Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 281.
V Ljiiijani. v cjlrlek, 9. decemnra isii
L6I0 KLIK.
s Velja po pošti: ~
Za oelo leio uaprej . , K 2B-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemci ju oeloletno . „ 29"— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani aa dom:
Za celo lota aaprel . . K 24'— za en me;eo „ . . „ 8'—
V	opravi ptejeman mesoCiio „ 1-70
E= Sobotna Izdaja: =
za celo leto...... „ 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 16 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice lil:
enostoipna potltvrsta po 2 J vin.
■ Poslano:	1
enostoipna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 1U8.
Sv. Oče lil svetovna vojna.
Rim, 7. decembra.
V včerajšnjem tajnem konzistoriju je
sv. oče imel na kardinale sledeči nagovor:
Za pravičen in trajen mir.
»Častitljivi bratje! Vam so brezdvoma Znane težkoče, ki so dosedaj zabranje-vale sklicanje svetega kolegija. Če Vas danes vidim vendarle zbrane v velikem številu, to ne prihaja odtod, kakor da so one težkoče odstranjene, ampak ker sem se bal, da bi pri nadaljnem zavlačevanju vsled številnih prejšnjih in sedanjih vrzeli v svetem kolegiju znala trpeti dobra uprava sv, cerkve. Če je že v drugih časih izguba raz-svitljenih svetovalcev in zvestih pomočnikov povzročalo papežu bolest, tedaj jo meni še posebno, ker sem prevzel vlado sv. cerkve v najtežjem času. Čeravno se je v preteklih 16 mesecih nakopičilo ogromno razvalin, čeravno v srcih raste želja po miru in čeravno sem poskušal z vsemi sredstvi, da kakorsižebodi pospešim sklep miru in odpravim razpor, vendar še traja ta usodna vojna na suhem in na morju.
Naše pisanje na narode v vojni in njihove poglavarje je bilo sicer spoštljivo sprejeto, vendar pa ni imelo pričakovanih, dobrotnih posledic. Kot pozemeljski vikar kneza miru morem samo vedno bolj obžalovati nesrečo tolikih sinov in vedno zopet znova dvigati roke v prošnji k usmiljenemu Bogu in ga iz vsega srca rotiti, da s svojo močjo sedaj napravi konec temu krvavemu prepiru.
Edina pot k miru.
In dočim storim, kar je le v moji moči, da bolestne posledice z Vam dobro znanimi pripravnimi odredbami olajšam, vendar me moja apostolska služba zopet sili, da opozorim na edino sredstvo, ki more kmalu pogasiti strašen požar in od vsega človeštva tako goreče zaželjeni mir pripraviti in sicer pravičen, trajen mir, ki ne bo koristil samo eni vojnih strank. Pot, katera more res vodili k srečnemu koncu, je pot, katera je v podobnih okoliščinah že spoznana za dobro, kakor smo jo pokazali v svojem pismu. Pot je ta: v direktni ali in-direktni izmenjavi mnenj naj se z dobro voljo in brez predsodkov zahteve vsakega posameznega, jasno in po zasluženju pretehtane, pokažejo, pri čemer je treba izločiti krivične in nemogoče zahteve in naj se razpravlja o pravičnih in možnih zahtevah, pri katerih se v slučaju potrebe dovolijo poštene kompenzacije in dogovori. Kakor pri vseh človeških sporih, katere naj sporne stranke same rešijo, je tudi tu že po naravi brezpogojno potrebno, da ena kakor tudi druga stranka v marsikateri točki odneha in se odpove marsikateremu pričakovanemu dobičku. In take privolitve naj bi vsakdo rad storil, če tudi stanejo žrtev, da mu ne bo treba pred Bogom in pred ljud mi nositi strašne odgovornosti za
nadaljevanje brezprimerne moritve, katera bi v svojem nadaljevanju znala postati za Evropo začetek propada od one stopnje človeške kulture, na katero je Evropa dvignila krščanska vera. To so naša čustva glede vojne in žal v nji zapletenih narodov.
Papež o rimskem vprašanju
Če premišljujemo neprijetnosti, katere je svetovna vojska povzročila sv, stolici in cerkvi, tedaj vsakdo vidi, kako težke so in kako zelo kršijo dostojanstvo rimskega nadpastirja. Že prej smo se kakor naši predniki pritoževali, da položaj poglavarja Cerkve njemu ne nudi za vlado cerkve brezpogojno potrebne prostosti. V sedanjih razmerah je to postalo očito slehernemu. Gotovo ni vladajočim v Italiji manjkalo dober namen, da te neprijetnosti odstranijo, toda že ta namen samo jasno priča, da je položaj rimskega poglavarja odvisen od državnih oblasti in da se pri menjavanju ljudi in razmer lahko tudi predrugači ali poslabša. Noben razumen človek ne bo trdil, da jc tako negotov in svojevolnosti drugih ljudij podvržen položaj primeren za sv. stolico.
Poleg tega pa se vsled danih okoliščin ni dalo zabraniti, da bi se ne pokazalo še več še bolj očividno resnih neprijetnosti. Da molčimo o drugih, se omejimo samo na opombo, da so bili nekateri pri nas poverjeni poslaniki prisiljeni odpotovati, da varujejo svoje dostojanstvo in predpravice svoje službe. To pomenja, da se je sv. stolici zmanjšalo njeno prirojeno pravo in se ji kratilo potrebno jamstvo in se io je oropalo rednega in pred vsem primernega sredstva za obravnavanje cerkvenih zadev z zunanjimi vladami.V tej zadevi moramo žal poudariti, da je pri drugi vojni stranki celo mogel vstati sum, da se pri obravnavanju zadev vojujočih se narodov od slej naprej nujno damo voditi edino od prigovarjanja onih, kateri lahko govore pri nas.
Kaj naj še rečemo o pomnoženih tež-kočah glede naše zveze s katoliškim svetom, vsled česar si tako težko ustvarimo popolno in natančno sodbo o dogodkih, kar bi bilo za nas vendar zelo koristno.
Častitljivi bratje, zdi se mi, da moje besede dovolj povedo, kako moja bolečina i od dne do dne raste in to vsled lega, ker se to človeško klanje, ki je komaj vredno najbolj barbarskih stoletij, širi in ker se ob enem slabšajo življenski pogoji apostol-| ske stolice. Prepričan sem, da boste vi, de-! ležniki, skrbi in nalog apostolske službe, I delili z menoj dvojno žalost in verujem, da j bo moja bolečina našla odmev v vsem kr-I ščanskem ljudstvu. Pa zakaj naj bi izgubili pogum, ko jc naš Zveličar Jezus Kristus obljubil, da cerkve nikoli in zlasti v najbolj težkih in viharnih časih ne bo pustil brez svoje pomoči.
Svoje zaupne prošnje, katere spremljajo dela ljubezni in pokore, pošiljamo sedaj k nad vse ljubljenemu Zveličarju človeškega rodu, da milostno pospeši konec bolečin, ki danes tarejo človeštvo.«
Laško vladno časopisje o papeževem nagovoru.
Chiasso, 8. decembra. (K. u.) Vsi ministrski italijanski listi izražajo svoje neljubo presenečenje radi papeževega nagovora. Zdi se, da jih pri tem nagovoru inte-resira samo poizkus, da se dostojanstvo in pravo najvišja pravica italijanske države zmanjša v primeri s tujino. Listi so nevolj-ni, ker se konzistorija niso udeležili avstrijski in ogrski kardinali, kajti s tem je bila laški državi in ljudstvu vzeta možnost, da pokažejo strpnost celo proti sovražnim cerkvenim knezom.
Začetek razprave o proračunu justič-nega ministrstva so časovno dobro prera-čunjeno tako določili, da je pravosodni minister Orlando sklicujoč se na svoj govor v Palermu, v zbornici izjavil z vsem poudarkom, da je dejanjski in pravni položaj papeža po italijanski garancijski postavi, ki je dokument objektivnega in čisto italijanskega notranjega prava, že od 1. 1870. določen in tako ostane. Garancijski zakon ni zato slabši, če se pri njegovi uporabi kakor pri vsakem zakonu pokažejo gotove vrzeli in če potrebuje razlage. Garancijska postava tudi nima značaja pogodbe, katera bi komu drugemu razun laškim državnim organom dajala pravico, da v to postavo privolijo, jo dopolnijo ali kritikujejo. Glede pri sv. stolici poverjenih poslanikov onih držav, s katerimi ima Italija vojno ali diplomatične zveze pretrgane, izjavlja z vso natančnostjo, da so odpotovali čisto prostovoljno in njihov odhod Italije nič ne briga. Papeštvu se še ni nikdar tako dobro godila kakor sedaj pod Italijo, ki je celo dopustila, da se je v neki rimski cerkvi vršila od papeža zaukazana zadušnica za vse padle vojake, tedaj tudi za sovražnike Italije, ki tudi papeževega konzistorija ni motila.
1 drski tirftvni zBor in sveiovoo veji.
V torek je zboroval ogrski državni zbor. Na seji so bile podane velevažne politične izjave.
Predsednik B e o t h v otvori sejo. Na sporedu je indemnitetna predloga.
Izredne predloge.
Poročevalec finančnega odseka Ro-land H e g e d ii s opozarja, da obsega predloga tri izredne odredbe: podporo državnim nastavljencem, povišanje glavnice ogrske topničarske tvornice in podaljšanje novega vojnega dohodninskega davka šc za dve leti. Poročevalec razpravlja nato o slabem finančnem gospodarstvu sovražnih držav, ki s tiskarskim strojem tiskajo bankovce in zakladne zadolžnice, dočim smo mi zbrali s sijajnim uspehom treh vojnih posojil približno štiri tisoč milijonov kron.
Govornik izraža končno upanje, da dobi Ogrska v novi zgradbi osrednje Evrope, za kar je toliko žrtvovala, tisto mesto, ki ji gre, in da si ohrani, kar more Je doseči, če si zagotovi svojo popolno državno in narodno samostojnost. (Živahno pritrjevanje na desnici.) Priporoča, naj sf predlog sprejme.
Vprašanje miru.
Poslanec grof Mihael K a r o 1 y utemeljuje, zakaj ne zaupa vladi in opozarja, da radi vladne gospodarske politike vlada pri nas večja draginja kakor drugod.
Govornik dalje izjavi: Ne vojskujemo se, da povečamo svoje ozemlje, ker več zemlje si nismo želeli. Hoteli smo samo maščevati krvavi umor v Sarajevu. Uspeh vojske je sijajen in vzvišen. Zdaj stojimo pred velikim vprašanjem, kaj naj se zdaj zgodi Gre za vprašanje miru. Če tisti, ki niso želeli vojske in ki jo niso povzročili, če so si tudi svesti in gotovi popolne zmage, tudi ne podvzamejo prvega koraka, a z zmernostjo in s pravo sodbo ne preprečijo, da se sklene mir, sc sploh ne more označiti s slabostjo. Ne gre za slabost, marveč za samozaupanje in za ozire na človekoljubje in kulturo, če vsak kulturni človek želi, da bodi konec krvavih sovražnosti. Če tudi stranko preveva nezaupanje nasproti vladi, vendar ji dovoljuje indemniteto, da moremo za končno zmago našega orožja razpolagati z vsemi sredstvi.
