lil m' T ■ •J VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 28. septembra, 2000, 66številka Politiki obljubljajo in pozabljajo. Kar obljubimo mi, drži kot pribito: novi Pen bo zunaj 26. oktobra! politiko kunen. september 2000 tute Pe" tute VESTNIK 34 P^ntute VABIJO K SODELOVANJU! [ PREREKANJA ] MJ4 tN I Na mladih svet sto/i Čigav je i 7- ZkpH-'U ) (mladi pa mizij! L. Dražnik? M . A 4 i *?• I 1- g,/ {M ■C' I i I . j : ! Če imate v arhivu kakršnokoli zanimivo fotografijo (z veselice, družinskega slavja, dopusta, trgatve, šole, športnih prireditev, službe ali karkoli drugega], nam jo pošljite. Z veseljem jo bomo objavili. kot tokrat KAJO in njenega strica DEJANA! VEČERJE LISIČKA PRI GOSTIŠČU TOBIAS Njam, njam! Velikokrat se pridušamo, da smo popolnoma izgubili stik z naravo. Ampak slednja se k sreči tu in tam vrne k nam. K lastnici gostinskega lokala v ROD-MOŽCIH pri Gornji Radgoni KLAVDIJI TOBIAS tako pride vsak večer med pol osmo in osmo nenavadna gostja - lisica. Namen njenega obiska je vsakokrat okusna večerja, Klavdija pa pravi, da je štirinožna prijateljica pri njih prav vsak dan. 'Ridi zato se pri Tobiasovih vsak večer zbira tudi vedno več drugih (dvonožnih) gostov. TEKAL Še po deveti obletnici vojne za Slovenijo se Prleki ne morejo znebiti neusmiljenih očitkov sosedov z nasprotne strani Mure, češ da je obramba v' Prlekiji lahko bila uspešna, kajti vodil jo je Prekmurec, podpolkovnik LJUBO DRA2NIK. Prej je bil pedagog v Črenšovcih, komandant TO v Lendavi pa tudi sicer živi v Prekmurju. Prleki se na vse kriplje trudijo dokazati, da je njegovo poreklo iz »prave* Slovenije (nekje v notranjosti dežele), to pa spet ne drži v celoti. Po vojni so gospodu Ljubu zaupali vodenje vojašnice v Celju. Od Prlekov se je poslovil pred lotmerškim štabom, kjer je tudi nastala spominska fotografija (L. D. drugi z leve). Ob njem so >gor« še predstavniki prleških vojnih veteranov, mladinske in borčevske organizacije, načelnik upravne enote TOMI NEMEC pa seveda obvezni raztegovalec meha. Po uradni ceremoniji (Pentute nimajo podatka o slavnostnem govorniku) so svojega poveljnika z »bagerlom* še zadnjič popeljali po znameniti obrambno-vinski cesti proti Jeruzalemu. Šele tam se je vrli Ljubo omehčal in jim priznal, da je po toliko letih postal kar pravi mali Prlek. Težki kamen zaradi prekmurskega zbadanja pa se je Prlekom odvalil od srca. B.; STRU, F.: VOKO Ljubo je naš! Nej, ka naš! CISTO VINO ALI VODA? \ NATAKANJA v času, ko nam vsi, predvsem pa politiki, na veliko obljubljajo vsemogoče (kritičnejši trdijo, da celo lažejo?!), si je lepo natočiti čistega vina. Čeprav se po fotografiji zdi, da sta se tokrat IGANC RAJH (BAKOVCI) in FRIDA LOVENJAK (POLANA) odločila, da bosta poskusila tudi s čisto vodo. Kako je z vodo, vinom, predvsem pa s hrano v njunih gostilnah, regijska (pa tudi druga) javnost prav dobro ve! 1 PRIPIS: Avtor opisa vojnoveteranskega dogodka je dodal še tole izjavo Podpirani Rudi SUgmdller, Spodnji Kamenifak 23,9240 Ljutomer izjavljam, da se osebno odpovedujem honorarjem, ki bi jih prijel za ie objavljene in nadaljne objavljene prispevke (tekati/otograflje) v VESTNIKU v letu 2000 dobro MLADINSKEtlA CENTRA PRLEKIJE. Grossmanova 3, 9240 Ljutomer^tcvilkn žiro računa : 50100 620-128 05 11731II-14Z57 pod pogojem, da ko se tako Iz tega naslova na omenjenem žiro računu MCP zberejo finančna sredstva v višini letne naročnine VESTNIKA,MCP nemudoma postane reden naročnik VESTNtKA.preostala sredstva pa MCP uporabi kot aoprispevek za tekočo delovanje. Lj uto me r,04.07.2000 Rudi Stcgmuikr h V vednost: a Mladinski center Prlckije.Grossmanova 3,9240 Ljutomer • Uradu za mladino RS.Ljubljana-direktor Stanko Šalamun ■ Občina Ljutomer - Župan in državni poslanec Jožef Špindler VESTNIK 35 tute Pen tute september 2000 Moj ati je pravo, ka mi BOOOOM!!! SREČKOVA SREČA o o frbo n/ 3 v J ■ VANEKOVA USODA NEGOTOVA Kot bomba je v pentu-tarski redakciji eksplodirala vest, da so se v lovskih krogih na eni od nočnih sej odločili, da odstrelijo priljubljenega satirika, zamurjenca VANEKA. O vzrokih za zdaj še ni uradnih podatkov, čeprav govorijo o tem, da naj bi bila lovska odločitev povezana s predvolilno kampanjo. Katera od političnih grupacij se žeh Va-neka znebiti, ugibajte sami! ■ ■■ 4.' Lulcki so kot^ metuljčki. PREPOVEDI KARANJE e;' JE ZDRAVO... d 1 ... ampak prepovedano! Zaradi navala turistov in drugih obiskovalcev je naravno okolje čedalje bolj ogroženo. To je tudi vzrok, da bodo nekatere »športe« (kot potrjuje posnetek) ukinili. In to kar z dekretom, ki je ob idiličnem BUKOVNIŠKEM JEZERU. FRBO Ka si nouri, ka so mi nastlali! I iv O ati u Mi Eden večnih regijskih žogobrcarskih talentov in tonski tehnik na Murskem valu SREČKO VINKOVIČ je do zdaj domoval v BRATONCIH. Pa ga je ljubezen pripeljala v matico soboško (natančneje: Ulico Prekmurske čete). Nedavno je bilo prav tam prizorišče velike »brndže<, saj je Srečkova izbranka LIDIJA KIKEC povila hčerkico DONO. Pentute prisrčno čestitajo in javno sprašujejo, kako dolgo je trajalo čiščenje priložnostno ozaljšane hiše in okolice (glej fotografijo). EKEC Šifrer komaj premagal Šiftarja Ondan so na sončnem Goričkem pripravili festival Pokaži, kaj znaš 2000 (v glasbenem smislu). Kazali so 104 posamezniki in 24 ekip (moških, ženskih in mešanih). Pevce je spremljala vokalno-instrumentalna skupina Divdži grbanji iz bližnjega Porabja, tekmovanje pa je trajalo od zore do mraka (ki je poleti kasneje kot pozimi). Po mučnem usklajevanju 7-članske žirije (v njej so bili enakopravno zastopani moški, ženske, gospodinje in gradbeni inženirji) so se odločih, da je najboljši ANDREJ ŠIFRER z Gorenjskega. Osvojil je 24 od 25 možnih točk. Nekateri so razsodbi sicer nasprotovali, ker gre za profesionalnega glasbenika, ampak žirija ni želela poslušati glasu ljudstva. Je pa zato dobil toliko večji in bolj prisrčen aplavz drugouvrščeni (in najboljši iz Regije) strukovski gostinec VIKTOR ŠIFTAR. Bera njegovih točk: 23,5. Na fotografiji (levo) se jima je pridružil Šifrerjev back vokal, sicer župan Stražišča pri Kranju. ■ (n ne Kotel že pregret! TIŠINSKEGA župana ALOJZA FLEGARJA so Pentute zalotile pri kuhi. Kaj vse se kuha te dni, ko se politiki borijo za naklonjenost volivcev, si lahko samo mislite. Recepta za okusen predvolilni golaž nam g. Flegar ni hotel izdati, tako da ne vemo, koliko glasov bodo dobili njegovi. Dejal je le, da bo 15. oktobra naša radovednost potešena. Pa še res je! GeGra september 2000 Pen VESTNIK 36 KOM Pen TAR jHlk Uresničile SO se S skoraj vsemi pomurskimi poslanci smo v teh dolgih letih, kar so oni v državnem zboru, jaz pa v novinarstvu, navezali, lahko bi rekel, prijateljske odnose. Vsi iz tega mandata so bili v teh letih tudi tarče mojih novinarskih puščic. In moram priznati, da mi tega nikoli niso pokazali, čeprav so bdi morda kdaj prizadeti zaradi katere od zbadljivih oznak, ki sem jim jih namenit. Kateri od njih me je že kdaj poklical in skušal pojasniti katero od svojih akcij, za katero sem v komentarjih merul, da jo je opravil slabo, mevžasto, premalo pokončno. Da pa bi kateri kuhal mulo, pretirano zameril, se skušal maščevati, ne morem reči. Naj torej poenostavim; dama in gospodje so očitno doumeli, da je njihovo delo javno, izpostavljeno in r življenjske sanje sva z ma^m ieta 1996prišla na obisk v Slovenijo, sva občudovala tukajšnje kraje. Slo venija je drža va, kjer so ljudje prijazni in kjer je polno gozdov, ki jib Mehika nima. Po dveh mesecih dopusta sva načrtovala, kako bova Še prišla, morebiti za leto ali dve, nato pa se nama je utrnila misel, da bi bilo na koncu vseeno lepo živeti tukaj, na Goričkem, kjer je domačija mojega mt^a. Z odločitvijo nisva odlašala, v Mehiki, kjer sva živela, sva uredila vse, kar je bilo treba urediti, sedla na letalo in se pieselila na prekmurske griče. Tako so se uresničile moje življenjske sanje, da bi nekoč živela v svoji hiški sredi zelene pokrajine,^ nam je razložila Ofelia Trplan, ki se je pred letom in tremi meseci z m<^m Štefanom preselila na njegovo domačijo v Markovcih na Goričkem. DEJAVU Za vožnjo 42 ur »Mehika je zelo drugačna, razlike so velike,« nam je med našim obiskom pri Trplanovih, v hiši, na kateri piše Markovci 45a, razložil Ofeliin mož Štefan, ki se je odpravil v tujino že pred 36 leti. Okno v svet je internet Kaliforniji, saj mehiški zakoni zahtevajo veliko več potrdil in dokumentacije, po katero bi moral Štefan domov v rojstni kraj. potemtakem mora nanje včasih poleteti tudi kakšna ostrejša. Ampak! Pravijo, da je besedica ampak kraljica komentiranja. Najprej torej prijazno razložiš, kako je vse lepo in dobro, nato pa z ampak vse povedano sesuješ. Tako torej. Vsi moji prijatelji poslanci državnega zbora so mi pogosto pripovedovali, kako grenak je poslanski kruh, da pravzaprav niti ni tako dobro plačan, kot se jim očita, in da vseh pritiskov, ki so jih deležni od zgoraj in spodaj, ni lahko prenašati. Kljub temu pa so spet vsi v vrsti in pričakujejo, da bodo poslanski pekel trpeli še naslednja štiri -leta. Veliko več poslancev, kot smo jih imeli Pomurci doslej, po izkušnjah sodeč, ne bomo imeh niti v prihodnje. Torej na neznansko velike spremembe ne moremo računati, in ker imajo dosedanji poslanci vendarle prednost, nam v teh krajih ostaja bore malo možnosti. V bitki, ki jo bijejo v teh dneh, so dileme pravzaprav vezane zgolj na to, ali je v katerem od primerov kdo sposoben premagati dosedanjega poslanca. Pri madžarski narodnosti torej: ali bo Jožef Kocon spodrinil Marijo Požonec? V Lendavi bo spopad potekal zlasti med dvema Varošancema Cirilom Puckom (LDS) in Jožetom Kocetom (SLS), tumiškim županom, ter polanskim županom Štefanom Pršo (SDS), V Ljutomeru je vprašanje, ali je trojček Gošnjak.(SDS), Šumak (ZLSD), Tučič (SLS) sposoben 'premagati župana in poslanca Špindlerja (LDS). V Radgoni se bo Feri Horvat (ZLSD) spoprijel predvsem z Jožefom Kocuvanom (Nsi), Slavkom Mihaličem (SLS), Danico Sepešy (LDS) in Milanom Nekrepom (Desus). V Murski Soboti se Andreju Gerenčerju (LDS) zoperstavljajo zlasti Ivan Obal (SLS), Janko Bezjak (SDS), Ivan Mesarič (NSi) in Nadja Miloševič (ZLSD). Na Goričko se ponovno podaja kandidirat 6eza Džuban, »ljute« nasprotnike pa bo imel zlasti v Ernestu Novaku (ZLSD), Janku Halbu (SLS), Dragu Šiftarju (SDS) in Jožetu Magdiču (NSi), Je kdo od vas v vsej ponudbi opazil kaj novega? t Najprej je delal na zahodu Evrope, nato ga je pot zanesla v Združene države Amerike in Mehiko. Država na drugi strani ocena, ki jo je leta 1521 dokončno osvojil španski osvajalec elektrikarje. Imata majhno kmetijo, okno v svet pa Cortez, se je v preteklih stoletjih zelo spremenila. Pri tem nam Ofelia pove, da se je prebivalstvo v dopisujeta z družino v Mehiki, novice z drugega mestih, kot sta na primer Ciudad de Mexico ali Guadalajara, kjer je tudi sama rojena, zelo s , *> f! t e a i:?