Q)Z25om
>V>AND
23-r“«
NO. IB

issERi$K/t Domovi ima
^že St.
V.
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LAN&UAGG ONLY
SLOVENIAN
o *, v. V, v v ,	t	, T	,	.	MORNING NCWSPAPGR
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSpnngs
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORN INC. FEBRUARY 3, 1977
LETO LXXVffl. Vol. LXXVID
Nondale vidi oder pripravljen za vrh
Podpredsednik ZDA jc po vrnitvi s poti v Evropo in Japonsko izjavil, da je vse pripravljeno za sestanek na vrhu spomladi.
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik W. F. Mondale je po povratku s poti v zavezniške države Evrope in na Japonsko izjavil, da je v glavnem vse pripravljeno za sestanek vodnikov zahodnih držav in Japonske prihodnjo pomlad, verjetno v maju v Londonu na Angleškem. Podpredsednika ZDA je prišel čakat na letališče ob povratku domov sam predsednik Jimmy Carter, ki ga je pohvalil, da je opravil “odlično nalogo”.
W. F. Mondale je dejal pred sedniku Carterju, da so ameriški odnosi z zavezniki na trdnih tleh. Predsedniku je prinesel s poti vrsto “osebnih poslanic" vodnikov držav, ki jih je obiskal. O tem ni maral govoriti z novinarji, ki so ga pričakali, ker da so to “občutljive” zadeve.
Predsedniku Carterju jc Mondale podrobno poročal o svoji poti in razgovorih na njej včeraj v Beli hiši. V 9 dneh je Mondale napravil 24,508 milj dolgo pot, tekom katere je ime1 bolj malo časa za počitek, zato mi je predsednik Carter po vrnitvi dejal: Moj ukaz sedaj je — pojdi domov in se spočij!
Vodniki držav, ki jih je obiskal Mondale, so vneti za sestanek na vrhu, pa bi ga radi o-naejili na razpravo o gospodarstvu, med tem ko se hoče Carter z njimi pogovoriti tudi o mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter o o-mejitvi širjenja jedrskega orožja.
———o-----»-
temm 1977 »ajmnlefli
CLEVELAND, O. — Narodna vremenska služba je objavila, da je bil letošnji januar naj-mrzlejši, odkar vodijo v našem mestu vremenske zapiske.
Skozi 31 dni ni toplomer dosegel 32 F — 0 C, prejšnji rekord 26 dni mraza pod lediščem je Cleveland doživel januarja 1945. Povprečna januarska temperatura je bila 11 F,' napram dosedanjemu rekordu 15 F v letu 1918.
V 18 dnevih letošnjega januarja je temperatura padla pod 0 F, med tem ko je v doslej naj mrzlejšem januarju toplomer kazal tako nizko leta 1885 le v devetih dneh. Najnižja temperatura —17 F je bila 17. januarja, najvišja 29 F pa 10., 24. in 25. januarja.
-..—o—
Moskva prijela Bonn
zaradi obiska Berlina
MOSKVA, ZSSR. - “Pravda”, glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze, je obdolžilo zahodnonemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Gen scherja kršitve četvernega sporazuma o Berlinn zaradi njegovih dveh uradnih obiskih v Zahodnem Berlinu tekom 10 dni Jevgenij Grigorijev trdi, da skuša Bonn zagotoviti svojo na Vzočnost v Zahodnem Berlinu, četudi Zahodni Berlin ni del Zahodne Nemčije.
cen, kot trdi vlada.
KAIRO, Egipt. — Vlada dol-za dva dni izgredov, demonstracij in nemirov v zvezi s povišanjem cen pretekli mesec, politično levico. Predsednik Narodne progresivne unije Khaled Mohieddin je izjavil, da njegova stranka, ki v1 glavnem predstavlja politično levico v Egiptu, nima s temi izgredi nobene zveze in še manj odgovornost za nje.
Vlada išče grešnega kozla in si je za to izbrala njegovo stranko, je dejal Mohieddin na tiskovni konferenci, prvi svoje vrste od leta 1953, ko so bile politične stranke v Egiptu prepovedane. Po njegovem je bila izgredov kriva vladna politika zadnjih par let.
Okoli 100 članov Narodne progresivne unije je bilo prijetih in obtoženih sodelovanja pri o-menjenih izgredih. Mohieddin je izjavil, da so prenekatere obtožbe lažnjive in neutemeljene.
Egipiski levičarji odklanjajo obtožbe krivde m »grede
NOVI GROBOVI
Mary Jajcinovic
j V Lorain Communiti bolnišnici je umrla v ponedeljek po [daljši bolezni 65 let stara Mary : Jajcinovic, roj. Doyle, vdova po Divši
(hira; kaisida!
m prlfcfjs župane
v lanskem maju umrlem možu Josephu, mati Josepha, Paula, Jamesa, Dona, Larryja in Tho-ni kriva za izgrede in ne- masa Jacina, Terese Trsinar, mire v zvezi s povišanjem Marie Balazy, Barbare Forcina
Vodnik politične levice v Egiptu je izjavil, da ta
predsednik iranco-
in Judith Cimperman, 16-kral stara mati, sestra Frances Clemens, Rite Morseili, Bernadette Bohrer, Thomasa, Chariesa in Raymonda ter pokojnih Margaret Ziek, Tsabell Plicka in Roberta. Pogreb bo jutri, v petek, ob 11.15 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue. v cerkev sv. Lovrenca ob 12., nato na Kalvarijo.
Janet Blumenthal Umrla je 45 let stara, v Clevelandu rojena Janet Blumenthal s 14318 Westropp Avenue, roj. Whapham, preje por. Ruane, žena Helmuta, mati Sharon Tes-terman. Linde, stara mati Laure, sestra Chariesa, Maurice in Normana. hčerka pokojnih Lloyda in Nore, roj. Dunlea Whapham, zaposlena do pred dvemi leti pri General Electric Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. J 52 St. v soboto ob 10.. ko bo opravil j
ske vlade Jacques Chirac, vodnik DeGaullove stranke, kam Udira za župana Pariza v stremljenju za, dosego politične dediščine De Ganila.
PARIZ, Fr. — Bivši predsednik vlade Jacques Chirac, ki se je razšel s predsednikom republike Valeryjem Giscardom, jc objavil svojo kandidaturo za župana mesta Pariza pri občinskih volitvah v letošnjem marcu.
Jacques Chirac je odločen o-krepiti gaulistično stranko in po možnosti na njenem čelu kandidirati za predsednika republike leta 1981. Če hoče uspeti proti Giscardu, Id po vsem sodeč nima namena zapustit: prostovoljno političnega pozori-šča, mora svoj položaj utrditi. Za t to se mu nudi priložnost prav v Parizu. Mesto ni imele nad 100 let izvoljenega župana, ker bi bil v slučaju, da bi pripa-padal nevladni stranki, lahko precejšnja težava za vlado.
IzraeS ne fie wporafeil sate v fužMšn Uhanenii
JERUZALEM. Izr. -- Obrambni minister Shimon Peres je izjavil, da Izrael ne bo nastopil z oboroženo silo v južnem Libanonu, kjer se je kakih 500 sirijskih vojakov približalo izraelski meji do 9 milj kljub izraelskemu svarilu.
Predsednik Giscard ima last-pogrebne molitve rev. E. Eich-jnega kandidata, ki bi naj vodil korn od Grace United Church j vse vladne sile proti kandidatu of Christ.	j združene levice. Chirac je s
Frances B. Cfroas	svojo objavo ka. Ldabu-e .spra-
Sinoči je umrla v Huron Rd. vil Giscarda v zadrego, bolnišnici 59 let stara Frances, Oba, Giscard in Chirac, se
TOVARNE OSTANEJO ZAPRTE DO APRILA?
Tovarne v 11 državah, ki so ustavile obrate in zaprle svoja vrata zaradi pomanjkanja goriva, utegnejo ostati zaprte do aprila. V takem slučaju ho ostalo urez dela okoli pol milijona ljudi, zaposlenih v teh tovarnah, od tega okoli 80,000 v avtomobilski industriji.	.
WASHINGTON, D.C. — Mra^ (bolnlsnic m drugih javnih usta-
je začel nekaj popuščati in t,..in0V bl	Potrebo P<
j...	,	. :uporabi rezei"vmh zalog plina ir
ui i upanje, a je naj ujse mi‘ delno omogočila dopolnitev teh mo. Vendar so rezerve narav-1,	...
ko so bile ze tako blizu izčrpa-
nega plina bile v preteklih tednih izrabljene v taki meri, dr je potrebno naj večje varčevanje, če naj zaloge zdržijo do konca zime. Zato je velika verjetnost, da bodo tovarne, ki ®o jih zaprli zaradi pomanjkanja naravnega plina, ostale zaprto do aprila, je dejal načelnik Zvezne energetske komisije Richard L. Dunham. Slično mnenje je izrazil elan omenjen^ komisije John H. Holloman v posebnem razgovoru z novinar-
nja.
Izreden mraz je povečal tud potrošnjo električne energijo Ta je tako porastla, da so ZDA morale iskati dodatek iz Kanade.
Predsednikov glavni gospodarski svetovalec Charles L. Schuitze je izračunal, da utegne potrošnike stati dodatni ogrev v letošnji zimi do 5 bilijonov dolarjev, podražitev hrane zaradi hudega mraza letošnji zimo
..	. pa tekom prve polovice leta 1977
ji. Oba sta mnenja, da je, po- do ? bilijonov dolarjev Tako bj
trebno najprej ustvariti neob-hodne rezerve in šele nato pregledati, kdaj bo mogoče ustavljene obrate zopet odpreti.
Dunham in Holloman pravita,
od sredstev, ki jih je zvezna vlada namenila za poživitev gospodarstva, komaj kaj ostalo. Premišljajo, če ne bo treba predvidene vsote primerno povečati.
