32. številka. Ljubljaaa, v torek 10. febravarja 1903. XXXVI. leto. —■—i Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Hrvaško-srbski razpor. p. Znano je, da je bil zunanji povod lanskih zagrebških izgredov ponatis nekega članka belgrajskega »Kniževnega glasnika« v zagrebškem »Srbobranu«. Zelo zanimivo je, da pisatelj tega članka temelji svoja izvajanja na glasovito narodnostno teorijo slavnega Poljaka, znanega graškega vse-učiliškega profesorja državnega in upravnega prava, profesorja Ljudevita G u m p 1 o \v i o z a , iz čegar peresa je mogel tudi naš list pred kratkem skoro istočasno z »Antro-polisch-politische Revue«, z rimsko »Rivista della sociologia internazio-nale« in varšavsko »Kritvko« priobčiti velezanimivo študijo o »Srbih in Hrvatih, ki je vzbudila pri nas toliko vseobčega zanimanja. V 5 številki veleuglednega, v Varšavi izhajajočega političnega, socialnega in literarnega tednika »Prawda« od 31. prosinca t. 1. pa zavrača po vsem učenem svetu pro-Blati graški sociolog piščeva izvajanja, ki so imela tako žalostne po-sledice, v »Pleme in narod« naslovljenem interesantnom članku kar najcdločnejše. Ali morejo politične teorije vplivat« na tek političnih dogodkov — začenja Gumplowicz — kdo bi to še vpraševal? Zlasti pa menda ni več dvomljivo, da si politične in družabne struje vstvarjajo svoje teorije, katere vstrezajo njih trenotnim po trebam. Navadno pa imajo politične teorije le simptomatiČen pomen; v njih ni nobenih znanstvenih resnic, temveč one so le izraz gotovih družabnih potreb in zahtev. Toda vse politične zahteve niso — da se tako izrazim — vstvarja-joče, t. j. ne znajo si vselej vstvariti originalnih teorij. V takih slučajih se zatekajo k umetnim poskusom pojasniti eksistujoče teorije in jih prikloniti v prilog svojim smotrom. O takem slučaju moram danes govoriti. Spominjamo se še žalostnih dogodkov lanskega leta v Zagrebu; pripetile so se ondi krvave praske med Hrvati in Srbi. Neposrednji njih povod — bolje: protveza je bil članek, objavljen v srbskem »Književnem Glasniku« v Belem-gradu, o Srbih in Hrvatih od »N. S«, kateri je, objavivŠi ta članek z dodatki v drugi izdaji kot posebno brošuro, napisal na naslovu popolno svoje ime: bil je gospod Nikolaj Stojanović. Torej v tem članku avtor, Srb, svetuje Hrvatom, da bi se spojili s Srbi, da bi se kot »pleme« popolnoma privtelesili v srbski narodnosti in se ž njo spojili. Da srbski patrijot želi anektovati vso Hrvatsko in vse Hrvate za Srbijo, ni nič čudnega, in bržkove noben hrvatski patrijpt ne bi imel nič zoper to, če bi Srbi hoteli svojo narodnost zatajiti v korist Hrvatski in postati Hrvatje. Take kontrerne in nasprotne zahteve različnih in med seboj riva-lizujočih narodnosti) so naraven pojav; pomislimo samo, kaj se godi v avstrijski Šleziji med Čehi in Poljaki in v vzhodni Galiciji med Poljaki in Rusini. V želji gosp. Stojanovića torej ni nič čudnega. Toda to željo je bilo treba podpreti s kakšno teorijo: čemu so pa politične teorije ? V tem momentu pa vsesrbska tendenca nima originalnih teorij v izobilju, i g. Stojanović se ni znal samostojno izogniti tej nepriliki. Nič drugega mu ni kazalo, nego da je pograbil neko teorijo, ki mu je bila najbolj pri roki ter se mu je zdela najboljša, in jo je priklopil v prilog svojemu cilju. Žrtev te nekoliko nasilne operacije je, žal, poital pisec tega-le članka. Že v »G 1 a s n i k o v e m« članku pravi g. Stojanović, da se je dotlej srbsko hrvatska zadeva raznr.otrivala samo s filozofskega in etnografskega stališča, toda brez vidnega rezultata. On je to vprašanje revidiral s sociološkega stališča, »opirajoč se pri tem najbolj na splošno priznano teorijo Gumplowicza«. Ker pa ta teorija trdi, da je pleme »etniška izobrazba« in narod »kulturna izobrazba«, in da vsak narod sestoji iz nekoliko plemen, izvaja g. Stojanović odtod posledico, da se Hrvatje kakor pleme (?) morajo spojiti s Srbi kot z narodom, in — spojeni z le-tem — tvoriti z njimi eno narodnost. Ne čutim se poklicanega, gasiti srbsko-hrvatsko strast ali sploh se mešati v to zadevo: toda g. Stojanović se sklicuje na mojo teorijo, in sicer ne le v članku, kateri je pred nekoliko meseci provzročil tako fatalen učinek, temveč še tudi znova v brošuri, katera je očividno »agitacijska« — torej sem vsled tega primoran, posebej javno proglasiti, da nikdar in nikoli nisem oznanjal podobne teorije, kakršno mi podtika g. Stojanović. NiČ ne obsojam g. Stojanovića, Češ, da bi bil imel slab namen, izjaviti pa moram, da je izvestno v patrijotičnem navdušenju, iskaje argumentov v oporo svoje vsesrbske tendencije, popolnoma napačno razumel dotična izvajanja, nahajajoča se v moji knjigi avstrijskega državnega prava (2. izd. 1901.) in v moji razlagi splošnega državnega prava (2. izd. 1897).*) Razločujoč v prvi teh dveh knjig narode in plemena, ki tvorijo avstro-ogrsko monarhijo, pišem o razliki med plemenom in narodom tako le: »Pleme se od naroda razlikuje po jednotnosti družabne strukture, zlasti po znamenitejši historični preteklosti in kulturelnem razvitku, kakor tudi po razmerno manjši obljudenosti. Plemenom v AvstroOgrski se lahko prištevajo: Rusini v Galiciji in na Ogrskem, Slovaki na Ogrskem, Slovenci v planinskih deželah, Ladinci v Furlaniji. Vsa ta plemena so etnično dokaj enotna, obstoje pretežno z enega družabnega sloja, osobito s poljedelskega ali malorokodelskega; nimajo veleposestnikov (plemstva) in le zarodke meščanstva« (str. 65). O Hrvatih med plemeni nisem niti Č r h n i 1, niti bi jih ne mogel pri števati med plemena, ter očividno ne spadajo pod gori navedeno definicijo plemena! O Hrvatih posebej *) Izšli sta ti deli samo v nemščini: Das oesterreichische Staatsrecht. 2. Aaflage, \Vien, Mainz. 1912, in A lige -meine Staatsrecht, Innsbruck] \Vag-ner, 1897. govorim na drugem kraju istega dela, v oddelku o »historično - političnih individualnostih« (str. 73). Govoreč o deželah, kjer se v okrožju avstro - ogrske monarhije reprezentiralo posebne »historično - politične individualnosti«, sem poleg nemških dežel, kot Tirolske, avstrijske nad-vojvodine, dežel krone sv. Vaclava (Češke, Morave in Šlezije), Galicije, Lodomerije z Bukovino vred (zaradi česar me je svoje dni napadel prof. Starzyri«ki v Lvovu. protestujoč zoper to kombinacijo Bukovine z Galicijo!) osobito poleg Ogrske povdaril »Trojedino hrvatsko - slavonsko - dalmatinsko kraljestvo«. Razpravljajoč dalje o bistvu historično-političie individualnosti pravim ondi, da nastaja ista »iz dolgotrajne spojitve nekoliko dežel v eno gospostveno organizacijo«, in da torej taka »historično-politična individualnost« zaradi te svoje preteklosti zavzemlje posebno pravno - politično stališče v gospostvu. Potemtakem ne le da nisem Hrvatov deval med plemena, ampak med narode in narodnosti, sem vrhu tega Trojedino hrvatsko-sla^ onsko-dalmatinsko kraljestvo celo prištel v število historično - političnih individualnosti, ima-jočih pravico do samostojnega pravno-političnega stališča v avstro - ogrski monarhiji. Naj mi tedaj g. Stojanović laskavo pove, na kakšen način se sklicuje na mojo »priznano teorijo«, češ, da so Hrvatje »pleme«, katero — če je označimo kot tako — se mora spojiti s srbskim narodom? G. Stojanović je zagrešil veliko zmoto. Gotovo ni imel pred seboj mojih knjig, pišoč svoj članek in izdavajoč ga sedaj v drugem izdanju kot posebno brošuro.