123 številka, Ljubljana, v sredo 1. junija 1904. XXXVII. leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeye in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 26 Kf za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem ns dom za vse leto 24 K, za po! leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse loto 22 K, z« pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 lt. — Za tuje [dežele toliko -reč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSi^jatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petarostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,.Co $e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih alicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon j|t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon žt. 85. Zaradi praznika izide prihodnji list v petek, 3. junija 1904. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na iovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, trosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pobijanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" -sija za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse lelo. . K 22-— j Četrt leta . K 550 Po! leta . . „ II"— j En mesec . „ 1-QO Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25- j Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 13 — I En mesec . „ 230 š££* Naroča se lahko z vsakim dnevom a ikratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ž3T Ust se ustavlja 10. dan po potekli narod *>.!nl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. UptfMišfre „S!c»enskega iiarufla". Zapravljeni milijoni. Okroglo 400 milijonov zahteva vojno ministrstvo za napravo novih topov, torpedovk in drugih takih reči. Vedelo se je že naprej, da dovoli delegacija tudi take kolosalne svote in kdor čita, kako so se klerikalci, zastopniki kmetskega ljudstva v včerajšnji seji avstrijske delegacije zavzemali za te izdatke, ta ve, da bo družba peerjev, veleposestnikov in klerikalcev z navdušenjem dovolila vse te izdatke. Žalostno pri tem je, da se nihče ne zmeni, kako lahkomiselno ravna vojno ministrstvo z ljudskim imetjem. Za to je prišel v javnost klasičen slučaj, ki je vreden, da se pribije. Leta 1902. je delegacija dovolila veliko svoto za napravo novih topov. K tem spadajo seveda tudi „Protzeu in municijski vozovi in ministrstvo je hitelo pripraviti dotične načrte. Pri teh vozovih se seveda ne gre za nikake kompozicijske skrivnosti ; izdela jih J lahko vsak kovač, če ima potrebne priprave. Najpriprostejše bi bilo, da se je oddaja teh del razpisala. Ali tako praktično in priprosto ni hotelo postopati naša vojna uprava. Pozvala je le pet ali šest tovarn, ki so deležne posebne protekcije, da stavijo svoje po-| nudbe. Čim so te tovarne videle, da j hoče vojno ministrstvo samo z njimi j obravnavati, so se hitro kartelirale in j zahtevale za vsako „Protze" in za vsak j municijski voz 5400 K, natančno 3 00% I več, nego bi jih delo samo veljalo. To I se je videlo pretirano celo vojni upravi, j kateri se sicer ljudski denar nikdar ne smili. Ukazala je, da se v arzenalu napravi ena „Protzeu in en municijski voz, da se spozna, koliko bi tako delo veljalo. V arzenalu pa seveda nimajo tacih specijalnih strojev, kakor v tovarnah, ki se bavijo s takimi deli, in zato so vse potrebščine pripravili z roko. Postopali so tako, kakor urar, ki bi hotel sestaviti uro za izgled in bi vsako kolesce sam napravil. Ali je čuda, da so našli, da tak voz velja 3000 K. Fcm. Kropatschek in njegovi po-I močniki so mislili, da store kaj kdo ! ve kako pametnega, Če oddajo ta dela J po omenjeni ceni. Obrnili so se do S različnih tovarn (Marky, Bromowsky & j Schulz, Kroi, Teich itd.) in jih vprašali, če so pripravljene izdelovati „Protze" in municijske vozove po 3000 kron komad. Seveda so se tovarne z obema rokama poprijele te ponudbe, saj so njih inženirji na prvi pogled i spoznali, da napravijo izvrstno kupčijo, i Rečene firme so torej dobile omenjeno delo. Nekatere izdelujejo naročbe same, nekatere pa so delo naprej oddale, v subakord, manjšim tovarnam, kakor so Urban v Florisdorfu, Sperber, Franki & sinovi itd. Plačale pa bodo za ta dela za 1 2 0°/0 manj> nego bodo dobile od vojnega ministrstva. Samu za to, da so delo prevzele in naprej oddale, zaslužile so te firme 120%> izdelovalci sami pa bodo imeli še vedno svoj lep dobiček. Vojno ministrstvo I plačuje torej ta dela za polovico pre- drago. Lahko bi bilo dobilo te vozove po 1500 kron, plačuje jih pa po 3000 kron. Vsega skupaj se bo na ta način po nepotrebnem zapravilo več milijonov ljudskega denarja. Ta slučaj priča, kako površno — da ne rabimo hujega izraza — se postopa v vojnem ministrstvu. Ali v delegaciji se za to ni nihče zmenil, ker tam sploh ni nikogar, ki bi resno in iz prepričanja nasprotoval zahtevam j vojnega ministrstva. Tudi tisti, ki gla-I s nje jo proti tem zahtevam, store to le j iz opozicije proti vladi kot taki, in pa ! zaradi volilcev. Tudi dr. ŠusteršiČ gla-[ saje z opozicijo, ker ve, da bodo drugi \ klerikalci glasovali za vse zahteve voj-1 nega ministrstva. Tudi dr. Šusteršič gla-[ suje proti tem zahtevam le iz političnih j nagibov in zaradi volilcev, sicer pa je, ! kakor je sam izjavil, prepričan, da • so zahteve vojnega ministrstva uteme-j ljene in opravičene. j i Vojna na Daljnem Vztoku. I Poročilo generala Oka o boju pri Kinčovu. O boju pri KinČGVu poroča general Okd še tsle podrobnosti: Okopi so bili z vsemi modernimi napravami zavarovani. Rusi so imeli 70 topov in 8 topov na ^troj, napravili so jarke-, pod kope in rov--. Naši topovi so se nd ^s* mogoče načine trudili, da bi uničili sovražne uiHbe, da bi prouzročili, d--, bi ruske baterije umolknile in da bi bil napad naše pehote zavarovan, toda ruska pehota je svoje mjčne pozicije, ka terim se je bilo le težko približati, branila z izvanredno trdovratnostjo. Šele ob petih popoldne se je naši pehoti posrečilo, ss nenadnim naskokom prodreti na enem mesta rusko bojno vrsto. Naša tretja divizija je prodrla tako daleč naprej, da jo je sovražnik popolnoma obkolil. Rusi so vsled tega poslali na naše levo krilo več pehotnih oddelkov, dooim ste istočasno dve bateriji od Nankvanlinga sem napadli našo tretjo I Na Telovo. Spisal Borisov. Tako prijetno in milo so peli zvonovi v visokih linah, kot bi hoteli na novo zbuditi v vseh srcih pozabljena in zatrta čuvstva, prav kakor da bi hoteli ubrani akordi prodreti v globino človeškega srca in tam zbuditi novo vestlje, no70 srečo. Visoki, počinjeni robovi streh so se lesketali v tisočerih solnČnih žarkih in metali slab lesket na množico, ki se je prerivala po ozkem tratoarju semintja. Po cesti pa se je pomikala procesija. Neštevilno parov je stopalo enakomerno po široki cesti in na ve* čini obrazov se je bral ponos, samozavest in ošabnoat. Vse je bilo praznično; obleka kretanje in obraz. Pfav sprtdaj je šla irladina, vsa v krasoti in v največjem sijaju, v prvi vrsti seveda nežni spol. Po oknih je gorelo nebroj BveČ in svetilk, ki ■o se še komaj videle izza cvetja. Za cvetjem in lučeami za polno ra-oovednih obrazov, večinoma golih in miadih . . . Za vrsto pa je neprenehoma cingljal neprijetni petoro-zvonec. Za njim je pomikal svoje težko telo duhovnik, nesočNajsvetejše. Curkoma mu je lil pot po čelu in obriti bradi, dasiravno so nesli nad njim nebo, da ga je branilo pred vročimi žarki. Med onimi, ki so gledali raz okna pisan izprevod je bila tudi ona. Mati ji je prinesla stol k oknu in podložila blazino, da je lahko sedela. Kako prijetno ji je del ta sveži zrak, ki ga je dihala jutranja sapa, prinašajoča z ulice duh kadila . . . Jetnik, ki je prost ječe, zavrisne, da bi ga čulo pol sveta in tudi ona jo čutila, da ji je to neizrečeno prijetno delo. Sedela je pri odprtem oknu in gledala na pisano množico pod seboj. Glava se je dotikala glave in ni bilo moči razločiti kake osebe. Vendar se ji je dozdevalo, da je vt-čina obrazov obrnjena proti oknom. To jo je dirnilo. Odmaknila se je stran, da hi jo kdo ne videl. In gledalaje nižje med rožami, da se ni razločil njen obraz. A kaj? Kadar je Bpet pogledala, uprlo se je nebroj oči vanjo. In bile so te oči nekaj strašnega, ki so jo vznemirjale. Iz teh pogledov se je bralo samo pomilovanje in očitanje obenem. Tako se ji je dozdevalo. In spomnila se je na nekaj v svojem življenju, spomnila se je na neke obraze iz polpretekle debe, ki so jo strašili in ji vlivali strah v dušo. Bilo je pred letom ravno o tem času. Stanovali so v prijaznem predmestju v hiši, ki je bila od drugih popolnoma odločena. Dve sta bili ona in njena prijateljica Dora. Njen oče je bil še v službi in je včasi imel tudi druge gospodične na stanovanju, posebno če je imel dovolj prostora. Dora pa je bila ie stara znanka. Njen oče jo bil včasi v mestu ugleden gospodar, a se je preselil na kmete in v mestu vse prodal. Marija in Dora sta torej stanovali že od mladih nog skupaj in postali najboljši prijateljici. Obiskovali sta skupaj šolo in pri tem tudi druga drugi Kaj pomagali. Dora je bila bolj mirne narave. Njen obraz je bil vsakdanji, kakršne srečujemo, n'e da bi se zmenili zanje, ki gredo mimo nas kot sence, kadar beži oblak pod solncem. Pogledamo in zopet nazaj pogled, videč; da je nekaj, kar se vidi lahko slednji čas. A kdor bi pogledal na: divizijo. Medtem je našim baterijam jelo nedostajati municije, doČim bo Rusi skoro vse svoje topove umaknili. Vsled tega smo se odločili za zadnji velik naskok en masse, dočim so naše baterije streljale neprestano in z vso silo, kolikor jim je bilo mogoče. Pehota tretje divizije je z neverjetnim pogumom naskočila sovražne pozicije, a je strahovito trpela vsled sovražnega ognja in je bila z ogromnimi izgubami odbita, ne da bi se ji bilo posrečilo priti na okope. K ereči so v tem trenotku znova pričele naše vojne ladje streljati na sovražnikovo levo krilo, pri čemer jih je izdatno podpiral 4. topniČarski polk. Naša četrta divizija je nato z velikanskim naporom naskočila rusko levo krilo in z nepopisnim navdu šenjem zavzela one holme, kjer se je nahajal sovražnik. Nato sta tretja in četrta divizija skupno vdrli v ruske utrdbe, hiteli preko mrtvih trupel svojih padlih tovarišev naprej in sovražnika prisilili s samokresi, sabljami in bajoneti, da ss je jaderno spustil v beg. Končno ob 7. uri zvečer je zagledalo zahajajoče solnce — zmagonosno vzhajajoče solnce japonskih zastav na utrdbah, ki stražijo vhod k liaotonškemu polotoku. Rusi so se umaknili v smeri proti Port Arturju. Predno so se umaknili, so še razstrelili skladišče v Tafangšanu v zrak. Bežeče Ruse smo zasledovali, naša artilerija pa je streljala nanje. Naša armada je nato navdu šeno jela popevati bojne pesmi in se vlegla, ponosna na dokončano delo, na bojišču k počitku. Rusi so imeli eno divizijo z ar-tilerijo, katera je razpolagala s težkimi in lahkimi topovi. Rusov je na bojišču obležalo nad 500 Rusko poročilo. Neki ruski štabni častnik, kateremu se je posrečilo se ukrasti preko japonskega tabora in ki je z važnimi poročili generala Steslja na Kuropatkina prišel v TašiČavo, po- i roča, kakor javlja »Daily Maši«, da sprva Japonci niso na noben način mogii zavzeti Kinčova, dasi so ga že več dni z vso silo naskakovali. Šele ko so pri Picevu znova izkrcali več vojaštva in topov in s temi prišli pred Kinčov, ao postale ru?&e pozicije ne vzdržljive Rusi so se v pol nem redu umaknili na druge svoje utrdbe in prepustili Talienvan in Daljni, da ga zavzemo Japonci. General Steselj se je z vlakom pripekal z oddelkom portarturške posadke generalu Foku n« pomoč-Tako ojačena Fokova armada se je nato dolgo z največjo trdovratnostjo branila. Obrambne naprave severno od Port Arcurja so popolnoma dogotovljene, zasedene z zadostnim številom vojaštva in močno armirane. Rusi so prepričani, da je izključeno, da bi Japonci mogli zavzeti Port Artur, ako ne zbero pred trdnjavo najmanj 150000 mož. Vojne operacije v Mandžuriji, Po poročilih iz Londona je general Kuropatkin, kakor se od več strani z vso gotovostjo zatrjuje, prešel v ofenzivo ter prodira proti jugu, da bi Port Artur rešil japonskega obleganja. General Ku-roki pa se je napotil proti severu in je pri FengvaoČengu baje že porazil 2000 kozakov. Japonska armada se je že pred nekaj časa pomaknila v Kuantiansian in prodira sedaj proti severozapadu to je v smeri proti Mukdenu. Spopad z rusko konjenico Be je dogodil pri Ajcangu, 20 km zapadno od Kuantiansian«. Kuropatkin pričakuje sedaj Japonca pri Saj-mac, prilično deset milj dalje proti severu. Vest, da je Kuropatkin odkorakal proti jugu, se v Londonu živahno komentira. PonajveČ se sklepa,* da se je Kuropatkin odločil k temu koraku proti svoji volji, da je bil vsled ukaza od zgoraj prisiljen, poskusiti rešitev Port Arturja, dasi lahko postane ta korak zanj usode- tančneje v te mehke poteze njenega obraza, bi dobil drugačno mnenje o njeni krasoti. Kot izklesane polne prsi, morda še nedotaknene, bi navdušile umetniki — in bila bi mu lahko model. Lepi kostanjevi lasje, ki so ji včasih v skriti vrtni lopici malomarno viseli ob prsih, ali po hrbtu, bi morda navdušili poeta, da bi zložil nanje celo odo. Drugačna pa je bila Marija. Razposajenost se ji je brala iz vsakega smehljaja in koraka. Navajena brezskrbnega življenja. Doma pri stariših ji ni nikdar niti najmanjša skrb vznemirjala duše. V onih dveh jamicah poleg ustnic, ki jih Kette tako lepo opeva, tičal je Mariji vedno ameb, oni zvonki glasek, ki so ga poslušali ljudje, prihajajoči mimo vrta, kjer sta hodili včasih na večer Marija in Dora. Prigodi se pa, da pride v samotno hišo, kjer so stanovali Marijini stariši, nova družina. Z družino je prišel tudi mladenič, visokošoieo. Klicali so ga Vinka, a priimka ni imel takega, kot uradniška družina. Pravili so, da ga je vzel ta uradnik k sebi, ker je bil ubog siromak brez starišev, ki jih je dobro poznal kot poštene ljudi. Vinko je bil vesel in zabaven človek. Spoznal je tudi gospodični Doro in Marijo, s katerima se je večkrat zvečer izprehajal po vrtu. Deklici sta bili veseli mladega družabnika, ker ju je zabaval neprestano. In ni Čuda, da se je lepo oko nedolžne Marije včasih pomudilo pri njegovih brčioab, ki so se prešerno dvigale in vihale ob nosu nakviško. To je njej ugajalo in včasih se je nenadoma zasmejala. Obenem pa jo je nekaj izpreleteio, nekaj čudnega, česar Še ni čutila v življenju in ki bi tudi ne mogla nikomur povedati Dozdevalo se ji je, da se je polašča nekaj takega kot junakov in junakinj onih nemških romanov, ki ne vedo drugega opisovati, kot »ljube zen dveh ljub«čih se src«. Včasih sta govorila z Vinkotom o vsemogočih stvareh, posebno ko sta bila sama. Tako kot on ni zanjo znal govoriti nikdo na svetu. Poslušala bi ga cele dni in mu neprestano zrla v lepe, bistre oči. Kadar je govoril o ljubezni, kaker jo opevajo slavni pesniki, žarelo mu je lioe in oko je opiral nanjo, da