« f’ »Telenovele in druge mehiške nadaljevanke pa so pri vas prav tako popularne kot v naši državi,« se je nasmehnila Ofelia. povečalo. Danes živi v Mehiki okoli 85 milijonov pri vas prav tako popularne kot v naši državi,« se prebivalcev. »Gneča je velika, na ulicah je veliko hrupa, zaradi avtomobilov in tovarn pa veliko smoga in umaznije,« je še dodala naša gostiteljica. Poslušam, kaj govorijo igralci v španščini, in hkrati Morebiti sta tudi zato v Sloveniji izkoristila vsako prebiram slovenske podnapise. priložnost, da si ogledata deželo na sončni strani Alp. Bila sta na Primorskem, na Bledu, Ptuju, v Postojni, Ljubljani in v drugih slovenskih krajih, slovensko, nam je zaupala, da ji delajo nekaj težav »In verjemite, vožnja z avtobusom po Sloveniji, razlike med knjižnim jezikom in prekmurskim ki ni velika država, traja manj kot v Mehiki, kjer narečjem, ter dodala, da so besede s preglasi, kot smo nekoč potrebovali za vožnjo od enega do drugega mesta 42 ur,« smo slišali pri Trplanovih. Kalifornijska poroka Ofelia in Štefan sta stanovala v Mehiki, toda življenje ob meji s Kalifornijo (ZDA) jima je omogočalo, da sta delala v bližnjem San Diegu, povabil k sebi po očetovi smrti. Takrat je spoznala do katerega je bilo iz mesta Rosarito Baja kot od Markovec do Hodoša. Tudi poročila sta se v Odkar sta se zakonca Trplan vrnila iz Mehike, največ časa namenjata obnovi hiše. Nekaj prostorov je že dokončanih, nekaj jih še čaka na zidarje in jima je internet. S pomočjo elektronske pošte si konca sveta jima prinaša tudi satelitska televizija. »Telenovele in druge mehiške nadaljevanke pa so L'J t' S • SS-; 3^ f. I Štefan se je odpravil v tujino že pred 36 leti. Najprej je delal na zaihodu Evrope, nato ga je pot zanesla v Združene države Amerike in Mehiko. nasmehne Ofelia. Potem nadaljuje: »Meni so v pomoč predvsem zato, da se učim slovenščine. Ko ugotovim, da se je v podnapisih pojavila beseda, ki je še ne poznam, hitro vzamem svinčnik in si jo zapišem.« Čeprav Ofelia že zelo dobro govori sta na primer o in ii, zanjo še vedno težko izgovorljive. O mehiški hrani v hiši v Markovcih živi tudi Štefanova mama, ki je z njima preživela pet let v Mehiki. Štefan jo je veliko Ofeliino družino, ki živi v Guadalajari, ki je tri tisoč kilometrov oddaljena od mesta Rosarito VESTNIK 37 Pen september 2000 Kako sta si na Goričkem podala roki Slovenija in Mehika t z $ -c ** , W. jUhST^ 4 Ofelia Trplan se je pred letom in tremi meseci z možem Štefanom preselila na njegovo domačijo v Markovcih na Goričkem, fotografija pa je nastala med njunim življenjem na drugi strani oceana. Baja. Takrat so obiskali tudi Ofeliino sestro, ki je redovnica in živi v samostanu. »Toda mamo je premagalo domotožje in vrnila se je domov, toda zdaj sva prišla tudi midva in tako smo skupaj,« je povedal Štefan. Z življenjem na Goričkem sta zadovoljna, Mehike ne pogrešata preveč. Na vprašanje o mehiških restavracijah v Sloveniji pa je Štefan povedal, da jedi sploh niso takšne, kakršne bi dobili na mizo v Mehiki, saj so bolj prilagojene evropskemu okusu, ki zahteva milejše začimbe. Ofelia doma ne kuha samo mehiške hrane, temveč mednarodno, »Danes^mo jedli zajca in bil je zelo okusen,« je Stefan pohvalil svoje kosilo. Pomembno je, da se imava rada Naša sogovornika čaka še veliko dela, toda hiša v Markovcih bo nekoč zagotovo dokončno obnovljena. »Predvsem je pomembno, da se imava rada,« sta v en glas zatrdila Štefan in Ofelia. Spomini na Mehiko so ostali v podobi albumov, ki sta nam jih pokazala, in v srcih. Morebiti se bo v prihodnosti našla tudi priložnost, da bo prišel na obisk v Markovce kdo od Ofeliinih sorodnikov, morebiti bosta potovala na obisk čez ocean tudi Ofelia in Štefan, vsekakor pa je V •'tij A J ‘ I F 1*1 Mursko-morsko valovanje Osvojili smo morjel Ekipa -gusarske« ladje s kapitanko Elizabeto Hanžekovič, ki se je udobno namestila, za vse drugo so poskrbele kolegice. In z mišicami obloženi vojščaki, na fotografiji jih predstavljata Franc Weindorfer (levo} in Avgust Šadl. Kondicijski trening na makarski rivieri 250 Pomurcev, vsi so bili v dobri formi, je preživelo z Radiom Murski val in turistično agencijo Relas sončni septembrski teden na prekrasnih plažah makarske riviere in na ogledih bližnjih znamenitosti (Mostar, Medjugorje, Brač, Makarska), za počitek pa je bilo prijetno zatočišče mestece Gradac. Bila je dobra družba in dovolj priložnosti za zabavo pa tudi odličen kondicijski trening za vse napore do naslednjih skupnih počitnic. Kondicijski trening sta dozirala murskovalovka Simona Špindler in relaxovec Darko Kegl. Postavljala sta težko dosegljive cilje, ampak od sedmih zjutraj do polnoči od sobote do petka nihče ni omagal. S Simono in Darkom je bilo vse tako enostavno in zabavno. Dokončni sklep iz vseh petih avtobusov je, da sta že določena za vodji odprave septembra 2001 v Dubrovnik. Po plavanju v solzno čistem morju, ki je Imelo pravo temperaturo, in praženju pri okrog 30 stopinjah Celzija se je prileglo tudi malo rekreacije. Cvetka Melin je bila animatorka, za pokušino pa sta ji bila zakonca Marta in Franc Vajda iz Mihovec pri Ormožu, Za Danico Smolkovič in Štefana Ternarja je navijala Mariborčanka Julijana Krabonja. Odlično sta se odrezala, preobilje kalorij pa sta pokurila še isti večer na plesišču. . I TV 'I' ■ L*i Večja skupina je kondicijski trening na rivieri vzela zelo resno. Začeli so navsezgodaj zjutraj s telovadbo pod vodstvom Janeza Šedivyja iz Gornje Radgo- ^'1 ne. aS-S 8-S g. "a g u i2 ■* OŠ .S r Po nekaj dneh so najbolj vztrajni možje publiki že lahko pokazali svoje lepo oblikovane noge in se potegovali za izbor najlepših. V enem od treh izhodov so v slovesnih toaletah od leve proti desni Branko, Franc, Božo, Tone, Andrej, Janez in Jože. Največ glasov pa je družba namenila Milanu Špilaku. Zmagovalnih nog namenoma ne objavljamo, ker bi bil naval različnih menedžerjev prevelik, ženi Mileni pa je gotovo bolj pri srcu, da jo njen Milan tako lepo objame. - ' 'S S N d •-< »» sf'h w A v .s rt i » m a " E £ i S S £ 75 a £ N rt a g 4 r Dejan Fujs V hiši v Markovcih živi tudi Štefanova mama, ki je preživela pet let v Mehiki. Takrat je spoznala Ofeliino družino, nastala pa je tudi tale skupna fotografija. pomembno, da se na Goričkem počutita dobro in da jima prinaša življenje sredi prekmurskih bregov veliko življenjske radosti. Rumene majice Murskega vala in Relaza so razsvetljevale letošnje druženje. Na enem od večerov so bile obvezna garderoba in bilo je, kot da bi sijalo sonce, čeprav je bila na nebu le lOlna lima. g :e boste to jesen te majice srečali kje na pomurskih ulicah. vedite, da jih nosijo veseli ljudje z dobro kondicijo. Foto: Flavio Dotto september 2000 Pen VESTNIK 38 Velika TRIPENKETA šest prebivalcev s te in one strani Mure je odgovorilo na naslednja vprašanja: ^Kateri jesenski dar narave imate najraje? Utemeljite! @Na vašem zemljišču so odkrili velike zaloge nafte. Kaj boste storili? @v obdobju pred olimpijskimi igrami je veliko atletov z goloto promoviralo svojo državo. Bi se tudi vi slekli za Slovenijo? NINA PIRHER, najboljša pomurska maturantka, iz Lukavec I ^^Jeseni je narava posebej radodarna. Potem ko nam je nagajala s tedni pasje vročine, se dobrohotno odloči za milost do nas vseh in razdeU svoje darove: sladko grozdje in . mošt, iz njega pa še jabolka, hruške, slive I itd. A da - jaz imam najraje kostanj. I Glede na to, da bi me črno brbotajoče | dvorišče verjetno blazno presenetilo, bi sedla pred vrata in prvič v življenju prižgala kakšno kubansko cigareto. Če bi me potem še kaj ostalo, bi postala neverjetno bogata. I^^Moja golota bi bila svarilo in ne promocija. MINKA HOZJAN, J k BRANKO KURBUS, I direktor v radgonskem l ARCONTU, ’ iz Gornje Radgone 'I Kot pravi Štajerec in Radgončan bom izbral , vinsko trto. Ttidl sam sem majhen vino- g’‘adnik, z vsemi znanji in nasveti podkovan, Veseli me, da smo tudi pri nas začeli dvigovati kulturo pitja vina. Zlata radgonska penina je aperitiv pred kosilom, s katerim lahko navdušimo še tako izbirčnega gurmana. Postal bi pravi naftni šejk. V Radgoni bi se cedila med in mleko. Prelepo pokrajino bi skušali obdržati nespremenjeno. Naftovode bi speljali na levi breg Mure, da bi lahko imeli manj razviti dovolj dela in nekaj zaslužili. Radgonski grad bi naš rojak Hercog izposojal za sestanke OPECA. ^^Če bi imel veliko manj kilogramov in tudi nekaj manj let ter postavo kot Jure Košir ali Borut Pahor, potem ne bi preveč razmišljal in bi se za svojo državo tudi slekel. Ker pa tega nimam, s svojo goloto obremenjujem le goste v savnah ali obiskovalce FKK-bazena v Banovcih. J J medicinska sestra v lendavskem domu starejših občanov, doma v Žižkih: Jesen je že sama po sebi kot botra. Njeni darovi me vsako leto razveselijo, pa naj bo pridelek z vrta ali vinograda. Moja naj... jesenska poslastica je E \ grozdje, produkte le-tega pa prepuščam tistim, ki k > ga lažje nosijo. Mepavsakajesenspravivslabo I B voljo, ker nam kar naprej ožema denarnice klil zaradi šole in skorajšnjega začetka kurilne H sezone. I Slovenci bi pozeleneli od zavisti! Ker je IM rmFiii n<^i'77'i'n<*n Trii> hi irh nn nt^olrmiivdri nafta neizčrpen vir, bi jo po prekmurski radodarnosti natočila v rezervoarje sosedov, sorodnikov in prijateljev. Tako bi verjetno tudi moj največji sovražnik želel postati prijatelj. Vendar so vse to le sanje. Na našem vrtu je že nekaj časa »pumpa«, iz katere teče le čisto navadna voda. Več »pumpaš« - več vode! Škoda, da za ta odgovor ni mogoč zvočni zapis. Takrat bi se slišal moj glasni smeh, za katerega prijatelji pravijo, da je podoben tresenju orehov. To pa bi bilo tudi vse o mojem žrtvovanju za Slovenijo. Za mojega Slovenca DA, za Slovenijo nikakor! JOŽE ŠTEFKO, kmetovalec z Ivanec O Zagotovo krompir in zelje. Sicer pa poznate tisti rek: Bole nouri, bole debele krumče kopa! Kaj pa bo letos, ko je bUa suša? Zelje ima debele glave, zato bodo nekaterim pokale. Glave namreč. Aspirin pri tem ne bo kaj prida pomagal! ^^Najprej bi si kupil »vankeš«, da me ne bo bolela ta zadnja, ko me vrže na njo! Potem si bom kupil draga očala, skozi katera bom pogledal realni svet, saj te za velike denarce pač ne lažejo. Šel bom v Panonijo po kotel za žganjekuho in bom začel doma nafto prežigati in »ven žgati«. To bom počel tako dolgo, do bodo imeli vsi traktorji polne rezervoarje. v i Samo kotel naj ne pregori... Prihodnje leto ne bodo olimpijske igre, pa jo bomo še kako promovirali! Samo da bo potem že prepozno. Časovne razlike v glavah bodo namreč ostale prevelike. Zakaj se pa ne bi slekel? Saj se vsak dan, pa bi se še enkrat vmes. Bojim se le, da moja golota k uspehu Slovenije, kakršnega koli že pričakujete, ne bi kaj prida prispevala. GEZA GRABAR, atlet, Tešanovci Darov je lahko veliko, tudi jesenskih, samo pr^v si jih moramo razlagati. Če jih omejimo zgolj 'I na darove narave, jih je manj, a še vedno dovolj, da si človek lahko izbere sebi najljubšega. Sam bi težko izbral le enega. Denimo orehi, ki jih v sončnem jesenskem popoldnevu nabereš ter seveda poješ v prijetni družbi, za povrh pa jim potem dodaš sladki (grozdni) jagodi. Ker smo v zadnjem času priča številnim kapitalskim povezovanjem, beri prev- A v /<* t ( L zemom (sovražnim ali »prijateljskim« - ' to potem, ko si izgubil >jaz< v lastni hiši, sploh ni več pomembno], bi se gotovo tudi sam odločil za tako dejanje. Kapitalsko bi se namreč povezal z naftno družbo, ki bi imela apetite, črpati nafto na mojem zemljišču. Pri tem bi seveda storil vse, da bi postal pri izbrani družbi večinski lastnik. Za kmete in avtoprevoznike bi bila izhodiščna cena surove nafte za polovico nižja kot za druge porabnike. Čeprav je bilo slačenje športnikov, predvsem športnic, tudi v času pred olimpijskimi igrami zelo popularno In tudi donosno, mislim, da se za to ne bi odločil. Če pa bi se že, verjemite, da tega ne bi storil za Slovenijo, temveč zgolj za svojo