286. številka.
Ijjnbljana, v soboto 13. decembra.
XXIII. leto. 1890.
Ithaja vsak dan a* eter, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti p reje man ca a vat ro-oge r sk e dežele za vse leto 16 gld., na pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., al jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bre« pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa **•
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veftkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Bokopisi bo ne vračajo. — D/ednistvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 4t. 1«. Opravnifitv a naj ne blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovoli'* poslati naročnino vsaj do torka 16. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". P a r n e I I.
Največ imenovani mož je danes vodja irskega naroda, ki bije že dolgo vrsto let težavni boj za samostojnost svojo z mogočnimi Angleži. Politični svet zanima se posebno za znano Parnellovo upra-šanje, katero utegne roditi težke posledice za že itak napete odnošaje mej Irsko in Angleško. Irsko uprašanje, ta živa rakova rana na telesu Angleškem, ki traja že več vekov, približalo se je v poslednjem času po nastojanji velicega angleškega državnika Gladstona nekako srečni rešitvi, mislilo se je, da s pomočjo starega poštenjaka in njegove stranke bode skoro triumfovala toliko let tlačena in gažena Iraka, da se po stoletnih mukab in brezkončnem trpljenji bliža tudi njej dan rešitve. Ali ne, kakor, da neko prokletstvo goni nesrečni ta narod, nenadoma zasukala se je stvar drugače.
Kdor bi bil ljubljencu irskega naroda, nekronanemu kralju zelenega otoka, kakor se je sploh imenoval Charles Stewart Parnell, povedal pred nekaterimi tedni, da bode prišei dan, ko ga bode zatajil lastni njegov narod, ko mu bode obrnil hrbet velik del njegove močne stranke, dobil bi bil v odgovor pomilovalni posmeh. In vender prišlo je tako. Kakor čez noč podrl se je dozdevni prestol ljub Ijenca narodovega, ostalo mu je pač še nakaj zvestih privržencev ali velik del naroda odpovedal mu je pokorščino in zahteva, da se odpove vodstvu naroda.
In zakaj vse to? Kar ni mogla doseči lokavo in zvito z mogočnimi sredstvi proti njemu naperena pravda „Times-Parnellova", ki je še v živem spominu nas vseh, kar ni doseči mogla politična intriga, ki je nameravala uničiti s podkupljenimi pričami velicega narodnega voditelja, to dosegla je neznatna pravda kapitana O' Shea, s katerega soprogo je gojil Parnell nedovoljene zveze. Naj se misli, kakor se hoče, o značaji tožečega soproga, ki je v gori ome
njeni pravdi igral tudi veliko ulogo, to ne predrti-gači konečnega izida pravde, v katerej je bil Parnell sokrivega spoznan prešeštva, katero je zakrivila soproga kapitana O' Shea.
Na Francoskem bi morda tak roman kacega merodujnega politika celo pouzdignil in interesant-nega naredil njega glavnega junaka, na Špnojskem ali v Italiji bi mu vsaj ne Škodoval (znane so ministra Crispija aventure z njegovimi raznimi ženami) celo pri nas bi se mu morda ne zamerilo tako hudo. Drugače na Angleškem. Mr. Parnellu dokazalo se je pred ljudskim sodiščem, da je gojil ne-dopuščene zveze s soprogo intimnega svojega prijatelja in to zbudilo je burjo proti njemu. Oskrunil je privatni svoj značaj pred javnostjo, nasprotniki njegovi dosegli so po tem potu svoj namen, ki ga po drugem neso mogli doseči. V koliko je opravičena ta agitacija proti njemu, zahteva, da odBtopi od vodstva naroda svojega zaradi tega, ker je zavedel jedno žensko, o tem tu ni govor. Brez dvombe je samo to, da ako ne odstopi prostovoljno, ako ue žrtvuje osebe svoje stvari na ljubo, razpasti utegue dozdaj močna in jediua stranka ujegova, razdreti utegne se zveza z liberalci angleškimi, na katerih čelu je stari Gladstone, ki je mnogo očitanj že moral pretrpeti zaradi svojega poštenega in pravičnega mišljenja na korist ubogi zatrti Irski. Mnogo najboljih prijateljev njegovih obrnilo mu je hrb'.;t baš zarad zveze s Parnellom. Zdaj pa je nastal razpor mej njima, ki je čitateljem znan iz telegramov, katere dan za dnevom prinašajo novine o tem perečem uprašanji.
V tem kritičnem trenotku kaže se žalibog, da Parnell se neče postaviti na uzvišeno stališče, da Žrtvuje osebo svojo narodu svojemu na korist, nasprotno, dosedanje njegovo postopanje.kaže, da više ceni osebo svojo nego narod, kateremu je bil dozdaj voditelj, katerega velik del pa je sedaj proti njemu ter zahteva odločno, da mora odstopiti.
Nadškof irski in najodličneji prelati irski, dozdaj najtopleji privrženci Parnellovi, izjavili so v odprtem pismu, da mora odstopiti. Tudi na druzih shodih zahtevalo se je, da odstopi, da se zapreči prelom z angleškimi liberalci
Gladstone sam postavil je alternativo: Ali Parnell mora odstopiti, ali pa bode odstopil on —
Gladstone. Parnell pa je izdal manifest, v katerem pravi, da za njim stoji narod, da torej ne odstopi, dalje je skušal sumničiti čistost namer Gladstonovih glede Irske. Ali ni dosegel uamena svojega, da bi vrgel senco na ta najčisteji značaj, ki ga je mogoče najti v političnem življenji.
Razen duhovščine, ki je bila vedno v prvi vrsti v borbi naroda, nastopili so proti Parnellu mnogi drugi odličnjaki, omenjamo samo Dillona in Đriena, ki sta največ trpela izmej irskih prvakov in mnogo druzih.
Kako se bode odločil Parnell? Ako se ne žrtvuje in trdovratno hoče ostati na svojem dosedanjem mestu, prizadejal bode hud udarec stvari, za katero si je pridobil toliko zaslug. Če pa odstopi pogrešala ga bode domovina, ki izgubi vrlega bo-ritelja. Vender so okoliščine take, da je želeti le drugo. Le z zatajenjem in žrtvovanjem samega sebe bode morda storil največjo uslugo domovini ter pokazal svojo udanost do uje. Tako bi bilo končno mogoče, do nakane protivnikov vender ne bodo dosegle onega namena, ki so ga imele, pokopati s Parnelloni vso Irsko.
Kdor pa največ trpi pri vsem tem, je uboga Irska, nad katero s Bvinčeno peso leži grozna usoda že nekoliko vekov, ubogi narod, ki se je mislil blizu, da doseže s priporaočjo plemenitih mož vsaj nekaj svojih pravic. Najnovejši dogodki pa so ga s kruto silo vrgli nazaj od zaželjenega cilja, Bog vedi kako dalječ in za koliko časa? Y.
Po deželnih zborih.
vi.
Kakšen je položaj Slovanov v Šleziji, pokazalo je razvitje zastave češkega Sokola v Opavi. Tedaj so se mestni očetje postavili tako rekoč na čelo drubali, ki je kamnjala Cehe in videli smo vso brezozirno8t čeških Nemcev proti Slovanom. V Šleziji ne vlada več politično nasprotje, temveč strastno sovraštvo mej Nemci in Slovani. Nemci bi najrajši kar zatrli in uničili Slovane. Nemške šole jim ne opravljajo več dosti hitro germanizacije. Posebno je Nemce razburilo to, da so pri zadnjih volitvah v kmetskih občinah Slovani dosegli tako lepe uspehe. Jezilo jih je, da se Slovani vedno bolj zavedajo, da so tako malo uspeha imela vsa dosedanja prizade-
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Odkar je Bog ustvaril svet, vrši se vedno isti red, da jesen pride za poletjem in sočni plod za bujnim cvetjem, potem pa »Zima prikima — Tičko spodi, — Tičjega petja — Slišat' več ni." In v resnici ni jih več tic pevk in namesto rož v vrtu pred hišo gledamo samo kristalno blesteče ledene cvetke v oknih in dočim so nam v mesecih „sine rtt topli solčni žarki rudečili lica, da Brno bili podobni kuhanim rakom, prevzel je sedaj mraz isto nalogo, ker nam brije v obličje iu imamo vsled mraza in burje cvetoča lica in vijoličast nos, a smo pri VBem tem toli nevšečni, da vsi nekako begamo po ulicah, si msnemo roke in se često prijemljemo za jako občutljiva ušesa.
Zimo imamo, jako čutno zimo, to se vidi v VBaki ulici. Hlapci, ponujajoč premog v plombirauib in neplombirunih vrečah, pričakujejo se željno in brope* nosijo takozvane „crne dijamante" v drugo tretje nadstropje, Italijani in Vipavci, ki na raznih prostorih pečejo kostanj in prodajajo svoje „eara-
melli", dosledno grejejo rudeče ozeble roke nad železno pečjo, branjevke pred frančiškani in aZa vodo" sede na piskrih, polnih žrjavice, postreščeki zavili so se v raševino, velika množina občinstva ima obute visoke škornje, vidijo se razne volnene in suknene obleke, vmes topli kožuhi in tople kape — mej katerimi je starodavna polhovka Že skoro izginila — na vse strani pa splošna mobilizacija proti mrazu, katera se javlja tudi v tem, da ob tacili prilikah cena kurila nekoliko poskoči. To je menda tudi uzrok, da prevladuje po nekaterih kavarnab in krčmah pravi sibirski mraz, da Človek niti zimske suknje sleči ne more.
Zima je pa tudi v javnem življenji Kamor pogledum, sam led. Zamrznile so že razne naše zahteve, ledena lica vidimo na levo in na desno, dobrohotnosti nikjer, povsod le politiika „Polarland-schaft", katera naj bi nas vzela v smrtni svoj naročaj. Zares, javno naše življenje že močno spominja na Wypreeht-Payerjev „Franz-Josefslandu in s strahom si že mislimo, kako bi naša ladija utegnila obtičati mej ledenim gorovjem, brez upa rešitve, da bodo najprej popokala stranska rebra, potem krov, potem pa jambora z zastavo našo.
Tako bi vsaj smel misliti, uvažuje, da je gotov mož 1848. I. v slovenskem gledališči izborno peval s sonornim svojim glasom :
„Kaj doživel sem na sveti, Moj Bog kaj ae godi?"
a se sedaj mehkotno poganja za to, da bi se nemško slovensko golfee izpolnjevale samo nemški. Tu pač velja:
„Vsi podobni ste sosedom Slovenci biti nas je sram."