se je bala tega pogleda--- Bilo je o svetem Telesu. Marija in Dora sta ili za procesijo. Obe ste poln, zlaBti ako Se cima na razpolago dovolj vojaštva. Da se je pa Kuroki jel pomikati proti Mukdenu, se razlaga s tem, da je zvedel o Kuropatkinovem načrtu in da hoče sedaj Ruse napasti za hrbtom. »Express« poroča iz čifua, da je Kuropatkinu sam car Nikolaj Ukazal, da mora stopiti v ofenzivo. Kuropatkin pa se ni odločil k temu koraku zaradi Port Arturja, marveč, ker se je prepričal, da je že zadnji Čas, da se reši ugled ruskega orožja. Sicer je pa Kuropatkin tudi prisiljen, da se odloči za ofenzivo, ker je drugače v nevarnosti, da ga Japonci od vseh sirani obkolijo. V Cifu se splošno pričakuje, da se bo že v nekaj dneh vnela velika bitka. Izpred Port Arturja. »Daily Chronicle« javlja, da je vojna uprava v Tokiju odločila, da se ima redno obleganje Port Arturja pričeti sredi meseca junija. Izdan je ukaz, da se mora trdnjava napasti istočasno z morske in kopne strani in zavzeti tekom enega tedna ne gtede na žrtve. Poročevalci raznih listov so dobili obvestilo, naj se pripravijo, da odpotujejo 10. junija pred Port Artur. Kakor v kitajsko-japonski vojni, bode tudi to pot Port Artur najprvo naskočila 1. divizija. Po poročilih iz Tokija je admiral Togo v ponedeljek zjutraj poslal pred Port Artur 4 topničarke, 3 tbr-pedne uničevalke in 2 torpedovki z naloge, da se pouče o položaju v portarturški trdnjavi. Ruske obrežne baterije so na japonsko eskadro takoj jele strahovito streljati, da se je morala,,takoj umakniti. Topničarko štev. 3 je zadela ruska granata in jo močno poškodovala. Ubitih in ranjenih je bilo več Japoncev. Poizvedbe so dognale, da so Rusi na Utrdbi na rtu Liaošanu postavili nov reflektor. Daljni. Rusi so se iz Daljnega umaknili in so preje poskusili mesto raz-dej&ti. Japonske predstraže poročajo, da so razstrelili čez sto poslopij, vsa skladišča, urade in vojašnice. Dvesto železniških vozov je ostalo nepoškodovanih. Pri vhodu v pristanišče so Rusi potopili več parnikov in luko zaprli z minami. Dodatno k tej vesti se poroča iz Tokija, da so Japonci že v nedeljo dne 29. t. m. zasedli Daljni, ne da bi se jim Rusi postavili v bran. Japonci na gorskem prelazu Motieu. Kakor se iz Tokija poroča, so prvi cddelki japonske armade že dospeli do gorskega prehoda Motieu I in ga zasedli brez vsakega odpora cd ruske strani. Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budimpešta, 31. maja. Na dnevnem redu je bil zopet izvenredni kredit za armado. Kot protigovorniki | Lili v snežnobeli obleki, ki je kar jemala pogled na solncu. Mariji je žarelo lice, da je bila podobna samotnemu maku sredi širne ravnine. Vedela je, da jo od te ali one strani opazuje Vinko in da ji bo doma nagajal. Zvečer so bili vsi veaeli. Obe družini sta šli skupaj na izprehod, zvečer pa na veselico. Vinko in Marija sta bila ves čas skupaj. Včasih sta šla ven na prosto, kadar ju ni nihče videl. Na visokem nebu so se utrinjale zvezde in padale, v senci temnega kostanja pa sta stala dva srečna zemljana, uživajoča sladkost, ki ee je ne napije noben bmrtnik, ki nam daje nesmrtnost . . Pri slovesu ji je podal Vinko roko kot navadno in ji voščil lahko noč. Vendar je čutila Marija, da jo je držal tesneje in d»!je časa kot druge večere, dasiravno ao bili danes pričujoči tudi drugi. Rajski d nov prve ljubezni omamili so mlado devojko popolnoma. Včasih sta z Doro govorili o njem in njej se je dozdevalo, da ji je Dora nevoščljiva zaradi njene sreče. To je včasih resnično pokazala. Povpraševala jo je tudi semintja, o njej so se prijavili delegatje F r. IT o f -mann, dr. Strana k y in dr. šu-BterSič, za predlogo pa delegatje dr. Ebenhooh, dr. Duleba, grof Merwelt in baron P ari s h. — Delegat Hofmann je rekel, da je pomanjkanje politične previdnosti, ako se stavijo popolnoma nepričakovano tako strahovito visoke zahteve. Država, ki ima že tako 10 miljard dolga, ne prenese tako hipnega povišanja z ozirom na naraščajoče obrestno breme. Za nove kredite bo moral vsekakor krvaveti davkoplačevalec, to ve vojna uprava, to vesta tudi obe finančni upravi. Zato je cela akcija prikrita, ni odkritosrčna. Opremljenje oborožene sile seveda mora biti v vsaki moderni državi, toda tako velikanskih skokov posebno Avstrija ne prenaša. Vrhu tega pa se vojna uprava skoraj nikoli ne ozira na razne lahko izpolnive želje glede olajšanja vojaške dolžnosti, dopustov itd. Potem je govoril o zveznem razmerju z Nemčijo ter izjavil, ako se naj nadalje razvija nemoteno razmerje obeh držav, potem morajo tudi v Avstriji priti doveljave nemške lastnosti, nemška kultura in nemški državni jezik. (Ta mož je vsaj odkrito povedal, kak namen ima naše zvezno razmerje z Nemčijo v očeh nemških politikov in—vlade. Ured) Svoj govor je zaključil, da bo nemška ljudska stranka iz gospodarskih vzrokov predlogo odklonila. — Del. dr. Ebenhoch je izjavil, da bo v zavesti popolne odgovornosti pred domovino in narodom glasoval za vse točke izrednega vojnega kredita že z ozirom na zvezno razmerje z Nemčijo. Nadalje pa se mu zdi oboroževanje v Avstriji potrebno z ozirom na prijateljstvo Rusije. Zanikal je, da bi bilo ljudstvo z davki preobloženo. Izjavil je: »Ako je položaj na znotraj se tako žalosten, mora delegacija tembolj vse dovoliti, kar zamore ugled ic moč države na zunaj ojačiti in povzdigniti«. (Govornik je žel ploskanje med klerikalci in aristokrati ter je dobil od vseh strani hvaležne poglede ministrov) — Delegat dr. Stranak? je kritikoval uredbo delegacij, kjer preglasujejo ljudske zastopnike že vnaprej zastopniki gosposke zbornice. Več kot tretjina proračuna se vzame na ta način kot nekak privilegij absolutizma odločitvi državnega zbora. Glede vojnih kreditov je rekel, da se ne pobija toliko zahteva sama, kakor okolnost, da je vojna uprava prišla s to zahtevo hipoma in naenkrat. AvstroOgrska ne more biti velesila v modernem zmislu, ker ni narodno enotna država, kakor so druge evropske veleBile. Mi moramo biti veseli, ako nam naša oborožena sila zadestuje, da si branimo lastno državo, za kar pa sedanja stanje naše vojske popolnoma zadostuje. Potem je govoril o zaostanku države v gospodarskem in kulturnem oziru ter je predlagal, naj se glaBuje po imenih o zahtevanem izrednem voj- kaj reče in Če mu kaj ugaja. Marija je bila v zadregi in vprašanje se ji je zdelo neumno. Zato pa je Dora takoj zamerila. Njuno staro prijateljstvo je minevalo . . . Kmalu nato je dobil pri Mariji njen oče Vinkovo pismo, zaradi katerega je prepovedal dekletu ž njim občevati. Ali ona tiha ljubezen je gorela v njej od dne do dne bolj. Posebno odkar se ji je dozdevalo, da ima z Doro nekaj, ni imela več miru. Dora pa je trdovratno molčala, Če je hotela kaj izvedeti o njem. Tako so ae začeli zanjo oni bridki časi, ko hoče človek veselja in sreče, a pride nenadoma usoda s kruto in železno roko ter uniči vse nade srca. Danes je leto po teh dogodkih. Pred nekaj dnevi je dobila od neke prijateljice pismo, v katerem ji poroča, da je Dora prišla v kopališče, ker nekaj pričakuje . . . Bolezen, ki je Marijo priklenila na posteljo, ji je ta vest še povečala. Po dolgem času pa je danes spet vstala in pri pogledu na srečne obraze se spominja onih veselih tre-notkov, ki jih je s kruto roko uničila njej usoda . . . nem kreditu. — Del. Duleba je izjavil, da vse dovoli, kar vojna uprava le zahteva. — Del. dr. Šusteršič je izjavil: »Mi, ki glasujemo proti predlogi, smo ravno tako dobro patrijotje, kakor tisti, ki glasujejo zanjo. (S tem je hotel reči vojnemu ministru in dr. Kor-berju: tudi jaz bi bil rad z vami, ko bi ne zahtevala okolnost, da nasujem svojim katoliškim bačkom malo peska v oči. Sicer pa, ako je dr. Šusteršič po svojem zatrjevanju tako dober pa-trijot, kakor je »dober« katoličan in narodnjak, ne bodeta se gja preveč veselila Pitreich in dr. Korber.) Nadalje je blagroval upravo delegacij, ki po svoji sestavi vedno dovolijo kredite. Končno je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih ter je rekel, da je glavni vzrok našega žalostnega notranjepolitičnega položaja v birokratičnem sistemu Ljudstvo je nezadovoljno, obubožava ter ne more več sprejemati novih žrtev. Rešitev bi bila le — v splošni in enaki volilni pravici. — Delegat baron P ar is h je branil delegacije in patrijotizem tistih, ki glasujejo za vojne kredite. — Del. Rhomberg je polemiziral z dr. Stranskvm zaradi zastopnikov gosposke zbornice. — Del. dr. Kramar je zelo ostro prijemal vlado zaradi § 14. in 10. Predsednik ga je dvakrat prekinil. Končno je govoril obširno vojni minister, nakar sO se vse postojanke brez debate v nadrobni razpravi sprejele. S tem je vojni proračun dognan. V jutranji seji se bo razpravljalo o okupacijskem kreditu. Ogrska delegacija Budimpešta, 31. maja. Zdru ženi odsek četvorice je izrekel ministru Burianu priznanje ter je sprejel okupacijski kredit. Hrvatsko-ogrska nagodba. Budimpešta, 31. maja. Včeraj Sta se po dolgem prestanku sešli regnikolarni deputaciji na posvetovanje o hrvatsko-ogrski finančni nagodbi. Delegata dr. Vrbanić* in dr. Frank sta zahtevala, naj se najprej nabavijo statistični izkazi o vseh do hodkih Hrvatske, kakršne je prinesel nedavno »Obzor«, potem šele se naj razprave nadaljujejo. Papežev protest. Rim, 31. maja. Ministrski predsednik Giolitti je odgovarjal v zbornici na interpelacije zaradi papeževega protesta proti obisku francoskega predsednika v Rimu. Povedal je, da je tudi Italija dobila tako protestno noto. Sicer pa je francoska vlada že odgovorila Vatikanu tako, da so morajo zbrisati vsi spomini na nesporazumljenje v preteklosti. Protesti ni nič druzega kot ponovitev protestov, kakršne izdaja Vatikan že 341et.Vkljub temu Italija nima vzroka, da bi spremenila svojo politiko, ker se ničesar ne boji. Vladna politika je močna in dostojanstvena. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 31. maja. Namestnik avstroogrskega civilnega agenta, konzul Rappaport je prepotoval vilajet Kosovo ter se poda sedaj v Razlag (solunski vilajet), da preišče razmere pri macedonskih begunih, ki se vračajo tja iz Bolgarije. Tudi orožniški častniki vseh velesil pridno potujejo po odkazanih jim okrajih ter preiskujejo želje in pritožbe prebivalstva. Ako bo reorganizacija orožništva v Solunu dovršena do sredi meseca junija, se preseli generalni nadzornik H i 1 m i p a š a z obema civilnima agentoma za stalno v Monastir, od koder bo prepotoval celi vilajet. Volitve v Belgiji. Pariz, 31. maja. Včeraj se je izvolila polovica zastopnikov v zbornico in senat, ker je morala po pravilih polovica izstopiti. Volitve so se vršile nenavadno mirno. Dasi so si klerikalci tudi to pot obdržali večino, vendar so volitve pokazale, da se tudi v klerikalni Belgiji svet suče. V zastopniški zbornici so si liberalci izvojevali pet mandatov, tri od krščanskih socialistov in 2 od kršč. demokratov; tudi v senatu bo pridobili liberalci na račun klerikalne večine dva sedeža. Ameriška ekspedicija proti — enemu roparju. London, 31. maja. Amerika je poslala celo vojno brodovje zoper enega mavrskega roparja v Tanger. Nedavno je namreč mavrski ropar Raisuli vjel v Tangeru ameriškega milijonarja Percadicarisa in Angleža Varleva ter ju odpeljal v nepristopne kraje. Ameriški in angleški vladi je ropar potem naznanil, da izpusti vjetnika le pod sledečimi pogoji: Anglija in Amerika morate prevzeti jamstvo, da država Maroko ne bo roparju zaradi tega čina nič Btoriia, da sultan odstrani svoje Čete iz Tan-gerja ter prepusti njemu (roparju) vlado nad to pokrajino; končno mu morata guvernerja v Tangeru in Fesu plačati visoko odkupnino. Predsednik Rooseveit in državni tajnik Hay sta sklenila, da ti pogoji niso sprejemljivi, in celo južno atlantiško brodovje je dobilo povelje, naj odrine pred Tanger. Tudi z Azorov so odplule tja tri ameriške vojne ladje. Vjeti milijonar je smrtno bolan ter ga Američani najbrže ne dobe več živega, ako ga sploh dobe. j Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. junija — To jih peče! Kadar naš list objavi kak slučaj, da je katoliška obstrukcija požrla kmetu to ali ono deželno poiporo, tedaj zacvilijo v »Slovenčevi« redakciji, kakor bi jo bili dobili s pasjim bičem po grbi. Tako jih peče vsaka taka naša vest, da kar besne ti tonzurirani pobiči! Pa čemu naj bi jih ne pekla žalcBtna resnica, da katoliška custrukeija in klerikalce same in da v prvi vrsti izpodjeda pozicijo političnim kravar-jem, kakor so Drobnič, Krek, Ztnik in druge take uši, katere mora naš ubogi narod v svojem kožuhu s sabo noBiti! Posebno pa so se sedaj penili, ko smo povedali, da je škofova obstrukcija požrla šmihelskim pogo-relcem deželno podporo. Vse zaman! Leta neumna obstrukcija požrla je ŠrnihelČanom vsaj šest tisoč de želne pedpore. Pri tem ne pomaga nič, naj se Nace Žitnik ša tako zvija in naj pijani Krek še tako napenja svoj goltanec! Resnica je, da ste s svojo obstrufccijo okradli pogorelce v Šmiheiu in da bi se morali radi tega sramovati, če bi kaj vesti imeli. Svojo brezsrčnost in svojo nesramnost pa ti katoliški obstrukcijonisti pemnožujejo z lažjo, da so hoteli ljudstvu koristne zadeve izločiti iz obstrukcije In če bi se bile te za deve v resnici tudi izločile, bil bi to le udarec po vodi, ker klerikalci proračuna in njegovega pokritja na nikak način iz obstrukcije izločiti niso hoteli. Če se pokritje ne dovoli, potem n ma deželni odbor niti vinarja v roki in naj se vse ljudske zadeve iz obstrukcije izločijo. Izgovor klerikalcev je torej jalov, pač pa je gotova istina, da so obstrukcijo-niBti Žitnik, Krek in Drobnič pogo-relce v Šmiheiu za šest tiecč okradli, da ne rečemo oropali! — Zanimiva razprava. Dne 22 junija pečalo se bode upravno sodišče s pritožbo selških klerikalcev proti neki odločbi kranjskega dežel nega odbora. Kakor znano, se v Selcih precej časa ni moglo voliti župana, ker so naprednjaki od dotič: h sej izostajali. V novi občinski odbor je bilo izvoljenih — če se ne motimo — deset naprednjakov in štirinajst klerikalcev. Klerikalci so bili torej v taki manjšini, da niti navadne seje niso mogli imeti, kaj šele seje radi volitve župana, ako so naprednjaki izostali. In ti so r; s izostali, ker so jih hoteli klerikalci pri volitvi občinskih svetnikov čisto k steni pri tisniti. Ko je dotična seja brezuspešna ostala, zbralo s-? je pa štirinajst klerikalnih glav v posebno sejo ter so naložili vsakemu izestalemu naprednjaku 40 K globe. To se je nekoli-kokrat ponavljalo, tako, da so znsšale skupne globe najmanj 600 K. V kle rskalnem taboru je bilo veliko veselje, ker so poštenjaki bili trdno prepričani, da bodo za to svoto liberalce objedli. Deželni odbor pa je dotične sklepe razveljavil, oziraje se na to, da klerikalna manjšina niti najmanj šega postavnega sklepa storiti ne more, ker sploh ni vstanu imeti navadne seje, za kojo je treba vsaj 10 odbornikov, ako naj je sklepčna. Prot ti odločbi so se klerikalci po dr. Bv steršiču pritožili na upravno aodišče Leto je v nekem slučaju Že sodilo, da imajo novoizvoljeni odborniki pra ve izostalim nalagati globe. Ali dotični slučaj je bil bistveno različen od selškega slučaja. Manjšina, ki je globo izrekla, je bila namreč tako močna, da za volitev župana sicer ni imela kvalilikovane večine, vendar pa je imela večino za navadno sejo. Na razsodbo upravnega sodišča smo jako radovedni, ker bode, naj se glas; tako ali tako na Kranjskem imeln svoje posebne posledice. — Bohinjski praznik. Prebitje bohinjskega predora se je izvršilo včeraj ua sloveseu način. Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je pri tej slavnosti zastopal cesarja, je prišel že v ponedeljek popoldne v Rohiujsko Bistrico iii je bil slovesno sprejet. Ogledal si jo slavnostni prostor, kjer so bile razde ljene spominske svetinje, ki jih je dal stavbenik Cecconi napraviti. Zvečer je svirala godba pred uadvojvodovini tta novanjem, gasilci so priredili bakljadu in užgau je bil tudi umetalui o. Včerajšua slavnost se je začela z dvema, mašama, ena se je opravila na kranjski strani, ena na primorski. Potem - > se povabljenci odpeljali v tunel. Na določenem prostoru je imel sekcijski šef želez, ministrstva Wurml) d govor, na katerega je odgovoril mul VOJVOda Leopold Salvator, ua kar - bile sprožene mine in je padla zadnja stena, ki je ločila Kranjsko od Primorske. S kratkim govorom železni škega ministra Witteka se je končal ta del slavnosti, na kar so se udelc odpeljali na Primorsko v Podbrdo, kjer so bili zopet slovesno sprejeti. Po povrata v Bohinj je bil banket, katt se je udeležilo nad 100 gostov. Dež. glavar pl. Detela je napil eeiai dež. predsednik baron Hein sad vej f odi Leopoldu Salvatorju, nadvojvoda uspehom nove železnice, baron Sekvve-g e 1 žel. ministru Witteku, žel. minister vsem, ki so si pridobili za slug za to progo, posl. dr. S y 1 v c s t e r sekcijskemu šefu Wurmba, tržaški namestnik grof G o e s s stavbeniku Ceeconiju i. t. d. Slavnost se je izvršila v najlepšem redu. — Boris Zamik je v našem listu priobčil več jako zanimivih falj-tonov o znamenitem prirodoslovca Ernestu Hacklu Klerikalce so ti feljtoni hudo spekli in napadah U t zasramovali so Borisa Zamika, kakor to že znajo prtčastiti duhovniki S daj je izdal Boris Zamik razpravo »Ueber segmentale Venen bei An phioxus und ihr Verhiiltnis zum Ductus CuvierI«. Ta razprava je izšla v znamenitem zborniku »Anatom, scher Anzeiger, Centralblatt fiir die gesammte wissensch»ftiiche Anato mie, amtlichvs Organ der Anatcnv-echen Gesellschaft, herausgegeben von Prof. dr. Kari von Bardeleben in Jena« Zarnik je v svoji razpravi ovr gel star in zelo razširjen nauk in doprinesel nov dokaz za Hacklov teorijo. To je gotovo jako časte uspeh. Naj nam »Slovenec« med vsemi slovenskimi duhovniki pokaže moža, ki je na znanstvenem polju kaj takega storil! — Višja dekliška šola. i se nam: Ko se je pred leti ustanovila naša višja dekliška šola, so je pou< jalo, da naj se v njej izobražujejo slovenske deklice pre lvsem v uarodnas in naprednem duhu. Ona uaj bi bila torej zavod, ki bi nam vzgajal uaš uc odvisni, izobraženi ženski naraščaj. — Toda leta teko in pred dnevi se je zgodilo, da se je na tem zavodu pi pristojne strani vplivalo ua gojenke, da naj se udeleže belo oblečene zadnje šiuaruičue pobožnosti pred velikim al-tarjem škotijske cerkve. To se nam zdi že nekoliko preveč pobožna vzgoja. \ §6j kar je prav! Dokler bo naše ženst> le privesek farjev, dotlej ne bo nikdar res neodvisno, narodno in napredno. In IJJ9T Dalja v prilogi. ~W Priloga „Slovenskomu Narodu" št 123, dne 1. junija 1904. takšne?3 ženstva se Dam ne bo vzgojilo s takimi sveti in napol-zapovedmi. fpamo in pričakujemo, da se kaj takšnega nikdar vec ne zgodi. — jn še nekaj ! Ali je res neobhodno potrebno, da se bere na izletu višje dekliške šole vedno maša? Mi menimo da ne! Toliko v pomislek vsem, katerim je zavodov blagor pri srcu in katerih dolžnost je, da se zanj zanimajo. — Schlaff erjev testament. Morda se čitatelji še spominjajo našega poročila o prizadevanjih kateheta Smrekarja glede zapuščine v blaznici umrlega trgovca SchUfTerja. Spekulativni katehet Snorekar se je oglasil kot dedič in predložil testament, ki ga pa Sohlaffer nikdar spisal ni. Nd, Smrekarju se njegova špekulacija ni obnesla. Propadel je pri vseh sodnih instancah. Testament, na čigar podlagi je hotel Smrekar pobasati kakih 40 000 gld, je bil proglašen neveljavnim in Smrekar ne dobi ničesar. — Že zopet bisaga. Iz Cer-kelj na Gorenjskem se nam porota : Ko so pred nekaj leti sprejemali ljubljanskega škofa, hitela so mu naproti odprta srca cele dežele, predvsem mesta Ljubljane. Vse je pričakovalo, da prinese v skotijo mir in spravo. Tembolj so bili razočarani, ko je začel delovati ravno v nasprotnem duhu in ni dvoma, da bi ga danes drugače sprejemali. Tako kot Ljubljančanom se je sedaj zgodilo tudi nam Cerkljancem. Z neverjetno nervoznostjo se je pripravljalo vse za sprejem novega župnika. Slišali smo preje o njegovem mirnem značaju in hoteli smo mu 8 sijajnim sprejemom pokazati, kako visoko cenimo take značaje in kako ljub nam bo mir, če nam ga prinese in ga bo potem skušal ohraniti. A sedaj smo že uvideli, da smo se varali v svojih upih. Gospodar župnije je ostal kaplan Kos, oni hudobec naše občine, kateremu bi vsi občani, ne izvzemši njegove pristaše, radi dali zadnjo popotnico na način, kakor se daje nadležnim vsiljivcem, katerih se drugače ne more izne-biti. Kakor ukrene Kos, tako ukrene župnik, kakor govori Kos, tako govori župnik. V svojem govoru, s katerim je Kos pozdravil novega župnika, je Kričal, da so vse navzoče bolela ušesa: -Ta bo za vse, ne samo za nekatere, njemu bo ljubši največji revež, kot odličen hinaveca. In govoril je resnico. Par dni pozneje so že korakali vsi trije cerkljanski oznanjevalci ljubezni, k nekemu bolnemu revežu, ki je ležal na smrtni postelji. Obiskal je župnik s svojimi pomočniki dosedaj edino le tega reveža, a ta revež je imel — 12.000 kron gotovega denarja in — 6000 kron so izpresali iz njega za — cerkvene potrebe. Ubogi sorodniki se lahko obrišejo in mesto molitve bodo preklinjali neumnost svojega sorodnika in tarško bisago. Novi župnik bo po Kosovem sklepu načelnik prepotrebne tukajšnje posojiluice, katera je že dovolj ljudi onesrečila, da bi lahko prišli do spoznanja. Odvržen je bil en ključar, ker zaradi poljskega dela ni mogel priti k volitvam. Odslovljen je bil tudi organist. Ko so se pevke prišle pritožit zoper odstranjenje organista, rekel je župnik, da jih je preveč in da jib polovica lahko odstopi. To žaljenje je bilo plačilo za njih mnogoleten, brezplačen trud. In pevke so tako nespametne, da mu bodo še nadalje delale tlako. Če misli župnik, da nas bo meril s potrebami Sv. Katarine, kjer je imel za sosede nočne sove in so mu tulili volkovi, potem bo naše potrpežljivosti kmalu konec. — Občudovanja vredni so le kmetje, ki plačujejo organista, a ne store v dosego svojih pravic nobenih korakov. Tu se pač vidi, zakaj hočejo klerikalci kmete vzgojiti v neumnosti in zakaj se boje, da bi se jim odprle oči. Ker smo uvideli, da bo tudi fcaš župnik deloval v tem smislu mu kličemo: Na svidenje! — Cerkfjančan. — fy Jeseniškemu novinarju". Piše se nam z Jesenic: »Slovencev" „jeseniški novičar" je v soboto zagrabil jeseniške naprednjake takole: „Liberalno delavsko izobraževalno društvo. Znano je, da sta .Narodov" poročevalec Pongratz in Poženel ustanovila neko delavsko izobraževalno društvo. Sedaj pa grozno agitirata zanj. Delavci, veste li Še, kaj je „Narod" pisal o vas za Časa stavke? Same laži in obrekovanja! In ta „Narod" bo glavno glasilo tega društva! Delavci veste, kaj vam je storiti. V tem izobraževalnem liberalnem društvu smrdi." — Jeseniški naprednjaki odgovarjamo takole: Hinavstvo, sovraštvo in hujskanje tega „Slovenčevega novičarja" presega vse meje moralnega Življenja, kajti ta po božji podobi^ vstvarjena, a Že davno v Črno knjigo Luciferja vpisana duša ne ve, kaj bi skoval in kako bi klerikalno delavstvo proti narodnim naprednjakom nahujskal in naščuval v krvavi boj. Povejte nam no, vi „ Slovencev" novičar, ker ste to pot pozabili se podpisati, kaj pa je „Narod" pisal za časa stavke proti delavcem? S Čim pa je „Narod" zaničeval delavce? Ali je mar „Narodu rekel, da se ne sme delavcem zaslužek izboljšati? Ali je mar „Narod" rekel, da so delavci tukajšnje tovarne psi ali nič drugega kakor sužnji delodajalca? Ali mar ni „Narod" stvar objektivno pojasnil, kakor je bila resnica? Ali smo mi požrli delavcem le en vinar zaslužka? Kaj vi potem o nas liberalcih mislite? Kaj vam smrdi v Še neosnovanem slovenskem naprednem delavskem društvu ? Kaj pa bode v temu smrdelo vprašamo mi? Odgovorite! Povedali vam bodemo potem mi, kaj v vašem še ne izobraženem katoliškem delavskem društvu diši! Kaka grozna agitacija pa je za novo društvo? Povejte nam no natančno! Tako, kakor vi v „Slovencu" pišete, piše vsaka plačana in zato najeta baraba rimske zveze. Toliko damo v odgovor! Drugič več. — Imenovanje. Pisarniški pomočnik pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani g. Friderik Negovetič je imenovan c. kr. kancelistom v Cerknici. — Postna vest. Društvo c. kr. poštarjev, poštnih ekspedijentov in eks-peditorjev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo ima dne 7. junija ob 10. uri dop. v Trstu v hotelu „Europa" svoj redni občni zbor. — Pri veliki vrtni slav-nosti, katero priredi pevsko društvo »Slavec« to nedeljo, 5. junija, bodo sodelovale v paviljonih gospioe is »Slavčeve« plesne šole pod vodstvom gospa Franje dr. Ta včarj e v e in Ivane Jebačinove. Sodelujoča društva bo zbero ob 2 uri v »Narod nem domu« in odkorakajo z zastavami in godbo na Koslerjev vrt, kjer bode kratek pozdrav, dame pa okrase zastave z venci. Po končanem pevskem sporedu bode ples. Vstopnina 25 nov. za osebo, sodelujoči pevski zbori, čast. člani »Slavca« in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Začetek je ob pol 4. uri popoldne. Kegljanje na dobitke se nadaljuje jutri, na praznik, od 9.—12. ure dopoldne in od 2.—10. ure zvečer. — Russki kružok. Z maje-zaključil je „Russki Kružok" svoj pomladni tečaj in objednem tudi učno leto. — Malo, uprav skromno za slovenske razmere vobČe in za razmere slovenske metropole posebej je bilo število onih, ki so se v začetku učnega natečaja pojavili v „ Kružku" z namenom učiti se ruščine in še veliko manjše je stevilce tistih, ki bo vstrajali do konca natečaja pri učenju, zato pa je uspeh tem večji. Oni, ki še vedno ne verujejo v uspeh „Russkega Kružka" in se baje ravno vsled neuspehov ne udeležujejo ruskih natečajev, naj bi bili navzoči pri zaključnih urah letošnjih natečajev in videli ter slišali bi, kaj sc da in kaj se je doseglo v jako kratkem času z dobro voljo in vztrajnostjo in dobili bi o „Russkem Kružku" čisto drugo mnenje, kakor so ga imeli. Kaj ni mari uspeh, ki mora imponirati vsakomur, ako se dvigne prvoletnik — da o drugoletnikih ne govorim — ter se v vznesenih v gladki ruščini govorjenih besedah zahvali v svojem in v imenu svojih tovarišic in tovarišev vztrajnemu predavatelju dr. Jcnkotu in njegovi vrli pomočnici gospej Jenkovi za njiju blagodejni in uspešen trud! Pri nas se veliko preveč kritiknje in premalo dela in ravno vsled tega stopamo prepočasi naprej. Komur pa je res za stvar in slovansko čuti ter uvideva potrebo učenja ruščine, oni naj se ne pomiš-ljuje dolgo, ampak naj pristopi k „Russ-kemu Kružku" in sicer z dobro voljo in namenom, s trdnim prepričanjem in vztrajnostjo in prepričan sem, da bode po dovršitvi obeh natečajev zadovoljen z uspehom „Kružkovim" in s seboj, obenem pa bode tudi veliko koristil dobri in plemeniti stvari. Brez dela in truda pa se z najboljšimi sredstvi ne doseže ničesar. „Russki Kružok" je torej zaključil zopet eno leto plodonos- nega delovanja ter obenem poslal nekoliko nadebudnih in nadarjenih mladih mož v svet ter s temi pomnožil število onih, ki že z veliko vnemo delujejo za dobro in plemenito idejo in na to sme biti ponosen vrli ustanovitelj „Russkega Kružka" gospod dr. L. Jenko, kakor tudi vsi ostali podpiratelji in pospeŠe-vatelji „Kružkovi". Zato pa čast, komur gre čast! — Odbor „Russkega Kružka" prosi vse one, ki so si izposodili učne knjige iz društvene knjižnice, da iste zopet vrnejo društveni knjižnici. — Izlet „Slov. planinskega društva" v nedeljo, 5. junija na Vrhniko in na Vrh k Sv. trem Kraljem obeta zbog vsestranskega zanimanja zanj biti izvanredno zabaven in prijeten. Odlični vrhniški rodoljubi so dali društvu na razpolago svoje vozove do Podlipe, vasi v podnožju Vrha, oddaljene dobro uro od Vrhniko. Vrh Sv. treh Kraljev, ta do zadnjega časa le malo znana razgledna gora (880 m) in fara, ni le znamenit radi redko lepega in razsežnega razgleda, ampak tudi radi mične okolice. V najbližji njegovi bližini se nahaja idilsko, periodično Račevsko jezerce (a la Cerkniško) in „Matjažove kamre", podzemske jame, ki si jih izletniki lehko ogledajo. Pot iz Podlipe na Vrh je krasna in zložna, ravnotako z Vrha na Rovte nad Logatcem. Spored izleta je sledeči: Ob pol 8. uri zjutraj odhod z južnega kolodvora z vlakom na Vrhniko, ob pol 9. uri na Vrhniki sprejem in za-jutrek v gostilni „Mantua", po zaju-treku z vozovi do Podlipe, odtod na Vrh (1 in pol do 2 uri), kamor so dospe čez selo Smrečje okoli poldneva. Ra vrtu počitek in prosta zabava; sem dospe tudi pevsko in tamburaško društvo „Planinski glas" iz Rovt, tako da se bo razvilo pravo planinsko veselje. Popoldne povratek na Rovte, kjer je zopet skrbljeno za vozove do Logatca. V Logatcu zvečer planinska veselica pri Kramarju. Vsakdo naj si vzame nekaj mrzlih jedil s seboj, za pijačo in kaj gorkega na Vrhu je društvo že poskrbelo. — Dobrodošel je vsak prijatelj društva in narave, poprejšnja prijava ni potrebna, vendar je društvu ljubše, da se jih kolikor mogoče več poprej prijavi potom dopisnice. Poskrbljeno je za vse eventualitete. Tudi za kolesarje je pot jako ugodna, do Podlipe je lepa cesta. Ako bi slučajno kdo Še hotel kakega pojasnila, se naj obrne do gg. odv. dr. Tominšeka ali pa dr. Oblaka (dež. sodnija). — Kranjskega društva v varstvo lova v Ljubljani občni zbor je bil dne 28. maja. Društvenikov je bilo koncem 1903. leta 27 ustanov-nikov in 288 rednih udov. Za posebne zasluge v službi za varstvo lova leta 1903. so dobili nagrade: 1. Pichler Martin, Gilberta Fuchsa gozdar in lovec, Kokra: diplomo in 50 kron; 2. Strah Jožef, Strzelbe lovski Čuvaj, pri D. M. v Polju: diplomo in 50 K; 3. Rat a j Mih., grofa Rudolfa Mar-gherija lovski Čuvaj, Stari grad: 40 kron; 4. Schaffer Ignacij, knežjega gozdarskega urada gozdni in lovski čuvaj v Kočevju: 40 kron; 5. Gradišar Martin, Leva grofa Au-ersperga gozdni in lovski čuvaj, Na-mršlje: 40 kron; 6. Zakrajšek Iv., Leva grofa Auersperga gozdui in lovski čuvaj, Namršlje: 40 kron Dalje