Barbara Cimas, žena Michaela, mati Jerojma, Mrs Dennis (Phyllis) Sapatka, Daniela in Michaela. 9-krat stara mati, sestra Mrs. Matt Conway, Josepha, Mrs. Michael Tomburello, Leonarda, Mrs. John Arnold in pok. Ernesta. Pogreb bo v soboto iz Grdi-novega pogrebnega zavodi na Lake Shore Blvd. ob 9., v cerkev Kristusa Kralja ob 9.30, nato
Sirijske čete naj bi po tihem ha pokopališče Vernih duš.
sptorazumu ne hodile v Libanonu preko “rdeče črte” na jugu republike na področje vzdolž meje Izraela. Ko je oddelek sirijskih čet po vsem sodeč prešel to črto, je Izrael izjavil, da tega ne bo trpel. Pozval je Sirij-ce, naj se umaknejo nazaj proti severu.
Nekaj časa so položaj označe-
Gospodarstvo se popravlja
WASHINGTON, D.C. — Narodno gospodarstvo se oživlja in krepi, vodilni znaki v decembru so pokazali rast 1.6%, največ od julija 1975. Zagon naj bi bil torej močan, vprašanje je le, če ga ne bo hud mraz, ki smo ga
vali za “resen”,, izjava Peresa ponovno doživeli v preteklem pa je ozračje malo pomirila. mesecu, zadržal.
dobro zavedata moči levega bloka, ki ga sestavljajo socialisti in komunisti. Temu napovedujejo zmago pri občinskih volitvah letošnjo pomlad, za nje ugodno kažejo tudi povpraševanja ljudskega razpoloženja pri parlamentarnih volitvah prihodnje leto.
Valery Giscard ima svoj program in svoje načrte, ki bi naj pomagali sedanji vladi ohraniti večino pri državnih volitvah, Jacques Chirac pa svojega. Kandidatura za župana Pariza in morebitna izvolitev bi dala Chiracu močan položaj pri izvajanju njegovih političnih načrtov.
Predsednik Valery Gicard je
da so zaloge plina tako pora- Delavske	zahtevajo zlasti
bl.jene, da tudi toplejše vreme povečanje sredstev za ustvarja-in dosledno varčevanje pri ogre- nje novih' deiovnih mest. G. vanju stanovanj in nujnih jav-;Meany bi Iad v ta namen vsaj nih ustanov ne moreta poma-j jq bilijonov dolarjev, gati industriji v bližnji bodoč'-!	0______
nosti. V novembru je bilo v p JX1-L Dridelkov rezervi 1.73 trilijona kubičnih	aezemm priaeiKOV
čevljev naravnega plina, kar bi ponovno porastle naj po računih zadoščalo do WASHINGTON, D.C. — Pc konca zime 31. marca 1977. Iz- poročilih poljedelskega tajništva reden mraz^ je povzročil, da so so cene deželnih pridelkov v se zaloge piina že 15. januarja razdobju od 15. decembra 1975
do 15. januarja 1977 porastle za
Iz Clevelanda in okolice
l
skrčile na izpod en trilijon kubičnih čevljev, sedaj pa nemara celo na izpod 300 bilijonov kubičnih čevljev. Tekom letošnje zime je bilo porabljenih po en dan do 100 bilijonov kubičnih čevljev plina.
Rezerve naravnega plina se naberejo poleti, ko je poraba izpod produkcije, pozimi pa služijo za povečano porabo, kadar te redna produkcija ne krije. V
povprečno 1.5'(.
To je drugi zaporedni porast teh cen in napovedujejo, da bodo temu sledili v naslednjih mesecih novi. Precejšen vzrok temu porastu cen je mraz, ki je napravil hudo in obsežno škodo na sadju, zelenjavi in sočivju v Floridi in v drugih državah na jugu.
pozval Jacquesa Chiraca, naj letošnji zimi se je ponovno doga-svojo kandidaturo umakne, karljalo, da je bilo treba uporabiti pa je ta odklonil. Pri tem uživa j plinsko rezervo. Omejitev os-polno podporo Gaullistične , krbe s plinom na le skrajno nuj-stranke.	' ne potrebe pri ogrevu domov,
POMANJKANJE NARAVNEGA PEHA JE OILS MOGOČE PREDVIDETI
Vrrmenski prerok
Pretežno oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 32 F (0 C).
Ko nas stiska zima in nam manjka_ naravnega plina za gretje domov, šol, pisarn in tovarn, se sprašujemo, kakb je do tega prišlo, kako, da niso “odgovorni” tega pravočasno videli in preprečili.
Položaj je bil na splošno že davno znan in stisko so napovedovali že pred leti, če se ne bo nič ukrenilo. Tako so na primer že predsednika Johna F. Kennedyja nekateri svetovalci in tudi senatorji opozarjali, da je nujno potrebno izdelati obsežen program za večjo uporabo premoga, če hočemo našo deželo zavarovati pred pomanjkanjem virov energije. “Vsako leto, ko to odložimo, nas bo privedlo bližje katastrofi,” je tedaj svaril predsednika ZDA sen. Jennings Randolph iz West Virginie.
V 16 letih od tedaj je bilo le malo storjenega, še vedno krijemo 81% vseh potreb e-nergije z oljem in plinom, katerih domače zaloge bodo v nekaj desetletjih izčrpane, svetovne pa nemara nekaj
kasneje, če bomo olje in plin uporabljali v sedanjem obsegu.
Z oljem in plinom smo delali, kot da ju ne bo nikoli zmanjkalo. Naši avtomobili. — v Evropi so jih imenovali cestne ladje — so gasolin kar žrli, naša stanovanja so bila v pogledu toplote slabo izolirana, saj je bil plin poceni in bilo ga je dovolj,.. Vse to se nam sedaj maščuje, bili smo brezskrbni, ko nam že stvarno teče voda v grlo. Krizo bi bili doživeli že lani, da ni bila zima tako niila in kratka.
Naravni plin je bil do lani sorazmeno poceni še na temelju zakona o naravnem plinu iz leta 136; Bilo ga je dovolj in cene so ostale nizke. V dobi od leta 1950 do 1970 je bila pjraba naravnega plina početverjena, pospeševali so jo z obsežnim oglašanjem, ki je stalno opozarjalo na nizke stroške in na čistočo ogreva s plinom. Plinske družbe so govorile, kot da je plina toliko, da na kako njegovo pomanjkanje v dogledni bodoč-
nosti ni niti misliti. Vabile so tovarne in elektrarne, naj preurede svoje naprave na uporabo plina in jim ponujale celo jamstvo v oskrbi z njih za 20 let in ve.čN
Naravni plin, ki ga do druge svetovne vojne nismo v naši deželi uporabljali v večjem obsegu je osvojil v letih po njej eno celo tretjino e-nergetskega trga. Zadnji dve leti je bil na umiku in je lani predstavljal le 29% vseh u-porabljenih virov energije v naši deželi.
Iskanje in prodajanje naravnega plina je bil donosen posel, zato tudi uspešen. Vse do leta 1968 so znane zaloge plina kljub njegovi rastoči rabi stalno rastle. Nato se je začelo padanje z edino izjemo v letu 1970, ko so bila odkrita nova obsežna najahali-šča na Aljaski. Leta 1967 je bilo znanih zalog 293 milijonov kubičnih čevljev, leta 1975 pa le še 228 trilijonov. Slično padanje v odkrivanju novih nahajališč je bilo tudi
pri olju. ZDA so dotlej krile vse potrebe po olju iz lastnih domačih virov, sedaj uvozijo dva od vsakih pet porabljenih sodov.
Trdijo, dp je v zemlji še dosti plina, le njegovo iskanje je postalo dražje, ker so vsa najboljša in najbolj obetajoča področja že izkoriščana, oziroma odkrita. Prene-kateri lastniki plina tega ne marajo prodajati po sedanji ceni, čakajo na višjo, ki bo brez dvoma prišla. 2e pred leti so objavili sklenitev dogovora z Alžirijo za dobavo alžirskega naravnega plina ZDA, pa pogodbe še vedno niso začeli izvajati.
Ko zaloge naravnega plina in olja pohajajo, imamo v ZDA ogromna ležišča premoga. Sedaj znana so tolikšna, da bi zadoščala za vsaj 500 let, pa v tem oziru še dober del naše dežele ni preiskan. Bodočnost je torej v povečani rabi premoga in v razvoju novih virov energije, pretežno takih, ki se obnavljajo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj izglasoval zakon o polnomočjih predsedniku ZDA v zvezi s sedanjo krizo energije, predvsem naravnega plina. Predsednik je izglasovani predlog še sinoči podpisal v zakon.
WASHINGTON, D.C. — Govor predsednika Jimmyja Carterja iz knjižnice Bele hiše preko televizije in radia ameriškemu ljudstvu sinoči ob desetih je bil na splošno ugodno sprejet. Predsednik je govoril o krizi energije in napovedal do 20. aprila obsežen program za njeno rešitev tekom vrste let. Branil je svoj program za poži-
Narcdnostne oddaje se bore za obstoj—
Lastniki narodnostne radio postaje WXEN so vodnike oddaj obvestili, da bodo postajo spremenili in da bo narodnostnih oddaj z 12. februarjem konec. To nepričakovano obvestilo je rodilo močan odpor in pritisk pa postajo, ki je last Booth American Co. iz Detroita, da ohrani narodnostne programe. Na sestanku vodnikov narodnostnih postaj z zastopnikom lastnika radijske postaje WXEN pretekli torek, ki mu je predsedoval župan R. J. Perk, je zastopnik lastnika obljubil, da bodo sedanji spored ohranili do srede marca. Ni izključeno, da se bodo lastniki postaje pod pritiskom javnosti v Clevelandu premislili in ohranili sedanji program postaje. Ta je dobila dovoljenje kot narodnostna postaja in bi bila torej sprememba programa v nasprotju z njenim prvotnim namenom. Podprite napor za ohranitev narodnostnih oddaj s pismi ali brzojavkami na naslov Mr. John Booth, president, Booth Broadcasting Co., 2300 Buhl Building, Detroit, Mich. 48226, tel. 1-313-965-3360. V Clevelandu kličite tel. 241-7555 in zahtevajte Mr. Sten-backa!
Najden plet—
Na “Pristavski noči” v soboto, 22. januarja tl. je bil najden bel plet v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Katera ga pogreša, naj pokliče pokliče 946-3875.
