Izhaja -vsako prT0 it tretjo
nedeljo meseca; Telja:
Za celo leto .	.	2	gold.	60	kr.
Za pol leta ... 1	„	30	„
Za četrt leta .	.	—	„	70	„
Posamesni iztisi prodajajo se po 10 kr. a. v.
PRIMOREC
političen in podučiven list.
Vredništvo je v hiši Kali Via rociera N.° 1, II. nadstropje, — ekspedicija v hiši št. 6 Via Sta.
Lucia.
Naročnina naj se blagovoljno pošilja pod naslovom: Vek. Rliž v Trstu.
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Avstrijski Poljaki
so zdaj predmet raznili političnih razgovorov, ko jo ministerstvo samo predložilo gališko resolucijo, nekoliko pristriženo, državnemu zhoru. Prav in dobro je, da se Poljakom dovoli, kar z& se avtonomije zahtevajo, in ko hi se jim še več dalo, noben Slovan ne ho rekel proti temu nič, ker Poljakom, kakor nam, privoščimo in želimo prost razvitek in boljšo prihodnjost. Pa tega ne umemo, kako se more vedno le o gališki resoluciji in o galiških poslancih govoriti.
Ne smemo pozabiti, da je v Galiciji tri miljo-ne Eusinov, tedaj večina prebivalstva, in ti se z resolucijo ne slagajo, ka podaja Poljakom vso neomejeno moč v roke, Rusine pa prepusti popolnem milosti poljski. Kaka je ta milost, se vidi iz tega, da Rusini Poljakom pri vsaki priliki nasprotujejo. Poljaki delajo z Rusini v Galiciji, kakor Rusi s Poljaki v ruski Poloniji. V svojih srednjeveških nazorih si pač mislijo „oko za oko in zob za zob“ !
Zatoraj Rusini vedno zahtevajo, naj se Galicija razdeli v dva dela, poljskega in rusinskoga; Poljaki pa tega nečejo slišati, ker hočejo gospodovati čez celo deželo, zmvolj tega svojega nasilstva je tudi njihova politika tako hrezmoralna in omahljiva; ker radi podpirajo Nemce proti Slavjanom, da jim ti Rusine prepustijo •, in če v Avstriji še ni prišlo do trializma, gotovo to ni krivda Poljakov, ki bi bili zmirom pripravljeni nas Slovence in Cehe Nemcem prepustiti, da jim je le dovoljeno v Galiciji gospodovati in sovražne naklepe kovati zoper Ru-
sijo in z njo zoper Slavjanstvo. Pa njim še ni toliko zameriti, ker v svoji slepi jezi ne vedo, kaj delajo; pa zameriti je avstrijski vladi, da v Galiciji Rusinov noče videti, in jih odda na milost in nemilost Poljakom. Se ve da vse avstrijske vlade simpatizirajo s Poljaki, pa simpatije v politiki ne odločujejo. Premisliti bi imela avstrijska vlada, da po odobrenji resolucije v Galiciji še ne bo mirü, ampak da se bodeta oba naroda še toliko huje začela ravsati, ker bodo imeli Poljaki vso moč v rokah, Rusini pa se bodo toliko bolj strastno branili, ker ne bodo imeli več upanja na državno pomoč, in se tam ne bodo smeli pritožiti. In kaj bo konec tega: Rusini, ako nič ne opravijo, kar je pri njihovih okoliščinah in pri poljskej nevsmlijenosti verjetno, bodo pomoč iskali izven države, pri svojih najbližjih bratih — in kaj bo potem, vedo le bogovi. Pa če bi prav Rusini ne prosili pomoči, saj Rusija ne bi mogla dolgo hladnokrvno tega gledati, da bi se Rusini kakor Parias zatirali in pritiskali. Ako bi bila avstrijska vlada pametna in. politična, ter skrbna za mir in blagor države, rekla bi Poljakom tako le: veste kaj, kar je vam ljubo, je drugim prav; ako hočete, da se vam pravica ska-že, skaziti jo tudi vi drugim; kedar se vi z Rusini spravite, se bomo tudi mi z vami, pred pa ne.
Morda se pa z Rusini ni mogoče spraviti? Morda kaj tacega zahtevajo, da se jim ne more dovoliti ? Kaj še; nič druzega ne zahtevajo, kakor to, da se njihov jezik v šole in uradnije vpelje, sploh da se jim da ravnopravnost; ker se to do zdaj ni zgodilo, so sprevideli, da s Poljaki ni mogoče pod eno streho živeti, toraj so začeli tirjati, naj se Ga-
LISTEK.
Varšavi.
Oj Varšava, oj Varšava,
Ti stara vdova zapuščena,
Zakaj si tako žalostna,
V nekdajne čase zamišljena?
Al’ čula si mogočni glas ?
, Slavjane kliče novi čas,
Odmeva mu Ural, Balkan;
Vesel zaveda se Slovan.
Obleko černo sleci ti,
Debele solze obriši si,
Veselo spet nasmej aj se,
Slavjanskim sestram pridruži se!
^aAAAAA/v^-
Iz mladih let.
Vvod.
Kamen je ležal pri potu. Pod potom v globoki strugi je šumela mogočna reka, in po njej so plavale težke ladije, noseče blago od kraja do kraja.
Dan na dan prihitel je tudi parobrod mimo, in na njem množica ljudi, ki so se odpravili doli v južno kraje. Ozirali so sena visoke bregove, občudevali sivo skalovje, ki je groze molelo vrhunce svoje v jasno nebč, — a le naprej, — moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim.
Kamen je ležal pri potu.
Gledal je mimo plavajoče ladije, videl je ljudi, ki so tako veselo hiteli v tuje kraje, in zavidal jih je. Saj on je moral vedno ostati tu, vedno je moral gledati taiste gore, taisto vodo, taiste rože. In ti so smeli plavati od kraja do kraja, tu se veseliti v neko kipečih snežnikov, tam trgati dišeče cvetje, —• o zakaj ni kamen smel tako srečen biti! Pa saj se ni mogel ganiti. Mirno je ležal pri potu. Mah ga je obraščal, trava je zelenela krog njega, in mladi borovec je vpiral nanj trdo svojo korenino. Včasi je priromal vtrujeni popotnik mimo, in obsedel tu na kamnu, ter si počil. Nagnil je morda tudi glavo in jel sanjati o deželah, ki jih je vže prehodil, o krajih, kjer je bil srečen. In kamen je sanjal ž njim; a oba sta bila žalostna, ko sta se prebudila. In popotnik je vzel palico, ter šel naprej, kamen pa je mirno ležal pri potu.
licija razdeli. Ko bi se jim pa pravica skazala, ki to tirjatev naj brže opustili.