se je dovolila Mariji Sever, vdovi gozdarja pri knezu llugonu Windisch griitzu v Planini enkratna podpora 50 kron. Kakor vsako leto, je Kranjska hranilnica tudi leta 11)03. društvu podarila 200 kron. Odposlanci društva so se imenovali v naslednjih sodujih okrajih : Črnomelj, Škofja Loka, Kočevje, Krško, Kranj, Kostanjev ca, Kamnik, Rudolfovo in Velike Lašče; njim je dolžnost v svojih okrajih pospeševati koristi lova, in društvenemu vodstvu pravočasno naznanjati vse dogodke, ki 80 važni za lov, da se tam, kjer bi bilo kaj potrebno, pomaga. Društvo je imelo lani 17T>8 K TO v. dohodkov. Premoženje znaša 8807 K 48 v. Za dobo od 1904 do 1906 so bili voljeni za odbornike gg. Viljem p 1. P ii r e r, A. II a n u s c li, J o s. S c h a u t a in Adolf Perle s. V revizijski odbor so bili voljeni gg. Gvidon Šc h ne d it z, Jo s. Plei\veis in Emerih Mayr mlajši. — Gledališko koncesijo. C. kr. namestnik v Gradcu grof Cla?y, podelil je g. Danilu, gledališko koncesijo za Spodnje Štajersko. — Kegljanje za flobitke povodom veselice kolesarskega društva »Ilirije« se vrši na kegljišču gostilne pri »Novem svetu< vsaki dan popoldan od 3 ure naprej, v nedeljah in prsznikih pa celi dan do dneva vesel ce dne 12. t. m, kateri dan se razdele dobitki in sicer: I dobitek K 30—, II. K 20—, III. K 10—, IV. K 10— (ca največ serij) Obenem opozarjamo oa društveno dirko katera se vozi dne 12. t. m. iz Medvod do Ljubljane ter sprejema prijave g. dirkačev g. Speil, mehanik trnovske uliee it. 15. — Zaročil se je trgovec g. Erneit Perdan i gdč. Ado Hiengovo. — Srebrno poroko praznujeta v petek 3 junuja pomo*ni magistrata! uradnik g. Fran Šturm in njegova soproga gospa Marija S t u r m. — Vega v inozemstvu. Kraljevsko wiirttenberško ministrstvo za pouk in bogočastje je z odlokom štev. 3246, 26. maja t. 1. priporočilo nakup Kaučičeve Vegove biografije vsem srednjim šolam in knjižnicam ljudskih učiteljev. V domovini Vegovi pa o takem odloku ni ne duha ne sluha. — Konsumni koncert v Cerknici. Poroda so nam: V nedeljo je bil torej .apovedani koncert konsumske bande na g. Žumra vrtu. Nekoliko pred peto uro popoldne je prikorakal kapelnik, kaplan Lavrenčič, za njim se je z gorjačo zvijal regi-mentstambor LavrtČ, kateremu je sledila konsumska banda. Ko je prišel blagoslovljeni kapelnik do vrtnih vrat. ae je tako prestrašil, da bi bil skoraj znak telebnil. Kaj ga je tako osupnilo? NiČ druzega, kakor to, da je videl velike dolge mize pegrnene, cele vrste stolov in klopi, pa — nobenega odraslega človeka. Vse je bilo prazno, nikogar ni bilo, da bi bil komedijantu s tonzuro in njegovi bandi ploskal. Le v ozadju je bil trop otrok in nekaj Marijinih devic. »Kaj naj počnem?« si je mislil Tone. »NiČ — kar na strune bomo udarili in liberalci morajo priti poslušat mojo bando«. In res — regimentstambor LavriČ je začel zvijati svoje kosti in s svojo čarobno palico mahati po zraku, in banda je začela svirati, da je nekaj cerkniških mačkov dobilo božjast. Lavrič se je proti koncu zvijal kar s celim telesom, da je bil bolj podoben kači, kakor človeku. S tem je menda mislil pokazati otrokom, kako veliko vlogo da igra pri konsumni bandi. Pri drugi točki je prišlo par kaplanovih pristašev. Menda so bili naprošeni. Mogoče bi bilo bolje, ko bi ti gospodje pogledali, če je v konsumu vinotoč v redu in kako bo zaprte steklenice. Da, to bi bilo pametnejše, kakor kaplanu krtačiti prah z njegove Buk nje. Cerkniški otrooi Še niso imeli takega veselja, ko ta dan. Kadar je banda udarila na strune, so se otroci spoprijeli in plesali, da bi se bil kmalu na travi prah delal. Mislili so si: saj smemo plesati, ko svira kaplanova banda. Kako spoštovanje morajo imeti otroci pred našim blagoslovljenim godcem. Konec koncerta je bil Žalosten. Odraslega ni bilo nikogar več na vrtu, otroci so bili utrujeni — banda je uialjena spravila svoje inštrumente pod pazduho in jo klavrno odkurila v svoje zavetišče. To je bila tudi irtev razmer! — Liberalci. — Iz Postojne se nam piše: Opozarjamo domačine ter okoličane, da se polnoštevilno udeleže gledališke gredstave s koncertom družbe slovenskih igralcev iz Ljubljane, v soboto dne 4. junija t. 1. v »Narodnem hotelu«. Zdaj, ko ima čitalnica nov krasen oder in so prostori v »Narodnem hotelu« pripravni za enake prireditve, bilo bi želeti, da bi gosti iz Ljubljane večkrat nastopili v naši napredni Postojni. — Napaden je bil na potu od Tacna do Soiaitna pod Šmarno goro neki posestnis in mlinar iz domžalske ofcolice. Mož, ki se je peljal s kolesom, je bil zelo poškodovan, tako da ni mogel naprej. Zakaj je bil mož, ki je imel nekaj denarja pri sebi, napaden, se ne ve. Orožnistvo že zasleduje storilce. — Matura v Novem mestu. Piemeno maturo je delalo na Uisaj-šnji gimnaziji 30 tukajšnjih oamo-šolcev. Kar obstoji novomeške gimnazija še ni imela tiliko učencev. — Porotne obravnave pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu pnčno se 6 .unija. Vrsta obravnav je sledeča : 1.) 6 junija zagovarjati se hode imel K d -vard Peterlin iz S ^dražice pri Ribnici radi spolnega posilstva in o-skrumbe. 2 ) 7. junija pride na vreto Peter SpoljariČ iz Kosinj pri pri Črnomlju. 3 ) 8. junija bodeta dve obravnavi: a) Še r cel France in Jožef Avguštin iz Meniske vasi pri Toplicah sta tožena hudodelstvo ropa in prestopka prepovedanih iycee. h) Maher Rudolf iz Ribnice tožen zaradi uboja. — Ni pa izključena še obravnava dne 9 junija. — Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam poroča : Dne 99. t. m. okolo 3. ure pop. je ob hudi nevihti strela vžgala hišo posestnika Josipa Ajstra v Brezovici Ogenj je uničil celo stavbo; povzročene škode je čez 2000 kron. Ravno ob istem času je strela vdarila ob trtnem kolu v vinogradu in obrsnila tudi hram vinogradnika Andreja Colariča iz Sv. Križa. Omejil in pogasil je ogenj mladenič Ivan Kuu-tarič z Velikega Mrašovega, kateri je ravno vedrih Nosil je vodo s klobukom in tako preprečil velikanski požar in Škodo. Škoda bi bila silna, ker v vinski gorici „Bočje" so hrami in stavbe vse lesene in s slamo krite, poleg tega vpoštevau se mora vsa vinska priprava in vina, v hramih shranjena. Čast temu srčnemu mladeniču! — Nezgoda. V Rožeku je zaspal v pijanosti 451etni kovač Jos. Ko-letz na tiru zasilne železnice. Ko je pripeljal s kamenjem natovorjeni vlak, ni ga mogel strojevodja vstaviti, ker je spečega prepozno zagledal. Sedem natovorjenih voz je šlo čez nesrečneža, ki so ga na kose razrezali. — Akadem. teh. društvo „Triglav11 v Gradcu priredi dne 4. junija t. 1. v Steinfeldski dvorani koncert, katerega čisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu za slovenske visokožolce v Gradcu« Iz posebne prijaznosti sodeluje več graških p. n. goepio. g. dr. Bela Stuheo, g. Fr. Serajnik, g. Hinko Druzovič in g. iur. R R. Spored je jako raznovrsten. Ker se je pri razpošiljanju vabil mogoče pomote ma koga prezrlo, se vabijo tem potom še enkrat vsi rodoljubi in redoljubkinje, da mnogoštevilno poRetjo koncert — „Zvezda" na Dunaju priredi 5. junija popoldanski izlet v Muria Enzersdorf. Odhod z Dunaja z južno železnico ob 3. uri do postaje Brunn Maria Enzersdof. Sestanek v Maria-Knzersdorf v restavraciji g. Vu-koviea, Hauptstrasse 17. — Volilni imeniki za tržaške občinske volitve so znova razgrnjeni za osem tednov v splošni pregled. Reklamacijska doba poteče s 24 julijem. — Pet metrov dolgega morskega volka so videli te dni večkrat pri MartinšČici blizu Reke. — Poskusen ubeg prisi-Ijenca. /.e pred nesaj dnevi smo a le na kratko poročali o poskušenem ubegu prisiljenca Marka Rozine. Danes lahko navedemo nekaj novih podatkov. Marko Rozina, pristojen v Cerklje v Krškem okraju, je bil v Gradcu osem let zaprt in 26. maja po odgonu poslan v ljubljansko prisilno delavnico. Že na potu je v nekem tunelu poskusil pobegniti, ali vodja odgona Karol Kupter je to preprečil in Rozino z veliko težavo pripeljal v Ljubljano. Na južnem kolodvoru je pomožni odgonjač Anton Masak čakal na odgon. Prišlo je z od-gonom 10 oseb, ki so bile spravljene v železni voz. Karol Kupfer je sedel na kozla, Anton Masak pa v voz. Med vožnjo na magistrat je Rozina snel verižico z rok in planil z voza. Masak ga je pravočasno prijel in vnel se je med njima boj. PostreŠček št. 8. je prvi prišel na pomoč, potem je prihitela policija in spravila Rozino na stražnico. Masak je bil na roki lahko poškodovan. Rozina je že med potjo grozil odgonjaČu Kupferju in ga nameraval napasti. Preskrbel si je nož in nekemu Človeku, ki je bil na odgonu, obetal 10 kron, če mu pomaga Kupferja zaklati. Toda na srečo je prišel v kupe neki orožnik in se peljal do Ljubljane j vsled tega ni mogel Rozina izvršiti svojega naklepa. * Na koso padel. Včeraj zvečer je posestnikov sin Andrej Krem-žar iz Zgornjih Prapreč jemal iz Po-čivavnikovega kozolca na Cesti v mestni log št. 11 koso, ki je visela na lestvi. Kosa rtu je padla na tla. Med tem se je bil Kremžar izpod-taknil in padel na koso tako nesrečno, da si je prerezal desno laket, vsled česar so ga na zdravnikovo odredbo odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Pogreba se od nedelje sem slaboumni 321etni Alojzij Bergant iz Golega Brda pri Medvodah Oblečen je v delavski obleki in je rekel pred odhodom, da gre nekoliko pogledat v Ljubljano. * Izseljevanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo 31 Kranjcev in 7 Macedoncev v Ameriko. — Iz Hrušice so se pripeljali 203 delavci, tja pa jih je šlo 100, med ko« jimi je bilo 30 Macedoncev. * Izgubljene reči. Gjspa lluonaucticl-ova je izgub la zlato fcr žo z modrim kamnom, vredno 14 K. — Eonilija Praunseiasova je izgubila v tivolskem parku rdečo ročno torb co, v kateri je bil pleten namizni prt, vreden 4 K — Koncert društvena godbe se vrši danes od 8 - 12 ure zvečer v »Narodnem domu« in sicer pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem pa v areni. — Jutri 2. t. m. je od 5—10. ure zvečer koncert na vrtu g. Avg. Zajca, Rimska cesta. — Gostilno „pri Deteljici" v Florjanskih ulicah je prevzel gosp. Vekoalav Dežman. — Hrvaške novice. — Dvo-b o j. Zaradi znauega napada v sodni dvorani sc je vršil med dr. S a h s ni in dr. Vlad. Frankom dvoboj, v katerem je dobil le Frank lahke rane, Sachs pa ni bil ranjen. — Bikoborbe y Zagrebu? Govori se, da se iz Budimpešte preneso bikoborbe tudi v Zagreb, ako jih bo dovolila vlada. — Nenavadna demonstracija. Neka angleška misijonska družba, ki hoče Žide celega sveta pokristijaniti, je priredila 29. t m. v Serajevu predavanje Mojzes in Kristus. Serajevski Židje, ki so večinoma ziouisti, pa so sklenili predavanje preprečiti. Zbrali so se pred dvorano ter neutrudno kričali in žvižgali. Policiji so se uprli in jo sprejeli s kamenjem. Pozno v noč se je polieiji šele posrečilo, razgnati demonstrante. — Nadškof Posilovičin njegovi kanoniki. Prejšnji zagrebški škofje so ustanovili kapiteljski zaklad za revne in onemogle duhovnike. Nadškof Posilović, ki je velik prijatelj jezuitov, je podaril jezuitom nove orgle, a zanje je vzel 10.000 K iz tega zaklada. Proti temu pa so odločno protestirali kanoniki, ki so tako ogorčeni, da so sklenili zbrati ves obtožilni material proti Posilovieu ter ga izročiti Vatikanu. — Slovenci v Ameriki. V Clevelandu je ustrelil neki domačin Slovenca M. UrbančiČa, ker ga je smatral za roparja. — V hotelu rIIol-lander se je smrtuo nevarno opekla z gazolinom Slovenka Roza Jančar. — Današnji list ima prilogo tvrdke Vidic & Oomp. glede zarezane strešne opeke, na kar vljudno opozarjamo. — Najnovejše novice. — Za italijansko vseučilišče v Trstu bo demonstrirala »Lega nazio-nale" dne 19. t. m. na svojem občnem zboru v Tridentu. — Dvojni umor insamomor. V bližini Komotave je posestnik Paša vic ubil svojega tasta, prerezal vrat svoji ženi ter skočil skozi okno na tlak. Tast mu namreč ni hotel izplačati dote, na ženo pa je bil vrhutega ljubosumen. — Sestre kraljice Drage so dobile iz zapuščine 27.000 diDarjev. — Novorojenček prestolonaslednika Frana Ferdinanda in kneginje Hohenberg je dobil pri krstu ime Ernest Alfonz. Kumoval je grof Caserta. — Štiri krepke dečke je porodila v Felsovoru .Ogrsko) kmetica Štefanija Pavloja. — Mi lij ona r jeva žena — k r a v j a dekla. Žena ne\vyorškega milijonarja Jonosa je pred tedni izginila z doma, zapustivši možu pismo, da se je naveličala potratnega življenja *ter si hoče v bodoče sama služiti kruh. Po daljšem iskanju so jo našli vdinjeno na neki pristavi za kravjo deklo. * Obetanje zakona pri mladoletnih. Najvišje sodišče je potom ničnostne pritožbe izreklo važno razsodbo. 23 letni stavbni tehnik Fran S. je imel že tri leta ljubavno razmerje z neko šiviljo. Ko je ista pričakovala že druori porod odpovedal ji je razmerje. Šivilja ga je ovadila sodišču zaradi zapeljevanja in onečaščenja z obljubo zakona. Pri sodišču je izjavil oče, da ne more sinu dovoliti ženitve. Sjdišč« je ne zvestega ljubčka obsodilo v 14 dnevni zapor. Pred prizivno obravnavo se je obrnil toženi do nadskrbstvenega sodišča, da mu dovoli poroko s to-žiteljico. Sodišče pa je prošnjo od klonilo, ker ni oče hotel porote dovoliti. Prizivno sodišče je vsled tega sodbo potrdilo. Najvišje sodišče p* je tehnika oprostilo, 6tš, da mu ni mogoče izpolniti obljube gl*-de z» kona Zapeljevanje z obljubo za&on* nastane šele potem, ako bi se toženi brez nujnega vzreka ne hotel s to-žiteljico poročiti, ko postane polnoleten. * Nemirneži. Štiriletnega Jurčka so ravno počastili v prvič s hlačicami in naramniki prav kakršne ima oče. Hačice so bile slava in ponos njegovega srca. Ko je sel spat zvečer, stsnil jih je vselej trdno v naročje. Neho noč jih je tam dobila mati in ker je mislila, da so pa glavčku v nadlego vzela jih je pre vidno in obesila na stol poleg po-Btelje. Prihodnje jutro se je Jurčefc dolgo pomenkoval z materjo. »Mam-», ali mi nisi rekla, da anjreijćfci vse vidijo, kar naredim?« »Prav gotovo, Jurček.« »Ali me p* varujejo, ko spim?« »Da, sinček, vidijo te in opa zjjo vse, kar storiš.« »A'n pride|o prav v mojo sobo po noć«?« »D*, ljubček dobri angeijČki so vedi»o povsod.