*) Ampak tisto, kar jaz razkladam o plemenih (n. pr. o štajersko - kranjskih Slovencih), da v nadaljnjem razvitku sredi ugodnih razmer in okoliščin, lahko postanejo narod in stvorijo posebno narodnost, je on pomotoma prenesel na *) Srbi in Hrvatje, 2. izd. Novi Sad 1902. — Prawda, 1902, str. 44—46. Hrvate, kateri so vendar po starodavni svoji zgodovini že davno narod, kateri so si stvorili posebno narodnost in tvorijo posebno historično - politično individualnost v okrožju avstro-ogrske monarhije — ravnotako kakor Ogri in Čehi na Češkem, Moravi in v Šleziji. Ako se pa g. Stojanović, o čimer ne dvomim, prepriča, da se je zmotil in da se ni lepo name skliceval, pričakujem od njegove lojalnosti, da to zmoto javno prizna. Kakšne znanstvene nazore imam pa jaz o teh dveh narodih in narodnostih, o Srbih in Hrvatih, to sem nedavno raztol-mačil na tem mestu, ne da bi imel pri tem najmanjšega namena ume-savati se v aktualno srbsko hrvatsko politiko. Vzajemnost v armadi. Najmočnejša dualistična vez med Avstrijo in Ogrsko je vsekakor vzajemnost armade. Na to vzajemnost se računa v Avstriji s takim zanosom in s toliko samozavestjo, da brez obotavljenja prispevamo dve tretjini vseh vojnih stroškov. Drugače na Ogrskem. Tudi Madjari ne podcenjajo velike važnosti močne armade kot prvi pogoj močne države; tudi naših prispevkov ne zametujejo, vendar ni nič v dualizmu Madjarom tako zo-pernega, kakor značaj v skupni armadi. Skupnost v armadi se namreč kaže v nemškem poveljnem jeziku. In to je, kar Madjare neprestano opominja na ponesrečeni poskus 1. 1848. Ta armada z isto uredbo, kakor je dandanes, je bila, ki jim je neusmiljeno prečrtala vse račune. Sicer je ta vzajemnost dandanes le še nekako platonična. Nemški ar-madni jezik je omejen le zgolj na poveljne izraze. In za podčastnike kakor že tudi za častnike zadostuje, da se priuče kopici povelj, ako ista tudi ne razumejo Ravno tako noto-rično je, da so častniki ogrske narodnosti v skupni armadi prepojeni z narodnim duhom. Tega svojega prepričanja in mržnje do nemščine in vsega avstrijskega tudi pri nobeni Iz življenja bednih ... Novela. — Spisal Sorin. Kadar sedim ob samotnih dnevih sam doma pri oknu in zrem mimo idoče ljudi, filistrske obraze dolgo-krakih frakarjev, utrujene delavce ali bledolična mestna dekleta, mi vselej nehote stopi pred oči mlada bleda deklica, ki sem jo včasi tako pogosto videl v parku, ki se je sprehajala z mladim golobradim kavalirjem. Kadar sem pogledal v mraku skozi okno, sem videl vselej isti pri zor: Mladi gospodič je vodil deklico za roko po parku, ji šepetal vedno kaj na uho, a ona se mu je smejala tako zvonko, tako nedolžno, da soju včasi ljudje od strani opazovali. Stanoval sem takrat zunaj mesta v enonadstropni hiši poleg parka. V moji sobi je stanoval tudi moj prijatelj Dragotin. Večkrat sva se menila o onem srečnem parčku in zelo radovedna sva bila kdo sta. A poizvedel ni nihče ničesar gotovega. Moj prijatelj, dokaj starejši kot jaz, je bil strašno zaljubljen v ono dekle. Vselej, kadar je videl njenega ljubimca, je postal nekako čuden, da skoro jezen, in večkrat mi je rekel: »Da bi vedel, kakšne namene ima oni tepec s tako nedolžnim dekletom. Sicer me ne briga ta stvar, a vendar . . . Drugo leto je odšel moj prijatelj na vseučilišče. Tudi jaz sem odpovedal stanovanje in se preselil v drugo predmestje. Toda zelo sem se zmotil. Mislil sem si, češ tu bo cenejše stanovanje. Nekaj ceneje je bilo pač, a zaradi tega mnogo slabše. V sobi, kakor tudi na ulici je bilo vedno temno. Solnce je le malokdaj videlo tlak ulice, ker je bila ravno v nasprotno stran obrnjena, še manj pa notranjost moje sobe. Poleg tega je bilo v sobi vedno mokro in nesnažno. Ob zidu so bile luknje, skozi katere so prihajali pogosto neljubi gostje — miši. Nasproti mojemu stanovanju je bila velika tovarna za tabak. Dan na dan sem moral poslušati zoprne stroje, piščalke in druga orodja. Večkrat sem gledal [skozi okno v mračne prostore zakajene tovarne in se zamislil v bitja, ki so delala kot stroji ves dan ... A kadar je zazvonilo poldne, se je vsulo iz te velikanske delavnice nebroj prisiljenih strojev. Gledal sem te ljudi , . . Sami mračni, temni brezizrazni obrazi. Na njih ni bilo znati ne bolesti, ne veselja, ne ničesar. Le malokdaj sem videl koga, da bi se nasmehnil, a še ta smeh je bil včasi naravnost smešen . . . Videl sem na primer starca, ki se je vedno resno držal, da se je vselej zasmejal, kadar je zagledal mlado deklico, ki mu je prinesla v strganem košku skromno kosilce. In kakšne so bile šele ženske . . . Brez vsake podobe. Prsi slabše kot možke, dasiravno komaj dvajset let stara, v obraz zabuhla, okolu oči grozna, poleg tega upognjena . . . Večkrat sem premišljeval to življenje, življenje sužnjev, strojev — živih . . . Nekega nedeljskega popoludne greva a prijateljem Dragotinom, ki je bil za nekaj tednov spet v mestu na počitnicah, na izprehod. Bil je pomladanski dan, lep, kakršnega nam more prinesti le mesec maj. S prijateljem sva krenila v gozd nad mesto in gledala po cvetoči ravnini, ki je oživela na novo. Dolgo časa sva sedela v prijetnih gostolistnih kostanjih in se naslajala s krasoto in čarom pomladnega dneva. Pravila sva si vesele in žalostne dogodke, odkar se nisva videla. Bilo ni seveda ničesar posebnega, vendar je naju zanimalo. Kmalu se je začelo solnce pomikati bliže proti zatonu. S prijateljem zapustiva gozd in greva nazaj proti mestu. Dolga vrsta ljudi se je vila med zelenimi travniki v mesto. Tukaj si lahko videl vse. Poleg ponosnega in bogatega meščana, trgovca, s smodko v ustih, je stopal ponižen predmestni črevljarček s svojo boljšo polovico, tam se je zbrala zopet gruča mladih ljudi, ki so zbijali šale. Vse je bilo pomešano, vojaki, rokodelci, obrtniki, bogatini in siromaki možki in ženske . . . Dragotin in jaz sva tiho korakala med to reko v mesto. V predmestju sva sedla v park na klopico. Mimo naju so prihajali ljudje, a nisva se zmenila zanje. Moj prijatelj je bil zgovoren človek in besed mu ni nikdar zmanjkalo. Vedno je vedel povedati, kaj novega, če je bila tudi v njegovi glavi porojeno . . . Mrak je že legal na zemljo, a ljudje so še vedno vreli mimo naju. Kar me prijatelj sune z roko in reče: »Poglej jo, Janko!« Jaz ga gledam, kaj hoče, a ko vidim, kam zre, začnem gledati še jaz tja. Stresel sem se. Zegledal sem znan obraz, a v prvem hipu se nisem mogel epom niti, kje sem ga že videl. Še-le ko pride ona postava blizu, sem spoznal deklico, ki sva jo s prijateljem tolikrat videla v parku, ko se je sprehajala z mladim golobradim kavalirjem. A kakšno je bilo dekletce takrat in sedaj! Zdela se mi je taka kot roža, ki so ji odpadli cvetni listi. A prej je bila lepša, kot razcvitajoči se popek vrtnice. Na obrazu se ji je priliki ne prikrivajo. Đrezdvomno sme očetnjava na te svoje sinove v kritičnem času ravno tako zanesljivo računati, kakor na prostovoljne narodne junake iz leta 1848. A to Se ne zadostuje madjarskim Šovinistom. Mrzi jih, da je še vedno mnogo avstrijskih častnikov v njihovih polkih in da se še vedno sliši nemščina v armadi. In sedaj je pričela ogrska opozicija dolgo pripravljeni boj proti skupnosti armade z vso neizprosnostjo pri brambni predlogi. V avstrijskih krogih se ali res ne zavedajo ali se pa nočejo zavedati vse resnobe, ki grozi sedaj iz Budimpešte. Tudi vladne stranke v ogrskem državnem zboru ne kažejo nikakega odpora, le toliko, da same ne pomagajo v tem