206. Številka. Ljubijana, nedeljo 7. septembra. XII. leto, 1H79. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in duevu po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v 81 r o - oj» e r s k e dežele za celo leto to pld., za pol l< ta 8 gl., za četrt luta 4 gtd. - Za Ljubljano urez pošiljanja na dom za celo leto 18 gfd., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en nieBec 1 glđ 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, HO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina ItTfflfa. — Za gotpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in Bieer: Za Ljubljano za četrt leta '2 (Iđ. 60 kr., po pošti prejeinan za četrt leta li gld. — Za oznanila ae plačuje od eetiriatopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole fraukirati. — HokopiHi se ne vračajo. — Uredništvo ju v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. .'J gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj Be Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmauovej hiši. U a-bil® k izvenmlnemu občnemu zboru „Narodne tiskarne", ki h do dne 5. okt. 1879 ob 10. uri dopoludne v sobi uredništva »Slov. Naroda". Dnevni red: Nakup delnic. V Ljubljani, dne 4. septembra 1870. Upravni odbor. 0 položaji. (Dopis „Slov. Narodu" od prof. Fr. Stikljo-ja.) Vafcnu in vesele nov ce došle so nam to nedtljo i/, LifiCa. K r je b.lo tt>iu zbranih glav nemžko ustavoverne stranke, od Ilerbsta in Koppa pričeuši do naštg* Uranj-kegu Demc-stheua Tauffererja iu do državnika M o ritsclia, kateri je ob obal »h Dunava zastopal gorato Koroško — vse to se je združilo ▼ odločnem protislovji proti novemu minister-Btvu. Edinost Be je dosegla mej možmi, ki so se tekoin zudnj b sedem let tako pogostoma in tuko srdito bdi sprijeli iu ves ustavoverm Jeruzalem je denes poln veselja in navdušenosti. Ali, naj bole to vese je še tako glasno, naj „N. Fr. Pr." še tako na vse Uri pije slavi stranku, zopet zjediujeno pod Ilerbstovim vodstvom — vendar se nam vidi, da se je nam bolj veseliti tega shoda in njegovih nasledkov. Kar je doseda) vse stranke, nemškim „liberale« mu protivne, kakor mora tlačilo tor jih z nezaupanjem do grofa Taarleja napolnjevalo, bila je oč.tua želja tega državnika pridružiti si Mftiek» Listi iz tujine. IV. Livorno 2G. avgasta 1879. Drrgi prijatelj! Denes hočem ti popisati na kratko to prjazuo mesto. Stopivši iz kolodvora, gledal sem po napisih čakajočih gostilniških voz, premišljevaje, kateri hotoi bi mi utegnil bolje ugajati. Na misel so mi prišli verzi iz „geogrs fknega ričeta" katerega sem nekdaj B kuhal in na novo pregreval" za Sokolske večere v čitalnici ljubljanski: .ustavim se v Livorni, v gostilnici pri zlati škornji". Ali ta gostilnica je eksi-stirala le takrat v mojej fantaziji, katera je neobhodno potrebovala rime k Livorni. Sedem tedaj v voz hotela „Falcone" misleč, če uže ne bodem „pri zlatej škornji" bom pa le pri „Cukolu". Kmalu smo bdi pri mogočnih kamenitih mestnih vratih, kajti proti kopnem krdelo bivše parlamentarne večine ter svoje mi-niBterstvo pomnožiti z možmi, kakor so na pr. IMener in Suess. Jasno je, da bi v takem ministrskem svetu uboga dva slovanska ministra „brez porttfeu la" le stafaža bila nemško liberalnej več, m i. Ravno v tem polovičar BtfU, v tem gnjilem kompromisu tičala je za ti a s najsilnejša nevarnost. Ali denes, ko je borba napovedana mej Tat llVjem in ustuvaško s i m liko, ne ostaja