Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani. rrančiSkanska ulica Stev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna.	==
Reklamacije za list so poštnine proste
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano '• rstica po 60 v; večkratni objavi po do-r=~ govoru primeren popust.	—:
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak  	dan opoldne. —........—...
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18—, za četrt leta K &•—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in _ Ameriko K 48.	—
Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke,
mrn* Posamezna Številka 14 vin. mm
št 80.
V Ljubljani, torek dne 9. aprila 1918.
Leto IL
Prekrstitev češke narodno-socialne stranke
Praga, 4. aprila »918.
Minulo nedeljo je priredila češka norodno-socialna stranka kongres, na katerem se je prekrstila v »C e -
*	K O socialistično stranko, Dan poprej je ■s|'še strankino zastopstvo izdelalo novi strankini prosu am in sklenilo, da stranka sprejme novo ime: »Češka socialistična stranka«. Kot gosta sta se kongresa udeležila: za klub čeških socilanih demokratov poslanec Nf-mec in za strankino predsedstvo češko-slovaškc sceialno-demokratične stranke Stivin.
Predsednikom kongresa je bil izvoljen poslanec Klo-"V ki ie izjav.l, da je iz narodno-socialnega gibanja nastalo socialistično, ki se priglaša k novi sociali-slični svetovni internacionali, in nato pozdravil zastopnika češko-slovanskc demokracije kot za-slopiiika one stranke, ki »nas ie v vojni približala skup-nim težkim izkušnjam-. Nato je priglasil dr. Vrbansky v ,imenu komunistično - anarhistične fedcrn-C,ic svt; pristop k stranki. Za skttpino onih članov če-sko-napredne stranke, ki ni pristopila k stranki državno-bravne demokracije, je izjavil profesor dr. K r e j č i, da ta ponudi svoje sodelovanje stranki in priglaša k skupnemu boju za socialisiične ideje, od katerih zmage Davisi boljša bodočnost češkega naroda. Nato so kongres pozdravili zastopniki delavcev, uradnikov in obrtnikov.
Med splošnim odobravanjem se ie sprejel govor Poslanca Ntmeoa, ki je izvajal med drugim:
la kongres je začetek nove politične epoho v če-'SKe,n narodu.1 Danes se snidemo skupaj in iščemo pot, (ako bj urediii svoje sodelovanje in pripravili ''•druženje naš in vrst. Češka demokracija mora Pričeti s svojo politiko. Vsi se moramo bojevati za socialno osvoboditev, s katero edino se svoboda t elega d-aroda ohrani in obvaruje, ki se ne da drugače izraziti, kakor z ustanovitvijo samostojne češke države. Vidimo, kako so češki poslanci v parlamentu izročili mogotcem že davno zapadlo menico: mi „zahtevamo Samostojno državo. V tem je ležal v treh letih tak iz-laz moči, ,ta češka politika ni le mogla tudi v najsrečnejših časih, celo ne v časih, ko so zastopniki češkega naroda .sedeli v dunajski vladi, razviti toliko moči in "C tako jasno izreči zahteve po češki samostojnosti, ker se takrat češka politika ni opirala na ves narod, temveč le na nekaj svojih slojev, na posedujočo kasto.
1 rišet sem, da pozdravim kongres v zavesti, da bomo i-oseglj za ves češki narod gospodarsko, politično, socialno in kulturno svobodo, ako se strnemo v eno lronto in ako sledimo v znamenju socializma in demokracije svojemu cilju in da je ni nobene moči na svetu, ako se opiramo na to svobodo — svojo češko državo, katera moč bi nam jo trajno mogla odrekati. V tei zavesti proglašamo tukaj danes naše skupno po-
stopanje, n a 5 o s k u p n o front o. Obljubimo si, da bomo svojemu narodu priborili vse, kar potrebuje k svojemu prostemu razvitku, in da bomo izpolnili svojo dolžnost kot delavci, kot socialisti in kot Čehi. Naj bi se o nas v bodočnosti govorilo, da so češki socialist: v tem času izvrši!! v polni meri svojo dolžnost, tako nasproti narodu, kakor tudi nasproti socializmu in njegovim velikim svetovnim idejam.
Od resolucij, ki so se sklenile na kongresu, ena obsega programatično stališče k razrednemu boju. V njej se pravi:
Politični boj čeških socialistov sredi med lastnim narodom je utemeljen v razrednem nasprotju med iz.se-savalcc in izkoriščancc Ne oziraje se na razne stanove, ki so nastali iz gospodarske delitve dela, je češka družba razcepljena v dva glavna razreda: v razred onih, ki posedujejo gospodarsko premoč, ki se potrebno v političnih in kulturnih predpravicah zrcali in se zavaruje po obstoječem pravnem redu, in v razred onilt, ki se nasproti prvemu razredu nahajajo v podložnem razmerju. Temelj obeh razredov je zasebna lastnina produkcijskih sredstev na eni, ločitev produkcijskih sredstev na drugi strani.
Druga resolucija sc tiče razmerja do češkoslovaških socialnih d e m o k r a t o v. V njej se govori:
Kongres odobrava z navdušenjem vse korake, ki vodijo k enotnosti vseh čeških socialističnih strank, in pozdravlja, v kolikor to še ni popolnoma mogoče, v interesu delujočega ljudstva in v onem svobode vsako akcijo, ki pomenja zbližanje naših socialističnih strank, enotnost v skupnih stvareh in organizirano soli-da lično postopanje.
Vse resolucije, ki so se sklenile na zaupnih zborovanjih, so se sprejele brez debate.
Nekaj o jetičnih vojakih.
Vojna uprava ima namen, da bo nadaljnje nakopičenje jetičnih vojakov po bolnicah preprečila s tem, da se napol jetični superarbitrirajo in pošljejo chcjnioV, Ta preprost način, da se iznebi bolnikov na pljučih, pa se zanje ne briga več, se dozdeva zdravstvenemu ministrstvu usodepolno, zakaj jetični bi bili primorani, če se hočejo preživeti, opravljati težka dela.
Vršila so se pogajanja med zastopniki vojaških ministrstev, katerih uspeh je bil, da se napol jetičruki, ki so ali brez mrzlice ali pa z mrzlico in ki ne spadajo med kirurgične slučaje, pravzaprav ne kažejo nobene razvite jetike, pošljejo za eno leto domov na dopust. Ta dopust se smatra kot nadaljevanje zdravljenja. Kot bolniški donesek se pripozna tem bolnikom dnevno 6 K 50 vin., vrhutega pa še vojaško plačilo. Prcskrbninski znesek pa prejemajo tudi svojci še dalje. Ako hoče oditi napol jetični bolnik v kak zdravilni zavod, se prispevek za zdravljenje porabi za pokritje teh stroškov.
Na Dunaju računajo z dva do tri tisoč takih bolnikov, ki se vrnejo domov.
K temu pojasnilu dostavlja obvestilo, da je načrt mnogo ugodnejši, kakor prvotno nameravana superar-bitraclja, ki bi napo! jetičnike prisiifla k opravljanju te/kih del. Umevno je, da je tudi med vračajočimi se vjctmki iz Rusjc velik del jetičen. Največje zlo je pač pomanjkanje zdravilišč za bolne na pljučih. Dunaj bo sam, vštevši številne vračajoče se vojne ujetnike, moral sprejeti vsaj kakih 10.000 bolnikov, ki pripadajo vojaštvu. Skrbeti bo treba v izdatni meri, da se zagotove potrebni denarni pripomočki. Vojaška uprava pa bo morala oskrbet tem bolnikom živila, ker te se mota preživiti.