Grof Julij Andrassy (ustavna stranka) izvaja: Ni zgleda v vojni zgodovini vseh časov, kar srao storili skupno' s svojimi zavezniki v tej vojski. Hvaležni moramo biti za to vsakemu posamezniku, ki je sodeloval, od prvega do zadnjega moža — najbolj še zadnjemu (živahno pritrjevanje in ploskanje) — ki so iz čistega domoljubja in izpolnjevaje dolžnost z nadčloveškimi napori tvegali svoje življenje. Govornik nato zelo pohvali Turke, ker so se uspešno uprli francoski in angleški svetovni sili na Galipoliju. Ob Soči in na ostalih bojnih črtah se nam je posrečilo, da smo kos ofenzivi velesile, ki se je pripravila na to vojsko z vsemi sredstvi. Mogočni in veliki so tudi naši uspehi na Balkanu, kjer smo v malih tednih enega svojih sovražnikov popolnoma premagali. Grški narod pa noče vojske. Tudi tu se jim nc posreči. Zgled Srbije kaže žalostno usodo balkanskega naroda, ki se je pridružil četverosporazumu.
Mackensen in draginja.
Poslanec Štefan R a k o v s k y hudu napada velike banke osobito radi nabave sladkorja in masti in prečita nekaj od cenzure prepovedanih daljših odstavkov, ki opisujejo zlorabe kartelov. Govornik hoče prečilati tudi nek sestavek z nadpisom »Mackensen in draginja«.
Predsedujoči podpredsednik S z a s Z prekine govornika (živahni klici na levici:
Golica prve dni decembra.
Tretja bitka ob Soči je bila velikopotezna s t r a t e g i č n a bitka. Nato so se pričeli posamezni hudi boji za posest gore Sv. Mihaela, Sabotina, višin pri Oslavju in za Podgoro. Te boje skupaj moremo označiti s politično bitko, ki se je potem, zadnje dni novembra razvila v parlamentarno bitko, v ljuto borbo za Gorico. Napad na Gorico, izveden z vsemi sredstvi modernega vojskovanja, ni služil uresničenju strategične ideje; kupi mrličev na okoliških višinah so se nagromadili kot spomenik zgrešenega političnega manevra. Tudi če bi se Italijanom posrečilo Gorico zavzeti, bi to za italijansko vojno upravo še ne bi bil nikakšen vojaški uspeh, ki bi bil primerno plačilo za ogromne človeške žrlve polletnih bojev. Italijanom je šlo za to, ker do novembra niso bili prav ničesar dosegli, kar bi se dalo parlamentu prezentirati kot resničen, viden uspeh, da dosežejo za slepljenje ljud-
stva: popularen uspeh. Izbrali so si Gorico, ker je fronti najbližja, a pred Gorico so izkrvaveli...
Kaj to, če so težke granate podirale stene goriških hiš, — italijanska armada si s tem še ni izsilila vpada, kajti živih sten zgrajenih od prsi naših junakov ni mogla podreti in predreti.
Približala se je bila otvoritev italijanskega državnega zbora. Še noč pred otvoritvijo so Italijani vrgli nad sto težkih granat v mesto. IJtis, ki ga napravi opustošenje na vsakoga, kdor jc Gorico poznal v prejšnjih časih, je uničujoč. Lc nekaj podrobnosti.
Predmestja niso skoro nič trpela. Središče mesta samega pa zelo. Cele vrste hiš v posameznih ulicah imajo v zidovju luknje. Velike kakor vrata. Na mnogih mestih vidiš lahko notranjost celih nadstropij. Valovite pločevinaste zaklopnice neke trgovine za mrtvaško opremo je odneslo čez ulico ter jih pritrdilo v steno, kakor cla bi bile lam uzidane. Zračni pritisk je pome-tel z zidov cele fasade z vsemi okraski vred. Ni cerkve v celem mestu, — tudi protestantska ni izvzeta — ki bi jc ne zadela polna granata. Zlasti je poškodovana jezuitska cerkcv. Na cerkvi sv, Itfnacija je
obtičala granata v strehi, nc da bi sc užga-la. S trga jc bilo vžigalo in granato do polovice dobro videti. Neki saper je zlezel na streho, odškrnil nevarno vžigalo ter granato vrgel na tla.
Mnogo italijanskih granat se namreč sploh ne razleti, ker je izstrelek namenjen oklepom težkih bojnih ladij, kjer edino se vžigalo, ki je zelo kompliciran stroj, vname, Če prileti na mehkejši predmet, se ne zažge. Vendar jc zračni pritisk teh 30-cen-timeterskih krogel tolik, da človeka zaduši, moč udara pa tako silna, da podere cele, manjše hiše.
Tudi druge zgodovinsko in arhitekto-nično važne stavbe so zelo poškodovane, če ne uničene, na primer razne vile furlanskih plemičev. Tako so Italijani v kratkih dneh uničili mnogo nenadomestljivih zgo-govinskih spomenikov in dragocenih umetnin. In vse to brez vsakega smotra, brez vsake koristi. Streljali so slepo v kraje, kjer niso bili in niso mogli biti skriti naši topovi in naše čete. Pod ognjem je bilo obenem več različnih mestnih okrajev.
Posehno so Italijani vzeli na piko cesto na pokopališče. Žrtve italijanskega raz-dejjnja — dozdaj kakih 100 — so se mo-
rale večinoma pokopati še lc čez več dni po smrti, in sicer po noči.
Po cestah so ležali celi kupi razvalin, vmes tudi mlake krvi, udje človeških trupel in kosi obleke. Taka znamenja izve-čine ponočnega razdejanja se jc po možnosti sproti odstranjevalo. Opetovano je bilo treba popraviti vodovod in elektrarno. Obe napravi nista mogli vsled poškodb po sovražnem ogniu po več dni delovati.
Okrajno glavarstvo, veliko poslopje, ima samo še d v e varni sobi za svoje urade na razpolago. Najvarnejši prostor okrajnega glavarstva jc baje »špehkamra«. Pre-skrbovalna komisija pa deluje v globoki, obokani kleti. Tukaj uradniki tudi prenočujejo na žimnicah, ki so po dnevi zložene po kotih. Tukaj si tudi kuhajo. Tu dobivajo vsakdanje potrebščine domačini, ki jih je še kakih 3000 v mestu in številni begunci. Po ulicah je teh ljudi lc malo videti; večinoma /ive po dnevi pod zemljo.
Mesto jc še dokaj dobro preskrbovano /. živili in drugimi nujnimi potrebščinami. Vse to se dovaža redno iz Trsta.
Ranile so italijanske krogle v Gorici doslej kakih 200 ljudi.
»Eljen Mackensen!«) in izjavi, da ,e dozdaj z največjo potrpežljivostjo poslušal dolge govornikove citate, a da ga opozarja na določilo poslovnika, po katerem se govori in dolgi citati ne smejo citati. (Velik nemir in viharen ugovor na levici.)
Poslanec Karol Huszar (ljudska stranka) kliče: Ta predsednik se ni nič naučil in ni ničesar pozabil! (Trajen velik
nemir.)	„	, ... ,
Podpredsednik Szasz poklice poslanca
Huszarja k redu.	,
Poslanec Štefan Rakovszky izjavi, da se pokori predsednikovim odredbam. Pripomniti pa mora, da govori k stvari. Ne čita svojega govora, marveč kntikuje le
cenzuro.	..
Podpredsednik Szasz: Polemika s predsednikom ni dovoljena. (Ponovi se viharen ugovor in medklici na levici.)
Poslanca Huszar in S z m r e c s a -ny (ljudska stranka) sta pozvana radi viharnih medklicev k redu. (Nemir in klici na levici: Zahtevamo drugega predsednika!)
Poslanec Štefan R a k o v s z k y vpraša predsednika, kaj da je pravzaprav odredil.	, .
Podpredsednik Szasz odgovori: V smislu poslovnika ni dovoljeno, čitati dolgih govorov ali dolgih člankov in tako umetno daljšati razpravo. (Viharen ugovor in medklici na levici: To je izzivanje!)
Poslanec Rakovszky izjavi, da hoče prečitati le odstavek, naslovljen »Mackensen in draginja«. Generalfeldmaršal Mackensen je določil v glavnem stanu najvišje cene živil in ko se mu je predstavilo odposlaništvo trgovcev in se pritožilo, da je njegova odredba nepostavna, jc odgovoril: »Prebivalstvo živi rajše nepostavno cenejše, kakor drago in postavno.« (Živahna veselost na levici.) Ta odstavek je bil brez ovire objavljen v nekem tedniku; ko ga je hotel ponatisniti neki budimpeštanski list, je to cenzura prepovedala. (Živahna veselost na levici.)
Končno predlaga Rakovszk. y: Vlada se poziva, naj nemudoma predloži zakonski načrt, s katerim ss vojakom, ki se vrnejo, z 22. letom da volilna pravica.
Grof Tisza govori.
Ministrski predsednik grof Tisza se izjavi proti predlogu, ker ne kaže, da bi se pečali z organično preosnovo pod vtisom trenutnih čuvstev. Enkrat že je naglašal, da je cenzura potrebno zlo, Cenzurna komisija izvaja z največjo zavestjo dolžnosti svojo nalogo, Žal ni mogoče, da bi se ne storile tudi napake.
' Na to preide na res
Temelj miru
Sedanji vojaški položaj je rešil gotova vprašanja, ki imajo objektiven temelj za mir. Govornik se odločno zavaruje proti perfidnemu obrekovanju sporazumovega časopisja, kakor da bi bila monarhija želela vojsko.
Štiridesetletna mirovna politika osrednjih velesil absolutno dokazuje, da to obrekovanje ni resnično. Nič ni boli smešnega, kakor trditev, da vodi monarhijo politika osvojevanja. Če je bila kdaj kaka vojska bolj upravičena za narodno samo-ohrano, je to naš sedanji boj. (Živahno pritrjevanje. Ploskanje. Eljen-klici.)
Kar je grof Karoly izvajal o mirti, je zelo resnično. Kljub temu obžaluje te Ka-rolyeve besede. Časopisje v Rimu, Parizu in v Londonu bo pisalo, da je ogrski državni zbor-odločno nastopil za mir in bo zamolčalo, da je rekel grof Karoly: Vojska se mora nadaljevati, dokler tudi naših sovražnikov ne prešine želja po miru.