miaisterstvu druzega, nego maločastno odstopiti, preje ko seje začelo njegovo delovauje, ali pa tesno se ukle-uiti, čvrsto ae upirati nanovo na -rodno in avtonomistično večino. Zopet je stranka, katera v svojem vla-doljubji Avstrije še' niti misliti ne more drugače nego pod svojo neomejeno oblastjo, boj napovedala, skrajni boj, kakor smo ga dož.ved v dobi Hohetivvartovej. Pri njeu-h organ.h nahajamo i-to burovo zasmehovanje, isto gotovo upane na zmago, kakor takrat. In vendar je gotovo, da se bodemo sprijeli v diu-g h, ugolnejšh okoliščinah. N j ga več ouega u,divnega Mgjara, da bi strmoglavil spraved-Ijivo in Slovanom pnjazuo miuiateivtvo, nij je več tiste oblastne židovske borze, ki se je takrat zadiraia v poštene državnike, zlasti v Schiiffleja, katerega je ves semitični rod smrtno sovražil. Nij ga tuli več onega ponosa, s kojim so nepričakovani bojni uspehi I. 1870 napolnili naše zmage pijane nemške sosede. Da nasprotno, tekom sedem let vzra-stel je nemškemu libeializmu v kooservativuej stranki silen naspn tnik na lastnih tU h in voditelji ustavaške stranke dokazali so po več letnem slabem gespodarstvu tako politično im-potentnost, da klubu naivnosti nernško-avstrij-skega prebivalstva vendar ne bodo imeli to obdano je mesto z močnimi baštijami, pod katerimi je širok kun 1 morske vode, ki vodi notri do mesta Pisa, ki leži na kopnem ob izlivu reke Ar u o, dober kilometer od morskega brega. In veudar kraljevala je Pisa več stoletij kot silna pomorska meč, in tekmovala z mogočuo G e no v o in Benetkami, o čemer govoriti mi bo prilika še pozneje. Livorno, Portus Labro ali Liburni-cus Portus starih Rimljanov in Castrum L i burni Pisauov, ko je bilo še del stare Pisansku luke, je meato modernega značaja, razvilo se je namreč do sedauje velikosti in imenitnosti še le v zadnjih stoletjih, posebno pa v našem, kajti 1. 1700 je štelo še samo 30.000 prebivaleev, ko jih ima denes blizu 100 000. Vojvoda Ferdinand L iz umeteljno-ljubne vladajoče Toskanske rodbine Medici imenoval je 1. 1G0G tačas še neznatni kraj za mesto, ter ustanovil „svobodno luko", kakor je na pr. še dan denes naš Trst. Takrat je bilo prebivalcev komaj par tisočev, a koj za- likega krdela slepovernih privržencev kakor I« 1871. Zmaga v pretečem boji bode naša, ako se le ministerstvo odločno postavi ua čelo parlamentarne večine in ako ta večina postopa zmerno, složno in odločno. Pa ravno na ?astopn ke slovenskega naroda se bode niiui«terstvo moralo ozirati. Gotovo ne zarad velikegi Števila naših poslancev niti zarad izredne nadarjenosti njihove — parlamentarnih veljakov v Avstriji nij nikakor na izbero — ten.uč ker je mej malim ker-delcem mož, „niagni ipse agminh instar", kateremu celo nasprotniki priznavajo nesebičnost, značajnost, bogato znanje iu čudovito zgovornost, kateri bode moral biti steber, pravi temeljni kamen Taa nojeve j politiki v prihodnjem državnem zboru. Pač Ilohenvvartu še nij b lo dauo časa ui prilike, da bi ustvaril kaj dovršenega, celotnega, ali pri odvažnth debatah razvijal je v svojih govorih toliko izvirnost, toliko idej, da ga smemo imeti za pra vega državnika, redko prikazeu v siromašne} Avstriji 1 B»š, ker kraujska de?.ela ponosno imenuj« Htditiivvaita svojega sina in svojega poslanca, ker se nadeja, da bode odločno zastopal koristi svojih mandatarjev, upamo da se bode sedaj vsaj deloma za gostovalo pravičnim in i/pel ji vim terjatvam našega naroda. Tu