PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto trpljenja je za nami. Doživeli smo polno razočaranj. Nadaljevati smo morali borbo za vse, kar smo si priborili, a so nam uničili.
Medtem ko v coni B poje pesem dela, smo mi brez dela, lačni, bosi, goli in življensko ogrožani.
Leto 2., štev. 26 - Cena 4 tire
TRST, četrtek 13. Junij 1946.
Uredništvo in' uprava:, via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
LETO DNI OKUPACIJE!
Pregled velikih napadov in žrtev, a malih uspehov
12. junija so odšle iz Trsta in vse pokrajine, ki je dobila ime cona A, Titove formacije in nastala je s tem anglo-ameriška okupacija.
Potrebno je pregledati v glavnih črtali, kar se je zgodilo pri nas pod temi novimi pogoji življenja in delovanja.
Predvsem smo izgubili največjo pridobitev protifašistične borbe, oslombo ki je bila neposreden in glavni cilj vseh žrtev in stremljenj našega delavstva. Po tej ukinitvi so se pa sprostile protiljudske in protide-lavske organizacije, pričela se je gonja na delavca in človeka' zmanjkalo je dela in zaslužka povečala se je brezposelnost in Poslabšala prehrana, pričel je beg v tujino, Obnova spi in vse ima izgled preganjanja demokratov in delavcev.
Delodajalci, ki so v kratki dobi ljudske oblasti molčali in »dovolili« obnovo in oži-vetje vseh del so postali, po odhodu Jugoslovansko Armade, spet ofenzivni in isti, kot smo jih poznali pod vsemi režimi od prve do druge svetovne vojne: izžemalci, reakcijoriarji in pmtiljudski elementi
Fašistični elementi kj so zbežali pred ljudsko in proletarsko vojsko, so se vrnili najprej tiho in neopazno, nato so pa vedno CTnsneje zahtevali svoje, »pravice« in pod zaščito Civilne policije svoje stare znanke, in delodajalcev, spet prestopili prag tovarn, kjer so gospodarili in lačili delavstvo toliko let.
Z akcijo raznih proti!judskih strank in s povratkom fašistov v tovarne je prišlo tudi do ustanovitve Julijskih sindikatov.
Vsak dan ki gre mimo nas. nam prika-
ne priznajo delodajalcem 50% od oridelka, marveč le 25% kot je določila ljudska oblast sporazumno z delavci in delodajalci. Vendar do končnega sporazuma so pridelek pustili na strani in ga bodo razdelili po uveljavljenju novega delovnega sporazuma. Tudi pri tem se jasno vidi, da ZVU nikakor no prispeva k takojšnji in pravični rešitvi kolonskega vprašanja ter je zato tudi odgovorna, če je preteklo polno leto njenega, upravljanja pid nas brez vsakega pozitivnega uspeha, v korist našega delovnega ljudstva. Saj tu ne mislimo da naj hi oni izvajali agrarno reformo (te no hi nikoli dočakali!) ali vendar lahko zahtevamo vsaj začasno normalizacijo prilik. Na to imamo polno pravico.
Odpuščajo naše delavce iz vseh industrijskih podjetij. Ko jih mečejo na ulico, jih tolažijo z javnimi deli. Nato pa pozabijo na obljube in na javna dela in pošiljajo delavce iz podjetij na terensko delo. S tem dosežete dva cilja:
Brezposelne pustijo hirati in umirati od lakote in iio-1« •, ostale odstranjujejo iz tovarn. da bi iih laže ndnustili v najkrajšem roku. K temu pa naj dodamo še. tretji važen vzrok- deklaslcati hotelo delavce in napraviti iz niih navadne težake ter na ta način uničiti našo industi-iip.
Pa tudi naš radio-proaram spada v vrsto teh ukrepov ZVU in sni '»n nreganjanja. Pred 0 mesce; nam ip hi'o. nri«" bore
titvirt~ ^	~	v v•.,; : -‘vnfj^-
kalnih zadevah Ali vsega skupaj le za dvakrat.	*
Kmalu se je našel izgovor (vsak izgovor
Delavshe zadruge so last delavcev
zlije v jasnejši obliki namen te »delavske« (je dober) in zaradi »reorganizacije« mdra-
orgahizacije v’ rokah delodajalcev, podpirane od ZVU, Glavni cilj te organizacije je bilo razbijanje delavske enotnosti, cepati j e delavske oganizacije. tako da bi delavce laže obvladali in razbili Delavski razred Julijske krajine je takoj opazil, kdo se je vključi! v to organizacijo, ter je že po tem presodil, kakšna »delavska« organizacija so Julijski sindikati. Delavstvo ni imelo zaupanja v organizacijo, ki je nastala pod pogoji preganjanja ljudske oblasti, posebno Pa, ko je po dejstvih opazilo, da to organizacijo podpirajo delodajalci in ZVU, torej ravno tisti, ki razpušča jo ustanove, ki si jih je ustvarilo delavstvo v borbi proti fašizmu in nacizmu v želji, da se ta dva ne povrneta nikoli več. v želji, da si ustvari močne tovarniške odbore ki hi imeli odločno besedo v vseh vprašanjih obnove, proizvodnje itd.	- ,
Borba za življenjske pravice pod takimi pogoji je posta1a mnogo težja ali so zato uspehi toliko boli zasluženi. Pii vsem tem smo pa morali hiti pripi a\peni na žrtve, ki ^nisb bile majhne. -
Zahvaljujoč temu stanju, smo morali Pristati na 40 delovnih ur tedensko, da bi omogočili ostati na delu čim večjemu številu delavstva. Ta paradoks 40 delovnih ur tedensko je posebno značilen za naše razmere, kjer je vse porušeno in bi bilo po-h-ebno delati SO ur tedensko, če bi hoteli doseči normalne proizvodne razmere v doglednem času in če bi hoteli normalizirati stanje našega gospodarstva sploh. To se sicer izvaja v coni B. kjer vlada ljudstvo in kjer se že opažajo prvi znaki normaliziranih časov, Ali tam ni protiljudske uprave tam niso Ustvarjene in podpirane protiljudske in prntidelavske organizacije!
Pri nas pa oblasti vsiljujejo razbifaške sindikate in tim pomagajo tudi tja. kamor sploh ne spadajo, to je vprašanje akordnega dela. Juh.jaki sindikati nimaio med delavstvom nikoli več kot 10%. a pri koncernu CBDA-e še celo le do 2% članov. In vendar bi boleli soodločati o vprašanjih ki zadevajo — tuje člane! Jasno je, da naše delavstvo ne more in noče pristati na to, kar je vsakemu jasno da ni pravično in pravilno, nore prisati. da o njegovi usodi odločajo njegovi neprijatelji.
Nato še vprašanie AGKGAT-a: to občinsko nodjet.jp je predvsem povišalo cene elektriki vodi plinu in še celo zahtevalo, da se mora to reno plačati tudi za preteklo dobo' Povišana stanovanja, povišane |?!?. tramvajske tarife povišane cene živežu in somi na:	ne samo poviša cena tem po-
trebam marveč r]a je treba plafatj tudi z,> miza P Kaj naj bi deial človek na take u,-let e To jP p]or] novih razmer in »svo-bor,R«^ ki se nam proza.
Pa še drugo
Ko ie bi'a nri nas medzavezniška razme-Ibvnna kom,sna se jP naglo vnriznrilo -nnoozdovnnte tržaške okolice Rilo je na Um delo neka i t-soč Hm,; vp11ko števi]o miportirapib k Puh tem,, da imamo doma iwo-o | j^nro brezposelnih delavcev
Kopeli so.in hifeb, sai ie to bilo akordno del ,, utmkovnlakov ni bilo. v kolikor pa jih ie bilo so bili nojisnjeni v stran 'm so odsvetovah to početie in opozarjali na ne-Jurieh Mi bilo jP vendar potrebno pokazati neka! de'ovania pr°d medzavezniško ko-rnupo zalo so sP dela nadaljevala in trošili milijoni Uspeh .ie bil tak kot so ga predvidevaj! strokovnjaki • porazen Poraz ie pn posebno za nas ki bomo morali plačati
mo začasno odložiti ta predavanja. To »začasno« traja fi mesecev! Pravico govoriti v svojem jeziku smo za ča.sa Italije čakali polnili 2G let — in sedaj se to čakanje na-dal juje!
Čemu naj pripišemo vse težave gospodarske prirode?
Za neposredno težko stanje pada krivda na ZVU kar dokazuje, da v Trstu ne more vladati tujec s svojimi posebnimi gledišči in interesi, v nasprotju z našimi gledišči in interesi.
Razen tega pa je bil Trst, vodno nujno povezan s svojim širokim zaledjem, posebno pa z Jugoslovanskim področjem, ki je najbližje in bogato na raznih dobrinah in surovinah za tržaško industrijo. Trst je sedaj zaprt. in ne more dihati. Oživel bo le,
Pred 43. leti je pričela, z obratovanjem prva prodajalna Delavskih zadrug.
Delavci, po večini ladjedelniški delavci, so pričeli misliti na ustanovitev potrošne zadruge že leta 1900. Hoteli so se otresti neomejenega in nenasitnega izkoriščanja od Strani trgovcev, da bi ustvarili zase in za svoje otroke boljšo bodočnost. Odločili so se zato, da postavijo najprej svojo zadružno prodajalno. Zato so zahtevali in dobili pomoč od vseh delavskih organizacij. S skupnimi napori -so tako ustanovili »Delavsko zadrugo za Trst«.
Namen zadruge je bil olajšati življenje svojim članom s tem, da se blago prodaja ceneje ker se blago kupi pri proizvajalcu in prodaja naravnost potrošniku brez posrednika.
