Štev. 22.
Poštnina plačana v gotovim. Mesečna priloga »NOVE DOMOUUBOtfE PODOBE". ¥ Ljubljani, dne 4. junija 1925.
NOVI
Leto l.
Izhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. -Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka i Din. — Vinseratncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu »NovejJ» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Doslednost v političnem življenju.
Spremenljive stranke.
Čudno so gledali na voditelja Hrvatov Pavle Radiča dne 27. marca t. 1. ne samo hrvatski kmetje in izobraženci, ampak pravtako tudi Srbi sami, ko je v znanem govoru popolnoma padel pred Pašičem na kolena, ko je priznal, da so Hrvatje in Srbi en narod, ko je izjavil, da je zadovoljen s centralistično uredbo drŽave, ko je zavrgel svoje republikanstvo in ko je pokazal, da hočejo Radičevci toliko časa klečeplaziti pred radikali, da jih ti milostno vzamejo v vlado. Do danes jih seveda Pašič še ni vzel na vladni stol, ker še vedno hoče novih ponižanj od strani Hrvatov in predvsem od strani one stranke, ki danes zastopa hrvatstvo, t. j. od radičevcev. In zakaj je Pavle Radič v imenu močne radi-čevske stranke napovedal izpremembo glavnih načelnih točk svojega strankarskega programa? Glavni vzrok je ta, da reši svojega strica in pa ostale prvake svoje stranke iz ječe. Dokler so Srbi batinali samo kmete, se je vodstvo Radičeve stranke navduševalo za republiko, za hrvatsko samostojnost, za vlado ljudstva itd., ko pa so zaprli voditelje, so naenkrat vsa velika gesla vrgli čez plot, samo da rešijo sebe. Radi par ljudi torej in pa, da se dokoplejjo
00	vlade, izdajo osnovne misli svojega programa! Kaj takega se je pač še redko sli-salo v politični zgodovini kakega naroda in v tej stvari nosijo Hrvatje gotovo najvišje zastavo politične nedoslednosti.
Radičevi posnemovalci pri nas.
...Ko
so Hrvatje vrgli svoje politično pre-Pncanje od sebe in se prelevili v častilce
1	asicevega vladanja, tudi naši slovenski posnemalci zgovornega Stipice niso čutili večje potrebe, kakor da oblečejo novo politično suknjo. Vodja slovenskih samostojnežev in vodja naših republikancev sta ta-koj začutila potrebo, da presučeta ne samo svojo taktiko, ampak da spremenita tudi v!?J pol,iti2ni Program. Pucelj, ki je glasovi pred 4 leti za centralistično ustavo, je
danes navidezno tudi avtonomist in je stopil rad ali nerad na pot, ki jo je začrtala naša stranka. Njegov sedanji sobojevnik, znani g. Prepeluh, se tudi prav nič ne sramuje stopati za Itadičem-monarhistom, kakor je poprej stopal za Radičem-republi-kancem. še več, gospodje iz samostojne kmetijske stranke počasi jadrajo tudi od svojega izrazito stanovskega kmetskega stališča k stališču, ki ga mi zastopamo, da mora biti politična stranka enako zastopnica vseh stanov. Že delj časa so med samostojne kmete šteli tudi obrtnike, sedaj pa so z bivšimi republikanci prevzeli tudi delavce. Ker štejejo v svojih vrstah tudi j advokate, bo samo stvar kratkega razvoja, ! da vržejo v staro šaro naslov »kmetijska stranka«.
V enem so dosledni!
Taka je politična doslednost strančic, ki so se porodile pri nas ali na Hrvatskem od ljudi, ki so skušali hitro priti v političnem življenju do veljave in katerih oče je stari liberalizem, naj ga tudi taje kot gad noge. V eni sami točki pa so sami sebi vedno zvesti in dosledni in ta točka je nasprotovanje katoličanstvu. Naj bo radičevec, naj bo takozvani slovenski republikanec, naj bo samostojnež ali narodni socialist, vsak smatra kot sveto točko svojega naprednega programa obregniti se ob vsaki priliki, ki se ponudi, ob duhovščino in ob versko življenje. Povdarili smo že v našem listu, kako na pr. eno izmed glasil samo-slojnežev, list »Gruda«, v svojih člankih naravnost zametava versko resnico o ne-umrjočnosti duše. Mnogi pristaši teh strančic res ne uvidi jo. pogubnosti tega skritega protiverskega boja, so pa vsi skupaj vendarle samo priprega svobodomiselstva, katerega vodja je sedaj v Sloveniji Žerjav. Kakor on, tako so tudi vse te male stranke in slrančice edino v tem dosledne, da se bijejo proti SLS in nejnemu stališču, da se mora tudi javno življenje vršiti na podlagi božjih zapovedi.