Nov odbor—
Glasbena matica ima za leto 1977 sledeči odbor: pevovodja Vladimir Malečkar, predsednica June Price, 1. podpredsednica Marie Shaver, 2. podpredsednica Marie Skorich, blagajničarka Carolyn Sudan, tajnica Catherine Hopkins. Pevske vaje so vsako sredo zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Avenue.
Odbor za 1977—
Slovenski narodni dom 5050 Stanley Ave., Maple Heights ima za leto 1977 sledeči odbor, predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinšek, blagajnik Joseph Stavec, zapisnikarica Ann Ra-nik; nadzorniki: Frank Urbančič, Al Glavič in Anton Kaplan; gospodarji:	Al Glavič, Millie
Lipnos, Anton Kaplan in Al Lip-nos; ostali odborniki:	Anton
Perušek, Antonia Stokar, Louis Ferfolia, Anton Stimetz, Louis Kastelic in Robert Hočevar. Seje so vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Kristine za-dušnica za pokojnega Franka Godlarja ob 23. obletnici njegove smrti.
vitev gospodarstva, napovedal obsežnejšo davčno reformo, | Smrt v domovini reformo javne uprave in so-j Anna Jesenko, 3567 W. 61 bt., cialnega skrbstva. Obljubil je1 je prejela iz Žiri žalostno spo-ohraniti Ameriko vojaško [ ročilo, da je tam umrla njena močno, da bo sposobna vara-j svakinja Marija Žakelj, podo-vati svoje in svojih zavezni-mače Fricovka, stara 85 let. kov koristi.	j	^	v
KAIRO, Egipt. — Sem je prišel V Italiji obtožena bivša preko Ženeve v Švici glavni obrambna ministra tajnik ZDA Kurt Waldheim, Rnyj, It. — Dva bivša obramb-ki bo obiskal tudi Izrael, Siri- na ministra sta bila od parla-jo, Jordanijo, Libanon in mentame komisije obtožena Savdsko Arabijo. Smoter nje- sprejemanja podkupnine v zvezi govega potovanja je pripra- z nakupom letal od Lockheed viti poganjanja za rešitev Air Craft Corp. Bivši predsed-arabsko-izraelskega spora in nik vlade Mariano Rumor je ob-s tem pomiritev Srednjega tožbi komaj ušel, ko predlog za vzhoda.	to v komisiji ni dobil večine.
i1'JŠ v./ ;«■* / w
fiajuuujfcAxa. imxK :s


8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Uhio 4410F. National and International Circulation
Fubbshed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
!(>28.0O na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per- year; $14.00 tor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 18 Thursday, Feb. 3, 1977
Alternativa “Tretjega sveta”
I.
Državniki in drugi vodje večbarvnega mozaika držav, ki mu dandanes pravijo “Tretji svet“, tako vztrajno p* navijajo gesla o “krivični” delitvi zemeljskega bogastva, da jim mnogo površno mislečih ljudi na splošno verjame. Ti nekritični ljudje si tudi belijo glave, da je treba za te države nekaj napraviti, vsaj teoretično, da bi ne jim te ‘krivice” popravile.
Zahteve nekaterih vodilnih državnikov “Tretjega sveta , tako v Latinski Ameriki kakor v Afriki in Aziji, da je namreč treba bogastvo Zahodnega sveta čim prej razdeliti, jemljejo na znanje in se z njihovimi idejami bavijo celo nekatere zahodno-evropske vlade. Dogaja se tudi, da si mnogi zahodno-evropski in drugi levičarski, predvsem marksistični “misleci” prisvajajo “stvar Tretjega sveta” za svoj življenjski konjiček.
Kes je, da je velika materialna in duhovna revščina ‘Tretjega sveta“ eden najresnejših problemov, s katerimi se morajo danes ubadati državniki razvitih držav in resni družboslovci kjer koli. Kdor si pred tem dejstvom zapira oči ali gleda na problem le površno ali celo neprizadeto, spada, lahko rečemo, med sokrivce smrti od lakote milijonov človeških bitij.
Toda priznati pa je spet treba, da revščina milijonov “Tretjega sveta” ni direktna posledica “krivic” o od st ani držtav Zahodnega sveta, ki da so svojo moč iz rahljale samo za svoje bogatenje in tako povzročile, da je “Tretji svet’’ ostal in kakor nekateri trdijo, postal za trajno obubožan.
V končni analizi teg težkega problema pridemo do prav zanimivih zaključkov. Dežele “Tretjega sveta' dolgujejo svoje materialno bogastvo, kolikor ga pač imajo, skoraj po vsem Zahodu. Tudi njihova prihodnost je skoraj povsem odvisna od bodočega dinamizma in iznajdljivosti Zahoda. Če bi npr. v tem trenutku velika katastrofa, recimo jedrna vojna, uničila razviti Zahod, bi taka katastrofa pomenila katastrofo tudi za držav- “Tretjega sveta”. Neizprosno bi bile obsojene na še nadaljna dolga stoletja zaostalosti.
Zahodu sovražni demagogi “Tretjega sveta” pripisujejo uspehe Zahoda “kraji”-surovin iz Afrike ah Latinske Amerike v ZDA in v bivše evropske kolonialne sile. Isti demagogi si na drugi strani želijo, da bi njihovo države osovraženi Zahod posnemale. Takšnega demagoškega mišljenja je bil npr. naravnost obsedene prežet čilski marksist Allende, ko je po podržavljen ju bakrenih rudnikov, ki so jih odprle in izkopavale sever no-arneriške družbe, od teh zahteval še odškodnine zaradi “dolgoletnega krivičnega izkoriščanja” teh rud nikov.
v podobne demagogije se danes spreminjajo tudi šejki nekaterih arabskih petrolejskih držav, ki brez sleherne koristi za svoja ljudstva breobzirno, kakor h neke škodoželjnosti do Zahodnega sveta, dvigajo cent petroleju.
Te vrste demagogi namenoma nočejo razumeti in priznati, da so taksne surovine, kakor sta npr. baker in petrplej, vredne le v toliko, v kolikor so vredne za razviti Zahod, če baker in petrolej, da omenimo le dve od nlnogih takih surovin, ne bi zaradi iznajdljivosti Zahoda postala uporabna za vsakdanje potrebe industri je, bi ostala brez vrednosti, kakor sta bila preč: indu stnalizacijo Zahoda, ko so arabski pastirji preklinjal črne Ot.i,roit?jske ndakužc na področjih, kjer hi raje imeli vodo *ai svojo žejno drobnico.
Na dolgo roko bo bogastvo surovin, s katerim razpolagajo države “Tretjega sveta”, resnično koristilo njim samo in š .le takrat, ko so'bodo dokopale do “surovine’. ki edino dejansko neka j velja: organizirana razumna iznajdljivost. V tern /je ključ ekonomskega uspeha in napredka. Edina pomembna razlika med Zahodom in “Tretjim svetom” je ta. da je Zahod ta ključ že dolgo tega našel in ga ohranil, “Tretji svet” s; ga pa 'e dp danes ni prisvojil.
U bi mn-, preselili sto milijonov Nemcev ali Japoncev v Bangladeš, sto milijonov Bangladešanov v Nemčijo, ali na Japonsko, bi preseljeni Nemci ali Japoncu brez dvoma v kratkih ’etih spremenili Bangladeš v eno najbolj razvitih držav, sto milijonov Bangladešanov tako v N> meij- kajcor na Japonskem bi ha spet umiralo od lakote, če ne bi pravočasno dobivali oomoči od zn-!
SESEDA IZ NAROuA

seas®!®®

/Z NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Draga Ameriška Domovina. Pošiljam enoletno naročnino in darilo za tiskovni sklad. Časopis prejemamo redno z malimi izjemami m smo z vsemi poročili zelo zadovoljni.
Želimo Vam mnogo uspeha tudi v bodoče in pošiljamo vsem prav lep slovenski pozdrav Bog Vas živi!
Anton Strmšek
•
Cicero, 111. — Cenjeno uredništvo! Priložen ček je za enoletno naročnino, presežek pa za tiskovni sklad.
^ Delim z drugimi skrb za o-hranitev slovenskega tiska v svobodnem svetu, predvsem, da bi Ameriška Domoyina še nadalje obstojala kot vodilni slovenski dnevnik.
Želim Vam čim več uspeha in nove sreče v novem letu 1977! zabvalj ujeva za Vašo požrtvo-
dar. Je sicer skromen, a dan iz dobre volje.
Želimo Vam veliko lepih u-spehov v novem letu in obilje božjega blagoslova ter mnogo zvestih naročnikov!
V imenu društva št. 196 SKJ Vas naj lepše pozdravlja
Anne Tushar, tajnica *
Montreal, Que. — Dragi prijatelji! Sele sedaj sva prejela Vaše obvestilo. Pri nas je velik nered na pošti, zato vse tako pozno dobimo, tudi časopis.
Toda, kadar ga prejmeva, ga z velikim veseljem prečitava. Prinaša nama košček naše ljubljene stare domovine, na katero zelo rada misliva. Sva že v pokoju, žena je stara 66 let, jaz pa 69. Čez štiri leta bova praznovala zlato poroko, če Bog da.
Jaz tukaj zelo agitiram z'a A-meri.ško Domovino, pa imam bolj malo sreče. Tako rad bi več storil za Vas, pa ne morem. Iz srca pa se Vam oba z ženo
Vaš
Ivan J. Drčar
valnost ter Vam želiva vso srečo v novem letu ter Vam kličeva: na mnoga uspešna leta! Vaša zvesta naročnika iz
Pueblo, Colo. — Spoštovana	,	#
Ameriška Domovina! Prilagam ^ontrea a v Kanadi
denarno nakaznico za enoletno naročnino in prispevek v pomoč 'listu.
j Upam, da ne bo utihnila ta j naša dobra, iskrena prijateljica, !ki nas tako zvesto obiskuje in j seznanja s svetovnimi in domačimi dogodki.
Dal Bog,' da bi jo bogatejš’ rojaki bolje podprli in ji pomagali do nadaljnega, zdravega življenja.
Bog živi vse, ki se tako nesebično trudite z Ameriško Domovino, posebno še novi odbor za njegovo hvalevredno prizadevanje!