1. oktober 1903 je velik datum v zgodovini našega delavskega zadružništva. Tega dne se je namreč ustanovila »Delavska zadruga za Trst« a prvo prodajalno v delavskem kvartu prj Sv. Jakobu, ki je pričela delovati že v decembru istega leta.
»Delavska zadruga za Trst« je štela tedaj 300 članov, ki so v glavnem bili Ifulje-dciniški delavci, grafičarji in nekaj drugih, med katerimi tudi uradniki in meščani prostih poklicev. Ti prvi člani so bili zares prevzeti z zadružnim duhom, kajti napeli so vse svoje moči da bi povečali število članov, obrat in otvarjali nove prodajalne. Naglo so rasle prodajalne po vsem mestu ter so se pričele otvarjati tudi izven Trsta: v Miljah, Gorici. Pulju in drugod. Že leta 1909. se je »Delavska zadruga za Trst« preimenovala v »Delavske zadruge za Trst Istro in Furlanijo«, a povsod je imela svoje prodajalne urade in nabavno mrežo.
To naglo napredovanje in lep uspeh pa je zaustavila prva svetovna volna 1914—18. Bilo je takrat vpisanih okoli 12.000. članov, med njimi največ delavcev. Osobje je bilo prisiljeno oditi v vojno, prodajalne so se zapirale, tako da so Zadruge preživljale težko preizkušnjo.
Vse članstvo je nestrpno pričakovalo ponoven dvig svojih Zadrug in to že takoj po vojni. Pomnožile so se prodajalne in vpisovali so se novi elani, tako da so »Delavske zadruge« postale v kratkem ena največjih delavskih ustanov v Evropi.
Kot, vse delavske ustanove, so tudi Delavske zadruge težko občutile fašistično dobo. Takoj ob pričetku fašisičnega vladanja so jih napadli skvadristi in povzročili v
ki so spremenili zadrugo v navadno trgovsko izkoriščevalno velepodjetje.
Konec vojne in padec, fašizma so posebno pozdravili naši delavci-zadružniki. ker so
delavci-zadružniki,
Delavci — tvorci te mogočne ustave, so l upali, da bodo demokratična načela dala
' nov polet in pravilno preusmeritev tudi
bili odstranjeni; plod njihovih naporov in žrtev so uživali le maloštevilni priviligi-ranci. ki so si polnili nenasitne žepe.
! ko	se	bo oprostil tega neprirodnega oklepa-	I prodajalnah znatno škodo Toda ostalo	ni
| in	bo	spet vkliučen v svojo	domovino. Ta-	j le pri tem: dogovarjali so se celo, kako	bi
krat bn nrost in sc bodo spet pojavile vse j jih popolnoma uničili, medtem ko so drugi možnosti zaposlitve, prehrana bo spet red- i zastopali gledišče, da se ta organizacija iz-na	a	najvažnejši nniteli bo	garant zg pra-	i koristi kot distributivni organ. Tako	so,
vi len	raz voj vsega' našega	gospodarstva:	j prišle Delavske zadruge popolnoma v roke
Tako ne moremo več dalje!
Delavci Sv. Marka zahtevajo obnovo, zaporo nadaljnega odpuščanja in prilagoditev plač.
I torek ob 'J.30 so delavci ladjedelnice Sv. Marka, prenehali z delom znak protesta in so se zbrali pred zgradbo uprave.
Govorili so zastopniki, delavcev in podčrtali nezadovoljstvo, ki se Siri med delavstvom zaradi pomanjkanja obnove, ki se sploh niti pričela ni, četudi jo zaupna uprava ZVU obljubuje le polno leto. Kot da to ni dovolj, izgleda da se bo to stanejo sc celo poslabšalo in bo povzročilo nova odpuščanja. l’u nekih vesteh imajo namreč namen odpustiti Sc nadaljni kontigent delavcev, razen za 20% določenih po anglo-amcriSkem splošnem ukazu St. 106 in prejšnjih odpuščanj.
V	spomenicah, ki so bile poslane ZVU iti upravi ladjedelnic so delavci pojasnili, da se do sedaj ni podvzelo ničesar za obnovo, kar bi edino moglo prilesti do normaliziranja prilik v mestu in pokrajini. Nasprotno so podvzcmali vse mere, ki imajo za cilj razbijanje c-Hotnosti delavskega razreda in uničenje njegove bobenosti.
Delavci izjavljajo, da je njihov gmotni položaj ic tako nevzdrtljiv, da so sedaj ne samo v bedi, marveč vlada med njimi prava lakota.
Zato obsojajo odgovorne za stanje, perdvsem delodajalce, ki s svojimi «• krepi preganjajo delavec, pa tudi ZVU, ki, dovoljuje izvajanje teh ukrepov.
V	protestnih pismih delavci tudi zahtevajo, naj sc končno vendar prične z obnovo, zahtevajo zaporo na nadaljna odpuščanja, kakor tudi naj se plače prilagodijo cenam življenjskih potrebščin.
Urez teh ukrepov ni mogoče. vzpostavili normalnih razmer v naši pokrajini.
njihovim zadrugam.
Vendar moramo povdariti, da. tudi tu, kot na vseh ostalih poljih ustanov, ki so pod upravo ZVU, delavstvo ni doseglo tega, kar je pričakovalo in si tudi zaslužilo. Do danes se ni spremenilo še nič. Delavske zadruge še vedno niso v delavskih rokah. Z njimi gospodarijo »višji« krogi, a delavci, ki so jih ustanovili in ki so njihovi resnični lastniki, morajo gledati, kako z njihovim imetjem upravlja njihov neprija-telj ali vsaj tisti, ki ni njihov prijatelj. Delavci sicer zahajajo v »svoje« prodajalne. nimajo pa občutka, da so lastniki, mar-
PROTEST
proti
preganjenju brezposelnih
Tržič, 10. junija 1946
Upravi CRDA-e pri Tržiški ladjedelnici.
Zaradi nespoštljivega stališča te uprave, ki noče spoštovati človeških in pravičnih zahtev delavstva za mirno rešitev stanja, ; ki naj bi zagotovila stalen košček kruha | vsem tistim, ki so vrženi na cesto v brez-| poselnest
upoštevajoč,
da ta uprava namerava še nadalje pošiljati na terensko delo na Rt Sdobba tisoč delavcev zaposlenih v ladjedelnici, a obenem i nadaljevati z odpuščanjem 5% delavcev Iz j ladjedenlice, odbor Enotnih sindikatov, ki | tolmači mišljenje večine delavstva
več le navadni odjemalci: v sebi pa nosijo | •	poziva
grenak občutek, da so oropani in ponižani. | to upravo, naj se drži splošnega ukaza 106 Bi! bi končno čas, da Delavske zadruge | izdanega od ZVU in naj izvaja odpuščanja postanejo spet delavske, kar so bile. ko so ! na osnovi tega ukaza. Nadalje jo poziva, jih ustanovili naši delavci s prihranki, od- • naj takoj odpokliče v ladjedelnico vse de-
trganimi od ust. zase in za svoje otroke — ne pa za gospodo, ki je sedla k upravi, zahvaljujoč' se političnim - spletkam in nasiljem ter izrinila pravega lastnika.
ljudska oblast.
fašističnih voditeljev, raznih komisarjev,
Stanje brezposelnosti
.Stanje brezposelnega delavstva v pokrajini začetkom junija 1946.
Vedno nova bremena težijo našega kmeta
Važno in trdo, težko je delo kmetovalca. Od ranega jutra do mraka obdeluje v potu svojega obraza zemljo, seje, sadi, okopava, skrbi za živino ter nov zarod. Vrši pač potrebna dela, da nam zagotovi vsakdanje življenje. Neumorno skrbi za našo prehrano	, j
Vse mora biti izvršeno ob pravem času. Vsaka lahkomiselnost in malomarnost se kruto maščuje, A kmetovalec je kljub vsem težavam skromen in neumoren. Zaveda se svojih dolžnosti do družbe, zato nspresta-no skrbi in dela v prid splošnega blagostanja in napredka
Neopazno je za povprečneža njegovo delo, nobenega hrupa ne dela; bučna reklama in slavospevi so mu tuji; sam pozna in občuti moč dela ter truda. Vedno znova in znova prinaša sadove svojega dela, pridelke, s katerimi nas oskrbuje, v naselja in velika mesta.
V našem mestu pa so ljudje, predvsem razni prekupčevalci in trgovci, ki uživajo neupravičeno ugled razumevanje in oporo ■' Ti »gospodje« posred-čeprav neproduktivni. Znajo pa živeti na zelo lahek način in njihov posel »gre slabo«, če deltju le s 25%’ dobičkom! Oni nočejo priznati kmetovega truda. Neusmiljeno ga izkoriščajo ter § tem sami neupravičeno in pretirano naglo bo-
____, a z
njem naj bi voda stala cca 4.40 lir. Kakšen smisel ima taka gospodarska politika ACE-tc«ko mili kine zaradi tuiega prestiža Ob- j GAT-a in tistih, ki so za tem uradom? Vse-
gatijo. Njihov trud se precenjuje, njih važnost pa pretirava.
Kmet spada v množico potrošnikov električnega toka in vode V kolikor pa dejansko ni eden izmed glavnih potrošnikov je temu krivo družbeno življenje, ki mu ne priznava tistega mesta v družbi, ki mu pripada. Tako stanje nastopa tam. kjer je kmet zapostavljali in izrabljan.
Kmečke potrošnike je zelo prizadelo povišanje cen električnemu toku in vodi Predvsem slednje. Voda je za kmetijstvo neob-hodno potrebna. Brez nje ni mogoče živeti in skrbeti za letino, živino, za kmečko gospodarstvo.