V čem je naša moč?
Po vsakih volitvah v svojih upih prevarane svobodomiselne strančice z začudenjem gledajo, odkod uspehi SLS na vo-
liščih. Toliko blata namečejo na njene voditelje, na vse pretege zasmehujejo somišljenike naše stranke, razsipljejo denar, zi-dovje in drevje prebarvajo z letaki, pa vse nič ne pomaga. Moč naše stranke je med Slovenci nezrušljiva!
Našim somišljenikom ni ta moč nobena skrivnost. Slovenska ljudska stranka stopa pred ljudi z jasnim programom, ki se v bistvenih točkah sploh ne da izpre-meniti. Vedno ima pred očmi, da mora biti država tako urejena, da koristi vsem, ne samo nekaterim, da pospešuje prospek vseh stanov in vseh pokrajin, da ne dela nobene razlike med državljanom in državljanom. Enakopravnost * hoče iavojevati vsem, večjo zaščito .od strani države pa tistim plastem naroda, ki so šibkejše. Država nam je kakor telo, ki tipi celo, če se slabo godi posameznemu udu, država nam je kakor velika družina, kjer mora gospodar poskrbeti za vse, če hoče, da bodo vsi sodelovali v korist celote. Vse to pa je mogoče Ie tedaj, če se vsakdo, ki dela v javnem življenju, zaveda odgovornosti nasproti Bogu in če sloni vse javno življenje na krščanskem temelju. Zaupanje je mogoče le do ljudi čistih rok in do ljudi, ki delajo iz dobrega namena v zmislu Kristusovega
Da sem l^ol rožica, lilija, fla pečino se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slouečega mila —
,.Gazela"
IV
nauka. Napadajo nas radi tega, da smo klerikalci, grdijo zlasti duhovščino, ki uci, da mora biti tudi javnemu življnju podlaga odgovornost pred Bogom, toda ljudstvo gre preko vseh psovk in jasno čuti, kdo res dela zanj, kdo pa išče samo samega sebe. Iz vsega tega pa sledi železna doslednost pri izvajanju strankinega programa. Lahko se nam stavijo ovire, marsikdaj se trenutno ne da naprej, treba tuintam napraviti nove taktične poteze, toda cilja svojega naša stranka nikdar ne izgubi izpred oei in nobenega svojega načela nikoli ne zataji. V naših vrstah so samoposebi izključene sramotne kupčije, ki jih sklepa Štefan Radič za svojo osebno rešitev, pri nas je nemogoče, da bi se kdo čez noč prelevil, kakor (o zmoreta zgoraj imenovana gospoda voditelja samostojnežev in bivših republikancev.
Mi gremo naprej!
V tej jasno začrtani poti v tej jekleni doslednosti, v tem krščanskem temelju, v tem je moč SLS. Zalo se pa prav nič ne bojimo za bodočnost našega ljudstva. Prenesli smo Heinovo dobo pod staro Avstrijo, pretrpeli nešteto težav, prodno se je začelo delo v bivšem deželnem zboru kranjskem, toda po tem se je res delalo hitro in z veseljem. Tudi debo Haltičev in Žerjavov bomo vztrajno prebili in potem s hitrimi koraki dosegli v delu za ljudstvo to, kar nam sedaj centralistična vlada onemogoča. Pravtako se pa tudi čisto nič ne strašimo raznih strank in strančic, ki smo jih zgoraj imenovali, kaiti v svoji nedoslednosti nikdar niso in nikdar ne bodo imele korenin v ljudstvu.
Pmfim skupščina.
26.	maja. Na vrsti je zakon o poljedelskih kreditih, ki ga je predložil tozadevni odbor. Naš poslanec Pušenjak je prebral ločeno mišljenje Jugoslovanskega kluba, kateri odločno ugovarja proti zakonu v tej obliki ,kakor ga ie predložila vladna večina in ki bo v zadružništvo prinesel velik zastoj in s tem znatno škodoval kmetijskemu gospodarstvu, ki ie že itak na robu propada. Poljedelski minister Kosta Miletič je branil predlog.
Ta dan je imel sejo tudi finančni odbor. Vlada zahteva za belgrajsko vseučilišče 3 in pol milijona dinarjev kredita, dr. Žerjav pa za cesto na Avalo 1 milijon 600 tisoč Din. Pušenjak in dr. Kulovec sta se čudila, da dr. Žerjav zahteva za razkošno cesto, toliko, dočim za ceste v Sloveniji ni niti toliko kredita, kar davkoplačevalci plačajo cestnih doklad in morajo cestni odbori delati dolgove.