To so tedaj želje Ilusinov, in vsak pravičen človek nam bo pritrdil, da so dosti pohlevne in opravičene.
Zatoraj mi protestiramo zoper tako rešenje ga-liškega vprašanja, kakor namerava vlada, namreč da dil Poljakom popolno nadvlast čez ßusine. Saj lluslni so dobre duše, in že večkrat so izrekli, da bi s Poljaki radi v miru in prijateljstvu živeli, ko bi jim ti le količkaj pravični bili.
Poljaki pa so jih le neprenehoma izpodrivali in zatirali, menda za to, ker so llusini*, kakor bi ti kaj mogli za to, kar ruska vlada v „kongresov-ki“ počinja. Pa Galicija je nekdaj spadala k poljskemu kraljestvu, in od tistega mislijo Poljaki pravico nanjo imeti; pa v tistem poljskem kraljestvu je bilo menda več llusinov, kakor Poljakov, in Poljaki so mislili, in še zdaj mislijo, da so rojeni gospodje, Rusini pa rojeni hlapci.
Poljski žlahtiči bi še zdaj radi rusinske kmete med sebe razdelili in od njihovega znoja živeli, ter vpeljali desetino in roboto. Pa hvala bogu, tistim časom je odklenkalo.
llavno zato, ker imajo pri Poljakih plemenitaši prvo besedo, in ker oni poljsko politiko vodijo, ravno za to je njihova politika tako brezmoralna, da snujejo poljske legije Turkom na pomoč i. t. d. in zato si tudi nikakor pomagati ne morejo, naj se trudijo kolikor hočejo; in to bo tako dolgo ostalo, dokler žlahtičev ne potisnejo nazaj, in se ne sprijaznijo z demokratičnim duhom čaša. Bog daj, da bi se to kmalo zgodilo, ker potem je tudi sprava z Rusi lahko mogoča, in potem bodo tudi začeli čutiti, da so Slovani, in mi jih bomo prijazno sprejeli v naše kolo.
Politični svetozor
Med Nemci v državnem zboru je bila velika preplašenost in razjarjenost, ko je Hohenwart rekel, da je pripravljen tudi Cehom toliko dati, kakor
Poljakom. Tako jim je sape zmanjkalo, da nobeden ni mogel več ziniti, in da se je morala seja končati.
Kaj ti zdaj so čisto odkrito izrekli, da Galicijo le za to pustijo ločiti od cislajtanije, da bi pn-lem čehe in Slovence toliko lože pritiskali in zadušili.
Za to so bili strašno togotni, ko so po Hohen-wartu zvedeli, da bodo Poljaki tudi potem še, ka dobijo svojo samoupravo, glasovali s državnem zboru o ravno teh rečeh, ktere bi doma sami odločevati.
Prav za prav je res, da bi Poljaki ne smeli sklepati o eislajtanskih zadevah, če Cislajtanci o njihovih ne smejo; pa kdo je Nemcem pravico dal, sklepati o zadevah Cehov in blovencev ?
Sila za silo! Drugače,kakor s pestjo,se z nemškimi liberalci ne da govoriti.
Ali bodo Poljaki s pristriženo resolucijo zadovoljni, se še ne ve. Tudi se sploh ne ve, ali bo kaj iz te stvari ali ne? Državni zbor, kakoršen je sedaj, tega predloga gotovo ne bo potrdil, ker so Poljaki centralistom hrbet obrnili in ministerstvu lica pokazali. Nazadnje bo Hohenwart vender moral hote ali nehote državni zbor razpustiti, ker vidi, da s tem zborom ni mogoče shajati. Zdaj so sklenili ti preroki sile in nasilstva sestaviti spomenico na cesarja. Presneto jih ima, ker slutijo, da so njihove ure štete. -— 28 avstrijanskih škofov je poslalo cesarju pismo, v kterem zahtevajo, naj Avstrija pride papežu na pomoč. V tem pismu terjajo naj se Avstrija potrudi da se papežu cela prejšna država verne ali pa vsaj mesto Rim in njegova okolica. Da bi Avstrija morala z orožjem v roci to terjatvo izvršiti, se po sebi umeje. Kje so tisti časi, ko je bila še njena beseda zadosti 1
Volitve na Hrvaškem so imele srečen izid. Kakor se brzojavi „Slov. Narodu“ je voljenih med 34 poslanci 25 narodnjakov, 5 magjaronov, 2 neznana in 2 Starčevičjanca.
Mrazovič, Rački, Vončina, Makanec, Spišič, Slado-vič, čop, Domijanič in Kotur so voljeni enoglasno. 37 volitev je odloženih za 8 dni.
Lepega pomladnega dne prideta dva fantiča mimo. Prvi se vstavi, ter reče tovaršu:	„Zavaliva
tale kamen v reko“! „Le urno“; pravi drugi, „bodeva videla, kako bo voda zaplusknila kviško.“ Kamnu se je zdelo, da sanja; kaj se bode li res vresničila sedaj njegova želja, bo li res plaval sedaj pe svetu, iz dežele v deželo? Naprej, oj le naprej! In ko je tako mislil, privalila sta ga bila dečka že na vrh brega, in sedaj je skakal navzdol od skale do skale, vedno globokeje — še enkrat, — in visoko je zaplusknila voda, vrtinec se je zasukal in globoko na dnu je ležal — za veke vtopljen,— stari kamen.
I.
Stara je bila sedemnajst let. In ko je šla po - vrtu, igral se je veter z njenimi črnimi lasmi, cvetoči bezeg jo stresal bele svoje rože na njeno pot, in kraj steze rastoča trava je rosila njeno krilo s srebrnimi kapljami. Iz njenih temnih oči pa je bliš-čala radost, ne radost temuč nebo, čisto nebo prve ljubezni.
Tako je šla po stezi tje do zelene lope.
Tam jo je čakal ljubček, „lep, ko rano jutro, pa vsem dekletam všeč,“
Tiho sta sedla v zeleno lopo; po gostem grmovji je pihala večerna sapa, na trati je sklanjala in majala rožam rudeče glavice; na vrhu stare lipe pa je sedel zlatokljuni kos, ter pel svojo pesem, glasno in krepko, da je donela od veje do veje, od vrhunca do vrhunca, tje doli po dobravi, da je odmevajo odgovarjal dan danu, med tem, ko je zazvonilo na bližnjem holmcu: „Ave Marija.“
V zeleni lopi pa sta sedela dva srečna človeka.