In vndar nameravajo ceno vodi za kmečko uporabo še povišati. Doslej je plačeval kmet 0.80 lir za m- vode, a z novim poviša-
oneju sn narn tudi uničili.bogate razsadnike in s fom sad več let napornega de’a.
Prebrana je vodno slabša, '»op živežu stolno rastejo. fVovek no more živeti od DOn kalorij dnevno — toliko so daiali Nemci m Italijani v koncentrooPslUh taboriščih našim uietnikom in toliko dobimo mi danes! V nrehromUenem položaju smo torej zares interniranci!
Naši kmetic posebno koloni v Brdih, Furlaniji in dnieod nočem več fašH.ičnih P o'roj »v dela iz 1024 leta. Pogajanja za po-gaianii se vršilo žp Iptn dni in niso privedla do nobene- , nspeUc Medtem na delodajalci nreba'aio v ofenzivo in odpovedujejo delo 7,a ie.sen Tudi sndniia ie potrdila te odpoved* •f«ai -sodnim vendar mora snošto-vati fr'n,, zakonep in z 11 novembrom bi morali koloni znoustib gnsnoUnrska posestva in pustit! mesta . novim žrtvarn. iz-kovjš*».nla
Tn vendar sP nasi koloni ne dajo zlomiti Zahtevajo 'nnštovanie v borbi doseženih pravic s pomftčjo ljudske oblasti ter zato
kakor, taka politika ne more biti pod nobenim pogojem umestna kajti na ta način se ne podpira niti splošno, še manj pa kmečko gospodarstvo. Ali je morda komu krivo, da je slovenski kmet iskren po-bormk ljudske demokracije, ki uživa njegove koristi in njega razvoj? Če lemu ni tako, zakaj se noče razumeti gospodarskih težav slovenskega kmeta in se mu v lem oziru ne priskoči na pomoč pred izkoriščevalci?
Kmet v Julijski krajini je bi’i v vojni zelo hudo prizadet; tukajšnje . gospodarske prilike pa so še vedno tako zelo neurejene, da si kljub vsem naporom in samoini-ciativi, ne _ more urediti, svojih gospodarskih prfiik in mirno zaživeti. Ali bi morda ureditev gospodarskih prilik komu škodila? Demokratično 'ljudstvo, ki bi si želelo u-stvariti znosne in vsak dan boljše življenske pogoje v delovni skupnosti, si na vsak način in za vsako ceno želi priboriti blagostanje Ker se mu dela ovire in ker se ga .noče razumeti, je razumljivo, da si že'ii in bori ' za ljudsko oblast, kjer mu je dana možnost soodločevanja’ in sodelovanja.
•Toda, pri nas so povsod enako neuvidevni.
Nikjer nočejo našega kmeta razumeti. Povsod le težave in razočaranja
Leta 1939.- je imperialistična Italija zgradila od Sv. Ane proti Žavljam cesto zgolj iz strateških razlogov. Ali naj bi morda tudi naziv te ceste — Via Flavia. tako so jo namreč nazvah. priča o italijanstvu Slovenskega Primorja?
Strasiranjem in izvedbo te vojaško važne ceste so bili domači kmetje zelo prizadeti Odstopiti so morali po smešno nizki ceni — nekaterim priznani zneski niso še sploh bili plačani — najboljše vinograde. sadovnjake najboljšo, najplodnejšo zemljo. Da pa bo ironija še popolnejša in vse v duhu preteklosti, je moral naš kmet v zvezi s to znamenito Vio Flavio doživeti še eno razočaranje.
Anglo-ameriška vojaška uprava (Inten-denza di finanza) pošilja namreč posestnikom plačilne naloge za doplačilo davlfa. Z Vio Flavio naj bi po njihovem' »strokovnem« mnenju okolna zemljišča pridobila na vrednosti Po mestnih pojmih so jih pridobila. Toda kmet zemlje ne prodaja, njegova zemlja ni gradbena parcela. Kmet zemljo obdeluje in jo ceni, ker ga preživja, ker rodi. Cesta »Rimskega imperializma« (Via Flavia) pa ni pospešila niti povečala rodovitnosti zemlje Saj so to cesto zgradili iz vojaško strateških razlogov. Od nje je nameraval, a ne uspel, črpati koristi in uspehe italijanski imperializem, ki je pri nas zapustil samo uničenje, bedo in žalost. Poskušal je črpati koristi, a jih ne bo nikdar več Za to smo mi poroki!
Apetit zkoriščevalcev, ki se vsi zaganjajo in kritizirajo ljudsko demokracijo, je o-gromen. Naš kmet je nezaščiten in nemočen proti vsem prekupčevalcem in trgovcem. Pridno in vestno zalaga naše mesto z zelenjavo, sadjem in drugimi pridelki. Prekupčevalci in trgovci pa oderuško postopajo z njimi in jim narekujejo nesramne cene Sa-lato morajo n. pr. prodajati po 2. liri, do-čim znaša prodajna cena na drobno 20. lir. Rzlika nič več, nič manj kot 1000% (en tisoč).	|
Uslužbenci, ki vršijo tehtanje in nadzorstvo vsega kar je s tem v zvezi pa ne izvršujejo svojih dolžnosti ter s svojim po-stopnjam ščitijo prekupčevalce in trgovce. Na posebnih listkih ne napišejo prave kupne cene, temveč višjo 14 do 16 lir, da se s tem »legalno« opraviči prodajna cena, ki znaša lir 20. Zakaj se dovoljuje tako poslovanje? Mar je moč prekupčevalcev tako velika, da se proti njihovemu izigravanju predpisov o dobičku ne more ničesar ukreniti. ali je morda kaj drugega pri vsej zadevi?
S takim poslovanjem se škodi najširšim delovnim slojem, pa bili to kmetovalci ali pa potrošniki. Zato zahtevamo, da se s tako protiljudsko prakso preneha, da se odstranijo skorumpirani organi, ki jih je namesti! fašizem in drugi, da se z vso resnostjo in najizdatnejšimi ukrepi zaščitijo itneresi kmetov, kakor tudi interesi potrošnikov. Neumestno in brez haska bi bilo, da se nabavne cene povišajo, če se to povišanje prevali na potrošnike, katerih večino, predstavlja delovno ljudstvo, katerih položaj je vse prej kot rožnat.
Z razsodno in pošteno politiko cen in pravilno organiziranim nadzorstvom nad kupnimi in prodajnimi cenam, se bo podprlo in zaščitilo kmeta proizvajalca, a potrošnika zaščitilo pred samovoljo prekup-
Industrija	16.495	57.8%
Trgovina	7.885	27.6%
Kredit, in zav.	usta n. 240	0.8%
Poljedelstvo	65	0.2%
Javne ustanove	1.238	4.3%
Pomorci	2.654	9.3%
	28.577	100 %
V prihaeri s prejšnjim mesecem, ko je bilo 25.735 registriranih brezposelnih delavcev, je brezposelnost narasla za 3.842 novih enot. oziroma za polnih 10%.
Če vzamemo, da se je v tem mesecu pojavilo 6173 novih brezposelnih delavcev in da je od teh bilo nameščenih le 2053, oziroma le 33% od vsega novega brezposelnega kontingenta, je jasno, da ima politika* stalne brezposelnosti, ki jo izvaja ZVU v sebi nekaj načrtnega, kar odgovarja tudi interesom protidelavskega delodajalskega elementa.
Kaj naj rečemo o raznih obljubah, ki jih imamo priliko čuti že leto dni in ki nikoli niso bile izpolnjene?
Kaj pomagajo te obljube našemu brezposelnemu in lačnemu delavcu?
Kljub vsem tem dejstvom naš delavec ne klone, marveč še energičneje zahteva politično obnovo, ki bo rešila tudi njegov in splošni gospodarski položaj.
Pomagajmo si sami!
Odbor brezposelnih delavcev je dcHL 6. junija t. I. okoli 700 kg črešenj, ki jih je sežanska mladina nabrala in poslala v Trst. Tega in naslednjega dne so brezposelni tovariši razdelili čreZnje brezposelnim delavcem in tako pričeli akcijo za. medsebojno pomoč.
To je povezava z zaledjem, ki obenem dokazuje tudi enotnost ciljev in mil. Ijenj v borbi za demokratične pravice in ustanove, ki naj bi privedlo do pogojev, pod katerimi ni brezposelnosti, .bede in izseljevanja, marveč intenzivno delo, obnova in blagostanje.
Primer sežanske mladine je treba poudariti in pohvalitil; naj sluZi kot vzgled ostali mladini in sploh prebivalstvu v našem enotnem in nedeljivem ozemlju.
ACEG0T je morala oreklicati
ZVU je na priporočilo Komisije za cene zavrgla odlok ACEGAT-a o
Vsi tisti ki so slučajno že vplačati za nazaj potrošeno energijo, imajo
Kaj je z nsšo orehrano
1146 kalorij ne more biti dovolj
Medtem ko vsak dan hitimo na delo in z dela mimo bogato obloženih izložb raznih delikatesnih trgovin in od daleč ter bežno gledamo na.. sa1amo, mortadelo, razne vrste sira. gnjati, slanine itd., imamo na drugi strani sledeče dejstvo:
v aprilu je, bilo razdeljenih po osebi 1502 kaloriji hrane, a
V maju 1146 kalorij po osebi dnevno.
Ker je ugotovljeno, da rabi delavec okoli 2800 kalorij dnevno pri normalnem delu, je jasno, da ne dobimo niti polovico tega, kar resnično rabimo. Od tega kar dobimo redno, lahko umremo od izčrpanosti v ne-ka-j mesecih. Ostalo moramo nadomestiti s črno borzo.