S prijateljskimi pozdravi Vaš dolgoletni naročnik
Jože Škrjanc
*
Richmond Heights, O. — Spoštovani! S priloženim čekom
Franc in Marija Kramberger
*
Aneco, Florida. — Cenjeno uredništvo! Priložena denarna nakaznica je za podaljšanje naročnine, ostanek pa v pomoč listu, kateremu želiva, da bi še dolgo izhajal.
Najlepša hvala, da ga nama pošiljata sem v Florido. Tudi tukaj k‘o včasih dnevi hladni. Tokrat se drživa le bolj v sobi ir se kratkočasiva ob branju Ameriške Domovine.
Prisrčne pozdrave uredništvu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno u-pokojencem n e w b urškega o-krožja.
In na veselo svidenje!
Louis in Tonka Kastelic
Chicago, 111. — Spoštovano ur
obnavljam naročnino za eno le- redništvo, Tudi ja, želim j.
t0.!,M3 agam dar “ POm°Č in .skočiti na pomoč Ameriški Domovini. Priložen je ček za obnovo naročnine in darilo za list.
podporo.
Z Ameriško Domovino smo
zelo zadovoljni. Uredništvu in , z Ameriško Domovino sm0 upravi želimo mnogo uspeha'zelo zadovoljni; a žalostnii kfn.
ori naporu obraniti nam ta slo-
venski list.
Z najlepšimi pozdravi!
Viktor Kmetich z družino
ne prihaja redno. Ko bi Vi ve-
deli, kako težko jo pričakujemo. Vemo. da to ni Vaša krivda in zato nam je lažje potrpeti. Upam, da bo Vaša kampanja *	iza obstanek lista dobro uspela,
Geneva, O. — Spoštovani pri | da bi dobiij mnogo dobrosrčnih Ameriški Domovini! Da ne bo- m plemenitih podpornikov, kaste imeli nepotrebnih stroškov te rim je pri srcu slovenska ti-obvestilom, Vam že sedaj po- skana beseda.
Vas naj lepše pozdravlja
Joseph Virant
-iljava ček za nadaljno naročnino.
Prilagava darilo za Ameriško Domovino v znesku $40 v spo j Euclid, O. - Spoštovani! Prilo-niin blagopokojnega k rancet'V ženo pošiljam ček za naročnino Gregorina, kateremu želiva več- (Ameriške Domovine, katero rani mir in pokoj!	jda hej-em. Želela bi le malo več
Upava in prosiva Boga, da bi lokalnih novic.
Ameriška Domovina dočakala j Vas lepo pozdravljam!
100-letnico svojega obstoja. Res bi bila nepopravljiva škoda in nedzmerna izguba, če bi prenehali izdajati list. Najbplj bi to zgubo občutili mi starejši, ker nam list prinaša mnogo zanimi-vega branja, razvedrila, občutek domačnosti in povezanosti s tovenskimi ljudmi.
Vsi se moramo podati na delo za pridobivanjem naročnikov, za sončno in srečno bodočnost Ameriške Domovine!
Prisrčne pozdrave uredništvu, upravi, sodelavcem, naročnikom in prijateljem lista!
Frank in Paula Pustotnik *
Gilbert, Minn. Dragi urednik! Na prvi seji v letu 1977 je odbor našega Blessed Virgin ol Help Society št. 196 KSKJ sklenil darovati $10 v pomoč Ameriški Domovini.
Razumemo Vaše težave in ker
Katarina Humar
Cleveland, O. — Spoštovani! Poslužujem se prilike in poziva v listu ter pošiljam enoletno naročnino.
Želim Vam veselo, zdpavo in uspešno novo leto in lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini!
Josipina Zupančič
*
Cleveland, O. — Spoštovani urednik! Priloženo pošiljam nemirno nakaznico za enoletno podaljšanje naročnine in dar za tiskovni sklad.
Želim Vam mnogo uspeha v bodoče, da bi naša priljubljena Ameriška Domovina prihajala naše slovenske domove še mnogo, mnogo let!
Z lepimi pozdravi vsem!
Pauline Laurence
Mimogrede iz Milwaukeeje
MILWAUKEE, Wis. — Pra vijo, da zdravje prihaja po nitki, bolezen pa kar po vrvi. Pra • vijo tudi, da na svetu človeku grozi čez tisoč raznih bolezni. Odvisno je torej od samega človeka, kako se zna ogibati bolezenskih groženj. Veliko je ljudi na svetu, ki jim zdravje služi prav dobro. Ti srečni zemljani si želijo bogastva, slave in veselega življenja. Tisti, ki so nesrečno podvrženi raznim boleznim, trpljenju in samoti, pr si želijo samo eno: zdravje!
m
V	mojem življenju, ki se hitro bliža 75. letu, sem se kot vesel Ljubljančan, drugorazredni športnik in telovadec ter prvorazredni plesalec in “krokar” kar dobro izogibal bolezenskim zankam. V najlepših mladih letih, ko vsakdo želi biti junak, ali pa vsaj pesnik, sem bil večkrat smrtno bolan radi nesrečne ali neuslišane ljubezni. Saj so celo naši očanci, ko so modrovali, pod lipami, dejali — ‘za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni”. Pa sem pozneje spoznal, da so za ljubezen tudi zdravila; zdravilo je, če dekle vrača ljubezen. Nekoč sem bil zelo korajžen, tako korajžen, da sem pri telovadbi padel z droga in si zlomil desno roko. V bolnišnici so mi roko prav dobro “nategnili” in povili v mavec. Cez par tednov sem zopet lahko telovadil.
•
V	letih doraščajočega življenja se nas je, oziroma se me jf lotevala takozvana g o s p o s ke bolezen, vročina, 'prehlad ir angina. To gosposko bolezer smo uničili s kuhanim vinom katero je povzročilo v postelji močno potenje. Drugi ali tretji dan si bil ozdravljen. Včasih smo bili bolni po prepiti noči ir to bolezen smo imenovali “maček”. Včasih smo rekli pijanemu človeku pijanec, danes rečemo alkoholik. Včasih smo pijance imeli za izgubljence, danes pa so bolniki. Včasih smo rekli gostilničarju — gostilničar. Danes ni več gostilničar ali “tavernkiper”, ampak “upravnik” gostilne.
•
Med drugo svetovno vojno, ke sem bil interniran v italijanskem taborišču, se me je prijela italijanska gosposka bolezen “garje”. Ke je bilo takrat težko priti do zdravnika, sem se ponoči, da bi utešil srbečico, mazal z limoninim sokom, kar je povzročilo hude bolečine. Končno me je taboriščni zdravnik poslal v Pescarsko bolnišnico za nalezljive bolezni. Po par lednih mazanja in kopanja v neki rumeni vodi sem odpravil garje' in se vrnil v taborišče. V tem času, ko so se morali fašisti in nacisti umikati zavezniškim silam, so v taborišču za-branili prejemanje denarja in paketov. Nastopila je strašna bolezen — lakota, ki se je vlekla čez leto dni. K sreči smo se izmuznili tudi tej bolezni. O lakoti vem samo to, da kdpr ni bil še lačen in izstradan, ne ve, kaj je lakota!
*
Tudi v Ameriki sem se še kar dobro izogibal in varoval rabam raznih bolezni. Ker rad dobro jem, ker sem prijatelj dobre kapljice in ker sem prem e kadil in se rad kregal, sem leta 1959 dobil želodčni čir. Dr. J Fine mi je predpisal dieto in za-branil kajenje-in pitje alkohola Ubogal sem ga in po enem leto. sem bil zopet zdrav kot riba. Seveda sem začel zopet piti in kaditi. Par let je minilo, ko sem zopet začutil bolečine v želodcu. To je bilo vzrok, da sem pred osmimi leti nehal kadili. Leta 1972 sem se zopet zaletel ■ ob bolezenski varnostni jaas in 1 se moral podvreči sitni opera ciji hemoroidov. Potem sem bi)
Lemontske drobtinice
1. Prve frančiškanske šole.
Sv. Frančišek je nasprotoval študiju svojih redovnikov, ker se je bal,-da bi radi študiran j a zanemarjali molitev in dolžnosti. Ni bil nasproten učenju kot takem, saj je zelo spoštoval teo loge. Sv. Antona je imenoval svojega škofa. Bal se je, da bi radi učenosti trpela ponižnost, preprostost in uboštvo. V red so stopali duhovniki, juristi in drugi izobraženci. Nastali sta dve stranki. Napredni so 'hoteli, da ustanove šole. Zvesti prvi Frančiškovi učenci so želeli, naj vse ostane pri starem. Liberalci so dejali, ako hočejo manjši pridigati in vršiti svoj apostolat, morajo vendar študirati. Dominikanci imajo že na stotine šol in dosegajo sijajne uspehe pri spreobračanju heretikov. Pa so kljub študiju tudi dobri redovniki, znamenje, da znanje teologije in svetost spadata skupaj. Zagovornike šol je podpri tudi Hugolin, ki je postal kma lu potem papež Gregorij IX Ker je bil Frančiškov prijatelj se mu je posrečilo pregovorit ga, naj ne ovira napredka. Rad študija red ne bo trpel škode \ duhovnem življenju. Nazadnjr se je le vdal, da naj bratje zo oet zasedejo samostan v Bologni, ki so ga morali na njegov u-kaz zapustiti in naj tam ustanove šolo. Za prvega predavatelja je Frančišek postavil sv, Antona Padovana 1. 1223! Zgledu Bologne so takoj sledile vse druge province. Po preteku 20 let so frančiškani predavali na Javnih univerzah kot v Oxfor-du, Parizu, Cologni in drugod. Nič niso zaostajali za dominikanci. Postali so njih tekmeci. Knjige frančiškanskih genijev so tiskali več stoletij. Sv. Anton ie bil 1. 1946 proglašen za doktorja sv. Cerkve. Alexander of Hales je bil tako učen v teologiji, da mu v debati ni mogel noben nasprotnik do živega. Sv. Bonaventura, serafinski doktor, je bil Tomažev prijatelj. Bonaventura — srce; Tomaž - -oamet! Robert Bacon, občudovani doktor! Ockham nepremagljivi doktor; blaženi Duns Scotus, slavni Akvinčev tekmec, zasluži, da se ga vsi ljubitelji Brezmadežne z ljubeznijo spominjajo. Dosegel je s svo- * v
prepovedovala f r a n č iškanom pridigati o dogmah in razlagati s prižnic Sv. pismo.