-	Treba bo skrbeti tudi za zadostno število zdravnikov, ki naj bi jih vojaška uprava oprostila vojaške službe. Upoštevati moramo dalje, kako silno vplivajo vojne posledice na bolniške blagajne. Naval vojnih poškodovancev, ki poizkušajo z delom, pa si poslabšajo svoje bolezni, bo marsikatero bolniško blagajno pripravil na rob propada. Državne podpore bolniškim bla-gajnicam, da bodo mogle zmagovati ta bremena, so ne-obhodno potrebne. Varovati se bo treba, da se dozdevni napol jetičniki ne bodo vpregali k lahkemu delu v industriji ali v obratih, ker danes ne poznamo nobenih lahkih del, zakaj intenzivnost v sedanji produkciji sili človeka, da oddaja' vso svojo moč, celo do izčrpanja. Tukaj jetičniki ne morejo sodelovati in zaradi-tega ni prporočljivo, da bi računali z vršitvijo lahkih del, katera bi opravijali domov se vračajoči bolniki. Pozabiti tudi ne smemo, da s pričetim delom nastopi tudi dolžnost bolniškega zavarovanja. Zaraditega ne kaže obremenjevati blagajen s ponesrečenimi poizkusi, da sc »dela«. Poleg zdravnikov, ki jih bolniške blagajne potrebujejo, sc morajo oprostiti še zdravniki, da ne bodo upravna dela zaostajala. — Želeti bi le bilo, da bi te pametne nasvete, tudi merodajni krogi res upoštevali in da bi skoro tudi postali »meso in kri«.
Politični pregled.
= Nemškc-češka soc. demokracija in dvo-dclitveni odsek. V zadnji sep deželnega odbora nemško-češke socialne demokracije je poročal poslanec Sclinger, da je dobil itz vrst nemško-meščanskih poslancev povabilo, v katerem po-zi vijaki nemško-češke soc. demokratične1 državne poslance, naj .pristopijo v odbor nemško.. čeških državnih poslancev, ki se bo pečal z uredaICvijo vprašani o narodnem 'razmerju na nemškem Češkem. Nemško-češkr soc. demokratični poslanci so se posvetovali z načelnikom kluboviitn in sklenili, da se odzovejo temu vabila. V ta odsek odpošljejo dva zastopnika soc. demokratičnih poslancev iz nemške češke. Dalje je dobili nemško-češki soc. demokratični odbor povabitlo dvodeLitv enega odseka. na,i od-
LISTEK.
Dr- "■ Tuma:
»Demokracija"
in samoodločevanje narodov.
»Sanioodlcčevanje naroda jc prva zahteva socializma «.
Narod, narodnost, suvereni tet a in država socioilogičmi pojmi. Razlagati jih je pravilno !c Po sociologični, prirodoslovni metodi. Po-
* v človesketm socialnem življenju, pno-duktn sožiiitj-a človeka. Vendar »Demokracija« ue vzdržuje (e ()1] nje same poudarjati c 'Peto de.
Samoodliočevamfe narodov ni le zahteva, ‘ bpaik naravna poisJedjea demokracije in so-bo! na’ N'a™d ni »Plodna celica, kamor mora gagati vsako gibanje svoja semena«. Na« ‘m>tnio -R, narod socialna stavba kulturno in j, * nično visoko razvitega ljudstva. Narod, ge-žK v,0' 80 ;'c t>°Sav1ifl v zgodoviini človeške dni-lx' ^le s francosko veliko revolucijo leta
• ter dobili svojo vsebino e svetovnim gi-
banjem proletarskih mas. Narod tudi ni le »okvir« razvijamo osebnosti, narod tvori šel© •polno osebnosit, kakor ima razvoj človeške družbe za cilj razvoj polne človeške osebnosti. Radi tega tudi ne more biti predpogoj narodne svobode suverena država »z najširšo samoupravo« marveč, narod v svojem1 genetičnem postajanju in komečnlm postankom jc moderni državnolvorni socialni činitelj —- poleg piiirod-nega ozemlja in na njem sc razvijajočega gospodarstva. Nemški in italijanski' narod sta ustvarila enotno državo. Narodna država je socialni pojav — doraslega močnega naroda. Država je soctoilogično stvarnica družabne osebnosti spiioh ne glede na narod. Najfopši primer Avstrija — ki nikdar ne bo mogla ustvariti enega naroda, pač pa tvori kolektivna osebnost sposobne lastne volje in lastnega de jan ja. Vsak narod mora doseči najvišjo sedanjo obliko političnega življenja — narodno državno, t. j. kadar sc prirodna narodnostna enota tudi PSihologiono razvije, stremi izražati svojo volja ter izvrševati isto- v dejanjih po organih diferenciranih v lastni enoti.
Socioiogično pa je napačno, da je država suverena, ravno tako tudi ni narod. Suvere-
nost v bistvu pomeni najvišjo, izključno samo-.
v last. Suverenost je Čaraj mogoča samo v univerzalnosti. Kar se v stani državmoslovni šoli imenuje suverenost, na le stremljenje kolektivne csehnoisti vladati vse svoje organe in jih izražati kot celota in enota, ampak tudi državno osebnost absolutno uveljaviti na zunaj. Polna ta suverenost pa je nemogoča tam, kjer je ena državna osebnost v stikih z drugo. Kakor ni mogoča absolutna last posameznika, ki biva v sosestvu med drugim! lastniki, tako mii mogoča suverena teta mod državami in narodi. Suvere-niteta pride do polne veljave le na znioitraj, je absolutna oblast kolektivne osebnosti —.države nad podaniki bi priporniki. Na toi utegne misliti »Ibemokracija«, t. j., samovlada, self-gouvemement ter samouprava — avtonomija. »Demokracija« je toraj mnenja, da je država kot samovlada predpogoj za svobodic in razvoj naroda — in v tem se moti — gnjil narod, ki nima v sebi živi jenske moči, tudi najmočnejša samovlada ne reši — Rimi in Bizanc sta padla oba — barbari — Germani stvorih so na njegovih tleh sveže, krepke države z ognjem — in mečem. Pri narodu, ki nikdar samovlade ni
šlje tudi' v ta odsek strankine zastopnike. Tudi tennn k' pripravljen soc. demokratični odbcn ugoditi, sklenil pa je, sklicujoč se na svoSečasne. odborove sklope, ki dovoljujejo sklepati v teh vprašanjih le državnim poslancem, Id- so vidlje na na podlagi splošne in enake volilne pravice, da zahteva najprej pojasnito, 'kake funkcije in naloge želi dvodelitveni odsek reševati -in da naj to naznaani soc. dem. odseku: — Ta odsek hoče, da se deli Češka v češki in nemški ded.