Kot pri‘brezposelnosti, tako je tudi v prehrani: povečan je pritisk na naše delavstvo s tem, da so od 1502 kalorij v mesecu aprilu zmanjšali prehrano na 1146 v mesecu maju.
Jasno je, da je pri tem skočila cena ži- j vežu na črni borzi (ki se uradno imenuje j »prosta trgovina«), ki se je povečala za 11.60% in to kot naravna posledica pomanjkanja redne dobave. Kolikor je manjša redna dobava, toliko bolj izkoriščajo to stanje trgovci in špekulanti, ki imajo polno svobodo.
Delavci hirajo v brezposlenosti in izčrpanosti, a trgovci in špekulanti bogatijo.
To je plod »liberalne« politike ZVU.
lavce poslane na honifikacijsko delo na rt : Sdobba. kakor tudi naj preneha z vsakim | nadaljnjim odpošiljanjem delavstva tega podjetja na benifikacijska dela.
Tovarniški odbor Enotnih Sindikatov tržiških ladjedelnic
Ni dovolj, da odpuščajo 20% delavstva, marveč še preostale zaposlene pošiljajo iz tovarn na bonifikacijska dela. ZVU je v splošnem ukazu 106 določila, naj se na javna dela pošiljajo odpuščeni delavci; sedaj se odpuščeni delavci pozabljajo in prepuščajo svoji usodi, a zaposlene se izganja iz podjetja. To je očitna kršitev že itak obsojanja vrednih odpuščanj po splošnem ukazu 106. Zanima nas le. kaj delajo organi ZVU, ki bi morali esaj paziti na pravilno iz-vajanje svojih ukrepov in kaznovati delodajalce, ki te odredbe kršijo,
Mar morajo zakone spoštovati e delavci?
Delavska enotnost
Delavci, tržaške ladjedelnice Llogd, oddelek za železne konstrukcije, so se pred par dnevi sestali in odločili, da bodo žrtvovali tedensko pol ure za brezposelne delavce.
Tržaški delavci, vedno zbrani v borbi za skupne cilje, so tudi sedaj dokazali svojo zrelo razredno zavest. Oeprav se sami. nahajajo v obupnem položaju, vendar nikoli ne pozabijo na tiste; ki. so Sc bolj prizadeli kot sami.
Ta dokaz delavske solidarnosti lahko dokaže moč in zrelost našega delavstva, dokažejo pa obenem tudi sigurnost v zmago pravičnih 'ciljev, ki so si jih postavili naši delavci.
Prvi pogoj zmage je enotnost in enotnost delavskega razreda Julijske krajine je čvrsta.
Izigravanje splošnega ukaza 106
Ofenziva reakcije se stopnjuje. Delavski razred je prisiljen braniti z vsemi silami svoje pridobitve dosežene v osvobodilni borbi.
Delavski izžemalci se sklicujejo na splošni ukaz št. 106 in ga tolmačijo tako svojevoljno kot jim veleva njihov namen zatiranja našega delavstva, zadušenja njegove moči, odpora in volje za dosego tistih ciljev, ki si jih je delavski razred postavil. Hoteli bi vzpostaviti staro diktatorsko prakso, ki smo se je iznebili s puško v rokah.
Tam, kjer je delavski razred najbolj strnjen in najodločnejši, je tudi reakcionarni pritisk najmočnejši. To se dogaja baš v Tržiču, kjer so delavci že neštetokrat dokazali svojo odločnost v borbi proti kapitalističnim izžemalcem dokazali naimočnejšo razredno zavest, naj doslednejši partizanski borbeni duh in željo po svobodi.
Delodajalci tega industrijskega centra skušajo sedaj prisiliti z lakoto svoje delavce. da bi'bili poslušni.
. Splošni ukaz št. 106 je dal znak . za naj-ogorčenejšo borbo delodajalcev proti delavskemu razredu tega kraja. Zaradi gospo-darsko-političnih razlogov so se pričela množična odpuščanja, ki bi morala prene- j bati v juniju z zadnjim 5% odpustom, j Uprava CBDA-e je presegla dovoliene me- j je in je poleg tega-poslala iz podieti.a'na • rt Sdobba 1000 delavcev, ki nai h; delaM i na bonifikcijskih delih Iz ladjedelnic je | odstranjenih, razen 20% odpuščenih no i splošnem ukazu 106 še nadaljnjih 1000 de- | lavcev.
Da bi se preprečila ta politično-finančna špekulacija so delavski zastopniki pojasnili zbranim delavcem namen delodajalcev. Ob tej priliki je govoril tov Marega. Poudaril je, da je potrebno zahtevati, naj se vsi de-
Borba domače in mednarodne finančne reakcije je jasna in ima namen zadušiti vsako možnost svobodnega izražanja. Ustvariti skušajo protiljudske ustanove in ukrepe, ki naj bi ovirali naše delavstvo na poti napredka, za dosego ljudske oblasti, ki edina lahko zagotovi pravične plačilne pogoje in pošteno življenje
Tov'. Marega je nato zaključil, rekoč, da izvirajo sedanja nezadovoljstva med delavstvom radi ukrepov, ki so naperjeni proti delavcem in njihovim družinam. Pozval je vse prisotne, naj'vztrajajo združeni v čvrsto enoto, kar je v skladu s socialno in politično zrelostjo delavstva Julijske krajine.
Islrega dne. ko so se delavci zbrali na rtu Sdobba. da bi razpravljali o teh problemih. so tovarniški odbori Enotnih sindikatov pcs’ali spomenico upravi CRDA-e. Pozivali so jo, naj se ravna po ukazu 106. Preskrbi naj. da se vrnejo na delo v tovarne vsi delavci, ki so bili poslani, protivno vsem določbam na bonifikacijska dela.
Tudi ob tej priliki so Enotni sindikati spoznali in odkrili skrite namene delodajalcev ki skušajo izigravati ukaz 106 in prikriti svoja početja s humanitarnimi nameni. Ali ta poizkus je bil takoj preprečen. Delavci so se z rta Sdobbe vrnili v ladjedelnice, kjer je njihovo mesto. Oni so dvignili podjetje in mu dali tisto važnost in ugled ki ga danes uživa v svetu. Bonifika-ciiska dela so potrebna. Na ta dela pa naj se pošiljajo delavci, ki so bili odpuščeni, ne pa delavci ki bi morali delati v svojih tovarnah. Vsaj tako je bilo rečeno v splošnem ukazu št. 106
Smrt detovca-borca
Skok Ladislav, pek, ki se je rodil v Tr-! stu pred 76. leti, je umrl.
Stalno se je trudil, da bi združil pekov-
e, da bi si mogli potom razredne borbe izboljšati življenjske pogoje in se o-
lavci takoj vrnejo na svoja mesta v tovarne. kamor spadajo in odkoder iih nihče, po | .	B
nobeni uredbi, nima pravice odstraniti. 1 ^
.ZVU ie določila 120	milijonov lir za bo-	j svoboditi	izkoriščanja,
nifikacijska dela. je	dejal tov. Marega,	j Takrat	so bile plače minimalne,	a	. tudi
Ali ne bi bilo pravične jše•določiti isto vsoto I drugi. delovni pogoji so bili tako slabi in jza obnovo porušenih ladjedelnic? Nadalie ; nepovoljni.
j jo govornik razložil manevre CBDA-e ki ; S prvo stavko te stroke, le*a 1897., so retroaktivni važnosti povišanja' cen j skušajo uničiti odpor delavstva Tudi Urad dosegli peki prvo izboljšanje ekonom škili električnemu toku, določeni 14. majal7-3 delo je sporazumno z upravo CRDA-e prilik, ker so bili lastniki prisiljeni povi 1946.	I sporočil, da če se bodo delavci unirali iti i šati jim plače.
!na bonifikaciisko delo	bodo morali pristati	| Sposobni in inteligentni Skok je	vložil v
na ponovna odpuščanja iz ladjedelnic. Ven-	| razredno	borbo vse svoje ”šile da	bi	dose
da so Enotni sindi- j gel spoštovanje in koristi pekovskih delav-nri bonifikaciiških cev. Samo ob sebi je bilo umevno, da je
pravico obračunati jo vplačilih.
pri prihodnjih
čevalcev in trgovcev. Predpisi o maksimalnem dobičku od 25% ne smejo biti samo slepilo in forma, temveč se morajo z vso skrbnostjo izvesti v. praktičnem življenju, katerega težave najbolj občutijo de« lovne množice, ki jih poskuša kapital z o-bubožanjem ukloniti.
Obenem pričakujemo, da bo anglo-ame- ___
riška vojaška uprava sprevidela neuPr3viče-| Kot* opravičilo
S'"z^T^^nf^^d^ljajo vprašanje novih mej. posebnega polo-
dar moramo poudariti kati zahtevali, naj se delih zaposlijo delavci ki soadaio v okvir 5% delavcev, ki bi imeli biti odpuščeni v ..juniju. Če to število, ni dovoljno, naj se izpopolni z delavci ki so brezposelni ter še vedno pričakujejo da bo ZVU končno izpolnila dane obl hibe.'
Jasno je, da skušajo delodajalci podvzeti in podvzemajo vse mere na škodo našega delavstva in na. škodo naše industrije sploh. ’ za ta njihov postopek nava-
bil Skok socialist, a socializem je bil v tedanjih časih predstraža delavskega gibanja.
Fašizem ie popolnoma uničil vse zavestno in plodno delovanje tega sindikalista. Toda doživel je zadoščenje, propast fašizma in zopetno ustanovitev sindikate, pekov. na katerega je bil zelo ponosen.