Pravi se sicer: „Hotiores mutant moreš", a jaz se usojam pripominjati, da tega vender ni treba bilo. Ako na višjem mestu neso želeli, da bi se ljudsko popisavanje vršilo v slovenskem jeziku, čemu so razposlali nemško-slovensko tiskovine? Dali so nam tu „belo polo" in kdor čuti narodno, on ue bode niti za hipec dvojil, kam mu kaže pravi pot in zapisal bode vse izključno le slovenski.
Zima, ki je ustavila marsikatero podjetje, otvorila in oživila je starodavno drsališče „Keruu v Trnovem. Koliko poezije bilo je nekdaj v besedi „Na K emu" in kako pestrobojno življenje se je razvijalo ondu na ledu! Vitke iu brdke drsalke tekmo.
v .m i. da bi jih ponemčiii. Ta strah je tem večji, ker vedo, da bi Slovani dosegli še večjih uspehov, ko bi vsi vladni organi ne delali za Nemce.
Da je stališče slovanskih poslancev v deželnem zboru pri takem nasprotstvu obeh narodnosti] težavno, utneje se ob sebi. To so v.obilni meri skusili češki in poljski narodni zastopniki. Vzlic temu so j>a h svojim od lučnim postopanjem dosegli nekaj uspeha, pred vsem pa si pridobili n-kaj ugleda. Prisilili so celo Nemce, da so jih morali vsaj spoštovati zaradi njihove odločnosti.
Boj začeli so že v prvi seji, zahtevajoč, da naj slovanski poslanci Btore svojo obljubo v slo-vanščini in da se prečita formula obljube tudi v bIo-vanščini. Poslednje seje zaradi formalnih pomislekov opustilo, a slovanski poslanci so storili obljubo vender v slovanščini. Naiejati se je pa, da bodo do prihodnje volilne dobe že dobili kak potrjen prevod obljube, da se potem slovanskim poslancem povsem ustreže v tem oziru Uspeh odločnega hkratu pa tudi dostojnega postopauja slovanskih poslancev je ta, da so jih \ol li v vse odseke. V največ odsekih imeli so po jednega v nekaterih pa celo po dva zastopnika. To kaže, da celo Nemci priznavajo važnost Slovanom.
Z veliko odločnostjo branili so slovanski za-Bto|miki slovanskega prebivalstva pravice, žal, da navadno brez uspeha. Mnogi njih govori bili so zaman. Zaman so sehtevali slovanski učni jezik na deželni kmetijski šoli v Chotebuzu, ko imajo Nemci že svojo kmetijsko lok). Odgovarjalo se jim je trdovratno, da zavodi, ki so za vso deželo, morajo biti nemški.
V nekaterih drugih uprašanjih so pa bili srečneji. Pripravili so deželni zbor, da je. dovolil podporo dvema Češkima dijaškima društvoma. Ta pridobitev je sama na sebi male vrednosti, ali velicega pomena je zaradi tega, ker je pokazala, da veleposestniki ne odobravajo povsem postopanja druzih šleških Nemcev, temveč da so v marsičem pra-vifneji Slovanom. Jasno je postalo, da bi se dali šleški veleposestniki pridobiti, da bi Slovanom marsikaj prijenjali, ko bi morda vlada pokazala dobro voljo Slovanom pripomoči do svojih pravic. Deželni zbor bi torej ne delal nepremagljivih ovir, ko bi le vlada pokazala resno voljo, da hoče biti Slova noui pravična Pa tudi pri drugi priliki se je isto pokazalo, bilo jo tu ]>ri obravnavi o predlogdi glede nekaterih premem!) deželnega šolskega zakona. Veleposestniki postavili so se v tem oziru popolnoma na stališče 0 hov. Zavržena sta bila dva predloga z liberalne strani in vsprejet predlog veleposestnikov, ki se ni dosti ločil od predloga, ki so ga stavili Čehi.
Nemci sami so spoznali, da v veleposestnikih nemajo zanesljivih zaveznikov. Jeli so se bati, da bi se ym utegnil nazadnje te izneveriti deželni odbornik iz skupine veleposestva m bi potem celo utegnili zgubiti večino v deželnem odboru. Predlagali bo zatorej, da se pomnoži število deželnih odbornikov za jednega, katerega bi volil ves zbor. Dotični predlog je bil Bicer vsprejet, ali zaradi odločnega upora slovaiinkih zastopnikov, ki so bili celo ostavili dvorano, se ga vlada ni upala predložiti sankciii. Deželni odbor volil se je po dosedanjem volilnem redu.
vale so s ritimi drsalci iu v elegantnih kurvah švigale po ledenem parketu. Na „Kimiiu" svirala je čestokrat vojnika godba in ob njenih zvokih plesala se je muogokrat na ledu kadrilja, dočlm so se v ozadji v zračnih šotorih prodajala razna topla in mrzla krepčila in so takozvani „p e r 1 a f u r j i" (seda j že neznan tip) občinstvo vabili na razne igre iu mu ponntali na prodaj pomerahče, fige in razne slad či ce.
Odkar se j« otvorilo lepo drsališče Tivolsko, zatemuola je nekdanjega ,, Ker na" slava iu le malo drsalcev gomazalo je po njegovi ledeni gladini. Sedaj pa je zopet drugače in našemu ljubemu ministru Gauču gre nepobitna zasluga, da se bode ondu za Trnovskim farovžera zopet začelo veselo življenje. Gospod Gani: j" namreč odredil, da imaju srednje-Solci poleg drugih vaj gojiti tudi drsanje. Na to so vodje tukajSnjih gimnazij in realke Bvojim dijakom izbrali BKcrnu, ki Se vedno jaku lepo in ob-girno drsališče. Ondu bode torei naša učtČa se mla-dež poskušala svoj«? „halifax" in do komolca hvalila ini u ■ -1 r;i Gauča, ki tuko očetovski skrbi za njeno telesno blaginjo.    Tej   hvali   pridružil   ie   bode pa
izv -'no tudi gospod Doberlet,  kateremu bode
Uspehi slovanske delegacije v aleškem deželnem zboru neso veliki, ali vender smemo biti Ž njimi zadovoljni, če pomislimo težavni položaj njen. Saj slovanski poslanci v druzih deželah tudi neBO dosti dosegli. Upamo pa, da se bodo slovanskim poslancem v bodočem zasedanji Se bolj posrečilo veleposestnike pritegniti na rvojo stran in potem priboriti še večjih uspehov Vsekako je letošnje zasedanje deželnega zbora pokazalo, da se tudi v Šleziji Slovanom začenja svitati.
Govor slovenskega poslanca Murija o koroških šolah
v koroškem dež. zboru dne 10. novembra t. 1.
I'" stenogrntićnein zapisniku.) Danes se  nesem mislil  mešati  v šolski razgovor.   Ker so se pa besede tako zasukale, hočem vender tudi jaz nekaj besed povedati. Visoka zbornica!   Gospodje  predgovorniki so trdili, da slovensko liudstvo Batno želi. naj bi se v šoli samo nemški poučevalo.   Saj tudi mi nesmo proti temu, ako se nemščine toliko uči, kolikor je prav iu mogoče ; toda mi hočemo, da se tudi slovenski materiti jezik ne   zanemarja.   (Poslanec   Enspieler:   Čisto resnično!)   Se misliti  si ne morem, kako bi se mogli otroci kaj prida naučiti, ako se poučujejo v jeziku, katerega ne razumejo. Za svojo trditev imam takoj dokaz. Jedna šolska občina mojega volilnega okraja je   bila   tako   srečna,   da   je   dobila dovoljenje, upeljati  v   šolo  slovenski  jiouk.    O  začetku preteklega šolskega leta se je poslužila tega dovoljenja, in   uspeh  je   bil   izvrsten,  čeravno je bila ta šola šest mesecev zaprta zavoljo osepnic.   Otroci so se na podlagi razumljivega jezika v kratkem času več naučili, nego pre| v dolgih letih.   V dokaz se sklicujem na gosp   deželnega šolskega  nad/ornika, ki je bil tam in se sam   prepričal,   kako  šola dobro deluje.   Jaz   mislim,   da   koroškim   Slovencem ni treba jerobov (Posl. Euispieler: Tako je!) oni neso več  mladoletni   iu  sami   vedo, kaj jim koristi ali I škoduje; zato naj se takim občinam, ki prosijo za | slovensko šolo, tista res tudi dovoli, potem bo vseh prepirov   konec.   Pri   sedanji   šolski  uravnavi pa moram z obžalovanjem izreči, da slovenski  rod na Koroškem   takorekoč   brez   šole   vzrašča. (Živo oporekanje.) Otrok se koj iz začetka poučuje v jeziku, katerega čisto nič ne razume;   minejo tri do štiri  leta,  predao  razume  nekaj  stavkov,   ki jih bere; da bi se pa otrok res nemški  naučil, o tem ui govora,   nauči   se   nekaj  nemških  besed ; kedar pa izpolni tr u da pol n o šolsko dobo in stopi  nazaj v slovensko družbo, se mu te nemške  besede kmalu izkadijo iz glave.    Torej  vprašam,  aH neseni prav govoril, da cel rod, ki šteje nad 100.000 duš, brez vse šole vzrašči.   (Oporekanje  in  klici: Saj to ni res. — Ghon : Nikar tako ne pretirajte!) Po mojih mislih jo to  ne samo  krivično,   ampak   prav bar-barično (divjaški)   (Ugovor.)   Le  pomislite, koliko bi  se slovenski   otroci,  ki neso slabih glav, lahko naučili,   ko   bi   se   poučevali   v   jeziku, katerega umejo! Tako pa je uspeh jako plitev; brati  in pisati sicer znajo, pa redkokedaj vedo)i kaj so brali in pisuli. (Oporekanje.— Emspieler: ReB je!) Lahko bi vam   pokazni   i/glede,   da olroci, ki so šolo dovršiti,  Še   navadnega   pisma   nM  znajo   spisati. V
„Kerii" vsled Gaučeve genijalne odredbe donašal več dohodkov. In tako je gospod Gauč z jednim udarcem zadel dve muhi, oziroma veliko ljudi] storil srečnih in zadovoljnih. s.
Med knjigami in ljudmi.
Čcftki spisul Bvatopluk (Jedi,  prisložil I. Skalar.) IV
iDnljti in konec.) Odprši jedno knjig uzrl je v  nji zavoj popirja zvito s kitico  s vit I i h,  mehkih   las.    Radovedno je odstranil čudno vez in odvil dve ormeneli pismi ; v prvem je bilo pisano:
Jedina draga hčerka moja! Prah in pepel bom ž'\ ko razviješ z dragimi prsti ta mrtvi pozdrav svojega otca. Bodi zdrava, bodi srečna, hčerka moja! Hčerka moje jedino ljubezni, hčerka mojega greha! Nepričakovana smrt mi je ugrabila tvojo majko, predno sem jo mogel pred svetom storiti svojo ženo: svet ti ne bo privoščil mojega imena, toda m »jega otčevaketra blagoslova ne more ti vzeti! Blagoslavljam te: bodi krasna, dobra, plemenita, kakor tvoja mati! Blagoslavljam te: boli srečnejša, nego ona! Blagosljavjam
slovenščini ne znajo pisati, ker se tega neso učili; nemščine pa ne razumejo. Torej pišejo, če mora pisano biti, koroško slovenščino z nemškimi črkami. Take pisarije so navadno nerazumljive in šole nevredne.