Na finančni odbor je došlo tudi pismo finančnega ministra, ki priznava obupno stanje državnih financ in nujno priporoča varčevane na vseh straneh.
27.	maja. Ker se vlada nič ne zmeni za invalidski zakon, ki že leta in leta čaka na odrešenje in ki ga je Davidovičeva vlada že čisto izdelala, so naši poslanci predložili ta načrt invalidskega zakona, naj se obravnava o njem in sprejme. Znano je, da je ta zakonski načrt izdelan v sporaz-
umu z invalidi. Vladna večina pa je predlog naših poslancev odklonila in s tem invalidsko vprašanje zopet spravila z dnevnega reda. Za odklonitev sta glasovala tudi dr. Žerjav in Pivko. Slovenski invalidi, volite prihodnjič zopet dr. Žerjava in dr. Pivka!
29.	maja. Poslanec dr. Kulovec je imel v zbornici velik govor o novem zakonu o poljedelskih kreditih. Orisal je ogromen gospodarski pomen dobro razvitega zadružništva ter dolžnost države, da to zadružništvo podpira. Predloženi zakon pa se na obstoječe kreditno zadružništvo, ki je najkrepkejša opora kmetskega gospodarstva, prav nič ne ozira. Očrtal je vse škodljive strani novega zakona, za katerega slovenski poslanci ne morejo glasovati, ker nočejo biti odgovorni za škodljive posledice predloženega zakona. Govor je cela zbornica napeto poslušala ter pritrjevala, zlasti kmetski srbski poslanci, ki j:a seveda iz strahu pred Pašnem ne bodo upali glasovati proti.
V finančnem odboru je poslanec Pušenjak bičal, kako vladni stranki razsipa-vata državni denar, da je celo finančni minister proti temu nastopil.
30.	maja. V narodni skupščini je govoril poslanec Moskovljevič, Srb, ki je poslavljal za zgled dobro in pravilno organizirano zadružništvo Slovenije. Zakon o poljedelskih kreditih bi moral uvesti način slovenskega zadružništva v celi drŽavi, ne pa ga ubijati.
Krasne CEFIRJE in PANAMA
za srajce in bluze, meter po . Din 12.50 Lepe in močne KAMBRIKE in
pisano KOTF.NINO, meter po Din 12.50 Močno belo kotenino, meter po Din 12,50 SRAJCE za moške vseh številk
iz belega in pis. blaga, že za Din 32,— najboljše SRAJCE po , . . Din 45.— Močne SPODNJE HLAČE iz rujave kotenine ali pisanega
gradla, po.......Din 32.—
Močno pavolnato PLATNO za
rjuhe brez šiva.....Din 30.—
Dvojno širok temnomoder lister
meter po.......Din 52.—
OSTANKE krasnih ŠTOFOV za inoške in ženske po skoro polovični ceni razpošilja
»TEKSTiLBAZAR«
Ljubljana - Krekov trg 10-1.,
(nasproti »Mestnega doma«). Pišite po cenik! "^»C
Kupim suheleske:
KREGAR, St. Vid nad Ljubljano.	3389
JOSIP PODGOJSKI, vrvar, Novo~mesto — Ljub-ljanska cesta 105 —. naznanjam, da sprejemam predivo v delo za kmete ter sprejemam tudi vsaka vrvarska naročila. - Kupujem predivo najugodneje in prodajam razno blago na drobno in debelo.
Mesarskega VAJENCA
iz dobre kmetske hiše, krepkega in zdravega, sprejme takoj Ludovik GRABNAR, p. d. Flegar v Motniku.	3534
PE3S!?CTU
Usmrtitev sofijskih zarotnikov. V sredo 27. maja so v Sofiji obesili 3 atentatorjo na katedralo. Obešanje se je izvršilo javno sredi trga v navzočnosti 50.000 ljudi. Obsojence so obešali razcapani cigani. Teicom zadnjih tednov so v Bolgariji zopet celo vrsto političnih nasprotnikov obsodili na smrt. Nekaj odličnih voditeljev opozicije, ki so jih obsodili na večletno ječo, so zopet v ječi na nepojasnjen način spravili na drugi svet.