dušo. Načinov, kako promovirati svojo ljubo Slovenijo, ki svojim državljanom vedno bolj zateguje pas, je namreč (še vedno) veliko. Po drugi strani pa je treba priznati, da te golota še najmanj stane in se pri poziranju še najmanj utrudiš... BERNARDA M. CIGAN, vodja avtocentra Peugeot, Murska Sobota: 'K? S Grozdje - Martinova gos Velik naftovod speljem k sosedu. Šifra: Preloži skrb na drugega (predi brigo na drugogaj. ^^Še mati narava se bo slekla, zakaj se ne bi še jaz? li Velika TRIPENKETA VESTNEK 39 Pen september 2000 II Milenijsko leto me preseneča- Kljub vsem predhodnim zelo poudarjenim in preroškim napovedim presega samo sebe (vsaj kar se mene tiče, a najbrž še marsikoga). Na tri debele ničle smo čisto po človeško vehementno obesili zveneče pridevke, ki naj bi skozi zapisane in podčrtane besede zapolnile praznino sicer čisto običajnega leta, verjetno pa še bolj praznino avtorjev. Dočakali smo leto kulture, leto turizma, leto kulturne dediščine, leto Evrope, olimpijsko leto ... da, celo sveto leto, »šekakšno" leto in - bogmipomagaj - volilno leto! A od vseh odmevnih... mi je še najbolj pri Srcu iztekajoče se leto. Žal (ali na veselje) temu zadnjemu, a najbolj veličastnemu opisu nismo posvetili nobene vrstice, nobenega praznovanja, nobene afere, nobenega praznika, še kolumne ne! Osebno pa me osrečuje, saj se z iztekanjem izteka "iztekanina", ki se po kozmični danosti in časovnih aksiomih mora izteči. Občutek je prekrasen, čeprav vedno znova - recikliran! Jesen je. Glasno je potrkala na vrata in se oblekla v veličastna oblačila stoterih barv Oznanja svoj čas in napoveduje vsemu živemu bogato bero, nato pa mir, tišino in smrt. Tako mi je pred leti v šolskem spisu o jeseni zapisal osmošolec. Hvala! Rad se spominjam tega zapisa, kajti tako polno odmeva tudi pred prihodom letošnje jeseni. Iv 1 Jt. s 1 A'' & k I, F"' t ri 'tl • i Ta pa je tu, če nam je prav ali ne. Po dolgi poletni suši, ki je žgala vsevprek in ob kateri so presahnili marsikateri (in marsičigav) dober namen, zdrava misel in še kaj, smo preživeli uvodno obdobje nove državne vlade in se sprijaznili z neverjetnim dejstvom, da privilegij ali pravica VLADATI nista dana le enim in edinim v družbi. Vin ograd rt iki so tačas skrbno negovali svo/e vinograde po gričih zelene Prle-kiie. Gnojili so. Rezali in vezali so trtne poganjke, Škropili proti boleznim in škodljivcem. S pričakova- I Srečko Pavličič, Pristava pri Ljutomeru njem so zrli v drobne cvetove in skoraj nevidno rast drobnih grozdnih jagod. Pasji dnevi so se raztegnili v dva vroča meseca. Petični so odleteli še bolj na jug, oni drugi so sanjali o znosnem bivanju v domači senci. Tbdi dogajanja v našem parlamentu so bila pregreta, učinki nepredvidljivi. Glasovi so se krepili, ljudstvo je prisluhnilo. Vinogradi so zeleneli. Obilje grozdja je napovedovalo letnik, ki se bo pomnit. Ko je prve grozdne jagode presijalo sonce, so zarojMtali idopotei. Ljudje so prisluhnili njihovi pesmi. Konec avgusta je bil to leto običajen. Po dopustniških streznitvah in splošnemu kolapsu brez možnosti rešitve pred nakupovalnim neuspehom šoloobveznih (ne)potreb-ščin so se glave ohladile. Ugibanja in napovedi o volilnih kandidatih državnozborskih volitev so dobita prve jasne zapise in imena. Slovenske politične stranke so hitele z načrti, programi in - rakroji Prvo grozdje je že zdavnaj dozorelo in otroci so se ga nazobali. Staro vino je bilo odveč, sode so kletarji pripravljali za nov pridelek. Vinogradi so med zorenjem zlatih jagod čakali prve “brače* Polovica septembra je za nami. Narava je poskrbela za dež, najhujše je mimo. Ocenitev škode zaradi suše bo mnogim še dolgo pogovorna iztočnica. Dnevna politika je vidno odstranjevala odvečnost. Odrasli so se je nazobali, a zreli in pripravljeni so čakali na obljube izbranih. Stiskalnice delajo noč in dan. Stiskajo zrelo grozdje in presladek sok se nateka v posode. Prepolne so medene pijače, v nekaj dneh bo opojna pijača cživela, mošt bo vrel do kristalnega sijaja mladega vina. * Mesec predvolilne kampanje se je začel. Kandidati stiskajo drug drugega noč in dan. Pritiskajo na volilno bazo. Presladke besede obljubljajo medeno prihodnost. Časopisi se polnijo, volivci pa tudi. Ljudje so oživeli, vse vre. Jutranja megla še zastira kristalno jasnost dneva. Končno oktober! To je pravi jesenski mesec, obarvani dnevi postajajo krajši in krajši. Letošnja rana trgatev je vplivala na rano vretje, mošt je že vinske barve, točno se ve, katero vino bo vredno visoke ocene. Kozarci so polni, zlati sad ljubljene trte poganja ' Jfert po telesu. »Na zdravje, Srečko, 16. oktobra praznuješ rojstni dan! Dileme ni, leto d ni. jih šteješ več« Oktobra se bo iztekel najdaljši letošnji mesec, a že ob polovici bo vsem jasno, kdo bo potegnil krajši ali daljši konec. Natančno se bo vedelo, kdo bo po mnenju volivcev vreden visoke ocene Kozarci bodo žvenketali. Glasovi volivcev bodo v želji po sadovih obljub izvoljene spreminjali v privilegirane, pognali jim bodo kri po telesu. »Na zdravje. Ljudstvo, vsak dan praznuješ delovni dan! Dileme ni, le vedno več jih šteješ!« Pa bo leto naokrog, še milenijsko! Po potrebi bomo naslednje spet ovili v kak olepševalni besedni dekor. In srečno tudi z njim! ‘Hm! A da ste nekaj podobnega že brali? Verjetno ste res, j3a - volili ste tudi že kdajh brez dokumentov, denarja, lačne ... Njihova ponudba je znana. Suče se od 40 do 50 zlotov, s kondomom 30, v vzhodni Poljski je cena nižja: 20 zlotov (to je približno 2000 tolarjev). Prostitucija na Poljskem je prepovedana: zvodniki, na poljskem jim rečejo »alfonsi«, si lahko prislužijo zaporno kazen do treh let, seveda če jih ujamejo. Posebna mednarodna organizacija La Strada, ki se bori proti prostituciji in predvsem seksualnemu izkoriščanju, zbira po vsej Evropi podatke o “trgovini z ženskami«. Tako so na primer v Italiji sprejeli zakon, da lahko moškemu, ki ga najdejo s prostitutko v avtomobilu, zaplenijo vozilo. Vendar so se rimski makroji znašli: klientom ponujajo moška kolesa. Tako se p otre bneži pripeljejo s kolesi v predmestje 'Rima, naložijo prostitutko in jo odpeljejo v bližnji borov Od pornografije do prostitucije Počitnice in dopusti so se končali. Jesen nas je vrnila z izletov in potovanj Po nekaterih evropskih statistikah so postali Slovenci - glede na število prebivalcev - med najbolj potujočimi narodi, radovednimi turisti. Potujejo čez morja, do Tasmanije in Indije (Evald Flisar), se skušajo s kolesom spustiti s Himalaje in preplavali so Donavo od izvira do izliva. So tudi Slovenci, ki so ostali v minulem vročem poletu kar doma ali skočili v eno od evropskih prestolnic na razstavo, koncert, na obisk k prijateljem ali sorodnikom ali samo na kratek vznemirljiv nakup, da ne rečemo shopptng. .. Kdo ve, ali so med potovanji pomislili, kje so pravzaprav bili... Ko sem bil po sedmih letih znova v Karlovyh Varyh, kjer je bil filmski festival in na katerem smo simbolično - in dokaj skromno - predstavili Porno-film, sem se začudil: Po ulicah znanega zdravilišča so ljudje v glavnem govorili rusko, V gostilni Pri Svejku so se mi po odhodu zahvalili s »spasiba« (hvala), v trgovinah, kjer so imeli razprodajo, so to objaviti v češkem in ruskem jeziku. Po letu 1900, ko so ruski vojaki odšli tudi iz takratne Češkoslovaške, so se. kot kaže, tokrat namesto vojakov vrnili ruski mafijci. Da jim doma ne bi »likvidirali" najdražjih, so v Kar-lovyh Varyh pokupili razkošne secesijske zgradbe, odprli lokate in hotele ter družine preselili na Češko, Vide! sem jih, te prestrašene ruske vojake, kako so pred desetimi leti odhajali: na blatnih vojaških tovornjakih so odvažali nakupljeno blago splošne porabe, z dolgih drogov na repih kamionov pa so viseli češki kristalni lestenci in pozvanjali žalostno koračnico prišel na kratek obisk iz Los Angelesa, se nisem mogel načuditi. Rekel mi je: Človek božji, pa to je najboljša neposneta filmska komedija! Ruska mafija kraljuje v Ka-rolvyh Varyh: ne kradejo avtomobilov, ne ubijajo, ker živijo od tisoč drugih, spretnejših, koristoljubnejših načinov, pri čemer ne dovolijo nobeni drugi nacionalni mafij, da bi se usidrala v letovišču. Rusi varujejo v K ari o vy h Varyh člane svoje družine. Daleč od ponorelega ruskega sveta. In to v središču Evrope, v stranski dolini slovanske blaginje... Drugače je v Pragi: v češki prestolnici deluje več organiziranih mafijskih kanalov. Na ulici je bilo že nekaj krvavih hrvaško-srbsko-albanskih obračunov. Znani zagrebški kostumografki so pred očmi in hišnim pragom ubili soproga: še danes m pojasnjeno, zakaj! V Pragi morate paziti, kje boste parkirali svoj avtomobil, posebno, če je boljše znamke. Avtomobile kradejo celo iz hotelskih garaž, kajti med sabo so povezani receptorji, tatovi, preprodajalci in policija. Nič boljše ni v Bratislavi. Ko se je začela vojna na prostorih nekdanje Jugoslavije, je slovaška prestolnica prevzela vlogo enega glavnih tranzitnih središč na heroinski poti iz Afganistana v Amsterdam. Eno glavnih vlog pri tem poslu ima albanski lobi. Albanci so kot »mirni priseljenci« odprli po mestu številne zlatarne, po končanem delu pa opravljajo stvari, za katere se zanimajo tudi šte- vilne tajne službe za preprečevanje trgovine z mamili. Ah, Budimpešta, v kateri imajo (ali so imeli) celo nekateri Prekmurci svoje spomenike (Bagari), je spremenila svojo podobo, predvsem nočno. Eden od zaljubljencev v paprikaš in čardaš je tudi gozd. Novinarji Vessa- ggeraso obiskati takšen gozd in videli več deset koles, privezanih za stebla dreves na vhodu v ta naravni raj prostitucije ... IJ^ed dnevi je neki mladenič naredil samomor, ker so mu zaplenili avtomobil, toda akcija italijanskih mo- moskovski boter Semjon Mo- , rakiezev se nadaljuje. giljevič, ki je imel z diskretno pomočjo hrvaškega ministrstva za notranje zadeve kar dva hrvaška potna Usta. Spreten organizator mednarodnega kriminala, ki si je razdelil madžarsko področje s kitajskimi kriminalnimi skupinami. Obe skupini veselo sodelujeta s Srbi, ki prihajajo z mamili na Madžarsko čez mejni prehod Roszke. Madžarska pa je postala tudi tranzitni raj za emigrante, prebežnike, ki se kot kobilice selijo iz siromaštva v obljubljene dežele in to plačajo v denarju in naturalijah različnim vodnikom in zvodnikom, med katerimi so tudi slovenski državljani. Tildi Varšava se je obogatila z nočnim življenjem, prostitucijo in dekleti, ki delujejo predvsem na cesti Varšava-Katovice ...Poljaki so leta 1998 registriraU na teh cestah 2500 »podržajk« (izraz je vnesel v slovensko književnost Prežihov Voranc), od tega je bilo 1500 Bolgark. Sicer pa je na Poljskem registriranih 13.000 prostitutk, med njimi so tudi Ukrajinke, Romunke ter dekleta iz Azije, Jugoslavije in Albanije. Prostitutke iz Bolgarije so cesto muslimanke, pogosto nepismene. Ne znajo napisati niti svojega imena in priimka.Iiidi ne vedo, kje so. Naučili 30 jih, da rečejo: »Imam 18 let.