Podani so za mir objektivni predpogoji, subjektivni pa ne. Zadnji začetkoma niso bili dani, ker so si mislili naši sovražniki, da bodo lažje izvršili svoj osvo-jevalni namen, zdaj pa niso podani, ker še vedno računajo, da nas bodo izčrpali. Zavzeti moramo proti temu mnenju stališče in naznaniti, da na Ogrskem ni človeka, ki bi želel, da se sldene mir prej, dokler ni naša varnost in bodočnost popolnoma zajamčena. (Živahno pritrjevanje in ploskanje v celi zbornici.) Kdaj da seski e-ne mir, je popolnoma odvisno od naših sovražnikov. Čim poznejše pridejo do prepričanja, da je vsako nadaljnje prelivanje krvi brezuspešno in zločinsko, čimveč zmag priborimo in čim-večje žrtve doprinesemo, tem težji bodo pogoji za naše sovražnike. (Živahno pritrjevanje.) Ministrski predsednik, je na koncu izrazil prepričanje, da kaže narod danes ravno tisto sijajno sliko sloge nasproti skupni nevarnosti, kakor je to storil ob začetku vojske in da moramo opustiti vsako razliko mnenj. Zaničeval bi samega sebe, če bi se med tem bojem dal voditi od strankarskih namenov. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Prihodnja seja v četrtek.
s hitro odločnostjo prekoračil koroško mejo, zasedel izredno važno, gospodujočo višino ter jo obdržal do današnjega dne proti vsem napadom alpincev. Podobne čine so izvršile naše krasne gorske čete ob celi visokogorski meji do krnskega ozemlja, kjer so nadomestile prvotno ondi stoječo ogrsko črno vojsko.
Kakor tekom cele vojne vidimo naše vrle ljudi železnega zbora tudi na jugoza-padni meji vedno ondi, kjer je treba rešiti najvažnejše in najtežje naloge, kjer je naval premogočnega nasprotnika najsilnejši. Tako vidimo tudi sedaj naše Štajerce na soški fronti ondi, kjer se vrše najbolj vroči boji. Še-le nedavno je bil imenovan junaški kranjski polk št. 17, ki se je pri Oslavju, na točki, za katero se vrše pač najljutejši boji na celi soški fronti, na čelu stotnija rezervnega poročnika dr. Freytaga, ope-tovano naisijaintejše odlikoval. Ganljiva in nenrekosljiva je stanovitnost naših štajerskih. koroških in kranjskih lovcev, ki so se skunaj z deli našega domačega polka št. 27 in graškimi Bošnjaki, pač ob najtežavnejših razmerah, ki se morejo misliti, v najobčutnejšem krilnem in hrbtnem ognju r>remog"čne sovražne artiljerije vseh kalibrov, v kritjih, ki iih ie dneve in tedne trajaioči bobnHoči ogenj razdrl, — nepremagljivo unirali vsakemu sovražnemu prodiranju. Kjer se je sovražniku posrečilo priplaziti se v prazen razstreljen kos strelskega jarka, tam so ga naši junaki s proti-napp^i vrgli zooet vun.
Naš krasni koroški polk, št. 7, ki se more ponašati, da se tekom cele voine brez povelja ni r>'kdar umaknil niti za korak, si ie pridobil nri brambi . ... . nov, nezvenliiv 'ovor. Protinapadi, ki so jih izvedli oddelki tega nolka v svrho razbremenitve v hudi stiski nahaiajočih se ogrskih čet, se bodo vsikdar slavili kot zgled
velika vprašanja.
Izjavi, da nikdar ne pozabi čuvstev, katera je imel več mesecev, ko so stali Rusi v Karpatih in čuvstvo, katero ga je navdajalo, ko je prvič sporočil vest o predoru pri G o r 1 i c a h. Od takrat sledi zmaga zmagi. Rusko silo smo potisnili daleč proč od naših mej in takrat se je pričela tudi italijanska vojska. Nihče si bi ne bil mislil, da bomo mogli s svojimi vrlimi četami držati pol leta prvo obrambno črto, črto ob Soči. Hrabrosti naše armade in zmožnosti naših voditeljev gre edina zahvala, da tam izkrvavi cvet italijanske armade. Obema velikima uspehoma se je pridružila uspešna srbska vojska, ki nam je prinesla zmago nad Srbijo.
Posledica je bila, da se nam je pridružila tudi Bolgarija, vsled česar se je razmerje v močeh bistveno izpremenilo in še je ponudil varen temelj za trajno rešitev balkanskega vprašanja. Zveza med Bolgarijo in Turčijo jamči za trajnost stvor-be, ki nam je popolen porok za naše interese. Že dejstvo samo, da se je pridružila Bolgarija osrednjima velevlastima in se je uprla vabam druge skupine velesil, jamči za varnost in pomiri lahko tudi ostale balkanske države. Ta kombinacija namreč ne obsega nobene grožnje kaki balkanski državi. Dejstvo samo, da se je dosegel sporazum med Bolgarijo in Turčijo, je izključilo znatno novo nevarnost.
Zaupljivo čakamo, kaj sklene Grška. Umevamo in cenimo težaven položaj Grške, a razvoj stvari moramo voditi tako, da zavzame Grška mesto, ki ji gre. Pridružitev Bolgarije osrednjima velevlastima sprejme lahko Rumunija brez pomislekov, Govornik je bil vedno prepričan, da more Rumuniji jamčiti proti razširjenju Rusije le pridružitev k Avstro-Ogrski in Nemčiji, To politiko so zasledovali največji rumunski državniki. Zadnje čase so sc tam žal pojavile struje, ki so povzročile, da Rumunija ni zavzela mesta na strani osrednjih velevlasti, kakor bi bili radi mi videli. Govorniku ne pride na misel, da bi sodil, ker Rumunija kot svobodna država lahko sama razsodi, kako naj zastopa svoje koristi, a s popolnoma mirno dušo smo mnenja, da se njene dobro umevane koristi družijo z našimi koristmi. Naj se že odloči Rumunija kakorkoli, na usodo naše monarhije to ne fco odločilno vplivalo. Prepričani smo, da bi morala biti Rumunija naravno zvezana z nami. Od Rumunije same je odvisno, če iz tega izvaja posledice
najzvestejšega požrtvovanja v izvrševanju dolžnosti.
Nič manj stanovitno nista držala štajerska domobranska polka Gradec in Maribor vroče napadane in hranjene višine , , , , — kljub najljutejšemu obstreljevanju z vseh strani in iz vseh kalibrov. Kmalu bo šest tednov, odkar se tu nezmagljivo upirajo sovražniku in mu s svojo železno ne-omajnostjo zastavljajo pot.
Celjska in mariborska armadna pehota se je dalje proti jugu neštetokrat odlikovala. Ko je bil sovražnik še v začetku bitke iztrgal nekemu sosednemu oddelku važen vrh, je 2. bataljon mariborskega peS-polka št, 47 pod poveljstvom stot. Meer-gansa izvršil najsijajnejše protinapade na dobro ugnezdenega, z mnogimi strojnimi puškami oboroženega sovražnika in ga vrgel iz naših postojank. 87. pešpolk je nudil pri tem dragoceno bratsko pomoč. Ljubljanski in tržaški polk, št. 17 in 97, sta bila, ki se kljub zelo visokim izgubam, ki jih je povzročil sovražni artiljerijski ogenj, v bojni črti nista hotela dati izmenjati, da bi se mogla nad infanterije dednega sovražnika maščevati za padle tovariše.
O delih artiljerije, tehničnih oddelkov in vseh pomožnih orožij in zavodov se more istotako govoriti le z besedami najvišjega priznania, skupno delovanje vseh je enostavno zgledno.
Debele zvezke junaških činov bodo napisale polkovne zgodovine, ki bodo imele nalogo zbrati in podati vse dogodke tc vojne; tu se moramo zadovoljiti z begot-nim naštevanjem, ki. pa popolnoma zadostuje, da nas napolni z najtrdnejšim zaupanjem, da ondi, kjer stoje naši junaki »železnega zbora« — Lah ne pride nikdar naprej; stoje pa, zvesto kakor vselej, ondi, kjer je borba najljutejša.
Noul bofi ssb Soči. — Saš pudmssrski Eoln potepi pred lil©™ italijansko
križar! m*
M Mm zfcer m ifiiansKes feoilii.
Kras, 2. decembra 1915.
Kakor odrešenje je na naše alpske bojevnike tretjega, »železnega« zbora učinkovala vest z dne 23. maja, da napije Italija napovedala vojno. Radostni vskliki in petje se je oglasilo iz njihovih strelskih jar kov — v začudenje nasproti ležečim Ru som, ki so pričakovali pri nas prej potr tosti nego veselja nad to vestjo. Daleč v vzhodni Galiciji, v predmostju pri Kolomeji, ki je po zaslugi vztrajnosti 27. pešpolka in koroškega domobranskega polka št. 4 kljubovalo vsem navalom Rusov, kakor tudi v postojankah ob Prutu so stali takrat naši vrli rojaki in se dan za dnem nadjali povelja, ki jih pokliče na jugoza-padno mejo, da se na meji svoje ožje domovine pomerijo z obsovraženim dednim sovragom, z verolomnim zaveznikom. To vroče zaželjeno povelje pa ni prišlo tako hitro, kakor bi bila želela neoočakanost naših Štajercev, Korošcev, Kranjcev in Primorcev. To njihovo razpoloženje je temeljilo v misli: Proti Rusom se borimo, ker je to naša sveta dolžnost nasproti veliki skupni domovini, naš sovražnik pa je Lah; italijanska vojna je naša vojna, kajti po njej je ogrožena naša ožja domovina; že leta smo vedeli, da pride vojna z Italijo, samo temu je veljalo naše pripravljalno delo — kajti nikdar nismo niti minute dvomili, da nam poželjiva italijanska lokavost pade v hrbet v tistem trenotku, ko nas bodo v Rimu smatrali za brezbrambne. Boj z Italijani hočemo še doživeti! Pest je bila še na severu, srca pa so bila na jugu. »Zgoraj« so poznali in cenili ta čustva, — izpolniti so pa mogli želje le polagoma, kakor je pač dovoljeval operativni položaj.
Tekom dogodkov se je stvar dopolnila, in v tretji soški bitki vidimo naše zveste junake železnega zbora na jugozapadni meji. Z navdušenjem in ganotjem čitamo uradna poročila in objave vojnega dopisnega stana, v katerih se naši rojaki vseh polkov vedno zopet pohvalno omenjajo. V suhoparnih besedah se opisujejo junaški čini, s katerimi so si pridobile naše domače čete, kjerkoli so si stale z Lahom nasproti, neminljivo slavo. V naravi te velike vojne, ki pozna le gigantske dimenzije in dopušča le begotno oceno velikih dogodkov, je utemeljeno, da se nešteti junaški čini posameznih mož in majhnih oddelkov sedaj še ne morejo primerno oceniti — dasi se še-le iz vsote mnogih posameznih junaških dejanj rodi veliki uspeh.