= Nemški odgovor VVHsonti. K Willisonovi iizaavu pripominja Wolffov urad v Befrfliiniu na-slednje: Govor postavlja zgodovinske dogod-ke na glavo. Ves svet ve, da je strahovit boj, ki se barie na zapadu, posledica voljne valje en v tente. Nemčija je nedvoumno izjavila, dia je pripravljena pogajati se. Emrtenita tega ni hotela. Ce bi imel VViHson resnično valjo za imiir, bi- bil ialiko primemo uplival na svofc zaveznike. Storil pti ni nič, da prepreči viersaileske sklepe. Njegove tirade o pravta in pravičnositi je pač ovrgla zaplenitev holltanidskih taidti. Med besedami in dejanri je globok prepad. Sedaj kliče na pomoč skrajno silo. S teitn končno jasno priznava kaj hoče poitiika Amerike im njenih zaveznikov. Sila in nasiOiie proti vsemu, kar jim je na potu. Nemčija se ne bo uklonila nasilju. Zato nadaljnje svoj heroični boii. Wiiil-soinov govor je bil gtavor za volimo posojilo. Ta govor .je naiboljša propaganda za naše vojno posojiiilo. ker nam kaže, ikafi 'bi izgubljena -vojna pomenila za Nemčijo^
= Pruska volflna reforma. »Norddeuitsohc Alig. Ztlg.« piše: Sklepu, Iki ga je napravtiila komisija državne zbornice glede vodilne 'pravice v prvem branju, .je državna vlada odločno nasprotovala. Nasprotovala bo -temu načrtu, kakor je že opetovano izdavila, tudi pri drugem branju!. Dosedanja pogajanja kažejo, da bo prestopila komisijska večina pri drugem branj!) na vladino stališče iu sprejela njeno predlogo.
= Rusija in centralne države. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Jotffe se imenovan za poslanika v Berlinu, Kamen jev za poslanika na Dunaju.
—	Tamerfors kapituliral. Iz Finskega glavnega stana se 'dne 6. apnila brzojavno poroča: Danes zjutraj ob breh je bila končana piva velika operacija Finske armade. Rmdeča garnizija v Tamerforsu je kapitulirala.
= Mirovna pogajanja med Rusijo in Uk ra v jino. Ruska brzojavna agentura izroča iz Moskve : Odbor za vnanje zadeve iie dne 3. aprila poslal ministrskemu svetu ulk/raiiiimslke ljudske republike v Kijevu noto, v 'kateri z oziram na predlog Ukrajine izjavlja, da je Rusija pripravljena, pričeti z ukrajinsko republiko mirovna pogajanja, ki naj bi se vršila v Smalensku. Kar se tiče »vojne« med Rusijo im Ukrajino, odklanja ruska vlada to azmačenje za krvave bo je, ki se vrše v Ukrajini. Vlada sovjeta Rusijo ne vodi nikake vojne prati ukrajinski ljudski republiki. Sedanji boj da se odigrava Je med dvema strankama ukrajinskega ljudstva. Qre le za tople simpatije, s katerimi delavske mase Rusije v teli tragičnih -dneh — tragičnih ne le
’ raiiinsko ljudstvo — spremljajo -oscido ukrajinskih delavcev tin kmetov.
= Položaj boljše vi kov v Sibiriji. Gibanje kozakov v vzhodni Sibiriji se le vsled uspeha boiljševikov pni BJagovešoensku ustavilo. Sita-, lišče boljševiikov, zlasti v Vladivostoku je zo-
iimel, pa je samovlada iskrena želja po neodvisni rasti — poskus 'lastne moči.
V	modernem kolektivnem življenju tudi absolutna samovlada ni mogoča, celo kulturna ne. Gospodarstvo je danes svetovno in vsled tega prepleta vse narode lin jili veže -drugega na drugega. Narod, ki ni sam po 'lastni moči zmožen razviti veliko gospodarstvo na svojih tleh in do naivišje stopnje — oviira tudi gaspo-darstvo narodov, ki se poleg njega razvijajo. Radi iteg-a je polna samovlada naroda le mogoča v danem gospodarskem položaju. Najlažja je samovlada med zaostalimi narodi, ali pa narodi, ki ix> geografičnem položaju ni,miak> tesne dotike z dru-giimli. To pa posebno ne velija za Jugoslovane ta, še posebej ne za Slovence. Suverenost in samovlada tako za slovensko-h r-v a tsko -s rbsko skupino postaia splošno evropejsko vprašanje — vsled eminentnega geo-grafičnega in gospodarskega položaja, ki jugoslovansko skupino v tei zgodovinski dobi niujno veže na obdajajoče države in narode. Samo-odločevanje jugoslovanskih narodov tako postane sporazumno soodlocevanje vseh naro dov, ki so po prirodi vezani na skupno delo v svetovnem gospodarstvu. Na to pozablja »Demokracija«.
pet todmejše. Faktično imajo sedaj edo deželo v svoji' oblasti.
=■ Rumunija izprazni Besarabijo. Pariški listi objavljano besedilo rusko- romunske pogodbe o izpraznitvi Besarabije. V smislu te pogodbe se bodo rumunske čete v -dveh mesecih, počenši od 9. marca, iz Besarabije umaknile' Po poteku teh dveh mesecev ostane le še kakih J0.000 'romunskih vojakov v Besarabiji za stražo skladišč in železnic.
= Položaj v Italiji. Kakor poroča »Cotnrie-,c delila Sera«, se v italijanskem mlinisbrskem svetu vrše posvetovanja o splošnem vojnopo-litičnem položaju, o razmerah na italijanski fronti in o nujnosti organizataričnih ukrepov za olajšanie splošne draginje živili Razprave se udeležujejo Orlando, Sannino, N;itti in prometni minister Giuseppe. Ministrski svet je sklenil, sklicati parlament na dan 20. aprila.
— Konferenca aliirancev. Pod vodstvom Amerike se v kratkem sestane (konferenca aliirancev, ki se bo pečala izključno s finančnimi vprašanji. Zastopniki Združenih držav prispejo otkolo 20. aprila v Pariz. Amerika zahteva večjega jamstva za nadaljnje finančne podpore aliirancem.
- Clemenceau o vojnem ooložahi. Fran coski ministrski predsednik Clemenceau, ki se je v petek s fronte vrnil v Pariz, je na vpra sanje urednika »Echo de Pariš« odgovoril, da .ie prinesel s fronte najboljši utis. Bitka — je izjavil— pač ni končana in bo zelo trdovratna, a mi simo pripravljeni.