pa treba tembolje preiskovati, kutere terjatve da so opravičene in praktične, k>r »preveč" zahtevati navadno več škoduje nego .premalo", ker nam u^tavaški pisači vsfak dan s koribantičnim vrišem naznanjajo, da se je v možganih tega ali onega slovenskega politika zopet rodil kak novi „?chmerzen^kindu, kaka nova „narodna terjatev" in ker v istini tudi v naših listih mhajamo marsikaj, kar je ne- čeli so se naseljevati raznovrstni prognane/ posebno judje, izgnani iz Španijo in Portugala. Vendar moram reči, da se židovski značaj tu ne opu/uje tako zoprno kakor pri nemških judih, vsaj meni se je zdelo tako. Tudi druzih narodov naselilo se je mnogo, kajti proglašena je bila Livorno kot pribežališče vsem proganjan m. Razen katolišk h cerkva, mej katerimi je stara katedrala, nahajajo se cerkve najrazličnejših veroizpovedanj, na pr. armeniška, grška, angleška. Velikanska židovska sinagoga primerja se z najimenitnejšimi svoje vrste. Razen nekoliko javnih monuraen-tov na prostoinih glavnih trgih in starodavnega vodovoda, nij posebnih btarinskih zna-menitostij ali pa izdelkov umeteljnost«. Livorno je kakor naš Trst, strogo trgovinsko mesto brez odločnega narodnega značaja in še dandene3, ko vsled vtelesenja v zjedinjeno Italijo nij več „svobodna luka" je vedno ena važnejših trgovinskih mest sredozemskega morja in luka je vedno polna ladij. Tudi v svojej vnanjosti in pravifno, neizpeljivo ali celo Škodljivo — Tako je na primer zahteval »Slovenskega Naroda" spoštovani dopisnik iz .Savinjske doline", naj se za slovenske pokrajine ustanovi višja Bodnija v Ljubljani, in glasno se je to odobrilo v „Slovenskem N trodu", „Slovenskom GoHpodarju", „Soči" in drugod. Ne znamo sicer, ali se nam bode ta želja izpolnila o denarjem položaji in pri finančnih razmerah uhšj državo, — ali gotovo ti terjatev nij prenapeta niti protiustavna, ter izvira čisto naravno iz zahtevanja, naj ho so Slovenci v d uničem jeziku uraduje. Ali za B g«, kaj je napotilo pisatelja, da ob enem zahteva, nij se višja sod nij a v Gradci odpravi, ter dotične nemške pokrajine priklonijo dunajskej nadsodnijV M.r smo mi vatuhi nemškim sosedom V mar ne ostaja graškej nndsodniji dokaj posla tudi potem, če Be Slov« nci od nje ločijo, zlasti če pomislimo, da ima nemško štajersko in Koroško poleg razvite obrtnije in kupčije še 050.000 duš, mej tem da ima tirolska nadsodmja le 890 000, dalmatinska c-i\6 le 400.000 duš!V Čemu tedaj dražiti nemško prebivalstvo, ter v tako kritičnem trenotji pomagati dunajskemu novinarstvu, katero r, kadar pride. V podobno neugodnom ali še neugodnejšem pololsuji glede jezikove ravnopravnosti kakor mi Slovenci, so Slovanjo v Šir^iji, ki so pri volitvah pa propali Veseliti pa mora tMoveka, ko bere, da češki čusopisi vsak dan prav toplo zavzemajo so za pravico čeških in poljskih 6letakov, V Šlez.iji živi 238 000 Slovanov in 220000 Nemcev. Imeli bi lehlco prvi deset poslancev, a vsled krivičnoga volilnega reda in dru/.ih okoluostij, ki so doz daj tudi pri nas Slovencih vladale, m propali Germanizacija je pripravljala dozdaj Sezake, kakor „Narodni listv" v zadnjem članka npod nožem germanizaeo" pravijo „za želodec nemške države", ltivno tako tudi „Pokrok" v dopisih in člankih opuzoruje na Sleziio. — Tako je prav. Slovanjo ne smemo nikjer svojih bratov pozabiti. Solidarnosti ali skupnosti Nemcev naj se nasproti p« stavi solidarnost vseh Slovanov. \man*<■> dr^.tMo. Iz #V #»»#•#»»#»•«# *i se tolegrnfira 5. sept.: Morilca guveineria Krapotkina so v llava nekoliko po legi svojej spominjalo me je to mesto nekoliko na naš Trst, samo, da ndma tako zaprte lege v kotlu, temveč je jako sračno, ima mlprto lego iu prav prijetno temperaturo, akoravno leži mn >go bolj na jugu nego Trst, namreč za dobra dva geogra fična grada ali Htopinji. Ulice so jako prostorne, ter skozi in skozi nahaja se izvrsten tlak iz enako velicih kvadrov, eden najiz.vrst-nejših tlakov, kar sem jih imel prdiko do/dai opazovati po raznih mestih. Hiše so prostorno, zračne in čedne iu povsod se nekako pozna jnienituost njih posestnikov. Krasen jo Sprehod „la Marina" ob morskem bregu, dolg drevored z raznimi m'nadi in morskimi ko pelji, vodeč do takozvane „Ardenza". Tu ti je rendezvous cele Livorne, posebno na večer in pu v jutranjih urah, ko ho vozijo cele pro-ceuje ekvipaž vunkuj v hladilne morske ko pelji, katerih nekatere so precej tlaleč venkaj v morje sgradjene in se prepelje z ladijo vanje Privoščil som si tudi to slast, in uekako ču Ino mi je bilo pri srcu, ko smo ho peljali venkaj v družbi in ae spustili v morje, v sredo /eni s k«» morje! Pač težko bi si bil mislil še pred par leti, da bodum kedaj kobacal se in plavut po s r u d o z e m s k e m morji, kot italijanski pevec 1 — Krasen razgled uži val sum iz svetilnega stolpa „fnn", kateri je na kraji starega molo in iz kuterega se vidi vsa bregovita in gorata okolica in daleč črez morsko plau. Sredi morja dviga ho na Bkalnatej podlagi otocica Meloria spomenik, kal« ri spominja na znamenito pomorsko bitko, katera so je tu Vršila <> avgusta 1 1281 mej G eno ves i in Pisani. Prvi pod vodstvom Uberta Doria imeli so 88 vojnih gtler, a Pisani pod vodstvom Benečana M orosi u i samo 72. Od jutra do trde noči trajala jo ta odločilna borba, v katerej so bili j>rcmagani Pisani, izgubivši 5000 ljudij mrtvih in Ki 000 I vjetih, ter je bila za vselej uuičeua njih po- morska moč. Iz Livorne bilju v najnovei^ej dobi poveljnik italijanske vojne ludi o „Palo stro" imenom Cappollini, kateri je padel v bitvi pri otoku Visu (LtlS*) 20. lulija leta 1800. Necuga prizora ne smem pozabiti, ki je posebnost Toskauskih mest. Ililo je zvečer, in vračal sem se s6 sprehoda po gori imenovanem šetaliŠČi, ko od daleč ugledam čudovit sprevod. Iti lo jo kacih 20 črnih prikazuij, v dolzih črnih kulub s kapucami črez glavo in črez obraz, samo dve mali luknici za oči, to je bilo edino odprto ni celej »bloki. V uredi mjsli so Štirjo na visocih črudi tragah črno pokrito trugo, spredaj svotd jo e«lou z visoko dvigneno BmolnatO bakljo, a na vsakej strani truge korufcil jo eden z veliko svetil-uico, drugi pa ho ho razvrstili okolo truge iu za njo. Družili spremlievnlcev nij bilo. Taiko se je molče pomikal dalje ta črni sj>rovod. K'.'či ti moram, da mi je nekako Čuden vtis v okraji Černigovu prijeli in zaprli. Polktip Ijea od uže usmrteoega Lisoguba dal ae je k umoru zapeljati. Iz itvl. okt. 1H7!) Ker je na dnevnem redu razgovor o nakupu delu e, imel bo le priliko vsak delničar, ki se xa stvar zanima, razprave udeležiti se in o tej točki svoje mnenje izreči. Podobno želeti pa bi bilo tistih „veČ delničarjev*, ako jih je »ploh več in ne le en sam brez vsake delnice, ki je s svojo nepremišljeno „poslanico" v „Slovencu" prou/roKil, da so se tako bedaste b t vari kvasile po nekaterih nem škili Sapnik h, v listih, kater h navada je trositi