne: nogomet, četrtfinale EP -18.05 Mr. Bean-18.30 Srček - 18.55 Kuharski mojster -19.00 Nor nate - 19.30 Nogomet, evr. prven., četrtfinale - 21.45 Čas v sliki - 21.55 K stvari - 23.10 Vizije - 0.30 Filmski kasino - 2.20 Kriki smrti, kriminalka -3.50 Izbrisani, kriminalka - 5.30 Princ iz Bel,-Aira TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Župnik iz Kirchfelda, film - 10.30 Čas za kulturo - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Britanski kraljevi vrtovi - 15.00 Praznik na Immenhofu - 16.30 Divje življenje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina - 21.50 Čas v sliki - 21.55 Columbo - 23.20 Čas v sliki -23.25 En, dva, tri, komedija - 1.10 Pogledi s strani - 1.50 Nogomet, evropsko prvenstvo, ponovitev RTL 5.40 Morska deklica Ariela - 6.05 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 9.30 Risanke - 9.40 Disneyev Aladin - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Troopers - 11.00 Sledge Hammer - 12.40 Disneyeva filmska parada -14.05 A-Team - 15.00 M. A. N. T. I. S. -17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila -19.10 Klic vsili - 20.15 Laži imajo lepa bedra, komedija - 22.15 Spieglov tv-magazin - 22.45 Prime Time - Pozna izdaja - 23.20 Leteče oči - 0.00 Kanal 4, glasba - 0.50 Mesto zločina - 1.40 M. A. N. T. I. S - 3.15 llona Christen - 4.05 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11 .00 Globus - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Top model - 14.55 Odgovarjamo na telefone - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke -17.05 Jani gre na dom - 18.00 Napisne table - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes poročila - 19.55 Pravljica - 20.20 Lovski pogon na Sugarlandu, ameriški film - 22.25 Deklamacija - 22.35 Nemogoče? - 23.20 Beneška glasbena stoletja TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Zaščita potrošnika -8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre -.9.30 Računalništvo - 10.00 Kviz - 11.00 Šport - 13.00 Šola na gori sv. Martina - 13.30 Od omnibusa do metroja -14.00 Družinski magazin - 14.30 Za mladino - 15.05 Lomilec src - 15.55 EP v nogometu - 17.55 Evropski magazin - 18.30 Akcijska skupina Acapulco - 19.15 Pratika - 19.25 EP v nogometu - 21.25 Telešport - 23.00 Okolje - 23.05 Pregled tiska -23.10 Nočno zatočišče - 0.10 Gesta Madžarov PONEDELJEK 23.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 1030 Pravljice iz lutkarjevega vozička 1055 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 1125 Zaupno poročilo, ameriški film 1300 Poročila 1305 Novice iz sveta razvedrila 1425 Utrip 1440 Za tv-kamero 1455 Zrcalo tedna 1525 Nedeljska reportaža 1555 Očetje in sinovi 1655 Dober dan, Koroška 1725 Simpsonovi, ameriška nanizanka 1800 Dnevnik 1805 Radovedni Taček: Meh 1820 Živalske pravljice 1835 ABC - ITD., tv-igrica 1905 Risanka 1915 Žrebanje 3x3 1930 Dnevnik 2005 Proslava ob dnevu državnosti, prenos iz CD 21.10 Slovenija na barikadah 025 055 Dnevnik Sova: Taggart, škotska nanizanka Območje somraka, ameriška nanizanka Svet poroča Poročila IV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov: Angleščine 1150 1205 1220 1235 1325 1425 1625 1725 1755 1845 1915 2010 2040 2130 2310 040 Turistična oddaja V žarišču . Christy, ameriška nadaljevanka, 21 Presodite Sobotna noč Studio City športni pregled . ■ Severna obzorja, ameriška na zanka Sedma steza, športna oddaja Angleška glasbena lestvica Osmi dan Čudna pokrajina, angleškasenj Pekel na Pacifiku, ameriški * Brane Rončel izza odra . Tenis Grand Siam, posnete« VVimbledona POP TV m.nOve* 9.00 Lois & Clark nove SuP^ divščine - 10.00 Sant _ 12.00 #|te( 11 imamo jih -°13V00 Navaronski top°^a^Vo° 30 - 16.30 Krila, nan^Santa Ba^ field, nanizanka - 18.55 In line hokej, reportaE|eWricnU^30 kv,z- 19.30 24 ur-20.00 ka film - 22.00 M. A^S. H-^ Športna scena - 23.00 Mag - 0.00 24 ur - 0.30 POP TV HRVAŠKA 1 8.i^. 7.25 Poročila - 7-3° Sany|a - lO-05'^ bro jutro - 10.00 Por c 8 -ževalni program - 11- serija' \oiaz®-Dnevnik - 12.20 Ljubezen,, ^.35^, prahu v prah, britansk f 15 o5 po^ misel, serija za mlade _ 16.1®^-15.10 Izobraževalni P^09.? Angel Fal'Sl -16.40 Poročila-16-50^^ 17.40 Risanka - 17-50 - 55 Hu9°' Alpe-Donava-Jadran ' 1 ica dok^^« Dnevnik - 20.10 Živa resnic ; oddaja - 20.40 Zve^kin^ sejmi velemesta, d°ku 22.15 Dnevnik - 22.35 a film Deček in njegov pes, Poročila TV HRVAŠKA 2 ce peyt°n,a J 17.35 Koledar " 1 ^^^Pod0^^ riška nadaljevanka - • _ 19.3°%^ lično-18.45 Pazi, steklo 20.45^, 20.15 Murphy Brown, sen* s)aVa f in svet - 21.35 Kri, znoip^ dokumentarna serija - *. oddaja rijski film - 23.20 Gl TV AVSTRIJA 1 ed-9j{ 6.00 Blossom - 6.25Otro Ekipa^gt^ Superman - 11 -25 v s|lki ' Ujoje1^ spored - 15.30 Mini Cas v ^40^ A - 17.15 Mackeinpes 30AI) 19oCa šef? -18.05 Po^^^oseanne ’ nis s Tomom -19-05 o g NeZnnca 5 sliki - 20.00 Spori - fi([n -- 21.55 Peklenski zakon, ^bied" 2.4» sliki - 23.30 Šport: ten50 casv*^ Apartma, komedija pobrod Schiejok vsak dan - - 5.10 Risanka TVAVSTOUA« .«- O.« dan-17.00Časvs^ Avstriji - 19-°° ALd sstranl 22.00^0 sliki - 20.00 PoglejTema'> deželski zdravnik _ kuiture, P® man'z sliki - 22.30 Večer kun.^N Pogled s strani - l-^ K^.4.20^ . ^^L -32 Dobro MSgdge ' 5.30 Poročila - 5.32 , g og Sle«c7 36 in lepi - 6.00 Poročila Dobri . 6.30 Poročila ' 7.30 7 00 Točno ob sedm og po^u«’ 3O Grozno pnjaznadm*^ Springfieldova zgod 0 gogati Kalifornijski kltrn^ Moja mala Soledad 1 _ > 11.30 Družinski dvo^ I pa|aCe Q magazin - 12-30 ° poročila ' ■, 2°’ W -VVimbledon - 1P g|abl cas in / vno - 19.40 vek brez sence -5 / Deset pred enajsto c ers _ 2-00 -0-00 Dnevnik- °o|denpa^ Hammer - 1-30 jk _ 3-2u wno Schafer-2.55 Dnevnik 5eksplo3v 4.10 HansMeiser- ■ 5.40 VaškagJV o ®alifornijsf2e oO J Dopoldne, f ^^SpJ^čiia.o !2.05 Posel - ^ Vs.OO p0?l6-Cl/ nostne oddaje - jjtnice 3qA Podeželje - 17.00 Vklopi - 17.30 Ženski ma-gazin -18.00 O veri- 18.10 Begavčki - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X - 21.10 Panorama ■21.45 Izsiljevanje, serija - 23.20 Govori se -“■10 Dnevnik ™ MADŽARSKA 2 K-00 Zasedanje parlamenta - 17.00 Državno Prvenstvo v nogometu, zadnje kolo - 19.00 'elesport - 19.15 Vesela vdova na Japon-opereta - 20.20 Znanstveni poročeva- p ' 20.50 Klip mix - 21.00 Dnevnik - 21.10 gajska poročila - 21.15Telesreča, igra na J' 21.45 Kultura -22.00 Objektiv - 22.35 tiska - 22.40 Rokopis - 23.10 Plesni ■ -^ 22.55 Gesta Madžarov TOREK 24jUN|J4 1300 1305 '450 1520 1550 1655 1725 1800 1805 1830 1810 1830 2005 2035 21.10 2230 ?3co Potovanja, španski risani Poročila ABC - itd., tv-igrica Atlas človekovega telesa, ameriška serija Obzorja duha Modri deček, angleška drama Mostovi Komisar in kompanija, nemška nanizanka Savnik naniza^383'*6 Zav8 levo’ avs*ralska > srebe Janka ^evnik zankaZ6nSk ne 9re’ angleška nani-p£dežele nos °b dnevu državnosti, pre-DneVnI9arePub|ike Sova: Območij01883 nanizanka Zanka Somraka, ameriška nani-Uročila • ^oven^H10^' ameriška serija ^nd ortrta-9aZin Pop kulturi aja ° mod' 'n vizualn' 1245 1115 1345 M15 1505 1535 1635 ’?05 ’7S5 1845 ^15 ^5 N.“'ucna mehanika ^beljskih 60 J®z žensk ne gre, angleška nanizanka o? Guinnova, ameriška nanizanka > ponovitev škotska nanizanka \. 'uhnimo tišini p e°špon Si? Me ka „ enčana v Hamburgu, nems-Op^^i^anka, 11/14 Ss c"3 odda‘a 15 Grand Siam 2240 823 ^Tv M?' tonov?arbara’ Ponovitev - 11-00 Ma-ju&OM iT ' 12.00 POP-kviz, ponovitev »Ja, p? JH- ponovitev - 13.00 Morska %ite™;ovitev - 13 30 športna scena, 00 Električni jezdec, film - J 16-30 Krila, nanizanka - 17.00 »»J^POp^^ika - 18.00 Santa Barbara “N. 1^5' 19-3O 24 ur - 20.00 Chica-tat ^niza^3'21 00 Acapulco H. E 22°0 M- A- s- H- nanl' tonJlOfi m, dr°m, oddaja o avtomobiliz- Q ,9num, nanizanka - 0.00 24 ur, H. 0 pOP 30, ponovitev o,It lOnMo i,? 7-3O Santa Barbara -C < ?r° - 10.00 Poročila -12Veiii^Zeva'ni program - 11-30 Ljube' a'/et ' 12.00 Dnevnik -^5'film??' seri>a - 12.40 Čarne, ^aL^-Ok & 40 Gusarji, otroška se-M >9ra?Or°čila - 15.10 Izobra- OniJ 10-1° Majhen veliki svet 'S.t^če . in krivde, serija - 17.50 boLjpg- “25 Turistični magazin -St ^taJ V9’30 Dnevnik - 20.10 S/22.l5r?ddaia ' 20.55 Tv-parla-^5^3.05 o vnik - 22.35 S sliko na v H°reči|a Or'reti: Onassis, serija -^^SKAž S “K°ledar * X?8’°0 gi??10 z namenom in razlo- - 18.45 Izo- serij?3'19-30 Dnevnik - 20.15 h' ^Oo in h ',m - 21 • 10 črno belo v K Qan, ameriški tilm 6 AVt- ^an%aAanr|e - r Otroški spored -- 11-30 Než-W?S Chi čas v\hL1300 Otroški spo-'.ISn^Šp?' 17 15 u 15-40 Superman ® ?'l8o^ackeinpes-17.4O 18-30 Alf X?1.1q J ' 2o on e-19'05 Roseanne -hV vna ~2o-15 u™er-22.50 Ber-'^JvshL '1° Liuhl °'20 v sliki - Vdikl ' 2 5n Q ?n in smrt- film -0SliMvst°iSchiefok vsak dan- elevizijski spored od 20. junija do 26. junija TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes- 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sporna vprašanja -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Skrivnostni primeri FBI-a - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Umetnost - 1.50 Nepristranski pogledi - 2.40 Kalifornijski klan - 5.00 Vi-deonoč "■ RTL 5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Grozno prijazna družina - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Golden Palače - 13.00 Tenis: Wimbledon - 14.00 Barbel Schafer -18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 SK-Babies - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Golden Palače - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Hotel Paradiž - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Za počitnice - 16.00 Poročila - 16.05 Domoznanstvo - 16.10 Pop glasba - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.25 Cena varstva okolja - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.30 Dnevnik - 20.25 Osmojena srca, serija - 21.15 Studio '96 - 22.05 Prvi učitelj, sovjetski film - 23.40 Spored Andreje Szenes - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.35 Potepanje po deželi domači - 17.05 Amazonija -17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Leto 1956 po štiridesetih letih -21.00 Dnevnik - 21.15 Kviz - 21.45 Klip mix -22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa - 0.30 Gesta Madžarov SREDA 25.