•	“ Clemenceau mirovno ponudbo deloma priznava. Predsedstvo ministrskega sveta je izdalo komunike, v katerem pravi med drugim: Ko je nastopil Clemenceau svojo vlado, so se vršila v Švici posvetovanja med majorjem Armandom in cesarjevim zaupnikom grofom Revertero o mirovnih pogajanjih. Iniciativo za to je dala Avstro-Ogrska, pogajanja pa so ostala brez uspeha. Grof Revertera, prepričan, da svoje misije v prilog Nemčije ni mogel povol.ino izvesti, je podal, da označi svoje poslanstvo, majorju lastnoročno pisano noto, katere zmisel je ta, da je hotel prejeti grof Revertera od francoske vlade mirovne predloge, ki naj bi bili naslovljeni na avstrijsko vlado, namenjeni pa Berlinu. Ta avtentični dokument je dejstvo, in če pravi grof Czer-nin: »Clemenceau je malo pred začetkom zapadne ofenzive povprašal pri meni, če sem pripravljen za pogajanja in na kateri podlagi«, potem je gro.fCzernin lagal. Razumljivo je, če je Clemenceau ogorčen vsled la' i, ki io je izrekel avstrijski zunanji minister celemu svetu, kakor da bi bila Francija tik pred veliko ofenzivo pont-jala mirovna pogajanja. Lahko bi spominjali pri tej priliki avstrijsko vlado na večkratna mirovna moledovanja v Londonu, Rimu in Parizu, ki pa niso imela diugega namena, kot ta. da nas je hotela podjarmiti. V »Humauite« je podal bivši vojni minister Painleve izjavo, v kateri pravi, da so se vršila s posredovanjem Avstro-Ogrske mirovna pogajanja med giofom Revertero in majorjem Armandom, in sicer v avgustu 19t7. Obenem pripominja, da je stavila Avstro-Ogrska tekom 1. 1917 večkrat mirovne predloge. —• K temu komunikeju pa izjavlja avstrijska vlada v bistvu naslednje: K francoskemu komunikeju ministrskega sveta izjavlja avstrijska vlada v kratkem naslednje: V 'juliju 1P17 je pozvala francoska vlada s posredovanjem nekega nevtralnega državnika grofa Revertera, če je pripravljen v imenu avstro-ogrske vlade pričeti mirovna pogajanja. Vlada je grofa v to pooblstila in 17. avgusta 1917 sta se seMa grof Revertera in frarcoski pooblaščenec major Armand v Freiburgu k mirovnemu posvetovanju. Iniciativo za mirovna pogajanja je dala torej francoska vlada. Ta pogajanja pa so ostali, kdkor pravilno poudarja Clemenceau, brezuspešna. Če Clemenceau trdi, da so bila ob nastopu njegove vlade v teku mirovna pogajanja med grofom Armandom in grofom Revertero, je to neresnično. Šele januarja 1918 sta oba grofa nadaljevala meseca avgusta prekinjena pogajanja, in tudi topot po iniciativi francoske vlade. Czer-mnova izjava glede mirovne ponudbe francoske vlade je torej povsem resnična; da bi bila moledovala avstro-ogrska vlada v Londonu, Rimu in Parizu za mir, je naši vladi istotako neznano.
= Francija za nadaljevanje vojne. Pariški občinski svet je dne 6. aprila popoldne povodom obletnice vstopa Združenih -držav v svetovno vojno priredil slavnosten sprejem, katerega se je udeležil poslanik Združenih -držav Sharp, nadalje ameriški vojni minister Baker člani francoske vlade, poslaniki zveznih držav, -maršal Joffre in člani ameriške kolonije. V svojem govoru je miinaster vnanjih zadev P i c h o n izvajal ; Združene države so nesebično edino za to. 'da'služijo stivairi civiliziranega sveta, vstopilo v svetovno vojno, ki bo odločila osodo celega sveta. Knkor težke so tudii preizkušnje, a iriiilti za 4renotek ne dvomimo o tem, da bo vojna končala s porazom naših sovražnikov. Nii mogoče, da bi bali mi premagani, ker so naši vo-
jaki nepremagljivi. Vernio in srnin vedimo trdili, da bomo dosegli mtiir le z vojno. Vemo, da bo mir trajen ie tedaj, oe bo pravičen. Vemo, da se nova vojna zairniore le preprečiti, če botru:* dali narodom s pravico samoodločevan/ia obenem tudi jamstvo za varnost z organiziranim: pravom. Vse to hočemo -doseči kot poigoa na ■ šega življenja. Pichon je končal s pohvafo Združenih držav, ki v trenotku, ko drugi kapl-tuliraio ali se, boječ se pretečega, piodonr^-umaknejo siili, poidvoje svioje lunpare, da -svobodo, v kateri so nastale in v kateri žive, pribore celi čloiveškli družbi. Poslanik Sharp je odgovoril: Dokler bo sovražnik skušal vsiliti nam svoje pogoje, tako dolgo se moramo bO' 1 riti, da zmagamo Za ta vdiki diilj, damo Franciji na razpolago vse pomožne vire in vse mio-štvo Amerike.
= Balfour upa na Rusijo. Pri slavnosti obletnice vojne napovedi Združenih držav je Balfour v svojem govoru izvajal:	Državniki
centralnih držav so VViisomova načela, katera so odobravali, v Rusiji in v Riumrniji' cinično zatajili. Ruski prijatelji entente že spoznavajo resnico. Govornik je izrazil nadio, da resnica ne pride prepozno. On zaupa ruskemu ljudstvu im aliiranci naj bi podpirali Rusijo v njenih težkih bojih za svobodo.
= Angleško časopisje odklanja Czeminovo izjavo, (lasom Reuterjevih poročil rz Londona zavzema angleško časopisje napram izjavi Krofa Czčrnina odklonilno stah5če.
= Drobne politične vesti. V sredo bodo v Budimpešti izvolili novega višjega župana. Lastnoročno pismo cesarjevo, ki .imenuje tri osebe kot kandidate in jc zapečateno, se bo cd-prlo tii dan na izredni seji 'miunleipalnega od- j bora. — Budimpešti mislijo 'izklopiti-1 14 oko-diskih občin. Glavno mesto bi se s tem znatno razširilo. — Angleška zakonska predloga glede službene dolžnosti razteza brambnodalžmo starost na 50 let. -— V Berlinu si še vedno beliiio glave, ali hočejo proti bivšemu nemškemu ve- : leposlaniku grofu Lihnovsikemu dvignili obtožnico. — V Južni Kostarici (Amenika) je izbruhnila revolucija. Nemcem prijazno propagando proti aliirancem je predsednik Chamiorov pire- -povedal. 'Fvrdfce, ki so v amerikanski črni list', ne smejo uporabljati telegrafa in telefona, v Ni-caragui.
Obletnica ameriške vojne napovedi. K obletnici ameriške vojne napovedi je govoril Wilson o poslanstvu, ki ga je sprejela Unija na svoj prapor, ko je dvig- -nila svoj meč proti svojim evropskim nasprotnikom. Poudarjal je, da bi bila mogla prinesti Amerika mir, ker pa ga niso boteli sprejeti, zato velja boj do skrajnosti, da se dosežejo pravični cilji človeštva. Kaj je pravzaprav gnalo Zedinjene države v evropsko klanje? Gotovo je, da bi bile imele od vsesplošnega obubožanja i" onemoglosti evropskih držav in narodov edini in znaten dobiček, in korist le Zedinjene države, zato se po pravici vprašujemo, kakšne ugodnosti pričakuje Wilson od svoje intervencije. Saj so Zedinjene države najbolj demokratična in pacifistična država izmed vseli dandanašnjih držav, proste militarističnih tendenc, ki obvla- | dujejo večino evropskih držav. Pa vendar se ie upala poseči Amerika v strašno klanje in žrtvovati zato milijone žrtev, strašnih in usodepolnih. In, če nočemo verjeti etičnim razlogom, s katerimi argumentira VVilsoil ; svoj nastop, se radovedni vprašujemo, kaj je vzrok in : cilj... Danes smo še pred uganko. Eno pa je gotovo: j Spričo brest-litovskega mirovnega sklepa in vladajočega Hindenbu rgovega zavojevalnega razpoloženja, ki označuje danes oficielno Nemčijo, je pogajati se z Ame- J riko povsem izključena stvar, ker nasprotuje tak sklep načelnim nazorom državnika Wi!sona o svetovnem redu. Ko bi bil omenjeni mirovni sklep resnično sporazumni mir, za kakršnega ga hočejo razlagati zavojevalci, kar pa ni niti zdaleka ne, bi morda ne doživljali več na j tisoče žrtev, do-prinešenib bojnemu bogu na zapadnih bojiščih. Spričo takih sklepov pa je nemogoče podajati pravično roko v spravo. Zato se zopet vprašujemo, kako dolgo še?