Oj bore mladost 1
Trideset let je minulo. V starem gradu je danas nenavadno, veselo gibanje. Okna so razsvitlena, velika truma gostov se suče po okinčanih dvoranah, in krasna godba vabi k radostnemu rajanju. Kaj bi tudi ne? Denes je prišel bogati ženin po grajsko hčerko, in jutri jo popelje ko svojo ženko v glavno mesto.
In kako se veseli mlado dekle novega življenja.
In ž njo se raduje njena mati, stara grofinja.
Pa vendar jej radost ne sije iz oči. Lej, sedaj gleda tako otožno svojo hčerko, ki z ženinom tako radostno raja mimo nje. Kaj jej zaliva solza otem-nelo oko, kaj jej srce tako nemirno bije ? Ali je
Z veseljera aas navdaja vest, da so se Hrvatje tako zdramili. Niso nam sieer tako znane hrvaške razmere, da hi mogli naprej povedati koneeni izid vseh volitev, ali hodo dobili narodnjaki večino ali ne; pa to se že vidi, kak velikansk korak naprej so storili narodnjaki od zadnjih volitev sem. Kajti zadnjokrat je bilo menda samo 12 narodnjakov voljenih, ali koliko, dosti jih ni bilo.
..Da se je reč tako na bolje obrnila, je dosti pripomogel tudi baron Kauch s svojim škandaloznim banovanjem; vsak poštenjak se je z nejevoljo proč obrnil od take vlade.
Posebno mi Slovenci imamo vzroke, te zmage hrvaških rodoljubov se veseliti, ker bo to svoj blagodejen vpliv tudi za nas imelo, ker do zdaj smo bili nekako izolirani, za naprej pa se bomo v resnici zamogli na Hrvaško naslanjati, dokler se zavsem ne združimo z njo. Hrvatje pa naj magjarski jarem popolnoma otresejo raz sebe, saj je vsa ta unija neka posiljena stvar. Še dopisnik v „N. F. Presse“ pravi: Laroohefoueauld je nekdaj rekel: „Med vsemi resnimi stvarmi je zakon naj bolj smešen.“ rl’e besede nam pridejo vsakokrat na misel, če se spomnimo hrvaško — ogrske zveze.
Gosposka zbornica se je pogovarjala o razvo-jačenji granice in njenim združenjem z Ogrsko. Pri tej priložnosti se je pokazalo, kakor tudi v kranjski zbornici, da so tudi Nemci za to, da se združi Zumborski okraj in Marijin dol s Kranisko. To ne more biti prav, da se Nemec in Slovan v enem pra-šanji strinjata, eden bo gotovo goljufan. Mi pa naravnost rečemo, da se čudimo večini kranjskega zbora, da se ni nobeden oglasil proti temu združenji, in da smo odločno zoper to. Naj se združi, tista pokrajina s Hrvaško^ tako bo vsaj pred nemškim žrelom zavarovana, z nami, pa ne vemo, kaj se še zgodi, in čemd bi potegnili še koga druzega s seboj v prepad?
Konečni mir med Nemško in Francozko se je sklenil 10 t. m. v Frankobrodu.
Česa oam je treba.
(Dalje).
Tako smo tedaj pomenili se, kako bi se osnovalo literarno družtvo, in v obče kako? bi se povzdignila naša literatura k obiljnejšemu cvetu. Äko do zdaj nismo nič mogli naprej, nam ostaja upanje, da se bo na bolje obrnilo. Kedar se uredijo učilnice na podlagi nai'odnega jezika, bodo morali tisti, ki pridejo iz teh šol, vendar po domačih knjigah seči, ker jim bodo te najbolj razumljive. Zdaj vsak omikan Slovenec nemški skoraj boljo zna. kakor slovenski, ker se je učil v nemških šolah. To bo potem vendar drugače. Učenci se bodo sicer naučili nemški, pa vendar jim bo tuj jezik, ker se bodo v narodnem izobrazili, in rajo bodo čitali svojo knjige in časopise, nego nemške; nam pa je to vso eno. In to, se nam zdi, bo našo literaturo močno pospešilo.
Ob enim pa z literaturo moramo začeti skrbeti za naš gospodarstveni napredek, ker brez blagostanja se nič ne opravi na nobeno stran ne. Kako bo tisti, ki si komaj s težavo prisluži svoj vsak-dajni kruh, gojil visoke ideje in skrbel za občni blagor, saj mu od lastnih skrbi ne ostaja nič časa. Kavno taka je s celimi narodi: reven narod mora vso svoje sile za to porabiti, da se od dne do dne preživi, in ne utegne pisati in čitati, in se mu tudi ne ljubi; s čim bo literatura podpiral, če nima nič? In kako si bo v politiki veljavo pridobil brez blagostanja? Sam nad seboj obupa, zgine ponos in sa-mosvest, upade mu srce, in on postane rob svojega sovražnega soseda. Kaj nam je storiti, da si gmotno pomoremo, nam ni treba dolgo premišljavati ampak posnemati samo naše vrle brate češke, in šlo bo. Kazen gospodarstvenih družtev različne osnove, bi bilo posebno tudi treba več gospodarskih šol, da bi se v njih mladi kmetovalci naučili, obdelovati zemljo bolj umno in rationalno, kakor njihovi očetje. Pred vsem pa nam je treba, da sami sebo tako uravnamo, kakor mora to storiti človek, ki ima rad svoje gospodarstvo v redu, in nekaj do-
to spomin nekdanjih srečnih dni, ali je to —- — oj bore mladost! — —
Po ozkih ulicah glavnega mesta nesb štirje črni možje mrtveca k pogrebu. Reven je bil in neznan, kajti nihče ne gre za njim. Na cesti so ga našli.
Ko ga prinesb do groba, ’ zapoje duhovni: mi-serere, in — votlo pada črna prst v črno jamo. Duhovni vzdigne roki in moli:	„Naj v mini počiva, in
večna luč naj mu sveti.“
Bore mladost!
II.
Leto za tetom je poteklo; majnik za majnikom je minul. Marsikateri hrastič je pognal, ter postal v teku časa krepko drevo, a marsikateri hrast je vpognil svoj vrh. Človek! Vzemi pepel in potrosi ga na glavo ; tudi ti se boš vpognil.
Blagor hrastu! Tam, kjer se je rodil, kjer je vžival pomladno veselje, tam bo poginel.
In ti človek? Li še veš kje je stala tvoja zibel? Ali te še pozna tvoj rod? Ali nisi še tujec v domačiji?