Politični raxgle<L
Vol s    311<* <t€9Ž»*le.
V L i u h 11 a u i, 13 decembra. Češki držav nozborski klub. Dr. Trojan je že naznanil, da  izstopi iz sta-ročeškega   kluba.   Za njim   bode izstopilo  še več druzih. Dr. Rieger bode skoro general brez vojakov.
JJolenjeavstriJ.sk i deželni »bor je prenaredil zakon o šolskem nadzorstvu, v kolikor je to bilo potrebno zaradi zjedinjenja predkrajev. z Dunajem. Pri tej priliki se je bita razvila živahna debata o šolskih zadevah sploh. Poslanec Schleicher je našel, da bodo katehetje preBlabo zastopani v okrajnih šolskih svetih in pa da ne gre, da bi kateheta v okrajni šolski svet kar poklical namestnik. Predlagal je, da bi v okrajnih svetih na Dunaj bila dva zastopnika katehetov, katera bi izvolili kateheti sami. Temu se je od več stranij ugovarjalo in debatovalo se je o verski šoli in o tem, ali je šola državna ali cerkvena naprava. Pri glasovanji zavrgel se je Schleicheriev predlog. Proti njemu neso glasovali ne le liberalci, temveč tudi proti8emitje.
Avtonomija katoliške cerkve na Oijerskem% Enketa, ki se posvetuje ob uvedenji avtonomije katoliške cerkve na Ogerskem, začela je svoja posvetovanja Pokazala so se pa že pri prvi seji velika nasprotja. Naučni minister je bil le za to, da se uvede avtonomija le v okviru občin, dočim so mnogi govorniki zahtevali deželuo avtonomijo katolikov in so celo pretili, da se daljnih posvetovanj ue udeleže, če vlada ne popusti svojega ome-jenga stališča.
Stranke na Ogerskem. Kakor se kaže, se ne bode noben del znane opozicije združil z vladno stranko. Dotična pogajanja nošo imela povoljnega usj>eha. Zato se je pa zmerna opozicija odločno postavila proti vladi, ko se je v zbornici jel razgovor o ogerski tovarni za puške. Zmerna in skrajna opozicija bili sta tako složni v tej zadevi, kakor bi se prav nič ne ločili v svojih načelih. Obe sta z vso silo se zaganjali v deželnobrambenega ministra Napade proti temu ministru pa hočeta nadaljevati, ko pride na vrsto zakon o dovoljenji vojaških novincev in pa poročilo dežolnobrambovskega ministerstva o jednoletnili prostovoljcih. Pri tej priliki hočejo začeti razgovor o jednoletnem prostovoljci Ivnnovicsi, ki je bil kaznovan, ker je napival Košutu.
Wiianjtf' <hr/«ve.
Nemški državni zbor pojde že danes na božičue počitnice in se zopet snids še le dno 8 januvarja. V prvi seji po božiči predlagali bodo socijalni demokratje, da se odpravijo carine na žito. Ta predlog bode podpirala tudi svobodomiselna stranka. Druge stranke bodo pa nasprotovale, najbolj seveda konservativna, ker bi največ škode imeli veleposestniki, če bi se odprla pota tujemu žitu v Nemčijo. Vlada bode seveda tudi proti odpravi carin. Predlog socijalnih demokratov bode gotovo odklonjen.
Parnell.
81 irskih državnih poslancev je na strani Parnellovi, 52 Be jih je pa izreklo proti njemu. Dva poslanca se pa še  nesta  izjavila na nobeno
apjgjF" Dalje v prilogi. "Tpffi
dvigaj se, kakor zvezda nad svetom, ako tudi ne potomka mojega rodu, temveč žareč biser, v katerem je združena vsa krasota in svitloba, ki je izginila iz bednega oklepa mojega duha !
Julijan Orlick^.
Drugi list je bila pravilna in veljavna oporoka, s katero je ostavljal grof Julijan svoji nezakonski hčeri Ireni veliko posestvo, katero je nedavno kupil, in znatno vsoto novcev.
Iz teh listov je bilo videti, da je grof Julijan slutil bližnjo smrt, a da ga je ona prej zalotila, nego je mogel nadaljne korake glede na oporoko storiti.
Drugi dan se je srečal Vaclav z otožno zamišljeno Ireno na navadnem mestu v parku. Toda predno ga j« mogla nagovoriti, podal ji je dnevnik iu zavoj popirja, obvezan s kitico h vitlih las, las Julijinih. „Predno mi odgovorite, prečitajte to!" rekel je in naglo odšel.
Nastopna dva dni se ni sestal z Ireno. Tretji dan je bila gledališka predstava diietantov v mestu. Ko je ustopil v prostore, polne raznega občinstva, nuznanjal je baš režiser, da je gospod Jahoda v poslednjem hipu vrnil ulogo, da jo je moral naglo
Priloga ^Slovenskemu Narodn" hi. 286 13. decembra 1890.
stran Na Irskem so se sedaj začele burne agitacije. Pri dopolnilni vulitvi v Kilkennj-ji bode itnel narod »riliko izreči se, je li za Parnella ali proti njemu. Obe stranki postavili sta kandidata. Parnell ima posebno delavce in sploh nižji narod na svoji strani.
Židovski tabor v Londonu. V angleški prvostolnici bil je velik meeting na katerem se je sklepalo, da so obrnejo naravnost do carja, da se ustavi preganjanje Židov v Rusiji. Več govornikov je hudo zabavljalo proti Rusiji in v strašnih barvah slikalo preganjanje Židov. Mi ne verjamemo, da bi se v Rusi|i dosti /.menili za sklepe angleških nn etingov. Sicer so pa Angleži pač najmanj poklicani utikati se v tuj« zadeve, ko jim na Irskem mre narod za gladom. Za svoje podložnike naj bi najprej preskrbeli iu pomeli pred svojim pragom.
Dopisi.
Iz Sv■■ <► #.«•''• 8. decembru. (Volitve v cestni odbor.) Da se resnica prav spozna, čuti je treba dva zvond Zato Vam pošiljam te vrstice v pojasnilo in v popravek dopisu iz senožeškega okraja z dne 28. novembra t. 1. Gospod dopisnik pravi, da se je pri vol it vi ravnalo pristranski, brez-ozirno in samovoljno in da občina Hrenovice s 3G12 prebivalci nema nobenega odbornika, Senožeče pa z 935 prebivalci pa tri. Ta trditev in te šte vilke so krivične. Pri volitvi je bil navzoč sani g. okrajni glavar, o čegar pristranosti, samovoljstvu in brezozirno8ti še nesmo ničesar čuli. Nadalje se ne sme nasproti postaviti občina Hrenovice in občina Senožeče, kajti na naši strani so bile sledeče občine: Laže, Senožeče s podobčino Gaberče, Dolenja vas s podobčino Potoče, Senodole, Famlje, Britof in Gor. Vreme, torej devet občin s 3042 prebivalci, na oni strani s mo jedna občina, katera ima po odštetih onih katastraluih občinah, ki spadajo v okraj Postojinski le 2981 prebivalcev. Zdaj pa je treba pomislili, da bode deželni odbor imenoval še dva odbornika, in sicer jednega gotovo iz občine Hrenoviške. Večina seveda mora biti tam, kjer je večina prebivalcev. To je čisto naravno. Zato besede: „Tam kjer je poštenje doma, se kaj tacega misliti ne dau odločno zavračamo.
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se javlja, da so poslanci Adamek, Makso Hajek in Veselv izstopili iz češkega kluba iu se pridružili mladočeškemu klubu, ki šteje sedaj 14 člatiov.
— (Hrvatski sabor) sklenil bode svoje letošnje zasedanje v torek ali sredo. Potem bode zopet zboroval po veliki noči.
— (Osebna vest) Višji državni pravdnik v Gradci, dr. Viktor Leitmaier, dobil je naslov in značaj dvornega svetnika.
— (Imenovanja) Vladna kance lista gg. Ludo vik S t e r g e r in Fran Demšar imenovana sta okrajnima tajnikoma, okrajnega sodišča kancelist Ferdo Leske in žandarmerijski stražmešter Ludo-vik Bauer vladnima  kancelistoina na Kranjskem
— (Iz pisarnice Drama t. društva.) V sredo dne 17. t. m. priredi Dramatično društvo gledališko predstavo slušateljic in slušateljev dramatične šole. Nastopili bodo torej samo oni učenci in učenke, ki bo obiskovali letošnjo dramatično šolo.
drug igralec prevzeti in da proBi radi tega milostne sodbe. Kmalu potem je nastojiila Irena. V tesnem prostoru je nastalo čudno vrvenje in šumenje; pisana peresa in jednake pahljače nagibale so se druga k drugi, iu krasna ter nekrasna usta so šepetajo nemilostno kritizirala ljubeznivo prikazen ključarjeve princese: kako beraški ao drobni čre veljci z rožico obledelih pentelj, kako ponošene zlate rese. kako slabo ji pristoja bela roža v laseh, kako je bleda, kako se trese! A ko jo Irena pogumno, z žarečim okom stopila naprej, ko bo je začul po dvorani njen prijetni, zvonki glas, umolklo je šepetanje mater, dih je občinstvu zastajal in pogledi vseh so motrili vsako kretanje mlade umetnice.
Dospela je do besed, katerih jo je stari don Juan tako ognjevito učil, do besed, ko je imela raztrgati važno listino; bela njena ročica je segla v nedrije. Tu je planil Vaclav po konci, iztegnil je roki proti prizorišču, zamolkli njegov krik razlegal Be je v grobni tišini, da so Be vsi ozrli nanj. Irena je baš z ognjenim očesom trgala na kosce, na drobne kosce oporoko grofa Julijana !
Ko se je o burnem, nuudušenem ploskanji zavesa znstrla, pohitel je Vaclav na oder.   Našel je
Predstavljala se bode burka: „Gluh mora biti" in veseloigra s petjem: „ŠoUki nadzornik". O tej priliki je omeniti, da se še vedno oglašajo nove dame in gospodje v dramatično šolo. — V nedeljo, dne 14. t. m. ne bode gledališke predstave, ker priredi t* dan čitalnica svojo besedo Prihodnja gledališka predstava bode toiej dne 21. t. m.