boju. Nasprotja, ki ga je izzval s svojim govorom grof Andrassv, se ne sme smatrati preresnega. V srcu pač ni razlike med Andrassvjem in Kos-suthom. Prvemu kot drugemu je ideal samostojna madjarska armada. Da je Andrassv skušal ugoditi želji na zgoraj, je storil iz dobro prera-čunjenih vzrokov. Njegov govor je bil kandidatni govor za ministrsko predsedstvo. Ob koncu pa je tudi Andrassv izrazil isto željo, kakor govorniki opozicije, samo v drugi obliki. Dočim namreč opozicija stavi glede armade brezpogojne zahteve, je iste Andrassv povdarjal kot nedostatke v armadi. To ni drugače mogoče. Vseh Madjarov stremljenje brez razlike strank gre za tem, si položiti temelj za samostojno ogrsko armado, ki bo glede moštva in častnikov strogo omejena le na državne meje. Odpor temu stremljenju je vedne slabejši, agitacija se je zanesla v zadnjo ogrsko vas, in vsakdor, ki bi si upal očitno braniti skupnost armade, se proglasi za narodnega izdajalca. Končno bodo Madjari dosegli svoj cilj, ker nasprotovanjanja iz Avstrije pač ne bodo veliko zalegla, kajti Madjari so pač Madjari, dočim Avstrijcev pravzaprav ni, temuč imamo le narodnosti s svojimi separastičnimi težnjami. Ogrski državni zbor letos sploh ne pride iz viharjev. Ne le, da se bo pečal še morda mesece z brambno predlogo, čakata ga še dve delikatni zadevi: zvišanje civilne liste in bud-get. Ministrski predsednik S zeli je predlagal vsled tega, da se seje za ta čas podaljšajo za eno uro. Pogodbena pogajanja z Italijo. Ne da bi javnost za to znala, vrše se med Avstro-Ogrsko in Italijo intezivna pogajanja glede nove trgovinske pogodbe. Italijansko časopisje ni tako brezbrižno, temuč razpravlja temeljito to vprašanje. Posebno novi avstro ogrski avtonomni carinski tarif poznalo, da je pred kratkim prebolela . . . Z njo je stopala, kakor sem spoznal, tudi mati, ki je peljala v vozičku nedoraslo dete. Malo zadaj je pa stopal mož, oče deklice, počasi zamišljeno in na obrazu se mu je poznalo, da ga razjeda bol . . . Okolu njega je pa skakalo kup otrok, a on jih ni gledal, ni se smejal svojim otrokom . . . Z Dragotinom vstaneva in greva. Toda on ni hotel iti domov na stanovanje. Ločila sva se in odšel je za družino, ki sva jo opazovala. Jaz sem pa kolovratil v temno predmestje ter šel k počitku. Drugo jutro sem se ravno opravljal, ko pride Dragotin domov. Ni mi odgovoril, ko sem ga pozdravil, le nekaj je zamrmral ter legel na posteljo. Potem me ni bilo doma celo dopoldne. Ko pridem ob dvanajstih domov, že ni bilo prijatelja v sobi. Na mizi je pa ležala vizitka z besedami: »Dragi' Ne zameri, da sem tako hitro odšel in še brez slovesa! Imam sitne opravke! Zdravstvuj!« (Dalje prih.) je predmet italijanskim kritikom, ki trdijo, da je cariniki tarif naperjen proti Italiji. To pa ni istina. Naš carinski tarif je le posledica trgovske politike, kakršno so uvedle sadnja leta vse velesile v Evropi. Napram zvišanju agrarne carine v Nemčiji je morala Avstrija svojo industrijo z višimi carinami zavarovati. Ker pa hoče Avstrija skleniti z Italijo trajno pogodbo, kar baje ni mogoče brez koncesij, je pripravljena oelo odnehati glede vinske klavzule. V sedanjem obsegu si seveda ne upa obnoviti vinske klavzule, ker bi bilo to proti izrecni želji vseh avstrijskih vinorejcev, priznati se hoče vsaj gotovim vrstam italijanskih vin, ki se rabijo v Avstriji za mešanja malopit-nih vin, izjemno carino. Takega vina pa bi se ne smelo uvaževati več kot 300 000 do 400000 hI. na leto proti carini 12 gld. Tudi lesno industrijo se hoče pri tej priliki primerno zavarovati. D o sedaj pa so se zato pobrigali le koroški lesni industrije i. Zveza koroških lesnih industrijcev je sklenila na svojem shodu v Spi-talu resolucijo: Vlada in poslanska zbornica se poživljata, zabraniti premočnemu izvažanju mehkega lesa s tem, da se v novi carinski zakon sprejme določba, da je napram državam, v katerih je carinski tarif za rezani les in lesne snovi višji kot trikratni znesek carine na surovi les, pobirati retorzijsko carino, da doseže ta znesek. Politične vesti. — Delegacijsko zasedanje, ki bi se imelo vršiti meseca maja, se baje preloži na september. Vendar pa se želi z ozirom na položaj v Macedo-niji, da se skličejo delegacije že na spomlad. — Glede uradovanja v prenesenem delokrogu so sklenile nekatere nemške občine na Češkem leta 1897., da to uradovanje ustavijo. Sedaj pa je dobila mestna občina v Litomercih od okrajnega glavarstva strog ukaz z zagroženo kaznijo, da takoj zopet začne z evidenco vojaško obveznih oseb. Proti ukazu se bo občina pritožila na namestništvo. — Proti poljskim gimnazijcem v Poznanju se je začela kazenska obtožba, ker so pripadali tajni dijaški zvezi. — Zaradi mobiliziranja na Turškem je razposlala bolgarska vlada okrožnico velesilam, v kateri jih opozarja na te vesti ter izjavlja, da bo tudi sama morala pričeti s primernim oboroževanjem. — Med Abesinijo in Francosko je nastala močna napetost. Manelik je pretrgal s francoskim poslanikom vse vezi ter ga pozval naj zapusti Abesinijo. — V Avstrijskem trgovinskem ministrstvu se zgode v kratkem ve- Radoslav Štrboncelj. (Dalje.) II. Pri nunah je ura udarila ravno devet, ko je g. c. kr. deželnovladni konceptni praktikant svojemu stanu skrajno neprimerno opravljen korakal k „rujavi žabi." Ko se je približal gostilni, čuti je bilo že od daleč krik te skrajno nedostojne ponočnjaške družbe, med krohotanjem pa je režala harmonika in cvilila kitara v nočno tišino. Tam na voglu ulice dremal je stupiden policaj, in prav nič ni storil, da bi razjasnil tem ljudem stališče, in jim povedal, da živimo v pravni državi. Ko je g. Radoslav pritaval po vsemogočih stopnjicah in koridorih in se potoma pošteno skregal z gostilničar-jevimi kužoni, ki so živeli v divjem zakonu z neko moralno popolnem propalo domačo raco, ter odprl vrata v to shajališče državni varnosti skrajno sumljivih elementov, sprejel ga je hu-ronski krik! G. Radoslav je premeril družbo, in takoj z veseljem opazil, da medicinci prevladujejo v njej. Bilo jih je namreč troje Aeskulapovih činov: dr. Rodi, dr. Rudi pa dr. Ridi. Dr. Ridi se je v navadnem življenju' sicer pisal Sedej, a ker sta imela onadva slična imena, na- like spremembe. Sekeijaki Sef baron Weigelsperg gre v pokoj, obenem postane sekcijski lef Wibiral tajni avetnik. Naslednik Weigelsperga bo ali titularu! Sef dr. R. Hasenohrl ali pa Viktor Mata j oh. — Vaenemci so imeli pretočeno nedeljo shod v Mostu. Izrekli so se odločno proti spremembi poslovnika. \Volfu ae je izreklo popolno zaupanje Schonererju pa nezaupnica. — Kitajska cesarica Tsu-Hsi ni umrla, temuč je sprejemala na novega leta člane diplomatičnih zastopstev. — Vojvoda Tetuan je umrl včeraj ▼ Madridu. — Chamberlain je imel v Bloem-fonteinu javni govor, v katerem je grajal nehvaležnost nekaterih Durov napram Angliji. Pozival je Bure, naj stopijo v prijateljsko razmerje z Anglijo, za kar jim obljubi, da se bodo spoštovali njihovi zakoni, vera in običaji. Skrb za ubožce. ii. • Duhovnik dr. Ratzinger, ki je spisal obširno zgodovino cerkvene skrbi za reveže najde v tem času le v Skandinaviji nekaj organizirane skrbi za reveže. Skrbelo se je v nemških državah za reveže, v boga-ime ae je dajalo na cestah, pred hišami, cerkvami, ob veselih, žalostnih dogodjajih; vsaki samostan imel je bolnico, sirotišnico; posamezni samostani so bili le za postrežbo bolnikom (Hospital). Celo kopališča za revne