Na holmu je stal grad. Podnožje so mu bili
zeleni, solnčnati vinogradi, za njim se je širil smerekovi gojzd. Mladi gospod je bival v gradu; bogat je bil in veselega srca. Dalgočasil se je, ker je bil sam; šel je torej po svetu.
In hodil je od mesta do mesta, in se veselil. Kaj bi se ne; saj ja bil plemenitega rodu, in. bogat.
Grad na holmu pa je dobil kmalo novega gospodarja. Saj stari očaki, ki so spali v grobeh iz kamna sekanih, niso vedeli za to; kaj jim tudi mar? —
In tako je šlo leto za letom; mladi plemenitaš jo hodil in se veselil po svetu, novi gospodar je bival v gradit na zelenem holmu.
In prišla je zopet pomlad, štirideseta po odhodu mladega gospoda.
Delalci so obdelovali vinograde, po trati so cvele bele marjetice in v šumi so se zibali zvon-čeki. Lastavice in postovke so letale krog gradu, in gorek veter je majal stare lipe.
Pred gradom je stal raztrgan berač in prosil kruha. Dekla mu ga je dajala. A berač je imel slabe roke; kruh mu je pal na tla. —
Pod klancem je zaukal mladi fant, v lipi je
Barja v žepu. Bolj varčni moramo biti, bolj varčni, ne pa vsaki krajcer nesti še toplega v krčmo, in raztrositi lahkomiŠljeno, kar smo s težkim trudom prislužili; zmerno jesti in piti, to je zdravo za dušo in tel6 — ih za mošnjo. Bes je, da mi ne moremo za to, da smo tako lahkomišljeni v veselji, ker je „guljanje“ vsem Slavjanom že prirojeno, to jo tisto sladko neomejeno veselje, pri kterem se pozabijo žena in otroci, vse skrbi in težave, da celo rane na srcu in na telesu. To se sicer Rusom dobro podaja, pa mi Slovenci s to lastnostjo vender ne bomo mogli shajati, ker preradi in pregostokrat pademo v „guljanje“, in tako se nam zna zgoditi, da pridemo s gospodarstvom tako na kant, kakor poljski kmetje.
Le dobro, da pri nas Judov ni; Bog ve, koliko bi mi še bolje stali, ko kmetje v Galiciji? Tisti so vse, kar imajo, Judom dolžni, in ti bi jih že davno pregnali iz posestev, ko bi se žid sploh hotel pečati s kmetijstvom; on pa se zadovoli s tem, da pobere jeseni ubogemu kmetavsu vse, kar je pridelal, samo za visoke obresti in za vutko (žganje), kar je je kmet med letom pri Židu na upanje spil. Mi sicer še nismo tako daleč, pa znamo priti, ako se kmalo ne požurimo i vzdignemo na marljivo delo za naš gmotni blagor. Imamo za sosede Nemce in Lahe, kterih prvi so marljivi, drugi pa varčni in zmerni. Presneto se moramo popeti, da nas ne denejo čisto na nič s svojo silno konkurencijo. Ako ostanemo pri svoji malomarnosti, tako je gotov naš pogib, kajti Če spravijo oni ves kapital v svoje roke, kje bo imela še naša beseda kako veljavo? Saj veste, da ima dan danas le tisti prav, ki kaj ima, in da se le tistemu verjame, ki kaj plača za to.
Ce se tako v literaturi in gospodarstvu povzdignemo in okrepimo, nam bo tudi v politiki bolje šlo. Kajti tista politika ne velja nič, vse svoje upanje staviti le na srečne okoliščine, na intrige za kulisami i. t. d.
Politika je sicer umetnost kompromisov, pa kdor je slab, bo pri teh kompromisih zmirom zgubil, ali pa mora slepariti in se bolj močnega kazati, kakor je v resnici ; to pa nima obstanka, ker
ščinkovec vabil svojo družico, solnce je sijalo tako zlato tako svitlo na mlado zelenje, in pred belim gradom, pred gradom svojih ponosnih ošakov je pobiral be-r-ač košček kruha.
Pozilniv,
i.
l’o nebu plava mesec bled,
Nij vidili meglice sled,
Se v jasnem zvezde bliskajo!
Na oknu celo noč slonim, Poslušam pesmi in bedim;
Ko vaški fantje vriskajo!
II.
Ne plavaj mesec več naprej! Postoj, ino nazaj poglej. —
Tj e čez planine za goro!
njegova slabost prej ali pozneje vendar na dan pride. Skrbimo toraj najprvo, da postanemo krepki v vsakem obziru, vse drugo bo samo od sebe prišlo.
Pismo iz okolice.
v
Čudovita je ta okolica, kamor stopiš vidiš ko-renjaško pleme, Slovenca, ki pa se od sence tržaš-ko-lahonskega straba šibici; ne imenujem vse, le nekateri so, ali večina je prvo imenovanih, in to so tisti starokopitneži, ki še vedno mislijo, da bi mogli vola za rep upreči ne za komat ali jarm. čisto slovenska zemlja, a vender Lahi gospodarijo in mesarijo, le malo se zmenimo za svojo bodočnost. Čitalnic je bilo toliko, kaj je zdaj z njimi? to ti je že znano dragi čitatelj ; in ti hi mi gotovo odgovoril : treba nam hi bilo zopet kakega zdravega vetra, da hi nas prebudil iz spanja, v kateriga smo zopet padli, ker so nas z sčavi pitali in nas pobijali po ulicah lahoni, takrat ste okusili tujčevo pest, kako skli. Al zarastlo se je vse in pozabilo, kakor da hi se ne bilo nikdar kaj taeega zgodilo; ne boli te uho, ako slišiš besedo sčauo? kaj nas je tako na slabo spravilo ? Slabo gospodarstvo, preradi pijemo, zadolžili smo se Lahom in zdaj nas imajo v rokah, da ne moremo tako prosto iu sposobno se v hran postavljati. Pozor, še ni prepozno, Še je čas, potrudimo se pred vsem da dobemo slovensko glavno šolo v okolico, da ho temelj omike in napredka, ker omika je moč, to nam kaže vrli češki narod, ki je v omiki in narodnim obziru prvi na svetu. Drugo hi bilo potrebno, da bi začeli župani vsi od kraja v okolici slovensko uradovati med občinstvom in z mestnim starošinstvom, in vse vlaškem jeziku pisane liste, oznanila in druge uradne reči brez pomisleka nazaj vračati, skliČavŠi se na § 19, kar nam državna osnovna postava veli. Ali zakaj župani tega ne storijo ? Zupani in drugi taki ludje imajo od mestnega starešinstva delo pri raznih rečeh in torej se nečejo zameriti, ker se že le njih sence boje, raj služijo onim in lastno kri in narod
Vzelenji bela hišica,
Živi tam zadej deklica,
Ki ljubi jo serec zvesto !