Dnevne beležke.
—	Naročnikom in prijateljem »Napreja .
V	teža vrnili in resnih časih simo pričeli izdiniati slovenski sociialnodemiokratični dnevnik, kci smo prepričani, da je v sedanjem času driyv" nik za delavski razred nujno potrebe«- ‘ obletimo le na vse politične in gospodarske boje, spominjajmo se na zavratnosit kapitalizma, ki & neveroiietno drznostjo izkorišča ubogo delovn(’ ljudstvo, vpošte-vaiimo vse mahinacije meščanskih strank pinoiti delavstvu tin naglašanje nače < ki. so popoln oana v nasprotju z delavskimi . resi. Vse to iin bodočnost naše. stranke nam mora biti dovelj važno, da razširjamo in ata-
ca«
mo delavske časopisje. Zlasti naim mora ietos služiti majniško slavje v rta namen, da ptodvo -»tod- število naročnikov na »Naprej«. Pirozna • varno sicer, da ima naš list sijajno zaslombo v delavstvu, toda z uspehom ne smemo bilti nikdar zadovoljni, zahtevati moramo veič, naprej moramo s tisto odločnostjo, tar je potrebna, da vodimo uspešno boj za svobodo in boljši socialni položaj delavstva. Strokovne organizacije vrlo napredujejo, politična stranka se razvija tudi gospodarska organizacija je krepka. Naša trdna volja -mora biti, da simo na mestu že sedaj, da pa stopimo, kadar pride splošni mir, ki se moraimo zanj tudi boriti, kod močna stranka v -me-tež družabnega boja. Delavs)tvc> vzdržuje s\'et, ali naj bo to delavsifcvo po vojni slabotna masa nezavednih ljudi ? To ne suir. biti! Zato posvetimo letos#do prvega mada m na praznik delavstva vse sile poleg drugega, dela tudi našemi listu. Močni moramo postati!
•	*7 BEGUNCI POZOR! V četrtek 11. t. m.
’c	dan	za	vložitev	prošnje za dobit e v
'UiKjiadtie podpore po °no krono na dan in osebo do najvišjega zneska 500 kron. Kdor n« oiošnio §e vložil, naj stori takoj!
K včerajšnjemu oklicu za slovensko gledališče v
-jubljani pripominjamo, da nam pomotoma fii bil dopo-sl.tu o pravem času, da bi ga bili priobčili že v soboto, akor so :o storili drugi listi. Naprošeni smo bili, da Ra P'iobčinio, a na od tisku ni bilo podpisov. Zato prfobču-Je,n° danes podpise, ki so bili na oklicu, in sicer so Podpisali oklic:	Dr.	Ivan Tavčar, župan ljubljanski.
Upravni svet in ravnateljstvo: dr. Jure Adlešič, odvet-111'1 ‘*r- Josip Ažman .odvetnik; Fran Govekar, magi-1 atni nadkomisar in urednik; dr. Ivan Grafenauer, c. vl- gimnazijski profesor: Ivo Jelačin, trgovec; Ivan Jer-1T>an, c. kr. finančni svetnik; ar. Janko Kersnik ravnatelj Kmetske posojilnice; Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze (1. podpredsednik); dr. Albert Kramer, giavi-.i Urednik »Slov. Naroda«; Anton Kristan, ravnatelj; Aloj-z‘j Lileg, veletržeč (predsednik); Viktor Meden, trgovec; Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani (II. podpredsednik); Andrej Šarabon, veletr-zec; Ivah Zorman, trgovec. Glediški svet: Janko Blei-^cis vitez Trsteniški, magistralni svetnik; Ivan Can-Pisatelj; dr. Izidor Cankar, glavni urednik »Sloven-ln »Doma in Sveta«; Anton Funtek, c. kr. profesor 111 u*ednik (predsednik); Matej Hubad, ravnatelj »Glas-Jetlc Matice«; Fr. S. Finžgar, župnik; dr. Alojzij Kraig-tier. mestni zdravnik; Fran Milčinski, c. kr. sodni svetnik; dež. poslajiec dr. Fran Novak, odvetnik; Anton Pe- j s®k, lastnik tiskarne in založnik; Oton Zupančič, magistralni arhivar in urednik »Ljubljanskega Zvona«.
—	Prodaja v ljubljanski mestni zastavljalnici se ne bo vršila dne 11. t. m., temveč se odloži na pozneje.
— 1380 kilogramov moke je zaplenili uradnik okrajnega glavarstva v Kočevcu v občinah Mnuge in Kompolje pri mlinarju Mustarju. Mio-Ka Prtpadala več družinam iz omenjenih oib-
Moko so prepeljali v Kočevje, kjer »sto jo
razdelit
— Ponesrečil je ključavničarski poimiočnik Jožef Zach na bistriški planini pri Tržiču. Pred uoonrn mesecem ,te odšel z doma m te dni ga K tta&el neki tržišiki lovec zmrznjenega.
— Iz Gorice se poroča; Na velikonočne Uradnike nismo biil nič prav veseli. Skorio vsa-Kejrm človeku se bere iui obrazu, tla trpi pomanjkanje. Apirovizacija je dala, kar je uiinela. Kaiijiko ljudi jt' bilo n.n vieftifar* moč »lačnih! št* kruha nismo dobilii o praznikih, tudi
J«! — V ljudskem vrtu je koncertirala godba jfpine mornaric c, toda zbiralo se je le malo tju^.
ker ljudi s praznim želodcem v trebuhu nič ^ ne veseli poslušati lepih akordov gllasbe, ki va-.n:yitw. — Civilnih oseb je pri nas vadllUo • vsaj^.j sj ponavlja svoje stanovanje ka-
• 111 Pp irn®|re in zna, da je Je varen prod dež-„1|n',, rV1 ooi>ravali gredo vaiaške aili civil-
e oblasti ljudem .jc Jruai0 n,a .potko, kieir mi ne nateirrjaJa m ne Jducii na razpolago. In če h oči? Kdo kajj imeti, si mora sam napraviti, sani se Potruditi in sam plačati. — streliva se po ! ^fiih dvoriščih iLn kleteh še vedno mmogio dio-p 'n nesreče se damin adian porcaiviliaj© v .masitu n še pogosteje v 'okolici. Le pogled v vojaške bolnice v Gorici ti pove dovoli. Posebno jc innogo otivi^k po razstrelivu poškodovanih in wtvili. — Delovanje polja niaiDircidi'ii'0 ooeaisi.