bolnike je imel srednji vek (Seebader), v katerih se je revež skopal in se mu je krvi puščalo ter dalo jesti, piti. Tudi redovi, zadruge za oskrbo revežev so nastali. (Spi-talorden ) Johanniter • Deutscborden, red sv. Duha. Z vso mogočo ljubeznijo skrbi se tu in tam za reveže. S skrbjo za reveže se je mislilo pridobiti zveličanje. Kdor si je mislil zve-ličanje pridobiti, in teh je bilo v srednjem veku veliko in večina, daroval je cerkvi, če drugega ni imel, svojo osebo, vstopivši kot tlakar v njeno gospodarstvo. Cerkev je za-bičevala vernikom, da z a -morejo dobra dela pripomoči k zveličanju. Ljudje so noreli, dajali in le dajali in našle so se ženske, ki so poljubijevale naj-ostudnejše rak-rane reveža, ter pile vodo, s katero so spirale take rane. In učila je ta cerkev, da je revežu dani dar veliko več vreden, ako gre skozi roke duhovnika. Po kanoničnem pravu je bila poslednja volja le veljavna, če je bil duhovnik pri napravi iste prisoten. Neizmerno veliko premoženja dobila je cerkev v ta namen, da revežem pomaga. Ali do organizacije skrbi za reveže srednjeveška cerkev ni prišla, do take organizacije namreč, ki bi za to skrbela, da oznemogoči pretečo revo in odpravi kolikor toliko že obstoječo. Pregleda Čez vse reveže ni bilo. Vsak samostan, vsaka bolnišnica je zase skrbela. Nobene zveze ni bilo med posameznimi instituti. Tudi za manjši krog ni predpisan kak red oskrbi revežev. Nekaj revnih ljudi je našlo deli so še tretjemu podoben priimek. Dr. Rodi, ki je sploh rad veliko trdil, trdil je tudi to pot, da je uprav in in samo „Ridi" primerno ime, ker tiči v imenu samem nekaj važnega, dr. Ridi pa, da je golobradec in da ima sploh babjo dušo — od 8.—10. ure zvečer. Takrat je namreč za žensko emanci-pajo, za dobro večerjo, za sentimentalno ljubezen in za monoganijo. Sicer je bil pa dr. Ridi hud in prepričan narodnjak, namreč, če mu je kdo rekel nemškutar. Kot vojak dosegel je svoj čas ponižno šaržo „asistenc-arctštelfertretarja", torej človeka, čigar pogreba se vojaška banda sicer udeleži, a kar tako — brez ta „velkga" bobna. Se ne streljaljo mu ne! Rodi in Rudi sta bila nekoliko starejša kolega, tako v sredi med tistimi, „ki še nič ne vedo, in tistimi, ki so že vse pozabili." Ridi je trdil, da sta še iz stare šole, ker ne vesta, da je „re-sorein" najnovejša univerzal medicina. V takih trenotkih je dr. Rudi pomilovalno pogledal svojega mlajšega tovariša, potegnil dvakrat dim iz svoje vir-žinke k sebi, in neskončno zaniČljivo pripomnil „špitalar!" Dr. Rudi je bil šele par večerov stalen Član dičnega gremija pri „rujavi žabi", odkar je ostavil svoje prejšnje zahajališče pri umobolni sraki" vsled dobro postrežbo, velika množica pa nič. Kdor je beračiti znal, je dobro izhajal. Le okolo samostanov, božjih potov, okolo Škofij je bila najti skrb za reveže, ha širni deželi ne. Na tej strani preveč, na drugi nič. Zato je pa tudi v vseh krščanskih deželah v srednjem veku beračev in prekanjenih le mrgolelo. Le v 14 stoletju prihajajo prepovedi beračenja. Cerkev je imela velikanski aparat, več kakor polovico vsega premoženja tedaj njej podvrženega sveta. Ona bi lahko uredila dobro skrb za reveže, katerih je okolo nje le mrgolelo. Za take organizacije katoliSki duhovnik ni bil. Ko je obogatel, ae je malo brigal za krščansko ljubezen. Zaradi tega so se vedno obnovljali in stro-žeje predpisovali redi redovnikom. Le v mestih je glede te skrbi več reda. Zadruge rokodelcev, trgovcev skrbijo za svoje reveže. Dr. Ratzinger piše v svoji zgodovini cerkvene skrbi za reveže, da je še le mestni trgovec red spravil v ta institut, še le ta prav organiziral to skrb. Meščani so upeljali v svojih bolnicah red in dobro gospodarstvo. Meščan stvo se je bojevalo proti premoči katoliškega duhovenstva. Kjer le more, mu odjemlje njegove dohodke. Teritorilni gospodi, — kralji, cesarji in knezi se osvobodujejo od cerkve ter mešaanstvo v vsem podpirajo. Tudi ti hočejo odvzeti cerkvi dohodke iz boga-ime danih darov. Pojm v državi, v posvetni državi, nasproti »drŽavi« cerkve kot »božjemu kraljestvu« se razvija, državna vlada hoče samosvoja postati in tu mora skrbeti za občni blagor. Tu mora državna vlada tudi skrb za reveže prevzeti in skrbeti za to, da reveži ne prevladujejo, da vse dela, kar more, beračenje odpravi in le pravim revežem pomaga. Tej državi bilo je tudi na tem da cerkev ne bogati z darovi za reveže. . Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. februvarja. — Osebne vesti. Nadzornik v Poreču, g. Teodor O pit z, je imenovan načelnikovim namestnikom pri železniškem stavbenem vodstvu na Jesenicah, — Nadinžener g. Fr. Schulz, ki je doslej zavzemal to mesto, je premeščen k ravnateljstvu železniških stavb. — Žrtev razmer". Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je potrdilo na višji ukaz odrejeno konfiskacijo našega lista »Žrtev razmer«. Kakor smo že naprej naznanili, vložimo proti temu ugovor in bomo poročali o dotični obravnavi. — Kaki učitelji avanzirajo. »Slovenec ne more preboleti, da izdajalec slovenskega učiteljstva, nad-slomškar Jaklič, zaradi lenobe ni bil premaknjen v višji plačilni razred. Zato vohuni in preži na vse strani, da bi zasledil kak slučaj in se maščeval nad naprednim učiteljstvom. Seveda, izbirčen pa ni »Slovenec«*; zadovoljen je tudi z muho, saj zna po liguorjanski metodi napraviti iz muhe tudi slona. Tako je prakticiral »pravični« »Slovenec« tudi dne 6. februvarja, ko se je pod zgornjim neprijetne afere z grajšeakom Krivcem, afere št. 62 ex 1902. Ta afera pa je bila v tesni zvezi z njegovo afero št. 61, ko ga je bil namreč zapriseženi lovski čuvaj imenovanega grajšeaka zalotil brez dovoljenja lovečega v revirju svojega gospodarja, ga na pristno kranjski načiu ozmerjal, mu vzel puško in ga, ker se je nekaj ustavljal, za nameček še parkrat sunil s kopitom tje v lakotnico s tako silo, da je dr. Rodi dobil po dolgem času zopet pacijenta v roke: samega sebe, in si je lahko svojih Čudotvornih zdravil zapisal, kolikor je hotel. Se isti dan zvečer pa se je temeljito spri z grajšeakom Krivcem, ki je tudi zahajal k r umobolni sraki". Slednji, poštenjak stare korenine, je namreč pričakoval, da opraviči dr. Rodi s par običajnimi frazami svoj samo-lastni poseg v tuj lov, in stvar bo pokopana ; ali doživel je Čisto nekaj drugega. Lokavi dr. Rodi je namreč, — s vest si svoje krivice, — iz procesu-valne previdnosti, kakor pravijo juristi, takoj poprijel ofenzivo, zahteval od graj-šcaka, da brez odloka spodi iz službe dotičnega čuvaja, in ko je začuden grajščak to nepričakovano zahtevo odklonil, izjavil je dr. Rodi, da njega, grajšČaka, ne smatra več za kavalirja. Na te besede je grajščak sicer rekel, da ga „lovski tat" ne more razžaliti, zaglavjem zaletel v napredno uči-teljstvo, pograbivši neki slučaj, kateremu je »Slovenec« najmanj 90° svoje klerikalne domišljije pridejal in javnost po svoji stari navadi prav poSteno »nafarbal«. Pred vsem moramo povedati, da takega nadzornika na Kranjskem ni, ki bi »zaupno« ppvedal temu ali onemu, da ga pride drugi dan obiskat v šoli. Dotični bivši nadzornik, katerega ima »Slovenec« v mislih, je torej prav po krivem napaden in tudi oni napredni učitelj, kateremu predbacuje »Slovenec« pijanost, ni toliko zagrešil, kakor mu očita »Slovenec«. Če bi hoteli mi objavljati vse dogodke, katere vprizorijo naši kaplani v pi janosti, bi napisali lahko cele loli -jante in vendar se