— (Konsumnegn društva) izredni občni zbor je jutri popoludne ob 3. uri v Schreinerjevi pivarni.
— (Klub slovenskih hicikliatov) priredil bode v teku prihodnjega meseca s sodelova-jem vojaške godbe v dvorani Ljubljanske čitalnice „Bicikliško besedo" z raznovrstnimi zabavnimi točkami. Po pripravah soditi, katere se delajo za ta večer, pričakovati je lepega splošno zabavnega večera, kateri bode vreden uaslednik lansko zimo prirejenega. Uspeh, katerega so imele vse dosedanie bicikliške veselice, nam je porok, da se bo i ta obnesla, in da se bode slavno občinstvo tudi pri tej veselici v mnogobrojuein številu zbralo in dobro zabavalo.
— (Ljubljansko gasilno društvo) praznuje, kakor smo že poročali, na sv. Štefana dan, 26. t. m. svojo božićnico, pri kateri bode svirala vojaška godba. Cisti dohodek veselice namenjen je gasilnega društva bolnišnemu zakladu, kateri je imel posebno zadnje mesece za obolele ude mnogo izdatkov. Da se dobrodelnemu namenu kolikor mogoče velika vsota dovede, bodo od ponedeljka po-čenši udje prostovoljnega gasilnega društva pri Ljubljanskih premožnejših meščanih prosili raznovrstnih daril za šaljivo loterijo. Uverjeni smo, da se bode meščanstvo Ljubljansko tem prošnjam odzvalo z običajno darežljivostjo.
— (Klub amaterjev fotografov) ima v ponedeljek dne 15. t. m. svojo mesečno sejo v prostorih c. kr. obrtne strokovne šole. Pričetek ob polu 8 uri zvečer. Odbor.
— (Za prijatelje glasovirja.) V pred-včerauji notici o nakupu dveh p i a n i n pri Pražki tvrdki A Zub — rekel je pisatelj na dotičnem mestu: Žal, da nemarno nobenega domačina izdelo-vatelja giasovirov — a to gotovo brez vsacega zlega namena, za kar nam je porok njegov znani domoljubni značaj. Z ozirom na včeranje „Poslano" g. Avgusta Marovta, v katerem naznanja, da ima tudi zalogo domačih izdelkov, ter, da bi lahko razširil svoje podjetje, ko bi bilo večje povpraševanje po domačih izdelkih, štejemo si v prijetno dolžnost priporočati prav toplo g. Marovta, ki nam je znan kot vrl uarodnjak in strokovnjak. — Govorilo pa se je v prvi vrsti o piani ni h, ki bo dozdaj pri nas še prav redko dobiti. S tem rade volje dopolnjujemo omenjeno notico.
— (Iz lovskih krogov) se nam piše: Na Kranjskem imamo isti zakon v varstvo divjačine, kakor drugod, a ni nikogar, ki bi zakon izvrševal. Nihče ne pazi niti na mitnicah uiti na trgu, ima li divjačina, ki je na prodaj, izkiunico lovskega zakupnika. Vsa taka divjačina brez izkaznice, imela bi se koutiskovati, prodajalci pa kaznovati. Od dne 1 t. m. je prepovedano streljati jerebice in vender se jih je te dui mnogo prineslo na trg, ki bo vse bile ujete v zanjke. Kdor tako divjačino kupi, dobro ve, da ni prišla po pravilnem načinu prodajalcu v
ondu Ireno pri oknu. Slabo jo je obsevala brleča gledališka svetiluica.
„Irena, kaj ste storili?" vprašal jo je zamolklim glasom.
nAh, gospod Volny, odgovorila je „zdaj govorim z vami lahko brez okolišev. Pregnala sem prikazen bogatstva, ki se je za hip postavila mej naju. Jako me boli, da vam ne morem na vprašanje v parku odgovoriti po vaši želji. Dober, plemenit mož ste, odkritosrčno vas spoštujem, iz dna duše si želim, da mi ostanete prijatelj, toda svoje roke vam ne morem dati, ne osrečila bi vas. Drug, drug poklic čutim v sebi! Podedovala nesem otčevega imena, podedovati nečem niti niegovega bogatstva; kaj je pomagalo vse razkošje in ves lesk moji ubogi, nesrečni majki ?! Verno in pobožno hočem spoštovati jedini del njegove oporoke: ono krasoto in svittobo, katero čutim dedščino njegovo v sebi, ti hočem posvetiti vse svoje življenje. Za zvezdo umestnosti hočem iti. Strijc je že odobril moj namen, da usilil mi je vsoto, katero je prihranil od prispevkov mojega otca za mojo prvo odgojo. Teta me rada odpušča.
* *
roke, marveč le vsled lovske tatvine, zato bi nihče take divjačine kupiti ne smel, prodajalca pa naj bi prijelo redarstvo. Le tako bi bilo možno preprečiti, da se jerebice popolnoma ne uničijo, kar bi bilo škodljivo za lov sam, deloma pa tudi radi tega, ker je jerebica koristna žival. Će pojde pa še dalje tako, kakor doslej, ko so se na zanjke ujete jerebice ua trgu prodajale po 20 kr. brez vsake ovire, bodo lovski tatovi ves jerebičji rod v kratkem ugonobili.
— („1 z p o s o j e n e" gosli.) Pred osmimi dnevi prešle so tukajšnjemu učitelju violine g. M. dragocene gosli, za katerih veliko vrednost pa menda „izposojevalec" ni vedel. Še le po plakatih, nabitih po mestnih voglih, ki so obečali darilo 50 gld. onemu, ki bi ovadil storilca ali pa pripomogel, da se pride tatu na sled, bil je neznani storilec opozorjen na vrednost gosli in v toku priprtih dveh prstanov. Včeraj večer našle so se gosli in oba prstana na stopnicah iste hiše, kjer so izginole pred 8 dnevi. Da torej storilec ni bil pravi tat je dokazano, in si je morda hotel privoščiti le veselje, da vsaj 8 dni igra tudi on na dobrem inštrumentu. Ce je pa imel res namen tatvine, skesal se je vendar še pravočasno in prostovoljno popravil storjeno škodo.
— (Telovadno društvo „Celjski Sokol") ima prvo redno občno zborovanje v soboto dne 20. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Ceijske čitalnice. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikove in blagajnikovo. 3. Posvetovanje zaradi društvenih prostorov, zlasti telovadnice. 4. Slučajnosti. K poloo-številni udeležbi vabi odbor.
— (Topničarska vojašnica v Gorici,) katero je mesto pred leti zgradilo ob cesti v Miren, bode v kratkem, kakor čitamo v listu „Gorica", tudi plačana- Računi s podjetnikom g. Hmelakom so završeni in odobreni. Prvotno preračunana vsota 180.000 gld, zvišala Be je na 24G.906 gld. Ker plačuje vojni erar le 4°/o najemnino, mesto pa od posojila v ta namen vzetega po 5°/0, ima torej most o vsako leto l°/0 izgube, ne glede na razne poprave.
— (Za okrajni z a s t o p v Brežicah) bodo volitve končane tekom tega meseca. Prvotne volitve so ugodne, zatorej se je nadejati, da pride tudi ta okrajni zastop v narodne roke.
— („Ruska biblioteka") Izdaje ruskih romanov v hrvatskem prevodu izšla sta prva dva vezka. Naročnino vsprejema M. pl. Mare kovic v Zagrebu. Prevel je Tolstoja romati „Mladost" znani hrvatski pisatelj V. Hara m baši č.
— ( „Popotnik.) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo »Zaveze slovenskih ući oljskih društev v Ljubljani" ima v 23. štev. nastopno vsebino: Razpis nagrade. — Temperament glede na vzgojo otrok. (Fr. S. Lekše.) — Prirodopisni pouk v jednorazrednicah. (H. Schreiner in J. Koprivnik.) — Iz deželnih zborov. — Iz „Zaveže slov. učiteljskih društev." — Vprašanja za pismeno skušnjo sposobnosti ?a ljudske in meščanske šole. — Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani. (Konec.) — Pisma iz Gradca. (Ignacijev.) Društveni vcstnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — Natečaji. — Naznanilo.
Dve nenavadno voliki in rudeči roki, ki so po neskromnih svojih silah pripomagale k slavlji prve velikomestne igralke, obrnile so nase pozornost občinstva v prizemlji. Mej aktom pristopil je k lastniku teb dragocenih rok neki gospod in se dotaknil njegove rame.
„Ah, gospod Volny", vskliknil je Peter Ja-hoda, kajti njegovi sta bili omenjeni roki. »Pozdravljeni ! Ah kako okrevam, ako se morem jedenkrat po dolgem času pripeljati sem, da vidim njeno moj-stersko igro. In vidite, prvi temelj njeni umetnosti položil HtMn jaz. Kako izvrstno je igrata!"
„Kakor vselej", odgovoril je Volny. tToda povejte, kako se vam godi!"
„O, izvrstno! Postal sem oakrbnik!"
„In vaše dostojanstvo?"
„Premagano stališče. Zet sem našega starega". Lejte si!   In katero iz njegovih hčerk ste se izvolili ?"
„Najstarejšo, gospod, najstarejšo. Storil sem tako stari na voljo. In vi?"
„Jaz sem se ravnal po s\etu svetega Pavla."
— (Vode isk»t) na Kras je poslalo poljedelsko ministerstvo već strokovnjakov mej njimi tudi znanega preiskovalca notranjskih jam g. Viljema Puticka. Letošnja strašna suša, ko 116 dnij ni bilo dežja, napotilo ie vlado do tega iu slišati je, da bode vlada že letos stopila pred državni zbor s predlogi, kako bi se dalo Kraševcem pomagati. Gospod Putick meni, da bi se pomankaniu pitne vode najhitreje odpouiogto, ko bi se v vsaki vasi napravil jeden oziroma po potrebi već velikih vodnjakov za kapnico.
— (Novh s o v e n s k e skladbe.) Ltavno kar nam ie došel III. zvezek skladb Augusta Arm inu Lebana, ki ga je izdal brat pokojnega nadarjenega skladatelja slovenskega g. Janko Le-ban. Obsega 6 skladb: 1. Prisega, mešan zbor, 2. Đ r o d a r, moški čveterospev, 3. M o j omu z a-vijaču, moški zbor in samospev za bariton, 4. Zadnji večer, mešan zbor, 5. Voj a«k, samospev za tenor ali sopran s sprem! jevanjem na klavirji, 6. Venec vipavskih narodnih pesmi j, moški zbor. Cena ličnemu z/ozku je 40 kr. po pošti 45 kr. Naročnino sprejema izdajatelj, v Avberu (pušta Štanjel pri Sežani). Obširneje o teb skladbah spregovorimo v jedni prihodnjih številk.