po Bvetu laži in obroka van ja o m aro In b d>uštvih — (Okrajno učiteljsko konferenco) bodo imeli dno 28. septembra t 1. ob 9. uri zjutraj učitelji komensko-sežanskega okraja v Sežani — Poleg druzih stvarij je na dnevnem redu sledov : 1. O učnih načrtih 2. Kako je uspešno učiti jezik v ljudskoj šoli, na podlagi visokega ukaza g. ministra za uk in bogočastje od 5. aprila 1872. B. Volitev enega zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet A. O samostalnih predlogih, ki bi jih stavil posamezen ud. — Glede* 4. točke so učitelji Vabljeni vsaj H dni pred konferenco po Blati tvarino in razpravo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Vsi redni (dif. in prov.) učitelji so dolžni se udeležiti konference, pomožnim je pa dano na voljo. — (Novi odbor It o j a n s k e čitalnice) priredi prvo veselico v nedeljo 7. sept. s sledečim programom: 1. Petje. 2 Govor predsednikov. :i. Doklamncija. 4. „Srce je odkrila', vesela igra v 1 dejanju. 5. Petje. 6. Tombola. 7. Društvena zabava. Ustopoina za neude 20 novč. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — — (Politično društvo „ K din ost") za Primorsko imelo bo 7. septembra v Sežani pri g. Skaramanga bvoj občni zbor ob 11 uri dopolulne. — (Duh o venske spremembe.) V ljubljanskoj Škofi i: V Lunine je šel za administratorja g. Ant Dolinar, prefekt v Alojzi-levllM. — G. Ant. Koblar, aein. duhovnik, j« postal škofijski kanlan. — S m.lnji Log je dobil g. Ign. Ključtvšek. — V lavantinskej škdio: Provizorji so postali gg.: Anton Za-tenšek v Tinjah; Juri tf-navec v Svičinji in Simon Gaberc na Ponikvi. — Prestavljeni so gg kaplani: Jožef Valenčak za I. v Terbovlje; Jožef Minsko za 11. v Terbovlje; Jalti Ca gran v Središče; Andrej Vodušek k sv. Il.ir-Buri v Halozah in Martin Jurkovič k sv. Martinu pod Vurmbergom. — Za kaplana sta vmeščena gg. novomašnika: A'ojz Vojsk v At II pod Turjakom in Martin Kralj za II. v Gornji grad. — (Obsojen) na H mes. v ječo bil je lteu bcnburški trgovec Matija M belin, ker je rabil staro in krivo vago. — (Novo pokopališče) pripravlja mariborsko mesto v Pobrežah, stezo tja pa baje na okrajne Htroške raztezajo pri g. lurou Uistovej b *i. Pričetek šol v mestnih ljudskih šol th v Ljubljani in sicer: v I. in II deške j mestnej Soli, v mestnej dtkliškej šoli in v tuinskej dekdi-kej šoli prične se šjlako It to 1870/80 «ln«< KI. M<>|iiiil>ra isyi>. Vpisovanje Bgođi se 1*1. in II. septembra za I meatno deško lolo v licejalnem poslopji, za II. m ■ ti <> deško šolo v šolskem poslopji na ('»iTovej cesti, za mestno dekliško šolo v rtdtttoem poslopji, in za nunsko dekliško šolo v nunskem samostanu. Mestni šolski sve! v Ljubljani, dno 1 aeptembra 1879. (405—3) 1'rvosednik : D..i«*cli;in. Vinorejcem, trgovcem z vinom in kramarjem prodaje za pretakanj« vina it. jednoga sodi v drugi, iti iz. ind < v l< l " Karel Karinger na mostnem trgu, (413—2) WST gumaste trobe Hn (C^»^rri-xriiGJcl'^.la<-cLcl^e-) Uporaba jo prav priproata: iz. trobo ae vz.-nno /.rak in velcd zračnega pri t lak M teeo potem ikotl vino. 1 meter trobo *.»'/, m/m.....— gld. HO kr. 1 n n 18 m/m.....1 „ SO „ i „ „ i«; m/m.....i „ fio „ l „ „ 16 ii>/m ovit s konopljo 1 „ 40 „ 1 „___„ 19 in in „ „ 1 „ 00 m flsy* Vnanja naroibe n« kodno Itvrinjo. riain. (i H(>pt< nibiii: Pri simiui Krankeiialeiu iz. Dunaia. — I.a-p.ijnn iz Ilirije. IloroUkl iz. Duniija. - Ilochmavor is Trata. — Doloneo iii eoNitrJi: drobnim iz Ki ikoga. Dunajska borza G. septembra. (Izvirno tolograflono poročilo.) Enotni dr?.. dolg v bankovcih gld. f>5 kr Enotni di /.. dolg v arebru . . t>S „ 10 „ Zlata renta ......79 „ ko „ IKtU) drž. posojilo .... 