Delavci peki! Poklonite se. Umrl je tisti j delavec, ki vas je uvedel v razredno borbo, vrste vseh delavcev, ki se bore za živ-
O po immutuiiciii . uvuau.™.,-.-.	-	.	--------- V -	-	-	-..	, V vrste vseh delavcev, ki se bore za
davčnem plačilu ter zato preklicala vse po- za!a> v katerem se nahaja naša pokrajina Renske pravice, za boljšo bodočnost, žive. .	[itd.	1 Slava mu!
OBNOVA
Ali bo vendar kaj]
Zavezniška vojaška uprava je objavila, da bo popravljala zaradi vojne poškodovane hiše zastonj, za kar je izdelala tudi načrt.
(Zav. por. služba). Vse hiše, ki so bile poškodovane v vojni ali zaradi represalij po Nemcih ter fašistih, bodo popravljene • ni1! s;.oje mesečne izdatke, da bodo temu
H0S in povišanfe najemnin
Zanimiva je bila seja MOS-a, na kateri so pred kratkim razpravljali o povišanju najemnin, ki ga je odredila anglo-ameriška vojaška uprava.
Dejansko ne zadeva noben problem tako zelo večino mestnega prebivalstva kot ravno vprašanje najemnin. Mnogi bodo prisiljeni proučiti, preurediti in ponovno utes-
in obnovljene v 29. področjih, ki so na seznamu ZVU v ukazu št 126. Ta ukaz je že stopil v veljavo. ZVU bo nosila celokupne stroške za delo in'materijal, to pomeni, da bodo lastniki in lastnina popolnoma in
primerno uravnovesili svoje proračune.
K premnogim vsakdanjim skrbem se je pridružila še ta, nova skrb. Prilike so težavne, izdatki rastejo z novimi, višjimi cc-
trajno oproščeni kakršnihkoli plačil za na- j	met^eli1.1. ko so \se cene^itak jako
stale stroške.
Ukaz se tiče naslednjih občiu: Mačkov-Ije, Kazlje, Sela, Štanjel na Krasu. Rihem-berg (občina), Vojščica, Mali dol Renče, Miren, Rubije Prvačina, Tomačevica. Komen (občina), Dornberg. Bilje. Solkan, Kronberg, Bukovica Št. Peter, Medja vas, Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje. Stanovišče, Žaga, Strmec, Čezsoča, Svino prt Kobaridu, Rožna dolina.
Ostala področja, ki niso zgoraj navedena, bodo lahko od časa do časa razglasili za prizadeta področja. Vsa dela bodo izvajali pod vodstvom glavnega častnika za javna dela pri ZVU. Dela. ki so jih že izvršili, so seveda zastonj in jih bodo nadaljevali.
Obnova prizadetih področij vsekakor ne predstavlja celotnega dela ZVU na tem področju. V skladu z ukazom št. 147 lahko lastniki v vojni poškodovanih hiš vložijo prošnjo za popravila, pri katerih bo ZVU nosila 50% stroškov v primeru, da stroški za predloženi načrt ne presegajo 150.000 lir za eno hišo. Ta ukaz se tiče vsega dela Julijske krajine, ki spada pod upravo zavezniških sil.
Lastniki se nujno pozivajo, naj izkoristijo velikodušne pogoje tega ukaza, zlasti, ker je na razpolago zadostna količina delovnih moči. To jamči, da ho delo izvršeno v najkrajšem času.
Dolgo, predolgo smo že čakali. Vsi dosedanji naši poskusi in prošnje šobili zaman. Končno pa čujemo dobro vest: obnavljalo se bo.
Že dve in tri zime so naši ljudje preživeli v hlevih in po drugih vaseh, stanovale so po dve, tri ali pn tudi štiri družine v kmečki hišici, večkrat tudi skupaj z živino. če jim je ostala in jim jo niso oropali fašisti in Nemci.
Zdaj se pojavlja novo upanie. Morda bo 'do zime vendar nekdo prišel do svojega doma. Obnavljajo se Rihemberg. Komen, Čezsoča. Miren in te dni bo pričelo delo tudi v Mnvhinjah, Cerovljah, Vizovljah, Krom-perku itd.
Zborovanje zadružnikov
Dne 7. t. m. so sp sestali v C. C. P. Rinaldj stari člani Delavskih zadrug, da bi
nestalne, varljive in jako občutljive
Na drugi strani pa je brezposelnost o-gromna in še vedno preteča, a tzgledov za izboljšanje nobenih. Industrija in trgovina se ne moreta razviti, dela jc vedno manj, a zaslužek ne zadošča niti za najmanjše potrebe.
Delovna skupnost je v vedno težjem položaju Sicer bi se z vsemi silami rada izkopala iz obupnega stanja, a je prisiljena životariti in hirati. Ncrazpoložcnje narašča in jo upravičljivo ter utemeljeno.
Problem vprašanja najemnin je težak in zapleten. V svoji spomenici, ki jo je MOS predložil angio-ameriški vojaški upravi, je povdarii in opozoril vojaško upravo predvsem na štiri točke:
1. Na progresivno povišanje davkov od najemninske vrednosti, dopuščajoč .pri tem
Ljudsko blago-ljudstvu!
Žc pred meseci smo objavili obširen članek o lipiških konjih, o njihovi važnosti in o naši pravici, da se nam jih vrne.
Razen tega. da, je to naša last, je postajala tudi nevarnost, da bi nepovoljna severna klima škodila čistemu plemenu našega lepega konja, kar bi usodno vplivalo na tem, da se nam vrne iz Hostau-p to cnanega po vsem svetu.
Zato s toliko večjim zadovoljstvom pozdravljamo vest. da ZVU konkretno dela na tem, da se nam vrne iz Kostan-a to naše slovensko bogastvo. V tem naporu jim pomaga tudi strokovnjak, ki do danes ni hotel, če tudi bi mogel, zapustiti konje, ker se je zavedal svoje važne vloge čuvanja 1 j u dsk ega boga siva.
Amerikanski strokovnjaki vodijo to delo, a živinozdravniki pazijo na živali, tako! da lahko upamo, da bo to vprašanje kmalu rešeno in da bodo naši konji spet doma, vsaj tisti, ki- so preživeli vojno. Posebna pohvala pa gre našim konjarjem Lipiča-nom, ki niso do danes hoteli zapustiti svojih konj, marveč jih spremljajo povsod in jih varujejo kot znajo le oni. Prazirk povratka naših konjev ho njihova največja zmaga.
Kar se pa samih konjev tiče, naj omenimo le en prizor, ki se je zgodil’ 1815. leta, ko so se konji povrnili spet domov po dol-
velike možnosti oprostitve za nizke najemnine.
2.	Ustanovitev davku slično progresivno dajatev, ki bi lahko znašala do in preko 1000% pri poslovnih lokalih, upoštevajoč rentabilnost in donosnost. Popolna oprostitev za določene male trgovce in za precejšnje število rokodelcev, o katerih je splošno znano, da so popolnoma ali skoro popolnoma brez dela.
3.	Razdelitev dohodkov omenjenih davkov in izvesti takojšnjo oprostitev od vseh davkov, ki so določeni ali se morajo določiti Za zgradbe, z veljavnostjo:
a)	od 1. januarja 1945. Za vse zgradbe ljudskega značaja
b)	od 1. januarja 1946. za vse ostale zgradbe.
4.	Previšek med davčnim izkupičkom in skupnimi razbremenitvami, o katerih je bi,-lo zgoraj govorjeno, bi se moral prenesli v fond za obnovo, kakor tudi v korist tistega omejenega števila zgradb, ki že uživajo delno fiskalne olajšave.
Nadalje so na seji MOS-a razpravljali tudi o črni borzi, katero vprašanje obravnava tudi, splošni ukaz št. 54.
V današnjih časih je toleriranje poslovanja črne borze žalitev za delovno ljudstvo, ki občuti vso resnost gospodarskih prilik v naši pokrajini. - Prenašati mora vso tragedijo mednarodnega političnega položaja in se mu ne dopušča, da bi zaživelo tako, kot mu narekujejo koristi delovne skupnosti in težnja po blagostanju.
Vprašanje črne borze je tako akutno in se ga mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi stvarno rešiti, s hitrimi in doslednimi ukrepi.
Ustvarjalno delo v coni B
Udarniški teden
za ceste
Tudi v okraju Idrija-Cerkno-Tolmin je ljudstvo razumelo pomen cest in je prihitelo, da s prostovoljnim delom pripomore k izboljšanju cestnega omrežja. Vse množične organizacije so se odzvale delu. od pionii jv pa do 80-letnih vpokojeucev.
Izvršenih je bilo skupno 5164 prostovoljnih ur. Vozniki z vprežno živino in motorna vozila so razpeljali 370 m* gramoza na razne sektorje, kjer so udarniki posipali cestišče.
Na cesti Idrija-Godovič se je vršilo specialno delo in sicer pogranaozenje in valjanje ceste, pri čemer se je posulo 540 m3 gramoza na 2184 m* ceste v premeru m 0.20 do 0.30 ter 87 m3 peska.
Pri nekem mostu je ljudstvo udarniško prispevalo z 2.5 m3 lesa Na vsem omrežju Cestne baze pa je bilo očiščenih 32.560 m jarkov in cestišča.
Osebje cestne baze samo je izvršilo nad rednimi urami 663 prostovoljnih.
Najbolj so se izkazale udarniško sledeče l organizacije in posamezniki: j Okrajna \Z Idrija, podružnica Rudarskih i delavcev in nameščencev v Idriji, AFŽ iz Cegovnice (Partizanska ulica), SIAU Trebče. ZMS Sv. Lucija ob Soči ter tov. Gantar Ivan in Kavčič Alojzij iz podružnice Up. Gosp. stroke D. N.