« »Ej, to ee mi je zdelo,« reče Jurček zamišljeno in zapreti z roko, »prav gotovo so ee igra i z mojimi hlačami« * Kadar mož spava, ga žena vara. P««d tem zagla*j*-m piše »W»ukfr-g*n D-»»ly Suna z dne 10. maja sledeče: Ko je zadnjo noč John Odink nič hudega sluteč mirno v svoji postelji spal, pobrala je rije gova 30 letna žena vse, kar je bil » vrednostnega pri hiš', ne izvzemši ves njegov prihranjeni den^r, vzeU enoletnega fantka iz zibelke v na ročje in jo v spremstvu svoiega zunaj čakajočega ljobčfca, 18 letnem M«tije Škofa, popihala na kolodvor, da bi se odpeljala v Golorado. Pri-šedša na postajo, zahtevala sta od blagajničarja tikete, a ker ju ta m razumel, poklical je policaja na pomoč in ker ju i ti ni razumel, sko-čil je po slovenskega natakaria J >sip Polanška. Se le ta |e potem raztol-mačil, da potnika nista mož in žena, na kar ju je policaj odpeljal v »speh- kamro«, kamor se je drugi dan poklical tudi Osink. Razume se, da je bil varani mož silno presenečen, ko je zvedel, kaj te je zgodilo, a v svoji velikodušnosti je odstopil od vsakega zasledovanja, na kar sta bila ljubčka kaznovana le na plačilo 20 dolarjev in poravnavo sodnijskih stroškov, skupno 37 dolarjev. Po končani ob ravnavi je Osink odpeljal svojo ženo z otročičem domov, Škof pa je bil oddan policaju Tirellu, koji ga je sramotno podil iz mesta * Kako Kafri zdravijo. — Neki angleški zdravnik je pripovedoval o kafriški kirurgiji in obenem navedel slučaj, katerega je sam do živel. Nekega Kafra je zadela kroglja, ki mu je šla med šestim in sedmim rebrom v telo, mu predrla jetra in šla na drugi strani zopet ven. Ra njenee je prišel v roke domaČega kirurga, ki je bil tudi Kafer in ta mu je z otlim kravjim rogom rano najprvo izpihal in nato jo je na obeh straneh zamašil s kravjimi odpadki, potem pa rano zavezal. Angleški zdravnik, ki je čez Štiri dni obiskal ranjenca, je odstranil čudno mamilo in mu rano antiseptično zavezal. Čdz dva dni se je rana pričela gnojiti in Kafri so seveda to pripisali nepravemu zdravljenju angleškega zdravnika, čegavo zdravilo da je pomagalo, Kafri niso mogli določiti, pač so pa imeli evropejskega zdravnika za ma zaČa prve vrste. * Pij X. pogrebec. Neki Bal-timorČan, ki se seda) mudi v R mu, piše domov, da se mnogo zgodbic pripoveduje o življenju novega papeža. Ko je bil še župnik v Salzanu blizu Trebisa, je opravljal delo po grebca, kakor pravi protestantski misijonar Aleks. Robertson, tedaj stanujoč v Benetkah. Kot sin kmetskih staršev bil ie papež v mladosti vedno pripravljen pomagati sosedom. Cer kovnik pripoveduje, da je večkrat oče Sarto pomagal pogrebcem, ako je pri pogrebu zmanjkalo četrtega m« ža. Ko je leta 1873 obiskala kuga Suzano, bili so vsi prestrašeni, in ni ga bilo zlepa dobit;, ki bi kopal grobe ■ n z^grebal mrliče. Gospod Sarto je rekel cerkovniku: »To bova sama naredilaa. Dobila sta lopate in šla na delo. Toda župljani niso vtrpeli vidt-ti svo;ega župnika pri takem opravilu in so ga kmalu nadomestili. * Prve japonske vojne ladje. Pozneji admiral Reiuhold Werner pripoveduje, da so imeli Japonci že trinajst let pred prvo prusko kupčijsko ekspedicijo na Japonsko tri bojne ladje, ki so pa bile prav čudne umetnosti. To se je zgodilo tako-le : Ker Japonci niso imeli modelov evropskih ladij, so iskali načrte in res našli v neki ruski knjižnici knjigo, v kateri je biio izdelovanje ladij natančno popisano. Hitro so začeli z delom in ničesar hranili. Po preteku dveh let so bile tri gotove, toda bile so take, kakršne je rabil Peter Veliki, kajti dotična knjiga je bila pisana za časa njegovega življenja. Lahko je umevno, da so se Evropejci začudili, ko so zagledali v Nagasaškem pristanišču ladje davno minulih časov. Na svojo žalost so Japonci spoznali, da so ustvarili monuinente zastarelih dni. Prva posku-šuja se jim torej n posrečila, toda s tem se niso dali ustrašiti. Holaudska in Angleška ste darovali vsaka po en parnik za zahvalo sklenjene kupčij ske pogodbe z Japonsko. Sedaj bo imeli modele in delo se je začelo znova. Kmalu sta bila izdelana dva bojua parnika, ki sta ponosno jadrala z belo zastavo in rdečo krogljo v sredi. Japonska je prosila Holandsko za mašin-ske inženirje, ki so tudi kmalu prišli in začeli delati parne stroje za ladje. * Njih fcraljeta visokost v — pesku. Ko je sedanji kralj Edvard še kot deček spremljal kraljico Viktorijo po Škotskem, je naletel dečka, ki je zidal „gradoveu iz peska. Edvard Btopi k kjemu in mu podere z nogo grad. rPoskusi še enkrat" zažuga škotski deček in nato sezida grad znova. Zopet mu ga podere Edvard. rCe mi ga še enkrat podere! —u Nastal je molk ko je deček začel svoje delo v tretje. Komaj pa je bil rgradiček" zopet postavljen, ko je bil že zopet podrt. Sedaj pa neznani deček ni več prizanašal. Pograbi kraljevo visokost, jo vrže v pesek in tako krepko udriha po Edvardu s pestmi, da ta pribeži s krvavim nosom in ves povaljan k svoji materi, ki mu na njegovo tožbo odgovori- ..Zaslužil si to.u * Razžaljenje papeža.[Ka-sacijsko sodišče se je bavilo te dni z zanimivo ničnostno pritožbo, ali je razžaljen je papeža zaničevanje „uredbe katoliške cerkve" t. j. motenje vere po § 303 kaz. zak. Ko so namreč povodom siniti papeža Leona XIII. v Spljetu nekatera poslopja izobesila črne zastave, izjavil je prodajalec južnega sadja Mate Motit', da se mu zdi to nepotrebno, pokojni nc zasluži takega sočutja, ker je celo svoje premoženje zapustil svojim sorodnikom revežem pa nič. Pristavil je še drugo krepko opazko. Neka tercijalka je Motiea brž ovadila drž. pravdništvu, ki ga je obtožilo sramotenja uredb katoliške cerkve. Sodišče ga je sicer oprostilo, toda državni pravdnik je vložil ničnostno pri tožbo, o kateri se je te dni razpravljalo pri kasacijskem dvoru. Generalni pro k ur a tor višji sodni svetnik Bratnsch pa je izjavil, da ne more zastopati pritožbe državnega pravdništva, ker je mnenja, da je le papeštvo kot tako uredba katoliške cerkve, ne pa vsako kratni papež ad personam. Zaradi psovke bi Motiea eventualno smeli v to legitimovani papeževi sorodniki sodno preganjati vsled privatnega žaljenja Časti, ni pa to delikt, ki bi se mogel uradno zasledovati. Zaradi tega je predlagal, naj se pritožba odkloni. Tako je sodni dvor tudi storil in Motića oprostil. * Verska blaznost, v Či- kago je prišel nedavno perzijski duhovnik Adsht Iltnisb oznanjevat nauke starih Čestloev solne«. Kmalu si je pridobil lep krog veraikov, posebno med ženstvom. V svoji verski gorečnosti so se dali na grozovite načine trpinčiti, kar je se je šele pozneje zvedelo. Duhovnik je sam mnogim vernim ženskam z nekim strašnim orodjem iz ostrih igel razmesaril hrbte, potem pa rane nadrgnil s jesihom in soljo. Nadalje so se morali njegovi verniki postiti, da so ae onesvešČali vsled lakoto. Dve novi vernici sta vsled tega zblazneli, ena je že v bolnišnici umrla. Druge žrtve so vsled ran v smrtni nevarnosti. * Dediči 60 milijonov so iščejo. Pred 93 leti je umrl v neki bitki v Indiji angleški major Sinclair, ki je zapustil lepo premoženje, ki čaka že 93 let na dediče ter je v teku teh let naraslo na 60 milijonov mark. V Indiji se je bil namreč tako bogato oženil, a juristi zaman iščejo njegov rojstni kraj in postavne dediče. * Nasvet. Jera: Dleskov Štefe pravi, ako ga nočem, poj le in se pridruži Japoncem ali pa Rusom. Anka: Potem ga pa kar vzemi. Ta dva naroda imata itak dosti sitnosti. * Mlad general. Pred osmimi leti je odšel iz Ogrske takrat 1 "letni Dominik Biasuv de Kibad, sin isto-imeuega državnega poslanca. Odpotoval je najprej v Italijo, kjer se je bavi I s slikarstvom, kar pa mu je kmalu presedalo. Odšel je v Buenos Ayres v Ar-gentiniji. Od tam se je napotil v Severno Ameriko, in ker mu je zmanjkalo denarja, vstopil je v neko tovarno za stroje kot delavec. Čez leto dni je postal vsled svoje marljivosti inženir. Ko je lela 1898 iskala republika Costarica vojakov, prijavil se je mladi Biasinv ter bil sprejet za poročnika, da3i je bil slab na očeh. Ko pa je napoc la vstaja v Kolumbiji, ponudil se je vojni upravi te dežele, ki ga je sprejela za nadporočnika. Na otoku Trunako je razorožil s svojim oddelkom par sto vstašev. Biasiny je za nagrado bil pomaknjen za stotnika ter je kot tak sodeloval pri 26. spopadih ter seje vselej odlikoval po svoji hrabrosti tako, da je že čez dve leti postal major in kmalu nato polkovnik v departementu Panama. Dne 31. decembra 1901 je v bitki pri Colonni potolkel vstaše ter zadušil prvo panamsko vstajo. Kolumbija ga je poslala po končani vstaji v diplomatski misiji v \Vaschington ter ga imenovala pri tej priliki za generala. Bilo mu je takrat razno 25 let. Ostal je avstro-ogrski podanik ter tudi zadostil svoji vojni dolžnosti. Ko je namreč prišla v Kolumbijo avstro ogrska vojna ladja „Douau", prijavil se je Biasiny, ki je bil takrat major, k naboru. Vojaški zdravniki na ladji so ga pregledali ter izjavili, da zaradi slabih oči iu nezadostnega telesnega razvoja ni sposoben za vojaka, dasi je tedaj že bil zmagovalec v 15. praskah. Seveda Biasiuv ni povedal naborni komisiji svoje šarže. Te dui je pričel obiskat svoje starše v Budapešto. Kot kolumbijski general ima 780 gld. mesečne plače, v Avstro-Ogrski pa ga še za rekruta z duevuo plačo G krajcarjev niso marali. ' Drage gosli. Pri Putticku in Simptomi v Londonu so prodaii nedavno 70 starih gosli za 45 000 mark. Najvišje cene po 5000 in 4000 mark BO »c* plačale za dvoje Amati-|e?ih g ■'»sli. G isti S^rad varjeve katerih pristnost pa se ni dala zajamčiti, so b'le predane za 3200 mark. Ako b« bile t** gosli zajamčeno pristne, bi s« bile br-z dvoma prodale z* 12000 m*trk. Omeniti j« še dvoje tfosh Gu^dftgoiriija po 4000 in 2G00 mark, Sar.cta Saraphma 2300 mark in Jeroma Amatija 1960 mark. * Počasnu pošta. Dne 22. januarja 1859 )e pisal iz Kiela neki Jrnsen pism«> svojemn bratu, ki je piul na rs*n»ki iadj: »Kouriera ob vzhodno *fr<škem nabrežju Pismo j« naslovil na danski vrhovni konzulat v Buenos Ayres. Brat pa ni dobil pisma, pač pa se je te d?.i vrnilo p 89 h, 240 strank vzdignilo 89 789 K 26 h, torej man| vložilo 10 183 K 84 I 11 strankam seje izplačalo hipotečnib posojil 17 2l)0 K, 154 menic se \t eakomptovalo za 51 t>25 K, stanje vlog 2,491.910 K 44 h, denarni pronio 390.081 K 73 h. Vseh strank je bilo 953 — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu rimu I sta 402 stranki vložili 99.543 K 6 328 strank dvignilo 75.505 K o. 4 strankam se je izplačalo pos 11.880 K, stanje hranilnih v 3,331466 K 33 h, stanje posojil 1970.358 K 34 h, denarni pronu 253.172 K U h. Bratje Sokoli! Dioea od A9 so redovne vaje M vse brate S kole, ki name ravajo v društveni opr«*1 nat»t .piti na vsesokoUkeH1 zletu. Po redovnih varali sestanek T restavraciji »N-»rodnega doma*, o* -stavimo odseke. Na zdar Odbor. Narodovo zdravilo. Taso se sme imeno vat bolesti uteSujoce, miBice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano ,3Iollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in rri drugib nasledkih prenlajenja. Cena steklenici K V90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni z al aga tel j na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov pneparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—8 Zalttevafte vsekdar že-lođ&no tiukturu (tudi odvajalno) lekarnarja J?ioo«»lifa. v l^j it 1»• |hui n*c 1 > i j 3». i *k v cesti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo drustiene zdravju skodljivd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-4 ,£e Griffon' najboljši cigaretni papir. 13 Dobiva 8e povsod. 671 Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugiitlel 36. Ustanovljeno 1849. 219—20 Qfoxa J>1 si rje no in icf-^cc napravijo, J^pžo belo in nežno« Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor za otroke nainežnejše starosti iz>r8(no clutilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra. Sehauta. Friihwald. Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 10 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana ill-ClllIlil! aa lase zatera okrepeuje lanlNre, od«tra-ojuje luske in prepreruje Izpadanje lan. 1 steklenica .z narodom 1 H.. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljetra cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu 37—22 Ti mm konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija Camis l Mi Trst-Barkovlje. steklenica K 5—, steklenice K 260. — Na prodaj v boljšiii trgovinah. 32 Zahvala. Gospod Anton "VVeiget, uradnik c. kr. mornarice v pokoju na Razdrtem, je daroval 40 kron gasilremu društvu povodom pogreba svojega očeta. Za ta dar se tem potom naj topleje zahvaljuje prostovoljno goallno društva na KMzdrteni. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. maja: Karol KraškoviC, dninarjev sin, 5 mea., Veliki stradon št. 5, božjast. — Stanko Šafran, delavčev sin, 13 mes, Dolenjska cesta št. b, otrpnenje možgan Dne 30. maja: Ivan Mole, pekov sin, 1 mes., Karlovska cesta št. 3ot Bronchitis acuta. V deželni bolnici: Dne 26. maja: Marjeta Žerfc, kajžarjeva žena, 50 let, srčna biba. — Jernej Taškar, delavec, 63 let, jetika Dne 27. maja: Gregor Leskovec, gostač, 87 let, Marasmus semlis. — Anton Jančar, mliuar, 60 let, Tuberculosis pulm. Dne 28. maja: Karol Kobler, delavec, 46 let, jetika. Dne 29 maja: Fran Klein, delavec, 59 let, Luceratio. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 1. junija 1904. Trgovski pomočnik iSče Nttlošbeni papirji. 4 "2° o majeva renta . . . 4*2°/0 srebrna renta . . • 4°/0 avstr. kronska renta . 4#/0 „ zlata 4° o ogrska kronska „ 4° o „ zlata „ 4° 0 posojilo dežele Kranjske 41 a° o posojilo mesta Spljet !»/,•/• m m Za^1 4« t0'0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. peSt. kom. k. o. z :t /o * rt /o 10% pr. 41 ,°/0 za8t.pi8ma Innerst. hr. Denar 9915 9895 9930 H8 20 9715 11725 10(r— 100-25 100 — 100- 30 £9 76 9975 101- 80 106 70 101'— 41 ,c 41/1°/0 obl. ogr. * s »o ■v, 100-50 100- 100 — 99-75 98'5b 99-50 293 40 1C0*76 180-182 -259 — 161 — 296 — 292-269 — 9D-128 25 ar- 465— 80-— 78'— 68-53-29-67 — 75- 507 — 78 50 634-1623 — Blago 9935 9915 99-50 11820 €735 11745 10075 10125 10O- -10130 99 85 100 05 102 — 107'70 102.— a ,o „ m ogrske cen. dež. hr...... z. pis. ogr. hip. ban. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4% prior. dol. žel. 3°/0 „ juž. žel. kup. 1 ■%*/• avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... „ „ „ 1860*/» • • • it n n 1864 . • • . „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije t* ii »♦ »i n ogr. hip. banke . . n srbske a trs. 100'— turške ..... Basilika srečke . , . Kreditne „ ... InomoBke ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . OgT. ti ii ii Rudolfove „ ... Salcburske „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivno8tenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) AJpinske montan .... PraSke žel indr. dr. . . . 1995 50 2008 — Rima-Muranvi.....i 487—| 489 — Trbovlj8ke prem. družbe . B 306 — Avstr. orožne tovr. družbe 482-— češke sladkorne družbe 100 75 100 60 101 — 100 — 100 — 295 40 101 75 190-184 — 263 — 163 40 306-299 — 275 — 92 60 12925 22— 474 — 85 — 82 — 72-56-30 — 72-80-517 — 79 50 635-— 1623 60 640 25 641 25 s kakimi 1000 K premoženja, da bi skupaj otvorila trgovino z mešanim blagom na deželi, v zelo dobrem kraju. Zagotavlja se do 3600 K mesečnega prometa. Cisti dobiček bi si delila na polovico. 1559—1 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Za takojšen vstop se iiie gospodična - kontoristinja z večletno prakso in z dobrimi spričevali, spretna pri delu, zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika. Natančneja pojasnila daje 1499—6 H. SUTTNER, urar v KRANJU. Komptoarist se išče za lesno trgovino. Prednost imajo oni, ki so vajeni prejemanja ielovega lesa. Naslov pove upravniStvo rSlov. Naroda". 