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 11/10 O kresi se dan obesi 1200 Hov!, angleška nanizanka 1225 Mednarodno zborovsko tekmovanje 1300 Poročila ' 1305 Kolo sreče 1335 Zgodbe iz školjke 1550 Dlan v dlani 1605 Gore in ljudje 1655 Ljudje in zemlja 1725 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 1800 Dnevnik 1805 Otroški program 1835 Kolo sreče 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Erikini cilji, angleška nanizanka 2035 Film tedna: Najel sem poklicnega morilca, finsko-švedski film 2205 Dnevnik 2230 5. obletnica osamosvojitve Slovenije, reportaža slovesnosti s Kongresnega trga 2305 Sova: Taggart. škotska nanizanka Izdaja, švedska nadaljevanka 2/4 Območje somraka, ameriška nanizanka 425 Poročila TV SLOVENIJA 2 1020 Prisluhnimo tišini 1050 Opus 1140 Glasbena oddaja 1320 Pirat, ameriški film 1500 Erikini cilji, angleška nanizanka 1520 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka 1605 Sova, ponovitev Taggart, škotska nanizanka 1655 EP v nogometu 1850 Izobraževalna oddaja 1915 V vrtincu 2005 V žarišču 2025 EP v nogometu 2220 Tenis Grand Siam 2240 Koncert simfonikov RTV Slovenija 2340 Koncert komornega zbora POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H., ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarična oddaje - 13.30 Acapul-co H. E. A. T., ponovitev - 14.30 Chicago Hope, nanizanka - 15.00 V družinskem krogu - 16.00 POP 30 - 16.00 POP 30 - 16.30 ITC, magazin - 17.00 Dangerfield, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz -19.30 24 ur - 20.00 Tišina, smejmo se, film -21.30 Prehod, kratki film - 22.00 M. A. S. H., nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Prvič, serija za mlade - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Artisti in modeli, ameriški film - 14.35 . Za otroke - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.10 Prvič, serija za mlade - 16.40 Dokaz krivde, serijski film - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Virus - 18.55 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 21.45 Glasbena oddaja -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.45 Koledar - 13.55 Noč in dan, ameriški film - 16.00 EP v nogometu, polfinale - 18.50 Trogirski grad, izobraževalni program - 19.30 Dnevnik - 20.00 EP v nogometu - 22.45 VValker, serijski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.45 Ekipa A - 10.30 Superman - 11.15 Na horizontu, pustolovski f. - 13.00 Otroški spored - 15.40 Mini Čas v sliki - 15.40 Superman -16.25 Alf - 16.55 Nogomet, evr. prven., polfinale - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Nogomet, evr. prven., polfinale - 22.30 Kraj zločina - 23.50 Čas v sliki - 0.40 Tigrovo maščevanje- 3.40 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 V deželi Inkov TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: divje živali in mi - 13.00 čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstnji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Jeans in rdeče vrtnice, romanca - 22.00 Čas v sliki 22.30 Povprek in počez: Afrika - 0.10 Nagrada Inge-borg Bachmann - 0.40 Ljubezen, ki pade z neba, film - 2.25 Kalifornijski klan - 3.10 Nogomet, evr. prven., ponovitev RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi-7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Grozno prijazna družina - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati m lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Golden Palače - 13.00 Tenis. Wimbledon- 18.45 Poročila- 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Želim živeti! - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Šledge Hammer -1 30 Golden Palače - 2.00 Barbel Schafer-2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Hotel Paradiž - 12.00' Po-ročta - 12.05 Posel - 12.25Telepakk - 14. 0 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 1510 Za počitnice - 16.00 Poročila - 16-05 Narav no zdravilstvo - 16.3CI Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Zakladi biblije - 17-55 Kartaj vni program -18.05 Je«- ^8.10 Isce mo izginule odresle 1 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik 20. Dosie - 21.00 Moški v noči,, krjmaIka -22.40 Družinsko žarišče, madžarski film (cb) - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.05 Zamejski Madžari - 15.35 Nemškega-zin - 16.05 Madžarska danes - 16.50 EP noaometu - 18.50 Zvezdniki rocka - 19-20 fip/a Fehervari - 20.25 EP v nogometu -22 20 Zvezdniki rocka - 22.50 Policijska poročila - 23.00 Objektiv - 23.35 Pregled tiska - 23.40 Kronika nenavadne bolnišnice ČETRTEK 26.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 1015 Otroški program 1030 Samo za punce, ameriška nanizanka 1055 Svet divjih živali, angleška serija 1125 Po domače 1300 Poročila 1305 Kolo sreče 1635 Čudna pokrajina, angleška serija 1725 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 1800 Dnevnik 1805 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 1835 Kolo sreče 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Seinfeld, ameriška nanizanka 2035 Tednik 2125 Zlata šestdeseta slovenske popevke 2235 Dnevnik 2315 Sova: Taggart, škotska nanizanka Območje somraka, ameriška nanizanka 035 Poročila TV SLOVENIJA 2 1200 Izobraževalna oddaja 1230 V žarišču 1250 Sokolarstvo, kanadska oddaja 1340 Šport 1540 Maks in železninarji, francoski film 1730 Seinfeld, ameriška nanizanka 1755 Sova, ponovitev Taggart škotska nanizanka 1845 Izobraževalna oddaja 1915 Tok, tok, kontaktna oddaja 2005 V žarišču 2035 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 2125 Povečava 2215 Film 2355 Posnetek tenisa POP TV 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev -12.30 M. A. S. H, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Tišina, smejmo se - 1 5.30 Prehod, ponovitev - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu -17.00 Dangerfield - 18.00 Santa Barbara, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nanizanka -21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 M. A. S. H., nanizanka - 22.30 Argument, nanizanka - 23.00 Magnum - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Veseli glasbeni četrtek - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Jaz in moja družina, ameriški film - 13.45 Dokumentarna oddaja - 14.35 Zgodba o glasbenem instrumentu - 14.40 Mladi Robin Hood, serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.40 Poročila - 16.50 Dokaz krivde, serijski film - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zalivska vojna, dokumentarna serija - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron - 1.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.10 Koledar - 17.20 Ekran brez okvira -18.20 Za pest dolarjev - 18.50 Razpotja federacije - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.05 Reševalna 911, serija - 22.00 Those Bedroom Eyes, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.30 Pes z družino - 9.55 Mladi Indiana Jones -10.40 Šport - 13.00 Otroški program - 15.40 Superman - 17.00 Krepka družina - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger -21.05 Čmi pajek, krimi serija - 0.10 Čas v sliki - 0.15 Tenis - 1.00 Incident, film - 2.35 Čas v sliki - 3.05 Schiejok vsak dan - 4.10 Dobrodošli v Avstriji r RADIO MURSKI VAL i UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD POTK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik -6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15Zamurjenci- 10.00 Poročila- 10.050bvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij - 1O.3OKinoventilator-11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13 00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila-16.30 Poročila- 17.00 Kultura in šport obkoncutedna-18.00 MV-dur-19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank-9.15 Predstavljamo vam- 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12 .05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.3ODežuminovinarv1.osebiednine- 13.OOPoppldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Evropavenem tednu, BBC -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kulturni koledar - 17 05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi-19.00 Radijski dnevnik- 19.30Večemi program MV -19.30 Dobervečer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi -^.50 Zamuijenci, ponovitev -9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Radijski dnevnik PONEDELO: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 In-formacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu- 12.00 Poročila BBCja-12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00PopoldnenaMV-13.10Pozdravinnapovednik-13.30 Poročila- 13.35 Obvestila-14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmev -16.25 Obvestila - 16.30 TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -12.00 Časvsliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Californijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 V gosteh na Tirolskem - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -23.05 Nočna straža - 23.50 Nagrada Inge-borg Bachmann - 0.20 Šport - 0.35 Pogledi s strani - 0.40 Kalifornijski klan - 2.05 Video-noč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Golden Palače - 13.00 Tenis: VVimbledon -18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi 20.15 Dr. Stefan Frank - 22.15 Straža - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila -0.40 Cheers - 1.10 Sledge Hammer! - 2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.35 llona Christen - 4.25 Hans Meiser -5.15 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Mentalna higiena - 15.20 Za počitnice -16.00 Poročila - 16.05 Očala za barvno slepe - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 18.55 Otroški kotiček - 19.30 Dnevnik - 20.25 Malo mesto - 21.05 Bodite z menoj! - 22.10 Klip mix- 22.25 Trk - 23.15 Jazz - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.25 Norec in pošast, film - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija -20.00 Cvetlični otok - 20.15 Glasba - 21.00 Dnevnik - 21.10 Kriminalistični magazin -21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Rheingold, nemški film - 0.10 Gesta Madžarov Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof- 18.15 Bilo je nekoč... -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV-19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOGEM 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdravih napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBCja-12 05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZda- 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV-13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročila- 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SGEDA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika- 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila- 10.15NSTSNMV-glasbena lestvica -11.00 V živo o... -12.00 Poročila BBCja -12.05 Obvestila -12.1 š Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik- 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBCja - 12 05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine- 13.00 Popoldne na MV- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila- 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil-18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 20. junijaj_996 r onika Zgodilo se je Stop za ilegalce in tujce 10. junija so policisti v Pomurju prijeli sedem državljanov Romunije, ki so na ilegalen način prestopili našo mejo. Po končanem postopku so jih predali madžarskim mejnim organom. Tega dne pa so policisti na mejnih prehodih zavrnili kar 21 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Med njimi je bilo največ Makedoncev, in sicer osem, sledijo pa Hrvati (5), državljani ZRJ in Ukrajine (po 3) ter dva Romuna. Vkleščena v avtomobilu Voznik osebnega avtomobila Beat D. seje 11. junija ob 1. uri peljal skozi Cven in zaradi neprimerne hitrosti trčil v mostno ograjo. V avtomobilu sta bila še Darko B. in Damjan V. Voznik osebnega avtomobila in sopotnik Darko B. sta ostala vkleščena v osebnem avtomobilu in so ju rešili šele gasilci. Pri nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval, sopotnika pa lažje. Materialne škode na vozilu je za 400 tisoč tolarjev. Prost vstop v stanovanje 10. junija popoldne je neznani storilec prišel v odklenjeno stanovanjsko hišo in iz nje ukradel prenosno železno blagajno, v kateri je imel oškodovanec Ž. A. iz Apač 6.000 DEM in 150.000 tolarjev. Zavrnjenih »le« šest tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so minuli ponedeljek zavrnili šest tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Kršenje javnega reda Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti trikrat intervenirali. Dve kršitvi sta bili v zasebnih prostorih, ena pa na javnem kraju. Kršitelje so predlagali v postopek sodniku za prekrške. Budno oko carinika in policista 13. junija ob 15.30 sta carinik in policist na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni v prednjih vratih avtomobila, ki ga je vozil državljan Hrvaške, odkrila neprijavljeno lovsko puško in 35 lovskih nabojev. Ker jih je hotel ilegalno vnesti v našo državo, so mu »plen« seveda takoj zasegli. Heroin na avtobusni postaji 13. junija okrog 16.30 so policisti PP Murska Sobota in kriminalisti tukajšnje UKS na avtobusni postaji v Murski Soboti pri 19-letnem V. A. našli in zasegli 15,1 grama heroina, ki gaje pred tem kupil v Mariboru. Po lastni izjavi gaje kupil zase, nekaj pa gaje nameraval prodati. Mamilo so zasegli, zoper V. A. pa so podali kazensko ovadbo. Zavrnjenih 14 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so minuli četrtek zavrnili 14 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Dvojno posredovanje policistov Javni red in mir je bil kršen dvakrat v istem stanovanju. Po drugem posegu policistov so kršitelja pridržali do iztreznitve, predlagali pa so ga tudi v postopek pri sodniku za prekrške. Trčila v tri peške 14. junija ob 17.40 je voznica osebnega avtomobila Olga Š. med vožnjo skozi semaforizirano križišče v Slovenski ulici v Murski Soboti izsilila prednost pred skupino treh pešk, ki so pri zeleni luči prečkale vozišče na zaznamovanem prehodu. Pri trčenju so bile Nina L., Nina R. in Nuša N. na srečo le lažje poškodovane. Voznica je odpeljala s kraja nezgode in sojo policisti izsledili čez eno uro v Industrijski ulici. Mopedist trčil v avto V petek okrog 18. ure je pred voznika osebnega avtomobila Martina F. med vožnjo po lokalni makadamski cesti blizu stanovanjske hiše 40 v Lomanošah z leve strani z dovozne poti nenadoma pripeljal mopedist Dejan D. Voznik kolesa z.motorjem je trčil v prednji levi del osebnega avtomobila, nakar je padel po cestišču in se hudo poškodoval. Zdravi se v soboški bolnišnici. Smrt pri Novem mestu 36-letni voznik osebnega avtomobila Rudolf Trbovec iz Velike Polane se je minuli petek okrog 7. ure vozil po lokalni cesti v Potočni vasi pri Novem mestu. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda ceste čez železniško progo, seje ustavil, nato pa zapeljal na tire. Takrat je z njegove leve strani pripeljal potniški vlak, ki gaje upravljal Franci I. Strojevodja je začel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Pri tem je vlak potiskal avtomobil približno 150 metrov daleč, Rudolf Trbovec pa je ostal vkleščen v razbitinah. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nezgode. j ŠTEVILNE GASILSKE PRIREDITVE IN TEKMOVANJA - V nedeljo so salamenski gasilci (na sliki) praznovali 60. obletnico uspešnega delovanja. Prireditve se je udeležilo 80 gasilcev iz okoliških krajev in domačinov. Navzoči so bili župan Občine Puconci Ludvik Novak, predsednik KS Puconci Štefan Har-kai in predstavnik zavarovalnice Triglav. Ob tej priložnosti je poveljnik GZ Jože Pintarič zaslužnim članom podelil gasilska odlikovanja. V Rogašovcih pa so gasilci proslavili 70-letnico uspešnega delovanja. Poleg sto domačih gasilcev so se prireditve udeležili tudi gasilci iz Avstrije in Madžarske. V navzočnosti župana Janka Halba je podelil podpredsednik GZ Ivan Smodiš posebej zaslužnim starejšim članom odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Medtem pa so na slovesnosti v Gederovcih predali namenu novo gasilsko orodno vozilo, vredno več kot 4,5 milijona tolarjev. Velik delež je prispevala tudi Občina Cankova - Tišina. Prireditve se je udeležilo več kot sto ga- Prometna nevarnost skeli tudi svetnike! Če se morajo s perečim vprašanjem varnosti v cestnem prometu ukvarjati celo državni svetniki, potem je očitno, da na tem področju zadeve še vedno ne gredo tako, kot bi si želeli navadni smrtniki. Ob vse hujših posledicah prometnih nesreč je povsem razumljiva skrb svetnikov za to pomembno področje našega vsakodnevnega življenja. Zato so se s tolikanj večjo zavzetostjo lotili predloga nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, saj so imeli k pripravljenemu besedilu vrsto konkretnih pripomb in stališč. Opirajoč se na ugotovitve komisij za gospodarstvo in lokalno samoupravo, so se namreč zavzeli, da je treba v omenjenem nacionalnem programu upoštevati splošno omejitev hitrosti na vseh odprtih cestah, avtocestah in v naseljih. Zato naj bi poostrili nadzor in uvedli hujše kazni za nespoštovanje omejitev hitrosti, splošno prepoved vožnje pod vplivom alkohola, mamil in zdravil. Hkrati naj bi bolje poskrbeli za izdelavo programa sanacije vseh črnih točk in obnove posebno nevarnih cest. V ta namen so za radikalno represijo zoper kršitelje, pri čemer naj bi najhujše kršitelje celo odstranili iz prometa. Pri tem so Ob cesti Boreča-Križarka že skoraj 50 let stoji znamenje v spomin na tragično preminulega cestarja. Na tabli piše: Na tem mestu je avto smrtno ponesrečil našega dragega ateka, dne 14. oktobra 1948. FICKO KA-RELA, cestarja na republiški cesti. Torej so se prometne nesreče s tragičnimi posledicami dogajale v naših krajih že v času, ko ljudje še niso imeli toliko osebnih avtov (le tu in tam gaje imel kak gospod), ampak so tedaj od motornih vozil dvigali prah (in žal tudi pobirali žrtve) tovornjaki. Zdaj največ življenj ugasne v prometnih nesrečah z osebnimi avti. Na mestih, kjer ugašajo življenja, videvamo sveče, križe, majhne marmornate spomenike ... Ne ta starodavni nenavadni spomenik pri Boreči ne novejša spominska znamenja za nekatere voznike niso dovolj veliko in prepričljivo opozorilo, da ima neupoštevaje cestno-prometnih predpisov lahko tragične posledice. V pokrajini ob Muri so letos ceste terjale že veliko življenj! - Fotografija: Š. S. Za policijo brez meja Med 3. junijem in 26. julijem se na mednarodni policijski akademiji (International Law Enforcement Academy - ILEA) v Budimpešti dodatno usposablja in izpopolnjuje prva skupina šestnajstih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. silcev iz okoliških društev in gasilci iz Avstrije. Že v soboto pa so se člani gasilskih društev iz Pertoče, Rogašovec in D. Slaveč udeležili okrajnega’ tekmovanja v Valendorju v Avstriji, kjer so dosegli prva mesta ter prejeli pokale in