2. Sv. Frančišek dobi
Kristusove rane.
L. 1223 se je Frančišek zadnjič udeležil občnega zbora. Ne kaj tednov pozneje se je odpravil na dolgo pot 100 milj daleč od Assisija. Hotel je preživeti post v čast sv. Mihaelu na La Verna gori. Grof Orlando Chi-usi je bil njen lastnik. Na vrhu gore so bile votline, kar priprav ne za puščavnike. Grof je poslal delavce, da so postavili nekaj bornih koč, ker je vedel, kako Frančišek ljubi samoto. Povabil je Frančiška in brate, naj prežive kolikor časa hočejo, na gori. Daleč proč od svetnega hrupa, gorska samota, krasen razgled — košček Frančiškovegaa raja na zemlji!
Leo, Angelo, Rufino, Illumi-nato in Maseo so bili Frančiškovi spremljevalci. Maseo je moral prevzeti vlogo gvardija-aa, Leo, duhovnik, jim je maševal v Assisiju in potem tudi aa La Verni. Dva dni so že ho-j lili in Frančišek, ki je bil zra-/en še bolan, ni mogel več stati aa nogah.
Najeli so osla, da je Franči šek jezdil. Po trudapolnem po’ tovanju so dosegli svoj cilj'| Grof Orlando jih je založil z žl vežem in naročil, naj pridejo na grad, ako bi jim kaj manjkalo) Po njegovem odhodu jim j Frančišek prepovedal česa pro' siti. Prišli so se postit... Brat' je so šli v svoje koče. Frančiše jim je bil prej prepovedal, dal ga ne sme nobeden motiti ' njegovi samoti. Samo brat Le« sme priti ponoči, da bosta skU' paj molila brevir. A še on mora prej se od daleč nazna niti. Ni hotel, da bi ga kdo gl« dal v zamaknjenju. Včasih g‘ je pa le brat Leo zasačil v ek? tazi. Nekoč ga je videl, da je vi soko v zraku plaval, nad vrhoV smrek.
4. sept., na praznik povišanj križa, je eno uro pred sončnh vzhodom La Verna zažarela nebeškem siju. Ljudje v okoli« so mislili, da gora gori. Drug ki so se zbudili, so mislili, da j že dan in so vstali in se čudil Vedeli pa so, da je Frančiše na gori in da se nekaj nadni
jimi dokazi o Brezmadežnem spočetju, da je papež proglasil ravnega dogaja, to versko resnico.	|' v.v . .
L. 1230 je papež Gregorij IX. • ,	J« ™>W P«* ««
uradno preklica! doloibo. ki je QUPl“°- P^.sljeval „ trpi)
' ;n.je Jezusovo. V svetlobi je zf
gledal, da leti iz nebes serafi' pazoval, če sem popil kozarec tako je mislil. Imel je šest p' več, kot bi smel, da mi otežuje j rutnic. Z dvema je letel, z dv1
dihanje. Dr. Fine me je poslal na “rentgen”, kateri je pokazal, da sem imel pod prsnim košom
ma si je pokrival obraz in dvema je bilo zakrito telo, je bilo pribito na križ. Svetni
malo temno liso. Zdravnik mo j je spoznal zdaj Križanega.
je poslal za Božič, v bolnišnico na pregled. V 12 dneh so me pregledali, prebadali in pregnetli tako, kot se spodobi. K sreči niso še našli raka, toda vseeno moram jemati 'zelo drago medicino.
Tako sem v svojih 70 letih moral prvikrat praznovati Silvestrovo in prihod novega leta
v bolnišnici. Pred desetimi leti bi bilo, vsaj mislim, to nemogo če. Silvestrovo in slovo od starega leta smo v bolniški sobi kljub temu praznovali s sobol-nikem. Žena Frances je prinesla steklenico šampanjca, in sla-
Njegovih ran na rokah, nogi m na desni strani so švigni žarki, ki so zadeli Frančiško' roke, nqge in desno stran p' Križani se je zazrl v Frančišk« obraz in božji trubadur .je zač til strašne bolečine ran, ki krvavele. Kristus je izgifl Frančišek ugiba:	naj ii po'
bratom? Ran ne bo mogel sk' ti pred njimi. Si lahko mislili kako so bili presenečeni in V seli, da ga je Jezns tako odlit« val. Rane so ga tako bolele, ni. mogel hpditi. Bratje so morali podpirati. Roke je dri v rokavih, da ljudje ne hi
nih rib in smo se luštno žaba- deli ran. Nikoli se niso zacC vali in nasmejali. Opolnoči, ob le. Dve leti. do smrti jih je fl
prihodu novega leta sem iz bol nišnice po telefonski žici sporočil ženi najboljše novoletne želje. Za pravoslavni Božič me je dr. Fine poslal domov. Rekel mi je, da k sreči niso v mojem starem teiesu našli še nič smrt no nevarnih znakov. Predpisal mi je zelo draga zdravila, ki jih moram jemati več mesecev.
Iskrena hvala ženi Frances za vse in lepa hvala vsem, ki so mi poslali kartice in lepa darilca. Upravi in bralcem AD želim čvrstega zdravja in vse dobro "
I /•»j i »	▼»•'it '1 ■t ! i f

sil in trpel kot Kristus na k1 žu. Vzel jih je s seboj v gr« Papež Aleksander IV. jih je s« videi in Cerkev jih jc priz.ii« kot avtentične. V 17. stoletja papež Pavel V. določil, naj 17. sept. praznik ran sv. FraF ška. Take časti ni bil dele: še noben drug svetnik. L-je ta praznik izginil iz koledarja vesoljne Cerkve, a frančiškani ga še vedno obhajajo.
La Verno je zapustil 30. sept 1224 z Leom. Drugi so ostaii tam.
i
Rev. Jože Godina:
Izven Ogrske ni življenja
(Extra Hungariam non est vita, et si est, non est ita.) Potopis z obiska na Ogrskem.
15 A D A C S O N Y (Badačonj)
Po drevoredu (topoli) nam je bil Badacsony spet bliže. Na dvigajočem pobočju ni videti nobene vasi. Vse je s trto zasajeno. Bele redke stavbe v gorici smo krstili za vinske kleti in čarde. Po opatovem pripovedovanju in balatonski turistični literaturi so pri teh zidanicah stiskalnice za grozdje, sode z vinom pa spravljajo ponekod v rove, skopane v hrib. Pravijo, da “rjavi menihi” v takih kleteh dolga leta ohranjajo svoj prijeten okus in vinsko moč.
Frank na zadnjem sedežu je postajal med razgovorom o “rjavem menihu” nekam živahen: “Ampak tega ‘meniha’ pa moramo poskusiti,” je napravil resno opazko.
“Seveda. In tudi s seboj vzamemo kakšno steklenico,” sem mu hotel pritrditi.
“Ne kakšno, toliko kolikor se sme nesti čez mejo,” je nadaljeval Frank.
“Kaj bomo po celi Ogrski vozili steklenice, saj jih lahko kupimo v Budimpešti ali še kje bliže pred mejo,” je modro pripom-
Poslopje v starem ogrskem slogu: trije nizki močni stebri, med seboj povezani s tremi oboki, kakor v kakem starodavnem samostanu križni’hodniki. Dorothy in Frank se ne moreta odtrgati od očarljivega razgledovanja. Sam stopim v stavbo, da vidim, kam pridemo . . . štirje cigani so pripravljali svoja glasbila, čedni fantje, čez bele srajce modri suknjiči brez rokavov, obrobljeni z madžarski motivi, ne zapeti, na eni strani gosta vrsta kovinastih krogljic, gumbov, vsi cigansko črnolasi, “primaš” (vodja in dirigent) za pol glave višji od ostalih, prisodil bi mu petintrideset let. Gostinska soba ni prepolna. Simpatična meščanska družba, mlade in srednje starosti. Večinoma dolge mize, pravokotno na steno z okni z razgledom na jezero. Ena je še povsem prazna. Pokličem Dorothy in Franka.
“Mislim, da smo našli kar smo iskali, prijetno “čardo” s cigansko glasbo!”
Zasedli smo prazno mizo ob
nila Dorothy ne da bi količkaj oknu. Med prvimi vprašanji je hotela zmanjšati število stekle- bilo, kaj bomo pili. nic. “Izredna vina se dobe v j “Szurke barat,” je imel Frank vseh mestih v vinarnah.” j pripravljen odgovor. Najprej Dospeli smo tik pod hrib in samo pol litra, da bomo pokusili nato čisto k jezeru do badocso- in videli, če bo tudi za nas tako nyskega pristanišča. Poleg po- imeniten, kakor pravijo. Takoj
ca (46%) vseh v Sloveniji sklenjenih zakonov je bilo v zadnjem času mešanih.
Migracija delavcev j med Slovenkami" in moškimi Mnogi delavci iz drugih jugo- drugih republik. Skoraj polovi slovanskih republik prihajajo na delo v Slovenijo, iz Slovenije pa ljudje odhajajo na delo v Nemčijo, Avstrijo in druge zahodnoevropske države. France Popit, predsednik CK ZK, je novinarjem dejal, da je to “nor malen pojav, saj si ljudje prizadevajo za višji standard”. Ker
Reja krav draga
Iz Žalca poročajo, da so rejci krav lansko poslovno leto ■ zaključili z izgubami zaradi ne
.......	. . , . urejenih razmer v mlečni pro-
3® v Sloveniji vib j! življenjski izvocjnji. Neusklajene odkupne standard ko v drugih republi- cene ne krijeio visokih stro_ kah v zahodnoevropskih pa škov reje. To velja za rejce v
spet višji kot v Sloveniji, je ta druibenem sektorju kot tudi za proces migracije delavcev po- kmete vsem lahko razumljiv.