-rniainllffii vprežno živine. Razne občine so , oiijle po tri pare malih, šibkiih sestradanih vo-
• - ki nai bi vlekli plug p0 trdem im pio vo-
poteptanemu polru. Semena so dasla v manjši meri. 'kat bi bilo sploh potrebno, ča« ^noviifiev Gorišike napreduje pirav pov '• Če bo šlo takio naprej, se Goriš novila niiti v — .tisoč letih.
še k sta sklicala za pretečeno nedeljo političen shod v Št. Janž ob štajersiko-koroškti meji. Pavno je govoril dr. Korošec, ko pride večja nemška družba iz Slovenj ega Gradca, iz lavantinske in dravske doline, ki je zahtevala, da se podeli beseda tudi nemškemu poslancu Lut-. schonnigu iz Koroške in Girstnuayenni iz Marl-bora. Ker se zahtevi ni ugoditto, je prisilo do pretepa, na kar je vladni zastopnik razpustil shod.
Umrl le dne 5. t. m. na Dunaju rudarski -riadsvetinik v mlimistrstvu za javna dela dr. Ka rel Honitiik, doma iz Laškega trga.
— Alpinska montanska družba je imela 6. t. m. občni zbor, na katerem so razni akoio-n ar ji stavili do generalnega ravnatelja vprašanje, v koliko se je približala združitev ailip. montanske družbe 'in praške družbe za železno industrijo. Drugi akoitmairji so stavili vprašanji, glede bilance in div id on d, na kar je oidigoivioril ravnajtelj Kestranek, da ni bilanca družbe prav nič zadovoljiva. Združitev z omenjeno praško družbo smatra iiz gospodarskih ozirov koit potrebno stvar. Zadevo bo dalje1 zasledoval, ob-žaluiie pa, da ni ukrenila vlada za to potrebnega koraka.
— Odpust letnika 1869. Armadni nared-beni list objavlja odlok, da se unarajo vsi najka-Sineiie do 30. apnila letta 1869 rojeni, na podlagi črniovojniškega poziva pod orožje poklicani čr-novcijniki odpustiti, v tolwkor ne žele sami ostati v službi. V smislu tega odloka se mora rtudi prenehati vpoklicavanje takih lfuid)i(i.
— Dr. Franjo Potočnjak, o katerem so listi nedavno poročali, da je postal žrtev pri pouličnih bojih v Petrogradu, je baje še živ. Osješki »Jug« poroča, da živi v Rusiji tudi njegov sorodnik dr. Potočnjak, ki je najbrže bil ustreljen.
— Plače na Poljskem in — pri nas? Mestni svet v LoJm (na Poljskem) je dobil, kakor poroča varšavski »Glos Robotnic/iJ-i« ukaz, da naj bodo najmanjše plače za občinske delavce dnevno 5 M, za rokodelce 7 M, t. j. po današnjem kurzu 7 K 50 do 10 K dnevno. Dalje je bilo ukazano, da bodo imeli vsi stalni uslužbenci na leto dvotedenski plačani dopust 111 zastopniki delavstva bodo pripuščeni k disciplinarni upravi. »Pravo Lidu« piše k temu: Kje pa je Praga? Mi pa pristavljamo: I11 Ljubljana?
—. V Nemčiji odpuste letnik 1869 iz vojaške službe najkesneje do 30. aprila t. 1.
— Lubllnska justica. Iz Lublina poročajo brzojavno; Od tukajšnega avstro-ogrskega vojnega sodišča jc bil obsojen žurnalist in nekdanji izdajatelj časopisa »Lud Miecho\vski« Przybirien iz Kielc zaradi udeležbe pri političnih manifestacijah na tri leta ječe. Obsojeni bo moral presedeti ječo v Chencinyju.
— Friderik Hesslng umrl. Pred kratkim je umrl v Gogingenu Friderik Hessing, usanovitelj in imetnik ta-mošnjih svetovno znanih ortopedičnih zdravilišč.
— Še vedno bel kruh v Budapešti? Zadnjo dni je izšla mairedba, ki prepoveduje, da bi se še nadalje pekel >iin prodajal bel kruh, ki ga /tudi javni lokali ne bodo smieli več prodajati. Kdor prestopi novo naredbo, bo kiaznovan z zaporam div eh mesecev in denarno globo 600 krom.
— Tudi na Švedskem omeje porabo moke. Ljudska prehranjevalna komisija je sklenila, da se razdelitev mleka in moke na slaščičarje in kaikes-tovarne, ki izdelujejo razno ipeciivo, od 8. t. m. ustavi. Gostilne dobe le dve trettiini dosedanje močnate racije.
Shodi.
govornica je s solzami v očeh izjavila, da je boljše, da takoj postreljajo žene in otroke, kakor da jih puste hirati v tej lakoti. Izvajanja govornic je- občinstvo z burnimi demonstracijami odobravalo. Sodrug Petejan je nato pojasnil, da je brez pomena se zgražati in kriviti mestne aprovizacije in vojno zvezo, da so one krive pomanjkanja. Te institucije store kar morejo in razdelijo kar dobe in več kot toliko ne morejo. Kakor tudi malo pomagajo vse intervencije.. Avstrijska aprovizacija zavožena po krivdi naše birokracije, ki ni pravočasno poslušala nasvetov, ki so jih delavski zaupniki dajali. Danes ni druge rešitve iz tega položaja kakor takojšen mir. Nato sc je shod končal med klici živijo mir, proč z vojno!
Shod ljubljanskih zaupnikov, ki se je vršil v nedeljo dopoldne, je bil dobro obiskan. Po poročilu sodruga Petejana se je po daljši debati sklenilo pomnožiti agitacijo za nabiranje članov politične organizacije. Sklenilo se .je tudi prirediti rdeč teden za razširjanje »Napreja« v Ljubljani in okolici. Nadalje se je sklenilo agitirati za uspešno praznovanje prvega maja.
Iz stranke.
%
a ne bo
jr,. ~r Nemci razbili slovenski shod v Št. Jan-
1 oslanca dr. Korošec in dr. V r s t o v-
Buren shod na Viču. V nedeljo se je vršil napovedani shod v restavraciji »Amerika« na Viču, ki je bil ogromno obiskan, zlasti veliko je bilo žensk. Na shodu je poročal sodrug Petejan v daljšem govoru o današnjem položaju delovnega ljudstva, ki postaja bolj in bolj obupen. Poročal je o pomanjkanju življenjskih potrebščin, o žalostni aprovizaciji in nje vzrokih. Povedal je tudi, da je prav malo upanja, da bi se aprovizacija izboljšala. Nato je govoril o političnem položaju in obsojal Czerninov govor, ki je navadna hujskarija proti nenemškim narodom. Pečal se je tudi z gibanjem za narodno neodvisnost. Pojasnil je stališče, ki ga zavzema naša stranka, napram temu vprašanju. Govoril je o potrebi strokovne in politične organizacije, kakor tudi o potrebi močnega delavskega tiska. Vsak zaveden delavec in delavka bi moral biti naročnik in agitator za delavski dnevnik »Naprej«. Zaključil je svoja izvajanja s Pozivom na agitacijo za takojšen splošen in pravičen mir, ker le takojšen mir nas more rešiti iz obupnega položaja. Vse vladne obljube o izboljšanju prehrane ne pomagajo nič, ker vsak ve, da živeža ni, in če ga ni, se ga ne more dati. Govorniku so navzoči burno pritrjevati. Nato se je oglasilo k besedi več domačih žensk, ki so se pritoževale o pomanjkanju živil, ter se zgražale nad aprovizacijami kakor tudi na vojno zvezo. Ena
Priprave za prvi maj. Načelsvo nemške socialne demokracije v Avsrijj je izdalo glede na praznovanje prvega maja naslednji oklic:
Delavci in delavke!