123 n 40 „ Akcije narodne banko .... K'20 „ — „ Kreditne akcijo.......itfti „ 80 n London ......lil „ (if) „ Srebro .......— n — „ Napol. ......9 „ 31«;, „ O. kr cekini . . . . ri „ b7 „ Driavna murko ^7 _ tif> Praktikant, ki jo dovrtnl 4. razred na gimnaziji z dobrim vape. bom, h prej m o hu v lekarno podpisanega -A_n.t_ Xj©"tostn, (408— 2) lekarnar v Pnatojiii. i IVnlinan v LJubljani na rimskej costi tQradiščo> štov. 17, (;iH4—3) priporoča ho p, n. obfilnitvn za rešitev teh- niunib vprauanj iu UvriitOV takih del. Plima, aprloevala, obrlie ali plane, nro* rašuno itd, kateri ho Himtavljcni j>o pooblu- loenom olvtlnem Inlonerjn, veljajo pri «ibiHHt- nijali ravno toliko, kakor ko bi jih državni Htavbeni uradniki pod un-ilsko obiaatlo izdali. Lantothscliaftliclie Lanfles-Mittelschnle Ober-Hermsdorf, Wm4»MT tttti--ittttf in iistvi: Si'hlfsien. Dih Scliuljatir 1879 -80 beginnt aiu I«. S«io abiolvtrten Btudtrendeil kiinnen ala Kiiijiilirig-Preiwtll|gO in das k k. Ileer eintreten. l'i > >j;i . i i l i i i ii • Hitni -/u he/.ii ben von der Dircction iind Aiiuieldungen, intiiullich oder scbriftlioh, werdon von 111 • i Mrli hu l.|-t M. N< |.t, iulM-r entgegen ge-noinmen. Ferd. Janovsky, (347—h) Curatoriiinm-Mii^bed uud Director. naredila ta nenavadna prikazen, katera moje spominjala na popise dogodob iz atarega veka, ob rusu silnih kug in skrivnih sodeb (vidim gerichte). Bil jo pa pogreb norega člana društva „ l a misericordia", kakor Se dan daneH obstojo po To kan k h mestih, in imajo namen pomagati v prvoj vrsti, ako so dogodi nesreča, da se kdo telesno poškoduje ali pa usmrti. Na znamenje iz bližnjega zvonika pri-hit(5 bližnji Mani s potrebnimi pripomočki, da prenesti onesrečenega v bolnico ali pa v mrtvašnico. Zagrnem so tudi v obra/.u, iu sicer za to „ker dobro delo milosti proti bližnjemu so nečo kazati svetu." Ta društva štejejo Mane mej vsemi stanovi, in ret'.i morini, da so mi dopada ta naprava. Videl som jih fis drugikrat po dnevi, ko so hiteli po ulicah, menda še le na potu do kacegl nosreineža. Rekel sem ti u*e v začetku luta, da okolo mesta ho razvija zidovjo in širok morski kanal, a razen tega je še mnogo manjših kana lov, posebno na severno-zahodniej strani mesta, katori del ne zaradi tega tudi imenuje „Ve-nozia niiova". Krasni ho prizori Holnčnega i/hoda in zahoda, a nuni to nij bito nič novega, ker sem opazoval te čarobno prikazni m" rimo v Trstu, in ima Livorno enako lego. Posebno krasen jo /nli ti Holnca, ko so po-greine kakor ž".reča krogla v morje. Veš pa li, dragi prijatelj, kaj mi je pa prouzročilo najbolj simpatičen vtis v Livorni, kar sem uže omenil v zadnjem Hvojem listu V To so ti dekleta L'vorniške, da ti kar naivnost povem, llog obvaruj pa, da bi ti ali kdo drugi mojih prijateljev mislil, da sem llog vedi kakšen „bab|i tiivonr" — to bi mi ne pri i tajalo, la bi morda tudi protestirala oner :\ »-no moja ž 'lika, in to po j.ravici — a reci ti moram, da sem z nekim posebnim dopa-denjem Ogledava! te simpatične obraze, kateri so mu tako živo spominjali naših ljubljanskih I deklet. Tudi Livorno ima zaradi svojih de- klet ime v Italiji. Postimo „luštne kobro" — kakor smo rekli včasih — nahaja He mej srednjim