jim nič ne zgodi! Ta učitelj je bil pa za prav neznaten prestopek v izvrševanju svoje službe kazenskim potom premeščen in zato tudi ni hil isto leto pomaknjen v viSji plačilni razred! Zadnja leta se je dotični učitelj korenito poboljšal in zato je bil letos tudi pomaknjen v višji plačilni razred. — Verski fanatizem našega dobrega ljudstva poraja totalno podivjanost, kar priča tudi sledeča dogodbioa, ki ima svoje domovinsko pravo v Vevčah poleg Ljubljane. Neka delavka iz papirne tovarne je imela poroditi. Prišla je domov ter se vlegla v posteljo. Gospodinjo, pri kateri je stanovala že dve leti, je prosila, da bi poklicala babico. Ta gospodinja je »verna ovčica«, in ko je Čula, da ima njena sostanovalka nepričakovano poroditi, je postala rdeča kot rak ter pričela upiti, da se v njeni hiši ne bodo rodili nezakonski otroci, tako da je primorala porodnico, da je v noči tik pred porodom ustala iz postelje ter odšla drugam iskat zavetja. Pri napravlja-nju je ta pobožna ženica še pomagala oslabeli delavki ter zaprla vrata za njo. Porodnica je šla k bližnjemu sosedu, nekemu tovarniškemu delavcu (Fr. V.) ter tam trkala na vrata. Žena Fr. V. je že spala in ni vedela, kdo trka. Ko jo je porodnica prosila, če sme vstopiti, je rekla: Seveda, kaj boste pa delali sedaj v noči in takem mrazu zunaj? Med tem ko je žena Fr. V. prižigala luč, se je porodnica naslonila na mizo ter stoje povila otroka. Potem so poklicali babico, s katero pomočjo so spravili porodnico v postelj, kjer je potem ostala. Tista ženščina, ki je izpodila delavko na mraz tik pred porodom je znana kot tercijalka prvega reda in je storila to, hudodelstvo se lahko imenuje, vsled svojega verskega fanatizma, katerega popje vtepajo po deželi našemu »dobremu ljudstvu« v glavo. Popje preganjajo nezakonske matere in njih črviče neusmiljeno, dasi bi sami sebe morali največkrat postaviti na zatožno klop poleg ne- ali to je bila laž, kajti razžaljenim;«, sta se čutila oba, on in dr. Rodi, m sta drugi dan dva sveže podtemplana poročnika skoz in skoz prebrusila svoje nove podplate, toliko sta imela letanja, predno se je afera sicer na nekrvav a vendar za obe strani Časten način rt šila. Škodovala je ta afera zgolj i dolžui „sraki", ki sta jo oba zapustila. Pri „rujavi žabi" se je hitro ndo-macil in je s svojo krepko in brezol> ziruo individualnostjo že teroriziral krčmarja, kuharico, natakarico in omizje, slednje pač ne brez odpora. Bil je m stranski izobražen, vendar v nol stroki tako temeljito, da bi imel kaj predsodkov, in govorilo se je lahko >. njim o vsem: O regulaciji valute, »» prosti volji, o ženskih možganih, socija lizmu ali dunajski modi. Vendar se v zadnji tema mož iz katerihkoli vzrokov ni nič kaj rad spuščal, osobito ne, ka dar je bila njegova milostna blizu. Mož je bil namreč v svojih prostili urah, to je celi božji dan oženjen; ka kor hitro je vstopil ua večer k „rujavi žabi", je postal pa takoj „ledek ia frej", ter ostal tak do one ure, ko se zapirajo ljubljanske kavarne, od koder je moral na svoje veliko obžalovanje že zopet domov, kjer so se potem za njegovo soprogo začele proste vaje v govorništvu. zakonskih mater. Kako slepo je to duhovniško sovraštvo, je razvideti iz dejstva, da se je župnik Kolar branil krstiti sina te delavke, rekoč, da delavec Fr. V., kateri je bil potem obenem za botra, ne spada pod »mater katoliško cerkev«, temveč — pod socialno demokracijo. Če pripomnimo, da v Vevčah stanuje najbolj fanati-zovano »katoliško ljudstvo«, da »Marijina družba« izborno vspeva, smo dovolj označili popoln moralni propad, v katerega so pripeljali popje .mošnje ljudstvo. Takih reči se sliši še nebroj. Tako si delavci vevške vornice pripovedujejo o nekih »katoliških« ženah, katerih oče je nedavno umrl v ljubljanski bolnici, ne aa bi ena izmed hčera spremila svojega očeta na zadnji poti. Delavci si šepetajo, da je ena izmed teh »Marijinih otrok« imela tega, že pokojnega, moža — očeta — shranjenega v svinjaku. Tako so vzgojili to »katoliško« ljudstvo!« — „Kmetijsko društvo v Št. Vidu pri Zatičini" je mirno v Gospodu zaspalo. Umrlo je za slabim gospodarstvom. Kdor hoče kavo in tržaške fige prodajati, mora znati še kaj več, kakor maše brati. Parte-list o tem smrtnem slučaju je priobčil uradni list včeraj v obliki sodnega naznanila. — Nepriljubljeni župnik. Župnik Sušnik v Crešnovcu pri Slov. Bistrici je kranjski rojak, zato pre šinjen z Missievim in Jagličevim duhom. Prava pokora za občinarje. Vrlim Crešnjevčanom pa )e sedaj dovolj njegove zdražbe, in te dni se je podala večja deputacija k škofu Napotniku prosit, da jih reši te nadloge. Deputacijo so vodili župani vseh treh občin v fari ter načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora. Škof se je mnogobrojne deputacije tako ustrašil, da jo je poslal h kanoniku Hergu, ki je obljubil, pritožbi ugoditi. — Odvetniški izpit je napravil v Trstu gosp. dr. Ivan Milan Hribar, sin gosp. župana Hribarja. Čestitamo! — „Kranjsko društvo za varstvo živalij". Gospod Lepold baron Lichtenberg, deželnega glavarja namestnik pristopil je društvu za varstvo živalij kot uatanov-nik z ustanovnino 50 K. — Umrla je v Novem mestu gospa Roberta M e se 11 a , tašča gosp. okrožnega zdravnika dr. Veseljka v Trebnjem. — Repertoire slov. gledališča. Danes se igra drugič Dreverjeva znamenita drama »Poskusni kandidata. Glavno ulogo igra gosp. Hašler, več|e uloge pa imajo gdč. Riickova, gdč. Krei-sova, g. Dobrovolny, g. Lierin g. Dragutinovi ć. — V četrtek, dne 12. t. m. je premijera Offenba- Lepe umetnosti je zelo čislal in jih ljubil. Pel je tenor, sicer takozvani -kurji tenor-, a tenor vendarle je, — ^ikal je pse, ki so bili podobni cvetlicam in cvetlice podobne psom, in pred pol letom se je celo lotil glasovirja ne brez uspeha: c dur skalo je že imenitno izpeljal z enim prstom, ako je le pri pravi tipki pričel. Zadnji čas je tudi gojil intimnejše znanje z muzo, ki žal ni ostalo brez sledu in je precej škodovalo njegovemu ugledu pri uredništvih. Vrhu tega obsežnega delokroga se je seveda pečal tudi se z vesolnjim zdravilstvom, — kakor so prijatelji jtr-dili7 manj iz poklica nego iz hudomušnosti. Zaradi popolnosti naj le še omenimo, da je bil dr. Rodi vnet sulčar; lovil je — in ne da se tajiti — tudi potegnil marsikakega korenjaka iz Ljubljanice ali Save; mej svojega revirja seveda pač ni bas ozkosrčno rešpekti-ral: nad take malenkosti je bil vzvišen. Kjegovi ribiški vspehi so najmanj ugajali njegovemu tekmecu v trnkarstvu doktorju Poljancu, kateri se je kaj rad imenoval, (seveda popolnem nezasluženo) »prvega kranjskega sulčarja". Dr. Rodi je o takih prilikah vedno dejal, da pol-nomočno pritrjuje temu naslovu, a samo v nemškem besedilu: prvi [kranjski *pkar J (Dalje prih.) chove opere »Hoffmannove pri povesti«. — Rusku vokalna kapela Nadine Slavjanske in njen na novo ustanovljeni balalaika-orkeater imel je na svoji letošnji umetniški turneji po Balkanu izvanreden vspeh. Knez bolgarski odlikoval je gospo Nadino in celo vrsto njenih umetni-kov-pevcev z raznimi bolgarskimi redi in vsi koncerti te preoriginalne ruske umetniške družbe, ki stoji sedaj zopet na istem višku kot za četkoma pod vodstvom njenega očeta Agrenjeva, imeli so neobičajen umet niški in materijalen vspeh. Sedaj koncertuje Slavjanska v Sarajevu, in vsi listi so polni hvale o njej in na novo preosnovani njeni družbi. Ka kor čujemo, obrnil se je že odbor