priznanja. F. Gomboc Kriminal brez meja je že od nekdaj stalnica, zato se v mednarodnih razsežnostih pogosto pogovarjajo o potrebi ustanovitve policije brez meja. Na to kažejo Interpol, IPA in druge mednarodne policijske organizacije, ki so po svojem delu in organizaciji usmerjene k sodelovanju in hitri izmenjavi informacij o gibanju kriminala ter kriminalcev glede na storitve kaznivih dejanj. Organizirani kriminal, tihotapstvo mamil, mednarodne verige tihotapcev ukradenih avtomobilov in druge oblike hujšega kriminala zahtevajo od policije dodatne oblike usposabljanja. ILEA, ki sta jo 3. junija letos v Budimpešti ustanovili vladi ZDA se opirali na podatek, po katerem približno tri do štiri odstotke voznikov povzroči tretjino najhujših prometnih nesreč, pogosto s smrtnim izidom. denarja. Zato se državni svet^ zavzemajo, da bi polegsr® . -državnega proračunazag financiranje zavarovalni, jo po njihovem « darski interes, svoj dele? P bi prispevali tudi tisti u v prometu, ki kršijo prav ^ to pa ne more bit! zgoll s licije, ampak je nujen j stop. Zaradi interdiscipl^ omenjenega nacionaM grama naj bi na ravn novili organ, ki bo P ■ jje zagotavljal usklajen ter izpolnjeval ukrepe P«P Nič manjšega pomena ne pripisujejo problemu vzgoje mladih udeležencev v prometu, vsebnos alkohola v krvi voznikov, naraščajočemu onesnaževanju okolja, tranzitnemu prometu, kolesarskim stezam, telefoniranju med vožnjo informiranju o razmerah na cesti. Uresničitev nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu pa bo seveda terjala precej več APAČE - Tukajšnja ribiška družina je v začetku junija pripravila tradicionalno srečanje ribičev in lovcev pri gramoznicah v Konjišču. Skupaj se jih zbralo okrog 50. Tekmovali so v športnem ribolovu s plo- metni varnosti organi in organi mTlanJ^56 vcem. Najbolj so P™6^^ Stanku Nemcu (ribiU^ Vučku (lovec), Mazk“ ^bičise (ribič) itd. sprašujejo, kdaj J ioVnas( povabili na primer njaka. (B. M.) Poroke v Upravni enoti Murska Sobota so se por^' Milan Gregorinčič, kmetijec, iz Murskih Črnec,in Tomar, absolventka pedagoške fakultete, iz Tropovec; J°z jz ronja, vulkanizer, iz Bakovec, in Marija Kosednar, slasci Satahovec; Fran« Kumin, avtomehanik, iz Černelavec. m Vukajč, upravna tehnica, iz Murske Sobote: Jelenko Gatar£ diščnik, iz Celja, in Andreja Moškrič, profesorica -defekt® ,jja iz Podlipoglava; Samir Džafič, tesar, iz Černelavec, in Svetec, šivilja, iz Černelavec; Ladislav Lanšček, klepar, Gomile, in Marjana Žitnik, delavka, iz Vučje Gomile, Lupša, delavec v ključavničarstvu, iz Okoslavec, in Karm6 lec, gospodinja, iz Bakovec. -j|j; V Upravni enoti Gornja Radgona so se Por^o, Danilo Rihter, natakar, iz Vratjega Vrha 9a, in frizerka, z Melov 40; Darijan Žižek, policist, iz Le। c karjeva 8, in Milena Kreslin, komercialistka, iz žep^ gettin® Roman Zorec, papirničar, z Draženskega Vrhu 1 ' । EK-Magyar, slaščičarka, iz Mahovec 14. ^es Tretje srečanje gasilskih veteran^ ■i ^rečanJ6 V prijetnem vinorodnem kraju Železne Dveri je bi ®anje) |d 5f ^1 nov Gasilske zveze Ljutomer. To je bilo že tretje $ra n(.e je p°z’f£jt udeležilo več kot 130 veterank in veteranov. Čde*eZ predsednik Gasilske zveze Ljutomer in član predseds Slovenije Drago Colnarič. V govoru se je zahvalil veterankam in veteranom za njihovo humano in nesebično požrtvovalnost, saj je bila ta generacija ., c vseh ustvarjalec in nl’s' j nih akcij, bod.«^^ izobraževanju, g jn Op domov, nakupu0^ Pa tudi pri kulturna-brane je pozdravil tudi Pan Občine Ljutomer Sl^N Ivanušič in se jim zahvalili. rud’ ki so ga vložili v razvoj S stVa v občini. . Poudaril je. da so bili P^1 v°jni borci za gasilsko ‘n nosilci gasilske tradicije n -del^ (Zvezni preiskovalni biro - FBI) in Madžarske, dela po mednarodnem programu FBI. V osemtedenskem programu bodo inštruktorji iz ZDA in Evrope predavali o boju proti organiziranemu kriminalu in predstavili svoje izkušnje na tem po- dročju. M. JERŠE Prednikov. uradn6a1K0l^ Po končanem u »F godba zaigrala kapljic toliko I pese^a Usa1 vseh grl zad°" sej6^ stem trenutku pa . / glas sirene m gj H r |f tvščakspoP na grajskem o jC plH> dilo družabno sr •• Al ' Prijeli dva ilegalca in zavrnili 4/ ljcisi> Konec tedna so na mejnem prehodu Dmg' opjia e. prijeli dva državljana ZRJ, ki sta ilegalno P’' pila k džarsko-slovensko mejo. Po končanem postopK p3 so „ dana madžarskim varnostnim organom, ^^‘'polnj^u J rali zavrniti kar 43 tujih državljanov, ki niso izp ir goje v za vstop v našo državo. 20. junija 1 996 estnik Sarlatizem ali o popularizaciji "magije« ob koncu tisočletja Obrati stoletja so čas, ko ljudje bodisi napovedujejo konec sveta in se J । . ? k »okroglim mizicam«, kot je to bilo na primer na pragu 20. 0 etja itd. Vsakokratno oživljanje »okultizma«, ki preseže okvir anoni-SP‘ne (skaPnosti), je vedno povezano z določenimi historičnimi LjL^k*’ k' obvladujejo ali samo vplivajo na življenje posameznikov. «nko bi govorili predvsem o t. i. alternativnih gibanjih, kot je npr. in-bka sekta hare krišna, ki je 20 let po popularizaciji v Ameriki, Evropi • ".Ma tudi do nas. Vendar pa ob teh uradnih, javnih sektah, obstajajo । malo manj znane, bolj zaprte oblike druženja, ki še najbolj spo-na »vsakega malo«. Wajl verjamejo in v trenutku, ko svojim voditeljem brezpogojno verjamejo, ko so jim brezpogojno podrejeni, postanejo lahek plen vsakršne manipulacije. Obljubljeni drugi svet, drugačen svet... v njihovi topiki tudi višji svet, postane »realnost« v njihovi imaginaciji. Zrn Seših obut ” nas ena P°PU' ^nade vn’Se sp°-raPije. ce skupinske te-r°g delavnic1113 ^Udi se zbira ok’ UČij° tehnikna kater'h se '-iudje ^Prinesi?086’ k' naj bi ne mir, re- Vs,0P v »viši??C tudi om°gočila So Popularn Ob teh vaJah finske tp tUd' razne oblike ^Plazniki, ra|,'je- v katerih po-s',hbole n Porabljajo določene n °g0 Pregan^|maj° Vloge (npr' njanega j Ja ca’ vlogo prega-?Zrešiti ov',(Jn !ako Poskušajo ieitlu Pravijo ne konflikte ali, kot fjifprenr’ ^azre^t' »blokade«, '"'^'onira neCUJ ^-normalno« ,ranJe v družbi ^banje ki sv^am° 0Pravka z Iju-manjvrednostni Him. ^^niajo z večvred- Prite^ PostajaJ0 nekaJ vad8olj opazij°’ da ' pozicij°- pona-nekdo n ecvrednost obvia-rrn Pa n Je.V b‘erarhiji višje ^01^?° to človek, ki (J’nJa v Prih °dlsi sposobnost J°stalikak°dnost ali v Pre’ Opitosti16 drUge “m^m- S^^PrS08?51^6 pojmu-^'ka »energije«, Su^anifizika^de-L!?12a tiste Je naJvečkrat si-dc.l|v°. Zgolj ne°tipljivo, nedo- Prem?"0' dol1 tl«ki zavesti, to- ' n drugačnosti. na Zahodu pa tudi as so dejavne številne k' mladostnike ^liin jr'Pe'iejo na rob, jih čmžbe. pri tem pa jih ” 'I °kvire stroge hierar-41 M?- n' družbi bi jih seve-a)e zatrli: ker so v njih Rituali Rituali s krvjo, ki jo oživljajo, so bili v religioznih obredih pogosti. S krščanstvom je tudi teh krvavih obredov konec (vino je . »kri«), vendar pa v zavesti mladostnikov pomenijo predvsem »prepovedano«, zato željeno. In pri teh tudi zanje šokantnih obredih ponavadi doživljajo posebne stresne trenutke, v katerih je njihovo doživljanje sveta vsaj zanje nekaj posebnega. Da bi bil učinek še večji, ponavadi uporabljajo t. i. »transformatorje energije«, simbole bodisi iz krščanstva, židov-stva ... priznavajo družbenih inštitucij in družbeno priznanega hierarhi-ranja. To pomeni, da jih ni mogoče vpeti v delovni proces, torej ni neposredne koristi. Izrabljanje slogana Crowleyev slogan »Delaj v skladu s svojo Voljo« pogosto spremenijo v »delaj, kar te je volja«, vendar slednje ne velja za vse in vsakogar, temveč samo za odnos do družbe in njej pripadajoče večine. Znotraj »sekte« pa posamezniki živijo v strogi hierarhiji, v kateri zanje misli kdo drug. Lahko bi rekli, da nadrejeni v hierarhiji počne s svojimi podaniki tako in na tak način, kot to ti počnejo z družbo, ki se zanje začne že pri najožjih sorodnikih, to je pri starših. Verjeti Za mladostnike (pa tudi za veliko večino odraslih naivnežev) velja, da to, kar jim govorijo, tudi privrženostjo svetu mrtvih, čaščenjem smrti, poslušanjem dark glasbe itd. za družbo nenevarni, kvečjemu jo lahko šokirajo z načinom oblačenja. Torej ni vse negativno, kar se odeva v črno. So pa ti najbrž neuporabni za vpenjanje v religiozne okvirje, ki jih pač razumejo po svoje. Ko prestopijo družbeno mero dovoljenega Zakon prestopijo predvsem takrat, ko npr. v svoje namene izrabljajo mladoletnike in mladoletnice. Pogosto gre za spolno nasilje, za posiljeno žrtev, za naivno žrtev. Najmanj, kar lahko storijo, je to, da se izživljajo z grafiti, obešanjem crknjenih kokoši pred kakšno cerkev, ali da izdelajo posebne toteme (vpliv voodooja). Kakor hitro se jih posameznik začne bati, ni več daleč od manipulacije z njim. »Satanisti« To so objestni mladostniki, ki jih v sekto pripeljejo predvsem želja po novem, radovednost ali pa tudi plehkost družbe, ki se utemeljuje v materialnem predvsem s sredstvi politike (beri: dvojna igra, laž, korupcija ...). Seveda ne morejo iz sekte kar tako, ponava-' di jih zavezuje molčečnost, saj je prihod v sekto povezan s serijo preskusov, ki ljudi iz »kroga« prepriča o primernosti človeka za njihovo sekto. Pri tem je ta pri-, gternost najpogosteje človekova Povezave Vsakokratno šarlatanstvo je povezano s trenutno historično situacijo, zato se bodo tudi pri nas pojavljale številne »larifari« skupine, ki bodo klicale duhove, da bi izvedele kaj o preteklosti ali prihodnosti. Pri tem se moramo zavedati, da stvari niso nove, nova je kvečjemu njihova množičnost, popularizacija, ki pa se dejansko sklada s postmoderno dobo (beri: konec ene same resničnosti in konec ene same resnice, ki bi k čemerkoli zavezovala). Ta profanost pa lahko ob prehodu tisočletja pomeni tudi njihov zaton. A. POTOČNIK Šport od tod in tam Namizni tenis - V Preserju je bil drugi državni turnir