Htunom, ki nosijo belo svilnato rutico na glavi, in se sploh nosijo zelo kakor naša „proilmoatnu dekleta". Moni se je včaai kar dozdevalo, da sem na St. Peterskom ali v Trnovskem predmestju, tako domači so He mi dozdovali ti obrazi. Nenavadno veliko je vidoti „blondiu". Radoveden sem, je li kdo mojih prijateljev potujoč, skozi Livorno bil tudi taoih niislij? Na meno vanj učinile bo tak vtisek, iu mi zarad tega bile toliko simpatične, in nljsetl) hotel tega zamolčati. Mogoče jo tudi, da se motim in je le moja fantazija im- varala, kajti skoraj bo leto in dan, kar gledam samo Milansko obraze, o katerih ti povem drugikrat kaj več. Za denes naj bode dosti. Srčno pozdravlja tobo in vse prijatelje in prijateljico v ljubej domovini slovenskoj vati stari prijatelj Josip N o 11 i- Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v sredo. Ob početku šolskega leta Usoju si naznanjati trgovina s knjigami, umetniškimi izdelki in muzikalija mi. ter prodaja stvari j za pisanje in risanje J. Giontini-ja V Ljubljani na mestnem trgu št. 17, da ima letos vse na tukajšnjih učnih ztvodih nvc deno i**GF~ knjige, kliisikf in sillanlc t|j mnogobrojnu v zaiogi, tako da so budo uioglo vnem zahtevam ustreči. Ob jednem priporoča vsem uradom, čestitomu duhovenstvu in gospodom šolskim, ter občinskim predstojnikom svojo veliko izbero B^F* Ntvuri) in pisanje lii i isaiij<> z zagotovUoujem reolne poatnžbo in lunu izvršitve z dostavkoin, d.i flf dajejo vočjim in večkratnim naročit vam najugodnejši in najboljši pogoji. Ob jednem izreka prebivalstvu iz Ljubljano in okolico svojo najiskrenejao zahvalo *a doslej tej firmi izkazano zaupanje, in uljudno prosi, da so jej on u tudi so na dalje ohraniti blagovoli. (41f>i 27 let star, kateri je skozi 10 let. mnoge upravilke zvedel, in tudi predpisano skušnjo dobro končal, inče .stanovitne službu v ob ižju slovensko ali nom ike kronovine. Ponudbo naj so pošlj6 opravništvu ^Slovenskega Naroda". v410—SI) Gospodu Bogoljubu Kor diku, lekarnarja v Slovenjem Gradcu. Vaša blagorodnostl Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojn itvo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je več članov imenovanega društva vaš sirup od željeza pri chlorozi (bledici; in slabosti po hudih boleznih na odraščenih in otrocih z dobrim vspehom poskusilo, in da je zaradi ukusa primišanega jabulko-kislega željeza izvrateu. (3t>y—4; Za okrajno društvo zdravnikov v Mariboru: I>r. Kuj miniti <«rOgl, l»r. Arlnr Mali, zapisnikar. predstojnik. y.»W>n«» v l.juuljuni imajo bratje Uriupcr. Cena jednoj sku-nici g.d. 1, s postu k'". l.stO« Za čiščenje in izboljšanje vina najboljšo, najhitrejše in najceuejšt« sredstvo je SC prava francoska žolča. "^Bl To, kakor tudi ptosti navutl, kako bo rabi, dobi bo zmiroiu ■ usobniin ali poštnim naročilom pri A. li ;t 11 ■■■ n ii ii u v 1.1 ti nijani, v Luka Ta v ca rje vej hiši (UdO—14) Najsijajnejši vspeh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter r , ki. 50 do 100 lil cresjeli (slio se kapi. Ponudbe sprejme opravništvo _S.....u- -kegi Naroda", (40* 3) E pilepsijo (božjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dresden-u (Neustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11 000 slučajih. usti—14) s X s X X xx: Dva glavna zastopa za Kranjsko lin.i Josip Strzelba v Ljubljani, št. petersko predmestje št. 30. I. „Phonix" v Londonu, najstarejša zavarovalnica zoper ogenj, obstoji uže od leta 1782, ima 12 milijonov premoženja, zavaruje po niz kej ceni, in škode takoj in pošteno izplačuje. II. „Janus" na Dunaju, tudi najstarejša vzajemna zavarovalnim na življenje, obstoji uže od leta 1839, zavaruje v vseh kombinacijah po najnižjej ceni. Priporočam torej avojega potovalnega zastopnika, gospoda Alojzija Breskvarja slavnemu občinstvu na mnogobrojno zavarovanje proti ognju in na življenje. Z odličnica štovanjem t««-.) t™'— «*■—selTsa.. 