1555—1 srajci ovratniki man sete M. Joss & Lowenstein c. in kr. dvorna datavitalja \^-m»w^J} Dobro upeljana, že 40 let obstoječa brivska obrt se proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na lastnika Ivana Marocuttl v Kočevju. 1554 1300 procentov si zaslužijo kupčevaicl, agentje, kroš-njarjl in vsakršni trgovci, če prodajajo nas nanovo iznajdeni v vsaki hiši potrebni predmet z veliko razpećavo. Prospekte pošilja zastonj in poštnine prosto PL6TTNER Sl FRANKE, Thelssen, Nemčija. 746 — 250 — 620*— 748 — 251 — 622 — 411-501 412 50 lb5-— 310 — 484 — 156 - 11-33 19*5 23-48; ^9^! 117 30 11750 96-253 25 4*84 Valute C. kr. cekin..... 20 tranki 20 marke...... Sovereigns...... Marke....... Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. junija 1904. Termin. Pšenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . „ avgust . . . ., oktober . . . 11-38 23.54 24*— 95-. 0 254 25 5 — Oves 50 50 50 50 60 915 6 95 6"o0 641 6-80 EfektlT. 5—10 vin. vi&je. Meteorologično poročilo. nftd monera 806*2. 3r«d.aji ar»cnJ tlak 7S6-0 mrt. Ca8 Stanj* ŽP i °P^°'me^a' |- ! V**™ Nebc 31 9. zv. 7383 1 7. zj. 737 7 > 2 pop. 7363 181 j brezvetr. jak. oblač. oblačno oblačno 14 5 el svzhod! 212 ! brezvetr.! Srednja včerajšnja temperatura: 191°, Q-srrmale: 16-0J Mokrina v 24 urab : 00 naj. Osobje veletrgovine J. C. Mayer javlja vsem znancem in prijateljem, da je njih večletni tovariš, gospod Josip Leskošek v* na Planini na Štajerskem po daljši bolezni dne 31. maja preminul. Blagega pokojnika prosimo ohraniti v prijaznem spominu. Ljubljana, dne 31. maja 1904. 1565 Firma J. C. Mayer javlja, da je njen večletni so-t rudnik, gospod Josip Leskošek na Planini na Štajerskem, iskajoč tamkaj zdravja, po daljši bolezni, dne 31. maja v 32. letu svoje starosti preminul. Priporoča se blagohotnemu spominu. LJUBLJANA, 31. maja 1904. 1564 Bratje NOVAKOVIC W Ljubljana ®*V lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg Št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo. „Narodni dom". U sredo, dne 1. junija vrtni koncert Društvene godbe. Vstop pi*OMt. Začetek ob 8. uri zvečer. Za mnogobrojen obisk se priporoča Ivan Kettda lf>50-2 restavrater. Mesečna soba a posebnim vhodom se takoj odda pri 1551-2 Pr, Iglic, Mestni trg št. n. Gradnika sprejme takoj notar v mestu v službo. Juristi imajo prednost. Ponudbo sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 1582—1 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—23 2 stanovanji eno z 2 sobama in eno s 3 sobami in pri* padki »e odda mm aifuit-lermln na stranke brez otrok. Več se izve na Ambroževem t raju it. *4. Istotam ir do vrtno trava v košnje. 1536—2 Službo portirja, paznika, dacarja ali depoziterja za pivo inčt mož srednje starosti, zmožen obeb deželnih jezikov v besedi in pisavi. — Položi lahko tudi kavcijo. 1550 Ponudbe prosim pod šifro nM. S.M poste restante, Opatija. Telegram iz Vevč. Tvomiska restavraciju v Ve rva Jt jr .:<>]>> t ntcrjrua 'm srn mir*j valuti naj- rdaneje Jfc obi lemu obi slu tega prej tako priljuhljuuga izUUušketja kraja. Storila bova vst, da vsekakor zadovoljna cenjene 1557—1 izletnike. Z x= * # Pozor!!! One častite gospode, ki se zanimajo za 535-15 motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTORj da se prepriča, kako lino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! 5106 15 ogaSjca Slatina Štajersko Železnica, pošta in telegraf Prospekti zastonj. Prekrasna lega, k sita poln zrak hrt z prahu Moderni komfort, živahno dru žabno življenje. — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne in kopeli v banjah, tnhalatorij, pneumatska in parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih in ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabolku. — — — Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varih.--— ! i m Nič drugega kakor GLOBIN naj rabi vsakdo, kdor hoče imeti odlično bleščečo obutev in kdor jo hoče obraniti elegantno in stanovitno, ker je to najboljše čistilo za usnje, Edina tovarna: Fritz Schultz jun. Act-Ges, Eger i B u. Leipzig 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zanvalnicami pošilja diskretno za 90 h kv avstr. inamkah go^pa %. it »t, Barlin S. W. 220Linden?A acra.83e 5*j ^v^v^v}^^^ t Prevzetje gostilne. Fo visoki kralj, deželi*.* vladi proglašaua za zdravilno rudninsko vodo *-* st sa iillialflškc* - ia-f2ati^I*** Apatovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejša ampak tadi najkoristnejša in najznamenitejša ^ zdravilna voda # ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočeua in deluje uenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. SiF" Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ""Wg Jpravitelstvo vrelca Apatovacke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 437-31 Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. S ai ■ vi 1 najboljša in najcenejša U , i - i : i K l i i < t *: t i K i *. t Največja zaloga za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in t/ 01 /41 Copioev mizarje. t «L«y pristnih angleških, za L.alVUVi vozove. Emajine prevlake, pristne, v posodicah po 1 i in 1 kg. Jantarjeve glazure 751 r»rH rif^ Edino trpežno in £.& ^UUC najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štediinega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. D4ni HnlO Pripravnega za vsa-nap! KJKJla, k0Vrstne previase. Qrnnnlin'3 za barvanje narav-OI UI i UII110 nega lesa i pohištva. ajboljsa «n najcenejša tvrdfea 9 za naroćevanje 02ir. nakupovanje Oljnatih barv, pn^h Oljnatih barv v tubah dr. Schonfelda. Firn^^a Prirejenega iz lanenega I II i\XS£.cl 0jja. pnSt,en, kranjski. Steklarskega kieja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gine o alabaatrskega in ipodj štukaturnega Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv »aPno. pori/ ciihih kemičnih, prste-Dttf V, OUIHIlj nih i rudninskih. Hwleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 545 — 28 Olj t? 13r*Oti J33f«.llLt.X. ADOLF HAUPTMANN I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. nežev. lakov in steklarskega kleja. o; v X X M X X 8 X X s X X s X X g Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-»rpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543—28 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" !■». Goldschmidt & sin I S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano »pri cLo-b©! jioi* nasproti Florijanski cerkvi v Ljubljani kjer bodem točil pristna vina in Koslerjevo marčno pivo. Skrbelo se bode tudi za dobra in okusna jedila. Priporočam se za prijazen obisk s spoštovanjem 1556—1 Vekoslav Dežman. t I Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno 11** Gorenj se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravnLštvo „Slov. Naroda Pariška svetovna razstava 1900. PARIŠ $L 3 Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—17 Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25°/0 pod tarifo. 7flpnin]iflnn Krapinske ZiUlUf lllijuu m Toplice m H -ril priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo, Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163.41 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 _6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi m kruh in pecivo. rvaj rfs ■ w rv-t - H. rti -V-c -.v - Sezona od 1. maja do konca oktobra. f Hrvatskem I \ Karol Kavšeka naslednika trgovina z žeieznino in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. ^ lpi*ipofoeata I :f: iPristne amerikanske ^| kosilne stroje, stroje |za preobraćanje in grabljenje mrve iz tovarne Mac Cormik iz Cbicage, kar Leta 1903 je bilo 4737 ijudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-«ke Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel Grobelno-Rogatec, pa dve uri vožnje. Od I. maja vsak dan omntbus k vsakemu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k pustaji Rogatec k dopoldanskemu vlaku. — 30J do 35° R (37\.° do 43 5U C) gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in čfenski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-gijif kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasuda pošilja 1053—9 kopališko ravnateljstvo. i Kaj je in kaj obsega A ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni V dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko se najboljše in najnovejše, dosedaj dobi. Novi motorji na bencin amerikanskega in angleškega sistema izdelki prve vrste, za rokodelce in kmetije. Najnovejša vratila, mlatilnice, trijerji, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedelstvo. Jfajboljše blago! iw- 4 $m ti JH*ke ! Ceniki zastonj na razpolago. Jranc Stupica Ljublfana Marije Terezije cesta I. v Ančnikovi kii! zraven ,Figovca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo in žganje- 1*->«-ilun«! in KoiiiHiircmeiifl železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109—7 .f I i /.iti'Mko, i fMtirNkii in k.lju-<*rtviiirHiaMko ori»«IJ«> ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. w w w obsega v 10. oz. XI. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182 51 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geogrraflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom; Zv. VI PRIlvt I. DALM. , K 6 60 Zv. VII TIR. I PREDARL.. 12- Zv. I. DUNAJ.....K 13- - Zv. I!. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — Zv. V. KOR. i. KRANJSKO 8. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. -Zv. IX MOR I. 5>LEZIJA .. 25.— Zv. X. GAL. I. BUKOV. 11 27 — Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. 1^I Oduisočev zdravniKov Tu-in inozem stva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želGdcu bolne O t 1» O K G Dbbi se v lekarnah in drogerijah. Jzredno se obnesla pri aljuvanju, čreves-nem kataru, driski,močenju, postelje itd O1ro c i uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na nepre to avljivo s ti Tovarna dijel, hrane. B^^[lF-R.Kufeke dunaji Na Bledu se proda žaga in mlin, pri katerem je več lepih stavbenih prostorov. Cena po dogovoru. 1516-3 Pismena vprašanja pod naslovom Fran Rus, nadueitelj, Bled. Panama- in Manila- klobuki za gospode =zzz=zzzzzz: od gld. 2 8o naprej =z=z^= so pristni naprodaj pri C« JL Hasmaiin-u trgovina s perilom in z mednim blagom Mestni trg št. 8. 1436-7 Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1416 h ! B. 6ROSSER slikar za napise in črke j Hiša na Javorniku — poleg državne in občinske ceste — se proda pod ugodnimi pogoji z gozdom, ki meri nad 7 oralov in zraven spadajočimi srenjskirai pravicami. Pripravna je za vsako obrt, posebno še za pekarijo, ker se nahaja tik tovarne ter je le pol ure oddaljena od tovarne na Savi, ki je še večja kot javorniška. V bližini se gradi nova železnica ter je ondi vedno velik promet. Cena za vse skupaj 4500 gld. UX&—3 Več se izve pri Anionu Jalen, Javornik št. 8, Croreujsko. I ■ m FRANC DOLENC v £jubljani9 JVtarijin trg št. 1 Redka priložnost! ■ - Redka priložnost! Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zasiorov, garnitur, tepihov in preprog, cviihov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevin srsje, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, žiaanih in kambriksstih robcev — po jako znižanih ce %z?h. Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo. Slavnemu občinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manufakturnega blaga, in se udano priporočam FM^A^O DOLENC Ljubljana, Marijin trg štev. I. 13")0—7 ViN. varala: SltifO. Liniment Caps. Comp. iz Kirhterjfve IckariK* % Frajci priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 - se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, Ja je da je dobu originalni izdelek. 2o63—40 Kietiterjeva lekarna pri zluteiii levu * Pragi, L EliSčina c. 5. cc CD t co Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-22 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagateij c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji Cjubljana, Prešernove ulice nasproti frančiš anskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene Žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se al. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. 2W „Ccnc niso pretirane", Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. I m m m m $ m m m m $ i* © s * ^jrS 2- 63 Jinton Jlškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Fimtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca-. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog**. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 70 h. k. zahtevajte samo SELLE * KARY-Jev H7aibol|&e čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Bumeno in črno. Posebno priporočljivo aa revij*' I k tMi\«»liH-. oNCurln-, elietre-hii\- In I ItOK'lCU II m u J u. Dunaj XII. 1. 330-iB MlHjerMko itMlli xilra%illMee kopal išče Doberna Pri Celju splošno znane akratoterme 37" C in jeklenasti vrelci za pitje. 397 m nad morjem ; železniška postaja Celje H ur od D-jnaja in Budimpešte. 41 , ure od Za greba. 