« V glavnem so Ih medtem ko se rimska poUcija ukvarja s prostitucijo, tamkajšnji mafijci prirejajo svoja srečanja, summite v Pragi, Sarajevu in Budvi. Ko so na sarajevski uUcah likvidirali Ismeta Bajramoviča Čela, je prišlo na dan, da se je zameril Bahirju, Izetbego-vičevemu sinu, ki naj bi bil "gospodar nad življenjem in smrtjo« v sarajevskem podzemlju. Tudi v Zagrebu je preprodajna mreža z mamili več kot živahna. Skupino okrog dUer-ja a la Bagarič so utišali, zadnje številne aretacije nekaterih vidnejših častnikov hrvaške vojske pa kažejo, da želi nova hrvaška vlada dokončno razkriti zločine v Gospiču (nad srbskim in hrvaškim prebivalstvom: Oreš-kovič je osumljen za smrt 50 Srbov) in v Ahmičih (nad Bosanci), obenem pa ugotoviti, kdo je likvidiral Milana L«vara, pričo iz Haaga, in kaj je žParetiranim in bolnim (sladkorna) generalom Ivanom Andabakom; ki so ga prepeljali v zagrebško bolnišnico. Njega dolžijo za tihotapstvo 665,5 kg kokaina. Vse: prostitucijo, trgovino z mamili in ljudmi pa imamo tudi pri nas. In to je prava moralna, politična in gospodarska pornografija. Deset let kasneje so te lu-stre pripeljali nazaj in jih obesili v kupljenih karlovar-skih vilah in obnovljenih hotelih. Ko sem tako glasno razmišljal v družbi simpatičnega režiserja Ivana Passerja, ki je it 7 J Branko Šomen Ena od ubitih žrtev, ki je preveč vedela o zločinih na Hrvaškem (Milan Levar, živ, in njegov grob v Gospiču). V avtomobil vzameš prostitutko in ostaneš kar brez njega. september 2000 Pen VESTNIK 40 'reostanek braneške graščine si delita družini Blagovič in Škrjanec Od nekdanje mogočne braneške graščine je ostala dokaj velika enonadstropna hiša. Na nekdanjo mogočnost spominjajo starinsko oblikovane in s kamnom obložene dvoriščne okenske odprtine, razsežne obokane kleti, razstavljeni deli nekdanjega mogočnega kamnitega por- ' tala, ki naj bi nekoč nosil vrata, vodeča na grajsko dvorišče. In nekoliko višje stoji dokaj ohranjen »marof«. Danes si delita preostanek braneške graščine družini Blagovič in Škrjanec. Poslopje in okolje je primerno vzdrževano. Vznožje Kamenščaka je sprva privabilo Slovane, ki so si tukaj naredili gradišč^ Od tukaj • se je daleč videlo po Murskem polju in Ščavniški O braneških lobanjah in kači Po mojem obisku Braneka v začetku septembra leta 1967 sem med drugimi zapisal: . Ena od poS’ Radovedneži oblegajo »braneške naslednike« Razkrita tretja skrivnost Gospa Lenčka Blagovič je ena od sedanjih lastnikov Braneka. Foto: F. Š, dolini in tukajšnji prebivalci so se lahko pravočasno pripravili na obrambo pred bližajočim se sovražnikom. Pozneje je bil tukaj zgrajen obrambni stolp, grad pa se prvič omenja konec 13. stoletja, ko je bil last nekega Bertolda. V Nekoč slovansko gradišče, pozneje pomembna postojanka za obrambo pred Ibrki in še kom 15. stoletju so zabeleženi » lednjih braneških •grofic« Klariča Joha mi je povedala nekaj zanimivosti, ki jih je doživela, ko je prišla sem. Prejšnja lastnica gradu ji je povedala, da je ena izmed kleti (nekoč je bila tukaj temnica), najbolj primerna za shranjevanje solate preko zime. Ko so zrahljali zemljo, da bi vanjo delno zakopali solato, so naleteli na lobanje. Izkopali so jih pet. Grofica je Klariči pokazala v eni od kleti kačo, kateri je vsakodnevno nosila hrano. Kača je čemela v manjšem zaboju ... Na dvorišču je zelo globok grajski vodnjak. Voda v njem je zelo mrzla kot grajski lastniki gos- pokazala mogočne, z podje Pernečki (Braneč- opeko zidane obokane ki). Po virih Krajevnega stropa spušča ozka niša, leksikona Dravske bano- Po njej naj bi nekoč spuš- Vine iz leta 1937 je podelil vojvoda Albreht V. leta tlačane, kaznjence ... In 1431 Ortolfu Branečke-mu grad v zastavo ter mu potrdil desetino v vaseh; Branoslavci, Vogričevci, in Radomerje, Rod branečkih gospodov je izumrl leta 1532. Konec 16. ali v začetku 17 stoletja je grad prevzela njivi. rodbina Mailgraber. Na- Pred kakimi tremi de- mesto dotedanjega ob- setletji so bila nekatera rambnega stolpa je dala spodnja okna še zava- zgraditi mogočen grad, ki je nato večkrat prehajal iz rok v roke. Leta 1870 je silno deževje razrušilo večji del gradu. Leta 1926 je poslopje delno pogorelo. Graščino so potem kupi- zi. Sicer pa sedanji last- le prekmurske družine Berden, Joha in Mikolič, Ti so pogoreli del gradu skupno s kapelo popol in, nikoli je ne zmanjka. Pred leti pa je po nesreči padel vanj 15-Ietni deček in utonil. Blizu je tudi stari oreh. Pod njim pogosto prirejajo veselice. Prostor za godce napravilo kar med vejami košatega drevesa ...« noma porušili. Ohranje- poslušnega stražarja. To no poslopje so znižali za eno nadstropje. Ob tem početju so uničili vse stare freske in druge umetnine. Na Braneku je bil od leta 1719 tudi sedež dežel- ske sodnije. Pred tem obdajata drevje in spo-letom je pripadal rad- kojnost. Spomin na bur- gonski deželni sodniji. Grad je bil pomemben izgubil. Še sreča, da je o kot obrambna postojan njem veliko zapisanega v ka v dobi turških napa- knjigah, dov in navalov podivjanih krucev. Ti so plenili FRANČEK ŠTEFANEC po Murskem polju leta 1703. Takrat so se utaborili pri Braneku in opustošili tudi Brano-slavce. Leta 1848 so iz maščevalnosti napadli graščino osvobojeni grajski podložniki. Gospa Lenčka Blago vič, ena od sedanjih last nikov Braneka, nam je kleti. V eni od njih se od čali v klet neposlušne sko kretnjo in mehkim fatimske Gospe uradno osvajajočim glasom (Ne dovoljujem.« po njenem mnenju so kleti še v nižjih etažah in pod dvoriščem. Ko na dvorišče pripelje tovornjak, je čutiti neobičajert votel odmev. Sicer pa je povsod najti opeko, ki jo izorjejo tudi na bližnji rovana z lepo oblikovanimi, izbočenimi železnimi križi. Danes jih ni več in deli nekdanjega mogočnega vratnega kamnitega portala so zdaj zloženi ob vrtni mi- niki z ljubeznijo vzdržujejo poslopje in okolje. In prav je, da imajo sedanji lastniki Braneka je velik pes, volčjak. Večkrat se namreč znajdejo tukaj »vprašljivi« ljubitelji starožitnosti oziroma novodobni radovedneži. Življenje na Braneku je danes prijetno. Poslopje no zgodovino se je skoraj 13. maja 1917. leta se je v vasici Fatima na Portugalskem Marija prikazala otrokom; devetletnemu Frančku in sedemletni Janciti Marto (brat in sestra) ter njuni deset let stari sestrični Luciji de Jesus Dos Santos Ti trije otroci so se imeli radi in so bili velikokrat skupaj. Vsi so bili preprosti in pobožni. Gre in ure so preživljali na paši s svojimi ovčicami, kjer so našli tudi čas za otroško igro. Pojavila se je lepa Gospa 13. maja je bila nedelja pred vnebohodom. Po maši so pasli ovce v Irijski globeli (Cova del Iria), približno 500 metrov široki kotlini, manj kot tri kilometre oddaljeni od Fatime. Ko je odzvonilo poldne, so pojedli hrano, ki so si jo prinesli s seboj, in po krajevnem običaju odmolili rožni venec, nato so se šli igrat. Nenadoma se je zabliskalo. Potem pa še nekajkrat. Ko so se obrnili, so zagledali pred seboj nad nizkimhrastiščemskriv- Izjavljam, da so videnja nostno, čudovito lepo pastirčkov v Irijski globeli. Gospo. Prestrašili so se in hoteli zbežati, toda Gospa jih je z materiri- bojte se! Nič hudega vam nočemlj zadržala. Bila je stara od 15 do 18 let, njena obleka je bila snežno bela, vrat ji je krasil zlat trak; bd, z zlatom obrobljen plašč ji je pokrival glavo in segal do tal. V rokah, sklenjenih k molitvi, je držala venec z belimi - bisernimi - jagodami in temno srebrnim križcem. Z milega, nežnega obraza sta ji sijala ljubezen, a tudi žalost, kot da bi trpela veliko notranjo bolečino. Lucija se je opogumila in jo vprašala, od kod prihaja. »Iz nebes sem,« je odgovorila Gospa. »Kaj bi radi?« »Prišla bom, da vas posvarim, semkaj ob isti uri vsakega trinajstega v mesecu šestkrat zaporedoma, tja do oktobra. Takrat vam povem, kdo sem in kaj želim od vas.« Gospa jim je naročila, naj še naprej pobožno molijo rožnj venec, nato pa jih vprašala: »Ali se hočete darovati Bogu s tem, da mu boste radi prenašali žrtve in je pogled V pekel radi sprejemali vse trpljenje, ki vam ga bo poslal, in sicer v spravo za številne grehe, s katerimi prodirali v zemljo in nam Ijudje žalijo Božje veličanstvo? Ali hočete trpeti za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje za kletve in vse druge žalitve, ki jih prizadevajo mojemu brezmadežnemu Srcu?« »Da, hočemo,« je odgovorila Lucija. Otrokom razkrila skrivnosti v drugo se je prikazala Marija 13. junija, potem spet 13. julija, 19. avgusta, 13. septembra in nazadnje spet 13. oktobra 1917 leta. Med svojim prikazovanjem je Marija izražala svoje želje oziroma sporočila, katerih jedro je: spreobrnjenje, spreraenitev, poboljšanje življenja. Otrokom je razkrila tudi tri skrivnosti. 13. oktobra 1922. leta je bila uradno imenovana cerkvena komisija, ki je proučevala fatimske dogodke, oktobra 1930. leta pa je leirijski škof objavil sto-tisočeri množici romarjev: »Glede na dolgo preudarjanje ... ko sem ponižno klical na pomoč Svetega duha, v zaupanju v varstvo blažene Device, v soglasju s svojimi svetovalci - spoznam za dobro naslednje: 1. župnija Fatima, od 13. maja do 13. oktobra 1917, verodostojna; 2. Češčenje naše Pa otroci - vidci? Fran- Ob letošnji razglasitvi vidcev Francka in Jancite za blažena (13. maja) se je papež prvič srečal z vidkinjo Lucijo, ki je zdaj stara 93 let in živi v samostanu. eku je Malija napovedala zgodnjo smrt in 4. aprila 1919. leta je umrl. 20. februarja 1920. leta je umrla tudi sestra Janci ta. Tako je ostala le Lucija in z njo tudi Marijine skrivnosti. Prvi dve je Lucija, ki je postala redovnica in še živi, razkrila 31. avgusta 1941. leta na ukaz leirijskega škofa m »zgolj iz pokorščine in z Božjim dovoljenjem«. Prva skrivnost »Marija je razprostrla roke, iz katerih so se lili žarki silne luči. Ti žarki so odpirali pogled v veliko morje ognja pod zemljo. V ognjenem morju smo videli hudobce in pogubljene duše v človeških podobah, vse ožgane ali prozorno žareče, kako jih plameni dvigajo kakor iskre ali dim ob požaru, da jih potem spet požirajo in goltajo kot ogorke, ki padajo nazaj v ogenj. Zdelo se je, kot da nimajo ne teže ne ravnovesja. To se je godilo med njihovim strašnim rjovenjem ter kriki bolečine in obupa. Hudobci so se razločevali od duš po svojih grdih in ostudnih oblikah strašnih, nam neznanih zveri...» Druga skrivnost - Rusija »Videli ste pekel, kjer končajo duše ubogih grešnikov. Da bi jih obvarovali pogubljenja, hoče Gospod uvesti po svetu pobožnost do mojega brezmadežnega Srca ... Vojna gre h koncu. A če ljudje ne prenehajo žaliti Gospoda, se bo kmalu (pod papežem Pijem XI.) začela druga, še hujša vojna. Ko boste videli neko noč neznano svetlobo, vedite, da je to veliko znamenje, ki vam ga daje Bog, da je blizu kazen za toliko zločinov sveta: vojska, lakota, preganjanje Cerkve in papeža. Da to preprečim, bom prišla pozvat, naj posvetijo Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu, in na prejemanje za-dostilnega obhajila prve sobote v mesecu. Če bodo poslušali moje želje, se bo Rusija spreobrnila (ateizem!), bo mir...« Razkrita tudi tretja skrivnost Le kaj vsebuje tretja skrivnost? Prihod apokaliptičnih jezdecev, ki veljajo v Razodetju za simbol stbahot pred koncem sveta; kuga, vojska, lakota, smrt.... to naj bi se zgodilo (po napovedovanju nekaterih prerokov) ob koncu leta 1999 oziroma v začetku novega tisočletja. Skrivnost, ki pa jo je Lucija zapisala šele 31. avgusta 1941. leta, je bila skrivnost vse do začetka letošnjega leta, torej 83 let (1917-2000)1 VESTNIK 11 Pen september 2000 Marijino prikazovanje v Fatimi na Portugalskem 1 Kip fatimske Marije je lani romal tudi po naših Posnetek je iz Turnišča, kjer so ga po vasi ponesli gasilci. V tamkajšnjem Marijinem svetišču je bila velika slovesnost. - Foto: S. L. S. ■‘i krajih. 