III.
Zvezde milo, zvezde jasne.
Oj Ve luči milo krasne ;
Tje ljubci sijte v gorni hram!	*
V hram posejte, v hram poglejte,
In deklici tam povejte!
Da življenje zanjo dam.
Saj le zanjo hrepenim,
Saj zanjo mislim in živim, —
Le zanjo serce mi gori !
Brez nje merzi mi celi svet,
Brez nje je temen vsak pogled.
Brez nje pri meni sreče nij !
l'R. BEZELJAK.
pöpustejo v nemar, „žalostna nam majka !“ Primeri se celo, da ludje, ki še pojma o zidarstvu nimajo, so kot mojstri izvrševalci del, samo da jih mestno starešinstvo nase naveže in da zvesto svojim nasprotnikam šlužijo.
Naša nada, da ho v Bojanu novo izvoljeni župan F.....a slovensko zašel uradovati in tako spod-
bud il vse druge s tem lepim izgledom, je šla po vodi. Pregovor pravi: hoteti je znati; pa omenjenemu županu Še tega manjka, hoji se magistratu zameriti, ker velika milost ki teče, ko med v ohljuhleni dež eli, izhaja le od mestniga starašinštva. Toda, Bojan ski župan, popotvaj po laški zemlji in zvedi mi župana, da slovensko uraduje, povem ti vsili pet pri hodnih srečk.
Ali zagotovljam te, ne boš ga dobil, kajti, vsaki drugi narod svoj jezik časti in z njim samega sebe, ter uraduje v svojem jeziku; le ti in drugi ne, ker bi se zamerili dobrotlivim mestnim očetom. Naznanila in oglase ti le po laško pošlejo, da jih na zid prilepiš, in da jih hodijo vrabci gledat, ker okoličani jih le redko razumejo: in to vse zarad gole prijaznosti in malega dobička, kar pa nasprotnikam velike obresti nosi. Predrugačimo se, tirjaj-mo in zahtevajmo ravnopravnost, kakor jo oni vži-vajo, ker tudi mi moramo z miljonarji ene in iste stroške nositi. Koliko tisoč in tisoč forintov plačujemo dače v mestno blagajnicu, in nazaj komaj smeti od tega dobomo. Kake so naše šole! Kakšne so naše ceste po okolici in kako so obsvitlene? kaj se poskerbi za naš napredek? kratko —- nič.
Pogovorimo se in posvetujmo se med saboj, skličimo tabor in v ogromnem številu zahtevajmo ločiti se od mesta, nižo in višo realko, vpeljavo slovenskega jezika v uradih in postavimo se na bran lahonstvu, združimo se z našimi sosedi, Krajnci, da bomo zamogli kot velika celota, krepko braniti narod.
Upam da se bo kako srce omečilo in kak zaspanec izbudil. Torej kličimo si naprej ! za blagor naroda in ne udajmo se !
Slavoljub.
'’^JXJXTxJXfX/xs^-
Dopisi.
Iz Trsta, 20. maja. Smešno je videti, kako je ustavoverna stanka zdaj preplašena in zbegana, ona, ki je nekdaj tako mogočno vladala v Avstriji. Omi-lovanja pa je vredna zavolj revnosti svojega dnha. Že več ko tri leta zmironi naprej tiste neposredne volitve genije in zahtevajo, češ, da bo to Avstrijo t. j. njihovo stranko vrešilu, in vsej opoziciji zamašilo usta. Prav ima Suselka, ki pravi, da oni nikakor niso liberalci, akoravno se pustijo tako klicati, temveč „absolutisti“ š krvjo im mesom. Zadnje čase so sprevideli, da jim je opozicije nekaj preveč, to-raj so se zmenili Galicijo izpustili iz svojih klešč, da bi mogli ostale dežel e toliko bolj centralizivati; s Poljaki pa so hoteli sklopiti neko tiho, grešno zvezo v delitev krmila med Nemci, Magjari in Poljaki. Ker pa Poljaki bojda nočejo glasovati za direktne volitve in ker se bodo še za naprej v Oislaj-tanske zadeve mešali s tem, da bodo z drugimi po-slunci vred glasovali o vsaki stvari v državnem zboru, zato se je menda zdaj vsa ustavoverna stranka
odločila zoper Poljake in njihovo resolucijo; menda celo „avtonomittična“ (lucus a non luceiidod stranka.
„Da bi mi le enkrat tako daleč prišli, kakor Magjari!“ so zdihovali, ker se jim je zdelo, da so ti res vso opozicijo s silo zatrli in zadušili. Pa volitve na Hrvaškem jim bodo dokazale, da so se jako motili, in da ogrska država še nikakor ni v redu, tem več da se bo moral še prej ta navidezni red porušiti in na novo osnovati, in da bodo. še pred-litavske dežele pred vredjene, ko ogrske.
Gotovo je skoraj, da dobi narodna stranka na Hrvaškem večino v zboru. Ako se to zgodi, moramo agitacijo za združenje s Hrvaško na novo začeti. Narodna stranka bo itak zahtevala inkorpora-cijo granice in Dalmacije, mi pa jo moramo podkuriti, da tudi za nas vzdigne besedo, ter nas za Jugoslavijo anektira. Iz tega in mnogo druzih uzrokov se moramo veseliti te zmage naših hrvaških bratov. V proslavljenje te zmage, predlagam jaz, bi naj napravili Slovenci in Hrvatje in sploh Jugoslavani v Trstu po dokončanih volitvah eno veselico, v mestni ali v Bojanski čitalnici, ali pa v obeh. Tisti, ki greste na Tabor v Kastvo, pozdravite nam vse taborce prisrčno!
„Cittadino“ in „Gazzetta di Trieste“ sta se te dni prepirala o slovenskem jeziku v tržaških šolah. Prvi je rekel, da bi se imel učiti, draga pa da ne. Jaz pa mislim, ako se nam potreben zdi slovenski jezik, tedaj so ga učite, ako ne, pa ne. Mi pa upamo, da vam bo še kedaj zelo potreben, če ne vam, pa važim otrokom.
Prepričani smo, da boste tudi vi to reč iz tega stališča rodili, toraj že za naprej povemo, ka nismo tako naivni, da bi to, ako se upelje, smotrali za kakošno koncesijo za nas.
Iz II oj a Bi ;i IG.majnika. — Jaz le redko čitam časopise, ker me delo in drugi posli zaderžu-jejo, a vender včasih, kot narodni kmetovalec rad v politične reči nos utaknem.