Delež, ki ga imajo čete naših alpskih dežela na zmagoviti brambi proti vsem sovražnim napadom na jugozapadu, jc nadvse velik ter se razteza temeljem posebnosti čet na velik del fronte. Že v prvih dneh italijanske vojne so si mogli naši Korošci 4. domobranskega polka utrgati svoj prvi lovor na južni fronti, ko je neki oddelek pod poveljstvom stotnika Podkrajška
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče: Položaj je neizpremenjen. Večjih bojev ni bilo.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno
se razglaša:	_
Topničarski boj na bojni črti ob Soci je bil včeraj živahnejši kakor zadnje dni. Sovražnik je popoldne napadel severni del Doberdobske visoke planote. Italijanska pehota je vdrla v gostih množicah proti gori Sv. Mihaela. Posrečilo se ji je, da je vdrla na severnem robu gore v del naše bojne črte. Naše čete so z ljutim protinapadom v boju moža z možem pridobile popolnoma svoje jarke nazaj. Italijanski naval je bil v ostalem odbit z ognjem s težkimi izgubami za Italijane. Izjalovilo se je tudi več sovražnih napadov v odseku pri Sv, Martinu. Več italijanski torpedovk je obstreljevalo zvečer Šesljan.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Potop laške križarke pri Valoni. Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Nek naš podmorski čoln je potopil 5. t. m. ob 10. uri dopoldne pred Valono neko malo italijansko križarko z dvema dimnikoma.
Poveljstvo mornarice.
Berlin. (Kor. ur.) O potopu laške križarke pri Valoni izvaja »Vossische Ztg.«: Sonnino je komaj zbornici slovesno izjavil, da Italija pomaga bežeči srbski armadi in da krepko nastopi ob drugem bregu Jadranskega morja radi bodočnosti Albanije, ko mu že poveljstvo avstrijske mornarice odgovori prav in krepko. Italijanske pomožne ladje Srbiji so s c. in kr. pomočjo že izkrcale svoje tovore seveda na morskem dnu in celo pred Valonskim zalivom, ki je že več mesecev zaseden po italijanskih silah, divja uspešno kuga podmorskih čolnov,
XXX
Italijansko uradno poročilo. Rim, 5. decembra. Poročilo generalnega štaba:
Razun artiljerijskih akcij in malih spopadov na celi fronti ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Rim, 6. decembra. Na celi bojni črti deluje artiljerija. Kljub neugodnemu vremenu je porušila naša artiljerija sovražna bivališča v odseku Monte Volaja (Karnijske alpe) in je razkropila oddelke skupin v dolini Seebach. Sovražna artiljerija je bombardirala Paularo v zgornji dolini Chi-arso in Tržič in je povzročila nekaj škode. Sovražni oddelki so v varstvu megle poizkušali v nekaterih odsekih napasti naše črte, a smo jih povsod odbili in zapodili s protinapadom v prostoru pri Globni.
S kratkimi drznimi napadi naših pešcev smo na kraški planoti nekoliko napredovali.
Goriške katakombe.
Gorica, 7. decembra 1915, Zadnje dni sem zopet obiskal Gorico, Od 30.000 prebivalcev jih je ostalo le še nekaj stotin. Večinoma vsi ti pa stanujejo v kleteh. Pa ne samo meščani, marveč tudi oficijelna Gorica je šla pod zemljo. Vsa mestna uprava je šla v klet. Tam je cela vrsta uradov. Če stopiš notri, skoro zade-neš v pisalno mizo in stol: To je finančno predsedništvo. Tudi slamnica leži poleg, to je prenočišče finančnega predstojnika. Takoj zraven je predsedstvo. Miza, stol, umivalna oprava, telefon, vse na dva metra velikem prostoru. Desno od tu je druga miza: zdravstveni odelek, Tu sedita mestni nadzdravnik in šolski nadzornik .Nadaljne mize je stavbni urad. Mala mizica: Skrb za uboge in štetje prebivalstva. Nato, kolik zaklad: za katerim sedi edina gospodična. Na to slede po vrsti ekspedit, knjigovodstvo, blagajna in kuhinja. Gospodje uradniki jedo tukaj, pa tudi spe. K inventarju vsakega urada spada tudi slamnica. Ko sem vprašal po nekem uradu, je dejal uradnik, da je zgorel, žalibog smo pa mogli ogenj prav hitro pogasiti in tako srečno rešiti veliko nepotrebnih aktov.
Solkan.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Dne 2. 1915.
V Gorico, naše primorsko srce bruhi, in prha Cadorna svojo zeleno jezo že čez deset dni in žal, tudi k nam je zanesla grozovita burja železna bombone, ki nas pi niso osladili, pač pa marsikateremu pomnožili utrip srca. Več ljudi je zapustilo svoj rojstni kraj. Zapustil nas je tudi veleč. g. župnik, naš blagi pastir, ki si ga srčno želi nazaj, a začasno mu ni mogoče dobiti dovoljenja. Začasno opravlja vsa cerkvena opravila č. g. kaplan, ki še vedno nevstrašno vztraja na svojem mestu. Poleg svojih navadnih opravil hodi tudi privatno obiskovati ljudi in jih tolaži; seveda mu ostane le prav malo časa za to, a čc se le za trenutek pokaže med nami in nam le eno besedo spregovori v tolažbo, nam je zadosti v tem času in prav hvaležni smo za to nevstrašenemu gospodu.
Ljudje so se temu življenju popolnoma privadili in vsi pravijo v tej hudi usodi: »Rajši umrjem doma, kakor v snegu in mrazu.« — Med tem časom smo obhajali poroko in ni veselje popolnoma izginilo od nas; — V soboto je šrapnel ubil gospoda in gospo Pfeffer. On je bil na mestu mrtev, ona pa jc umrla na poti v bolnišnico. — Poleg v »Slovencu« že omenjenih hiš so porušile granate poslopja okoli šole in šolo samo. Oblokarjeva hiša nasproti župnišča je pogorela. Zdaj v decembru pa postaja od dne do dne bolj mirno, a vendar smo vedno pripravljeni na najhujše. Naravne smrti je umrla po dolgi in mučni bolezni gdčna, Adela Mozetič,
Italijani nikdar v Trst in Gorico!
Prof. Lovrič piše 26. novembra »Našem Jedinstvu«:
Dne 22. novembra. Razgrel se je Italijan, pa tira svoj krvavi posel še naprej. Ne more pozabiti svojih strašnih porazov. Danes je zooet naskočil Osi., Pev. in Pod, Ob znanih bojevitih klicih »Avanti« so se sovražniki vrnili, od koder so prišli.
nasi
Bilo je nekaj prcc! enajstimi dopoldne, ko so močne sovražne kolone pričele stopati proti našim notranjim krilom v odseku P. in Iv. Naenkrat pa začno žrela naših topov bruhati točo, ki je po Italijanih mlatila kakor po snooju. Besni izdajalci za-javkajo: Mamma mia, aiuto! Sono perduto! (Mati moja, pomoč! Izgubljen sem!) Nek-teri zbeže, kakor da jih je strela odnesla, drugi pomečejo orožje s sebe, mnogo se jih prekucne, zadetih od krogel. Tudi ta ljuti napad je torej enako končal kakor vsi drugi.
Tako pri Iv. in P. Pri višini 383 pa so Italijani mirno utrievali svoje okope in nasipe. Pif, paf, puf — zagode nenadoma naša vrla artiljerija, in v nekoliko minutah so okopi, nasipi, vreče s oeskom in ž njimi nekai Italijanov skupaj zleteli v zrak.
Naši so tudi pri Sv. M. brcnili v protinapadu Italijane iz okopov, katerih se jim je bilo posrečilo polastiti.
Dne 23. novembra je sovražno topništvo besnelo proti vsem našim znanim vam krajem. Do juriša nehote je prišlo samo pri S. M. in S. M. Bili so odbiti — kakor vselej.
Ko smo 24. m. m. odbili hude sovražne napade proti O. in P., smo zajeli 5 častnikov in 334 mož. To so bili vojaki 2., 11., 35., 71. in 154. italijanskega pešpolka. Že po tem morete soditi, kaj in kako je z Italijani!
Tudi danes so Italijani predrli v nekaj naših jarkov pri S. M., toda — pazite dobro — samo za to, da smo jih ponoči zopet nabunkali in napadli. Stara pesem-
Tudi 25. november nam ne izgine iz spomina. V zraku se je tega dne odigral veličasno-grozen prizor. Pričel je po nebu krožiti sovražen aeroplan, kar se spusti za njim, kakor sivi orel za svojim plenom, naš letalec stotnik B. Po strašni, smrtni borbi je žareče železo italijanski aeroplan zadelo, in začel se je naglo spuščati nad J. Tam ga je pričakalo naše topništvo, ki je razneslo v zrak tudi zadnje ostanke italijanskega ponosa.
Tudi danes pojo na celi fronti po zraku italijanske granate vseh kalibrov, tudi danes smo Italijane nabili pri S. M. in S. M. »Nikad oni u Trst niti u Goricu-«
Zakaj je Italiia tako pozno podpisala londonsko pogodbo.
Bern, 9. decembra. (K. u.) »Matin« poroča zasebno iz Rima: Italija ni podpisala londonske pogodbe tako pozno morebiti zato, ker se je pomišljala proti obveznosti, da ne sklene posebnega miru, marveč radi pogajanj o dodatnem odstavku v novi pogodbi, po katerem ne more nobena velesila staviti mirovnih nogojev, če se ni prej dogovorila z zavezniki.
(tele £ete vzete Peč9 isolgjarsMe usedle Mira* DStrido isi Resne. - Ogro-
men plen.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. Uradno se raz-glaša:
Južnovzhodno bojišče: Južno od Plevlja smo odbili črnogorske napade. Naše čete so napadle v obmejnem prostoru severno od Berana črnogorsko glavno postojanko. Včeraj opoldne so vzele z naskokom utrdbe pri Suhadolu. Južno od Novega pazarja smo privedli zopet 1300 ujetnikov. Prostor vzhodno od Peči je tvoril včeraj zopet prizorišče ljutih bojev. Sovražnika smo povsod vrgli. Izgubil je šest topov. Danes zjutraj smo vdrli v Peč. Djakovo so zasedli Bolgari.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Naši napadi na črnogorske postojanke severno od Berana uspevajo. Sovražne črte smo na več točkah vzeli z naskokom. Peč je izčiščena od sovražnika. Naše čete so zaplenile 80 topov, 160 municijskih voz, 40 avtomobilov, 12 vozečih peči za peko, nekaj tisoč pušk in veliko drugega vojnega orodja. Število po armadi generala pl. Kovesza privedenih ujetnikov presega zopet 2000 mož. Med njimi se nahaja 300 Črnogorcev. Albanci se udeježujejo povsod bo-iev proti ostankom srbske armade.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Balkansko bojišče: Doseženo je mesto Peč. Dovedenih je približno 1200 ujetnikov in topov.