Ves svet se zgraža nad krutostjo bolgarske vlade. Vsled neprestanih političnih umorov je prišla Cankovova bolgarska vlada po vsem svetu že skoro ob ves kredit. To je uvidel te dni tudi bolgarski zunanji minister Kalfov, ki potuje po Evropi, da bi opravičil kruta preganjanja, ki jih uganja bolgarska vlada nad svojimi nasprotniki. Ko je prišel na Češko, ga predsednik češko vlade ni hotel sprejeti. Tudi romunski kralj in prestolonaslednik sla mu dala — košarico, ko jih je hotel obiskati. — V Belsradu je bil pa Kalfov prav prijazno sprejet.
Zopet revolucija v Albaniji. V južni Albaniji so se uprli proti sedanjemu režimu pristaši prejšnjega predsednika vlade Fan Nolija, ki ga je sedanji predsednik Ahmcd beg "s silo pregnal z vlade. Fan Nolija podpira Italija.
Nov strašen potres na Japonskem. Za-padni del Japonske drŽave je zopet zad^l strašen potres. Ker je tam večina hiš lesenih, je izbruhnil tudi požar. Potres je v zvezi s požarom porušil mnogo mest. Uničenih je nad 3000 hiš, veliko sto ljudi je mrtvih.
Najfinejše laško BRINJE
se zopet dobi pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36.	3651
Krojaškega VAJENCA in POMOČNIKA
za boljše dtlo, poštenih in krši. staršev, sprejmem, - Ivan Vrhovec, Dravlje 102, Št. Vid n. Ljubljano,
Zahvala.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega dobrega soproga in papana, gospoda
Jožefa Logarja
izrekamo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in ti. sestram usmiljenkam, Orlom kranjskega okrožja, požarni brambi, gg. pevcem, darovalcem vencev in šopkov, prijateljem iz Tržiia in Ljubljane, in obilnemu številu meščanov in okoličanov, ki ste nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti. — Bog plačaj!
Kranj, 1. junija 1925.
IVANKA LOGAR z otroci.
I Naš provzvišeiu vladika — 75 letnik.
29. maja je praznoval ua« višji pastir, ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Je-glič 75 letnico rojstva. Ni ga danes v Sloveniji človeka — tudi med nasprotniki ne, le da javno tega ne smejo pokazati —, ki ne bi z odkritim spoštovanjem priznaval visokemu jubilantu ogromnega dela, ki *a je izvršit za slovensfko ljudstvo. Delo, ki ga ne more izvršiti nobena moč, noben denar, noben paragraf, temveč samo neizčrpna ljubezen, brezmejna nesebičnost, skrajna požrtvovalnost in neutrudljiva delavnost. In vse to ima naš prevzviSeni nadpastir v »ko-ro nadčloveški meri, zato pa je tudi na njegovem delovanju rosil obilni blagoslov be-y,ji. Bog sam pa ve, koliko tisočem je prevzvišeni nadpastir s svojim delom posredno in neposredno rešil dušo in večnost. To pa je tisto, za kar vendarle končno gre. In visoki jubilant je pri vsem svojem obšimcm delovanju, naj si bo že v cerkvi ali izven cerkve, imel vedno ia poglavitni in končni uamen. Naj bi ga nam ohranil iiog še dolgo vrsto let čilega in zdravega v naš dušni blagor!
d Zoper romanje. Brczverski časopis jiiora biti zoper romanja in božja pota. Zato se nič ne moremo čuditi, če . Domovina,: zopet krepko udarja na svojo brezversko struno ter udriha po romanjih in bcrcjih polih, češ, koliko denarja »o zapravi. Ob tej priliki 3e spominjamo zgodbe iz av. pisma, kako se je Juda lškarijot pohujševal nad Marijo Magdaleno, ker jo z dragocenimi dišavami mazilila Jezusu noge. Sv. pismo pristavlja, da je Juda lškarijot io govoril zato, ker jo bil tat.
d Denarja ao jim škoda zdi za cerkve in božja pota, namreč brezverski >Domo-vinic iu libcralcem. V istem času jo nekje v Sloveniji odprta gostilna v novo otvorje-nein Sokolskem donui io več tednov noč iu dan nepretrgoma. Pije se in plešo, da je vse noro. Na en dobro obiskan dan z nočjo ue zapravi po 100.000 kron. Tega denarja seveda ni škoda. Ob praznikih so slovenski orjunci romali na orjunsko božjo pot, ki so jo to pot nastavili v Belgradu. Vse to seveda ni zapravljanje denarja, pač pa ogromno delo zu duše Vi) i in n ravni preporod ljudstva.