Zelo požrtvovalna se je izkazala podružnica cestarjev samih, izredno pa cestar Mohorič Ivan, Felc Ignacij. Šavli Ivan in I Česnik Janez.
Kogoj-a in njegovo hčerko, ni sta bila od teh podivjaneev na strahoviti način mučena in naposled pred lastno hišo ustreljena, v času, ho so ostali po hiši ropali in jo naposled zažgali.
Alj trpljenja še ni bilo konec. Bilo je februarja meseca leta 1944. ko so to mirno vasico začeti obmetavati z bombami nemški bombniki ter pri tem poškodovali cerkev ter več drugih poslopij, šolo in župnišče, pa popolnoma uničili. A ljudstvo -te lepe gorske vasice ni klonilo, pač pa je neumorno delovalo ter si uredilo zasilna bivališča v požganih stavbah. To ljudstvo je bilo ves čas osvobodilne borbe na svojem mestu ter delilo usodo z našimi borci, katerim so pomagali prenašati hrano in orožje na položaje. To ljudstvo je znalo z našo vojsko vztrajati ‘ tudi v zadnji, najhujši
O pogozdovanju Bošketa
na.Il v m r U	v,, v.,-..	V1 1111J	UUIIIUV fJl
način dela in ponovno pridobili | gih letih odsotnosti zaradi Napolei
določiti jrodstvo zadrug.
Tov, Ra kič je podal kratek historial nastanka in namenov delavskih zadrug. Povdarii je. da morajo te zadruge voditi delavci, saj so jih oni ustanovili. Sicer bi bil namen teh zadrug zgrešen in ne bi služile tistemu namenu, zaradi katerega so bile ustanovljene. Njih glavni namen mora biti čuvanje delavskih interesov pred kapitalističnim jarmom.
Vsem je znano da je bila administracija v rokah delavcev do leta 1926. Tega leta je bilo predsedstvo zadrug izročeno pod-perfektu Od takrat naprej je fašizem, ki je imel popolno oblast, dal svoj protiljud-ski pečat tudi tei delavski ustanovi. Zadruge je fašistični režim podredil, zasužnjil svojim lastnim namenom in ni vodil računa o potrebah tistih ki so se borili in mučili da so jih ustanovili.
Tudi med vojno se je fašizem posluževal teh zadrug izključno v svoje namene, ki so bili vedno protiljudski in prOtidelavski.
Glavna naloga delegatov zadruge je, d? čimprej skličejo glavno skupščino, ki mora v glavnem določiti osnovo novega statuta.
Nekateri delegati poskušajo sicer za vsako ceno ovirati sklicanje te skupščine, z namenom, da bi se veljavnost starih, fašističnih dekretov ohranila.
Tov. Ferjančič je bil povabljen, da poda mnenje o tem vprašanju Raztolmačil je, da je storil vse, kar je bilo njegovi moči
onove
vojne. Četudi izčrpani od dolgega pota (tako pravi njihova zgodovina) in v zelo tež-
Ta plošča priča da je tu bilo izvajano pogozdovanje — Bošket pa bo še nadalje ostal
gol. kot je sedaj
Načrt trimesečnega tekmovanja v okraju Idrija-Cerkno
Pridno delajo in se ne strašijo težav. Za- [ Končno so jim požgali še skoraj vse dn-vedajo se, da vstvarjajo nov svet. Naše trnove. Prijeli so našega dobričino Naceta delovno ljudstvo prevzema vedno znova nove skrbi in nove naloge, da bi s teni pospešilo razvoj.
Tudi delavstvo okraja Idrija—-Cerkno, si je zadalo nove naloge. V dobi tromesečnega tekmovanja, ki bo trajalo od 25. maja do j 25. avgusta 1.1., si' je delavstvo okraja Idrija—Cerkno izdelalo načrt, ki ga v celoti priobčamo. kakor sledi:
1.	Tekmovalo se bo od 2,5. maja do 25. avgusta 1946.
a)	za zmanjšanje obratnih stroškov
b)	za zvišanje storilnosti
c)	za- izboljšanje kvalitete.
2.	Poslopij v delu bodo dokončali 20; na novo bodo delno obnovili 18 poslopij; strešnih stolov postavili in obnovili 42.
3.	Zgradili žični most preko Idrijce—Zelin
—Jageršče.	'
4.	Prostovoljno bodo pripravili 80m* lesa | ofenzivi, ko so sp preko vsega bivšega Se
in 800 m* peska za splošno obnovo.	I verno Primorskega. Okrožja zgrnile okrog
5.	Delavnica cementnih strešnikov, prva 60.000 mož številne fašistovske horde, se-
v Idriji, bo dvignila svojo mesečno proizvod- | stavljene iz odpadnikov različnih narodov, njo od 20.000 komadov na 40.000 komadov, ; tudi Frankovih falangistov. ki so še po-druga v Cerknem, bo dvignila proizvodnjo ! sebno uničevali imetje naših Vojskarjev, za 30%.	j Ti so navzlic temu ostali vztrajni v naši
6.	V zvezi s prostovoljnim pripravljanjem skupni borbi ter si v najtežjih urah naravnost od ust pritrgali, da bi delili skromno hrano z našo junaško vojsko.
Zato so si vsi sindikati delavcev In nameščencev ter vsa udruženja in vse organizacije celotnega okraja Idrija—Cerkno v dobi tromesečnega tekmovanja zadali kot prvenstveno nalogo, vsaj delno pozidati gospodarska in stanovanjska poslopja tem, v tej naši težki borbi nad vse požrtvovalnim Vojskarjem. Vsa, skrb nadaljnega tromesečnega tekmovanja bode zato posvečena pozidavi te nad vse prijazne gorske vasice, kjer je našlo zatočišče in prijazne besede ter postrežbo na tisoče in tisoče naših partizanov.
Pričakuje se od vsega ljudstva celotnega okraja Idrija—Cerkno, da ho v izvršitev lega načrta priskočilo na pomoč bodisi v materijalu bodisi v prostovoljnih prispevkih.
V tej nalogi naj nas preveva v duši iskrena ■ ljubezen do bližnjega, ki mu je treba pomagati.
I peska se bodo cene cementnim strešnikom znižale za 20% v korist pogorelcem.
_ Pogozdovali la dela na Uošketu so dokončana. Izvršila so se iz proračuna za .javna dela. \ šota. ki se je v ta. namen upora, bila, znaša cca 60 milijonov lir.
Krediti za javna dela so namenjeni splošno koristnim delom za skupnost to ad druge pokrajine. Zato tudi ni vseeno,- kaj se
kem stanju, so pokazali neverjetno veselje, 1 dela in kako. s takimi krediti se mora ta k0.s° 2Pet zasijali svoje, pašnike.	: ko umno gospodariti, da ima skupnost, v
socialne bede in na postopnem dviganju življenjske ravni prebivalstva. Za tako delovanje so ustvarjeni posebni državna organi. Vendar pa v moderni demokraciji država ni nekaj izven in iznad državljanov, ampak je skupnost državljanov, ki po svojih ljudskih odborih upravljajo državo, torej tudi panogo socialne politike.
Prav pri reševanju nalog socialne politike, se morajo z ene strani za, to ustvarjeni organi državne uprave nasloniti čimbolj na ljudstvo samo in njegove organizacije, z druge strani pa mora ljudstvo samo in njegove organizacije čim bolj tesno sodelovati z organi državne uprave, kajti le na ta način je možno uspešno reševati mnogotere socialne probleme. Ljudstvo mora potom svojih organizacij v vsakem oziru podpirati in seveda tudi kontrolirati delo držav-,	, nih organov. Socialna politika mora na
prid interesirancev Toda žal je on edin- i podlagi tega medsebojnega sodelovanja Jr-
Množične organizacije in socialno skrbstvo
Socialna politika je zavestno delovanje i n. pr. AMJK. ki z m	•„ obdela
države na odpravljanju vzrokov in pojavov polje in na. ta način pomaga vdovi in ko'-
proti ostalima dvema delegatoma, ki zagovarjata popolnoma nasprotno stališče.
On je delavec in mi smo prepričani, da ne bo nikdar izdal delavskih interesov.
Sedaj ko vemo da je tov. Ferjančič sam proti dvema, moramo mi delavci dokazati našo solidarnost. Na nas je ležeče, da se bo vprašanje Delavskih zadrug pravilno rešilo, tako kot to zahtevajo naši lastni in teresi. Delavske zadruge morajo biti naše. morajo biti delavske !
Obnova v Čezsoči
Obnovitvena dela v Čezsoči napredujejo povoljno, kljub nekim malim težavam in nesporazumom. V tem času se obnavlja prvih 20 hiš. kot je bilo določeno že v li-
žavnih organov in ljudstva postati obče-I.judska stvar ter ne sme biti več neka uradna, od zgoraj narekovana zadeva.
Posebno važno je sodelovanje ljudskih množic pri reševanju socialnih problemov pri nas. Upoštevati moramo namreč da
lektivu.
Podoben je slučaj z udarniškim obnovitvenim delam po naših porušenih vaseh, kajti tudi to delo spada, čeprav je tehnične narave, v široki okvir socialne politike. Zavezniška vojaška uprava se za obnovo našega podeželja ne biiga, naši ljudski odbori pa nimajo oblasti, da bi jo mogli vršiti. Ker pa je obnova v interesu ne. le prizadetih, ampak tudi skupnosti, se je lotijo naše množične organizacije.
Mnogo je slučajev, ko siromašne porodnice predčasno vstanejo iz otroške postelje, zaradi preobilice gospodinjskega dela in pomanjkanja delovne pomoči. Š tem pa. so izpostavljene resni nevarnosti da si za vedno uničijo zdravje, kar je v škodo ne le rodbine same, marveč tudi skupnosti, V takih primerih bo morala n. pr. AS1ŽZ poskrbeti za delovno pomoč da bo porodnica v miru okrevala. ASIŽZ naj bi tudi zbiral za siromašne porodnice priboljške v hrani.