dramatičnega društva do im prezarija Slavjanske, da, če mogoče, priredi vsaj jeden koncert tudi v L ju bij an i. — Šola v Slavini. V Slavini imamo lepo šolo, mislimo da bode glede lepote prva za postojnsko na Notranjskem. Tudi je napravljena za trirazrednico. Pa bode menda še precej vode v neuravnani Pivki poteklo, predno dobimo tri učne moči, katere bi bile tudi že zdavno potrebne, ker še niti dveh katere bi morale biti, že od meseca oktobra lanskega leta nimamo. Dasiravno imamo prav izvrstno učno moč v gospodu nadučitelju, in je v svojem poklicu še prepožrtvovalen, vendar pri tako velikem številu otrok ni pričakovati tistega vspeh«, ki bi se dosegel vsaj pri dveh učnih močeh. Prosimo naj pristojne oblasti to našo polovično ubogo šolo že vendar enkrat zopet omožijo. — Prizadeti roditelji. — Na Newyorskem pristanišču. Slikanja za veliko ..Slavce v o maskarado", katera se vrši prih. nedeljo dne 15. t. m. v „Narodnem domuu, so skoraj dogotovljena, ter se prične prihodnje dni z postavljanjem istih. Kakor prešnja leta, tako tudi sedaj je obrnil vso pozornost na skupno dekoracijo, da s tem poda občinstvu, pri katerem so „Slavčeve-* maskarade splošno priljubljene, izreden užitek in vsestransko zabavo. Tudi za tiste je poskrbljeno, kateri ne bodo plesali, kajti v pristanišču so zasidrani velikanski parniki kateri nas bodo prevažali iz Amerike v Evropo in nazaj, poleg teh je pripravljenih večje število malih barčic, te bode lahko vsakdo sam krmaril, seveda s pomočjo izborne kapljice Z a j č e v i h vin, kateri pridejo to pot prvič na Ameriški trg. Poleg že omenjenih skupin, je dospela v Newyork vest, da je v morju družba potujočih igralcev in se na dan maskarade gotovo tamkaj izkrca, ako parnik ne zadene na kako ^ nezgodo. Tem so se pridružili tudi „Španjolci" v narodnih nošah. Ker so naši trgovci in obrtniki poskrbeli za najraznovrst-nejši prekmorski eksport, so razvili Amerikanci veliko reklamo za svoje izdelke, ter bodemo vsak hip zagledali kakega originalnega nosilca reklam in druge, tako bode zavladalo prav amerikansko življenje in vrvenje, svobodno na vse strani. — Zadruga pekov in ko-lačnikov imela je v četrtek dne 5. t. m. svoj redni občni zbor pri gosp. Egidiju Bončarju na Sv. Petra cesti. Kot načelnik zadruge bil je zopet za dobo treh let jednoglasno izvoljen sedanji načelnik gosp. Jean Schrev, namesto odstopi vsega pod načelnika g. Avgusta Jenkota bil je izvoljen g. Ivan Foderl, kot odbornika sta bila zopet na novo izvoljena dosedanja gospoda odbornika Ivan Bizjak in Ivan Žagar. Zadruga imela je v poslovnem letu 1902 en redni občni zbor ter tri izvanredne. Izvanredni občni zbori bili so večinoma radi nedeljskega in nadomestnega počitka pomočnikov, ter radi ustanovitve nove parne pekarne sklicani. Vsa ta dela dala so zadružnemu na-čelstvu obilo dela, kar dokazuje tudi to, da je zadruga v imenova nem poslovnem letu 216 vlog rešila. — G. podnačelniku Avg. Jenkotu se je vsled vsestranske delavnosti in požrtvovalnosti napram zadrugi izrekla splošna zahvala. — Zborovanje knjigovezov« V soboto zvečer vršil se je v v Auerjevi gostilni v \Volfovih ulicah občni zbor društva knjigovezov na Kranjskem. Zborovanje je otvoril predsednik g. Jožef Kolb in je po kratkem pozdravu poročal o društvenem delovanju v pretečenem letu. Iz poročila društvenega odbora je posneti, da je imelo društvo 29 Članov in 601 K 82 vin. dohodkov in 472 K 74 vin. stroškov. Društvo je dajalo podporo obolelim ČLaaota in petu j o čim knjigovezom. V, novi odbov po bili voljeni gg.: J oš ef Kolb, ptvA-sednikom; Edvard Sthoenlieb, podpredsednikom; F rane V 6 lili na, tajnikom; J o ž ef J a n ef, blagajnikom; IvanJakopič, KarolKulič; Jožef Se lan, odbornikom; Anton Ileršič in Avgust Kremi ar, revizorjem. Blagajniku Janežu je občni zbor izrekel zahvalo za njegov trud. Na zadevni predlog se je sklenilo, da priredi društvo v kratkem času svoj zabavni večer, h kateremu bodejo imeli vstop tudi po društvenikih povabljeni gostje. Volil se je odsek, ki ima nalogo vse potrebno poskrbeti, da bode zabavni večer res zabaven. — Velika maskarade v Kostanjevici bode v nedeljo 15. februvarja v zgornjih prostorih Bučarjeve gostilne. — Narodna čitalnica f v Kamniku priredi 15. svečana 1903. v društveni dvorani sijajno maskarado Kamniško letovišče po zimi. Na vspo-redu se nahaja mej drugim tudi velika koriandoli-bitka z eksplozijo konfetnih bomb, ples v pestrih serpentinah, raznovrstne kotilijonske skupine, salonski umetalni ogenj, bistriška električna železnica — najinteresantnejša novost, itd. O polnoči se obdare najlepše tri maske z ličnimi darili, koja jim prisodi nalašč v to svrho sestavljena umetniška jnry. — Samomor. V Brežicah se je ustrelil umirovljeni učitelj gosp. Hahn. — Z Dunaja. Jugoslovanski klub na Dunaju si usoja vabiti s tem na predpusten večer, ki ga priredi dne 14. februarja v prostorih „ Slovanske Besede4* na Dunaju I. Brannerstrasse T. Začetek točno ob 8. uri. Na programu so sledeče točke: 1. Coeur Dame. Veseloigra v enem dejanju. Nemški napisal M. Bernstein. Pri tem sodelujejo: gospa prof. Reisnerjeva ter gg. F. Kobal, B. Baebler in M. Pire. 2. Veiezabaven solonastop slavnega ljudskega pevca kupletov; de-bituje g. M. Pire. Na klavirju ga spremlja še slavnejši virtuoz naš slovenski A. Griinfeld. 3. „Bucek in Buca na Dunaju- ali .Zakonska sreča, v kakšne nevarnosti lahko pride.- Komična zakonska tragedija v enem dejanju in nehanju s primerno predigro in marsikaterimi položaji in postojaji, prav lična za pogledat. Spisal Fr. Kobal. Tu sodelujejo^ gospa Reisnerjeva, gg. Fr. Kobal in Češark ter gč. baronica \Vinnreil. — 4. Slavnoznana muzikalična klowna Romeo in Julino. Svirata s priznano preciznostjo gg. Baebler in M. Pire. 5. Ples — Ker se je v zadnjem Času družabno življenje v jugoslov. klubu prav lepo razvilo in ker žrtvujejo sodelujoči — pred vsemi naj tu omenimo za klub preza-slnžno gospo prof. Reisnerjevo — jako veliko časa in vse svoje moči v klubov procvit, se nadeja odbor, da se odzovejo dunajski rojaki vabilu v kar največjem številu. Gosti dobro došli! V soboto dobi vsakateri prijetno družbo — na svidenje tedaj točno ob 8. uri! — Mednarodna panorama. Kdor hoče gledati »božje stvarstvo«, kakršno je izišlo iz rok Stvarnika šesti dan, naj gre ta teden v panoramo. Tu se kažejo otoki v Tihem oceanu s prebivalstvom »nepokvarjene« kulture. Od zidarja pa do Nj. Veličanstva kralja in kraljice imajo ednakomerno mošnjo, t. j. kos pasu okoli ledij, na nekaterih otokih pa st domaČe krasotice še to prihranijo. Razun tega je videti tropiČne pragozde, lepe nasade kokosovih palm in orehov, bomba ževcev itd. Tudi življenje na nemški ladiji »Hertha« je naravno prikazano. — Dinamitni atentat na policijski stražnici? Danes ob V'44. zjutraj zgodila se je na policijski stražnici v magistratnem poslopju eksplozija. Policijski stražnik Franc Šinkovec je v veliki peči na stražnici popravil neko poleno. Ko je poleno zdrknilo na stran, je počilo in iz peči sta bruhnila ogenj in dim in zadišalo je po dinamitu. Stražnika Šinkovca je plamen po desni roki tako obžga), da se mu je vsa koža odlupila. Tudi lasje in brke so se mu osmodili. Iz dimnika je padlo polno saj na tla in puh je odprl v veži železna vrata, ki so pri dimniku, na stežaj. Sploh je bila sreča, da je puh dobil duška, ker sicer bi bilo razneslo peč in bi bilo stražnika Šinkovca ubilo. Domneva se, da so bila