Francozi so morali popustiti svoje postojanke v loku Črna — Vardar, ker jim je grozila obkolite v.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 8. decembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Pri Peči je zaplenjenih 80 topov in veliko vojnega orodja. Ujeli so včeraj nad 2000 sovražnikov.	!
;y v	{Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKA URADNA POROČILA.
Sofija. (Kor. ur.) O operacijah 4. decembra se uradno razglaša:
Ko so se pričele operacije proti Srbiji in ko se je cela naša armada obrnila proti zahodu, se je posrečilo izkrcanim francoskim četam, ki so jih podpirale tiste srbske sile, ki so operirale v južni Makedoniji, da so se ustalile na črti Sinoča— Glava — Babuna Planina—Gradsko—Kri-volak. Mi smo pa neprestano napredovali, kakor so se ojačevale naše glavne sile in smo mogli že začetkom novembra vreči sovražnika čez črto Krivolak — Vardar— Črna. Hoteli smo odrezati francosko krilo, da je obkolimo, ko dojdejo zadostne sile. 7. zasedbo vzhodnega roba Rodsbal (?) Planine smo se približali smotru, ki smo ga zasledovali, ker smo tako obšli Francoze na severovzhodu, severozahodu in n* jugozahodu. Francozi so sc zavedli ne-
| varnega položaja, v katerega smo jih spravili in so takoj sklenili, da se umaknejo in tako izognejo katastrofi, ki jim je grozila. Pripoznati se mora, da so Francozi pokazali v tej zadevi, da znajo vzorno izpeljati umikanje, ker so se znali rešiti iz klešč. Naše čete so prešle iz cele fronte k ofenzivi in so zasedle v sredo črto Krivolak— Negotin—Kavadar.« Sovražnik se je hitro umaknil.
Generalni štab armade na bojišču je poslal močan oddelek proti Tetovu, Gosti-varu in Kičevu z dvojno nalogo: prvič da zasedejo Dibro in da se odreže ostankom srbske armade umikanje v Makedonijo, kjer bi se morebiti združili lahko z angleško-francoskimi četami, drugič da se zasedeti Ohrida in Struga in se tako onemogoči tistim srbskim oddelkom, ki so operirali v ozemlju Bitolja—Rezna, da se umaknejo v Makedonijo.
Tisti oddelek, ki naj bi odrezal posadki v Bitolju umikanje, je bil odposlan čez Smiljevo po cesti Bitolj—Rezna. Prodiranje tega oddelka je prisililo Srbe, da so morali 3. t. m. izprazniti Bitolj. Danes smo zasedli to mesto. Kolone, ki korakajo proti Ohridu in Debru, se bližajo krajem, v katere naj pridejo.
Na srbsko-črnogorski bojni črti napreduje ofenziva proti Djakovi. Opoldne je prekoračila ena kolona Beli Drin in je danes zvečer zasedla mesto Djakovo.
Dopolnilna poročila naših skupin, ki operirajo pri Prizrenu, izvajajo, da so popustili Srbi na cesti, ki vodi iz Prizrena in Kulo Ljum, vso svojo artiljerijo, svoje vozove, bolniške vozove, obveze, veliko vsa-krvostne municije in drugo vojno orodje. Ob vsakem koraku smo zadeli na topove, ki so jih popustili na potih in v postojankah, pometali v brezna, zakopali v zemljo ali pa vrgli v Drin. Vse to dokazuje, v kaki paniki se nahaja premagana srbska armada, ki zaman poizkuša, da uide katastrofi. Albanci, ki so bili dve do tri leta izpostavljeni največjim grozovitostim Srbov, se že dvigujejo in se vojskujejo z orožjem v roki proti srbskim gručam, ki blode v gorah Albanije.
Sofija. O operacijah 5. t. m. poroča »Agence Telegraphique Bulgare«:
Naše čete nadaljujejo zasledovanje Francozov, ki se umikajo na obeh bregih reke Vardar. Kolona, ki je napredovala severno od Bitolja čez Smiljevo proti cesti Bitolj—Rezna, je v ljutem boju premagala Srbe na Bigla Planini in j^vzela 4. decembra mesto Rezna. Kolona, ki je napredovala iz Kičeva proti Ohridu, je vzela z lju-tim bojem močno utrjeno srbsko postojanko pri vaseh Smedovo in Mramrvec, zdaj koraka proti Ohridi. Kolona, ki je napredovala iz Kičeva proti Debru, je vrgla Srbe s krvavim bojem od razvodja pri Jama Planini in jc okoli poldneva vzela mesto De-bra in uvedla od tam zasledovanje proti Strugi.
Na srbsko - črnogorski bojni črti pri Djakovi in Kula Liumi smo zapazili velikanske množine vojnega materijala, ki so ga popustile razbite srbsko - črnogorske čete.
Soiija. (Kor. ur.) O operacijah 6. t. m. sc uradno razglaša:
Naše čete neprestano zasledujejo Francoze na obeh bregovih Vardarja. Iz
Kičeva proti Ohridi napredujoča kolona jc dosegla črto črnavoda — Bezočan, Vilmej, 15 km severno od Ohridskega jezera. V Bitolju so sprejeli slovesno naše čete z velikim sijajem. Vse prebivalstvo je bilo na nogah in je navdušeno pozdravljalo naše zmagovite čete. V Bitolju smo zaplenili: dve zalogi pušk, vojni materijal in ročne bombe, zalogo obleke in pokrival, dalje avtomobile, bencin in veliko drugega materijala, v Dcbri 1000 pušk, 120 zabojev patron, 22 zabojev brezdimnega smodnika in smo ujeli 750 mož.
V Debri smo zadeli na tabor avstrijskih vojnih ujetnikov, ki že deset dni niso dobili kruha. 80 jih je bilo pol mrtvih. Odredilo se je takoj, da so dobili hrano in zdravniško oomoč.
Soiija. Poročilo generalnega štaba 7, t. mes,:
Naše čete zasledujejo Francoze dalje na obeh bregovih reke Vardar. Zasedli smo železniško postajo Demir—Kapu in stojimo 12 km vzhodno od te postaje. Naše čete so s treh strani zaprle vas Grabica. Tu se je vnel vroč boj, ki je trajal do polnoči, Neka naša kolona je napadla nek francoski bataljon pri vasi Petrovo južno od železniške postaje Hudova, razkropila ga je z bajonetnim napadom in je popolnoma zasedla njegov tabor.
Naše čete, ki operirajo južno od Mitrovice, so napredovale južno od Kosturi-na in napadajo Angleže in Francoze na celi bojni črti. Ujeli so 114 Angležev in zaplenili dva topova, dva municijska voza in eno strojnico. Bije se ljut boj.
Naše kolone, ki so napredovale iz Kičeva in iz Bitolja proti Ohridu, so prišle na Ohridsko ravnino in so zasedle mesto Ohrid.
Na srbsko-črnogorski bojni črti se še vedno zbira ogromna množina plena. Pri Djakovi smo zaplenili 18 topov. 100 municijskih voz, 15 avtomobilov, veliko voz in vojnega materijala itd.
X
X
Črnogorsko uradno poročilo.
Pariz. (Kor. ur.) Dne 5. dec. došlo čr-dogorsko vojno poročilo: Sovražnik je dne 2. decembra krepko napadel naše postojanke na levem bregu reke Cehotina. Odbili smo ga in smo jih nekaj ujeli. Odbili smo tudi napade na Brodanevo (18 km južno od Prijepolja), Sjenice in Bijelopolja in smo zadali sovražniku težke izgube.
Francosko balkansko poročilo.
Atene. (Agence Havas 7. dec.) Izjalovil se je bolgarski načrt, da zgrade most čez Črno. Mraz in slabe cestne razmere preprečujejo umikanje Srbov v Albaniji, kjer je zbranih 100.000 Srbov in 20,000 beguncev.
Boji pri Strumici.
Solun, 9. decembra. Reuter: Bolgari so dne 7. decembra obstreljevali celo angleško bojno črto pri Strumici. Odbit je bil napad pehote. Angleške izgube so nizke. Boji so se dne 8. t. m. zopet pričeli.
Nevaren položaj Francozov v Macedoniji,
Kolin, 8. decembra. »Koln. Ztg.« piše: Magrini označuje v »Secolu« položaj francoskih čet kot zelo nevaren. Svetuje, naj se čete kar najhitreje zopet vkrcajo.
Polkovnik Vasič v Rezni.
Lugano. Magrini poroča »Secolu«: Srbskemu zboru polkovnika Vasiča se je posrečilo, da je kljub najljutejšim bolgarskim napadom prišel v Rezno in da jo drži.
Putnikovi načrti.
»Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Bukarešta: Vojvoda Putnik se sedaj trudi, da zbere ostanke srbske armade in jo izpopolni s 15 do 17 letnimi mladeniči, katere so umikajoče čete vzele s seboj. Putnik upa, da bo na ta način spravil skupaj 150.000 mož. Ta srbska armada, ojače-na z italijanskimi četami (?) bi bila v stanu ob ugodni priliki zopet nastopiti. Artiljerijo bi dobavila ententa. Pomožna dela bi opravljale po črnogorskem vzgledu ženske.
Črnogorski dvor v Skadru.
Lugano, 8. decembra. Vsled napredovanja avstrijske ofenzive proti Črnigori sc je vsa črnogorska dvorna uprava preselila iz Cetinja v Skader.
Srbija in Italija.
Lugano, 7. decembra. Kakor poroča Magrini, se srbski vladi celo v tako tragični uri ni zdelo primerno, da udari Italijo naravnost po glavi. Italija je začela pogajanja, da se ji izroče avstr. ujetniki laške narodnosti. Srbija se je navidez spustila v pogajanja, toda vse ujetnike iz Dalmacije, tudi če govore italijansko ali se sami prijavljajo za Italijane, proglasila za Slovane. Tudi vse ujetnike s končnico »ich« jc proglasila za Slovane. Laška vlada je nato prenehala s pogajanji, da ne ustvari preceden-čnega slučaja za laške aspiracije v Adriji.
XXX
Grška nota vsem vojskujočim.
Bukarešt, 7. decembra. »Minerva« izve iz dobrega vira: Grška vlada je v sporazumu s kraljem in generalnim štabom
sklenila poslati vsem bojujočim se silam sledečo noto, ki določa zadnje stališče grške vlade:	__
1.	Srbske čete, katere bodo pritiežale na grško ozemlje, se bodo razorožile.
2.	Angleško-francosko poveljstvo * Solun se bo povzalo, da čete, kadar bi jih sovražnik potisnil na grško ozemlje, tako} vkrca na ladije in jih odpelje.
3.	Grška vlada prosi osrednji sili in njune zaveznike, da pri zasledovanju sovražnika ne prekoračijo grške meje, kef prevzame grška vlada odgovornost za to, da se bodo angleške in francoske čefp od-
" nile iz Grške.