d D\;a milijona dinarjev stane rimsko romanje, zdihuje brezverska »Domovina«. In te milijone cnoru plačati slovensko ljud-atvo/ Ko sta dr. 2 e rjav in dr. Pivko glasovala za nove davke (še enkratno povišanj« invalidskega davka, 2 odstotka vsega delavskega zaslužka itd.) in jo s tem slovensko ljudstvo udarjeno za desetkrat dva milijona, tedaj »Domovina« ni zdihovala. Zakaj »Domovini« se. pač ne smili Slovenko ljudstvo, ki ga tepta v blato, kjerkoli fja more, niti ljudski denar, ki ga vladno stranke tako pridno razsipljejo, temveč <>"eba j« netiti sovraitvo proti veri iu to ie Klavno.
d Zoper zvonove. Brezverska »Domovina;-; s pravo svobodomiselno jezo in fra-mffsonskim sovraštvom udriha proti zvonovom, češ, d» župniki v teh časih gospodarske bede izsiljuje tisočake za nove zvonove. »Domovino« spominjamo na to, da so vsi prispevki za zvonove popolnoma prostovoljni in da še nikdo ni bil prisiljen dati vinar za nove zvonove. Kdor ue mara dati in mu je vseeno, ali mu zvonovi ob smrti zvonijo ali ne, se čisto brez vsake sile lah ko odtegne dajatvi. Brezverska »Domovina« sev eda ne more prenesti, da je naše ljudstvo kjub gospodarski bedi, v katero jo jo pahnil dr. Žerjavov centralizem, toliko vneto za čast božjo, da si odtrga od svoje revščine. Vendar pa vsi zvonovi ne stanejo toliko, kot bodo znesli novi davki, za katero sta s tako vnemo glasovala dr. Žerjav in dr. Pivko.
d Poslanec Sernec za našo obmejne kraje. Na finančnega ministra Stojadinovi-ča je napravil poslanec Sernec predstavko, v kateri pojasnjuje, kake težave imajo pre bivaki Kranjske gore in okolice, da morejo svojo živino peljati na pašo na planino »Trento«. Zahteval je, da se vse zapreke od strani naših oblasti takoj ukinejo, da radi situoslj, ki jih našim ljudem dela naša država, ne bodo ti kraji gospodarsko popolnoma uničeni. Pravtako se je zavzel pri poljedelskem ministrstvu radi izvoza živine iz Bohinja. Upamo, da se g. poslancu posreči v teh stvareh uspeti in da država uvidi, da svojih Iastnili državljanov gospodarsko ne sme uničevati. Isti poslanec je stavil na zunanjega ministra Ninčiča interpelacijo radi razmejitve med naišo državo in Italijo pri Planini in Eotederšici. Vlada, v kateri sedi žalibog tudi Slovenec dr. Žerjav, se je namreč uklonilu Italiji in 5. decembra J 924 je bila podpisana z Italijo pogodba, ki ti dve naši občini preseka na dvoje. Vlada si ne upa doslej tega javno povedati, ker dr. Žerjav boji, da izgubi svojo volivce, ki so so v teh Icrajih 8. februarja še dali od takoimenovanili demokratov prevarali. Poslanec Sernec hoče s svojim vprašanjem doseči, da vlada jasno pove, kako se jc pogodila z Italijani in kako skrbi, da bodo te vasi obvarovane pred gospodarskim poginom. V posebni interpelaciji se obrača na zunanjega ministra Ninčiča radi zahtev Planinske občine, ki je poslancu pod našim županom Ziherlom točno naštela svoje zahteve. Županstvo Hotederšica se doslej še ni potrudilo, da bi poslancu predložilo točne zahteve, kako varovati koristi Hotederšce v tem žalostnem položaju, v katerega je spravila to občino vlada pod ministrovanjem Žerjavo-vini.
d Vsem društvom in organizacijam na znanje. Razna društva in organizacije prirejajo v tem času razne zabave s srečo-lovom, tombolo itd., za kar je treba dovoljenja od poljedelskega ministra. Do letošnjega leta je minister brez razlike vsem
prošnjam ugodil, a zadnji mesec je pričel enostavno vse prošnje odbijati. Naši poslanci so v tem oziru dobili zadnji čas veS pritožb, na kar eo poslanci Brodar, štrein in Smodej šli k ministru ter zahtevali pojasnila, iz kakšnih razlogov da se prošnje odbijajo. Minisler je odgovoril, da take prireditve škodujejo drž. razredni loteriji. Poslanci so g. ministru pojasnili, da to niti malo ne vpliva na razprodajo srečk državne razredne loterije, pač pa da bi to močno škodovalo društvom, ki so po večini humanitarna in katera bi bila dolžna podpirati država sama, ne pa, da jim vzame zadnja in edina sredstva, katera so do sedaj imela za svoj razvoj in obstoj. Po daljšem razgovoru je minister izjavil, da hoče od sedaj naprej vse prošnje odobriti. Za one pa, ki jih jo rešil nepoioljno, naj društva vložei nove, da jih odobri. Toliko v pojasnilo vsem društvom in organizacijam, da bod« glede teh prošenj na jasnem. Ob enem pripominjamo, da je treba vsako tako prošnjo kolkovati s 25 dinarji. Nekolkovana gre vi koš in se ne rešuje.