drva razstre-Ijena z dinamitom in da je od istega ostal še kak nerazstreljen košček v polenu, ki se je vnel, ko je poleno zdrknilo na železno podstavo v peči. Mogoče pa je tudi, da je kdo iz hu dobije dal dinamit v poleno. — Napad. Včeraj pili so v Če-rinovi gostilni v Bizoviku Ivan Pre-peluh, vulgo Begelšek, krojač, Jakob Mojškerc, zidar in drugi Bizovičani. Prepeluh je Mojškercu nagajal in ga za lase vlekel, kar je tega tako ujezilo, da je šel ven po motiko in je hotel ž njo Prepeluha udariti, kar pa so drugi preprečili. Nato pa je šel Mojškerc domov po kopačo in je Pre- peluha pred goatilno pričakal. Ko je ta prišel it gostilne, udaril ga je ■ kopačo po glavi, da ga je smrtnone-varno ranil. Jakoba Mojškerca so orožniki aretovali Prepeluh ae je v nedeljo oženil. Oj, to nafte »dobro ljudstvo« ! — Artilerijski stotnik ponesrečil. Danes dopoludne ob 3/4ll. prijezdil je po Dunajski cesti topni-čarski stotnik Franc Maver. Pred pošto je konju na asfaltnem hodniku spodrsnilo da je padel in svojega go spodarja vrgel pod sebe. Stotnik si je zlomil desno nogo v kolenu. Prenesli so ga v hotel »pri MaliČu«, od koder so ga odpeljali v vojaško bolnico. — Povozil je včeraj ob \ 44. popoludne na Marije Terezije cesti Hudovernikov hlapec Josip Guderman 73 let starega strojnika Antona Kirš-nerja, stanujočega na Marije Terezije cesti št. 8. Kiršner je šel ravno čez cesto, ko je pri vozil Guderman. Konja sta podrla Kiršnerja na tla in kolo mu je šlo čez desno nogo. Poškodovan je na nogah in na glavi. — Tatvina. Hlapcu Miklavžu Verhovcu, stanujočemu v Bohoričevih ulioah št. 28, je ukradel neznan tat iz zaklenjenega kovčega v sobi 21 kron. Tat je odprl kovčeg s ponarejenim ključem. — Garnizijski alarm. Danes ob 8 ,8. je bil garnizijski alarm. Tudi v soboto zjutraj so bili vojaki alarmirani. Ali to kaj pomeni ? — V Amerike se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 108 oseb, in sicer 36 Hrvatov in 72 Slovencev. —Poročen prstan najden. Ivana Šega, žena poštnega sluge, stanujoča v Spodnji Šiški št. 159, je našla danes dopoludne v Židovskih ulicah zlat poročen prstan. — Na včerajšnji mesečni semenj je bilo prignanih 863 konj in volov, 239 krav in 65 telet, sku paj 1167 glav. Kupčija je bila dokaj živahna, poleg domačih so došli kupci iz Gorice, Morave in Tirolskega. * Najnovejše novice. 600 letnico obstanka obhaja mesto Hal na Tirolskem meseca junija letos. — Pet ribiških parnikov severno nemške parobrodne družbe se je potopilo z moštvom vred. — Pretep med častniki in Sokoli je bil v Budje-vicah, ko so se vračali ponoči s plesa. Častniki so rabili sablje. — Zgorela je predilnica Nassberger in Mistek v Brnu. — Splošni štrajk je napočil včeraj v Barceloni. 50.000 delavcev je vstavilo delo. Časopisi ne izhajajo. — Nad 1000 ljudi je ponesrečilo na takozvanih „Gesell-schafts-otokih v Južni Ameriki vsled povodnji. 80 otoČičev je popolnoma opustošenih. — Tatovi so vlomili v poštni urad Wilten pri Inomostu ter odnesli mnogo vrednostnic in gotovine za 40.000 K. — Mažarske žrtve. V Nevki so bili obsojeni zaradi Šču-vanja zoper mažarsko narodnost odvetnik Marković na pet, zdravnik Markovi ć na tri in župnik Cnlik na dva meseca ječe ter na globe 500, 300 in 200 K. — Dr. Livij R a divo je vic, vpoko-jeni predsednik najvišjega sodišča v Zagrebu, tajni svetnik itd, je umrl v Zagrebu dne 7. t. m. v starosti 82 let. — Visoka starost. V Dol. Kijevcu v Bosni živi kmet Tožo Galić, ki je dosegal ravnokar starost 122 let. Starček neprenehoma kadi čibuk. Oženjen je bil večkrat. Prvič se je oženil ravno prod sto leti. Tudi njegova mati je dosegla starost 125 let. * Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. Telefonska in brzojavna poročila. Marenberg 10 februvarja. Z ozirom na včerajšnjo notico v „Slovencu", javljam, da bodo klerikalni lopovi, ki so me ovadili, kmalu razkrinkani. Dr. Piki. Dunaj 10 februvarja. V da našnji seji poslanske zbornice je na razpravi konverzijski zakon. Doslej so govorili Fied-ler,Ploj,Kaftan inBiankini. Seja traja še. Prihodnja seja bo pojutrišnjem. Dunaj 10. februvarja. Danes sta poslanca vitez Berks in dr. Ferjančič izročila železniškemu ministru izjave interesentov glede prispevkov za podaljšanje kamniške železnice do Polzele in zgradbe stranske proge v Gornji grad ter ministru razložila pomen in važnost te proge. Minister Wittek je izjavil, da v kratkem odredi trasiranje te proge, ker so tozadevni pogoji izpolnjeni Dunaj 10. februvarja Konec današne seje izvoli poslanska zbornica odsek za preme m bo opra vilnika. Dunaj 10. februvarja V klubu nemške napredne stranke se je danes razpravljalo o tem, da je določitev dnevnega reda v poslanski zbornici postala popolnoma odvisna od Cehov. Klub je rekel, da se temu mora narediti konec, a tako, da se Cehom nič za to ne da, če odjenjajo Dunaj 10. februvarja Mlado-češki klub je posL dr. Stranskemu izrekel grajo zaradi njegovega govora pri razpravi o državnozborskem opravilniku, ker se dotična izvajanja dr. Stranskega ne strinjajo s klubovim stališčem. Dunaj 10. februvarja. Ker so nemške stranke danes sklenile, pod nebistvenimi pogoji glasovati za brambno predlogo, ima vlada za to pjedlogo že zagotovljeno večino. Lvov 10. februvarja. „Kurier Lwowskia javlja iz Varšave, da je bil neki škof primoran se odpovedati svojemu dostojanstvu in iti v samostan, to pa zaradi škandaloznih afer, ki so provzročile sodno postopanje proti njemu. Sofija 10. februvarja. Bolgarska vlada je signatur-nim državam poslala energičen protest proti turškim pripravam za vojno. V protestu pravi, da je Turčija že mobilizirala drinopoljski in mori as t irski voj. Sofija 10. februvarja. Voditelja macedonskega gibanja prof. Mi haj lovski in general Zon-čev sta sklicala glavne člane macedonskega odbora, ki so sklenili najeti znatno posojilo v svrho agitacije v Mace-d o ni j i in izdati v ta namen posebne obligacije. Madrid 10. februvarja. V Barceloni ie nastal velik štrajk. Ker se tipografje in tramvajski uslužbenci niso hoteli pridrožiti, sicer ni prišlo do generalnega štrajka, a vendar je 50.000 delavcev ustavilo delo. Odprto pismo/' Nj. prevzvišenosti gospodu baronu Viktorju Heinu Nj. Vel. tajnemu svetniku, o. kr. deželnemu predsedniku i. t. d.! Vaša prevzvišenost je cesarski namestnik in zastopnik c. kr. dunajske vlade na Kranjskem! Ali je Vaši prevzvišenosti znano, da stoji tukajšnji dnevnik »Slovenec« pod pokroviteljstvom katoliškega škofa g. Antona Jegliča, člana gosposke zbornice na Dunaju, ki berilo tega svo jega lista priporoča svojim vernikom v posebnih pastirskih listih, ter da piše ta škofov list katoliški duhovnik dr. Lampe, odgovorni urednik pa mu je katoliški duhovnik dr. Žitnik ? Ali je Vaši prevzvišenosti znano, da je ta Škofov list pisal v Številki z dne 7. svečana 1903 tole: »Tako se gibljemo v Ljubljani, in zato se ni čuditi, d« celo na elitne plese slovenske inteligence prihajajo ženske s — št. 13?" Ali ne počeščuje Vaša prevzvišenost in tudi v družbi s prevzvi-šeno Svojo gospo soprogo prav mnogokrat elitne plese slovenske inteligence? Ali nam Vaša prevzvišenost ne bode pritrdila, da presega navedena pisava »Slovenca« skrajne meje naj-primitivnejše dostojnosti, ki so veljavne tudi za katoliške duhovnike? Predno storimo proti pokrovitelju »Slovenca« primerne korake neposredno na Dunaju in naravnost v Rimu vprašamo: Kaj hoče Vaša prevzvišenost storiti proti takim barbarskim izgredom duhovniškega glasila. Z velespoštovanjem več članov slovenske inteligence. II *Vi-.o Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 10. februarja 1903. I¥a\lošt>«*nl pmplrjl. 