Bilo je ravno danes, ko mi pride po naklučbi tudi „Sl. Narod“ v roke, katerega sem pri mojem prijatlu videl, gapazim dopis od st. Ivana in ko Čitam dalej zdelo se mi je da je kaki turški paša podpisan, ker toliko častnih imenov, kakor jih je g. učitelj Masten podpisal, bi mu bil skoraj, kot nevedni kmet, nevošljiv, ko pa pomislim, pod kakvo trobojnico on šluži in po katerih naukih se on ravna, sem precej mislil, to je gotovo tovarš našega učitelja Bonina, no saj znam, da se kača z kačo pari, in da Omenjeni mrčesi so le za krmo Bren-celjna.
Znano mi je, ko sim z nekim prijatelj am od st. Ivana govoril, da je tamošnji veliki prvi učitelj ravno isti koliuronosec, kakor naš g. Bonin. To spričuje zaderžanje otrok, kateri so pod njih vodstvom in učenjem odgojeni. Letajo okolo cerkve, kakor bi bili iz Kentuke v Ameriki. Ako se gospod Masten toliko usti, naj ve kot učitelj od prostega kmeta, ki je že tu in tam bil, da je omika temelj, za katei'o vse drugo sledi.
Da pa on dopisnika v „Sl. Narodu,“ gospej Dal Gin priporoča, pa mislim jaz, da bi imel on prvi to storiti potem ne bi bil gotovo v Sl. Narod kaj takega zakvasil, ker pregovor pravi, pometi naj prej pred svojim pragom in izvleči naj prej tram iz svojih oči, potem še le pezdir iz ptujih. Za danes naj bo vam to, ali drugo krat po okolščinah kaj več. Da ste mi zdravi!

las Oorice 11. majnika. — Dovoli, dragimi Primorec, tudi meni prostorček, da ti kaj o naših šolah povem. Kakor ti je morda uže znano ima tuk. gimnazija tri profesorje slovenščine, in sicer g. Ore-šec-a, g. Artelj-na in g. Hafner-ja.. Poslednja dva pa, sta revi, kajti ona nijsta ni ustmeno ni pismeno popolnoma zmožna slovenskega jezika ; vrhi tega pa sta v narodnih rečeh mlačna, — sta potuhnjena nemčurja.
Kakor pa moram ta dva gospoda grajati, tako
moram pa g. Orešec-a hvaliti. — Gosp. O.......... je
iskren narodnjak, ki je v slovenščini jako sposoben; on zna vlijati v mlada srca ljubav in navdušenost do mile slovenske domovine. — Gotovo se ne motim, ako rečem, da na tuk. gimnaziju še nij bilo tako iskrenega učitelja, nego je g. Grešeč.
Mnogim čest. g. čitateljem je morda uže znano, da je omenjeni mlad gospod težavno delo pod-vzel: AVolfov nemško-slovenski slovar v slovensko-nemško prestaviti. — Se ve, da mu gred6 skoro vsi g. gimnazijski dijaci k temu na roko; kajti vsi se trudijo : mu pišejo i. t. d.
Slava takim učiteljem kakor je g. Grešeč, slavo goriškim gimnazijalcem!
Pa pustimo sedaj gimnazijo, poglejmo na realko.
Na tukajšni realki se za slov. dijake kaj slaba godi. Ker je namreč g. V...., professor slovenščine bolen, nij so imeli slov. realci ves prvi tečaj slovenščine. — Tudi sedaj v drugem tečaju nimajo upanja se milega jim materinega jezika učiti, ker omenjeni gospod nij še pri zdraviji.
Hes je to žalostno! — „Vender“, poreče mar-sikedo „se lehko od g. vodjo zahteva, da priskrbi Slovencem drujega profesorja ; saj mu to ne bode težko, ker so na realki — ako se ne motim — 3 slov. profesorji, in jeden mej njimi bi lehko tačas g. Y.... namestoval,“ —
Prav ma, ki takö misli. A z žalostjo moram tudi omeniti, da se tukajšni vodja (g. G...i) le za lahonske in nemčurske dijake potezuje, za slovenske pa mu nij mari.
0, kako slabo se pač pod tacimi lahonskimi pošasti, kakor je g. realski vodja, ubogim slov, dijakom godi! In to lahonsko dušo hočete — kakor se sliši — za deželnega šolskega nadzornika imenovati !
Dragi mi „Primorče“! Dosti bi ti imel še povedati, pa za denes naj bo za dosti. Ako mi dovo-liš, dopisoval ti bom mnogo kratij kaj.
Da mi zdravstvuješ!
Drobtinice.
(Slovenska emigracija). G. France Kebec, dovršen filozol, se je podal na ßusko, kjer se bo pripravljal za profesuro jezikoslovja.
(Za Janežičevo ustanovitev) so nabrali Novomeški dijaki pri bosedi v ta namen napravljeni 78 gl. Slava!
(Donesek besede v Hojanski čitalnici), namenjen poškodovanim Neretvaneem v Dalmaciji, znaša okoli 80 gl. Igra „Samo, prvi kralj slovenski“ se je igrala, kakor zmirom, prav dobro.
(Moltke) ne pride na Hrvaško, ampak na slovensko Štajersko. Slovenske dežele so nekdaj spada-dale nevede in nehote k „nemškemu bundu.“
(Lahonske laži). Lahoni so raztrosili po okolici laž, da so čitalnice krive tega, da moraja okoličani k vojakom; in res so se našli taki, ki so .jim verjeli. Ali ne veste da je državni zbor sklenil pod ministerstvom Giskre brambovsko postavo, vsled ktere morajo vsi državljani brez izjemka k izbiri za vojake priti, razun samih Dalmatincev v Boki, ki so se spuntali, in te postave niso hoteli sprejeti. Da se je taka postava sklenila, so čitalnice ravno toliko krive, kakor nekteri okoličani svoje neumnosti. Pa se spuntajte še vi, če imate toliko korajže; pa se ne da, proti cesarski armadi se bojevati ni tako lahkö, kakor kacega vbozega čitalničarja napasti in psovati. Sram vas bodi, da še svojega prijatelja od svojega sovražnika razločiti ne znate! b takim ravnanjem sami sebi in celemu narodu sramoto uelate.