Ob svežem grobu Karla Mauserja
Euclid, Ohio — Vrnil sem se PoZahvalnem dnevu smo dobili od pogrebne ali vstajenske sv. snega približno toliko, kot ga maše za umrlega pisatelja Karla imamo sedaj. Ne vem, kdo je Mauserja. Obsežna cerkev sv. Mauserjevim pomagal, da so se Vida je bila napolnjena, soma- iz La Salle, 111., preselili v Cle-ševalo je petnajst duhovnikov, veland. V spominu pa mi je osta-Moje besede naj bodo izraz hva- lo, kakšen križev pot je Mau-ležnosti do pokojnega. Mislim, serjeva družina v tistem snež-ravno v tem času, ko to pišem, nem metežu in mrazu morala na pokopališču Vernih duš po- prestati. Ne spominjam se, kdo lagajo njegovo truplo v zemljo je bil to opisal v Ameriški Do-kot pšenično zrno, da za vstaj en- mo vini: ali pisatelj Ivan Jantez, ski dan zbrsti v zlat klas za ali urednik Jaka Debevec. Zdi
se mi pa, da od takrat pa do sedaj (1977) nismo imeli takih
Plaz zasul cesto
na katerih imajo 6749 krav, s _ ^	, r,-,	.	povprečno mlečnostjo 4688 li-
Cesto met1 Zidanim mostom trov na kravo, kar sodi med naj • Hrastnikom je 14 januarja boljše dosežkc celo v najboIj
t,L zasul velik zemeljski plaz. razvil ih živinorejskih državah. Skale m kamenje s strmine so odkupne cene mleka so v Slo-zgrmde na cesto v neposredni veniil 10 jaml!irja , , zvišali blizm. zelezmske postaje Z,da- in rejci sedaj jo da bodo m most. Tako silno je zabobne- vsaj zaiasno j la{evali iz iz_ lo m se streslo da so prebivalci b in da bo ta[a wj, krov mislih, da je potres. Sreča v ne- donosna, sreči je bila, da je bila cesta v
božje žitnice.
Njegov, resnice, pravice in le
pote hrepeneči duh se je v petek zimskih dni. lak, kot je bil tvoj zvečer, 21. januarja 1977, spro- prihod v Cleveland, v takšnem stil zemske teže in se združil z snežnem in mrzlem vremenu je Njim, ki zagotavlja neumrlji- bil tudi tvoj odhod od nas. Po-V Sloveniji je sedem Ivost. “Kdor v me veruje, bo ži- grešali te bomo vsi, ki smo te večjih družbenih mlečnih farm., vel, tudi če umrje, in kdor koli spoštovali in radi imeli.
živi in v me veruje, vekomaj ne j A še in še bomo po tvoji dedi-bo umrl. “Zdi se mi, da se je v ščini, ki si jo nam v knjigah tem duhu izražalo delo in ži- zapustil, obnavljali v duhu stik
vljenje pokojnega.
Težko se je vživeti v zavest,
s teboj. V vseh tvojih dejanjih si bil glasnik, da je prava vred-
V Sloveniji so umrli
molja je običajna pristaniška stavba, vse drugo so pa kakor solidne barake, najbrže za tvorno postajališče železniške proge, kjer nakladajo sode, ki jih čez noč morajo hraniti na varnem. Od proge in ceste, ki tečeta tu po senci visokih dreves, proti pomolju, je komaj kaj ljudi. Med progo oziroma cesto in hribom je nekaj skoraj ravnega prostora. Tu naj bi bilo naselje “Badacsony.” Nekaj manjših hiš, več lepih stojnic, en dokaj velik in čeden hotel, ljudi kot mravel —kakor na kakem velikem ameriškem cerkvenem bazarju, zelo živahno, toda brez vsakega vpitja. Odrasli so zelo s svojimi otroci, ki se živahno zabavajo •z balončki ali žulijo kake sladkarije, nekateri nosijo posebne klobučke, ki se dobe na stojnicah. Na stojnicah je tudi mnogo raznega sadja in mehkih pijač. Dobil smo utis, da so tu večinoma m a d ž arski obiskovalci. Nemških ali celo angleško govorečih gostov nismo zasledili. Tudi avtomobilov je komaj kaj in še to samo z ogrsko tablo.
Garde nismo nikjer opazili. Mi pa prav to hočemo najti, ne samo radi “rjavega meniha,” ampak tudi radi kosila. Videli smo pa hribovsko pot ven iz tega mravljišča v gorice in navzgor, tudi več ljudi je ubiralo to pot
je bil na mizi in natakar natoči vsakemu četrtinko kozarca, in pokusimo . . .
“Ta pa ta! Gotovo ga imajo več kot pol litra,” je Frank prvi dal strokovno oceno. Cigani so začeli igrati . . . Kdo ne pozna svojske ciganske “muzike” s spreminjajočim se taktom, ki ga primaš sproti daje . . . Toda šele V “čardi” se sliši pristno. Ciganska glasba je ogrska, narodna. (Po izvoru ni ciganska, ampak ogrska. Madžari so jo bili opustili. Cigani na Ogrskem so jo pa ohranili in zato je sedaj imenujemo cigansko. Po stolejtih jo Madžari spet sprejemajo za svojo).
Kosilo ni bilo tako pristno badacsonjsko kot pijača. Želeli smo ribo “fogaš,” balatonska riba.
“Danes nimamo. Veste ta riba je sedaj zaščitena, če jo vjameš in ni najmanj 13 inčov dolga, jo moraš spustiti nazaj v vodo. So kazni ... se je opravičil strežnik. Gotovo bi balatonska riba najbolje plavala v badac-sonjskem vinu. O tej zaščiteni ribi je znano, da je tako okusna, da so koščice tako mehke, da se zavžijejo z ostalim mesom, da se pri praženju glava in rep nekoliko zaokrožita navzgor.
Ogrske ribje juhe nismo upali naročiti, čeprav je tudi slavna.
in nekaj se jih je vračalo. Sto- Kuhajo jo na prostem ognju, pim k stojnici z napisom “Souvenirs” in vprašam čokatega zgovornega prodajalca, kje \>i mi našli primerno pot v gorice “es egy jo esardat” in eno dobro čardo. Prijazni mož je stopil iz stojnice: “Tam, tista pot. Po njej pridete do Kisfaiudyjeve hiše. Ti ljudje gredo v glavnem tja, čeprav jc hiša zaprta zaradi popravljanja. Tam, kjer se ta pot čez en kilometer ostro za-
se med kuho nič ne meša. Ima ognjeno rdečo barvo. Pa tudi žarka je “kakor bi jo sam hudič kuhal,” pravijo.
Tudi brez ribe in “hudičeve juhe” smo imeli močno ogrsko kosilo, kateremu se je odlično prilegal badocsorijski “menih.” Frank je naročil še pol litra in napravil zadovoljno opazko:
“Koprive so mi pregnale rev-matizem, kosilo lakoto, “menih”
trenutku, ko se je odtrgal plaz, prazpa. Cestni promet med o-bema krajema so usmerili pre- 21. januarja ko Rimskih toplic in šmarjete. ,V Kopru: Andrej Mlakar, Franc
. Rejc;
Mešani zakoni	V Ljubljani:	Pavel Pogačar.
V Sloveniji je vedno več me- j Margareta Illicher-Basin; šanih zakonov, takih, ki so v Laškem: Anton Aškerc; sklenjeni med Slovenci in ženina Bledu: dr. Janko Benedik, skami iz drugih republik ali j
rr^TrT—rtr-—............ j 22. januarja
V Ljubljani: uršulinka S. Ven-ceslava-Ivana škof, Nežka Ferluga, roj. Pečar, Ivan Ver-
zahvalili, primaš se je priklonil in se zahvalil za dolarsko napitnino ter se spet pridružil svojim “pajdašom.”
V “čardi” na pobočju Bada-csony-a ciganski primaš igra v pozdrav gostoma Dorothy in Franku Mlinarju.
bič, Peter Vrbinc, Lojzka Franja Kenda, roj. Vadnov, Stane Švigelj; v Piranu: Martin Žugelj; v Dravljah: Janez Prosen; v Šentvidu pri Stični: Frančiška Fajdiga, roj. Okoren; v Mariboru: Anica Ambrožič, roj. Gala;
v Črnomlju: Frančiška Perhaj, roj. Jamnik;
v Matkah (Prebold); Anton Švab;
v Solkanu: Ivan Skubin; v Mengšu: Jernej Velkavrh.
24. januarja
V Grižah pri Žalcu: Vili Žagar; v Ljubljani: Alojz Šmuc, Alojzija Razpotnik, roj. Sever, Anton Kovačič; v Kranju: Ljudmila Virnik; v Gozdu Martuljku (Kranjska gora): Franc Jerovšek.
da ga ne bomo več videli in sli- nota človeškega življenja živeti šali, saj smo leta in leta uživali iz duha. Vemo, da je v vseh od plodnosti njegovega talenta, tvojih spisih, ki si z njimi dvigal ki ga nam je v tiskani besedi s in bodril, vedno odmevala zma-polnim prgiščem nasipaval. ga duha nad snovjo. Duh je, ki Znal je v preprosti besedi napi- oživlja. V tej smeri nisi bil ve-sati tako, da je šlo res do srca. lik samo kot pisatelj, še bolj kot Bog mu je dal talent, ki ga - po kristjan, ki si tudi z dejanjem evangeljski pripovedi - ni zako- kazal v višave s krščanskim ži-pal v zemljo.	vi jen jem.
Po človeško mišljeno bi naj Mauserjeva družina je bila imel še dolgo življenje pred se- pregnana čez mejo kot “sovraž-boj, saj je bil komaj 58 let star. nica ljudstva” in je v begunstvu Vedeli smo za njegovo kritično presta)a veliko trpljenja z mno-stanje, a še smo upali, da bo pre- 2jco drugih beguncev. Dobo tr-bolel. A kdo doume božje odlo- pijenja nemške in laške okupa-čitve? Starozavezni pevec raz- cije Slovenije, revolucije v Slo-
mišlja:
“Moja dela so že videla tvoje oči, že so v knjigi vpisana vsa. določeni so že bili dnevi, preden je prvi napočil.