Posebno poglavje v socialnem skrbstvu je vprašanje sirot. Dolžnost države jev da se sirote spravijo v sirotišča, odnosno o-troške in mladinske domove. Povdarili pa
interesu katere se dela, največje koristi.
Ker se je pogozdovanje izvršilo iz kreditov za javna dela. je umestno, da ugotovimo uspeh teh del.
Pogozdovanje Bošketa ni uspelo. Dela se niso. izvršila pravočasno, a malomarnost ali pa nesposobnost nadzorstva, pod katerim so so rh-Ca vršila ie bilo krivo, dn ni bilo uspeha. Vsekakor bi. moralo biti vodstvo StrKRdvno in vpošlevati bi moralo vse momente.
Z deli niso pričeli pravočasno in tudi u-poraba potrebnih sadik ni bila strokovno izvršena.. Začetno pogozdovanje,, ki se je izvršilo, k o je bila zemlja vsaj Si- deloma primerno sveža in pri katerem so uporabili sadike jz drevesnice v Bazovici, je uspelo vsaj 40%.
Kasnejša dela pa so popolnoma neuspela, ker so se izvršila prekasno in ker so se uporabile take vrste sadik iz italijanskih drevesnic, ki niso prikladne za tukajšnje podnebne prilike. Neuspeh tega delit je po-polen in znaša 9(1 do 100%.
Kredit se je jako slabo uporabi! in nerazsodno Izčrpal. Koristi pa so črpala v glavnem le podjetja, k) so dela nestrokovno vodila.
Jako poučna je- primerjava s pogozdovanjem, ki se je izvršilo na deželi s. strokovno usposobljenimi silami, z domačimi sadikami in po nasvetih odseka za gozdarstvo pri ILNOO-u. Ta dela šo uspela od 80-do 100%.
Tudi primerjava stroškov je zelo zanimiva. Celokupni stroški del pri. pogozdovanju na deželi znašajo povprečno 10 lir po sadiki. V tej svoti je zapopadeno kopanje jam. sajenje in zalivanje. V Trstu na Boškem pa je samo kopanje jam stalo 24 lir.
Upamo, da bo tak nestrokoven in lahkomiseln način dela v bodoče onemogočen in preprečen, ker le na ta način se lahko uspešno zaščitijo koristi skun.psti, kateri so krediti za javna dela in za, splošne potrebe odmerjeni izdatki, namenjeni.
7 Posebne delovne ekipe se bodo formirale v Idriji za obnovo vasi Vojsko.
8.	ZM.IK ho organizirala skupine po 30 tovarišev ali tovarišic, ki se i:odo menjavale ob mesecu; tem skupinam bo dana možnost udejstvovanja pri političnih in strokovnih predavanjih
9.	AFŽ bo sodelovala pri delu, higijeni ter po ekipnih kuhinjah.
10.	Izvedla se bo nabiralna akcija za
ekipno kuhinjo, ki bo postavljena na mestu dela.	• •
It. Vsi stroški delavnic, ki niso nujni, gredo v fond za obnovo.
12.	Vsi delavci in nameščenci bodo napravili v tromesečnem lekmovanju po 9 dni prostovoljnega dela.
13.	Politični delavci bodo izvedli v okraju 70 sestankov za politično vzgojo ljudstva ter 200 ur izven službe v okviru gospodarske statistike v pomoč Kraj. NOO.
14.	Postavljale in izboljšale se bodo delovno norme.,
15.	Vse organizacije bodo sodelovale za pravočasno izvedbo žetve, poletne setve, košnje ter tudi pri košnji opuščenih travnikov.
16.	Za temeljito izkoriščanje sadnega pridelka se bodo zgradile 4 sušilnice, obenem se bodo izkoristili vsi odpadki za žganjekuho.
17.	Očistil se bo pašnik na Poreznu.
18.	Izvedel se bo teden za obnovo.
19.	Prosveta in šolstvo bodo izvedle razne priredilve v prid fondu za obnovo.
20.	V okviru zadruge in gospodarskega odseka se obnovi mlin; s tem se bo dvignila storilnost nilenja zna ža 20%.
Okraj Idrija—Cerkno napoveduje tekmovali ie okraju Vipava.
V vsej tekmovalni dobi hočejo predvsem čimprej pozidati od fašizma in hitlcrjzma porušeno vas Vojsko, kjer je bila zibelka partizanstva in kjer se je tudi rodil IX. korpus Na dan sv Akacija. 22. junija, poteče tri leta, odkar je bila ta gorska vasica od sašist.ičnih banditov skoro popolnoma požgana in uničena. V zgodnjih jutranjih urah se je istega dne razlila širom Čekovnika in Vojskega tolpa podivjanih fašistov, ki so začeli nič hudega sluteče mirno prebivalstvo na vso moč terorizirati ter rnnati njih imetje in živino. Odpeljali so 130 glav živine, a to še ni bilo zadosti.
Rudniški kovna za našega krnela
Zelo pohvale vredno nalogo z namenom boljše povezave z našimi kmetovalci, da se jim izboljša njih poljedelsko orodje, so si nadeli rudniški kovači na ta način, da v prostih urah brezplačno popravljajo našim kmetovalcem razno kmečko orodje, kakor motike, rovnice, krampe, pluge in vozove.
Z zadovoljnimi obrazi so se vračali naši kmetovalci ob takih prilikah iz kovačnice, kjer so jim brezplačno popravili orodje. Na na la način je bilo letošnjo pomlad deio precej olajšano. V roku 1,93. ur so kovači popravili 63 različnih komadov poljskega orodja
_ Ako bomo medsebojno sodelovali pn naši obnovi, potem bomo povezani z našim kmetovalcem premagali vse težave, ki se cesto pojavijo. To je pot, ki nas najhitreje vodi do popolne gospodarske neodvisnosti Tudi kmetovalci, posebno oni iz požganih’ vasi. paslužite se delavnic, kjer so vam naši zavedni in delovni kovači vedno pripravljeni popraviti vse orodje.
Skoraj vse osobje državnega tajništva socialistične stranke in španske konfederacije deia je aretirala Francova policija, kot. poroča Reuter iz Madrida
Poročilo cestne baze v Idriji
Zaradi vremenskih neprilik se niso mogle razvrstiti pri udarniškem delu »Tedna za ceste« vse organizacije, pač pa so dokazale. da hočejo nadaljevati z delom tudi v prihodnjem tednu
Od dne 12. do vključno 19. maja so razne organizacije napravile sledeče delo: na federalni cesti XI reda Col-Godovič, je bilo izvršenih s člani SIAU-ja delovnih ur 40, v katerih je bilo naloženega in razpeljanega 5 m3 gramoza in odstranjeno raznega materiala 10 m3.
Z vprežno živino se je napravilo 12 udarniških ur.
borbd vršiti tudi konkretne upravne naloge, katerih ena je tudi socialno skrbstvo, to je skrb za vse one ki so pomoči in podpore v kakršnikoli obliki potrebni. Ker ni citaci.jskih pogojih. Dela izvaja slovensko j v - naših razmerah nekega organa ki bi to
delo vršil, morajo prav množične organizacije. ki so v tesnem stiku z ljudstvom m ki tako najbolj poznajo njegove potrebe, na lastno iniciiativo podvzeti vse tisto ukrepe ki se jim zdijo v poedinih slučajih primerni
n'f vod;ia|-aai.-:nZninka- rja5ka:T'aVa,^°h jsmo žc' da 8(1 tukajšnja uprava za socialno
da se za ttatfelri tisoč^^^ih | KHirofi JzS Se Vlfni^To pričakovati ilf jih^rajurSa^iihori^rodT ' "-810	*° ob:ltoježi domov' Prenapol-
Na ta način pade skrb' zanje na nnše^ud i IlitTh^ opremi trnovih ^kunioM8 n'^ š so že- rlobili P°vabi,a za licitacijo, ki se bo gramoza. Pri delu se je najbolj odlikovala ske oblasti, v prvi vrsti seveda na naše ; in	' ‘ vj!ui°e ne more
množične organizacije, na ljudstvo samo.
°fanizacij« mo,'i,io t°re. upravnih organov, morajo priskočiti v po se danes, kot za časa narodno osvobodilne moč množične nro-ena.,2:.
Žene (AFŽ) so napravile skupno prostovoljnih ur 108, medtem' ko je mladina (ZSM) napravila 98 ur.
Poverjeno jim je bilo čiščenje cestnega, jarka in okopavanje cestnih robov v dolžini 2.220 m, poleg tega so posuli 17 m3 gramoza na dolžini 500 m ceste. Delo je bilo izvršeno na državni cesti št. 11 Idrija—Zelin in na fed. cesti II. reda Marof—Žiri
Tudi pionirji so se udeležili imenovanih de! in so napravili 74 prostovoljnih udarniških ur.