19. aprila 2000 je papež Janez Pavel 11. pisal redovni sestri Luciji, ki živi v samostanu v Coimbri, pismo, v katerem je izrazil veselje, da jo bo mogel videti na težko pričakovan dan Fran-ckove in Jancitine razglasitve za blažena. To se je res zgodilo 13. maja. Sporočil ji je, da jo bo v njegovem imenu obiskal škof iz Lei-rije, da bi ji zastavil nekaj vprašanj glede razlage tretje skrivnosti... Ob »razkritju« so nekateri razočarani ■'Po dveh delih, ki sem ju že predstavila, razkrivam še tretjo. Na levi strani naše Gospe, malo bol) zgoraj, smo videli angela, ki je v levi roki držal ognjen meč; od njega so se usipale iskre in so izhajali plameni. Toda ugasnili so ob dotiku s sijajem, ki ga je naša Gospa izžarevala iz svoje desne roke: angela, ki je z desno roko kazal na zemljo in klical 2 močnim glasom: Pokora, pokora, pokora! In v nekakšni ogromni luči, ki je Bog, smo videli nekaj, kar je bilo videti, kakor če sebe vidimo v ogledalu: v belo oblečenega škofa, in imeli smo občutek, da je sveti oče. Videli smo razne druge škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, ki so se vzpenjali na strmo goro. Na vrhu je stal velik križ Preden je prišel tja, je šel sveti oče skozi veliko mesto ... Ko je dospel na goro, je pokleknil ob vznožju križa. Tedaj ga je ubila skupina vojakov, ki so streljali nanj s strelnim orožjem ...« Usodo je mogoče spremeniti Razlagalci tretje skrivnosti so si enotni, da je to atentat na papeža Janeza Pavla II., ki se je zgodil 13. maja 1981, leta (natanko 83 let po Marijinem prikazovanju v Fatimi!), ko je v Rimu streljal nanj Idrek, za katerega pa se še ne ve natanko, ali je to počel iz lastnih nizkotnih pobud ali je bil čigavo »orodje«. Papeža sicer ni ubil, atentat pa je pustil na njem ne le duševne, ampak tudi telesne posledice. Ob Lurdu je Fatima najbolj znano Marijino romarsko središče, kamor večkrat poromajo tudi pomurski verniki. Lani pa je kip fatimske Matere božje potoval po svetu in videli smo ga tudi v Poihurju. Še posebno veličastna slovesnost je bila v Turnišču, kjer imajo sicer Marijino svetišče. Kardinal Joseph Rat-zinger, prefekt Kongregacije za nauk vere, je zapisal: »V križevem potu tega stoletja igra papežev lik posebno vlogo. V njegovem napornem vzpenjanju na goro smemo brez dvoma videti več papežev, ki so, začenši s Pijem X. vse do sedanjega papeža, prenašali trpljenje tega stoletja in si prizadevali hoditi kot prvi po poti, ki pelje h križu. Na poti mučencev je v videnju umorjen tudi papež, Ali ni moral sv. oče, ki si je dal po atentatu 13. maja 1981. leta predložiti besedilo tretje fatimske skrivnosti, v tem prepoznata svpje lastne usode. Bil je zelo blizu na meji smrti in je sam svojo rešitev razložil z besedami: , ...bila je neka materinska roka; tista, ki je vodila pot izstrelka krogle in je papežu, ki je bi! v agoniji, dovolila, da se je ustavil na pragu smrti.' To, da je tukaj neka materinska roka vendarle drugače speljala smrtno kroglo, samo še enkrat pokaže, da ne obstaja nikakršna nespremenljiva usoda; da sta vera in molitev moči, ki moreta vplivati v zgodovini, in da je molitev močnejša od izstrelkov, vera mogočnejša od divizij Delaj in moli! Dediči beltinske grofice Marie Iphigenie Ana-stasie Franzusce Zichy zahtevajo z denacionalizacijskimi zahtevki grofičino premoženje, kakih tisoč hektarjev prekmurske zemlje, beltinski grad itd. Potem ko je država Slovenija sprejela zakon o denacionalizaciji, so se stvari glede bližnje preteklosti obrnile za več stopinj. Gre namreč za t. . i. grofovščino, ki je svoj-čas živela v slovenskih gradovih, med njimi tudi v prekmurskih (Beltinci, Grad, Rakičan, Lendava, Tišina, Murska Sobota). Dejstvo je, da so grofje še pred začetkom druge svetovne vojne živeli v gradovih predvsem mirno življenje, A prišli so novi časi! Po drugi svetovni vojni so se stvari spet zasukale in gradovi, zemlja, gozdovi itd. so prišli z agrarno reformo pod oblast nekdanje komunistične partije. Z reformo jim je bilo praktično vse odvzeto. Danes, ko se je državni zakon o denacionalizaciji začel izvajati v praksi, se z zahtevki (prek odvetnikov) oglašajo tudi nekdanji nasledniki in dediči grofov. Eden takih je tudi primer beltinske grofice Marie Iphugenie Ana-stasie Franzusce Zichy. Gre za grofico, ki se je rodila v Budimpešti, med drugim živela na Madžarskem, v Avstriji in nekaj časa tudi v Beltincih, Umrla je leta 1977 v Avstriji, pokopana pa je v družinski grobnici Zi-chyjevih v beltinski cerkvi. Danes, po toliko letih, si namreč dediči prizadevajo, da bi z verodostojnimi dokazi ^lovenski državi (Upravni enoti Murska Sobota) dokazali, da je bila grofica in veleposestnica Zichyi Slovenka, in zna se zgoditi. da bodo morali pri UE Murska Sobota sprožiti postopek vračanja in dediči bi dobili veliko vrnjene zemlje, gospodarske objekte in med drugim tudi beltinski grad. Ugotovitve kažejo, da nikoli ni imela jugoslo- ijF" 'lil Zob časa je načel tudi zunanje in notranje stene beltinskega gradu. ŠTEFAN L. SOBOČAN Beltinski grad je znan daleč naokoli- Kdo bo potegnil krajši konec v beltinskem denacionalizacijskem postopku? Kakšno usodo čaka beltinski grad? -J ttrrttt čeprav je beltinska občina na gradu uredila ostrešje, jo v prihodnje čaka še veliko dela, predvsem pri notranjih sanacijskih delih. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z gradom, če bo grad vrnjen dedičem iz Avstrije, vanskega, kaj šele slovenskega državljanstva, V mrliškem listu med drugim v nemškem jeziku piše, da je umrla 28. julija leta'1977 ob drugi uri zaradi starostne slabosti v avstrijskem Rei-chnitzu. Kot že rečeno, pokopana je v beltinski cerkvi sv. Ladislava, ob svojih starših grofu in grofici Avgustu in Hedviki ter dveh mlajših sestrah Teodori in Anastaziji. Sicer pa je bila grofica Marija Zichy v Beltincih do svojega odhoda v Avstrijo zelo priljubljena in spoštovana, saj je bila zadnja iz grofovske družine in je živela v sedanjem beltinskem gradu, bila je prava ljudska grofica. •• v 1 ! '.T J Imela je štiri nečake, Augusta, Franza, Benedikta in Georga, ki so zdaj njeni edini dediči. Oglasili so se tudi otroci po pokojnem Georgu, in sicer Maria, Paul, Margareta in Fedora, iz drugega kolena rodbine Zi-chy. Torej njeni najbližji hočejo vrnitev leta 1945 podržavljenega premoženja. Gre za kakih tisoč hektarjev zemlje v k. o. Beltinci, Gančani, Ivanci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci ter seveda znan beltinski grad. Zahtevek za vrnitev podržavljenega grofovskega premoženja je bil sprožen že leta 1993, in sicer v naravi ali v obliki odškodnine. Vse je namreč odvisno od tega, kakšno državljanstvo je imela beltinska grofica. Če se bo denimo ugotovilo, da je imela jugoslovansko državljanstvo, morajo dediči dostaviti kopije vseh zemljiškoknjižnih vložkov in vse svoje zahtevke podkrepiti s konkretnimi argumenti, ne pa le na splošno kot doslej. J i ' t II Pri beltinskem denacionalizacijskem zapletu je težko napovedati, kdo bo »zmagal«: ali država Slovenija, sedanji lastniki ali dediči iz Avstrije, Gre za zapleten in dolgotrajen postopek, saj denimo o grofici govorijo le zgodovinski podatki, malo pa je dejanskih materialnih dokazov. Po vseh natančnih pregledih zemljišč in objektov je sporen tudi beltinski grad, katerega lastnica je sedaj Občina Beltinci. Občina je dala grad, ki je spomeniško zaščiten, obnoviti, predvsem ostrešje in nekaj sob, drugo pa je prepuščeno zobu časa. Dejstvo je na dlani: zadnja beltinska grofica mirno počiva v beltinski cerkveni kapeli, J kjer ima svoj nagrobni spomenik, na katerem med drugim piše, da se je rodila leta 1883, umrla leta 1977 in je zadnja patrona turniške in beltinske cerkve. O tem, kdo bo dobil vrnjeno premoženje, bo v deželi ob Muri še veliko napisanega, predvsem pa veliko, veliko J Žerdin povedanega september 2000 po Pen tepanje VESTNIK 42 Simon Suhadolnik, Sobočan, študčnt strojnega inženiringa, zdaj že absolvent in vojak obenem. Ob modelarstvu mu >baterlje< polnijo potovanja. Smog zastira pogled Izstopimo iz natrpane§^a avtobusa in se po zaprašeni, ravni makadamski cesti kakšen kilometer peš odpravimo do ^carine*^ v mestecu Suanuli, kjer je eden glavnih mejnih prehodov med Nepalom in Indijo. Na meji potekajo formalnosti, to pomeni, da si je treba urediti vizo, izpolniti kar nekaj obrazcev, to te pa prisili, da se nehote na pamet naučiš vse podatke iz potnega lista, pa seveda začudenje carinikov, ki komaj izdavijo: a, you are from Slavenia... 4« 4 ,iSS: Ko ni več prostora, je treba na streho... 4 ii F * "h uti 'aer'^ Pri nas bi takole na vrtu pred hotelom težko vzgojili taksno *travico<, v Nepalu pa ni to nič nenavadnega. L ■ ■> Od leve proti desni: Simon Suhadolnik, Aleksandra Vrhovnik, Borut Suhadolnik, Marina Jarnovič, V ozadju (od leve): Annapurna South, 7219 m, Annapurna 1,809 Im, Machhapuchre, 6993 m in Annapurna 111, 7555 m V ' Carina na mejnem prehodu Sunauli med Nepalom in Kaj neki skrivajo fantje? Verjetno pripravljajo »maš- čevanje« sosednji skupini in si pripravljajo barve ... / a ■ ■ rr'r Ii, Indijo. t UP Kokakolo in pepsikolo lahko kupite v še tako zakotnih Budistični menih v Golden templju (Kwa Bahal), Patan krajih... Bodnath Stupa, Kathmandu VESTNIK 43 po Pen tepanje september 2000 na Himalaj o Durbar Square, Kathmandu Po prestopu meje so nas takoj zasuli ponudniki avtobusnih prevozov do Kathmanduja ali Pokhare, kamor je namenjenih največ popotnikov. Po barantanju šmo. izbrali najboljšo ponudbo, izmenjali nekaj nepalskih rupij in sedli na avtobus proti Kathmanduju. Naše nahrbtnike, enako tudi prtljago vseh drugih potnikov, so nosači spravili na streho avtobusa, saj je znotraj prostor le za potnike. Seveda smo morali dati nosačem nekaj rupij za vsak nahrbtnik in spoznali, da tudi v Nepalu ni nič zastonj, čeprav ti ljudje to kar naprej govorijo. Na primer v neštetih kathmandujskih trgovinicah te trgovci nenehno vabijo v trgovino z besedami: »Come in and look in my shop, looking is for free ...