Kako težko so umljivi tvoji načrti, o Bog,.
kako so vsi skupaj ogromni...” (Psalm 138)
veniji, koncentracijskih taborišč in tragičnega konca vojske je strnil v trilogijo “Ljudje pod bičem’”. Vse tri knjige obsegajo 1024 strani zgodb trpljenja slovenskega človeka pod bičem najusodnejših trenj v zgodovini. V knjigah so opisana dogajanja v Podbrezju, Ljubljani, Gonar-
“Ko je najbolj prijetno, se je 25. januarja treba od družbe posloviti. Pot [V Vačah: Marko Kristan;
vije na dn&no rise k hiši, vi vo-1 je pogasil žejo, cigani nas pa zite po odcepu na levo, in ste ta- j zibljejo v sanje . . . Father, prav koj pri čardi. Verjemite, “egy, je imel tisti gospod opat ali elsorangu csaida, prvovrstna J kdor si je to zmislil: Izven čarda. Opoldne začno tudi ciga-' ni . . . Mož je dodal za nas zoprno opazko, da z avtpm ni dovoljeno, in da je tudi pot bolj za pešce, da pa ta prepoved ni tako stroga . . •
Potegnili smo po navodilih in srečno našli priporočeno čardo na nebeško lepem razgledišču.
Po hribu levo, desno, gor, dol— vse sama trta z zdravim zelenim listjem. Dol pod nami ves Bala-
Ggrskc ni življenja ...” Opazim, da se je ciganski pvi-maš z vijolino začel premikati med mizami gostov v smeri proti nam. Dorothy in Frank nista opazila, dokler primaš ni prišel od strani tik do Dorothy. Oprl je gosli v ramo in nagnil glavo nad vijolino ter presenetil oha .s posebno “cigansko noto.” Frank je nepremično zrl postrani navzgor, Dorothy je bila videti, ba-
ton kakor daleč seže naše oko; kor da se ziblje v sanjah in ne-modrikasta voda, ponekod ble- j kajkrat dvignila oči in glavo v skeče v žaru opoldanskega son- j gosli in visokega Črnolasega pri-
nas čaka čez polotok Tihany, z ladjo čez Balaton, čez zapadno Panonijo do Donave in čez reko v ogrsko nižino!” Za vsak slučaj smo vzeli s seboj eno steklenico “meniha.”
Pred čardo še pogled na vrh Badacsonja, kamor romajo mladi pari na “rožni kamen,” da bi se'še letos poročili, še zadnji z višine na Pribinovo, Kočljevo, Metodovo in naše Blatno jezero.
Mal dogodek za dobro voljo spodaj v mravljišču zletnikov, kjer sta Dorothy in Frank kupovala sadje za daljšo pot in se prav vračala k meni na trati. Tu sem doživel kratko srečanje z dunajskim poročenim parom. Dva nekoliko priletna turista sta se mi ;spoštljivo približata z dunajsko oliko iz cesarskih časov:
“Ekscelenca, ka,ko prijetno nama je, da Vas tukaj v tujini .srečava in iskreno pozdraviva ...”
“Oprostite,” sem odgovori!, “moram Vas opozoriti, da se očividno motite v osebi ...”
“Ali niste Vi kardinal Koenig, z Dunaja ... ? ! Ste mu pa tako podobni . . . Midva sva z Dunaja in dobro poznava ekscelence?, kardinala ...” sta začela oba pojasnjevati in se oproščati. Želel sem jima, da morda še kje ob Balatonu srečata .pravega kardinala. Želeli smo si veselo počitniško dneve in 'no 'poslovili.
v Mengšu: Polonca Stopar, roj. Anžin;
v Žabji vasi: Franc Bayer; ’ v Mali Subotici:	Aleksander
Cigler;
v Kriševski vasi pri Metliki: Anton Vukšinič; v Smledniku: Lovro Horvat; v Ljubljani: Marija Pezdir, roj. Lampič, Marija Arko, roj. Terček;
v Podkraju; Jože Berložnik; na Vrhniki: Franc Malavašič; v Grižah pri Žalcu: Vili Žagar.
Tako ob krsti dragega pokoj- su in Dachau-u (koncentracijska mika molče doživljamo njegov taborišča), Dobrepoljah Turja-odhod, ki mu prej ali slej vsi ku, Teharjih in Kočevju v letih sledimo, čutimo, kako se slo-!med vojsko in nekaj let po voj-venstvo v ZDA zožuje, da nas ski. Te knjige so res monumen-je dan za dnem manj. Če nam'talno delo iz te slovenske preje za vsakim Slovencem, ki'teklosti. Prepričan sem, da ko umrje, težko, kakšna prazninajbo slovenski človek doma dobil pa nas obdaja ob smrti Karla svobodo, se bodo Mauser j evi Mauserja. Smem trditi, da je|“Bjudje pod bičem” še v bodo-bil Mauser najvidnejša osebnost čih rodovih ponatiskovali. Med v slovenski literaturi med slo- drugimi deli naj še omenim vensko emigracijo v Ameriki. S “Kaplan Klemen” (preveden precejšnjo gotovostjo morem tudi v druge jezike), “Sin mrt-tudi trditi, da niti v matični do- vega”, “Ura s kukavico”, “Zem-movini Sloveniji ni nikogar, ki ija”, “Velika rida”, “Rotija”, bi v povojnem času toliko napi- “Na ozarah”, “Razdrto gnezdo” sal, kot je rajni Karel Mauser, itd. V slovenskem slovstvu si Napisal je 26 knjig. Razen knjig je postavil časten spomenik, je v neštetih člankih za naše li-j Smrt pa ga je prekinila, da ni ste: Ameriška Domovina, Arne- dokončal morda med vsemi naj-rikanski Slovenec, Ave Marija'pomembnejše delo: “Le eno je in za slovenske publikacije v j potrebno!” — biografija škofa Južni Ameriki sejal v brazde!Ireneja Friderika Baraga, str-
ZASTOPNIK ALJASKE — Sen. Ted Stevens (na sliki), ki zastopa Aljasko v Senatu v Wa-shingtonu, je pomočnik vodnika republikanske manjšine sen. H. Bakerja.
da je Karel Mauser umrl časovno po dnevih skoraj na isti datum - 21. januarja 1977. Škof Baraga, ki rnu je rajni Mauser posvetil toliko pozornosti in zanimanja, napora in dela, mu je pri božji sodbi gotovo bil pri-prošnjik. Odslej, ko se bomo spominjali smrti škofa Barage 19. januarja, nas bo ta datum spominjal tudi na smrt Karla Mauserja 21. januarja.
Ohranjen v častnem spominu, uživaj v onostranstvu tisto srečo, ki ne mine. Posreduj narodu, iz katerega si izšel, da ne zavrže v teh ogroženih časih krščanske dediščine, ki si ji v ži-vlenju bil glasnik in zagovornik.
Vsej Mauser j evi družini in sorodstvu iskreno sožalje.
M. T.
1	• v • v v
Zadnje zansce črnih koz
Sodelavci centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi v Atlanti, Ga., iščejo vire oziroma žarišča, ki bi mogla povzročiti novo epidemijo črnih koz po svetu.
Pet primerov bolezni so odkrili med nomadi vzhodne Afrike, v Etiopiji in Somaliji. Ti deželi sta možni žarišči epidemije zlasti še trikotnik med Mogadi-šem v Somaliji ter Harargo in El Karom v Etiopiji. Tam so ugotovili primere te bolezni.
Car st Memorials
iiraška kamnoseška obrt
e: DIN A SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV >?<; WatPrUM. RA.	U1-S131
slovenstva krščansko zavest.
Intelektualci, ki so se usposobili za pisateljski poklic, navadno živijo od tega posla in jim
njena v povest. Prvo knjigo tega dela smo dobili pred leti. Izhajala je tudi v “Božji besedi” v Kanadi. Vsakdo, ki je to delo
ni treba opravljati težkega roč- j bral, težko pričakuje nadalje-
nega dela. Karel Mauser pa je delal v tovarni “Cleveland Twist
Drill Co.”, da je sebi in svoji ja, da se vsi dokumenti preštu-
družini zaslužil dnevne potreb ščine. Vprašamo se, kje je našel čas, da je literarno toliko ustvaril?
V spomin mi prihaja leto 1950.
vanja in konca. Vemo, da tako delo vzame mnogo časa in studi
dirajo in strnejo v celoto. Pisatelj Mauser je bil blizu zaključka te druge knjige.
Škof Baraga je umrl 19. januarja 1868. Zanimivo naključje
MAL! OGLASI
WIIXOW1CK BUNGALOW
s tremi spalnicami, polno razdeljeno kletjo, veliko kuhinjo, 2% garažo, klimatizacijo, z aluminijem obit.
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue
V	Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900.
Genesee Avenue
V	Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	73!-1070
Odprto od 9. do 9.
(19)
V najem
6-sobno stanovanje spodaj, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, 3 spalnice, kopalnica in garaža, na 7136 Donald Avenue. Oglasite se osebno.
-(21)
ralyHHH a«:
i3 * V '	” 7'
VELIKAN
boralonjih
'A'".' ’■>*j ■ a
■ Slika, kaže elektronski uaspe k valeč Proto 11. ki ga gradijo v Sandia la-Albuquerque/'N'.’Mer. Siam own bo dosed dv 8 i rili ionov umov moči
FOR RENT
Five u’oofri single bn 1084 E. 68 St. Call 881-8199.
(-20)
Help Wanted Male or Female
LINOTYPE OPE RATO R Call 36t-.408«< Jim
I
P
j
»j?
Avgust Seno«:
ZLATARJEVO ZLATO
| pota so dolga, jame globoke in bil zahvalil svoji materi, da me na pesku se mehko spi. Ha, ha! je rodila.”
Mijo bo lovil rake, za njega se “Pomiri se, Šime!” ga je tola-ne brigajte!”	žil brivec. “Drugače ne more
“Bene! Dobro je! Pametna biti. Ali veš, da so te mislili obe-glava si, Šime.”	siti, ker si na sredi ceste okradel
“Jerko, moj rodni brat!” je vzkliknil Pavel in dvignil fanta k sebi. “Pritisni se mi na srce, našel sem prijatelja, našel sem brata, o hvala ti', Bog nebeški!” “In ti me kličeš s tem sladkim imenom, ti me ne odrivaš?” ga je Jerko bojazljivo vprašal.