5't ure od Trsta Termalne kopeli, zdravljenje 3 pitjem, elektriške kopeli, hidroterapija in termoterapija, masaže, švedska zdravilna gimnastika, elektroterapija itd. V Izvrstni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, revmatizem, bolezni v mehurju itd. Vsakovrstna razvedrila in zabave n. |*r. zdraviliška godba, bralne, igralne in b.ljardne sobe. Lawn-Tennis, Ping-Pong keglj'š<*e Izvrstni res: 1 vr tnti. renni plesi, koncerti, lov, ribarjenje, krasen park, poštna in brz .javna postaj 1 Zmerne cene. 14** v na t**l j itt lc<»i>(t I biMfcl ^( pohvalo. Opazili smo tudi, da je e i truma železniških delaicav z vso močjo sodelovalo, za kar se maramo posebno tukajšnjemu g. Železniškemu mojstru F. Ramelliju zahvaliti. Lepo ie, da nas v silah in težavah podpir* Žalostno in značilno pa je, da se z sosednih vasi niti eden klerikalni mož ni pokazal na licu sreče, da bi svojo roko k rešitvi tu jega blaga ponudil, kar odločno kažt, kako poučeno je ljudstvo: »Pomagaj v sili m tudi tebi bode pomagano« — Nesreča ali zločin? Dne 28 t. m. ie pogorela hiša Frana Meso jedca v Jelovcu pri Boštaniu. H sv ki je bila brez vrednosti, tako da m nihče v nji prebival, je bila zavarovana za 400 K Mesojedca dolže, d» je sam z*igal. — Vsled lakote umrl. Dninar Pavel Sirca iz Planine je bil 3 maja odšel z doma in ga več tednov ni bilo dobiti. Mož je bil zblaz nel. Našli so ga sedaj v gozdu na Slivnici, a — mrtvega. Obdukcija je dokazala, da je mož vsled lakote umrl. — Trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbor-niči v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo kr. srbskih državnih železnic v Belgradu naslednje predmete ii mater.jalije: 1) kredo; 2) IftssfiU lopate, krampe in tolkače. vrvi i» vodnjake, raznovrstne krtače, čopiJe; Ivana XXIII Komaj se je bil Maruš V. znebil svojih tekmecev, jr ie pokazal svojo prave natoro. Bil (l lakomen in razuzdan ter gospedstvi Željen. Provzročil je nGvo križar-k vojno proti Husitom, a ko je slišal da je »kristjanska« armada p r žena, se je tako raztcgotil, da ga )t zadela kap. Gabrijel Gondohnura se je ko1 papež imenoval Evgen IV. Sodobni kronisti pravijo, da je bil nezakon^ otrok papeža Gregorja XII. in nek«* nune. Priljubljen ni bil nikdar Kmalu je knežja rodovina Colonra uprizorila proti njemu vehko zaroto in papež je le slučajno otekel smrti Med zarotniki je bil tudi menih M* sius, nad katerim se je zdaj papci znosil. Inkvizitorji so dali na streti cerkve sv. Petra napraviti oder, n» katerem so nesrečnega meniha trpin čil'. Popolnoma golega bo inkvizitorji položili meniha na hrbet in ' Železjem pričvrstili roke, noge »n vrat na oder. Potem se je zafiel° trpinčenje. Najprej so Masiusu s kleščami iztrgali koščke mesa iz život* potem pa v odprte rane vlivali rt*' topljeni svinec, vrelo olje in gorečo 3) šipe za okna, stekla, cilindre za svetilke; 4) mufe za železne cevi, razne ključavnice, žeblje, železno lico, kotle za štedilnike, kjuče, ražnje za peči, razne dele za vagone, verige xa vodnjake. Ponudbe je poslati na omenjeno ravnateljstvi in sicer za predmete in materijalne navedene pod 1) do 11. juniia, pod 2) do 9 junija, pod 3) do 10 junija in pod 4) do 8. junija t. 1. Prepisi tozadevnih dobavnih razpisov leže v pisarni trgovske in obrtniške zborn'ce v Hubljani na vpogled. — Dobavni razpis. Trgovsko ministrstvo naznanja, da se bo dne 8 junija t. 1. ob 1. uri popoldne na borci v Bruselju vršda ponudbena razprava za dobavo 190000 kg surovega lanenega olja, 130000 kg govejega loja prve vrste in še raznega druzega olja. Preois dobavne5«i voz električne cestne železnice. Sunek je bil tako močan, da je konj padel na tla t r se nekoliko ooškodoval, hlapeo pa je padel z voza, a se mu k sreči ni ničesar zgodilo. Pri vozu se je zlomilo tudi oje. Kakor trdijo priče, je bil nezgode kriv voznik električnega voza. Stvar se preiskuje. * Poskušena tatvina. V noči od 1. na 2. t m. se je splazil neznan tat skozi okno v gostilno Štefana Franzota na Radeckega cesti št. 28 z namenom, da bi dobi kaj denarja. Ker mu pa tukaj sreča ni bila mila, je šel v klet, toda tu ga je začutila natakarica in ga z vpitjem prepodila. * Žepna tatvina. Včeraj je bila v šentpeterski cerkvi Franc ški Pcgačarjevi med mašo ukradena iz žepa denarnica, v kateri je imela 32 kron denarja. * Pobalinstvo. Sinoči so ponočnjaki namazali pri Karoiu Pihlerju, optikarju na Jurčičevem trgu, pleskane okvire pri izložbenih oknih- * V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z južnega kolodvora 29 Kranjcev, nazaj jih ie pa prišlo 19. * Izgubljene reći. Alojzij Po-ljanec je izgubil denarnico, v kat ri je bilo 20 frankov in 7 bankovcev po 20 K — Marija Bercetova je izgubila denarnico z 10 K. — Tujci v Ljubljani. Meseca maja je došlo v Ljubljano 2911 tuj cev (45 več nego meseca aprila) Od teh se jih je nastanilo v hot*iu: Pri »Slonu« 759, pri »Maliću« 504 pri »Llcvdu« 333, pri »Južnem kolo- snio'o. Ko je bil Mašina na ta način že ves ra/drapan in ožgan, so ga privezali na konje, ki so nesrečnega moža strgali na štiri kose. »Sveti oče« pa je Bkoro celo uro z zado voljstvorn gledal to bestijalno početje. Hijenska krutost tega »apostola vere ljubezni« je provzročila silne revolucije. Končno je moral papež bežati iz Rima. Koncil v Baselu leta 1431. je spoznal, da papež Evgen IV. ni vreden, da bi nosil p*peŠko krono. Proglasil je to, ker se je ves svet puntal proti temu papežu Tuda gen se ni vdal. Poklical je svoje pristaše, ki so se udeležili koncila * Ferraro in si dal od njih potrditi, da je on edini pravi papež. Vse duhovnike, ki so se udeležili koncila v fcaelu, je Evgen izohČil in preklel, koncil v Baslu je na to pooblastil 29 kardinalov, da izvolijo novega Papeža. Izvoljen je bil opat 8»mo-8*ana Rip&il vojvoda Amadej savoj-6ki, ki se je imenoval Feliks V. Kaj posebnega rimska cerkev s tem mo- ni pridobila. Ko so prišli odpo- slanci koncila, da bi novemu papežu naznanili izvolitev, so ga našli popolnoma pijanega. Zdaj je imela kristjanska cerkev zopet dva papeža. Evgen je, iz-vedši, da so nepokorni prelatje proglasili Feliksa V. za papeža takoj izobčil in preklel svojega konkurenta. Proglasil ga je za pijanca in sodomita ter častilca zlatega teleta. »Vse njegovo bitje, vsaka žilica njegovega telesa je vredna prekletja; zato ukazujemo vsem vladarjem, da njega in njegove odposlance uničijo. Ta lopov se je dal izvoliti papežem samo zato, da bi mogel iaglje uganjati svoje saturnalije. Bodi ta ostudna mrhovina pregnana iz Kristusovega tempelja«. — Tako je papež Evgen IV. rohnel proti papežu Feliksu V. Za Časa Feliksa V. je prišla na površje rodovina Borgis. Ta rodo-vina je bila zaradi razuzdanosti na skrajno slabem glasu. Orgije so bile na dnevnem redu in papež Feliks V. se jih je rad udeleževal ter se izkazal rodovini Borgia hvaležnega. Enim Članom te rodovine je dal denarja, dvoru« 164, pri »Štruklju« 126, pri »Grajlarju« 105 pri »Bavarskem dvoru« 49, pri »Avstrijskem cesarju* 141, v drugih gostilnah in prenoči ščih 730. — Meteorologični mesečni pregled. Mmoli mesec veliki travsn je bil prav topel in dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Gelzijevih stopinjah: Ob sedmih sjutraj 115°, ob dveh popoldne 204°, ob devetih zvečer 146° tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 15 5°, aa 16" nad nor malom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 7 mm kot srednji zračni tlak t*ga meseca, ?a 0 7 mm nad norma lom. — Mokrih dni je hil-i 17. p%di«-» je pa 73 4 mm dežja. — Med vetrovi je pihal n*j#H5«rat severovzhodni, zaostajal pa ni dat-, č sa njim jugovzhodni. — Hrvatske novice. Afera B o r š t n i k - Z v o n a r j e v a in Hre-ljanović. V sredo se je začela v Zagrebu sodna razprava proti gledališki igralki, gospej Borštnik Zvonar-jevi. Toži jo bivši intendant zagrebškega gledališča, Hreljanovic, češ, da ga je s priobčevanjem nekih pisem rasžalila. — Nemiri v Zagorju. Med kmetskimi delavoi po celem Zagorju opasno vre. Zahtevajo mesto dosedanje, res sramotne dnine 30 kr., 2 kroni na dan, sicer napravijo splošni štrajk. V Stubioah je kakih 50 oboroženih kmetov napadlo ponoči dom beležnika Ciglarja. Streljali so na h*šo ter pustošili po sadovnikih in njivah. Tudi v zlatarskem okraju s ■ pustošili uezadovoljneži dvoje gr-šČinskih posestev. V Zagorje so is prišli novi oddelki orožnikov. * Najnovejše novice. Grozni starši. Pri dunajskem sodišču so imeli v sredo dve pravi zverini, zakonsku Gradinger. Gradingerjeva žena je prišla nedavno poročat policiji, da ji je nenadoma umrl ponoči 5letai sinček Vzroka smrti ni znala povedati. Policijski zdravnik pa je našel na mrtvem truplu strašne rane Oiroku so bila rebra 21 krst prelomljena, na glavi je imel težke rane, na vratu so bili znaki davljenja, noge pa je imel otrok ožgane. Mož jo priznal, da je mati večkrat tepla dečka s kuhinjskimi kleščami, da mu je držala glavo v vodi, dokler 89 ni otrok onesvestil. Tudi je otroka večkrat vi&čila za ušes-, ga vzdigala in sukala v krogu, dokler se mu ušesa niso za trgala. Sodišče je obsodilo zverinsko mater v ^/Jeino^ moža pa v 4ietno ječo. — Hud šolski ravnatelj. V kmetijski šoli v Imeli pri Bolonji je predaval profesor Alvizi, ko je vstopil v sobo ravnatelj Capod»qua ter začel profesorja zaradi nekega do godka oštevati. Nastal je n-ed njima prepir, a ravnatelj je ravnodušno iz vlekel revolver in profesorja ustrelil. — »Atentat« na grofa Lam b8-dorffa? Poroča se, da so tozadevne vesti nastale iz tega, ker je princ Dolgoruki, bivši pretendent za bolgarski prestol, udaril grofa Lambs-dortT* na javnem šetaiišču v obraz ter se nato pustil mirno zapreti. — Princezinja — usmiljena estra. V navzočnosti kardinala barona Skrbenskega je storila v Pragi slovesno obljubo za usmiljeno sestro princezinja A d e 1 h e i d Isen-burg-Birstein, hči kneza Isen-burga in nadvojvodinje Marije Lujize Anunciate. — Kap je zadela bivšega mla-dočeškega poslanci Jan d o, ki je takoj umri. — Štrajk stavbnih del nv cev na Dunaju je končan. Najmanjša dnevna plača za delavce se Alfonza Borgio pa je imenoval za kardinala. V tem času — 1. 1447. — je zavladala zopet kuga. Tudi papež Evgen IV. je obolel za to ostudno boleznijo. Ko so ga devali v sveto olje, je papež dotičnemu duhovniku izbil posodo s sv. oljem iz rok in z grdo kletvijo na ustnih izdihnil. Pristaši Evgenovi eo po smrti svojega poglavarja izvolili Nikolaja V. za papeža. Nikolaj je bil prebrisan mož. Prvo kar je storil, jo bilo, da se začel pogajati a svojim konkurentom Feliksom V. Spoznal je, da sta oba na škodi, če drug drugemu nasprotujeta in si mečeta polena pod noge, da bi kupčija veliko več nesla, če bi se kartelirala. Pogajanja med papežem Nikolajem in papežom Feliksom so imela res vspeh. Nikolaj je bil priznan kot edini papež, Feliks pa je dobil prvo dostojanstvo za pa pežem, ogromne dohodke in pravico nositi papeška oblačila. Feliks se je mogel te sprave le malo časa veseliti, kajti umrl je že 1. 1450. (Dalje prih.) je določila na 3 K 80 vin., od 1. avgusta naprej pa bodo dobivali po 4 K. * Ženske — duhovniki. Ze- dinjene države imajo med kongrega-cionisti pravilno nameščenih 53 Ženskih duhovnikov, izmed katerih jih je 45 omoženih Raiun teh ima še 18 iensk pravico pridigovati. Najbolj sloveča ameriška pridigarioa je Amie Shaw, ki jo povabijo Berolinci k mednarodnemu ženskemu kongresu, da bo pridigovala v ondotni ameriški cerkvi. * Velik razloček. Artrimski grof, irski veleposestnik, se sam, dasi je plemenitega stanu, ne sramuje navadnega dela. V tem je podoben plemenitemu Leioestru Nekdo je Leicestru tožil, da je artrimski grof gonil tri krave po potu, kar sa vendar ne spodobi njegovemu stanu. 0 Vi se motite,« zavrnil ga je Lei-cester, »kar ste videli, niso bile tn krave, temveč samo dve kravi in eden junec« ' Honorar 800.000 dolarjev je dobit newyorški odvetnik Wi- 1 am Cromwell, ki je zastopal fran coske delničarje pri znani panamski aferi. Dobil je namreč 5% od pre porne vrednosti. Srveda je imel od vetnik posla več let ter je moral izdajati velikanske svoie, da je pridobil javno mnenje za sv<»je klijente. Tudi si je moral več let držati celo vrsto asistentov. — Pretkan Kitajec. Za čaBa zsdnje vojske s Kitajsko je začel v New Yorku neki Američan izdajati časopis za Kitajce, ki žive v Ameriki. Da napravi temu listu konkurenco, začel je ravnatelj »Newyork-Heralda« izdajati dve strani priloge, tiskane s kitajskimi Črkami. Za urejevanj* priloge je najel za dobro plačo glavnega urednika novega kitajakega lista. Seveda »Heraidov« ravnatelj ni znal citati kitajščine tel je moral svojemu novemu sotrudniku verjeti na »pošteno besedo«, kaj piše. Kitajec je rekel, da je pred vsem potrebno, da prinaša kitajska priloga dalje časa na prvem mestu poziv na njegov« rojake. Ta debelo tiskani oklic se je glasil: »Ta časopis izdaja in tiska infamen krščanski pes, tudi last je krščanskega vraga. List ni vreden, da pošten Kitajec nanj pljune Ako heče kitajski brat izvedeti pravo resnico, kaj se godi ua Kitajskem, naj si naroči edini in pravi kitajski list, ki izhaja v tem mestu in ki ga tista in prodaja Kitajec v Pel Street 27.« Seveda so se pri »Heraldu« čudili, zakaj se Kitajci ne naročajo na njihov list, dokler niso iztedeh za zvi jačo svojega novega sotrudnika. Književnost. — ,,/vonček". Št 8 Vsebina: 1. Vztjcn* pravljica. Fran Žgur. Pesem 2 Pretkana Zinka M. K. Pesem. 3. Ribič Vid. F. Ločniškar. Pesem. 4 Veselja glas. Strninski. Pesen*. 5. Kdo bo nosil šolsko zastavo ua Telovo? Fran V oglar. Pesem 6. Kadar gori danioa . . . Simon Palček. Pesem. 7. Ugodna pomota. Ivo Trošt. Povest s podobo. 8. Tat F. G Hrastničan. Gledališka igra v dveh dejanjih. 9. Brada, usta in nos. E. Gangl. Bdsen. 10 D?e smreki. E Gangl Basen. 11. Dve smrti. E Gangl. Bajka. 12. Vijolica. E. Gangi. Basen. 13. Mrtva kopriva. E. Gangi. Legenda. 14. Orehova vejica L. N. Tolstoj. Bajka. 15 Zaklat smo šli iskat. C. Jor. Povest 16 Ž*jni bratci. Podoba. 17. Ga ga! C Golar. Pesem. 18. Pouk zabava. Mladi risar in slikar. Vojteh Sič. — f Konrad Čr-nologar (s podobo) — Čuden bolnik — Kako se zdravijo živali. — Živali in dež. — Velikanova hrana. — Jed in pijača. — Besedna naloga. Anica. — Rešstev. — „Knajpovec". VssestM 5 številke: Uho in njegovo negovanje. — K*meni v našem telesu. — Ne koliko svetov starišem — Krvavenje iz nosa. — Na vrt! — Negovanje otroškega okostja. — O barvanih oblačilih. — Jetisa — Rtnjeoi ustni koti. — Kuhinjska sol. — Temperatura našega telesa — Brinove ja gode (Juniperus commuois). — Raznoterosti. — Za kuhinjo in hišo. — Urednikova torbica. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. junija. Češki deželni zbor j e skli can na dan 14. t. m. Dotični patent se razglasi tekom prihodnjih dni. Dunaj 3. junija. Dvorni svetnik dr. Wlassak, direktor dvornih gledališč, je danes dopoldne v Solnogradu umrl. Pariz 3. junija. V Toulonu je župnik neke predmestne fare odrekel večjemu številu otrok o b -hajilo, ker so pri neki priliki prepevali narodne pesmi. To je stariše tako razkačilo, da je kacih 2000 mož naskočilo dotično cerkev. Razbili so klopi, uničili kipe in podobe, strgali lestence in vse zažgali. Žandarji so morali župnika in mežnarja z orožjem braniti, da se jima ni kaj zgodilo. Petrograd 3 junija Na ministra grofa Lambsdorffa se je vendarle zgodil atentat. Napadel ga je bivši gardni cficir knez Dolgoruki in ga sunil v hrbet. Na policiji je Dolgoruki rekel, da je napadel ministra iz političnih nagibov, da bi Lambsdorfi postal kot minister nemogoč. Dolgoruki je zaigral vse svoje premoženje in premoženje svoje žene, je bil kasiran in je od tedaj nekak pustolovec. Rusko-japonska vojna. Petrograd 3 junija Okrog Fenhvančenga je vse mirno J a -ponci so zapustili Sajmatsi in so Rusi zasedli to mesto. (Angleška poročila so trdila, da je bil Kuropatkin v Sajmatsu poražen) Petrograd 3. junija. General Kuropatkin se je le odločil, da poskusi osvoboditi Port A rt ur, kajti Kuropatkin ima že toliko armado, da lahko začne z ofenzivnimi operacijami, med tem ko se Japonci ne morejo svobodno gibati, ker se jim je vedno bati, da jim Rusi pretrgajo zvezo s Korejo. Petrograd 3. junija General Stakelberg je z armado 12 000 pešakov, in pr mernimi oddelki konjenikov in topničarjev odšel od Ljaojanga proti jugu. London 3 junija. Reuterjev biro javlja, da so Japonci 20 milj južno od Takušana izkrcali mnogo vojaštva. London 3 juoija „Standard" poroča, da je kitajska vlada zagrozila ruskemu poslaniku, da bo smatrala kot kršenje neotralitete, če bi ruski vojaki požgali kake kitajske hiše. 0 tem je obvestila tudi generala Ma. London 3 junija. Ruske priprave za obrambo Liaojangaso izgotovljene. Rusi so napravili enajst trdnjav in dva kilometra naokrog pripravili vse polno min. Berolin 3. junija. „Post" pravi, da preteče še 9 do 10 tednov, predno prideta na novo mobilizirana ruska voja na bojišče, po prihodu pa so vojaki potrebni vsaj 14 dni počitka. Berolin 3. junija. Japonski poslanik je oficijalno naznanil nemški vladi, da je Japonska blokirala ves polotok Liao-tung Po določbah pariške konvencije iz 1. 