— (Iz Vremenske doline) se nam po* roSa, d« je Josip Cerkven ik, ki je pogorel, kakor smo poročali v 269 štev. našega lista m bil la' irovan pri zavarovalnic „Riunione Adriatica" prejel vso zavarovalno svoto, dasi tudi ni bil plačal zavarovalnine za tekoč" leto in tako bil zgubil vsako pravico kaj zahtevati.
— (CalgfrMuzoum na Dunaj i.) Zanimalo bode naše rojake, ki pohajajo Dunaj, kje utegnejo dobiti slovansko, bratovsko druščino. Jedno tacdi zbiralšč je v novejein času zopet, kakor poročajo hrvatski Mati, gori imenovana kavarna v sredini mesta, Babenbergcrstrasse 5. V tej kavami so se že zbirali nekdaj Dunajski Slovani, zdaj pa si prizadeva nek poznati hrvatski domoljub ust\ariti tam zopet zbirališče Slovan ,v. Kazun mnogo listov v vseli jezlcib, nahaja se tam tudi hrvatskih in valjda slovenskih.
— (Čistilnica petroleja v Trstu.) Kakor se poroča, namerava se osnovati konsorcij raznih Dunajskih tvrdk, ki bi zgradile v Trstu ve liko čistilnico petroleja, to pa le v slučaji, če se razmere ugodno razvijejo, to je, če postane zakou nek načrt, ki bi omogočil tako podjetje.
— (Zaprli) so predvčerajšnj v Trstu 27let-letnega črevljarskega pomagača I. Zabriča, ker je sokriv tatvine na posti v Sežani, pri kateri je bilo ukradenih 2400 gld. Našli so pri njun uložno knjižico poštne hranilnice za 600 gld. Brata njegovega Josipa Zabriča so že prej zaprli.
— (Iz Št. P e t r a n a Notranjskem.) Visoka c kr. deželna vlada je občini v Št. Petru dovolila štiri letne semttje in sicer dne 17. marca, na ponedeljek po sv. „Itešnjem Telesu", dne !). avgusta in na Četrtek po roženkranBki nedelji vsakega leta. Ako bode na ta dan nedelja, na prihodnji delavnik.
— (Velika pivovarna v Zagrebu). Po domačih poduzetnikih in delničarjih nameravajo v Zagrebu zgraditi veliko pivovarno, ter se bodo morda že početkom bodočega leta počelo z delom. Pivovarna se bode zgradila v najbližnji okolici mesta, da bode pristopna občinstvu. Razven za pivovarno potrebnih prostorov, kleti i. t. d. bode tudi velika zgradba, kjer se bode pivo točilo, poleg nju pa velik vrt za 1500 ljudi. Za posebne prilike, slavnosti in koncerte pa se bode ta vrt lahko razširil tako, da bode za :">000 ljudi prostora. Veliki bajer, iz katerega bode pivovarna dobivala led, rabil se bode lebko tudi za drsališče. V novi pivovarni hode se varilo na leto 20.000 hektolitrov piva, kateri broj se bode lahko podvojil.
— (Bralno društvo K o s t a n j e v i š k o) ima svoj redni občni /bor dne 28. t. in. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižuičaria. 5. Shodni predlogi. 6. Volitev novega odbora.
— (Sadjarsko društvo za okolico Mariborsko) ima vsled volitvo dne 4. decembra naslednji odbor: Predsednik g. Fran Robič, okr. šolski nadzornik iu deželni poslan-c; namestnik gosp. F. Fer k, praktitni zdravnik; tajnik g. učitelj K Sket, blagajnik g. trgovec Silvester P o nt a na; odborniki gg. učitelj Stiegler, meščan Fr. Girst-mayr, nadučitelj Nerat in uadučitelj Fr. lteicli.
— (Posojilnica v Mariboru) ime!;i je meseca novembra 57.394 gld. 79 kr% dohodkov, 45 373 gld. 64 kr. izdatkov, torej 102.768 gld. 43 kr. prometa
— (Ormoška posojilnica) imela je letos do konca novembra 227.961 gld 3 kr. prometa.
— (Cena novemu vinu) Prt dražbi gra ščinskegu   vina pri  Mali  Nedelu   plačevalo se je novo vino po 30 — 42 kr. liter. Štrtinjak stane po tej ceni do 113 gld.
— (C. kr. k m e 11 j s k a družba goriš b s ) razposlala je po deželi naslednje vabilo na skupno narodno bakrenega vitrijola: „Podpisano društvo si je mnogo prizadevalo, da bi moglo po prav ugodnih pogojih priskrbeti dobrega bakrenega vitrijola — in posrečilo se mu je. Zato vabi svoje dru^tvenike in vsa druge trtorejce na Goriškem, naj se oglasijo za skupno naročbo omenjenega blaga pod sledečimi po goji: 1 cena okoli 24 gld. kviutal; 2. izroči se blago v Gorici v meseci ajifiiu 1891; 3. varščine (are) je plačati pri narocbi 5 gld. za vsak kvintal, ali 50 kr. za vRakih 10 kilogramov. 4. Dopolnilno ceno placa kupec pri sprejemu blaga; 5. Zavoj je za 250 kilogr. brezplačen ; Za manjše1 množine od 250 kgr. plačajo naročniki. 6. Naročiti |e najmanj 10 kilogramov. 7. Naročila se sprejemajo do dne lf>. marca 18i»l. 8. Za naročnike, kateri no prevzamejo bakrenega vitrijola v dobi, ki Se jim v Svojem času določi, I ranilo se bo blago na njih stroške v zalogi še osem dnij. Po pretoku toga roka se bo smatralo, da naročniki ne pridejo več po blago in varščina, ki po jo plačali, poide v ko-rht ostalim naročnikom, i). Na oglase brez dodane varščine v zmisln točke 8. ne bo ae društvo oziralo. N. B Pri tej priliki opozarjamo kmetovalce, da bakreni vitrijol v jednaki sestavi, v kukeršui se z izvrstnim uspehom rab' proti tri ni peronospori, je izdaten pripomoček tudi proti peronospora Infestans, katera prizadeva znamenite škodo posebno na krompirji in paradižnikih.
Telegrami ,,Sto venskemu zarodu":
Požun 12. decembra. V tukajšnji tovarni za meganit bila včeraj popoludne velika eksplozija. V kolibi, kjer so tri deklice polnile patrone z meganitom, razletcl se je na mizi ležeči meganit. Eksplozija bila je grozna. Vse tri delavke so na kosce raztrgane, koliba pa razdejana, kakor da jo je veter odnesel. Ostale posamič na nasipu stoječe kolibe so podrte.
BeligTad 12. decembra. Skupščina posvetovala, se je v tajni seji o kraljice Natalije spomenici. Liberalcev predlog, da bi se spomenica izročila posebnemu odseku, bil je z veliko veČino odklonjen, na kar so razven treh liberalci ostavili dvorano z izjavo, da pri obravnavi tega predmeta nečejo biti prisotni. Obravnava se je nadaljevala. Tudi Garašanin se je debate udeleževal. Sklep naznanil se bode v jutršnji javni seji. Čuje se, da bode skupščina izrekla se za nekompetentno, ker ni nobenega zakona, po katerem bi se uravnavale razmere mej člani kraljevske hiše. V resoluciji pa bode vlado pozvala, naj v spo-razumljenji Z regentstvorn skrbi, da sedanje razmere ne bodo imele slabili posledic.
Peterburg" 12. decembra. Državnemu svetu predložil se je načrt za upeljavo državnega zavarovanja živine in žitnih setev.
Prag'tt 13. decembra. Mestne občine Vinohrady priziv proti namestništva odloku, s katerim se je imenovanje škofa Strossmayerja razveljavilo, je ministerstvo odklonilo.
Dunaj 13. decembra. Društvo „Demo-kratiseher Centralverein" razpuščeno, ker je prekoračilo svoj delokrog.
Dunaj 18. decembra. Pruska vojaška deputacija razkazovala je danes novi vojaški šotor slušateljem vojne šole,
Pariz 13. decembra. „Journal des De-batsu oaobrava finančno delovanje avstrijskega finančnega ministra in poudarja, da je zboljšanje avstrijskih financ pripisovati energiji, s katero je vlada odprla nove vire in vsakoletnim večjim davčnim dohodkom.
Razne vesti.
* (I z mrzlo Rusije.) K>r je okrog  ()■ n 1,-erga nakrat  temperatura pala s 3° nad ničlo na 30° C pod ničlo, je v stepi več potujočih Kirgizov,
konj in ovac zmrznilo.  Poginila je nekda tuli cela trgovska karavana.
*(Iluda zima na Ši»anj-kem) Na vsem Španjskem je letošnia zimu posebno hu ta. V Madridu imeli so že početkom t. m. nad 12 stopinj C mraza, kar ae že 30 let ni dogodilo. V mnogih krajih zapadel je globok sneg, rasne r*ko in kanali samrineni so papelioska, tako da s* lahko jezdi čez njo. V Val.oii»;idu zmrznil je 5. t... m. vojak na straži. Huda /.ona t ti sneg napravila sta mnogo škode po polji.
* (Očinski svetnik požig iloe.) V H»j-bakovit na Češkem sta se v županovem stanovanji hudo sprla župan Josij) Vvborm in občinski Hvetnik Josip Novak. Žujiau je nazaduj.' rekel policistu, da je Novaka od podil iz hiše Kmalu potem je jela goreti hiša dotičnoga policista in se sodi, da jo je Novak zaigsl
* O g e r S k i zajci na F r a n c o s k e m ) 1000 ogerskdi poljskih zajcev poslalo se je po naročilu z Ogerske na Francosko, da bi ho zboijšalo zajčje pleme na Francoskem, ki je že jako opešalo.
* (P ti ž ar v Sarajevu.) V sredo nastal jo v obhžji magistrata in konaka v Sarajevu velik požar. K sreči ni bilo vetra, da se je mogel požar omejiti. Obe gasilni dtufitVl Sarajevski delali sta poSrtovalno in ko se posebno obnesli hidranti novega voiovoda, ki so prav izvrstno služili.
* (Ganljiva otroška ljubezen) V El-bingu je zbolela žena poštnemu tajniku za sušico. Dvanajstletna njena hčerka pisala je brez vednosti starišav profesorju dr. Kochu v Berolin, proa <•, ga za zdravilo za mater. Kochova soproga odpisala je te dni deklici in jej naznanila, da se želja njena iz polni.
* (Krogla 2 0 let v telesu.) V Augsburgu so te dni j i r i neki operaciji bivšemu vojaku izrezali krogi j o, ki inu jo ostala v telesu izza nemško francoske vojne pred dvajsetimi leti. Možu s<> je tedaj bila ram zacelila in nosil jfl kroglo v sebi 20 let, pa Bam za to ni vedel.