Grški kralj in ententa. <
Newy.ork, 7. decembra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Dopisnik »Associated-Press« v Atenah je imel razgovor s kraljem Konstantinom, Kralj je rekel: Grška bo ostala nevtralna. Ni vzroka za domnevanje, da misli Grška entento izdati Nemčiji. Grška je nevtralnost že tako daleč kakor se je le dalo raztegnila,-daje ustregla željam entente.	'
Krali je rekel nadalje, da osebno za* stavi svojo besedo, da grške čete ne bodo napadle ententinih čet, če ententa od svoje strani obljubi, da bo svoje čete, če bodo vržene nazaj na grško ozemlje, vkrcala na ladije in smatrala balkansko kampanjo za končano. V tem slučaju garantira, da bo z vso svojo armado branil ententine čete, dokler se bi vkrcavale. Kaj več pa ne bi storil. Svojih čet ne bo umaknil iz Soluna in od meje, niti ne bo dovolil, da se Grško s silo ali prilizovanjem spravi od njene nevtralnosti.	" 1 t
Amsterdam, 7. decembra. (Kor. ur.) Kakor poroča neki tukajšnji list je imel atenski sotrudnik »Times« razgovor s kraljem Konstantinom. Kralj je rekel, da se Grška ravno misli odpočiti od dveh vojn. Za vsako ceno želi preprečiti, da Grško ne doleti beda evropske vojne. Svojim četam bi mogel le tedaj ukazati, naj marširajo, če bi bil obstoj dežele v nevarnosti. Vedno je zagotavljal, da Grška ne kuje nobenih načrtov proti zaveznikom. Vendar so slabo postopali z njegovo osebo. Položaj Grški ne dovoljuje, da bi vzela kak riziko nase.
Balkanska politika zaveznikov ni bila jasno opisana. Recimo, da bi se jim Grška pridružila in bi zavezniki kasneje sklenili, da manj krepok nastopijo in se umaknejo, teclaj bi Grško doletela ista usoda, kakor Belgijo. Kralj je tudi rekel, da je Grška s svojo dobrohotnostjo napram ententi pravzaprav /c opustila nevtralnost in se izpostavila možnosti, da prideta osrednji sili z istimi zahtevami kakor ententa. Grško-srbska pogoduba velja le za slučaj, da je ena obeh dežel napadena samo od Bolgarske. Pri sedanjih okoliščinah bi grška pomoč imela komaj kako veliko vrednost za Srbijo, pač pa bi bili opustošeni dve dežel? namesto ene same.
Kralj jc poudarjal, da med Grško in Bolgarijo ni pogodbe. Zavezniki se od Grške nimajo ničesar bati, toda ta se ne more vezati, dokler ne poz;;a programa, katerega so zavezniki napravili sami zase. Grška pa v nobenem slučaju ne bo opustila nevtralnosti.
XXX
Rusko vznemirjenje radi Rumunije.
Petrograd, 6. dec. (K. u.)' »Rječ« je vznemirjena vsled rumunskega prestolne-ga govora, v katerem ne najde zagotovila trajne nevtralnosti. Rumunija menda precenjuje uspehe na Balkanu. Odločitev Rumunije bo bolj usodepolna, kakor pa odločitev Grške. Filipescujevo in Jonescujevo politično gibanje je na vsak način imelo malo uspeha. _ ,
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. Uradno se razglaša:
Rusko bojišče: Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:	i
Severovzhodno od Čartoriska je pregnala avstrijska deželna b^mba močne ruske poizvedovalne oddelke. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fnjd.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. decembra. Wolff velikega glavnega stana.
Vzhodno bojišče: Položaj je splošno neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 8. decembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Na bojni črti vojne skupine general-"cldmaršala pl. Hindenburga so odbili posamezne napade slabejših ruskih oddelkov	o'
Vrhovno vojno vodstvo.
poroča , iz
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 4. dccembra. (Kor, urad.) Na zahodni bojni črti nobene izpremembe.
Petrograd, 5. decembra. (Kor. ur.) Na zahodni fronti včeraj miren dan.
Petrograd, 6, deccmbra. (Kor. urad.) Nemci so pri Dvinskem včeraj ponoči štiri ure brezuspešno obstreljevali naše jarke na bojni črti Borskaia ob zahodni Dvini do Iluksta. Ogenj naše artiljerije je zadržal napad sovražnika južno od Rafalovke ob Stiru proti pokopališču pri vasi Kolodija ((4 km južnozahodno od Rafalovke). Na drugih frontah nobene izpremembe.
ARTILJERIJSKI BOJI OB BUKOVINSKI
MEJI.
Črnovice. Ob bukovinsko besarabski tneji so se zopet razvili artiljerijski boji. Rusi so poizkusili ponoči od 4. na 5. se približati našim postojankam severovzhodno od Črnovic. Večurni napadalni poizkus je odbil z velikimi izgubami za Ruse ogenj naše artiljerije in strojnic. V zadnjih dneh so prepeljali skozi Črnovics nad tisoč ruskih ujetnikov iz bojev o'o Dnjestru in ob besarabski meji.
RUSKA FRONTA.
Kjelce, S. decembra. »Zienna Kie-feeka« poroča, da je sedanja ruska fronta dolga 1100 km; razteza se od Baltiškega morja čez Tukkum, Kemmern, Drukken, Friedrichsstadt, Jakobovo, Hlusk, Fabia-novo, \Vidsy, Kosiany, Miadzior, Molodečno, Nalibok, Baranoviči, Oginski prekop, Pinsk, Pogori, Čartorisk, Kolke, 01y-ka, Dubno, Novo-Aleksinjec, reko Strypa, Zaleščiki, reko Prut do rumunske meje.
CAR ZOPET NA BOJNI ČRTI.
Carsko Selo. Car Nikolaj jc s prestolonaslednikom odpotoval k armadi na bojišče.
RUSKA DUMA ZOPET ODGODENA.
Petrograd, 6. decembra. (K. u.) S carskim ukazom je sklicanje dume in državnega sveta, ki bi morala 9. nov. začeti svoje delo, vsled izrednih okoliščin zopet od-godeno, dokler odseki obeh korporacij ne končajo pripravljalnih del za provizorično razpravo o proračunu.
BOji M ZSllOllll.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. decembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Zahodno bojišče: Večja raz-strelba se je posrečila pri Kerry au Bac. S svojo posadko vred je zasut francoski iarek. Uničena je neka skoraj popolnoma dovršena podkopna naprava. Vzhodno od Auberive v Champagni smo vzeli kakih 250 metrov sprednjega francoskega jarka. Ujeli smo nad 60 mož.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 8. decembra. (Kor. ur.) Wolff poreča iz velikega glavnega stana:
Izjalovili so se poizkusi sovražnika, da nam iztrgajo uspeh dosežen pri Auberive. Tam smo zaplenili še 3 strojnice. Francozom smo iztrgali severnovzhodao od Sou-a:na postojanko na višini 193 v obsegu kakih 500 metrov. Odbiti so bili štirje protinapadi. Ujetih je JO častnikov in 120 mož, zaplenjeni 2 strojnici.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko vojno poročilo.
Pariz, 5. decembra. {Kor. ur.) V prejšnjem poročilu omenjeni trajni boji 3. decembra so bili včeraj živahni, posebno pri Kosturinu, kjer so obstreljevali in napadli Bolgari neko našo postojanko, a smo jih vrgli. Ogenj naše pehote in artiljerije je preprečil dva prehodna poizkusa čez Črno. Potem ko so izpraznili Srbi Bitolj, so vkorakale avstrijske in bolgarske poizvedovalne straže v mesto.
Posvetovanja vojnega sveta sporazuma,
Pariz, 9. decembra. (K. u.) Vojni svet sporazuma se je včeraj zjutraj zopet posvetoval v poslopju generalnega štaba. Predsedoval je Joffre.
Prostovoljno novačenje v Angliji se ne podaljša.
Rotterdam, 9. decembra. (K, u.) Rot-terdamsehe Courant poroča iz Londona: Lord Derby je izjavil, da se rok za prostovoljno novačenje, ki poteče v soboto, ne podaljša.
Postavodajalna doba angleškega državnega zbora se za eno leto podaljša.
London, 9. decembra. (K. u.) Parlamentarni sotrudnik »Daily Newsa« poroča: Podaljšanje legislativne dobe angleškega državnega zbora je že odločeno. Sklenili so, da se podaljša sedanji parlament za eno leto.	/;
Mila v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad. (Kor. ur.) Glavni stan obvešča:
Kavkaška bojnn črta.
Naše čete so se približale 4. deceni-Jbra Kutelamari in so ponoči na 5. decem-
ber z močnimi silami poizvedovale na desnem bregu reke Tigris in presenetljivo napadle sovražne postojanke. Naše proti vzhodu od Kutulamare poslane kolone so streljale na tri transportne ladje in na dva monitora; en monitor so zažgale, zaplenile so dve transportne ladje in ostale prisilile, da so morale bežati proti Šukelamari. V eni dveh šalup, ki smo jih še zaplenili v okolici Kutelamare, smo našli dve letali in več letalnega materijala. Ž njimi smo na tej fronti zaplenili zdaj šest sovražnih letal.
Kavkaška bojna črta.
Odbili smo presenetljiv napad sovražnika ponoči na 5. december na naše sedanje postojanke. V odseku Kalbigaz smo jih nekaj ujeli.
Dardanelska bojna črta.
Anaforta, Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne čete, ki so utrjevale.
Sediluahr. Naša artiljerija je uničila 5. decembra razne sovražne postojanke za metanje bomb in je preprečila ogenj zračnih torped, ki je bil namerjen posebno na naše levo krilo.
Rusi v Perziji,
Carigrad, 7. decembra. (K. u.) Iz Bagdada brzojavljajo, da so bojevniki pod turškim poveljstvom med Kerniandžo in Širino v Perziji zaplenili tri strojnice in ujeli 300 kozakov.
Razna poročila.
Londonski dogovor o posebnem miru.
Roterdam, 8. decembra. Angleški listi prinašajo besedilo dogovora, katerega so 30. novembra podpisali v Londonu zastopniki Angleške, Rusije, Francije, Japonske in Italije. Besedilo je sledeče:
»Angleška, francoska, italijanska, japonska in ruska vlada se zavežejo, da v se-danii vojni ne bodo posamezno sklepale miru. Petero vlad se zaveže, da, kakor hitro pridejo mirovni pogoji na razgovor, ne bo postavilo mirovnih pogojev, predno ne dobi odobritve od vsakega drugega zaveznika. Da to potrdimo, podpišemo in zapečatimo to izjavo. London, 30. nov, Grey, Imperiali. Inouyc, Benkendorff.
Srbija, Črnagora in Belgija se niso pridružile temu dogovoru.
Bryan za mir.
London. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: Bryan je objavil oklic, ki poziva predsednika Wilsona, naj takoj posreduje med vojskujočimi se državami.
Na Nizozemskem se ne omeji svoboda časopisja.