Le malo tednov nas loči še od prvega maja, svetovnega praznika delavskega razreda.
Vsako leto smo demonstrirali prvega maja
za osemurni delavnik.
Zahteva ni bila še nikdar nujneja kakor sedaj. Z neprc-tiganim, prenapornim delom brez počitka, zaradi grozovito preslabe prehrane so moči delavcev izčrpane. Delavstvo prenaša vedno težje predolgi delavni čas. Uvedba osemurnega . delavnika, predvsem v nepretrganih obratih je nujna in neodvrnljiva zahteva našega časa.
Od leta 189(1. je bil prvi maj dan
pobratlmije dohitiva vseh dežel.
Tudi ietas hočemo dokazati preko vseli strelskih zako-pov svojo solidarnost , z delavskim razredom vseh narodov. Demonstrirati hočetnO ?■ 3 obnovitev internacionale!
Vojna je iztrgala delavske množice od mirnega Prit.esla je nezmerno trpljenje proletarcem vseli dežela. Vtopila je v morju krvi najboljše, največje pridobitve desetletja dolgega kulturnega dčla. Naveličani smo vojne. Na dan svetovnega praznika delavskega raz-j reda hočemo demonstrirati
za splošen mir.
Gospodujočim naše dežele in onim vseli dežel zopet dokazati, da množice ljudstva ne marajo nasilstev nad sovražnikom, ne osvojevanj . . marveč le pravi mir spoiazumljenja in sprave!
Kakor so avstrijski delavci delali že od leta 1890., kakor so storili lani, tako hočemo tudi letos poslaviti ptvi maj s
počivanjem dela.
Poživljamo dotične organizacije, da povsod poskrbe potrebne priprave za izvedbo delavnega počitka in za dostojno slavje delavskega praznika.
Vojna.
Dunaj, 8. aprila. Uradno sc razglaša: Na italijanski fronti nič posebnega. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 8. aprila. Wolifov 'urad poroča iz glavnega stana: Na bojni fronti ob obeli straneh Somirne je billo bojno delovanje omejeno na airtiljerijski ogenj. Delam napadi Angležev v gojzdu Hangard (16 kilometrov južnavz-hodno Amiemsa) lin Francozov pri Grivesmes so se s težimi izgubami izjalovili. Na južnem bregu Oise so naši uspehi prisilili sovražnika, da se je že v noči od 6. do 7. apnila umaknil iz nekaterih delov svojih pozicij med Bichancourtom in Barisisom. V če naj simo naše napade nadaljevali 'ter vrgli sovražnika, osvojivša Bienreman -de in Folembrav, na zapadmii breg AHette nazaj. Od Bichauoourta vzdolž Oise umikajoče se sovražne kolone smo s severnega brega reke v boku napadli s strojnimi puškami ter jih skoraj popolnem uničili. Naše ob vzhodnem robu gojzda pri Coucy ,in preko Rarisisa prodira ■ .joče čete so vzele v naskoku v/išino pri Fodeni bnayu ter prodrle do VemmeuMa. Ujeli smo nad 3000 Francozov. Pred Verdunom proti večeru živahen topovska ogenj. Ritmojster bamort Richthoffen je lizvojeval svojo 77. in 78.. po ročnik Venkhoff svojo 23. zmago v zračnem boju. Z ostalih bojišč mič novega. — Lik dendorff.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. SO.
Beri En, 8. aprila zvečer. Nadalijinioč naše napade na južnem bregu Oise srno vrgli sovražnika iz njegovih močnih pozicij na višinah vzhodno Gouzy le Chateau.
Aprovizacija,
S seje mestnega aprovizaenega odseka, dne 5. aprila 1918. Prihodnji teden se razdeli nia izkaznice za moko po Vi kg ajdove moke na osebo. Z novo ureditvijo prodaje govejega mesa na ljubljanskem trgu se je že prvi teden doseglo, da je bilo v velikem obsegu vsako na-st avl jan je in čakanje za meso preprečeno. Sem in tja so se sicer pokazale .male napake in se prodaja mesa ni izvršila tako, kot je bilo ždeti. Vendar se je načrt v splošnem obnesel in je sigurno pričakovati, da bo vseh pritožb in uedio-statkov prav kmalu konec. Bruo pa je pokazalo l ajoniranie, da je noobhodtno potrebno, da se mora ves razpoložljivi kontingent govejega mesa brez vsakih izjem in z največjo štedllji-vostjo razdeliti med prebivalstvo. Za to je odslej popolnoma izključeno, dit bi kdo dobil več mesa, kot je kontingentiramega, (30 dkg na teden) ken- bi bilo s tem oškodovano vse prebivalstvo. Deželno mesto za dobavo klavne živine odpravi vse poboijške, ki se jih je dolilo do sedaj. Za to bo ljudska mesnica v bodoč'«, preskrbovala z mesom le apnovizacitiske zelene A izkaznice in prvo ter drugo uradniško skupino. Vse druge stranke, ki so dosedaij dobivalo pri deželnem mestu meso, bo mestni apnovi-začnir urad razdelil med mesarje kjer bodo do-bivali na bele izkaznice goveje meso po normalnih (maksimalnih) cenah. Stranke se opozarjajo, da dobe mesarji natančno tolliikio mesa, kolikor ga imajo oddati na bele izkaznice. Ce kdo izmed mesarjev ni mogel postreči svarili strank, je to le njegova krivda, ker ni razdelil mesa tako, kot je bilo predpisano. Vsakdo naj za to brez odloga naznani mestni aprovizaeiji mesarja, ki bi mu ne mogel oddati predpisane množine govejega mesa, da bo mestna aspmovl-zaoiija proti dotičnemu mesarju vsled nepravilnega razdeljevanja takoj najostreje nastopila. Peku Ilircu je mestni magistrat odvzel koncesijo za 1 TbOsec, ker je pekel neužiten kruli. V knvhu ni bilo 35% pšenične moke, kot predpisano, ampak skoraj sama koruzna molka.
Predaja moke. Moko bodo prodajali od siede 10. t im. do vštete sobote 13. t. m. Na vsako 'izkaznico dobe stranke Vi kg ajdove moke. Kilogram Trtcke stane 96 vinarjev.