* (Srečo se mora imeti ) V 0'oinuci stavil je nekdo številke 12, 7, 57, 64 in 47 v desetih različnih kombi novih temah in dobil tudi toliko dobitkov. Dobil je vkUpe 40.000 gld
* (Gledališče pogorelo) je v noči 7. t. m. v Clerrnoht Ferraudu na Francoskem popolnoma do tal. Jedno uro po končani predstavi nastal je jiožar, ki je bil tuko silen, da so bila poslopja v veliki nevarnosti   Kako je nastal ogenj, ni znano.
* (Iz harema pobegla.) V makedonski vasi Orakec na srbski meji imel je bogat [Turek Fazli beg lepo hčerko Fatnio in lepega slugo Makedonca Stoika Karaklija. Mlada človeka sta se zaljubila. Starec je to izvedftl, slugo dal zapreti. Kmalu se je pa premislil in ga je izpustili pa le s pogojem, da se pomottamedatii. otojko si je izprosil čas, da se premisli. Po noči potem je pa Stoj ko pobegnil z Fatmo v Blagotiuco v Srbijo. Tu sta se mlada človeka hotela po pravoslavni mi obredu poročiti. Ko sta se baš peljala v cerkev, prišli ho turški podkonzul, vaški starost., dva visoka okrajna uradnika in so pozvati dekle, da se povrne domov. Ker se je dekle branilo, so jd s silo deli na voz in odveli. Dekle pa živo ni videlo več svoje domovine. Po potu si je vzelo strupa, ki ga je imelo pri sebi
* (Strašna rodbinska t r a g e d i j a) pr i godila se je v TJli-*ek> v hiharskciu komitatu. Tamošnji stanovnik Jurij Nagy ubil je iz ljubosumnosti svojo ženo, potem pa svojemu polletnemu otroku s sekiro preklal giavo, nazadnje se pa v gozdu sam obesil.
* (Z ar ubij'Mi i zajci.) Blizu Eisenberga na Nemškem bil je velik lov. Ubili so 71 zajcev. Ko so bili lovci najboljše volje, prišel je sodnji izvršitelj in zajce zarubil na ukaz nekega upnika, kateremu je bil najemnik lova precejšnjo vsoto dolžen.
Razpis nagrad.
V smislu sklepa upravnega odbora „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev" od dne 7. decembra 1890 razpisuje podpisano uredništvo „Popotnika" tem potem za t c i najboljše izvirne razprave ali pedagogične, šolsko-političn e, ali d i d a k t. i č n o - m e t o d i č n e vsebine — ne da bi določilo kakšno posebno nalogo — tri darila po
"S=, 3 in 2 cesarska zlata
pod temi-le pogoji:
1. Razprave, ki se poganjajo za darila, morajo biti pri dopošiljatvi kot take označene in imeti na čelu svoje geslo; bas isto geslo se ima nahajati na priloženem zapečatenem ovitku, v kojom je adresa pisateljeva.
2. Uposlana dola „za nagrado" se bodo po poljubni izbiri uredništva v „Popotnik-ua 1891. 1. priobeevala. Dela čez */a tisk. pole obsežna, ki se ne dado lahko razdeliti v 2 številki, se navadno ne sprejemajo. Da je delo kratko, ne more biti uzrok, da bi se odklonilo.
3. Ko so se dela priobčila, sodijo o njih posebni ocenjevalci in naznanijo uredništvu one 3 spise, katere so spoznali (tako po nalogi, katero si je pisatelj izbral, kakor po vsebini in obliki itd.) za najboljše. Uredništvo potem takoj objavi to razsodbo in razpošlje darila.
Imena pisateljev se oznanijo le tedaj, ako dotični v to privolijo. Dela. ki se niso ponatisnila, kakor ovitki z geslom neobdarjenih spisov vrnejo se, ako kdo to zahteva, do 30. maja 1892. 1., ne-rt-klamovani pa ae po tem roku uničijo.
4. Volitev ocenjevalcev vrši sfe po prihodnji delegaciji „Zaveže", ko bi pa ta odklonila, poskrbi uredništvo za to. da pridobi za oceno del in pri-sodbo daril odlično stmkovnj.ike.
Maribor dne 10. decembra 1890.
Uredništvo „ Popoln ik"-a.
rtiKui-i'ii z<ii'iivii«Mi ns]»vji. v's.'iii, kateri trpe \ sled zaprel ja ali slabega prehitvljenja, napenjanja, tiščnnja glavobolja, pontaajkan)« slastij do Jedil in družili alabo-stij, pomaga gotovo pristni „Moli-ov BoidlIts-prašek*.
Skatljioa L gldt — Vsak dan spi razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na I)unaji, Tuchiauben 9. V lekarnah po de/.eli zahteval se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (06 16)
Ewi2;de
p--^c. in kr. privit, restitucijski fluid
<s,i1-r['"^^*        (v«đ« k«, umivanje konj)
pristni se dobi samo I varstveno znnniko, ki je zraven, v vseh lekarnah in droguerijah avstroogerske monarhije. — Crnu k1<L l'-*0.
(ilav.ia zaloga: Okrožna lekarna v Korneubarnu pri Dunaji l-"rana Ivana Kvvizde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega romanskega dvornega zalagate lj a za živinozdravmške izdelke. (808—11)
1 rv—~t<3"9" r,r
-ZA
..LJUBLJANSKI ITOf
za v«e ie<1o ^Dfl. I.»JU; /.u po^ I^Ja | il Sjrlel. ti.^U ; sšil ietri i v. in I. i »5. J
Coli izdaji današnjega našega lista priložen je zapisnik priporočanja vrednih knjig iz zaloge Ig. pl. I(leinmayr & Fed. Bamberg uvo knjigarne V Ljubljani, na kar čitatelje na-e pos^buo op >*0-rujemu.
Zahvala.
Volecenjeni gospod .Bosip <>ornp, oetelni poshn.ee, velet, žec i, dr, D« lie.ui, blagovolil jo podarltj roitojiri« skcuiu gasijnuimi društvu v napravo voza za 4«silce viO gl»L Za ta velikodušni dur no blagemu dobrotniku V imenu ga silnega društva naj topleje zahvaljuje*
1'ostoj iua v li. dan gridua 18'.)0.
Ik.-rEcttija. ^ c tria, načelnik.
'■Ji' isj«.*i :
12, decembra.
Pri 71 uiičl: 1'ivssburger, Markovsky, Glas, Wolf Uibach v. Dunaja. — Koehler Iz Solnograda. — Brodnik iz Ljubljane. — VVeber iz Trata. — Makescti iz (Jolja.
Pri Slonu t Klin u b Bleda. — Cej"t iz Trsta. — LoreoO Iz Beljaka. — Audiian iz LJubljane. — Staro iz Kamnika.
Pri hmKrMln-i.il <lvorii : IVndl \i Gr.akv.
i  v MJiifltlSaiui:
12. decembra: Avgusta Vessel,  okrajnega glavarja vdova, 63 lot, Nove ulice 6t. f>, za mrtvoudom.
Meteorologično poročilo.
5	^   '   Stan e Cas opft- . barometra a.) vanj a i	Tempe) itor.i	Vo-trovt	Nebo	Mo< kriuu v inrn.
c3 u	7. zjutuij    7H9 3 mm. 2. popot.   740*0 ue. i), zvedel , 742 .'i m nt. i	-411*6*0 (al. bvz. — 5-0U 0 le], svz. — 8 4" ti si. sv/.. 1		obi ia.. jas.	0 00 ni.;..
Srodajj. temperatura —8'30, za 7\V pod normalom.
SZDraTiffaJaBlCati bcrza
dne 13. decembra t. I.
.Izvirno relejfrafieno por -ril
VfVrRJ
Pafptraa leata.....gld    M—     - «.iu
Bcebraa renta . ■      ,       —      • .
SUata renta......I   J0M H5 — „
.'>"/« »liHrcna reoca ...     *    rl)220 —
Akcij«, narodne baak« „ —
Kreditne a :e.ije..... „    3 2  h — j
London. ...... £    \\h— — ,
Hre^ro .... „ ■■ r
Napol......... ,       9 I0'/| — .
C. kr. eokjai ... .    .       46 — ,
SJettfško mak'   .... „     f)6 —
4°/0 drtavDH -iv •' h i. icjf>4 Vf> g)<|. IS1 Draavae nreAlce i« 1 I8«i            loo   , 177
^)i'e^Hk^^ zlu;, renta i°/„.......102
Og^raka paptrtia renti« 5u/0 .... .M Dnnava reg, areelte ft*/g . . . 1 irld, 120 BeittiJ. pbi. h\»:-. *f/t''/ij alatl tascliati.   .   113
jtreditoe srečke......100 | Id. IHt
KudollO'-tj snćkt5..... 10   ,        IH   „ —
Akcrjfl an#clo-avatr. banke      .    110        Hii>   . 80
rramw>;y-l-ušr. \ti;. 170 /Id. tt. v.   .   .   . 214   „ —
B9 2o -P 20 i»7-7.) I 2 45 M| - -802"% ;4-oo
910»/,
4r» (»60 —■ a«. tS , W t 70 , 75 B 50 , 50 .
gld.
Težko prebavljenje,
katar  v  želoUci,   dyspepslja, pomanjkanje slasti do jetiij, zgago i. t. 0., da (je
katari v sapniku,
sasilienje, kašelj, hripavest muoge nadi-
jejo .u te opozarjamo na (lo-7)
O LAVNO SKLADIŠTE
lojčistijo lužne YL \ St H. UI ^E.
kufera se po isrekih  najprvih luedieinslih avtoritet rahi 7 najboljšim uspehom.
Službe išče
v€c , tr%«>\>ikiži    p6lUO«5lllkoV4 jLri':i.]»8<Lili hIii.MJ'.    koćo jn/i v,   |»8N»4i:kia2iiic*iiilfi sgiiat;'. E>»«l»;;ijn;c,mb'Si, Itutn^arlc, Bc 111»3»rio. |»i*o-<laajn!l3i, lii.šcii i ti pestmi |, govorečih »loven ski m nemški.
Ponudbe  gOHpodftr'lev  Vsprejetna Fr.  Ifliiller-j»'v Aiiiioneoiii»iirL'i4ii v Ljubljani. (',100—2)
Denarna posolila
poNr^dnio povračila amoftnlm »Mrhum «li-Hkretno proti ;    <-i-v> a »1 i <lol%iieiuii pihnili, povriiiil|i>««. v niiilili ohrokili (608—18)
agentura GELB v Budimpešti, Karlsring 13.
Vprašanjem priložila mi j se 2 marki zu odgovor.
Zobozdravnik Schweiger
»tftiiiij** hotel  .Stadt Wien'
(pri Malici) st. 23 in 24 — II. nadstropje.