Haag, 9. decembra. (K. u.) Pravosodni minister je izjavil v drugi zbornici, da ne namerava omejiti svobode časopisja. V Schroderjevem slučaju, Schroder je zaprt, so oblasti sklenile, da izroče sodbo sodniku.
Nov nemški kredit deset tisoč milijonov mark,
Berlin. Z dobro poučene strani se poroča; Državnemu zboru so predložili drugi dodatek k državnim potrebščinam za računsko leto 1915, ki zahteva kredita deset tisoč milijonov mark.
Dnevne novice.
-f Program novega trgovinskega ministra. Novi trgovinski minister dr. Spitz-miiller je pri nastopu svoje nove službe imel nagovor na uradnike, katere je opozarjal na nove velike naloge. Ena najvažnejših bo obnovitev nagodbe z Ogrsko. Novi minister upa, da se bo vsled vojne ideja skupnosti okrepila in tudi gospodarske vezi utrdile. Glede razmerja do Nemčije pravi, da je to vprašanje preveč kočljivo in zapleteno, da bi se ga že danes dalo obravnavati pro-gramatično. Vendar bo treba že za sklep miru doseči tesnejše gospodarsko zbliža-nje z Nemčijo. S tem v zvezi bo treba posebno gojiti in izpopolniti naše trgovsko-politično razmerje do Balkana in bližnjega Vzhoda. — Brez ugovora se mora priznati, da se je avstrijsko državno in narodno gospodarstvo v vojni sijajno izkazalo. Čaka pa nas obilo resnega in težkega dela. Pripraviti bo treba prehod gospodarstva iz vojne v mir. Po vojni bo treba voditi obsežno produkcijsko politiko, katera bo vsem panogam dala dosti dela. Le tako bo mogoče tudi popraviti škodo, katero je vojna sicer le prehodno povzročila naši valuti. Na vseh poljih nas čaka obilo in veliko dela. Zlasti pa nam je vojna zbližala idejo socialnega zavarovanja. Danes vemo, da se imamo za obrambo in boljšo bodočnost zahvaliti le skupnemu delu vseh ljudskih slojev. Končno je novi minister priporočal uradništvu enotnost v uradovanju in trdno vero v uspeh dela.
-j- Skupno sv. obhajilo vseh otrok po celi Avstriji. Kakor poroča litomeriški škofijski list, je zadnja konferenca avstrijskih škofov sklenila, da naj na božični I praznik pristopijo k sv, obhajilu vsi otroci,
katero naj darujejo za cesarja, armado in zmagovit mir.
-f Nov olomuški nadškof. Iz Prage se poroča, da bo za naslednika pokojnega olomuškega nadškofa dr. Bauerja izvoljen praški nadškof kardinal baron Skrbensky. Praško nadškofijsko stolico zasede prejšnji brnski škof grof Huyn.
-f 26. domobranski polk je pred nekaj dnevi prejel zopet lepo število odlikovanj,
fan Valentinčič. Služboval je v Devinu, na Trnovem, v Vel. Dolu, Merniku in v Gabrijah pri Ajdovščini, odkoder je šel v pokoj v Gorico. Radi obstreljevanja Gorice je moral bežati in ga je v Škofji Loki doletela smrt. Bil je učen mož in je znal več jezikov. Blag mu spomin!
Ljubljanske novice.
-f- V spomin tirolskim junakom. Ravnateljstvo deželnega arhiva v Inomostu je dalo pobudo za zbiranje življenjepisov in slik v boju za domovino padlih tirolskih častnikov in moštev. Vsem tem junakom se v tirolskem deželnem arhivu ustanovi varen dom kot trajen spomenik v obliki častnih albumov, v katerih bodo uvrščene slike padlih z rojstnimi in smrtnimi podatki, odlikovanji itd.; urede se albumi po sodnih okrajih in junaki se uvrste po alfabetičnem redu. Na Tirolskem so zelo v rabi osmrtnice v obliki podobic, na katerih so natisnjeni podatki o rojstvu, smrti i. dr., ob enem so podobice običajno okrašene s sliko pokojnika. Te podobice so deželnemu arhivu posebno dobrodošle, ker vsebujejo vse, kar potrebuje v svoj namen. Dozdaj je zbral deželni arhiv, ki je v to svrho že od začetka vojne marno na delu, že nad 2000 življenjepisov in 1235 slik padlih junakov. Upati je, da bo to patriotično podjetje tudi v bodoče vživalo najobsežnejšo podporo prebivalstva ter se ta zgodovinsko dragocena zbirka, ki bo ob enem pričala tudi o deležu doprinešenem po tirolski deželi v svetovni vojni, še izpopolni. Vsa tozadevna poročila in slike zbira ravnateljstvo deželnega arhiva v Inomostu, deželna hiša,
—	Hrvatje in Slovenci. Z ozirom na notico »Junaški zagrebški polk« v številki 275. poročamo, da jc med odliko-vanci tudi mnogo Slovencev. Od častnikov sledeči: Stotnik Rudman (pohvalil priznttije. stjt.il V L>muc iz Ljubljana (pohvalno pr2z'V.nje in vojaški zaslužni križ), poročnik Prešeren (vlikn srebrna kolnina) poročnik dr. Adolf Salberger (pohvalno priznanje), praporščak M. Gajski (zlata in obe srebrni kolajni), kadet Hudina (velika srebrna kolajna). Od teh so prvi trije padli, zadnji trije pa so v ruskem ujetništvu.
—	Padel je v noči od 5. na 6. t. m. praporščak	Ogrizek.
—	Gradec dva dni v tednu brez mleka, »Tagespost« piše: Štajerska mlekarska zadruga nam sporoča, da odslej vsled pomanjkanja mleka, ob sredah in sobotah ne bo oddajala mleka.
—	Tornistre iz papirja. V Nemčiji so začeli izdelovati tornistre iz papirja, ki so se baje po enoletni rabi pokazale kot zelo primerne in trpežne.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Leon Prašnikar iz Podlipovce št. 4. pri Kolovratu. Devet mesecev niso vedeli nič o njem, zdaj je pa pisal svoji ženi, da se nahaja v Sibiriji v Tomsku, da je še vedno zdrav in cla je bil šest mesecev na kmetih. Piše, da mu je dobro.
—	Kdor pride prej, prej melje. Dunajska »Papierzeitung« piše v št. 48 z dne 26. novembra: Zadnje dni je bilo veliko število trgovcev in tovarnarjev iz Nemčije v Belgradu, da bi zagotovili nemški trgovini srbski trg. Nemški trgovci so po večini sledili armadi v notranjost dežele. Želeti bi bilo, da bi se merodajni avstrijski in bolgarski krogi zavzeli za to, da bi bili pred vsem zasedeni deli Srbije pridobljeni zopet za naše izdelke, ki so bili poprej tamkaj skoro brez tekmeca.
PrimorsKe novice.
Nadporočnik g, dr. Ivan Ples, o katerem smo prinesli poročilo njegovega stotnika, da je najbrž prišel v rusko ujetništvo, je že parkrat pisal svojemu očetu in mu poroča, da je zdrav in ujet. Zadnja poročila so iz mesta Kursk in Orel. Stalnega naslova še ni, ker je še vedno na poti proti novemu bivališču. Z njim so ujeti sledeči častniki: polkovnik baron Cransy, stotnika Essigmann iz Szigeta in Belosevič iz Zagreba. Nadporočniki Maletič in Hubner ter dr. Stefančič iz Gorice, poročniki Preinfalk iz Litije, Pipan iz Maribora, Un-ger iz Središča, Čeme iz Kočevja in razni drugi, Nadporočnik Ples je služil pri bosanskem pešpolku št, 1. Eventuelna pojasnila glede gori omenjenih ujetnikov daje drage volje svak dr. Plesa Jos. Sorč, mestni učitelj na Opčinah pri Trstu. Poleg voj. zasluž. križca III. r. z vojno dekoracijo je prejei nadporočnik Ples več pismenih pohval, in ko je bil že v ujetništvu, je uradni naredbeni list prinesel poročilo, da mu je podeljeno ponovno odlikovanje »signum laudis«. Divimo se junaštvu mladega junaka in mu kličemo: na veselo snidenje! Stotnik Mirko Ples pa je bil dne 25. minulega meseca lahko ranjen v glavo, a se sedaj že zopet bojuje na čelu svoje stotnije. Umrl je v škofji Loki vpokojeni kurat goriške nadškofije preč, gosp. § t e-
ij Prevzvišeni gospod knezonadškoi goriški dr, Franc B, Sedej se je mudil danes kot gost našega presvetlega knezo-škofa v Ljubljani. Popoldne se je odpeljal v Zatičino.
lj Pomanjkanje premoga v plinarni. Iz merodajne strani se nam poroča: Plinarni se je posrečilo dobiti toliko premoga, da more svoj skrčeni obrat nadaljevati še nekoliko časa. V zadevi dobave premoga za plinarno je g. podžupan dr. Kari Triller osebno posredoval pri vseh merodajnih faktorjih na Dunaju, a se ondi prepričal, da se v tem oziru sedaj obstoječe težkoče ne bodo dale kmalu odstraniti. Zato je izključeno, da bi plinarna v doglednem času mogla svoj obrat zopet pričeti v polnem obsegu. P. n. stranke se vnovič poživljajo, da s plinom na že objavljeni način kolikor moči štedijo. Če se posreči porabo plina zmanjšati na polovico normalne porabe ali še več, potem utegne plinarna vzdržati toliko časa, da se vrnejo ugodnejše razmere.
lj G. Milan Skrbinšek, bivši igralec in režiser slov, gledališča ljubljanskega je bil imenovan s 1. julijem t. 1. poročnikom v rezervi pri 87. pešpolku.
lj Padel je dne 2. decembra na laškem bojišču zadet od sov/ažne granate Ivan Mlakar, uslužbenec Kat. tiskarne. Njegov predstojnik praporščak Franc Vrhovnik piše njegovemu očetu med drugim: »Bil je hraber, pošten in pogumen vojak. Bil sem z njim jako zadovoljen. Pokopan je na skupnem vojaškem pokopališču v Pevmi.«
lj Četrta krušna komisija ne bode od 10. t. m., t. j. od jutri dalje več izdajala krušnic v Gradišču št. 2, ampak v Wolfovi ulici št. 12 (pri Auru). Vhod v lokal z dvorišča.