(Poziv predhröjenja na propovijedi dominikanca Ar-hangjela Kaliča). Tistim našim č. čitateljem, ki hrvaščino umejo, priporočamo propovijedi Arhangjela Kaliča, ki jih izda Drag. Pretner. Naj sledi tukaj njegovo vabilo na naročbo:
„Medju narodnom književnosti koja se tako lijepo razvija na korist prosvjete i izobr°ženja našega puka, ipak se joštcr pazi jedna praznoca, koju do sada malo se spisatelja pobrinulo da povijedi, koje bi i duhovničtvu bile za pravilo, obiteljima za bogoljubno Štenje, a svakomu ljubitelju naroda i jezika za napredak književnosti. Plemenitu misao nazad malo godina bijaše začeo sveštenik M. J. Gra-nič kad zamjeri izdavanje knjižice za župnike i pro-povijedaoce, uvjeren da niko bolje što župničko misništvo može i dužno je uljuditi puk. Dali žalibože, zbog nedostatnog podpora kako nam se čini, imao še okaniti te Ijepe namjere.
Premda se mi ne usudjivamo latiti se toliko široka polja, nu želeči da barem najvrjednije djelo medju našim narodnim propovijedaocim bude što prije objelodanjeno, preuzimljemo se izdavanja ve-lesjenjenijeh Pripovijeđi dominikanca Arhangjela Kaliča dubrovčanina (rod. 1739 f 1816), Što nam bla-godarno ustupiše velečasni ovi oci dominikanci, pred kojim je svojeručno Kaličevo pismo, što on sam bijaše uredio za tisak, a ne dočekao vidjeti izdanje.
Ne usudjujemo se prije vremena procjenjivati rečeno djelo, nešto da predbrojnici ne budu sum-njiti o našemu sudu, a najviše što svaka prosuda bila bi ispod vlastite cjene; dali čemo samo v tom obziru donieti velecjenjeno mnjenje glasovitog spisatelja Ivana Kurelca, člana jugoslavjanske akademije, a štije se u Kadu XII. na str. 233 : „Još sam u Dubrovniku olahkotio izdavanje slasnoga dominikanca Kali č a, čim sam kroz neko vrčme vsaki dan u samostan dominikanski pohodio i mlade sinove toga reda u naš pravopis i jezik upučivao, da umet budu delo prepisat i za štampu spremit."
A za ovim svak se može uvjeriti po sebi o vrjednosti rečenih propovijedi kroz one „Tri besjede redovnika Dominikana dubrovčanina“ tiskane u Dubrovniku god. 1784, Stoje Kalič^ be-zimenice izdao, o mi Čemo opet preŠtampati i sa-družiti s drugim netiskanim propovijedima.
U sve ima 34 propovijedi, 9 besjeda na pohvalu svetaca, i one tri tiskane, izrečene u Dubrovniku prigodom kuge.
Knjiga če biti u velikoj osmini, a imat če u obsegu po prilici 550 strana, a tisak i izvanski ob-
lik bit če po najnovijemu ukusu. Isači če u 3 dijela; ejena je za predbrojnike 3 flor. a. v. a ima-4e se unaprjed poslati prva polovina predbrojne svote, to jest 1 for. 50 novč. a druga polovina šalje se kad p. n, predbrojnici prime drugi dio.
Predbrojenje i dotična opredjeljena svota ima-de se slati najdulje do 30. lipnja o. g. nakladnoj knjižari, jer če se ostale naručbine iza 30. lipnja ovamo prispivše, samo uz opredjeljenu knjižarsku •cjenu od 3 for. 60 novč. moči odpremiti.
Tiskarski zavod i rukladna knjižara
Dragutina Pr einer a
(Kar/cten). Na Dunaju so dejaki zdravoslovja (medicinci) napravili prof. Karsten-u strašan škandal; zbrali so se na dvorišču universitete in kričali mu: Pojdite tje na na Prusko, od koder ste prišli.
Yrgel je namreč pri izpitu kolikor koli dija-kvo mu je bilo mogoče. Kakor kaže moral res Beč za pustiti ter se kam drugam podati.
(Pruski junak). Neki nemški kmet, ki je ob času prusko-francoske vojske prav marljivo časnike bral in posebno telegrafična poročila z bojišča, reče: „To pa moram reči, da ta “Oficiell“ mora biti naj hra-brejši pruski junak, ker v vsakem sporočilu z bojišča se govori o njem, vsikdar bil je poleg in vsik-dar prvi, temu se vklanjam“. Ravež ni vedel,daje „OficieD samo časnik, ki je prinašal prva poročila z bojišča.
(Mrtev in živ.) Ko je preteklo ostro zimo peljal neki ogerski kupec apno v Požun, opazi na enkrat, da je njegov bolehast sin na vozu zaspal, in ko ga hoče zbuditi, je bil zmrznjen. Vse prizadevanje, mladenča spet oživiti, je bilo zastonj, in ko se je prepričal da je res mrtev in ga ni botel v mesto peljati, ga	zakopa blizo	ceste	na polju	v globok
sneg. Ko se	je drugi dan	domu	peljal je	botel tru-
plo sina seboj vzeti. Ko ga izkoplje iz snega, opazi na svoje veselje, da je sin spet topel, odpelje ga hitro v bližnjo vas. kder so ga prav marljivo s snegom trli in tako spet oživili. Z merznjene ude s snegom prav treti, je poprek naj boljše zdravilo za take.	„S?.	Gosp.“
(G. Ivan Vončina), lastnik „Branika“	in „Stid-
alavishe Zeitung“, je pred vojaško sodnijo nekrivega spoznan zarad članka „Baron Rauch in pučka sol“. S tim je sodnija spet potrdila, da Rauch ni naj bolj častito banoval, kar je zlo važno za narodno stranko, posebno pri zdajnih volitvah. — „Branik“, ki se v tej zadevi prinesel uvodni Članek pa je bil konfisciran.
(Nova žaga sa drevorejce). J. Kunde sen. v Drez-dnu je iznašel novo majheno žagico za drevorejce, ktera reže hitro, gladko in sigurno, tako, da se niti ne pozna, da bi bilo žagano.
Cenik različne robe v Trstu.
Zaganice štajerske:
od 10 do 14, 1200	p0 f. 72 do f. —
» » >'	9, 850	; :	„ „ 42 » » -
skuretc	1200	>, „ 42 „ „ _
remiji francoski s/s	„ „ 40 » „ _
, N .hxi'tn. •‘»•s ah tv ;>i ‘i n n i h 1 o g OOO.Oi
Zaganice koroške:
0d 10 do 14 1200 »	8 » 8 850
shuretc 1200 remiji 3/s henč.“
v* jod j;joaoiu 1
po
f. 82 do f. — » 48 » » — s» 5 5 » n —
» )> 52 » » —
III ■% 5 J ’
Moka I Kaiser .
II	fein . .
III	pol . .