1856. je blokirano tisto ozemlje, ki ga je nemogoče zapustiti, oziroma tja priti. Gospodarstvo. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Ukftl za mesec ma; 1904. Aktiva: Gotoviua v blagajni 40956 K 74 h, naložen denar 1963 471 K 11 h, posojila 3 981561 K 30 h, prehodni zneski 1425 K 20 h, inventar 4146 K 97 h, zaostale obresti 80.777 K 38 h. vrednostne Hstine 198 700 K, družni dom 185.667 K 72 h. Pamva: Deleži 24 736 K, rezervni zaklad 98 355 K 41 h, pokojninski zaklad 9899 K 75 h. hranilne vloge 6 290 739 K 83 11, predolačane obreati od 31. dec. 1903 14427 K 46 h, dividenda 1520 K. Denarni promet 6 786104 K 52 h Upravno premoženje 6 656 702 K 42 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu ma u 1904, je 176 strank vložilo 37 406 K 94 b, 141 strank vzdignilo 29 817 K 68 13 strankam izplačalo se je posojil 27390 K, stanje hranilnih vlog 999197 K 94 h, stanje hipotečnih posojil 755 172 K 71 h, denarni pro-met 149 653 K 26 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1904 j* '267 strank vložilo 82.111 K 02 h, 216 strank vzdignilo 72.940 K 03 h, 41 strankam se je izplačalo posojil 32.892 K40b, denarni promet 263.451 K 86 h. r ■ Bratje Sokoli! Goriški Sokol razvije v nedeljo, dne 12. junija t. 1. svojo društveno zastavo. Pomembne te 8lavnosti se ljubljanski „Sokol" spričo priprav za vsesokolski zlet žal ue more vdeležiti korpora tivno; zadene ga pa neodbitna dolžnost, da odpošlje k bratski slavnosti deputacijo. Oni bratje Sokoli, ki so voljni poleteti dne 12. junija v Gorico k slavlju goriškega Sokola, naj prijavijo svoja imena društvenemu tajniku saj do dne 6. junija. V Ljubljani, dne 3. jnnija 1904. Odbor telov. društva „Sokol". gHJJT Si"eđstvo9 ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika in za paciente. — Železnato vino lelc**!*-narja E*i<300ll ja Hnl>)J *uit ua Duuajski centi se odlikuje po tem, da obsega v resnlrl naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 126i—4 Se dobiva povsod 2 ..,/ i5 neobhodno potrebna zobna Creme 40 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. maja: Feliks Golob, trgovčev sin, 17 dni, ZatiSke ulice štev. 1, Catarrh. gastro intestin. Dne 31. maja: Fran Pire, posestnikov sin, 20 let, Kolezijske ulice št. 2, jetika. V hiralnici: Dne 31. rtaja: Josip Roschitz, posestnikov sin, 28 let, Tubercul. pulm. chron. — Marija Peternel, delavka, 71 let, Mara sinus. V deželni bolnici: Dne 30 maja: Ludovik Plaveč, knjigovodja, 46 let. Tubercul. pulm. Dne 31. maja: Jurij Meglic, posestnik, 65 let, Nephrit s chroii. — Josip Matzek, tovarn i5ki uradnik, 57 let, Apoplexia cerebri. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Naloabenl papirji. 4 2° o majeva renta . . 4ir/o srebrna renta . . 4° o avstr. kronska renta 4% „ zlata m 4°/0 ogrska kronska „ 4° o zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41 ,* o posojilo mesta Spljet !*/,•/• „ „ Zadoi i*/,*/, bo8.-herc. žel. pob. 1902 4C o češka dež. banka k, o. - |0/ Ž. 0. 4! tc o zst. pismagal. d. hip. b. 4l j o pešt. kom. k. o. z 10° 4l 0 L 4,,,7oZast. pisma Innerst. hr. „ ogrske cen. hr...... 41 ,° o z Pi8- °SX- *""p. ^an* S*/«0/« obl. ogr. lokalnih že- n dež. 41 o obl. češke ind. banke 4° o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žel. . • . 3° o n iuž- žel- kuP- ViVi 413° o avst. pos. za žel. p. o. . Srečk«. Srečke od L 1854 .... •i n n 1860*/i • • • i. 1864 ... . tizske...... zem. kred. I. emisije t« » n* ♦» ogr. hip. banke . . srbske a fars. 100 — „ turške . .... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške ,, ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ it >t • • Rudolfove „ ... Salcborske „ ... Dunajske kom. ,, ... Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske Premogokop v Mostu (Brus) 'Aipinske montan .... Praftke žel indr. dr. . . . Rima-Murdnyi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe CeSke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ...*..• 20 marke....... Sovereigns....... Marke......• • Laški bankovci . . • . . Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. junija 1004. Termin. Pšenica za oktober . . „ R2 „ oktober 1904 . „ Koruza „ julij 1904 . . „ Oves „ oktober . . . „ Efektiv, nespremenjeno. 1. junija 1904. Denar j Bl&sro 99 20 99 40 98 95 99 15 9930 99 50 118-25 ! 11845 97 20 G7 40 117*25 11745 1 100-— 100 76 10025 101 25 | 100* - ; ion- - 100-15 10115 ?9 76 9985 99 75 100 06 ! 101-80 102 — 10625 107 25 1 101'"" 102- i 100-50 100 75 j 100- | 1C060 i 100 — I 101- 9975 100 — 98*5r, 99-60 100 — 294 40 290 40 1C075 101*75 180- 190 — 182- 184 — 259- 263*— 161- 16340 ! 296 — 306 — 292 — 299 — 269- 275 — 90r- 92 60 128 55 129 55 2110 2210 465*— 474*— BO*— 84 50 78*- 82 - 68- 72- 53- 66- 29- 30 — 67-— 72- 75-- 79 60 605- 516- 1 79- 80- 63525 636 25 1618 — 1628 — 64175 642 75 746*- 748 — 1 24950 250 25 i 607'- 613- ! 411- 412 — 1996- 20o6 — 48* BO 489 50 306- 310*- 482 - 484 — 165 — 156 — 11-33 11-38 1905 19-08 23-48 23.56 239^ 24 — 117-30 117*50 95 — BB*iO 253 25 254 — 484 6 — 60 ii ii 911 50 ti M 683 60 ii 11 6-30 60 ii n 5 79 Meteorologično poročilo. Vfila« nad mori »m SC6-A. Bredajt mini tlak 716*0 bu Junij J j Čas opaze-■ varjja Stanja barometra v mm. £&~ B « V p tro vi 1 i 1 9. zv. 734 7 15 8 al svzhod nevihta 2 ■ 7. zj. 2 pop. 735 6 7355 146 191 si sever ar jvzhod del. jasno del. jasno n 9. zv 7369 13 7 si. sever j del. oblač. 3. 7. z). 2. pop. 738 0 737 2 12 8 20 1 a!, jzahodjdel. oblač. si. vzhod sk. oblač. 1 Srednja temperatura srede in četrtka: 17 2 in 15 8°, — normaJe: 16 1° in 16 2°. — , Mokrina v 24 urah: 123 mm in 04 mm Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, očma, tasta in svaka, gospoda Ludvika Illka dalje za lepe darovane vence in za časteče spremstvo na poslednje počivališče izrekamo tem potom pre-srčno. udano zahvalo. Lesce, 1. junija 1904. 1566 Žalujoči oatali. Zahvala. Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našega preblagega, nepozabnega in nenadomestljivega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Vrančić naoficijala južne železnice izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanc-m najiskrenejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, vsem gospodom uradnikom c. kr priv. južne železnice v Ljubljani za prekrasen venec in da so pod nacelstvom g. inšpektorja Mazija v zares mnogobroj-nem in tako častnem številu prihiteli na od njih službenega mesta oddaljeni kraj svojega pokojnega tova viša spremit k zadnjemu počitku. Jednako prisrčno zahvalo izrekamo zastopnikom drugih železniških nslužbencev in posebno še gg. akordautom za krasen venec. 1875 Iskreno se dalje zahvaljujemo si. pevskemu društvu Glas* v Sodražici za korporativno udeležbo z »astavo in za ginljive nagrobniee, vsem darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem mnogobrojnim, od blizu in daleč pri-hitelim udeležencem pogreba, med temi posebno iz Ljubljane došlim častiti m damam. Najprisrčnejša zahvala bodi končno vsemu prebivalstvu Sodražice, ki je splošno pokazala toliko požrtvovalno 1 ubezni in spoštovanja do ranjkega. V Sodražici, 1. junija 1904. Žalujoči ostali. V Ljubljani se bode darovala sv. maša zadušnica v soboto, dne 11. junija t. I., ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra. I Uradnica j s prej to e takoj notar v mestu v j službo. Juristi imajo prednost Ponudb* sprejema upravnistvo j „Slov. Naroda". 1562—2 j favljam, da prevzemam v delo j slikanje j napisov in črk i ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1416-9 j B. GROSSER slikar za napise in črke j Mjlnbljana, VI e Nt nI irgU. II. j Muhe so zopet sitne! I Onesnažijo stanovanja in jedila, pre-j našajo bolezni od bolnikov in mrličev, 1 od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoof. Eden list 10 vin. (za 2000 mnh). Dobi se povsod. 5—124 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič =z= v Ljubljani. KR. SODNI PRISTAV IN 9vtaL?ElJG}aL ^RO^JJsfO^V^ NAZNANJATA, DA SE POROČITA DNE 4. JUNIJA I904 OB POLU 12. URI DOPOLUDNE V NOVEM MESTU. MOKRONOG. 1569 NOVO MESTO. Špecialitete v kravatah. Ovratniki. JManšete. I IS POLETNE Moderci. Rokavice. Trakovi in lišp vsake vrste. NOVOSTI Čipke. 1 Vezenine. Svilnato blago. Pajčolani. Predpasniki. I I SO DOSLE! ERNEST SARK Stari trg 4t. I. Damski pasovi. Posamenterije. Čipkasti ovratniki. Cepiče S. 7 < 8» M iS" pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,zavarovalni potovalci" na nprav- 921-18 MiiŠtvo „Slov. Naroda** Mednarodne peuotaina. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. V soboto, 4. junija 1904: zadnji dan razstave Interesantno potovanje po Sevilji (Špansko). Od nedelje, 5. junija 1904 do sobote, II. junija 1904: Izjava.** Podpisana izjavljam, da peti« tr; sinek Alojzij ni izročil 121etnemn dečko Josipu Kadancu nikakega denarnika ■ bankovcem za 20 K. Resnica je le, da je oče Alojzija denarnik v svojem sta. Dovanjn založil in ga pozneje tam tud, našel. Otrok je govoril o izročitvi de. narja le vsled kazni in strabu. Kadno. Čevim zgodila se je krivica, kar s tem priznam in prosim oproščenja. 1579 Marija Pesjak. *) Za vsebino tega spisa je uredn ' odgovorno le toliko, kolikor določa zakou 30letni gospod i«e »oblro z domaČo hrano, tudi v stilni v prijetnem kraju Mizu gozda Ponudbe 8 ceno „Mayr, Guardieiia 883 Trieste._ Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Triašk? cesta štev. 2. V&btlo k jaiem 1671-' nekaj dni po potresu. ki se vrsi Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Ynak tlu n — tmii ob ♦• :J»»I» In praznlUlIi — odprto od 9. d€> 19. ure dopoldne In od 9, do urr popoldne. Z odličnim spoštovanjem 1530 rsLTT-nsLteljet^c. v nedeljo, 5. in 12. junija t i, v gostilni „pri Toncn" (% bližini Aniprikrl hm. Olliic-uh v gosti senci pod kostanji. Začetek ob 3. url popoldne. Za ples bode nalasC zato napravljen \ , oder ki meh 16* i m Pri veselici svira polno8te?iina ilai•■ .' ,,Domžalska godba*4. Za | r pijačo, kakor tudi za najtočnejSo p< , : jamči gostilničar, ki vabi cbenem t najobilnejši udeležbi. J. Končan. Ces. *r. avstrijske ML državne železnic C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka vei]aven od dne l. junija 1904. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. Pr<0GA ČEZ TRB12 Ob 12. un 21 m ponoči ?iak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzeo<*r ste, Inomost, Monakovu. Ljubno čez Selzt Aassee, Sobnograd, čez K'^m-Reiflin^ v Steyr, v Line. na Dunaj via Amstetten -B uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in ; nikib. -- Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, R>nubei, Beljak. Celovec, Frar fes te, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno grad, lnomoet, čez Klein -Reifling v Line dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prag... Lipsk Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Po n tabel Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v K Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. - Ob 3 ari 56 m popoldne i vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensteste, Munakovo, Ljubno, čez Selztftal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, i i: čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Manjine vare. Heb, Prmcovt im] Karlove vare, l?rago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vuz 1. in II. razr i, Lipbko, na Dunaj i čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenstetote. Inoi Monakovo (LJubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). -- PRCKiA V NOVO M£S IN V KOČEVJE Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novcmesto, Stražo. 1 Kočevje, ob 1. uri B m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m populdne osobni \ Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih — Oo 7. ari čer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. I 23 m zjutraj csobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, iMonakovo-Ljut: rektni voz I. in II. razr.; Inomost Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Liabc Celovec, Beijak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vire Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in 11. razr , Piztn, Budejev.ce, S Ii Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, L Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, L Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej — 01 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih vai Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. čez Selzthal z i mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija 18. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČJ Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri ^ poldne iz Straže, Topne, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotak Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra t deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešam vlak 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri B m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer Ob 10. uri ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMN MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri .ri9 m dopoludne, ob 6. uri 1j m zvč I 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je i po Brednjeevropejskom času ki je za v min, pred krajevnim časom v Ljubiiaxu Orient, arnikovo brezovo mazilo. Že sam vegetabilski sok, ki teče iz breze, če M vrta deblo, je že od nekdaj znan kot prav isvntoo lepoti Ce se pa iz tega soka po iznajdite'jevera predpisu kemiv. potom skupaj z ekstraktom arnike naredi mazilo, dobi i poseben učinek. |lf| Ce se z njim zvečer namaže obraz ali kak dru kože, se že drugo jutro odluščijo komaj vidne luski-nice od kože, ki postane nežna in bleščeče bela. To mazilo izravna gube in kozavosti na obraz dobi mladostno barvo, koža postane bela, nežna in v najkrajšem času izginejo pege, ogrel, brada ce, rilo na nosu in druge nečistosti kože. — Lonček z navodi stane 6 K, dvojnat lonček 5 K, trojnat lonček 7 K Razpošilja po poštnem povzetju ali če se posije denar naj gi.ivna zaloga JK. Jcith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjavi Ii skskonptuji Oajs pradujme m vrednostna papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečko proti vnovfiuje zapale kupone. k\xrzni izrabi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. KIT Edkonipt In iuk»i«o ui«*ul<. ~jlm S3T Boran« naročila. T§JV Podružnica v SPLJETU. Ci*^ Denarne vloge «prejem m «*?*?> v tekočem računu ah na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeai denar obrestui«.1 dne vloge do me vzdiga. 3« Promet s ceki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'. ^^^^^^awkwkmtkmkwkwkWtkwklkw 24