« Potem sledijo samohvale, kako imajo samo oni najboljše blago in po najugodnejših cenah. A kaj hitro se človek tega navadi, in ko se sprehajaš po ulicah, jih sčasoma ne slišiš več. Vožnja do glavnega mesta Nepala, Kathmanduja, je trajala 8 ur po zaviti in strmi cesti v soteski med rekama ' Kali in Trisuli, vmes sm6 srečali kakšen avtobus, ki je zdrsnil s ceste tako, da nas je ob voznikovi divji vožnji tu in tam stiskalo v želodcu. Ko smo se vozili skozi majhne vasice, je bilo ob cesti veliko ljudi, ki so v naš avtobus metali balone, napolnjene z obarvano vodo. Neveden tujec bi takoj podvomil o prijaznosti in gostoljubnosti Nepalcev Popotovanje po Nepalu do tujih turistov. Mi smo vedeli, za kaj gre, saj je bil prav na ta dan v Nepalu praznik holi, nekakšna hindujska različica našega pusta. Holi je hindujski festival barv, saj je v Nepalu poleg budizma zelo pogost tudi hinduizem, in na ta dan se ljudje obmetavajo z vodo, barvami v prahu (predvsem prevladuje rdeča) ter nasploh norijo in se zabavajo. Med vožnjo sem bil tudi sam deležen umazane, blatne vode, ki je priletela skozi odprto okno avtobusa in me zadela po hrbtu Najprej me je jezilo, potem pa sem se s tem sprijaznil. Zvečer že pošteno utrujeni prispemo v Kathmandu, kjer nas spet zasuje množica, ki nam ponuja hotelske sobe. Fantje so že kar pošteno utrujeni od že prej omenjenega praznika, tako da se odločimo za najbolj treznega ponudnika. Zastonj nas odpelje do hotela Eurasia v središču predela Thamel, za «+■ Na ulici takole prodajajo razne začimbe, dišave, stročnice, riž, moko ... prenočišče plačamo 150 rupij za dvoposteljno sobo, to je približno 700 SIT. Odpravimo se na večerjo čez cesto, ker imajo tudi grško hrano, iz zvočnikov odmeva stara dobra rock glasba, vse skupaj je nekam bolj domače kot v Indiji. Po treh tednih Indije se prileže sprememba hrane ob drugačni glasbi in počutim se, kot da ne bi bil tisoče kilometrov od doma. Na splošno se v Kathmanduju pozna vpliv vedno večjega turizma in amerikanizacije, kjer ti v dobrem tibetanskem lokalu namesto tradicionalnih jedi lastnik vsiljuje. naj poskusiš, kako dobro pico ima- jo pri njih. Verjetno so za velik del tega sprehajali po enem naj več jih hindujskih krivi Američani, ki bi še na vrhu Hi- templjev v Nepalu (Pashupatinathj, Pot malaje jedli hamburgerje in pomfrit ... Kathmandu je po eni strani mesto, ki ponuja obilo zgodovinskih in sakralnih objektov, hindujskih templjev, bu- tukaj so zažigali trupla in potem pepel dističnih stup in pagod ter duhovnosti, na drugi strani pa je čutiti vpliv zahodnega, modernega sveta in tempo našega hitrega načina življenja. Za mnoge, ki priletijo z zahoda v Kathmandu, je, kot bi stopili iz časovnega stroja. Človek je nenadoma obdan z novimi razgledi, zvoki, vonji, ki ga obkrožajo na vsakem koraku ozkih ulic z izrezljanimi lesenimi balkoni, ki se zgrinjajo nad nešteto majhnih trgovinic narisane budine oči. Blizu teh templjev pod njimi. Potem so tukaj še ljudje, navadni meščani, berači, sveti možje (sadhuji) pa turisti, ki se vsi tarejo na že tako s prometom prepolnih ulicah, da krav in raznih drugih živali niti ne omenjamo. Prav zaradi onesnaženega zraka sem se zaman oziral proti severozahodu, da bi končno uzrl »streho sveta«, prelepo Himalajo, ki jo tukaj žal vidiš le na fotografijah in razglednicah. Domačini so mi rekli, da se le redko kdaj vidi iz mesta »tja gor«, mogoče po kakšnem dežju. V celotni Kathmandujski dolini se zadržuje smog, tako da je zrak onesnažen tudi v tej na videz tako čisti in neokrnjeni deželi, in prav žalostno je gledati nekatere ljudi v mestu, ki si usta in nos zaščitijo z maskami oz. gazami. V Nepalu je mogoče srečati nekaj etničnih skupin. Po kitajski invaziji leta 1939 je prišlo v Nepal na tisoče tibetanskih beguncev, ki so se pomešali z domačini. Čutiti je tudi vpliv indijske rase z juga in tako tudi hindujsko vero. O tem F L ■ k I. A- smo se prepričali tudi sami, ko smo se nas je privedla do reke Bagmati, kjer smo zavohali vonj po zažganem, ki nas je spomnil na Indijo in reko Ganges. Tudi stresali v reko, ki pa je bila v tem sušnem obdobju dobesedno »mrtva«. Najbolj razširjena vera v Nepalu je budizem, zato je tukaj mogoče najti polno pagod in stup. Slednje so okrogla, bela svetišča, okrašena z molilnimi zastavicami, na katere ljudje napišejo svoje molitve, veter pa jih potem odnaša v univerzam. Na vrhu vsake stupe je tudi nekakšna streha, na kateri so ponavadi se zadržuje tudi veliko tibetanskih menihov, ki so oblečeni v značilne rdeče-rumene obleke in hodijo okrog stupe v Otroci na poti v šolo. Vsi so oblečeni enako, da se ne vidi razlika med revnimi in bogatimi. smeri urinega kazalca, pri tem pa vrtijo molilne mlinčke, ki jih imajo v rokah, in tudi tiste, ki so v stenah stupe. Po štirih dneh Kathmanduja smo se odpravili na zahod proti Pokhari. Spet je sledila sedemurna vožnja po luknjastih cestah. Ker sva midva z Aleksandro višje rasti, tamkajšnji avtobusi pa imajo le malo prostora za noge, sva prosila šoferja, ali lahko sediva spredaj pri njem. Seveda nama je brez okle vanja ugodil, tako da sva imela lep razgled skozi sprednje steklo. Pokrajina v Nepalu je večinoma gorata in neprijazna za življenje, zato ljudje, ki živijo predvsem od kmetijstva, izkoristijo vsak meter rodovitne zemlje, jo obdelajo v terasah in gojijo riž. Pokhara je v Nepalu nekaj podobnega, kot je Bled v Sloveniji, turistično mesto ob jezeru Phewa in je izhodiščna točka znamenitih trekingov okrog Annapurn. Sami se nismo podali na daljši treking, saj nam čas tega ni dopuščal, tako da smo se zadovoljili z enodnevnimi pohodi na bližnje hribe, kot je npr. Sarangkot, Ampak tudi pot na ta 1592 m visok hrib je bila zanimiva. Približno dobri 2 uri trajajoča hoja po kamniti, stopničasti poti iz Pokhare nas je vodila med neštetimi riževimi polji, ki so narejena v terasah in imajo edinstven sitem pretočnega namakanja. Vzpenjali smo se mimo visokogorskih kmetij, kjer so nam prijazni domačini pri vsaki hiši hoteli prodati hladno pijačo, saj se na tej poti začenjajo vsi nadaljnji trekingi, ki pa so v zadnjem času precej skomercializirani. Kljub temu smo lahko na vrhu, seveda zaradi lepega vremena, uživali ob pogledu na vse tri osemtisočake (Dhau-lagiri, Annapurna, Manaslu), ki so nepalski, in druge čudovite vrhove. Zaradi svoje lege je Pokhara pravo letovišče ne samo za turiste, ampak tudi za Nepalce in Indijce. To mesto je pravi raj za oddih, kjer lahko človek uživa v restavracijah z vrtovi ob jezeru in okusni hrani, zvečer pa zaživijo številni bari z glasbo, v katerih predvajajo najnovejše filme na piratskih videokasetah, ki jih v naših kinematografih lahko vidimo šele čez nekaj mesecev. Na ulicah lahko tako rekoč na vsakem vogalu dobite marihuano, saj se policija kljub zakonom ne trudi kaj prida proti zatiranju mehkih drog, to pa še zdaleč ne pomeni, da je Pokhara oz. Nepal kakšno zbirališče drogirancev. Prav zabavna je lahko tudi izposoja lesenega čolna, s katerim se lahko potem podaš po jezeru sam ali z najetim veslačem, vmes pa lahko »parkiraš« in se ustaviš pri kateri od prej omenjenih restavracij. Po dveh tednih pohajkovanja po Nepalu je bil čas, da se spet odpravimo proti Indiji, zato je sledila stara zgodba z avtobusom, nato spet dobrih 7 ur vožnje do mejnega prehoda Sunauli, kjer je pihal močan veter, ki je raznašal droben pesek in je bilo kot v puščavi. Komaj smo ušli v majhno hišico na carini. se pošalili na račun 1. aprila, potem smo spet izpolnjavali obrazce ... september 2000 Pel* VESTNIK 44 -»•t lj*» t * v ladkost letošnjega grozdja obnorela tudi čebele Prijetno oktobrsko jutro, meglice se dvigajo nad polji, travniki, sadovnjaki in vinogradi. Vse je v pričakovanju najlepšega vinogradniškega opravila: trgatve. Ob listanju starih časopisov lahko preberemo veliko podobnih stavkov. Toda vsaj dva podatka letos ne držita. Prijetna septembrska sobota. Na cestah gneča, vse poti vodijo v vinograde: Radgonske, Kapelske, Ljutomerske, Ormoške, Lendavske .... na Goričko. Ura je osem. Prvi sončni žarki že napovedujejo, da je pred nami lep dan. Sicer pa so tako slovenski kot avstrijski vremenarji napovedali, da bo dež prišel šele zvečer. Trgatev je bila letos tri tedne prej, kot smo je bili vajeni. Ni bilo jutranje meglice, grozdje skorajda brez žlahtne gnilobe je kar vabilo, da si ga utrgaš. Marsikatera jagoda je namesto v brenti pristala v ustih. Postajalo je vedno bolj vroče. Tisti, ki so bili pametni, so imeli pod oblačili skrite majice s kratkimi rokavi, nekateri tudi kratke hlače, drugi pa smo se »potili« še bolj, kot je bilo potrebno. Grozdje se je lepilo na prste, njegova sladkost pa je obnorela tudi čebele, ki so se začele zaletavati v nase vratove, nosove, v lase.... Bilo je kar veliko opikanih bračev. Trgatev 2000 si bomo vsekakor zapomnili, in to ne le zaradi zanimive letnice. Upajmo, da si bomo zapomnili tudi vinski letnik 2000. To pa je odvisno tudi od tistih, ki kletarijo. Visoke temperature jim namreč povzročajo preglavice. Toda to je že druga zgodba. * ■ 4 y I F VESTNIK 45 Pe" september 2000 Kje je templarski zaklad? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Dnevi propada Ko se je začel pogrom nad templarji, jih nič več ni moglo rešiti, Obtožili so jih za najhujše zločine. Proti lažem in konstruktom, za katere je vedel tudi papež, se ni mogel braniti niti tako močan red, kot so bili templarji. Ljudje so ta red spoštovak, česar se je zavedala tudi inkvizicija, ki je bila v rokah dominikanskega reda. Obtožila jih je odpadništva, krivoverstva in celo Čarovništva. Takrat neuko ljudstvo pa se je čarovnikov in čarovništva izredno balo. Tako jih je, z malo fantazije, inkvizicija predstavila kot zagovornike hudiča, ki so se v sveti deželi spečali z Mohamedovimi nasledniki in z učenci starca s planine, kot so rekli članom sekte hašišinov - posebne verske sekte, ki je ob obredu uživala tudi hašiš. V tistem času je bil Izraz hašišin tudi sinonim za ubijalca, saj so člani sekte, ki so se priklanjab boginji Kak, med svojim obredom (in pod vpUvom mamil) ubijali vse, kar se jim je takrat postavilo na pot. Za hašišine so menili, da je to hudičeva sekta Templarji, ki naj bi imeli z njimi kontakte, so imeli tako neposredno zvezo s hudičem, Z nenehnimi napadi in obtožbami so tožilci sčasoma razvili zgodbo o templarjih kot o peklenskih bitjih, ki so se odpovedala Kristusu in ki obožujejo satana in celo neko rogato bitje, imenovano Bahomet, ki naj bi jim poklonilo vse moči. Zgodba o pravilih templarskega reda je samo še podžgala strah. Ta pravila povezujejo s svetim Bernardom, ki naj bi jih tudi sestavil in zapisal. Vsak, ki je želel, da si odene belo pelerino z rdečim križem vitezov templarskega reda, se je moral pridrževati strogih pravil, ki so bila strožja od drugih cerkvenih in meniških pravil. Sveti Bernard je izhajal iz francoske plemiške družine. Rodil se je v dvorcu Fontain blizu Pariza leta 1090. Legenda pravi, da je bil v tamkajšnji cerkvi leseni kip device Marije z Jezusom v rokah. Zaradi starosti je bil ves počrnel, zato so kipu rekli črna Devica. Ko je nekega dne Bernard molil v cerkvi, je izgovoril besede; Mostra te Matrem (pokaži se mati)! V tistem trenutku so spolzele iz prsi device Marije tri kaplje mleka Bernardu naravnost v usta. Pravila, ki jih je za templarski red predpisal Bernard, so bila resnično stroga. Poglejmo jih nekaj! Član templarskega reda mora: vedno sprejeti boj proti odpadniku, tudi če so odpadniki trije, on pa sam, mora sprejeti boj, - če se bori za svoje življenje proti osebi, ki sicer ni verski odpadnik, ne sme pokazati strahu ali na obrazu Izraziti bolečine, - če ne opravi zadane naloge, mora prenesti tri bičanja, - trikrat na teden mora poslušati božjo službo, - trikrat tedensko mora izkazati milost ali dati dar beraču, - trikrat tedensko bo jedel meso in trikrat tedensko se bo postil, enkrat tedensko bo preživel brez vode, enkrat tedensko samo ob vodi. Zgodovina pravi, da je bila oktobra leta 1307, ko so bili vsi člani reda aretirani in zaprti ali pobiti, njihova lastnina zaplenjena. Zgodovina pa tudi pravi, da pravo bogastvo, »blagajna« hrama, ni končalo v rokah kralja Philipa Kraljevi podaniki niso našli ne zlata in ne srebra in niti pomembnih dokumentov, ki so lastniku zagotavljali neizmerno bogastvo. Tako je nastala legenda o tajnem zakladu templarjev in skrivališču, kjer je zaklad shranjen. Po aretacijah so bili vitezi zaprti v gradu Shinon. Pozneje so našli na zidovih celic vrisane nenavadne znake, ki bi lahko pomenili šifre, kako se pride do I t Mogočni templarski red je bU osnovan 1118. leta, da bi varoval romarje, ki so obiskovali Sveto deželo. V dveh stoletjih se je razširil po vsej Evropi in v tem času nabral neverjetno bogastvo. zaklada. Osemnajstega marca 1314 je bil na otočku v reki Seina na grmadi sežgan Giacommo Molei, zadnji veliki mojster reda. Prej, preden