4'2°/o maieva renta . . 42«/, srebrna renta . . 40,e avstr. kronska renta 4• juž. žel. kup. Vi Vi 41 ac © av. pos. za Žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1864 \ • n h u 1860i . • u ii u 1864 . tjzske...... zemlj. kred. L emisije ii t» it ogrske hip. banke . „ srbske h frs. 100'— „ turske..... Basilika . srečke . . Kreditne , ... Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Radolfove n ... SalcburSke n ... Dunajske kom. n . . . Delnice. Južne železnice \ • • , • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske Zivnostenske n . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Maranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Val nte. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns . . Marke .... Laski bankovci. Rublji .... Žitne cene v Budimpešti. dne 10. februarja 1903. Termin. Pftenica za april . . . za 50 kg Rž „ april ... „ BO „ Koruza „ maj ... M 50 , „ julij ... „ 50 „ Dve« „ april ... „ 50 „ Nekaj vinarjev višje. DenM 10085 10105 10085 10105 10160 101-80 121 15 12135 99 70 9990 121*20 12140 99 75 • 100 — - -•— 100 — —*— 10125 10225 100-— 101 — 100- 101-— 1 10140 10240 1 107 25 108 25 101 — 102 — 10115 102 15 10115 10215 100*- 100 50 99 25 10026 98 — 99'— 99 20 100-20 305 — 307 — 100 60 101-60 i 180*- 190 — i 185 50 187 50 248 — 252 — 160 — 162 — 268 76 270 75 26475 266 75 259 — 261 — 87 25 89 25 11776 118 75 1950 20*50 435- 439 — 86- 90 — 74 — 78 — 75— 79 — 65-60 56 60 28 25 2925 74-— 76 — 75'- 80-— 438- 442 — il 56-50 57 50 699 — 700 — : 1590— 1600-— 699-60 70050 750 — 752 — 260 — 262 — " 721—! 724 — 397 50J 398 50 1665—i 1685 — 492*—; 493 — 400-—! 404-— : 343—i 346 — 155 — 157 — 1134 11-39 1909 1910 ! 2344 2352 23 96 2404 117-12 11730 95-40 9565 253- 253-50 761 6 62 611 620 607 Svila za bluze od 60 kr. do 11 gld. 35 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in ie ocarinjeno. Bogata izbira vzorcev s prvo pošto. Tovarna za s*Ho Henneberg-, Zurleh. 6 (40—1) Umrli so v Ljubljani: Dne 5. februvarja: Fran Ter dina, trgovec, 00 let, Stari trg St. 26, Brigtova bol. — Mihael Celarc, delavčev Bin, 4 mes., Krakovski nasip št. 10, vnetje sopilnih organov. — Martin Petrič, strojevodjev sin, 11 mes. Male Čolnarske ulice 8t. 7, pljučnica. — Alojzija Zore, zasebnica, 42 let, sv. Petra cesta št. 21, pljučnica. — Fran Jezersek, Črevljar, 30 let, Poljanska cesta St. 45, jetika. — Marija Hegyi, usmiljenka, 22 let, Rade-ckega cesta st. 11, jetika. — Vinko Tičar, zidarjev sin, 2*|i leta, Cerkvene ulice St. 21, vnetje sopilnih organov. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Febr. || ; Čas .opazo-' vanj a Stanje barometra v mm Temperatura v rC. Vetrovi Nebo 9. 9. zv. 7454 64 sr. jzahod oblačno 10. n 7. zj. j2. pop. 747 9 7521 — 00 50 Si 88VZh. sr. vzhod jasno oblačno Srednja včerajšnja temperatura 60°, normale: —0 8°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm. Zahvala. Za časa bolezni in povodom smrti moje preljubljene, sedaj v Bogu počivajoče soproge, gospe Jerice Pintar prejel sem toliko izrazov sočutja in pomilovanja, da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Vsi sočutniki sprejmite tem potom izraz moje najiskrenejse zahvale, 8 katero združajem milo prošnjo, da ohranite drago pokojnico v blagohotnem spominu. V Ljubljani, 9. svečana 1903. (401) Ivan Pintar soprog. Stavbeni prostor v Spodnji Šiftki ob Kautoheggovl oesti je po ceni in pod jako ugodnimi pogoji na prodaj« Natančneje v pisarni dr. Karola Schmidinger, e. kr. notarja v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 7. (381—2) Blagajničarko za trgovino in se sprejme v službo. Ponudbe pori Spretnost 33" na upravnistvo »Slov. Naroda«. (371—3) Nova^ krasna vila na Bledu tik jezera, blizu prihodnjega blejskega kolodvora, z po vsej hiši vpeljanim vodovodom, (397—1) se iz proste roke proda. Več pove Anton Pretnar na Bledu. plačam tistemu, ki mi preskrbi službo pisarja ali kot sluga v kakšni pisarni. Vešč sem slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, imam dolgoletno dobro spričevalo in sem srednje starosti. Ponudbe se prosijo pod „0. P." poste restante, Ljubljana. (335—3) Za veliko žago na Kranjskem se išče podjetnik ki prevzame mesarijo, pek a rij o in trgovino z drobnim blagom. Prosilec mora izkazati sposob nost ▼ teh obrtih. (399—13 Prošnje s prepisanimi spričevali naj se vpošljejo na upravnistvo »Slov. Naroda« pod šifro 9fŠt. IOO". Marija Zupan roj. AlTmann izprašana babica vljudno naznanja častitim damam, da se je iz Poljanske ceste st. 21 na Sv. Petra cesto štev. 13 ter se priporoča tudi nadalje. 347-3 V Albert Domladis trgovec in posestnik Sla Domladis rojena JY(artinčič poročena. H^^- Jlirska tfistrica, dne £?, februvarja 19O3. (400) Razglas. Radi oddaje del pri demoliranju, dalje zidarskih, kamnoseških, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih in steklarskih del za zgradbo nove župne cerkve na Bledu se vrši dne 23. februvarja 1903 ob IO. uri dopoldne pri podpisanem stavbenem odboru pismena ponudbena razprava. Načrti, proračun, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled vsakomur v župnišču na Bledu. V ponudbah, ki naj bodo zapečatene in se jim mora priložiti petodstotni, na podlagi ponujaue skupne svote proraČunaui vadij, se morajo navesti i enotne i skupne zahtevane svote. Izrecno se pripominja, da je vsakomur prosto, da stavi ponudbo ali za posamezna dela, ali pa za celo razpisano delo, vendar se pa na ponudbe, ki ne bodo popolnoma odgovarjale pogojem razpisa, ali če bodo le pogojne, ali pa če se vlože prepozno, ne bode oziralo. Odbor za zgradbo nove župne cerkve na Bledu dne 26. j an u var j a 1903. Načelnik: Ernest Windisch-Graetz. (354-2) Krte: Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz LjuW]ane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reimng v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 181, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, Črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja- Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljub hane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v LJubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m d o poludne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) 4 Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi Mkmfc <*» Oe>ljTi, Graška oesta štev. priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, IHe teleznlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za vrata In pohištvo, irebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pt . tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinsklh potrebščk I V vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, oement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (što« ^ lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že* lezne trgovine spadajoče predmete. WW Tomaževa iUndra, najboljše* umetno gnojilo. *1W Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih, križev. * Postrežba točna. 321-3 za Štajersko, Koroško in Kranjsko. --Cena 34 vin. — Založil las. jpar o 4L mu J m Rok Drofenlk v Ljubljani ^ Florijanske ulice št. 33. v: 5X1 * * "n t> c c C lm * t* >ca * ti * U o s: v. o o rtiS . o. tj . K 9 K s: 9B o Cj —O — C C CA pro vs