d Preganjanje katoliškega tiska. Vi Sarajevu je veliki župan ustavil katoliški tednik Nedeljoc List je bil izvrstno ure-jevan, krepko razširjal katoliško zavest med Bosanci. Zato je bil svobodomiselcem trn v peti. Katoliške misli s tem seveda niso zatrli.
d Rimski romarji, katerih je iz cele Slovenije 630, se vrnejo v soboto.
d Mlekarico in 'kolesarji. Po odredbi okrajnega glavarstva v Ljubljani *se sme z malimi vozički in kolesi voziti na Dunajski cesti (od Ljubljane do Jožice) samo po levi pešpoti, če voziš v Ljubljano. Desna pešpot je samo za pešce. Motorna kolesa smejo samo po cesti. Prestopki se kaznujejo.
d Porotne obravnave v Ljubljani ao se začele v torek. Na vrsti so: Anton Sitar in Mar. Boncelj (pežig), Peter Golob (požig), Anton Strah (uboj), Franc Alič (umor), Josip Mayer (goljufija), Stanko Demšar, (poneverba), Josip Rakove (poneverba), Anton Srebotnjak (goljufija), Al. Jelovčan, Ivan Bouča (telesna poškodba), Jurij Gra-bočevič in Nikolaj Weber (poneverba). Porota bo trajala 14 dni.
d Spominčica na grob vrlega moža. Dno 16. maja je umrl v Neuheimu v Nemčiji, kamor je šel iskat zdravju g. Jožef Logar, trgovec v Kranju, star 58 let. Pripeljan je bil domov in na Vnebolod je imel pogreb, kakor jih jo Kranj še malo videl. K pogrebu so se zbrali Orli celega kranjskega okrožja, da se oddolže možu, ki je. javno kazal svojo naklonjenost njihovi organizaciji in se ni ustrašil groženj nasprotnikov. Pevsld zbor pod vodstvom g. Cirila Mohorja je lepo zapel pred pokojnikovim
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu Ltd
JS
domom na Glavnem trgu »Usllsi nas, Go-epod«, na pokopališču pa »Vigred-- se po-vrne«. Pogrebcev je bilo veliko število iz vseh krajev lepe Gorenjske, dasi so šele jutranji dnevniki na dan pogreba oznanili žalostno novico. Pokojnik je bil res trgovec po poklicu in neumoren delavec. Njegova tvrdka jc slovela po svoji solidnosti, sam pa po svoji ljubeznivosti in dobroti. Zato ni čudno, da je tvrdka ras tla in delo <:e jc množilo, še v bolezni je tožil sam, da ne more vsega dela odpraviti. V zasebnem življenju je bil pokojnik vzor zakonskega moža in družinskega očetn. Splošno jc bilo slišati med pogrebci, če bi bilo dosti tako vzornih krščanskih družin, kakor je bila pokojnikova, bi bilo drugače na svetu. V družbi je bil pokojnik ljubezniv in prijeten družabnik. Bil je tudi dober pevec. SLS je izgubila s pokojnikom odkritega in požrtvovalnega somišljenika, naše organizacije iskrenega podpornika in zaščitnika, kranjski okoličani pa kranjskega meščana in trgovca, ki je cenil in spoštoval njihov stan in prepričanje vselej in povsod, ne samo v svoji trgovini, in taki so v Kranju tako redki. Pokojnikovi obitelji iskreno sožalje! Poslanec Brodar:
d Iz italijanskega ujetništva se je, kakor poroča ^Goriška straža-, vrnil ueki neznan moški, ki je poročal, da je v Siciliji še vedno mnogo ujetnikov Slovencev. Navajal je sledeče: Kosmač Ivan, Pivk Anton. Pelernel Franc, Oblak Janez, Žgavc Aleš, Krašnar-Karol, Kumar Kajetan, Likar Lovrenc, Jeglič Justin, Pavšič Štefan, Mrak Štefan, Pintar Ivan, Kokošar Andrej, Mozetič Marij, Sedej Feliks, Tušar Leopold.