za mladince TOP 12. Sodelovalo je 24 tekmovalcev iz 11 klubov in vsi so bili najboljši. Igralci Moravskih Toplic Sobote z izjemo Horvata niso ponovili rezultatov s prejšnjega turnirja. Horvatu tudi tokrat ni uspelo premagati večnega tekmeca Petrovčiča, s katerim je izgubil v finalu z 0 : 2 in zasedel drugo mesto. Kocuvan je bil osmi, Solar deveti, Koščak pa v drugi skupini dvanajsti. (M. U.) Atletika - Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Manheinu v Nemčiji sta v slovenski reprezentanci nastopili Sonja Roman (AK Pomurje) in Barbara Berden (Železničar Ljubljana). Romanova je v teku na 800 m zasedla četrto mesto (2:08,77), Berdenova pa je preskočila 174 cm in zasedla osmo mesto. (GG) Rokoborba - V avstrijskem Sudingu je bil mednarodni mladinski rokoborski turnir Alpe-Adrija. Med 5 ekipami je Slovenija zasedla tretje mesto. V slovenski reprezentanci pa so nastopili tudi Slavko Miholič (46 kg) in Domen Godvajs (54 kg), oba iz Murske Sobote, ki sta zasedla prvi mesti. Tretji pa je bil Ljutomerčan Dejan Žnidarič (50 kg). (RB) Plavanje - Športna zveza Murska Sobota tudi v tem poletju organizira plavalne tečaje na soboškem kopališču. Tečaji so namenjeni predšolskim in šolskim otrokom, mladini in odraslim, skratka vsem, ki želijo osvojiti ali izboljšati svoje plavalno znanje. Petdnevni tečaji (20 ur) bodo od ponedelja do petka od 8. do 12. ure. Prvi plavalni tečaj se bo začel v ponedeljek, 24. junija, naslednji pa vsak ponedeljek do konca avgusta. Prijave sprejemajo učitelji plavanja na kopališču. Cena plavalnega tečaja z vstopnino je 4.000 SIT. Informacije po tel. 21 053. Nogomet - V Solingenu v Nemčiji je bil tradicionalni mednarodni nogometni turnir za ml. dečke. Med osmimi moštvi so sodelovali tudi nogometaši Mure in Rakičana in se odlično odrezali. Zmagalo je moštvo Mure, ki je v finalu premagalo Rakičan z 1 : 0. Športni ribolov - V Savinjskem gaju v Mozirju je bilo meddruštveno tekmovanje v športnem ribolovu. Sodelovali so tudi tekmovalci Društva paraplegikov Pomurja in dosegli lep uspeh. Med posamezniki je zmagal Silvo Križanič, ekipa v sestavi Dunaj, Križanič in Stanjko pa je bila druga. Atletika - Na finalu Atletskega pokala Slovenije v Novi Gorici je Sonja Roman zasedla drugo mesto (2:07,14) in postavila novi državni rekord za ml. mladinke. Marija Števanec pa je v enaki disciplini zasedla peto mesto. Na odprtem prvenstvu avstrijske Štajerske v Kapfenbergu je mladinka Anita Krančič v teku na 200 m z osebnim rekordom 28,62 zasedla četrto mesto. V teku na 800 m je bil Samo Peci osmi. Cvetko Cvetko pa deveti. (GG) Namizni tenis - V Murski Soboti je bil tretji selekcijski turnir SVS za mladince. V prvi skupini je presenetil Gybrek z drugim mestom. Šbiil je bil tretji, Puhan četrti, Cigiit sedmi in Zver osmi. V drugi skupini je zmagal Balažič pred Giderjem, v tretji skupini je bil Ropoša četrti, v četrti pa je zmagal Škof. (M. U.) Šah - Šahovsko društvo Radenska je bilo organizator junijskega hitropoteznega turnirja. Med 12 šahisti sta bila najuspešnejša Boris Kovač in Miran Zupe, ki sta zbrala po 10,5 točke. Sledijo: Štefan Režonja 9, Danilo Hari 7,5 ter Bogdan Hari, Igor Kos, Robi Radosavljevič in Alojz Kos po 5 točk. Nogomet - V okviru praznovanja 20-letnice NK Cankova je bila prijateljska nogometna tekma med soboško Muro in Cankovo. Zmagala je Mura s 7 : 0. Za konec nogometne sezone je bila v Beltincih nogometna tekma med člansko ekipo Beltinec in veterani Beltinec. Zmagali so člani z 9 : 4. Šport iz Dobrovnika - V okviru tedna turizma v Dobrovniku so bila tudi športna tekmovanja. V malem nogometu je zmagala ekipa Turnišča, v streljanju z MK puško pa je bila najboljša ekipa SD Janka Jurkoviča, med posamezniki pa Gorazd Kocbek. Tekmovali so tudi v hitrostnem kotalkanju in krosu. (F. B.) Atletika - Na gozdnem teku v Mislinji so sodelovali tekači TS Radenske in se lepo odrezali. V teku na 10 km je bil Slavko Kumek drugi, Daniel Perme (mladinec) deveti, Sonja Plohl pa šesta. V teku na 21 km je Branko Perme v svoji kategoriji zasedel drugo mesto, Ivan Muršec šesto, Zupančič pa osmo. Med' deklicami do 7 let je na 2 km zmagala Anita Perme. Na mednarodnem tekmovanju v Duhelsku se je izkazal Lendavčan Branko Perme, saj je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Judo - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo drugo kolo tekmovanja v judu za pokal Alpe- Adrija. Med 200 tekmovalci so sodelovali tudi Sobočani. Najuspešnejša med njimi je bila Rojkova (33 kg), saj je zasedla prvo mesto pri ml. deklicah. Uršičeva pa je bila druga. Cipot je bil pri ml. dečkih (28 kg) tretji. Med mladinci sta Rančigaj (60 kg) in Škraban (55 kg) zasedla peti mesti. Med ml. deklicami (36 kg) je bila Borovšakova peta. Rojko (28 kg) pa je zasedel peto mesto. Sodelovala sta tudi Lendavčana Nedelko (55 kg) in Časar (60 kg) ter zasedla tretji mesti. (TK) Badminton - V Augsburgu je bil mednarodni turnir v badmintonu. Med 11 ekipami je sodelovala tudi ekipa Mladosti iz Lendave (B. Sekereš, Torok, Koprivec, Nagyeva, Bukovčeva in K. Sekeševa) in zasedla 6. mesto. (VS) Atletika - V Feldbachu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v atletiki za avstrijski pokal. Sodelovali so tudi člani TS Radenske. V teku na 10 km je Karli Vrbnjak med veterani zasedel v svoji skupini četrto mesto. Marjan Jakopecje bil na.3,3 km v svoji skupini prvi, Nina Jakopec pa na 1,1 km med st. deklicami druga. (GG) Šah - Na mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je med šestimi šahisti zmagala Števanečeva s 5 točkami pred Sedonjo, 4, in Gombo-cem, 3 točke. Na junijskem hitropoteznem turnirju za ml. dečke in deklice pa sta bili med 12 tekmovalci najboljši Gjuranova in Vučkova s po 4,5 točke. rižanka NAGRADNA KRIŽANKA . < Z . ' * 1 - oh JI - ?%•;. 'W dSi k ■ J AVTOR 4 ŠTEFAN J HAJDINJAK J JUŽNO-| AMERIŠKA S IGRAŠ g KARTAMI | NAPAČNA. S POLITIČNO OSEBNOST PREKMUR PISATELJIC GRŠKI A TEOLOG (SPI R1 DON) EDEN OD KENTAVROM AMERIŠKA J IGRALKA BLVTH LOŠČILO VRSTA PTIČA PEVCA BODALO S KRATKIM REZILOM ŽIVALSKA NOGA PRI HO.H, STANJU, GOVORU p 1 »i 1 H i W’ II r it J NASPROTJE 1 | OSEBNI J ZAIMEK PHIPOVE' OOVAN* M 1 k ■ NORVEŠKI | SMUČAR KJUS • STOJAN AUER MESTO V NIGERIJI GORSKI REŠEVALNI ČOLN MANJŠA BOLNICA IRANSKO NOMADSKO PLEME NB^C v e’ g KRAJ PRI LJUBLJANI KONEC POLOTOKA TITAN POBIRALEC NAROČNINE GL MESTO GANE J*?** F« 'St' is A GRAFIČNO ZNAMENJE ZATON RTV VODITELJI C/ TOVARNA Sit S® gss E« tim VESTMK GRŠKO OTOČJE V EGEJSKEM MORJU IZKORISTEK (POG.) BRISAČA (ZAST.) VRST* IGLAVCA KOMCA AMER! GRk (KOKA ŠKJ JN) SKANDINAVSKI DROBIŽ EVROPSKA UNUA TELOVNIK (FRANC.) POKRAJINA V VIETNAMU MESTO NA OTOKU HONŠU, HERCEO DVB ANGLEŠKI PISATELJ PREBIVALEC PRAGE POSODA ZA LAHKOŽIVA ŽENSKA AM. IGRALKA PJRNB? iZVOO (ZAST.) GAUL LEVI PRfTC S IK TUR.CENTER V ČRNI GORI GOETHEJEVA MAP IRKJU , humoristka PUTRIH , IZDELEK IZ KRISTAL STEKLA VRSTA VULKANA ITAL DEN. ENOTA KRILO RIMSKE KONJENICE OPERNI SPEV VULKAN NA LJUBEZEN DOKTORJA ZJVAGA BOŽJE DREVO PRESTOLNIC/ SEVERNE BABILONIJE OB EVFRATU PREBIVALEC JESENIC PRITRDILNA TW»^ oejavn0^ GROBO ORIENTAL SUKNC AMERIŠKI FILMSKI REŽISER IN IGRALEC MADONI NA PESEM VEŽBA HITROSTNA HLEV V PLANINI MESTO V KOMPONIST Z GL P ORFEJEVA ŽENA t MESTO PRI ZADRU ČLOVEK. KI UNIČUJE HRVAŠKI TV VODITELJ (OUVER) BARU pierre ABELARD PRVA ŽENSKA^ PRVI mitološki LfcIALLU NOVA GVINEJA VRST STONC MOČVIR1 TRAVM * >G MAT IK RAZLIČNA VOKALA PRIPOVEDNI PESNIK MESTO NA BAVARSKEM MUSUMAN. MOŠKO IME ■ R. ■ k' ' MOČ PRVI SLOVENSKI LETALEC (EDVARD) POMURSKO ZDRAVILIŠČE NADA, UPANJE UMIVALNA SKLEDA SVIT, SVITANJE MAKEDONSKO KOLO JELENOV GLAS ŽLAHTNA KOVINA ORGAN ZA VOHANJE TRŽNICA (ITAL) NESKONČNA AM. PISATELJ (GEORGE) ALEKSANDAR (KRAJ.) * T- SLOVENSKI HOKEJIST GRŠKO OOP. GIBANJE HRV .KOŠAK (IVAN) SREBRO^ IVO FRANGEŽ. s & i NIZ FIZIK (JOHANNES) FhRV.NOGOM. BOKSC SLOVNICA PRIREDBA ZA ORKESTER RIBJE JAJČECE VESTNIK MESTO V J. ŠPANU! GL MESTO HAVAJEV SIN PES VGRŠI< MITOLOG SAMARI TA 1 ■Ut u VILKO UKMAR NIZ SUKAR (GABRIEL) VODJA PLO AZK lEDVAN HERBERTI NEMŠKI FIZIK (JOHANNES) GL MESTO JORDANIJE GLASBENA 1. nagrada <1T PTICA UJEDA ■ KRALJ NAČIN GIBANJA PEROO UŽITNA VRTNA RASTLINA - blago v vrednosti 30.U 2. nagrada q0 slT - blago v vrednosti 20- 3. nagrada . n00 SfT - blago v vrednosti 13- 4. do 10. nagrada n()0 glT - blago v vrednosti po *u- Križanko pošljite na naslov- NIK, Ulica arhitekta Novaka Murska Sobota, s pripisom N NA KRIŽANKA, do 28. junija . -vV^' Nagrajenci bodo objavljeni NIKU, ki izide 4. julija 1996, P nagradah pa bodo prejeli po P ZBOR DEVETIH PEVCEV MERSKj ENOTA 2 DRAGC KAMENJ A E RIMSKA BOGINJA JEZE SL GENERAL (RUDOLF) HOTELV RADENCIH OSKAR KOGOJ SEKANJE ANG.PLEM NASLOV PUCCINIJEVA OPERA GRŠKI BOG POLITIK BAKADUR ŠASTRI VEŠČIMA JADRANSKI OTOK LUTECU GEOMETRIJSKI POJEM AMERIŠKI SUKAR JUŽNOAMERIŠKI PLEN GUMICA ZA BRISANJE SELEN LJPJ RENATO MESTO V TESALM, GROJA PLESALEC IN KOREOGRAF NORVEŠKA PISATELJICA DEL KI SE NASTAVI 29 motorna vozila Murska PUJSKE, od 20 do 22 kg. prodam. Murski Črnci 18. m8154 HYUNDAI PONY GLSi, letnik 1993, 42.000 km, rdeč, prodam. Tel.: 24 009. m7921 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam za 130.000 SIT. Mlajtinci 29. estnik OBČINA BELTINCI ŽUPAN Objavljamo prosti delovni mesti - vodja referata za družbene dejavnosti ~ vodja referata za komunalne dejavnosti Zahtevani pogoji: ■ visoka oz. višja izobrazba ustrezne smeri ■ sposobnost samostojnega dela ' ustrezne delovne izkušnje Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3 meseč n® poskusnim delom. . . . ■ .. Pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter profe^ain Wnjepis pošljite v zaprti kuverti in z oznako »PRIJAVA za ^ZPlS« v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. ^etijska zadruga