je v strahovitih mukah izdihnil v plamenih, je preklel papeža in francoskega kralja in na njiju priklical božjo kazen, ki se je kmalu uresničila. Papež Klement peti je po 37 dnevih umrl zaradi vnetja črevesa, kralj Phihp pa osem mesecev pozneje zaradi paralize, ki je nastopila po padcu s konja. Številni znanstveniki, ki so proučevali red templarjev, pa tudi tisti, ki še dandanes iščejo templarski zaklad, so Še zdaj prepričani, da so znaki, ki so bili vrezani v stene celic v gradu Shinon, kjer so bili zaprti templarji, tajno sporočilo o mestu, kjer je zaklad. Vsi znaki predstavljajo alkimistične simbole, ne-nat^adne križe, trojne kroge, srce v plamenu... Tudi vrstni red simbolov ni naključen. Recimo: narisano je srce, nad njim pa križ To je sicer krščanski simbol, istočasno pa ima svoj pomen tudi v alkimiji in pomeni destilirano vodo, ki omogoča čiščenje srca. Podobne simbole so templarji pustili tudi drugod. Recimo v podzemlju italijanskega mesta Osimo. V tem mestu so podzemeljski labirinti z vrezanimi simboh, ki še do danes niso do kraja raziskani. Pod tamkajšnjo palačo Riconi je velik prostor v obhki peterokrake zvezde. Nad vhodom v ta prostor je velik križ. Domnevajo, da so imeli v tem prostoru templarji tajne sestanke. Oblika peterokrake zvezde je omogočala, da so se navzoči na sestanku dobro slišali, vendar se niso videk. Nihče ne ve natančno, kaj vse naj bi bilo v tempiarskem zakladu, vendar pravijo, da je v njem tudi kelih svetega Graaia, v katerem je Kristusova kri. Tudi ta zgodba ni brez osnove. Obstaja namreč legenda, ki pravi, da je imel ta kelih azijski princ Parsifal. Preselil se je v AngUjo, kjer je zgradil veličasten tempelj, podoben Salomonovemu, in v vzhodni del templja vgradil relikvijo. Ob tem je osnoval posebno enoto močnih, posebej izurjenih in oboroženih vojščakov, ki nepoklicanih niso pustili v bližino. Tem vojakom so rekli templarska straža Nekega dne je straža izginila, z njo pa tudi kelih. V zidu, kjer je bil zazidan, je ostala samo velika luknja „. Od 28. septembra do 26, oktobra i HOROSKOPfiTV Pripravlja: Agencija Hogod .i za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen N OVEN (21. III. - 20. IV.) ekaj manjših nesoglasij brez hujših posledic. Iz V LEV (23. VIL - 22. VIII.) muhe ne delajte slona Pohval ne bo, zaradi tega vam tudi ni treba trpeti. Ob težavah se zavedajte, da po dežju pospe sonce, in vam bo lažje. Proti koncu meseca pride umirjenost. Dolgčas v ljubezni je vaša krivda. Ste temeljiti in znate dobro uporabiti svoje znanje. Kmalu se pokaže priložnost, da to potrdite. Razodetje. ečkrat se bo pojavilo pomanjkanje energije, imeli pa boste močno voljo, ki bo ta izpad nadomestila Veliko optimizma in pričakovanj. Privlačilo vas bo tveganje in življenje boste poskušali zajemali z veliko žlico. Glede čustev boste bolj površni. Proti koncu meseca bosta živčnost in vznemirjenost povzročila nekaj težav. Pridobili boste vpliv ali razširili svoje pristojnosti. Povrnil se bo P STRELEC (22.XL - 21. Xn.) red vami je sončna stran življenja in splošna harmonija. Izkoristite jo in se v nobenem primeru ne obotavljajte. Vaša uravnoteženost se bo čutila tudi v poklicu in bo imela pozitiven vpliv. Ko boste občutili potrebo po pozornosti, se zberite in ne poskušajte, da bi silili v ospredje, ker boste naredili napako. Ustvarjajte v skupini. Priložnost za napredovanje ne bo prava. Malo počakajte. T BIK ritem. (21. IV-21. V.) očno veste, kaj bi radi, potem pa nimate moči ali N -L DEVICA j (23. VIIL - 22. IX.) potrpljenja, da bi to izpeljali. Pred vami je obdobje harmonije in drobnih prijetnosti pa tudi ustvarjalnosti. Pokazala se bo priložnost, da se izkažete s svojo prebrisanostjo. Nevljudnosti nadrejenih ne jemljite preveč resno. Osebno življenje rahlo na stranskem tiru. Lep dogodek v zvezi z umetnostjo, ki bo morda prinesel pozitivno v msrterialnem. e dajajte denarja in ljubezni v isti koš. Vse do konca meseca boste na sončni strani življenja. Veliko energije boste uporabili po nepotrebnem in od sebe zahtevali preveč. Zaradi tega se boste tokrat težko izognili razočaranju. V tem obdobju boste najbolj uživali v rutinskih opravibh in nekaj časa posvetite razširjanju strokovnega znanja. Zavrgli boste nekaj kritičnih pripomb. Z nekom boste našli v KOZOROG (22. xn. - 20.1.) začetku nemir in nedoločeno hrepenenje. Verjetno s DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) plet ugodnih naključij vas bo postavil na stran tistih, S skupni jezik. J EHTNIC 151 (23. IX. - 22. X.) ki zmagujejo. Kljub vsemu bo precej trenutkov, ki bodo poskrbeli, da boste napeti in razdraženi, zato boste večkrat nepravilno in nepremišljeno reagirali. Za družinsko življenje in ljubezen so vara zvezde v tera času še najbolj naklonjene. Ne bodite arogantni in ohranite skromnost. Posebno pozornost posvetite sodelavcem - možnost približevanjem Marsa, planeta akcije in moči, boste pridobivali energijo, ki vam trenutno primanjkuje. Do takrat boste nervozni pa tudi agresivni, to pa bo pripeljalo do težav s partnerjem. Morda bi bilo dobro, da poprosite za nasvet prijatelja, ki vas dobro pozna. Obtoževanje sodelavcev vam ne bo pomagalo, le nepredvidene težave lahko povzroči. Pokazala se bo priložnost, da pokažete svoje sposobnosti. prepira je velika. RAK (22. VI. - 22. VII.) Ao, da ste v dobri formi, še ne pomeni, da ste lahko do drugih nepazljivi in nepozorni. Sredi meseca so mogoče nepričakovane ovire, pozneje bodo zadeve potekale v pravi smeri. Ne boste gledali, kaj pravijo drugi. Pomembno je, da sami ugotovite, kaj želite. Ne porabljajte energije po nepotrebnem. Krajša pot ali srečanje z ljubljeno osebo. Čustvene zveze in vprašanja bodo enostavna. p I rr ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) očutje se bo izboljšalo, vendar se bodo pojavile neprijetne dolžnosti, ki bodo povečale občutek notranje napetosti. Nikakor ne bo dobro, če boste želeli delovati, kot da ste požrli vse znanje tega sveta. V začetku meseca boste uživali, čeprav se bodo odnosi z ljudmi, povezanimi v poslu, nekoliko skrhali. Poiščite si zaveznika med sodelavci. Kmalu boste potrebovali nejtoga, ki je na vaši strani. posledica uspehov v zadnjih dveh mesecih, V ljubezni sta potrebna večja popustljivost in sprejemanje tujega nmenja. Na splošno bo potrebnih malo več kompromisov. Nove naloge sprejmite z največjo previdnostjo. Previdnost v prometu - predvsem v hitrosti. Pazite na zdravje - srce, krvni obtok. Malo več prispevajte k ubranosti in lepo vam bo. VODNAR (21.1. - 19. II.) JLmeli boste občutek, da ste glavni in da se vse vrti okrog vas. O želji, da bi se nekomu izpovedali, dobro premislite in osebo preudarno izberite. Vaša srečna zvezda ponovno vzhaja, to pa se bo najprej pokazalo v zasebnem življenju. Morda je to začetek zelo zanimivih odnosov. Na tuje besede, ki vam ne bodo všeč, ne reagirajte užaljeno. Marsikoga boste prehiteli, vendar pazite, da boste ob pravem času na pravem mestu. Z RIBI (20. II. - 20. III.) la uspeh bo veliko trebain ničesar ne smete prepustiti naključju. Sicer je pred vami umirjeno obdobje, razen na čustvenem področju, Nekdo, s katerim se boste spoznali ali boste imeli z njim več stikov kot običajno, bo v vašem kasnejšem življenju odigral pomembno vlogo. Preveč ne govorite, ker vas bodo pozneje držali za besedo. Mogoča krajša romantika, strastna noč, nežnost ali srečna brezskrbnost. P^n Pen (e, kratko rejeno, Veslnlkova mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. U3tanovl)eii (o bit da bt v skladu z imenom in aaociaciiami, učinkoval kol časopisni pen (tnalo) In peneirantnež (prodk&lec) ter bil poln fotogroflf, kakor se za (abloid spodobt Izdaja ga Podjetie za informlran|e.Odgoverni urednik matičnega časopisa je Janko Votekv uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rltuper 1n. Irma Benko. Oblikufe ga Endre Center, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri, Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n september 2000 Pen VESTNIK 46 Srečna v starem svet Na podelitev zlatega leva v Benetkah je prišla tudi Sharon Stone. Igralko, ki nam je ostala v spominu, kako v znamenitem prizoru med zaslišanjem Michaela Douglasa razpre noge, da se vse »vidi«, jo je spremljal mož. ravno tako igralec, Phil Bronstein, Bogve E. T. ponovno v kinodvoranah zakaj je povedala, da so ti dnevi, tukaj v Evropi, eni najsrečnejših. Pravi, da je zaljubljena v Pariz in da ji je najljubše opravilo vožnja z gondolo po beneških kanalih, To je res, saj se je dan pred podelitvijo pojavila na dobrodelni prireditvi (vstopnica je stala 1000 dolarjev) v prozorni obleki v stilu sirene. Ko se je zvečer vračala s prireditve, se je vkrcala v gondolo in povzročila trčenje še nekaj gondol, v katerih so bili paparaci. Le-ti so jo ves večer spremljali. Med sezuvanjem čevljev, da bi bosa stopila na I n N Stephen Spielberg ima ideje. Zdaj se je domislil, kako bi zaslužil še nekaj 10 milijonov dolarjev. Na 20-letnico premiere (marca 2002) bodo ponovno spustili novo verzijo kultnega filma £. T. Novo verzijo filma o bitju, ki se je iz vesolja po naključju znašlo na našem planetu, bodo izpopolnili z novimi specialnimi efekti. Ko so vrteli ta film, so z njim zaslužili čista 702 milijona dolarjev. Več kot na primer z Jurskim parkom. [ gondolo, so se tako nagnetli, da sta se dve gondoli prevrnili. Steve Spielberg - spet bo zaslužil. Jabolko ne pade... V začetku meseca je Laila, hčerka boksarske legende Muhammada AJi)a aUas Cassiusa Claya, stopila pred oltar Potem ko je z mladoporočencem dahnila da. so se podali s v hotel Ritz Carlton v Pasadeni v Kaliforniji. Pred oltarjem si je prstane izmenjala s svojim menedžerjem Johnyjem Clainom. Če morda koga zanima, s čim se ukvarja Laila: dekle se ni odreklo družinski tradiciji Tudi sama je profesionalna boksarka. Ženski boks pa je tamkaj, v Ameriki, v zadnjem času čedalje zanimivejši in donosnejši šport. n Cas gre svojo pot (1982 do 2000) [1«88 eSOOO ...z njim pa tudi lepota Michelle Pfeifer. Ko je bila stara 24 (1982), je bil njen videz popoln. »Pravo ameriško dekle,« so takrat govorili o njej. Ona pa je dodajala: »Na meni je vse naravno. Nobenega posebnega lepotičenja ali celo lepotnih operacij. In tako naj tudi ostanel- Zdaj, pri 42 letih, pravi: »Vedno težje se^mi je upirati lepotni operaciji.« Kaj menite, ji je letos že potrebna lepotna operacija? Dekle meseca P* ■ Nič več, Bruce Willis si je vzel teden J francoski 4 tako, kot je bilo tokrat prihaja iz Kanade, čeprav bi lahko rekli, da je čista dopusta na Dalmatinka, saj so se preselili njeni straši in seveda z njimi tudi ona tjakaj iz okolice Splita šele pred desetimi leti. Mando Burit n hali. je fot Žani: nekdai >t(®J imM lan^. af Playboya Jugoslavije n tega namena. Mando je, da je rav us Wientjeni 1 fotograf pil ze strani Plav ečal po nakij 'osnel na Sejš^lhJ Vendar to al največ lepo^ iz ......... ra. Tokrat pa nlfme^ snemala kratek film za htko reklamno aj ^u, ko je na Sa ihcijo. V pogovoj Ihi s as kavici,Je omenil, da rad zahaja v DalnuU^o in da je tam lepih deklet. >Več Mandl ni bilo potrebi :S. je povedal pii t Razgovorila se je o svoji nekdanji domovjju. In končen re; akšen pa bi naj bil, ko se srečata mani inka In fotogrj >«1 ■I olJ at?! niso bile tiste počitnice kot nekoč. Takrat H jih je preživljal ■ obkrožen z 1 dekleti, 1 šampanjec pa je tekel v potokih. Tokrat je bilo drugače. 