Or«ll»ir» VŠakl <1hii od 9. iltt        »r«» dopolutlue« o«l       <lo 5. ure popoliMln«
Ob niMlvIjab In prnzuiUili o«l 9. do "jI. ure
Najnovejšo iznajdbo v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela se jamči. (800—14)
r
♦
I olje iz
Dorsch-evo
tovm
■•|4Hate|še, i«a|MV«**»-{Ne in n;s;uplivisej<i ' vrnte   med ia-inaliio   <>".<■   i/,   kilo vili jvler.
ltawo| r« i ■ v;«-'o aredstvo :>•"-' ka -li?«. alaatl pri pluenili boleznih, sUr liti.
Mala steklenica so kr., dvoji.a steklenica no kr.
BeVgonalcu l»or.sck-cvo olje iz kitovi b Jeter v trioglatill .itekl«iiic;'h 1 «ld.        (71*3 — 14)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečol-na
^' ]Li)ul>l)unl« um 3lewtiK'iu  t 11«
i
♦ ♦
Roman, Bpifcal
dr. Josip Vošnjak
Crna  I g idd, 90 kr.
(8 pvštnino vred .
Svoji k svojim!
Veceisvjra v 1 dsjiDJl. j .Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Cena  Sto kr. poštni no '. red).
Oho knjigi dobivata so v «, Narodni Tinkami"
v Ljubljani In pri knjigo-trioih.
Krnom
Kwim
proti&ski fluid
200 111 le već li;l pre-*'criciio doina-r-r• jEs(vo in T^fjT preskuseno
.„ -rrrf b' e„>vil i» pred pori :ii po njih,
V,r,u,.1:l<,0,,-tih»l!l,P^1»
ml. ini.
Da bc izogne aamenja-VHin, naj se pri kupovanj, v ed:.o /..do >-\ a Kwl*«
do v ladelela in pazi na
gurotiju varat, uuunko. Cenu steklenici 1 td<l. »>.v.
Pran Iv. Kwizda
okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaji,
c. in kr. avHtri.jrtki in lir. rum. ilvurui MkMgktaUi
Pristen h" dobiva v vseh i' katnab Avstro Ogerske.
i Br^zoT balzam;
Že sam rastlinski sok, ka-h ri teće iz hre/.e, ako ae navrta njeno deblo, je >d paintivoka znan kot najizvrstnejše lepotllo; ako se pa ta sok pO prodpisil •;oiuiitelja pripravi kiMiiieniui potoni kot balzam, zadohi pa e 11 -(lovit ueinck.
Ako .se namaže zvečer ž
njim  obraz ali drugi deli polti, loeijo Me- še drii^i dnu ne-od polti,  ki poalaiio VNle«l in nižini.
Ta IihIzioii SglSđl nn obrazu nastale gube in ko-zave :>iko ter mu 'laje mladostno barv«); polti pode-luje beloto, neSnoat iu fivratostj odstrani kaj naglp pege, I »ltavos^ ogerce^ nestat rndešino, sajedce iu druge nesnažiiOHti na polti. — Cona vrču b navodom vred gld. 1.50. (1 9—44)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
N.ijmileiše  in  najdobrotlej ne j e  milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 koiusul «0 kr. Dobiva se V LJubljani v Uit. pl. Tl>nkd4!ay-j« lekarni i -1 v \ stm  večjih  lekarnah. — Poštna itaro-čihi i sprejema iv. Ileun, DuuuX.
b^i&asa^^us^ kg
znatne iu:
m
■a
v-
i 1
J. Giontini v Ljubljani
trgovina s knjigami, umetninami, muzikalijami in papirjem
priporoča za
svojo veliko zalogo li lijij;' * gtoaloSrusui, knjižic zn mEa-tiiuo, siJ^jnJSii v.r.ajE--. uitfoiip^ij, ItB»Ni24t>v. roaiiJjaaov, potopisov, potem konfekcijskih papirjev, pisnih map, poje-ziJBkih in spominskih knjig, okrašav za božično drevesce, narejenih jaslic, elegantnih pisal, fotografijskih albumov v raznih velikostih, gosel, kitar, citer; nadalje primerno darilo Engelovo patentovano podlogo na pivnem kartonu za 1891 xn ]>iM»i*iio lat nnloiie po gld. 1'50, i'iBBaitea'muuovc jnvsuoi vezane gld. 160, U it jjižiilrc zn otrolte v elegantnem kartonu gld. — 70 itd., iti. ^{g. i} Uljudno vabim na ogled svoje l>ožii-iic rsizstavc, hknitu naznanjam kot novost, <Ia se MKtt«al<» tlnij in mciseceV*' v pioseevinskem zatiku h slovenskim tekstom dobiva po 60 kr., po pošti 70 kr.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-j;i, d '-žolna lekarna, Sackstrasuc
Dunaf: Lekarna Viktorja pl. Trnk6c2y-ja, „pri sv, Frančišku", (ob jednom kemična tovarna', V., Hiindstburiustrasse 119. (613—1QJ
J
' ■
f.
JuH
inli! W
SI M il
zlatem
Nepresegljivo  za zobe
je
S. salicilna ustna voda
aromatifina,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjilobo zoh ter oilstra-njujo iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 611 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajooe, ohramije Bobe Bvetlo-bele, a 80 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je dpŠlo mnogo sakvalnih pisem, iiua vodno sveži v aalogi ter vsak ilan po poŠti pošilja
lekarna
I
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri
levu". VIII, Josefstaateratrassfl .*io. Dunaj: Lokama dr. Gtona pl. Trnkoczyja, Bpii Ku-
tleekiju", lil , KiiilcukypLtz 17.
JgBJJs- Zti na n j<t nffruriffi sr s i>nm posto i%vršn jejo.
rliplouiovuu: posestnik lekai*ne in kemik p<de^ rolovza v Izubijani,
0^5141
Pitane purane, kantine, piske za pečenje in crenje. žive in iztrebljene, štajerske zajce in druge delikatese in vina
ima po ceni
Janez Kaplja
na- Starem trgu. šteT7.
(897—2)
Trgovina z žeSeznino
Albina C. Ahčina
v Ljubljani, Gledališke ulics št. 8
ima vedno (70—8)
bogato zalogo pečij
sam«.stalnih
i«
"v v
opjisc
in p   s:* Mir/Mi It ilelov
za nie, kakor vratlc, vrst-i i«*    o^ii|b*i<r Mi I o,
OgilJ lAĆtll li    olk l>|»ov, roftlOV    z k    p rsi žen j plut, cevi zii «1 i in u i It e i. t. d. i. t. d.
Staro železo,mesing, baker, .kositar, cink, svinec kupuje 'se vedno po najvišjih cenah.
St. 23.597.
t<> 12—1)
S.
Zaradi oddaje dobave siavhinske^a in rezanega lesa. kakor tudi kamnoseških del in materi f a I<1, potem zaradi oddafe 3ii rsi ne vo/ll <r za prihodnji trienium, t. j. za 1891., 1892. in 1693. leto, vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbinskega urada, Špitalske ulice Št. 10 v pr^em nadstropji, in sicer:
1. ) za dobavo stavbinskega in rezanega lesa
dne d T. decembra
2. ) za dobavo kamnoseških del in materijala
dne i«*, decembra
3. ) za oddajo mestne vožnje
dne 19. decembra
vsakokrat ob 10. uri dopoludne.
Dotični pogoji in drugi pripomočki razgrneni so v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Dotični podjetniki se vsled sklepa mestnega magistrata z dne* 5. decembra t. 1. opozarjajo, da se bodo vsprejemale ponudbe le posameznih obstoječih firm in posameznih podjetnikov in da so določena vadija pred dražbo dražbenemu komisijonu uročiti ali pa pri mestni blagajnici deponirati.
Mestni magistrat Ljubljanski
dud 11. decembra 1890.
J
1
I
c
i
i I
i
ILU ST R OVAN
za leto 1891.
Uredil, izdal in založil XDra,g-otiri HrlTaar.
i
Dobiva se v ,,Nu:rodiil iiskitini'- in v bukvaruHh J. Caiontlui-jevl  iti M. <.»tImt-|«'\i v I.Juhl juni.    Naroča se  pa lahko v vseh
bukvaroab.
-M Cena 50 kr., po pošti 60 kr.
V«eblna: Popolen kslendiirij. koledar in cerkveni koledar. Vremenski ključ. Statistifiki pregU-d Avstro-Ogerake. Žrebanje srečk. Deželni patroni in njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesnrske hifte. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Krunsko: Vt»i deželni znstopi, deželni odborniki, deželni posla-.ci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, zdravniki, trge.vina in obrt. kmetijska družba, cerkvena uprava, rudniška (iblastva. učiliMn, prometni zavodi, ganilua drufitva i. t. d. Vojušku oblaetva. Peipolki. Konjica. Lovski buta ij on i. Boaenske čete. Topniftar-gka četa. Žeouika fieta. Sanitetna četa. Povosua četa. Brambovci. Mornarica i. t. d. Državne barv« evropskih držav. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lt.-stvka /h pristojbine kolekov ter pristojbine za pravne posle in privilegije, koncesij«, putne list« i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje: Dr. Jernej Zupanec (a podobo). Božidar Kaić 1.8 podobo,. Janez, Subic <h i»odobo). Ivan Dolinar (s podobo). Razgled J po svetu.   Humoreska.   Naznanila. V
a. g za. o. a. £1 o.
Prva in največja
trgovina z igračami
F. M. SCHMITT-a
v Špitalskih ulicah
usoja se p. n. čast. občinstvu uljudno naznanjati, da zaradi velike zaloge igrač večji del proda po tovarniški ceni, zatorej prosi za blagovoljni obisk in naročila. (872_2)
St. 22.068.
Razglas.
(907 — 1)
Kakor znano, se ima leta 1891. zopet vršiti ljudsko popisovanje po staleži 31. dne decembra 1890. leta.
§§. 19. in 23. predpisa o ljudskem popisovanji, kateri je bistven del postave z 29. dne marca 1869. leta (dr/, zak. št. 87) določata, da je vsak stanoviški imetelj, oziroma vsak družinski glavar obvezan, glede onih stanovištu pripadajočih moških oseb, ki so rojene v letih od 1871. do uštevšega 1881. in imajo domaćinstvo v jednern v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela, pripravljen imeti koleka prost, brezplačno preskrbljen posnetek iz knjig rojstvenic ali pa poverjen prepis rojstvenega lista.
Vsak stanoviški imetelj, oziroma družinski glavar, v kojega sta-novišči se nahajajo take osebe, je torej, ako že nema poverjenega prepisa dotičnega rojstvenega lista, obvezan, da si preskrbi najpozneje do konca tekočega leta potrebni rojstveni list. Obrniti se mu je zategadelj nemudoma na dotični župni, oziroma matrični urad, pri katerem je krst, oziroma rojstvo zabeleženo, da dobi omenjeni, za ljudsko popisovanje potrebni rojstveni list.