Na državni cesti št. U, jn sicer na km 46—45, je cestna baza v Idriji pričela s jiopi avljanjem cestišča, kjer se je razširila
.. .	>■" ne sme zapustiti teh •lajmlajših žrtev
liudstvo samo. vojne. Ker ni v tem pogledu pomoči od
podjetje ing. Sosič-a z Opčin pri Trstu ki je dobilo licitacijo kot najpovoljnejši ponudnik dne 17 maja 1946 Po pogojih licitacijo se vsi položaji spravljajo v prejšnje stanje, z malimi iz-boljški kar bi sicer bilo želeti, bodisi s
strani ljudstva samega, kakor tudi ijud- Samoiniciativa pri reševanju
skih oblasti.	«	.	.	1
Vas so porušili Nemci z zračnim napa-	KOnKrCtnin fialOg
dom 1943. leta s pomočjo zažigalnih bomb.	Velja naj torej načelo, da morajo v naših
Zato so ostali od hiš le goli zidovi. Okoli sedanjih razmerah množične organizacije 50% vseh poslopii je bilo porušenih.	samoiniciativno vršiti socialno zaščito v
Deln so se pričela prve dni junija in , svojem okviru. Nemogoče pa je postaviti redno napredujejo posebno pa je treba po- I	pmvilo. kako naj pri
udariti pomoč domačinov Ljudstvo je z deli zadovoljno in gre pod jetnikom v vsakem pogledu na roko Rok j za dovrsitev del je 3 mesece ter izgleda. J da bodo dela v tem roku tudi dokončana, če ne bodo nastale nepredvidene ovire Največja težava ie v nabavki gradbenega lesa. posebno dolgih tramov za strešne konstrukcije.
Strešniki bodo napravljeni na
i temu postopajo Način tega delovanja mno-i žičnih organizacij na področju i socialne za-| ščite bo postal bolj jasen, če navedemo ne-
moč množične organizacije, ki naj delajo na to, da se sirote, ki jih ni mogoče spravili v kak dom, da v oskrbo družinam, za katere se ve, da bodo za sirote skrbele kot za lastnega otroka. Dolžnost množičnih u-ganizacij pn s tem ni končana. Skrbeti morajo še naprej, da se s siroto pravilno postopa in da se jo lepo vzgaja.
Se na drugem področju bi delo množičnih organizacij bilo zelo koristno in pravzaprav j
Na federalni cesti TI. reda Črni Vrh	... __ ...______
AlftllAVJI KAmna	i	Koaevnik. so napravili člani SIAU-ja	110	j cesta na	skupni dolžini 1200 m Troha je
VIfIHrwtl 11IVIIIIIU	j	prostovoljnih delovnih ur	j	bilo napeljati kamenja ter utrditi cestišče
Razpisana je licitacija za obnovo	druge-	i	Očistili so 2 km cestnega	jarka ter	pri-	j ® ce''!ul'ui.	Vd*-,frier^- A’a udarniško delo so
ga kompleksa 20 hiš v Komnu.	Podjetniki	j	pravili in razpeljali na lice	mesta 18	m3	j f6, oma i	tudi naši rudarji, ki so v pre-
■l,!!™ tednu »»Povili skupno 360 prosto-
vas Trebče pri Črnem vrhu Tudi S. F. Idrija , se je odzvala delu na cestah.
vršila 15. t. m Deset dni po licitaciji se mora pričeti z delom, ki mora biti obav-Ijeno v\roku 90 dni.
w
Žene nočejo zaostajati
Tudi žene iz Idrije ne bomo stale ob I 1. Izvedle bomo nabiralno akcijo za živež, strani pri Titovem tekmovanju. Prav tako da bomo preskrbele našo mladinsko delov-
kot so se žene in mladina izkazali v času
edino uspešno in sicer na področju tako- j Prvomajskega tekmovanja, ravno tako bo-žra.nih socialnih bolezni, kot so alkom ,i-zem. prostitucija, spolne bolezni. Teh po javov upravni ukrepi ne m e rejo odpravit-Te socialne bolezni so posledica krivičnega m užabnega reda ter jih je seveda • m tgooe odpraviti edinole z odpravo tega reda. Vendar pa jih je treba že sedaj pobijati. Naj bolj se bo pri tem obnesla množična akcija Množične organizacije naj v svojem okviru načnejo ta problem in ga skušajo čim najboljše rešiti. Vodi naj jih pri tem zavest, da so. ti pojavi škodljivi skupnosti
no brigado z živili. Vsaka družina se je obvezala, da bo najmanj 2 kg živil.
2.	Imele bomo- vsak teden študijski sestanek da se bomo politično izgradile.
3.	Opravile bomo prostovoljno delo pri čiščenju opeke, da. jo ne bo primanjkovalo.
4.	Ustanovile smo pevski zbor iz samih
sta iz cementa Napravljena je bila prva
Na podeželju je mnogo vdov ki imajo ! nekaj polja Otroci so večinoma majhni,
| *ena Pa ni za težko- delo. Denarja tudi nima, da bi delavce najela. Nevarnost je to-i rej, da bo polje ostalo neobdelano kar je
jv škodo ne lo vdove same. ampak tudi i slučaj takoj proučijo in po svojih močeh licu me- skupnosti, ki bo morala, če. ostane polje neobdelano, jiodpirati vdovo in njeno d ru-
do naše žene in mladina šle skupno in na črtno na delo. Po vseh rajonih v našem mestu so se vršili sestanki, da smo napravili tekmovalni načrt, kako bi najuspešneje gradili vas Vojsko, ki je bila v času osvobodilne vojske najbolj prizadeta Kakor so j članic AFŽ, ki šteje 16 članic Ravno tako nam priskočili v času borbe prebivalci vas* i smo ustanovile novo igralsko skupino ki Vojsko na pomoč ravno tako bomo sedaj bo imela več prireditev v prid naši obnovi, rni priskočili požrtvovalno na pomoč njim !	5. Hodile bomo na prostovoljno delo na
Treba je ponovno zgraditi, kar je okupator kmete. Pomagale bomo našim kmečkim to-uničil Da bomo pa naše delo uspešno do- varišem pri pletvi, košnji, žetvi in mlatvi, hi a z - vr®dk moramo dobro poznati naloge in po- j ker samo tako bodo. vsi pridelki pravočasno drage strani (udi, da so tisti, ki so zabredli *trpbp na^8a dela in iti načrtno na delo. j spravljeni v tak položaj, v mnogo ako ne v večini ■ Tekmovalni načrt ki smo ga napravile J	^apovedale smp^ boj vsem ral im
slučajev žrtve socialnih razmer.	ie sledeč-	•	8	1	j reakcijonarjem, ki se danes ovirajo nase
'	’	I delo na vseh koncih in krajih in ki jim
I dvig našega gospodarstva' in dvig delovne* 1 ga človeka ni pri srcu A me bomo pokaza-
slučaiev žrtve socialnih razmer.
So tudi nujni nepredvideni slučaji, ko j član skupnosti nenadoma pride v tak položaj. da je potreben pomoči, a se nima na
Povdaritj pa moramo pri tem da kaže koga obrniti. Množične organizacije naj j naše ljudstvo tudi sedaj isto požrtvovalnost
kot za časa narodno osvobodilne borbe in
delavnica za strešnike v porušeni hiši. kjer žino skozj |et0 v-.-,,., nop,eba v tem proizvajajo okoli 1000 Strešnikov dnevno, slučaiu porno--. Z upravnimi ukroni hi nc
pomagajo.
Vzeti so tu le nekateri primeri množične oblike dela na področju socialne zaščite. Toda. tudi v vseh drugih primerih
da so naše množične organizacije pridno na delu tudj1 v pogledu soc. skrbstva. Današnje težke razmere pa zahtevajo, da se to delo še pospeši in poglobi, da očuvamo
le vsem tem«elementom, s kakšnim zanosom bomo šlo na deio. če je to treba za Tita — za našo novo Jugoslavijo. Da bomo res uspešno tekmovale, smo si rajoni napovedali medsebojno tekmovanje.
voljnih ur.
Žene rajona Cegovnica so napravile 48 prostovoljnih ur.
Okrajna. \Z je sodelovala z (Idrija) 40. urami.
Kraj NZ Godovič! s 24. urami, mladina SIAU Godoviči 24. urami.
Poleg delavcev je rudnik v Idriji prispeva! tudi vprežno živino. Trije vozniki, ki so razpeljevaii gramoz, so dali skupno 24 ur.
Cestarji Cestne baze v Idriji pa so napravili v tem tednu 196 ur. voznik cestne baze pa 29 ur.	i
Srojniki pri valjarju so naredili 22 ur, 1 skupno 1249 ur.
Udarniki na državni cesti št. 11 so t} delu posuli na km 46—45 420 m3 debelega gramoza naložili in razpeljali iz kamnoloma 4? m3 kamenja in peska
Delo Okraja Tolmin za ceste Zavedajoč se pomena »Udarniškega tedna za ceste«, se je prebivalstvo okra'in Tolmin množično odzvalo prostovoljnemu delu na cesfnn.
V okvira organizacije OF se je napravilo prostovoljnih ur dela 541.
3. brigada iz Tolmina je napravila 240	ur.
Mladina (ZSM)	oo>
žene (AFŽ)	Io3	nr
Razne sindikalne podrunžice	78	ur
Prispevali so tudi vozniki avtopod-ietjn z enim avtomobilom	j jg ur
Cestarji sami pa so napravili	159	lr
Skupno 1471 ur. Pri tem delu se je očistilo na raznih ce-I stati, državnih in federalnih cestnega jar-
in krušno peč.
Vsaka hiša bo dobila tudi svoj štedilnik 1 mogli ničesar doseči Ni 'Mure poti, kot da j pride pomoč množičnih - organizacij.- pri iz- ! naš rod zdav in močan vidno pokažemo !
t priskočijo v pomoč množične organizacije, j vajanju soc. skrbstva več ali manj v poštev, j svetu svojo življenjsko sposobnost.	1
Desanka ka v skuPni dolžini 3250 m, razpeljalo
; O' 1 • vv-v r~\.. Tv* T-va d mzl 1 1 1 /-\ .	.    _
Odgovorni, urednik: Albin Zabric
[ gramoza 77 m3, odpeljalo raznega neupo-j robnega materiala Si m3, posulo se je z 1 gramozom cesto v dolžini 1.000 km.