45-letni gospod se je v jutranjih ali poznih I Sil I '1 f v 1 * y 'J popoldanskih urah sam sprehajal po plažah Saint Tropeza, vmes pa je večkrat na dan telefoniral v Ameriko svojim trem hčerkam in soprogi Demi Moore (37 letj. Takoj, ko se je vrnil s samotnega dopusta, pa se je z družino umaknil neznano kam. VESTNIK IT Pen rockregerep september 2000 VSAKOMUR SVOJE SAMSON - NAPREJ DO ZMAGE Tako se glasi novo načelo glasbenih oddaj, kjer se bodo predstavljali neznani in že uveljavljeni glasbeniki na nacionalni televiziji, Z novo sezono se je začela tudi nova struktpra oddaj Orion in Slovenska popevka. Iz leta v leto $0 bile namreč na račim mešanja debitantov in že znanih izvajalce v isti oddaji izrečene največje kritike. Predvsem že afirmirani glasbeniki so težko tekmovali hkrati z organizirano mrežo telefonskega glasovanja navijačev mladih izvajalcev. Mnogi se za nastop iz bojazni, da bodo slabo uvrščeni, sploh niso odločili. To so bili poglavitni razlogi, da so se organizatorji in producenti omenjene oddaje odločili za novo zasnovo. Odslej so na program uvrstili dve oddaji: eno, ki bo pomagala mladim glasbenikom do prvega večjega nastopa, in drugo, ki bo poskrbela, da se bodo estradne zvezde pokazale v vsej svoji veličini. Tako boste po ustaljenem redu vsak mesec s telefonskim glasovanjem izbirali popevko meseca v oddaji Orion, a s to razliko, da bodo v tekmovalni konkurenci le neuveljavljeni glasbeniki. Slovenska popevka, ki je bila do zdaj nekakšna sklepna prireditev oddaje Orion, pa je zdaj postala samostojen projekt, kjer se bodo predstavili že znani slovenski glasbeniki. Le-te bo ocenjevala le stro kovna žirija, ki bo določila tudi zmagovalca. Če ste torej glasbenik ali glasbenica, ki čaka na svojo prvo veliko priložnost, se prijavite na natečaj s pesmijo, katere besedilo in glasba še nista bila javno izvajana, na naslov: RI V SLOVENIJA ZA ODDAJO ORION KOLODVORSKA 2-4 LJUBLJANA Tisti prekaljeni glasbeni mački pa že tako vedo, kaj in kam je treba poslati popevko za natečaj Slovenke popevke 2001, Zdaj vam fantov iz skupine Samson ni treba več predstavljati, skupina je bila to poletje tako delavna, da je svoje ime zapisala tudi v tujini. Na domačih tleh so se predstavili na kar nekaj festivalih; Slovenska popevka je bila njihov začetek, potem so sledili še Melodije morja in sonca pa festival, ki ga organizira TVS, to je Črtica 2000. Ker so Slovenijo obdelali tudi z nastopi, so se odločili skočiti še čez mejo, a ne po nakupih, pač pa so se udeležili dveh festivalov. V Črni gori na festivalu v Hercegnovem so se uvrstili v zlato sredino, in to tik za Slavkom Ivančičem, ki je prav tako zastopal Slovenijo. Enajsto mesto je skupini prineslo nekaj koncertov v oktobru ter intervjujev na televiziji in radijskih postajah. Najbolj ponosni pa so na svoj nastop na avstrijskem festivalu Songfestival am Woerthersee. Zasedli so odlično drugo mesto s skladbo I' m alo-ne Tonight v konkurenci avstrijskih, italijanskih in slovenskih izvajalcev. Našo zastavo so zastopali še skupina Nude in Andraž Hribar, ki pa uspeha skupine Samson niso ponovili, kajti le-ti so publiko in organizatorje tako navdušili, da so jih povabili takoj še na en nastop v Celovec, kjer jih je čakalo pet tisoč gledalcev. Samsoni so imeli nadvse uspešno poletje in tisti, ki poleti pridno dela, ima jeseni velik pridelek. TUdi to za fante vsekakor drži, čakajo jih namreč koncerti po Avstriji. Z NOVA LJUBEZEN DOMINIKA KOZARIČA s Le kdo je Manuela? Vprašanje, ki si ga postavljajo vsi, ki so slišali Dominika Kozariča, kako opeva žensko, ki mu je ukradla srce. Je resnična ali le izmišljena Dominikova ljubezen, ki je pred letom kar izginil iz Slovenije in glasbeno deloval v tujini. Koncertiral je po Italiji, Nemčiji, Švici, nazadnje se je zatekel na Karibske in nato še na Kanarske otoke, kjer je z nekaj uveljavljenimi glasbeniki nabiral izkušnje ter pripravljal glasbo za nov projekt. Z njim se namerava Dominik spet vrniti na domači oder, I Prvi izdelek, ki se ga da slišati in tudi videti, je že omenjena pesem Manuela, polna I 1 I -t.. poletnih plesnih ritmov. Videospot zanjo je posnel v Dalmaciji s kar nekaj prikupnimi dekleti in pri snemanju je vsekakor neverjetno užival. Kdo naj bi bila ta Manuela, pa nam ni hotel izdati, tako da lahko le ugibamo, ali gre za kakšno muzo s Karibskih ali Kanarskih otokov. Nekaj vemo zagotovo: Manuela je najava Dominikove vrnitve, ki jo načrtuje v velikem slogu. Za konec pa še poslastica, ki je bodo deležni vsi, ki bodo ploščo Manuela kupili; če imate doma modem, se boste s ploščo lahko en teden brezplačno sprehajali po internetu. JL To stran ureja Regina gKl lPlN^SXi^ 1 zzjI Da, tako je, slovenska glasbena scena premore novo skupino, ki pa je nastala že leta 1997. Takrat se je skupina petih prijateljev odločila, da bodo preigravali glasbo, ki jim je všeč. Sandi Draksler je prevzel vlogo pevca, Gregor Guzelj in Drago Popovič skrbita za kitaro, za pravo bas linijo je odgovoren Demir Šehič, ritem pa jim za bobni daje Marko Popovič. Fantom je šlo preigravanje vedno bolje in dokaj hitro so spesnili tudi nekaj svojih pesmi, to pa jih je pripeljalo do tega, da je pred kratkim izšel njihov prvenec z naslovom Z DRUZGA SONCA. Na njem je deset avtorskih pesmi s slovenskimi besedili, pod katerimi so se tako za besedila kot tudi za glasbo podpisali člani skupine sami. S pesmijo Nedela ni dan za rock'n 'roli, za katero so posneli tudi videospot, je skupina stopila iz anonimnosti, s pesmijo Tebe ni pa so se že potegovali za pesem meseca v oddaji Orion. Seveda zdaj stavijo na naslovno pesem z albuma. Ker je za njimi tudi že nekaj dobrih nastopov, predvsem so nastopili kot predskupina skupinam The Drinkers, Nude, Plavi orkestar, Crvena jabuka in Kreslin, Big foot mama, Kok'n band, in ker se na odru že zelo dobro znajdejo, lahko napovemo, da skupina Leyla vsekakor ni zvezda, ki bo žarela le eno sezono. NOV METEOR NA SLOVENSKEM GLASBENEM NEBU Pe" Venčeslav Pečic iz Veržeja 4 Najboljše se počutim v svoji kovačnici. Prasketanje ognja in udarjanje kladiva ustvarja najlepšo glasbo za moja ušesa. I Bralci Pena se predstavljajo J,.. F L'' *■ i s Tl i J Starost in poklic: 62 Jet, kovač, strojnik gradbene mehanizacije Teža: nekje med 100 in 130 kg Funkcija: aktivni član neprofitne organizacije Dedkov kot, član Lovske . družine Križevci pri । A 6 Na poroki je bila priča moja sestra, ki stoji na desni. Čeprav mi je bilo komaj dvajset let, sem bil prepričan, da je temnooka lepotica prava zame. Verižico sem ji kupil jaz. s šestimi leti služit kruh Odraščal sem na majhni kmetiji, ki ni premogla niti hektarja zemlje. Za družino z dvanajstimi otroki je bilo to seveda premalo, čeprav se nam danes to več ne pozna. Spomnim se, da smo nosili tako fantje kot dekleta v svojih najranejših letih obleke oz. nekakšne dolge srajčke (takrat še nismo poznali plenic Pampers). Moram priznati, da so bile še kar udobne, toda kaj, ko smo še prehitro morali obleči hlače in se podati od doma služit kruh. Tako sem že od šestega leta naprej pomagal pri sorodnikih na bližnji kmetiji. Tam sem ostal približno osem let. Na žalost sva z bratrancem kmalu ostala v hiši brez ženske roke, tako da sva morala precej časa skrbeti tudi za gospodinjstvo. Trudila sva se. kakor sva vedela in znala. Toda najina kuha in peka se vendarle ne more primerjati z dobrotami, ki jih danes pripravi moja žena. h® b I Ljutomeru Stan; poročen, oče dveh otrok, S-kratoi dedek, 1-kratni pradedek I ■ T ■s i I. I ' IV Bosni me je očarala Fanika ■ Leta 1952 sem se začel usposabljati za poklic pri ' današnjem velikem obrtniku. Prelogu, Vsa tri leta sem se uspešno učil, toda zaposlitev v bližini doma si je bilo takrat težko najti, ■ veliki mestni centri pa so bili daleč Kratek čas sem sicer hodil na Tehnostroj v Ljuto-, mer. vendar je tudi tam pogosto zmanjkalo dela in materiala, zato smo bili več časa doma kot v službi. In Odhod k sveti birmi, M<^ tako sem začel razmišljati o zapeljivi nasmeh in visoka drugih možnostih postava sta že takrat osvajala ženska srca. II I nimi očmi takoj zapeljala in mi zmešala načrte. Malo sva hodila v kino, malo na jr /i b ■ PETRA FARKAŠ, dijakinja Srednje zdravstvene šole M. Sobota, iz Ujaševec I Čeprav se šola, je v prvi vrsti še vedno kmečko dekle, in delo na kmetiji jo precej veseli. Te dni je nabirala hruške, »hlupala* sončnice ... V prostem času ob koncu tedna pa jo »potegne« v kakšen disko. Mika jo tudi potovanje po' svetu, ampak to šele pride. Foto: Jog V Bosni, bolje rečeno v Zenici, je živela moja sestra. Pomislil sem, da se bo tam morda našla kakšna možnost tudi zame. Vsaj do vojske, kasneje pa bi se že vrnil nazaj domov. Na srečo sem res dobil službo v železarni. Pa še nekaj drugega! Spoznal sem »lušno" deklino, ki me je s svojimi tem- t ostal še pet let. Leta 1964 sem moral v vojsko, takoj za tem pa sem se vendarle vrnil v rodno vas. Seveda z družino. Takoj za tem smo si s pomočjo mojih staršev sezidali hišico in si ustvarili prijeten dom. Nočem se hvaliti, toda ker sem zelo rad poprijel za vsako delo, sem nam hitro prislužil kakšen dinar. Ker sem bil še mlad, sem vse naredil enkrat hitreje kot danes in mi je zato ostalo še nekaj prostega časa za »tepešijo pa oštarijo«! Dokaj dobro mi je šlo v domači kovačnici, bil pa sem tudi strojnik gradbene mehanizacije in delavec v opekarni. Tam se mi je ponudila lepa priložnost za nakup prvega avtomobila - opel karavana, ki ga je opekarna prodajala. Zanj sem v obrokih odštel kar 2 milijona in 300 tisoč! Vzdržal je polnih petnajst let, kljub temu da sem moral skoraj vsako vaško »babo« kam peljati Celo v porodnišnico sem jih vozil! Ena od njih bi skoraj rodila kar na poti v Rakičan. Najlepšo pesem poje kovaško kladivo čeprav sem že postal pradedek, se še nisem zleknil na gugalni stol. Najrajši sem v svoji kovačnici, da malo l l! 1 .r' Tildi ko biki zrastejo, se jih nič ne bojim. Če se z njimi lepo pogovoriš, te ubogajo. Ko se vračam domov z lovskega piknika, včasih pokličem na pomoč tudi jelene ... »poružin« in zaslužim kakšen tolar k »penziji«. Imamo pa tudi manjšo kmetijo z nekaj prašiči, biki in slabim hektarjem zemlje. S traktorjem in drugo kmetijsko sprehode pa je hitro prišlo mehanizacijo lajšam delo sebi pa tudi sosedom in do poroke. V Bosni sem s ij Ef prijateljem, ki me velikokrat prosijo za pomoč. Ne dolgo t'' * l?’’ t; { ti. , I ■ ■ J- '11 v Ud i I Ponavadi berem časopise brez očal, za natančnejši ogled Penelope, pa si jih moram nujno nadeti. od tega mi je Mesarija Hanžekovič znova zaupala v rejo tri mlade bikce, ki še dodatno poskrbijo, da mi nikoli ni dolg čas. Ob nedeljah in praznikih grem zmeraj zjutraj v veržejsko cerkev k maši. To je zame prijeten presledek med tednoma, ko se malo bolj »zri h tam« in se lepo obrijem. Po maši se prijatelji že tradicionalno zberemo v gostilni, v našem Dedkovem kotu, da malo pokramljamo o dogodkih, da se drug drugemu položimo in pohvalimo svoje žene. Vsako leto pa pride na vrsto tudi opravljanje mojih dolžnosti za lovsko družino, kjer sem član že več kot trideset let. Ravno sedaj bova dva lovca deset dni skrbela za živali Trenutno je več kot tisoč fazanov, ki jih je treba oskrbeti s hrano in vodo. Za to delo smo poplačani z obilnimi lovskimi pikniki, kamor z veseljem vedno vzamem s sabo tudi svojo ženko, da se ob plesu lahko tesno stisnem k njej. Zapis in foto: N. GRAJ