Mundm. .
))
Otrobi .	.	.	.
Fežol rudeki . . » zeleni . . n rumeni .	.
» kanarin . . » kokes . .
Slive..............
Maslo..............
Slanina (Špeh) . .
Seno konjsko .	.
» kravje . .
Slama boljša . . » slabeja .	.
Krompir .	.	.	.
po	11	f.	—	kr.	cent.
>r!0	»	—	»	»
»	9	»	)'	»
»	8	»	25	»	»
»	5	»	50	»	»
»	2	»	7 0	»	»
»	7	»	—	»	»
«	6	»	30	»	»
»	6	»	40	»	»
»	7	»	—	»	»
»	7	«	—	»	»
«	7	»	50	»	»
»	51	»	—	»	»
»	34	»	—	.	»
»	2	n	80	»	»
»	2	n	90	»	»
»	2	»	60	»	»
»	2	»	30	»	»
»	3	»	—	»	»
„SLAVIJA“
vxajemno zavarovalna banka
v
PRAGI
SPREJME TAKOJ
3 POPOTNIKE
z kavcijo in
I VA.JEVECA
za pisarno
NAJBOLJIM! POGOJI
NATANJCStEJA IZVEST.IA PODAJA
GLAVNI ZASTOP
Franko kolodvor Trst.
vzajemno zavarovalne praske banke
Zaganice kranjske:
od 10 do U, 1200“
>. 8 »	9 850
skuretc 1200 remiji y3 nemški
po	f.	68	do	f.	—
»	»	38	»	»	—
»	»	36	>'	»	—
»	»	34	»	»	—
m&WMA m
V LJUBLJANI
«Van. Lad. €erny.
ZAHVALA.
' * j j i -
Moj rajni mož, g. Jakob Schulhof, se je zavaroval mes. decembra 1867 pri ogerski zavarovalnici na življenje „Haza“,*) za iznesek od goldinarjev, da se meni, ko njegovi ženi izplača, kader on umrje. — Nevsmiljena oso-da je hotela, da se je to kmalo zgodilo, kajti moj mož je umrl meseca decembra 1870.
Jaz se podam z polico ali protipisom v rokah k vodstvu zavarovalnice „ Haze “ meseca aprila t. 1., in zavarovani znesek se mi je v že tisti mesec izplačal.
Zatorej se ogerski zavarovalnici za življenj e Haza “ očitno zahvaljujem, in j o priporočam vsem, ki so enako skrbni za svoje ljudi, kakor je bil moj rajnki mož — Bog mu daj nebesa!
V Debrezcinu, 30. aprila 1871.
Henrik Aerger 1.1\ Adolf Spitzer 1. r.
Vdova Jakoba Schulhof-a rojena Maria Sichermann 1. r.
)
)
priči.
*) Najviše Opravilstvo zavarovalnega druživa »Haza» ima svojo pisarnico v TRSTU na Corsi, Tergestco, Scala II. v 2. nadstropju.
POSLAMO.
(Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti Vred.)
Iz letnega sporočila Peštanskega drnžtva za leto 1871; zastopano v Trstu po g. CÄ. Palese, Corso N. 25 , je razvidno, kako krepko se razvija ta ase-kuranca!
V	šestih letih si je Peštanska zavarovalnica pridobila toliko zaupanja, da so znašali lansko leto njeni dohodki goldinarjev 3 miljone 284.645.
Sedanje društveno premoženje je razim omenjenih dohodkov, glavnega in pristranskega kapitala gld. 4 milijone 192.726.
V	šestih letih je Peštansko društvo plačalo škode gld. 5 milijonov 332.498. —

Kolika dobrota so zavarovalne družbe za posestnike, to sijajno dokazuje ravno navedeno ogromno število odškodnine; kajti za 5 milijoni in 332.498 gld. se je gotovo marsiktera nesreča poravnala, in brez dvombe je, da ima zdaj mnogo pogorelcev čednejša poslopja nego poprej, ki bi pa bili sicer siljeni, ako niso zavarovani, beraško palico poprijeti.
Nemoramo toraj dovolj priporočati, naj zavaruje vsaki svoje poslopja in pridelke itd., vsaj znesek, ki se za asekuranco plačuje, nobenega ne oslabi, ako pak nesreča pride, vendar le ima dobro priporno č.
Peštansk zavarovanec na Kranjskem.
HE SlflFACIZillltl.
Sonambula Anna. <1" Amico, ki je s pomočjo svojega moža že mnogo ljudi ozdravila in se šteje med najboljše italjanske zdraviteljice, s tem naznanja, da kdor se hoče zdraviti pustiti od nje, mu ni druzega trebar kakor poslati nanjo frankirano pismo, v ktero mora položiti dva goldinarja avstr. velj. in pa dva lastna lasa, ter v pismu na tanko razložiti, kako se njegova bolezen prikazuje. Naslov na pismo pa naj se blagovoljno napravi :Signor Pietro d’Amico professore e magnetizzatore in Belcgna (Italia)
VIliliA STE1W
CESAR FRANC-J0ŽEF0VA KOPELI
na Laškem v Staj er sl,-ej (Tüff'er),
Za letošnjo sezono razdajam novo okinčane, popolnoma vredjene in preskrbljene posamezne sobe in cela stanovanja za družine s kuhinjami.
Naroči se pri	Costantinu Trapp-u,
inšpektorju na Laškem.
PEŠTANSKO NÄR0DN0 ZAVAROVALNO DRUŠTVO („Socicta Nazionale cl Assicurazioni di Pest44)
zavaruje po selo nizkih premijah, in sicer:
zoper škodo ognja, bodisi za nepremakljive ali premakljive predmete;
J) zoper škodo, ki nastane pri prevažanji na suhem in na morju;
c)	zoper točo.
V kratkem se bode delovanje našega društva razprostiralo tudi na oddelek
d)	na vse baže zavarovanja za življenje in smrt.
Dober vspeh, s kterim dela društvo po celi Avstriji in tudi v sosednjih državah spodbuja nas, da ga posebno mnogohrojnemu krepkemu slovenskemu občinstvu iskreno priporočamo.
Istina, namenjena za odškodovanje zavarovancev, iznaža
!• 500,000 Goldinarjev
v gotovem denarju, in je naša skrb in navada, vsako škodo brzo plačati.
Y TRSTU, 3. Maja 1871.	NAJVIŠJE OPRAVILSTVO
Peštanskega narodnega zavarovalnega društva: (Via Corso N. 25).
L astnik, in odgovorni vrednik Vekoslav RaiC. — Tisk Rupnika in dr. v Trstu.