lendava, z. o. o. ENDAVA, Partizanska ulica 5 razpisuje hiD^ePU uPravne8a odbora delovno mesto ulREKTORJA kmetijske zadruge višj^r^* moraj° izpolnjevati splošne pogoje in imeti ^geust' SrednJešolsko izobrazbo kmetijske, ekonomske ali lih in „ ,rezne smeri z delovnimi izkušnjami na podobnih de- Ka °8ah' Plojev' atlna3 Priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih Prijavln p‘sno Predstavijo svoj program razvoja zadruge. ^tiisk po^iej° v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ca 5, j a zadruga Lendava, z. o. o., Lendava. Partizanska uli- ^ndU1315001#za razp.’s direktorja«. dneh nn • ate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 H pu 'zbiri. v Razpis za oskrbnika V|nogradniškem centru goričko v ivanovcih vinotoča v sklopu vinogradniškega centra v Iva-^Petkih^181^611!0 delovno mesto oskrbnika centra. Delo bo ^ge (jnj’ ^°botah in nedeljah, za najavljene skupine pa tudi 6el0Vn Cvirni začetek obratovanja je september 1996. na'oge bodo obsegale: ‘Ibrezai? Ponudbo alkoholnih (vin, žganja) Pijač ladnihjedi (mesnin) ■ ^ndid?6 'n čiščenje objekta ter opreme ^Pnja jzV1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 4. ali 5. zaj Jazbe gostinske smeri, izpiti iz higienskega mini-6 pisne n Jen ie tudi opravljen tečaj za stekleničenje vina. ,Nna vJave: DRUŠTVO VINOGRADNIKOV GORIČKO, 40- M. Sobota, do I. julija 1996. Z vsakim 00 opravljen pogovor. Na ---------------------------------- 20. člena statuta Občine Beltinci (Ur. list RS št. Ok-el'j ih dSkiadu z določili 37. in 43. člena zakona o urejanju P°se8°v v prostor (Ur. list SRS št. 8/84) je S'ednji et občine Beltinci na seji dne 14. maja 1996 sprejel SKLEP |j L | CrtnSe razgrne zazidaln0'urvd’mXks^^ parkom, kme-l’jS|.Ctnb-trgovski in turistični kotnp' otokom črnec v C'Površinami, Cankarjevo uhco potoko I Clh m za kompleks parka v Beltincih. i 2 I ''^"d0 'Z Prve točke tega skleP,a občine Beltinci in v do 31 iuliia 1996 na sedežu L’00111 , I oknu trgovine Potrošnik v Beltinci . i 3 H | I društva, civilnopravne osebe mQbčine K ^nitvijo podajo pisne pripombe na sede 1 ’ M'adinska ul. 2, Beltinci. | I '^tio^drnzgrnitve bo organizirana & ^o objavljen | | S01i v Beltincih. Datum javne razprave 5‘ $[ °bjaVeSe °^av' v Uradnih objavah in začne veljati z ' maja 1996 Predsednik Občinskega sveta občine Beltinci Marjan Maučec, 1. r. CHEROKEE O 0 štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki centralno daljinsko odklepanje in osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km j 7 let garancije na karoserijo I Motor 2,5 L j Cena: 41.738 DEM I Motor 2,5 TURBO DIESEL I Cena: 45.237 DEM I CHRYSLER LEASING D+8% I CHRYSLER KREDIT D+6% I Pooblaščeni prodajalec: I BRANSBERGER E. s.p. | Dolga ulica 79, Černelavci 9000 Murska Sobota tel. 069/ 21 238, faks 069/ 21 238 TROCAL FENSTER& TUREN PVC-okna in vrata, rolete, žaluzije za nove in stare gradnje. Izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO ARNUŠ, PTUJ, Povodnova 3, tel.: 062 775 647. Računalniški Inženiring d ° °- tel./fax: 069 46 052, mobitel: 0609 642 930 - 486 DX/5 -133 Mhz - 4 MB 72 pin - Trdi disk 850 MB -3,5« 1.44 MB - IMB DRAM PCI -14« , color, .028, NI, LR, MPRII ■ Miška - CD Plošča »NABORI IN GRAFIKA« in podloga za miško BREZPLAČNO! -INTEL PENTIUM 100 Mhz - 8 MB 72 pin - Trdi disk 850 MB -3,5« 1,44 MB - IMB DRAM PCI -14«, color, .028, NI, LR, MPRII - Miška - CD-plošča »NABORI IN GRAFIKA« in podloga za miško BREZPLAČNO! 1 1 Računalniški inleniring d« IHTfl PENTIUM -rt ------ aUD, " Računalniški inteninng (M. 4«6 0X4/486 DX5 Izposoja RAČUNALNIKA z zapisovalnikom CD-je ARHIVIRANJE podatkov na CD-je (zgoščenke) IZKORISTITE 3-odstotni v JUNIJU! CD-jev RD, d. d., ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Union 7.000 SIT, Pivovarna Laško 1.500 SIT, Droga 10.500 SIT, Lek 6.500 SIT, Krka 4.500 SIT, Kovinotehna 300 SIT, Sava 2.700 SIT, Mltol 900 SIT, Radenska 500 SIT, Mercator, Etol... UD, d. d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel.: 125 10 14, 126 31 98. ODKUPNO MESTO: Črenšovci: Škoberne, d. o. o., tel.: 069 32 703, 70 013. najst tednov, cepljene, prodajo, cena 50 SIT za kos, in nesnice mlade jarčice, rjave, cepljene, HISEX , stare trinajst tednov, prodajo za 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m8115 NEMŠKO OVČARKO, staro osem tednov, prodam. Tel.: 48 361. m8135 m8060 FORD ESCORT CLX, letnik 1991, 1 z veliko dodatne opreme prodam. Juša Kramarja 27, M. Sobota. m8062 ZASTAVO 128 Skala, letnik 1989, zelo lepo ohranjeno, prvi lastnik, R 5 letnik 1991, prvi lastnik, in Škodo Favorit, letnik 1990, ter Jugo 55, letnik 1988, prodam. Tel.: 57 171 in 57 330 ali Rogašovci 6. m8O8I MERCEDES 508 D Furgon, letnik 1980, registriran, prodam. Tel.: 57 734. m8099 JUGO 55, letnik 1988, registriran do aprila 1997, rdeče barve, prodam. Tel.: 42 302. m8100 JUGO KORAL 55, letnik 1990, oktober, prevoženih 40.000 km, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 46 221. m8101 RENAULT 18 TU, letnik 1984, registriran do junija 1997, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 46 670. PSICO ŠARPLANINKO, rodovniško, staro 4 leta, prodam. Tel.: 062 716 040. m8167 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025 in bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98 c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005 m8108 FORD SIERO. 1,3, letnik 1987, in nakladalnik hlevskega gnoja za Fiat Štore prodam. Ogled dopoldan, Tišina 41. m81O9 RENAULT 4, letnik 1985, prodam. Tel.: 45 157. m8119 GOLF JGL D, letnik 1985, prodam. Tel.: dopoldan 21 708, popoldan 26 428. m8125 MITSUBISHI COLT 1,3 GL z veliko dodatne opreme, letnik 1990, prodam. Tel.: 70 078 ali 75 244. m8140 GOLF diesel, letnik 1986, s petimi vrati, prodamo. Tel.: 23 255, po 15. uri. m8144 PEGEUT 405 Roland Garros, karavan, registriran do 25. 1. 1997, prodam. Tel.: 0609 641 050. m8149 FORD ESCORT CLX 16 V, letnik 1992, registriran do marca 1997, prodam.Tel.: 23 121. m8151 BT 50 S , dobro ohranjen, prodam. Čolnik, Lukavci, tel.: 87 721. m8159 živali posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 | A. NOVAKA 4 M. SOBOTA PERZIJSKE MUCE prodam, ena stane 10.000 SIT. Tel.: 88 141. m8O51 PURANE, samce, težke 5 kg, prodamo. Tel.: 069 46 463 ali 069 46 113. m8079 PRASICO, brejo, in koze, mlade, prodamo. Fujs.Šalamenci 49. m8083 GRAHASTE NESNICE, stare dva- EXPORT-1MPORT Finančni ingeniring tudi mi v pomurju Zmenite svoj denar po zelo ugodni obrestni men m kratkoročna premostitvena posojila. p. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 B. I. K., d. o. o., NEPREMIČNINE Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin ter urejamo dokumentacijo. Pričakujemo vas od 8. do . 16. ure v M. Soboti, Slomškova 35, tel.: 31 594. GRADBENO PARCELO v Veščici, 15-arsko, ob asfaltni cesti, prodam. Tel.: 21 265. m8063 HIŠO z gospodarskim poslopjem in dvema garažama na 8,5-arski parceli v Polani pri M. Soboti prodamo. Tel.: 24 973. m8078 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem pri Gradu št. 5, takoj vseljivo, z vsem inventarjem, 3,5 ha zemlje v enem kosu, vinograd, sadovnjak, njive in travnik zelo ugodno prodamo. Tel.: 57 734, po 20. uri. m8098 50 arov mešanega gozda in suh"les za ostrešje prodam. Tel.: 53 223. m8113 I KOTLINE ko pregorijo Ivse NABERGOJ -VETERINARSKI INŽENIRING MORAVSKE TOPLICE d.o.o. 1. ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA V POMURJU ZAPOSLIMO dr. veterinarske medicine za delo na terenu. Inl.: 48 230,_____________ M Cena po mrifi. Narodni tarifa- MUŠIČ, MENGEŠ TEL.: (061)738 619 # LW v. « . 00.599.2815 ‘tW.JE ZGODBE OVQ.599.#W1 ■ e © . ca? 8 g f ' o . ’ m SUPHR WOCE PREDSETVENIKI Z ježki in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 3OO cm, od 36® ® . naprej pahidravl^ vestnik, 20. junija^ 30_______________________ DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti, v Stari ulici 10, v pritličju, etažna kurjava, 58 m2, prodamo. Ivan Ferčak, Stara ulica 10, M. Sobota. m8117 GRADBENO PARCELO v Motovil-cih, 33 arov, z materialom, prodam ali menjam za parcelo v okolici M. Sobote in prodam prikolico za avto-vleko Maer, letnik 1994. Tel.: 53 110. m8118 DVOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnim prostorom prodam ali dam v najem kot stanovanje ali poslovni prostor v mirnem predelu v neposredni bližini M. Sobote. Tel.: 27 529. m8141 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru mesta naprodaj. Tel.: 32 608 ali 32 556. m8146 HIŠO, 14 x 4 m, pet prostorov in 11 arov zemljišča, primernega za vinograd v Lendavskih goricah 314, blizu Lovskega doma, prodamo. Informacije Lendavske gorice 314, po 24. 6. po tel.: 00385-52-622-138, Hrvaška. m8156 TRGOVSKI LOKAL - SAMOPOSTREŽNICO s pripadajočim inventarjem in dvema skladiščema daje v najem PGD Rožički Vrh. Interesenti naj pošljejo pisne prošnje do 30. 6. 