Petrolej na izkaznice A za I. do V. okraj se bo oddajal po naslednjem redu. Na vsako A izkaznico, veljavno za 1. do V. ekraj, se do bi 1 četrt litra petroleja. Ker privatne stranke vsled naredbe c. ter. trgovinskega mimstrstva z dne 26. marca 1918 za čas od 14. apr,la do 31 a v ftusta 1918 sploh ne bodo dobile v ec petroleja, se mcira strankam, v 1. do V. okraju odvzeti vse A kante za petrolej. Ostanek petroleja je naznaniti 'in kante predložiti zanesljivo 16. aprila v mesitni posvetovalnici. Petrolej se dobi v naslednjih trgovinah: Na izkaznice za 1. okraj:	št. 1 do 300 pri Vrhovcu, Poljanska
cesta; št. 300 do 900 pri Jcinrnanu, sit. 900 de 1000 pni Holzenju, Du/naiiska cesta. — Na izkaznice za II. okraj: št. 1 do 150 pri Trdini, Start trg' št 150 do 500 pri Kavčiču, Sv. rl'on jan a ulica-' št. 500 do 800 pri' Klemencu, Dolenjska cesta; št. 800 do 1200 pri Jeiršetu, Sv Petra cesta; št. 1200 do 1500 pri' Zorčiču, Kolodvorska ulica. Na izkaznice za III. okraj: št. I do mo pri g. Jelačinu, Cojzova cesta; st. 300 do 550 pri Vrtačnikovi-, Tržaška cesta; st 550 do 900 pri Paku, Opekarska cesta; st. 900 do 300 pri ZoriBu. Kotodvorefa. uta; stJ30U do 1500 pri ITckzerju, Dunajska cesta. Na iz-AS™ IV. okraj: St. I do 200 on Franka. Pred igriščem; št. 200 do 500 pri Staculu, Sc
lenburgova ulica; št. 500 do 1200 pri Korasciju, Gradišče; št. 1200 do 1300 pri Komanu, Zvezda. — Na izkaznice za V. okraj. št. 1 do 300 pri Eiibertu, Zvezda; št. 300 do 600 pri Megliču, Sodna ulica; št. 600 do 1100 v Konsumn, Sodna ulica.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1201 do konca, dobe stranke po normalnih cenah v sredo dne 10. aprila popoldne, v	cerkvi sv.	Jožeia. Določen je tale	red:	od
I. do pol 2	št. 1201 do	1320, od pol 2. do 2. št.	1321	do
1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. št. 1561 do	1680, od 3.	do pol 4. št. 1681 do	1800,	od
pol 4. do 4.	št. 1801 do	1920, od 4. do pol 5. št.	1921	do
2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca.
Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1300 dobe meso po znižanih cenah v sredo, dbe 10. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je.ta-le red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 130, od pol 2. do 2. št. 131 do 260, od 2. do pol 3. št. 261 do 390. od pol 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do 4. št. 651 do 780, od 4. do pol 5. št. 781 do' 910, od pol 5. dlo 5. št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. št. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. št. 1171 do 1300.
Zadnje vesti.
Czernln odpotuje v Bukarešt.
Dunaj, 8. aprila. Cesar, ki se je vrnil v nedeljo
s svojega potovanja na jugu, je sprejel dopoldne zuna-nejega ministra Krofa Czernina v posebni avdienci. Zunanji minister odpotuje zvečer v Bukarešt.
Seydler povabil k sebi Česky svaz.
Dunaj, 8. aprila. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je za sredo povabil na razgovor načelnika Češkega svaza Staneka in Tušarja.
Slovani proti grofu Czerniuu.
Dunaj, 8. aprila. »Tagespositi« se b-.^u-javlja:	Načelnik	Jugoslovanskega	kluba	dr.
Korošec je poslal danes Češkemu svozu naslednjo brzojavko: Naj se zgodi kairkoli, interesov Nemčije ne bomso izdali — je izjavili grof Czerniin načelnikom strank dunajskega občinskega sveta. Da -narodi ne razmišljajo o teh besedah, se je nameraval zanesti med nje prepii in zavesti se je hotelo nemško in madžarsko ljudstvo k izbruhu sovraštva, To se je posrečilo A Ceškv svaz naj bo prepričan, da bodo Jugoslovani v trdni zvestobi vstrajali ob strani češkega naroda v boju za svojo čast in svoj obstoj. N ©razdražljivo sklenjena bomo našo pravično stvar dovedli dio zmage.
p r a g a, 8. aprila. V soboto se vrši v Pragi velik shod. katerega se udeleže vsi češki poslanci, člani gospoiske zbornice, pisatelji in umetniki ter zastopniki političnih strank. Shod bo protestiral proti zadnji izjavi grofa Czernina.
Obsceljevanje Pariza.
Pari z, 8. aprila. Obstreljevanje Pariza z dalekostreinimi nemškimi topovi se -je včeraj zopet nadaljevalo. Vsa pariška gledališča so zaprta. Grand Opera im Comcdie gositmeao v provincah.
Razpust mestnega sveta v Lublinu. Lublin, 8. aprila, _ Časopisi objavljajo
Razno.
*	Grozen prizor na vršovickem kolodvoru, k , Prage poročajo: Enoletni prostovoljec Vencel Do- ; ležal je na vršovickem kolodvoru zblaznel. Splezal je na streho vagona in streljal raz njo, pa k sreči ni zadel nikogar. Nato je padel rta tla in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
“ Konec no varnega človeka. Znani vlomilec Ivan Breirvvieser, pred katerim so trepetali ljudje na Dunaju in tudi drugod, je sedaj na varnem. V zadnjem času so mu Mi pridno za petami, talko civilna, kakor tudi vojaška policija. Opetovano je ta nevarni človek streljal na zasledujoče ga redarje. Sitar je 27 let. Tekom let je napravil škode za več kakor četrt milijona kron. En čas se je delal umobohiega; poslali so ga v umobolnico v Steinhof, odkoder je ušel, in zopet pričel s svojim »poslom«. Na veliko soboto je še streljal na policista, a pri teni ranil tri druge osebe.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk .Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Kavarna „(JNI0NE"
^23 TRST
Velika zbirka političnih In leposlovnih revij In f®«nlkov v >s,,! jc*ntlh. Shai^dšče sodrugov vseh narodov.
Gersheimova tov. marmorja, Gummern (Koroško).
Stolna ulita 2-
l F. Batjel
Trgovina in mehanična delavnica.
razglas vojaškega generalnega gouvernemen. ta ki odreja razpust prezidiiiia mesta Lublina m razpust občanskega sveta. Imenovan ve vladni komisar. Povod temu ukrepu je baje nepnjazno stališče magistrata in občinskega sveta hrbten skega nasproti vojaškim oblastim.
Japonci v Vladivostoku.
IVI o s k’v a, 8. aprila. (Agentura.) Dapio-matični zastopnik Japonske je vladi ruske rc-publike izjavil, da je izkrcanje jabomsteh eet ^ Vladivostoku le krajevni incident in da bo zadeva kmalu poravnana.
Moška in ieit> ska dvokolesa
Se s staro prevmattko
Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne iepne sve-■ tilke. NajboljSe baterije, m
Posebno niška cena sa preprodaiau«-.
Za trajno delo iščemo
-UU-
Stari tu žt 28.
Roman
RIM ali MATI
gffljjp- dobi v dar “SSS5
vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju deset novih naroCnikov.
—	Delniška @5awn5ca — K 10,000.030.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti uvodnemu obrestovanju.
RezervrJ SojscSI okrogla K -a .500.000-
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. PoiiminiEE V Silil«, »m Trstu. Sini««. C™ "■	»
Knnuie in prodaja vse vrste
rvuy 1*3^	t'-----1 -
vrednostnih papirjev, financira
dobave in dovoVfoj^
eraricne
—- aprovizaciiske kredite