3. septembra: Alojzij Vitgoj, delavko sin, IG dni v deželnoj bolnici. 5. septembra: Janez Alie, sin fabriškega delavca, !) mes. star, sv. Petra cesta št. 70, za drisko in grižo. „C0NC0RDIJA", vzajemno-zavarovalna banka v Libercu (Reichenberg) na Češkem, •u.sta,n.©-vljexia leta 1G67, i zavaruje i>i-<»t i išlcocli ]>o j ti poslopja, hišno orodje, zaloge blaga in drugo premakljivo biago, poljsko pridelku in klajo pod najugodnejšimi pogoji in po najnižjih tarifah. Škodo so točno izplačujejo. Oglasila k zavarovanju sprejema podpisani glavni zastop kakor tudi okrajni zastopniki po deželi. V Ljubljani, dne 1. soptuuiuia lt*7y. w : : Glavni zastop v Ljubljani, (409—3) na sv. I'e i i;i cesti štev. 7'.i nova. u lloditelji! Oskrbniki! Pri utoni podpisanem dobite vsake velikosti in mere obleke za dijake. Tudi raznotero obleke za otroke prodajem Jalto v ceno. 21* Menili ama (414—2) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši. \±S \A/ \±S \±S \AS \AS \±s \AS \AS \AS \±S \AS "\AS \AS ~\AS W I Čitalnična restavracija. | y% Izvrstna štajerska zelenika..... liter 43 kr. W Kraški teran ......... „ 64 „ w Vizeljsko vino......... , 44 „ ^ Dolenjsko vino......... „ 32 n D^~~ Opoludoe kosilo, kdor želi tudi v abonement, J y^ dober kup in okusno. (4i6) cJS NA/* \AS SA/ \±S \AS SArf' SA^ \AS \AS \AS \AS ^A/ -i * f \AS \AS \±S ^^^^^V^^Si swr Skoraj zastonj! s>c 0d konkurzne uprave nedavno na nič prišlo veliko angleške fabrike za britanija-aiubio dobili smo nalog, da naj vso pri nas v zalogi ležečo blago od biitanija-srobra za majheuo povračilo voznino in '/4 dela plaču delavske, oddamo. Proti vpoalanjn svote novcev, ali pa tudi proti povzetju samo (i gl. 75 kr. le kot povračilo vozuino od Angleške do Dunaja in S ^. i s*S 5-^ M f £ B m o a. ■ , "*.-'«»> s kot neznatni del delavske plače, dobi vsakdo studeče za četrti del redne vrednosti, sU«»r»j zur>touj, iu sicer: 6 kum. vrlu dobrih nuuiixuili nožev, z roČnikom od brttanija-srebra, a pravo angleškimi srebrno-jekieuimi ostrinami. 6 n jaku iinih vilic, biitatiija-sn hi o, iz jednoga kosa. b' „ teških žlic iu jetli od britauija-srebra. ti r zlif zh ki»iu od bntuuija-srebra, uajboijše kvaliteti. 1 iiiiisn m /iiji n.aln /.n inirlui od britauija-srebra. 1 ifslo '^j« i.i.l« »■ /ii julto od biitanijii-siubra. O |»o«lftla>Uov /;t nože od bnttoiija-srobra. o kom. Viktorija puilNlavkov, lino cizelirani. 2 krasna uuuiiiuu HveeuiKn ud britauija-srobra. iU kum. Vbe to re6i so Izdelane iz najfinejšega britanija-srobra, ki je na celem bvetu jedina kovina, katera ostane večno bela, in se od pravega Brebra tuui po lit'.etiium rabljenju ne moro razločiti, za kur h*i garitntiije. (33S — 7) Naslov in jeiliui kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provincijali: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: Vitlu aif liaiin, Wien, 1. Elisabetlistrasse Nr. C. >s ^ s rs U n B Izdaieij m uiiUnik Jouip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11.