1996 na naslov: PGD Rožički Vrh, 9244 Videm ob Ščavnici. Prednost pri najemu imajo delavci Mercatorja Sloge Gornja Radgona. Vse podrobnejše informacije dobite pri predsedniku društva po tel.: 68 218 ali podpredsedniku 68 568. m8171 kmetijska mehanizacija MALO RABLJENO kmetijsko mehanizacijo po zelo ugodnih cenah -pajki, nakladalke, balirke, plugi in vse drugo - prodajo. Tel.: 0609 642 194. m7994 VISOKOTLAČNO BALIRKO Panonija B 344 prodamo. Smolko, Mladinska 27, Odranci. m8077 PUHALNIK SIP, malo rabljen, prodam. Tel.: 88 230. m8082 KOMBAJN DURO DAKOVIČ 770 in samonakladalno prikolico prodam. Tel.: 069 55 090. m81O5 DVA KOMBANJA ZMAJ 142 in 141 z adapterjema za koruzo prodamo. Tel.. 49 173. m8121 KOMBAJN ZMAJ 132, pripravljen za žetev, prodam. Tel.: 069 42 171. m8123 TRAKTOR TORPEDO 7506 spe-cial z nakladalnikom Riklo Ribnica, čelni, in obiralnik koruze DKO 550, dvoredni, prodam. Murski Črnci 23. m8126 TRAKTOR IMT 558 z nakladalnikom Carlo Peschi s planimo desko prodam. Satahovci 32. m8127 KOMBAJN ZMAJ 133, pripravljen za žetev, prodam. Tel.: 42 376 ali Gančani 20. m8128 DVE ENOOSNI PRIKOLICI, nosilnost 2 in 5 ton, Tehnostroj Ljutomer, 5-tonska je prekucna, prodam1-Tel.: 48 048, zvečer. m8r32 MOTOKULTIVATOR sLfrezo, kompletno, ugodno prodam. Ante Sedlič, Križevci 15Ib v Prekmurju, tel.: 54 026. m8133 VARIATORSKE JERMENE za vse tipe kombajnov in traktorje STEYR ugodno prodamo. Možnost menjave in kreditov. Tel.: 0609 621 296. m8134 PUHALNIK TAJFUN, obračalnik Panonija in ličkalnik za koruzo prodamo. Tel.: 87 160, po 20. uri m8137 PETREDNI KORUZNI ADAPTER s horizontalno frezoza kombanj Klass prodam ali menjam za osebni avtomobil ali balirko. Darja Grego-, rec, Čakova 11, Videm ob Ščavnici m8157 DROBILNIK za koruzo z motorjem 90 PS STAYR, diesel, dobro ohranjen, prodam. Inf. Anton Rath, Perbersdorf. 6, 8423 ST. VEIT, tel.: 03472/826 6.STMK. m8158 MANJŠI TROSILNIK hlevskega gnoja, primeren tudi za vinograde, za manjše traktorje (Tomo Vinko-vič) prodam. Tel.? 062 716 040. m8166 MOTOKULTIVATOR IMT 506 z vso opremo in kosilnico ugodno prodam. Tel.: 69 059. m8168 razno VINO, šmarnico, novo mizarsko delovno mizo (»hobelponk«) prodam. Tel.: 48 606. m7967 MLIN za grozdje, ročni, in škropilnico, motorno, Tomos ter mlin z lu-ščilnikom, tiskarski stroj in rezervne dele za avto Citroen, prodam. Velika Polana 8 , tel.: 70 581. m8057 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU, smer oblikovalec kovin, M. Sobota, št. 91-S-069., 26. 6. 1991. Boris Bokan, Skakovci 23. m8059 PUHALNIK. moč motorja 7,5 kw, prodam. Tel.: 82 474. m8065 INVALIDSKI VOZIČEK na električni pogon in navadnega zelo ugodno prodamo. Tel.: 061 1330 333. m8066 DVA SODA, 240 1, za rdeče in belo vino, in železen voz z gumijastimi kolesi prodam. Frančiška Horvat, Dolina 30. m8073 NOVO, NOVO - v Beltincih lahko oddate v najem poročne obleke, birmanske, obhajilne ter druge maturantske in svečane obleke. Vse informacije po tel.: 41 542. m8086 KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 41 542. m8O87 RAZTEGLJIVA KAVČA, enaka, in prešite odeje, dobro ohranjene, ugodno prodam. Tel.: 21 964. m8092 BALONI - REKLAMNO-DEKO-RATIVNI, potiskani po vaši želji. Tel.: 062 35 304. Oskrba, d. o. o. m8094 SCHIEDEL DIMNIK, premera 20 cm , dolžina 10 m, prodam. Mladinska 2, Radenci, tel.: 65 110. m8103 LADIJSKI POD, smrekov, suh, I. kak. razred, prodamo in dostavimo. Andrej, tel.: 063 451 082. m8104 STREŠNO OPEKO bobrovec, 700 kosov, rabljeno, in TV-anteno prodamo. Tel.: 22 079. m81O7 NJIVO v Puconcih, kotno sedežno garnituro in otroško posteljo prodam. Tel.: 21 393. m8110 OSEBA (dijakinja) za manjšo pomoč starejši upokojenki, za kar bi dobila nagrado, naj se oglasi na Kocljevi 4, stanovanje 19, Dom upokojencev, pritličje, desno. m8111 HOBI STRUŽNICO, za kovino, prodam. Tel.: 23 694. m8114 KAVČ s foteljem, ugodno prodam. Slovenska 15, Černelavci, tel.: 21 900. m8116 OBVESTILO! Obveščam stranke, da smo se preselili v nove prostore v Rankovcih 23, pošta Tišina. S svojimi konkurenčnimi in kakovostnimi storitvami se tudi vnaprej priporočamo. Elektromehanika Šadl -Bertala-nič, tel.: 46 194. m8122 VARILNI APARAT VARMINK, 140 CO2, novi, prodam. Tel.: 70 077. m8124 ZIDNO OPEKO ugodno prodam. Tel.: 26 473, po 20. uri. m8142 TLAKOVCE TIP L, 60 m2 zelenih in 10 m2 sivih prodam za 50.000 SIT. Tel.: 0609 641 050. m8150 RDEČO domačo pijačo prodam Tel.: 81 585. m8163 HARMONIKO HOHNER Morino V. ali Zupan Alpe V. kupim. Tel.: 062 714 113. m8164 VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel.: 062 631 164 ali 062 221 106, po 16. uri. m8165 35-Ietni Norvežan iščem prijateljico, s katero bi si lahko dopisoval. Stara naj bo od 22 do 35 tet, vitka in izobražena. Imam visoko izobrazbo in sem zaposlen. Prosim, pišite mi na naslov: Per Vidar Btedesen, Bor-genveien 4 B, 1410 Kolbotn, Nor-way. Slika je zaželena. delo V redno ali pogodbeno delovno razmerje sprejmemo dva KV-zidarja, dva PKV-zidarja, dva NK-zidarja, nega tesarja in enega železokrivca. Stanovanje brezplačno. Prevoz na delo in z dela brezplačen. Plača po dogovoru. Kolomiti, d. o. o., Maribor, Krčevinska 45, tel : 062 24 994. m8084 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Pošteno delo, dober zaslužek, pot v samostojen lasten posel. Tel.: 41 341. m8085 KV-zidarje, tesarje in železokrivce redno zaposlimo. Možnost bivanja. Tel.: 0609 630 130. m8088 ZAPOSLIMO MLADO DEKLE za delo v strežbi. Okrepčevalnica Finki, Črenšovci, tel.: 71 055. m8130 DVE NATAKARICI redno zaposlim za delo v gostilni . Stanovanje in hrana zagotovljena. Tel.: 061 733 054. m8136 NATAKARICO zaposlimo, lahko pripravnica ali nekvalificirana. Panonska 8, Odranci. m8138 EKONOMSKEGA TEHNIKA za poslimo, lahko pripravnik. Panonska 8, Odranci. m8139 RAZPISUJEMO prosto delovno mesto KV-natakar ali natakarice za nedoločen čas s polnim delovnim Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 53. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Magdalena Gornik iz Lendave Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu hotela LIPA za izrečene sožalne besede, darovano cvetje, vence in sveče. Posebna zahvala g. duhovniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred in pevskemu zboru iz Turnišča za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI, KI SMO TE IMELI RADI Kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, _ odšel si tja, kjer ni več bolečih a nate večno bo ostal spomin- ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za » k zapustil dragi mož, oče in Elemer Hujs iz Lončarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vse®te sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, v tako velikem številu pospremili na zadnji po darovali cvetje, vence, sveče ter nam izrazih u pisno sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za P0^ obred, pevcem žalostink in govorniku ^i^^j^^oinjce društva. Iskrena hvala osebju internega oddelka v Rakičanu, posebno dr. Alojzu Horvatu. Hva osebnemu zdravniku dr. Kiršnerju. Žalujoči: žena Emilija, hčerka Marija, vnukinj V spominu nate ostajaš z nami! Vsi tvoji Tiho in mirno brez slovesa si odšel od nas tja, kjer ni dela ne skrbi. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 49. letu starosti zapustil Franc Grizbaher iz Dol. Slaveč 140 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter osebju bolnice v Rakičanu za lajšanje bolečin in Pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Dolnji Slaveči, 7. junija 1996 Že štiri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. N SPOMIN 24. junija bodo minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Rogan iz Matjaševec Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Tvoji najdražji časom. Rok prijave je 8 dni po objavi. KOVINOGALVANA, d. o. o., Ključarovci, 9242 Križevci pri Ljutomeru. m817O storitve ARMSTRONG, spuščeni stropi, prodaja materiala, najugodnejša prodaja fluorescentnih svetil: Galat Maribor. 062 227 099. m6876 ŽALUZIJE JEŠOVNIK in rolete Valenti, akcijska montaža v tem mesecu. Zastopnik za Pomurje - Vrbnjak. Tel.: 62 454. m7731 RTV SERVIS! Popravilo TV, video, avdioaparatov, montaža anten in avtoradiov. Krog, Murska ulica 50, tel.: 26 536. m8089 INŠTRUIRAM angleški jezik za srednje šole. Tel.: 21 389. m812O IN MEMORIAM 16. junija je minilo leto žalosti, odkar te ni, naša draga Slavica Franov rojena Fekonja iz Ljutomera V SPOMIN Alojz Pubi Horvat Beltinci 1946-1994 Leta minevajo, bolečina in praznina pa ostajata. Vsi tvoji Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ljubil si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA aS Nepričakovano, brez s o jfagj je v 67. letu starosti zapu ‘ brat mož, skrbni oče, tast, e in stric Stefan Vogrinčič iz Martjancev 20 nancemin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, z prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi za darovali cvetje, sveče in svete maše ter na -n sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni o poslovilne besede ter pevcem za odpete za Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so nam težkih trenutkih v pomoč. _ QU^n l Žalujoči: žena Viktorija, hčerka Cvetka in s.. al1la Vr družinama, sestri Kristina in Justina Z aruz drugo sorodstvo Ne pustite me spati, če zaspim, za vedno zaspim, so bile njene zadnje ZAHVALA letu Tiho, brez slovesa je mirno zaspala naša taača babica, prababica besede- Marija Ritlop izČrenšovec roj. 31.1.1909 - umrla 7. 6. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem veli^ sosedom, prijateljem in znancem, kij rOyali veh številu pospremili na njeni zadnji poti, a gradnj° cvetje, sveče, svete maše in prispevke .g župnijskega doma ter nam izrek i žuP Posebna hvala g. kanoniku za pogrebniminP^1’’ Tornarju za poslovilni govor ter pevce odpete žalostinke. ( Vsem še enkrat iskrena hva a. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli ra ZAHVALA V90. letuje mirno zaspala naša draga mama, stara mama, babica in sestra Hedvika Meleš iz M. Sobote S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo Pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter pisna in ustna sožalja. “osebna zahvala dr. Arpadu Norčiču in medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Rakičanu, ki so lajšali njeno trpljenje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Kruta smrt Te je mnogo prezgodaj iztrgala iz našega okolja. V SPOMIN 17. junija 1996 je minilo eno leto najgloblje žalosti, ko nas je tragično zapustil naš dragi Jože Gašpar iz Slovenske ul. 29 v Murski Soboti Zelo boleč je spomin na ta dan, ko si za vedno odšel od nas. Tiho in skromno, tja, kjer ni več trpljenja. Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spomnite, z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in poklonite cvetje. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Tiho spokojno je ob tvoji gomili Tvojem zadnjem domu - grobu. Le bližnja drevesa tiho šumijo in večno uspavanko - Tišino tebi listi šelestijo. V SPOMIN 19. junija je minilo osem let, odkar nas je zapustil Jože Berden iz Filovec Kdorkoli si, ki svečo prižgeš ob njegovem grobu in rožco podariš - gotovo z mislijo na njega lepo. Hvala ti za vse to! Kljub temu da čas beži in vse mine, a praznina in tiha bolečina za našim Jožijem ne mine. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric Viljem Škodnik upokojenec iz M. Sobote II ^no se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in Jancem, ki ste z nami žalovali, izrekli pisna in ustna Ozalja, darovali vence, šopke, sveče ali v dobrodelne - t, namene. b Va'a g- župniku za pogrebni obred, govorniku za e(*e slovesa in pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ste ga pospremili k poslednjemu počitku. Večno bo ostal v našem spominu. "------ Vsi njegovi bEl)l, TVOJA VNUKINJA ANA TE BO ZELO POGREŠALA ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric, svak in tast Franc Kupljen kmetovalec - vinogradnik iz Okoslavec Pri,0 S? zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, P°spr • ® znancem, ki ste dragega pokojnika 8Veče: na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, 'tenutik3 SVete maše. ter vsem, ki ste nam v teh težkih s°žaije p stali ob strani ter nam izrekli ustno in pisno ’ rav prisrčna hvala gospodoma duhovnikoma za ^orpj^^^ni obred, pevcem za odpete žalostinke, ^Horn h?*1 Za P°s'ov>lne besede, članom GD Okoslavci, Kape]a Kadenci, članom Društva invalidov Radenci -ždrav^ *n Pogrebništvu Vrbnjak. Iskrena hvala ^bičng °m 'n 0SebJu bolnice v Rakičanu za P°moč med njegovo boleznijo. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat hvala! Vsi njegovi Odšel si z večerno zarjo domačega dvorišča. Ostali so nam sadovi tvoje neizmerne plemenitosti. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Franc Franko °Se Vsem sor°dn'kom, sosedom, znancem Po strani JCrn’ ste nam v težkih trenutkih stali ob ^^hiili’ n,am. *zraziH pisna ali ustna sožalja in ga ^če alina Pasovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, ^ho^j^ispevali v dobrodelne namene. Hvala g. za \ ®alažicu, govornikoma g. Harkaiu in g. i''Cem Jerane besede slovesa, pevcem žalostink, ^feria ^^arjem in g. Severju za odigrano Tišino, ^^oč Va'a ^r' Pavlovi za dolgoletno nesebično osebju internega oddelka v Rakičanu. Vsi njegovi Vsi, ki smo ga imeli radi! V SPOMIN 27. junija mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Ignac Temlin iz Kamovec Se vedno žalujoči: žena Rozina ter sinova Ignac in Janez z družinama ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Adam Kreslin iz Žepovec 122 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za mariborsko bolnišnico, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ' sožalje in nam kakor koli pomagali. Posebna hvala g. župniku, pevcem in govorniku. Žalujoči vsi njegovi Ob nenadomestljivi izgubi Angele Žižek iz Murske Sobote se s tiho žalostjo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. Hvala za svete maše, podarjeno cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja. Za nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, 00 Rdečega križa v Murski Soboti, družini Jaklin, duhovniku Ludviku Jošarju in Ljutomerskemu oktetu. Mož Vili, hčerka Aleksandra in sin Robert z družinama Peter Korpič (1910-1991) iz Čepinec Spominjamo se ga s hvaležnostjo! Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedija in tasta Zvonka Potočnika . iz Černelavec Gajeva 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govornikoma, pevskemu zboru upokojencev, UNZ M. Sobota, sodelavcem Mure, 213. brigade Moških oblačil, kolektivu TMK Lipovci in Pogrebništvu Banfi. Černelavci, 14. 6. 1996 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal spomin. ZAViNNLK V 72. letu nas je zapustil oče, tast, dedek in pradedek Tivadar Gasparič iz Sela 132 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala duhovniku g. Škaliču, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Banfi. Žalujoča hčerka Zorica z družino Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je 27. 5. 1996 nepričakovano zapustila draga žena, mama, babica in sorodnica Ema Makovec iz Dolnjih Slaveč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Ernest, sinovi Karel, Ernest in Franc z družino, hčerki Emica z družino in Emilija z Natašo ter drugo sorodstvo Ko gasilci kosijo »Nabrusimo kose .. Stroji so dandanes že zelo olajšali človekovo delo, obenem pa povzročili, da izginjajo številna stara kmečka opravila. Da ne bi čisto pozabili pa tudi zato, da kaj zaslužijo, so gasilci iz Dragotinec leta 1991 pripravili tekmovanje koscev. Menili so namreč, daje klasičnih gasilskih tekmovanj že preveč, sicer pa tako ali tako skoraj vsi gasilci v vasi izhajajo s kmetij. Kosci, ki so se pomerili letos že šestič, v ta kraj zdaj vsako leto privabijo mlado in staro iz okoliških krajev. Po končanem tekmovanju se zavrtijo ob glasbi, gasilskemu društvu pa potem ostane nekaj denarja, ki ga koristno porabijo, bodisi za nakup novih gasilskih oblek, avtomobila, obnove doma in še kaj. Z denarjem, ki so ga dobili letos, tudi ob pomoči pokroviteljev, bodo uredili sanitarije v gasilskem domu. Mnogi so danes že pozabili, kako se je včasih kosilo, zato so si z zanimanjem ogledali tiste, ki ta staro opravilo še obvladajo. »Kakor se koscu streže, tako mu kosa reže.« * & koleg1' Med kosci so bila tudi štiri »dekleta«, ki so dokazala, da ne zaostajajo veliko za svojimi mošk S. E6ry, fotografija: Davek na dodano POSREDNIŠKA HIŠA Tiara, d. o. o., Slovenska 39 INFO CENTER 9000 Murska Sobota vrednost in trošarine Moja domača banka . j /O Pomurska banka MurskaS°’ Republika Slovenija je ponovno pred spremembami davčne ureditve; do januarja 1998 naj bi svojo davčno ureditev poenotila z evropsko, še prej pa sprejela nova zakona o davku na dodano vrednost in o tro- nakup m prodaja his, počitniških his, poslovnih prostorov, posesti ureditev celotne dokumentacije ob nakupu ali prodaji cenitve in vrednotenje premoženja Uradne ure: od ponedeljka pravna pomoč do petka od 9.00 do 14.00 svetovanje Telefon: (069) 21 156, nakup in prodaja živali ga. Irena Mecilošek Menjalniški tečaj Pomurske banke I 1. junija 1^96.1®13 od H-j 5. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenije 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije šarinah. Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna oblika v vseh državah Evropske unije (uveljavil seje že sredei šestdesetih let), prav tako pa ga poznajo že tudi v mnogih državah srednje in vzhodne Evrope. Enofazni prometni davek, kije obračunan in plačan v končni potrošnji (kakršen je veljaven še pri nas), je imel številne pomanjkljivosti, predvsem preveliko število stopenj, nepreglednost, možnost izmikanja in progresivnost. Osnovna logika davka na dodano vrednost je, da je to večfazni davek, ki se začne na začetku reprodukcijske verige in se konča v potrošnji, obdavčuje pa se le tisto, kar se doda v proizvodnji ali storitvi k že kupljeni vrednosti. S tem se davčni zavezanec razbremeni dajatve, ki jo je pred njo plačal že nekdo drug. Kot je pojasnil finančni minister Mitja Gaspari, obstajajo tri metode tovrstnega obdavčevanja: preddrobnoprodajni koncept, potrošni oz.dohodkovni davek in brutoproduktivni davek na dodano vrednost. Uvedba tega davka bo v prvi fazi povečala cene, možno pa je tudi zvišanje inflacije, predvsem če bo hkrati prišlo do indeksacije plač in socialnih transferjev. Slovenski predlog zakona o davku na. dodano vrednost predvideva 20-odstotno davčno stopnjo, povezana pa naj bi bila s tro-šarinskim zakonom; le-ta se predvideva za cigarete, alkoholne pijače in naftne derivate. ■ bbp Nenavadna nesreča Sedemčlanska družina Ka-vaševih iz Odranec je v nedeljo okrog petih zjutraj doživela pravcati šok, saj so sprva pomislili, da so doživeli potres. Sredi spanja je v njihovo veliko hišo, ki stoji tik ob magistralni cesti, zapeljal velik ruski tovornjak z vlačilcem, ki ga je vozil Aleksander Avoev. Ta je očitno zaradi preutrujenosti zaspal, saj je bil že dva dni nepretrgoma na poti. S tovornjakom je najprej zapeljal na pločnik, nato podrl ograjo pred hišo in naposled silovito treščil v hišo. Pn tem se je kabina tovornjaka dobesedno zarila v okno dnevne sobe, kjer je naredila pravcato razdejanje. Med polomljenim pohištvom je bila tudi otroška posteljica, v kateri podnevi običajno počiva še ne dveletna vnukinja. Na srečo je v času nesreče spala v svoji sobi. Neverjetno srečo pa sta imela tudi zakonca Kavaš, ki sta pred tem zaradi neznosne vročine nekaj dni spala v dnevni sobi, nato pa sta se znova preselila v spalnico. Kaj je ostalo od tovornjaka, pa dovolj zgovorno priča fotografija. M. JERŠE. fotografiji: JURE ZAUNEKER Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.277,5149 2.648,6183 8.990,2525 8,9329 10.919,5607 136,5170 prodal3 7^ 8.' Nakup 1.232JHL 2.528,70 8.670,0» 8,35 10^425.30 I131.00 ■ uvanje: v ■ —' , se če s*e Približuje se čas dopustov in potovanj- ^^g odločili za potovanje v tujino in se n izpostavljati tveganju, vam svetujemo^^ tuje varnosti ne nosite s seboj večjih zne gotovine. gj Namesto gotovine vam svetujemo va |3pk plačevanja v tujini. V LB Pomurski uredite vse potrebno za pridobitev p KARTICE ACTIVA -EUROCARD/MASTERV kupite POTNIŠKE CEKE. Plačilna kartica ACTIVA - EUROCARD/""^ p0 vam odpira več kot sedem milijonov v. vracOf .1 svetu. Plačujete lahko v hotelih, res ^dajo1 letališčih, trgovinah in na vseh a id mestih, ki so označena z nalepko -a |