Goriška straža prosi svojce, naj ji sporo-če, te le-le res pogrešajo, da se dožene, koliko je resnice na gornji vesti.
d Zahvala. Podpisani se .Vzajemni zavarovalnici- v Ljubljani zahvaljuje za hitro in povoljno izplačilo pri požaru cerkvene strehe pri Novi Štifti ter j Vzajemno zavarovalnice • vsem toplo priporoča. — Nova Štifta pri Ribnici, 24. maja 1925. — P. Ananija Vračko, superior.
d Umil je v Mariboru 75 letni frančiškan p. Kalist Heric, upravitelj frančiškanske župnije v Mariboru. Sezidal je novo veličastno Marijino cerkev v Mariboru. Pri \sej svoji veliki učenosti je bil sila ponižen, skromen in globoko pobožen redovnik. Pokoj njegovi blagi duši.
d Žrtev pokiica. Zadnjič smo poročali o preprečeni železniški nesreči na Štajerskem, ko je pri lokomotivi počil kotel, a jc hudo operjeni strojevodja imel še toliko prisotnosti duha, da je stroj ustavil, na kar je padel v nezavest. Drugi dan je v velikih bolečinah umrl.
d Neurje s točo v Adlešičik. 27. maia okoli 4 popoldne se je nenadoma prevleklo nebo s sivimi in težkimi oblaki, ki so se posebno nagromadili nad malo Plešivico ter vasmi Adlešiči in Gorenjci. Takoj ob pričetku nevihte je udarila strela v pod Štefana Kapele, posestnika v Dolenjcih št. 22. Nastal je požar, nakar sc je še vlila ploha in jela padali grozna toča, kakor orehi debela. Ljudje ne pomnijo tako hude nevihte že od leta 1891. V eni uri se je zjasnilo, takoj jc pričelo sijati toplo solnce, a loče ni stopilo. Druei dan ie zopet siialo i1
toplo solnce, a toča se je dala nagrabiti se popoldne. Žalosten je bil pogled na pogorišče in na uničene vinograde in polja. Ljudstvo je zelo prizadeto in to tem bolj, ker je kraj že itak bolj siromašen in je prejšnja štiri leta bila vselej bolj slaba letina.
d Ne nasedajte sleparjem. Že ponovno smo poročali, kako mnogi ljudje verjamejo čisto neznanim ljudem ter imajo s tem velike stroške in še sramoto. Očividno ti ljudje nc bero Domoljuba — škoda sc iim zdi nekaj dinarjev za mtrccnino — zato pa ne ::nanjo biti previdni in potem plačajo sleparju če treba deset naročnin. Tako je sredi preteklega meseca nekaka tuja ženska izvabila neko posestnico iz Grčaric pri Dolenji vasi v Ljubljano, češ, da ji bo preskrbela natančnejše podatke o njenem sinu, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, a je na potu zbolel in obležal nekje v Bosni. V Ljubljani ji je ženska odnesla 109 Din in izginila, obenem pa je na domu tudi zmanjkalo nekaj obleke in perila.
d Vlomi se danzadnem boli in bolj množe. Na eni strani je temu kriva brezposelnost, na drugi pa lenuharstvo, kateremu se vdajajo mnogi mladi ljudje, ki se iim ne ljubi delati. Velik vzrok, da ljudje vedno manj ločijo med tvojim in mojim, ie pa pač zgled visokih svobodomiselnih gospodov, ki kradejo in goljufalo na debelo — najrajši iz državnih kas, kamor se najrajši pririjeio. Prelamlianje postav od stra-j ni tisth, ki so najbolj poklicani, da jih drže ! in čuvajo, pa je najboljši zgled za lene in brezvestne ljudi, da pravijo, te ti smejo, zakaj pa mi ne? Jutro in Domovina, ki po načrtu širita med ljudstvo nenravnost, pro-palost in brezverstvo ter ki-epko udrihata po vsem, kar je v zvezi z vero, pa največ pripomoreta, da se zločini vedno bolj širiio.
d Tatvina. V Mirni na Dolenjskem je bila v noči od sobote na nedeljo (23. na 24. maja) ukradena krava. Krava je temno sive barve, montafonske pasme, velika in zelo lepe rasti, stara S let. Kdor bi kaj zvedel o tej ukradeni kravi, naj izvoli to takoj javiti orožništvu \ Mirni.
d Samomor na blejskem otoku. Prejšnji teden se ie ustrelil na blejskem otoku pri kapelici lurskc M. b. eb obrežju francoski trgovec E. Maihape, ki je bil nastanjen v Lii bljani. Bival je že par dni na otoku, veliiio jokal in molil ter na v prašanje po vzroku odgovarjal, da je izgubil nekaj, česar nikomur ne mire raaideti. Star je bil 54 let.