“Tebe naj odbijem? Povedel te bom v svoj krog.”
“Hvala ti,” je Jerko žalostno dahnil. “Srečen sem, da je Bog ustvaril dušo, ki ji lahko povem, kaj čutim. Toda tvoj krog ni moj krog in jaz bom šel po svojih potih. No, poslušaj me naprej. Spoznal sem peklensko spletko proti tebi in proti dekletu. Spoznal sem, kaj snujejo. Pomoči je treba, sem dejal. Pohitel sem semkaj, a mislil sem, da ti je ona krasna izdajalka ugrabila dušo. Prežal sem nate, a dočakal te nisem. Tedaj si nenadoma zdivjal, z gradu. Ušel mi bo, sem mislil. Zbesnel bi bil. Spomnil sem se prisege pred materjo. Preti mi nevarnost, ko
mu je pomežiknil z očesom, kot bi ga hotel vprašati, kdo sta ta dva človeka.
Hm,” je Šime skomizgnil z rameni. “Bog ve, kdo sta ta pa-trona. Najbrž kaka španska sla. Po dolgih mečih tako sklepam. Voznino pa sta pošteno plačala.” “Plačala?” se je starec začudil. “čudno in prečudno! Voza-rino plačala! Kaj takega ti španski razbojniki ne delajo.”
“Pohiti, Mijo, pohiti” je Šime opomnil starca. “Strgaj! Ah, da!” se je udaril ob čelo. “Pusti ribo, Mijo. Pojdi v Zaprudje Tu imaš denar, vzemi vrč in prinesi slivovke. Mrzlo je danes. Zima grize že v kosti. Mar ne, Mijo?” “Hm! Da, da,” se je Mijo stresal in bolj mislil na žganje kot na zimo. Vzel je denar, šel po vrč, se pokril s klobukom in odkoracal med grmovjem v Zaprudje.
“Hvala Bogu!” se je oddahnil Sime, ko je videl, da je starec izginil med vrbjem. “Te nad-
kanijo uničiti nekaj, kar mi je j loge sem se otresel kot volk psa.
Kaj bi tudi neumna glava pri tem delu? Brblja in ne ve, kdaj je treba držati jezik za zobmi in kdaj mu lahko spustiš uzde. Vem, da bo spil med potjo polovico žganja, dokler ne bo obležal kot ustreljen zajec. Toda Grga! Vrag, še zdaj ga ni! Čudno!” Ob teh besedah si je zasenčil oči in pogledal na drugo stran brega. Naposled je sedel, začel čistiti ribo ter si pripevati skozi zobe: Lepa tl je ptica kos.
Nenadoma se je v dalji začulo “kvar, kvar!” in Čez nekaj hipov zopet bliže “kvar, kvar!”
Šime je previdno dvigni! gla-
najdražje na svetu. In zbral sem ves svoj glas in po dolgih letih sem prvikrat pošteno zagrmel: Stoj! Dora je v nevarnosti!”
“Oj, hvala ti, plemenita duša, hvala!” ’ga je Pavel objel.
Brata sta sedela v objemu na kamnu. Govorila nista nič. Kdo pa vendar more v objemu govoriti?
Nenadoma je Jerko poskočil.
“Čuj!” je vzkliknil. “Od Sa-moboia se že javljajo petelini. Čas je. Pojdiva, da rešiva Doro!”
X.
“Kajpak! Saj nisem vse svoje življenje pekel hrušk ob tem brodu,”
“Vem, boter Šime, vem,” je brivec zvito dejal. “S teboj je prav tako kot z menoj. Ali nisem prisiljen, da ves božji dan strižem te buče, ki so stokrat neumnejše od moje, ali nisem prisiljen? O le poskusi, to je vražje delo! Ne vprašajo te, če imaš kaj soli v glavi, temveč čigav si in kakšno denarnico imaš. Hudo, zelo hudo je danes za pametno glavo! Moraš se prodati Bogu in hudiču. In kaj imaš od tega? — Nič.”
“Prav ste povedali! Nič,” je slabe volje pritrdil Šime. “Saj vem, kaj je dobro, kaj je gosposko. A to je stara pesem. Moji so me zavrgli, ker so rekli, da sem razsipnež, da sem razbojnik, zavrgli so me kakor iztrebek. Če bi mi kdo živih rekel, da bo gospod Šime nekoč prevažal s čolnom čez Savo katerega koli bebca, da bo prezimoval in bival pod slammato streho, bi se
V BLAG SPOMIN
Prve obletnice smrti naše ljubljene sestre in tete
Ura je morala biti enajst pred.vo. poldnem. Nebo je bilo motno in < “Kaj je to? Grga je rekel, da nad savskim grmičjem je sem bo posnemal prepelico, zdaj pa in tja bedela tanka megla. Zrak slišim krokarja. No, to ni od je bil vlažen in še dokaj hladen, Zagreba, to je tukaj. Krokarji! bila je prava pravcata jesen. Ha, ha! Menda slutijo, da bo kaj Pred kočo pri brodu je sedel zanje. Ha, ha!” brezzobi starček Mijo in strgal In zopet je vse utihnilo, s topim nožem luskine z ribe.' Nato se je znova zaslišal glas, Bil je tako zaverovan v svoje toda to pot petpedi!” delo, da ni opazil, ko je njegov “Aha,” je Šime poskočil, “mo-mlajši tovariš odrinil s te strani ja prepelica! Zdaj je čas!” na drugo. Nenadoma ga je pre- Pohitel je k bregu, odvezal budil konjski topot. Dvignil je majhen čoln in odveslal po Savi glavo in nepremično buljil, dr- Ne dolgo za tem se je z njim vr-žeč v rokah nož in ribo. Zelo se nil tudi Grga Čokolin. je začudil. Proti koči sta hla- “No, sta dečka narčd?” ga je čala dva oborožena človeka v vprašal brivec, rdečih oprsnikih, visokih rume-i “Sta.” nih škornjih' in v črnih plaščih.! “Ni nikogar tukaj?”
Čez obraz pa sta bila pokrita s! “Nikogar, razen nekaj krokar-čelado, da jima nisi mogel videti jev v vrbju.” v lice. Posebno čudovita sta “Nomen ost omen. Ji nam ne bila njuna težka in dolga meča. bodo napoti. In starec Mijo?” Vojaka sta krenila za kočo na “Za njega ne skrbite, mojster sisaško cesto. Mladi brodar Ši- Grga. Malce sem mu podžgal men je mimo spravil veslo pod pamet in ga spravil v drugo vas. streho in hotel v hišo. Starec Slivovka mu bo delala družbo,

in ubil duhovnika. In če te gospod Stjepko z zlatom ne bi privlekel iz ječe, bi se že zdavnaj zibal v jesenskem vetru ob zagrebški poti.”
“Vem, vem!” je Šime odvrnil. “A Gregoriianec je vedel, čemu me je rešil. Obesili bi me bili,
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
tolkli bi po sedlu namesto po oslu. No, če bi me kaj ostrega spraševali m če bi mi pokazali mučilne naprave, Bog ve, če bi ne bil bleknil, kdo je tisti pravi, ki je držal duhovniku zadnjo svečo. To je skrbelo Gregorijan-ca, to! No, pa pustiva te bajke! Tako je. A nekaj bi vas rad
•	Potovanja skupinska In poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. A. Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
vprašal, ko sem že v tej družbi, ko namerava z mladim dekle-Kaj prav za prav gospod St j ep- torn?”
DOLGOČASJE? — Sen. S. L Hayakawa iz Kalifornije je vzbudil doslej v Senatu največjo pozornost, ko so ga videli tekom seje za organizacijo Senata — dremati. Upokojeni univerzitetni profesor, ki se je podal v politiko, se je moral na seji Senata očitno dolgočasiti.
NEDAVNO STROJNIČNO GNEZDO, SEDAJ IGRIŠČE — Slika kaze del šolske sobe z oknom v Majdelayi v Libanonu ki je služila kot strojnično gnezdo v času državljanske vojne. Sedaj strojnice ni več tam, ostale so le vreče voska, s katerimi se igrajo otroci.
JENNIE KALUŽA
ki je preminula 3. februarja 1976
Spomini vedno k Tebi nam hite, kot večna Luč nam svetijo v srce. Nikoli Te ne bomo pozabili, ■ hvaležno, zvesto bomo Te ljubili!
Žalujoči:
Antonija Vrh v. Ameriki in I Helena Barba v Sloveniji, sestre Juli« Novak — nečakinja ter ostali sorodniki.
Cleveland, O. 3. feb. 1977.

•pri' K4 -
-L'

*	v«*; ...l-V .
:L .'	. ' ■N't
PRI IGRI — Srednješolka v San Diegu v Kaliforniji pri igranjr rokometa. Dolgi, razpuščeni lasje so ji po vsem sodeč le v napoto.
mm****
r
NOVICE- I «ega sveta
NOVICE- ki i»!> polrebujete
NOVICE- ki jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
js;
“tj

Za vsakovrstna tiskarska dela

“e priporoča
TISKARNA mm# DOMOVINE
f»1 *7 St	Av«»nii«-
ri<»velarid 3 Ohi« tet HE 1 062*
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
/ 1
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
Služba odprta t. marca 1977
Išče se poslovodjo za klubove prostore in za vknjižiti najemnine dvoran. Stanovanje vključeno. Prednost ima zakonska dvojica, ki je vešča slovenskega in angleškega jezika; toda — lahko se v tem napravi tudi izjemo.
Kdor se zanima za službo, naj piše na:
Direktorij Slovenskega društvenega doma
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119
ali pokličite tajnika za podrobnosti: (1) 216/261-5886
Vse prijave se bo držalo v strogi tajnosti.
(23)
POSITION OPEN MARCH 1, 1977
Clubroom Manager and Rental Agent
Suite included. Preference will be given to married couple, and to those who can speak both Slovenian and English; however — exception may be made.
Interested parties should write to: Board of Directors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216-261-5886 Applications will be held in strict confidence