Umetnost. V izložbenem oknu obrtno-pospeševalnega urada v Sodnijski ulici je razstavil marljivi domači umetni slikar Srečko Magolič veliko oljnato sliko, v kateri je izborno pogoden brezov kotiček ob izhodu sanjkališča v ljubljanskem Tivoliju. Iz slike veje živa narava, ki jo obliva milo solnce pomladnega večera,
lj Zanimivost. Nekemu tukajšnjemu trgovcu je došla dopisnica iz Bei-ruta v Siriji, datirana z dne 10. novembra 1915., katera je potovala vseskozi po železnici, torej iz Sirije, čez Malo Azijo in Turčijo po suhem. To je dokaz nepretrgane zveze Sirije odnosno Palestine z Avstrijo po železnici.
lj Koze v Ljubljani, Te dni je zbolela na kozah mati pred kratkim na kozah obolelega begunskega otroka Pertota. Prepeljali so jo v bolnico za nalezljive bolezni.
lj Umrli so v Ljubljani: Rudolf Vrtač-nik, sin peka, 19 mesecev. — Ana Šivic, mestna uboga, 78 let. — Mato Krivič, pešec; Nika Radmann, pešec; Karol Reiter, lovec; Marton Takacs, honved; Istvan Tarcal, honved; Stanislav Josip Pokora, pešec; Waldemar Treyer, saperski poročnik; vsi v rezervni bolnici v Marijanišču. — Gustav Papa, sin učitelja, 33 let; Rudolf Samec, sin posestnika, 48 let; oba v hiral-niči, Radeckega cesta 9.
lj Zanimiv interniranec. Pri graški policiji imajo interniranega nekega okoli 27 let starega neznanega človeka, katerega bodo, kadar se dožene njegovo domovin-stvo, poslali domov. Pravi, da se piše Anton N e d o m a , da je iz Ljubljane in da je bil že v vojski. Na nogi in na hrbtu ima še brazgotini, kateri je baje dobil v bitki. Ne ve pa niti za stotnijo, niti za polk, pri katerem je služil. Oblast se trudi, da bi za kurijoznega Nčdoma dognala vse potrebno ter ga potem poslala domov, če sc ne skriva za tem grmom kak drug zajec. Komur bi bilo o čudnemu možakarju kaj več znanega, bi bilo umestno, da sporoči graški policiji. Vsa znamenja kažejo, da je Nedoma doma nekje na Slovenskem.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
PRODAJAMO:
pitane vole, zaklane prašiče, vprežne vole, plemenske krave, bike, teleta, kozo in belgijsko zajce. Sveže goveje-prašičevo in telečjo rooso. Piekajeno svinjsko meso in kranjske klobase
Naročila je poSlljati na naslov s VNOVČEVALNICA ZA ŽIVINO V LJUBLJANI, Dunajska cesta 29.	«»18
: Haro aite ..Slovenca.":
2607	U VI 1007/15-4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VL jeo obtožbi opravitelja državnega prav-dništva zoper Janeza Kocjančiča, 1. 1865 v Studencu rojenega, v Marijo Devico v Polju pristojnega, kat., vdovca, posestnika v Studencu štev. 29, nekaznovanega, zavoljo prestopku draženja po g 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 v navzočnosti c. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožitelja in obtoženca gorenjega po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja na uporabo zakona, razsodilo tako:
Janez Kocjančič je kriv, da jo v drugi polovici meseca avgusta 1915 v Studencu izrabljajo Izredne razmere povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč, namreč krompir očitno čezmerno ceno, namreč za 1 q več kakor 14 K — zahteval: zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 ter so po tem gu z vporabo g 266 k. z. obsoja v štiri dni zapora in 30 K — globe, v slučaju neiztir-ljivosti te globe v nadaljne tri dni zapora in po g 389 k. p. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
□□□nannaacaaapaa
Mladenič 25 let se v svrho ženitve želi seznaniti s pošteno, krščansko gospodično 18.—20. let, ki ima veselje do kmetijstva in pa nekaj premoženja za bodoče podjetje. Samo resne ponudbe s sliko, ki so vrne nepokvarjena, naj se pošiljajo na upravo lista pod št. 2610.
aacjannnaaaaa^aaa
s petletno pisarniško prakso 'šče mesta kot kontoristinja ali vzgojiteljica. Naslov
pove iz prijaznosti uprava pod št. 2617.
Ljubljana, 5. oktobra 1915.
Nagode mp.
__ _____ 3UR_____
•PORODNIŠNICA. | LTJUBLOANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 1 SEP-znf?w^:PRmFaj-DRFR.DERGANC 1
Ako naročite
2569
ln to nemudoma storite,
1 srečko avstrijskega Rdečega križa 1 »račko ogrskega Rdečega križa 1 greCko budimpešianvke ba. illK~B 1 flobitnl list 3" n zemlj. srečK iz I.1GG0 1 dobltnl ilst 4% ogr. hip, srcfck iz 1.1884
MeseCnl obrok za vseh pet e redit ozir.ilobitnih listov samo 5 kron
— 12 Žrebanj vsako loto, glavni dobitki 630.000 Itron —
«lAh!4o igralno pravico do dobitke MORJI* «5 ene turške srečke v znesku (
4000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
g osemmesečno sodno iu dvomesečno odvetniško
prakso išče knteresikoli primerne služhe. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2819.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nnkupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete za
Imam sedaj bogato zalogo ju-velov, zlatnine, srebrnine in ut, daljo raznovrstne vojno-spom nske predmete: lastno putentovane in druge različne spominske prstane in \sakovrslne znake. Zastopstvo »oiic;jelnih vojnih Kozarcev«.
Liid. Cerne juvelir, Ljubljana, Wolfova al. 3
Sprejme se starejši, zanesljiv, energičen
za večjo posestvo s travniki in gozdi. Ponudbe pod »Gospodar 2610« no upravništvo „Slovenca".
neuiMte meščanske šole, porfektno znanje francoščine, element, pouk v glasovirju, išče mesta, tudi pri kaki dami. Pisma pod št. »2614 tud- na deželo« na upravo lista.	2614
vsake vrste se kupi po visokih cenah. Ozira se le na pismene ponudbe, ki jih je poslati na upravništvo
lista pod šifro „Kostanj 2609".
Globoko potrtim srcem se javlja v imenu cele rodbine in sorodnikov prijateljem in znancem pretresljiva vest, da jo naš dobri ala, oziroma stric, brat in svak, gospod	/\
posestnik in mesar, načelnik tuk. požarne brambo ter lastnik srebrne hrabrostno svetinje I. razreda.
danes zjutraj, dno 5. decembra, po dolgi mučni bolezni, vdan v voljo božjo, v 62. letu starosti, mirno zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v torek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v podružni cerkvi Sv. Frančiška. Preblagega pokojnika se priporoča v iskreno molitev in preblag spomin.
ŽELEZNIKI, dne 5. decembra 1915.
Žalujoči ostali.
2615
Mesto vsakega posebnega obvesUla.
2598
Zahvala.
Dolžnost me veže, da se spoštljivo zahvalim vsem, ki so mojega brata, presvetlega gospoda
škofa Janeza Stariha
spremili na zadnjem njegovem potu v stolnico in do groba. Zlasti izrekam naj-poniž lejšo zahvalo prevzvišenemu gospodu kuezoškofu Dr. Ant, I?. Jegliču za častno spremstvo in pontifikalno sveto mašo ; ista zahvala velja mil. g. opatu Zatiškemu, mil g. stolnemu proštu J. Sajovieu, g. stolnpinu dekanu M. Kolarju, g. general-vi-karju J. Flisu, prečastitemu stolnemu kapiteljnu, velečnstiti duhovščini, svetni in redovni, zastopniku dež. vlade preblagor. g. dvornemu svetniku grofu Chorinskeinu, zastopniku dežel, glavarja g. ravnatelju dež. uradov M. Zainidi, predsodniku rdečega križa g.okr. glavarju Del Cottu, g. dvornemu svčtniku Hubadu, predsedniku dež. banke, tovarnariu g. K. Pollaku, gimn. ravnatelju g. Štritofu, vsem gospem in gospodom za častno spremstvo in stoluemu pevskemu zboru za krasno petje.
Posebna zahvala voj. poveljništvu za odposlanje zastopstva in vojaško spremstvo ! Bog plačaj!
Priporočam pokojnega v spomin in pobožno molitev!
V LJubljani, duo 6. decembra 1915.
M. Stariha, brat.
to che

Se dobi v vseh lekarnah S K.V.-
Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
\ Vsa!<. ki trpi na trajnem Uašiju. . } 3. Vadušljivi.kaferfm Slrofln ina/no
taž-ie ie obvarovaf i se bolezni.nego jo zdraviti.
•----J	I — —
o i e h č a naduho-
X Osebe s kroničnim kafarorn bronkijev, ki s Sirolinom ordrave.
Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni pocutek.
+ »Asei
ariia za noje
na bojnem polja
Gorko perilo, potrebščine vseh, tudi
toiletnih vrst
pp- v vojaško - poštnih zabojih

pošilja

Corso 16
OHLER
Corso 16

Gotzl
LJubljana, Židovska ulica 8
odni salon
»«	ir skladišče nasproti (štev. 7)
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Zalnl klobuki vedno v zalogi.	mr Popravila po želji.
iMiMMMM^fMfMMiMMMM Priznano najnižje cene. x Zunanja naročila z obratno pošto, m
Naročajte »Slovenca"!
IGN. HLADNIK.
Missa salve Regioa
za mešan zbor ali orgle, ali spremljavo dveh violin, Viole, Čelo in Vio-lona, (2 Roga in Bas.) Partit. in 4 glasovi 2 K 40 h, posamezen glas 20 h, instrumentalni glasovi 5 K. (Maša je zlošena v slogu : Missa Rosarii.)
Za večjo občino na Kranjskem, kjer je več
nradov, šola in železnica, išče se izvežban in zanesljiv
mm

ki zna tudi dobro šivati, Išče službe. Naslove pov uprava lista pod št. 2596.
233:
r
Vam plačam, ako Va- S ših kurjih očes, bra- ' davic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam.
mom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Sprejme se v boljšo družino
Nastop takoj ali v 14 dneh. Prednost imajo vojaščine prosti. Ponudbe s spričevali o dosedanjem delovanju in zahtevami naj se vpošljejo pod šifro
katera bi 2 in 4 letnega otroka popolnoma oskrbovala in odgojevala. Plača po zmožnosti. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista, kjer se izve tudi
\iviw»wuju .u	i-1 U.J oo fjJUOljejU jiuu 3UIU f--—X--— . —■ "»g**	»«J
.Zanesljivo*!« 2534 na upravništvo 1.1. 2534 1 naslov pod Štev. 2608
theVera
American Shoe
za gospode ln dame
zanesljiv in pošten, z znanjem obeh deželnih jezikov in ki se spozna po mestu, se sprejme takoj. — Prošnje na upravo tega lista pod »Espress 2593c.
se proda sestoječe iz 2 hiš s zraven pripadajočimi gospodarskimi poslopji, 1 sadni vrt, 2 njivi, 2 travnika in 1 majhen gozd. Posestvo leži pol ure od Celja. Kje - pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 2578.
mmum
LJUDSKA
Msfle by
RiceJMMiis
Boston. Mass. U.S. A.
SSBBBBBBBBBBBflflflBflBflflflflflflflflBBflBBBH
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0
4
0
Mi tili dežela trati
ter jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačelsfvo.
9eter OCosina & %
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tiak: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Jožei Gostlnčar, državni coslanoc.