Ob jednem bodi prebivalstvu Ljubljanskemu priporočeno, prnskr-beti si za vsak slučaj pravočasno sploh pri izpolnitvi naznanilnic potrebna dokazila, posebno rojstvene in domovinske liste ali mestu teh tudi delavske ali poselske knjige.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 25. novembra 1890.
Župan: Grasselli s. r.
Za čas stavbe
priporooa
Mestni trg st. 10 trgOVJIia Z ŽeleZDJIlO Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje sta štokodoranje, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mesta do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi delt za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—55)
WT Za poljedeljstvo:
Vsak« vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
(911)
Štev. 4009.
Služba rudniškega zdravnika.
Pri podpisani c. kr. rudniški direkciji se oddaje sluzim riltl-IIiskre a Zdravnika z dostojanstvom in dohodki X. dostojanstvenega razreda, s 400 gld. popotnine, 38 gld. za drva za pisarno in s prostim stanovanjem proti odbitku polovice službene do-klade, in sicer proti temu pogoju, da bode na novo nastopivši rudniški zdravnik še le po triletnem brezmadežnem službovanji na po-skušnjo, mej katerim časom pa se mu more služba polletno odpovedati, stalno nastavljen, in da se mu bodo v tem slučaji tri poskusna leta v odmero pokojnine, ne pa v petletne doklade uštela.
Službene dolžnosti rudniškega zdravnika določuje službeni red.
S 50 kr. kolekovane prošnje z dokazom starosti, krepke telesne postave, dosedanjega zdravniškega službovanja in znanja nemškega in slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, kakor tudi doktor-stva medicine in kirurgije in magisterstva o porodništvu, naj se
do 10» dne prosinca 1831
pri podpisani c. kr. rudniški direkciji ulože.
Na prosilce z daljšim službovanjem v bolnišnicah se bode posebno ozir jemal.
IDRIJA, dne 13. grudna 1890
C. kr. rudniška direkcija.
^ DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
1. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa  ni! — j  Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res I krasno vezana. — Uti.snena je na sprednji strani podoba dr. Zar-j nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena j knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v narodni j Tiskarni" v Ljubljani.
Št. 23.009.
Vabilo.
(902—1,
Ze mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo*
oprostne listke
na korist ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpočavanje oprostnih listkov tudi lotos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu štev. 8 in Albert SchSffer na Kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa o))cin-skega sveta mestni uradni sluge kakor lani tudi letos raz-našali oprostne listke po hišah.
Za, vsak oprostni 1 istok, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli polog imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti neso stavljene meje.
Pismenim pošiljat v; mi bodi pridejnna razločna adresa.
Imena blogotvoriteljev se bodo sproti razglašala po hovinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 3. decembra. 1890. lota.
Župan: Gra8selli.
Brnsko blago za obleko |
v odrezkih po U10 metrov za vso obleko za gld, <>.—. S. -, 10,—, 12.—, 14.—,  * *" IG.—, 18. -, '20.— tu Več.
■Slugo /a xiniNliL' NiiBiiij«" i bi ogrttivti
v odrezkih po SI 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač <ild. G.—, 8.—, 1(».—. i-'.—. 1").— , 20,— in več.
S*jij«'i-sli i   )<mI«'II   za  lovske      Ifiiiigo xit  |»04ll:i£0 ogrUflOf suknje in menčikove v odrezkih po     Ju zimskih sukenj 1 meter gld 1.—, 210 metru gld. £>.— , 0.—, S.—■ in već.      1-50, 2 —, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite  duhovščine, črni peruvieno in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tilVl |>ro<laja
tovarniška zaloga fillO&U suknja
VINGENG NOVAK, BRNO
Razpošilja le proii predplačilu ali povzetju. (Je mh poprej plača, pošlje se blago poštnine proato. Neugajajnče se iia«:nj vzame.
Dmroi zastonj in franko. (ti<J5
KAHOL TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Božična darila.
Knjižice s podobami, knjižice s pravljicami, knjižice za mladino, predloge za slikanje, modelirski kartoni, figure za oblačenje, igre za mladino in odrasle, poezijski in pisni albumi, dnevniki, avtografijski albumi.
Okrašave lampi,oni sneg luči
svečniki g virlande obeski lasci
za božičnu drevesce
Angelčki in Jezuščki, zlata in srebrna pena, mape in podobe za jaslice.
Pismeni papir s kuverti
v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnicc.
Božična darila.
Prirodopis v podobah, živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku.
Cena 3 gld.
Velika zaloga
vsega
šolskega oro
v B V
Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski.
oziona aania.
Albumi s posnemnimi podobami, albumi za pisne marke, relifni albumi, škatlijiceza barve, šolske torbe, risila, pasovi za knjige, peresniki. beležnice, molitvene knjige, načrtne knjige, načrtni bloki, albumi za fotografije, mape za muzikalije, pisne mape z opravo in brez oprave, pisne podloge iz usnjenega sukna, pisala, pismeni smugi, peresna brisala.
Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski block-koledar, notični in beležni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockkoledar, salonski blockkoledar, dijaški koledar, podložni koledar v vseh izdajah.
Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, o in o t k i za cvetlične lonce, toki za Krlače, toki za užigalne klinčke okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetilni č n i krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. 708-12,
OCOLAT
! Največja tovarna na svetu l
Vsak dan se proda: (874-2)
«50.000 kilo.
Dobiva se v vseb mi eoorljakih, dellkatei-nlh prodajalnioah in kondltorljah
Po soglasnej §odbi odličnih strokovnjakov
koroški rimski vrelec
jako odlična  zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčni'i,   m h h u rti lli   in  obtfitnlb   boleznib, pri i.iiIhki, bripavoztl, kašljanjl, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (4bl—26;
jako fina namizna voda
h posel o'.o dobrim okusom, brez vneli organičnib in želodec otožujooih primesi. (•Ititiit /hIo^h v LJubljani pri Uf. §•'.. Nupan.u; prodajajo ^a  iiiidalie:  91.  Kastner in J. Klauer; %-  I* m u I i :   F. Dollena ;  v Logatcl :  J. Tolazzl.
Dr. Rose životni babam
je nad .'10 let znano, probavljanje in Blast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo.    (S8—82)
Velika steklenica 1 £ld., mala
50 kr„ po pošti 20 kr. već. Na vseb delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana j varstvena znamka.
Zalogo skoro v vseh lekarnah Avstro- Odrske.
Tam se tudi dobi
raško universalno domače mašilo
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skai Ij ir.-ih po 85 kr. in 25 kr. l'o pošti fi kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
0-la.-vaa.eL zalog-a,
B. FRAGNER, Praga^
it. 208-204, Vala sirana, lekarna „pri črnem orlu". ^"Poštna razpošiljatev vsak d a n. Hag)
Brnski sukneni ostanki
9*10 metra za celo zimsko suknjo. — Palnierftton gld. 5.50.
Sukneni ostanki
2*10 metra za celo zimsko suknjo    Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako lino bazo kI«I. O.—.
Sukneni ostanki
ra za VSo ko gld. 5
Loden
;o suknje 5.—.
Sukneni ostanki
za cele hlače, progasti ali krizasti,   1 ostanek velja gld. a.so.
Svilneno
iliO metra za vso zimsko obleko gld. 5.—.
za lovske suknje 2TO m. Ki d. 5---
grebenasto sukno
le  naj no vej Se v progi, 1 cele hlače 6.—.
Blago za uniforme
bes. kr. uradnikov, financ, veteranskih društev in požarnih hramb po najnižjih cenah.     {789 8)
Bernhard Ticho
BRNO
Kelny  trli it. IS.
ItazpoAllja *»e proti povzetju. Uzor«'! pošiljajo ne za* nto«j In franko.
Bttf Klegantno opravljene karte za uzoree le uajnovejAe v bogati izberi poAiljam na za-btfvauje KOMp. krojaškim utoJNi rom.
Podpisana podobčina dajala bode na Javili dražbi d IIC IS. decembra t. I. ob 10. uri dopoludne sledeče na 6 let v najem;
Vse pritlične prostore v tukajšnjem šolskem poslopji, obstoječe iz lepega stanovanja, kuhinje, velike kleti i. t. d«, potem prav pripravno ledenico, velik prostoren hlev, prostorno šupo z jako priličnim prostorom za skladanje lesa in jedno ogrado.
(906 - 2)
dne 10. decembra 1890.
Anton Svet, podžupan.
!
4
Kakor vsako leto, priporočam tudi letos p. n. čast. trgovcem svojo veliko zalogo različnih, času primernih predmetov, ter navajam nastopno:
Nad tristo (AOo) vrat uilčnlh ln šaljivih predmetov po vsakej ceni, od 1 kr. do 1 gld.. potem dkatljle (Bonhonieur), atrapov (Atrapnenj v vsakej velikosti, bonbonov od navadnih do najfinejših, poslednjih letos mnogo več od prejšnjih let, u. pr. čokoladnih* praline-, fbiidnnt-. gumi-. Iiquer*bonbonov i. t. d., z najfinejšim okusom.
Za Hu/.io priporočam p. n. čast. gospem in gospodinjam največjo zbirko tiladčlc za okraden|e božičnih drevesc in za božična darila.
Odslej dobiva so pri meni tudi sadje v Hteklenioah (Compot), kakao-prašek (Cacao-pulver), čokolada za ukuhati.
Ker imam v tej stroki dobro izurjene moči, jamčim za dobro blago In nuj ni* I o ceno.
gftT  Zunanja naročila izvršujem točno. — Manjša naročila le proti povzetju. — Cenike pošiljam na zahtevan je franko. ~W
JOSIPINA ŠUMI
sladčičarska obrt (863-4) v Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13.
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
20''' r. 58 svečami svetlobne moči BO"'8 104 - -
R. DITMAR NA DUNAJI.
Največja tovarna za svetilke v Evropi,
Dunajska btlskovna svetilka 30"'
ustavek z gorilcem
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.  NOVOSTI.  Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18", svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom.
25"',
Velikost: 15"',
2o"',
30"',
35'
40"
Svetloba:       31 50 70 87 13H        157 sveč.
Dunajska bliskovna svetilka 30'", svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30", svetloba 58 in 104 sveč.
Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike  lahko  postaviti v razne sve-
tilniske podstavke. (707—13)
Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
ka /:; '.ml. i
vsaka boljša trgovina s svetilkami.
mM
Izdajatelj m odgovoriti urednik: Dre k o t in Hribar
LaHtiiiua iu tisk »Narodne Tiskarne".
VN