d Obesila se je v Ljubljani radi pomanjkanja 75 letna Marija šašel, vdova po dvornem svetniku. Bila 'je Nemka.
d Obsojen na 797 let ječe. V Valjevu je stal pred poroto 24 letni hajduk Bojovič, ki je izvršil 35 ropov in 1 uboj. Sojen je bil za vsak zločin posebej in je dobil 797 let ječe. Za uboj pa ie bil nagrajen s smrtno kaznijo.
d Po orjunsko. V Dol. Varošu v Bosni je okrajni glavar Kosta Dragovič brez vsakega vzroka, kot je dognala preiskava, ustrelil nekega mladega kmeta. Kosta Dragovič je nato pobegnil, sodnija pa je izdala za njim tiralico in o tem obvestila tudi vlado. Dragovič pa se je zglasil v Belgradu pri ministrstvu, kjer je zahteval premestitev ali pokojnino. Dali so mu — pokojnino.
d Hoparski napad na Orlih. V ponde-ljelc teden zvečer je vdrl neznan lopov v hišo posestnika Mlakarja in je zahteval od gospodarja, da mu takoj izroči ves denar in druge vrednosti, kar jih ima doma. Mlakar se je prestrašen branil, nakar ga je lopov udaril bržkone s kamnom p° glavi. DomaČi so začeli klicati na pomoč, nakar je k sreči pritekel brai gospodinje. Nato je predrzni repar pobegnil.
d Mlad pottnok. Pobegnil je od svojega skrbnika, usnjarja Jakoba Planinska v Kandiii pri Novem mestu št. 42, Rudolf Rc-denšek, učenec C. razreda osnovne šole. Fant je star 13 let, bolj pritlikav, ima debele ustnicc in je potrniuijastega pogleda. Rad se potepa. ired dvema letoma je že izginil od doma za cela dva meseca in so ga izsledili v Št. Vidu nad Ljubljano. Je tudi zelo lažniv. Skrbnik prosi vse, ki bi na fanta naleteli, da mu to sporoee.
J J. S. Baar, K rižev pot. Roman Soškega du-liovnika. Prevedel Vojteh Hvbašek. — Mohorjeve kmižnice 4. zvezek. Prevalje, 1925 Sir. 152. Cena n ude Družba sv. Mohorja broš. Din 14.20, vez. Din '2) .50, za neude broš. Din J8.80, vez. Din 28.70. -Le Škodovali bi tej knjigi, če bi lioteli njeno vsebino pripovedovati in opisati križev pot. ki ga Golobov Jurij prehodi za Mojstrom po vseh postajah od gimnazijske mature do groba. Da mora premnogi duhovnik zadeti izredno težek križ, nam dokazuje ta povest, ki je resnična zgodba trpinova in ki jih bo morda če/, dalje več. Ljudje pa tega nočejo videli in verjeti; aii jih ne slišimo, da preteklo govore o duhovniku isto kakor Čehi: .Pomagal bos slaršem, preskrbljen boš... Ali s« ne godi duhovnikom najbolje ' Spoštovan boš iu češčen, do sinili se boš imel dobre; ne Loš vedel, kaj je beda in pomanjkanje; čaka le mirno in brezskrbno živ-l/enje...« Zato je zelo prav, da spoznajo vsej deloma resnico, ki je boljša od zmote, in sodijo t*o pravici, ki jc boljša od krivice, ko spremljajo du-hovuika na njegovem polu, polnem duhovnih bojev, duhovne zapuščeiiosti, bridkega razočaranja, nevidnib žrtev, hotenega nelmievanja pri sobraffi in ljudeh, brezsrčnih žalitev, pa tudi bede in pomanjkanja, iu vidijo, kaj je delež duhovnikov, ko je enkrat : preskrbljen«. Mohorjeva družba je s: tem (■'.) zvezkom svoje knjižnic napravila resni« ia pravici dobro itflugo.
VOJAŠKE ZADEVE.
Z novim vojnim zakenem smo prišli v mnogem oziru še na slabše kot smo bili prej. Res ie skrajšana službena doba in manjši skrajšani rok, a pogoji za oprostitev so pa težji kot so bili v prejšnjem času. Tako prejšen zakon ženskih oseb v družini sploh ni upošteval med delazmožne člane družine. Če1 so bili drugi pogoji dani za oprostitev rekruta ali za skrajšani roki ženska bodisi mati ali sestra ali žena ni tvorila nikakih ovir v tem oziru. Tudi novi zakon to vsebuje ko trdi v § 50 v. z., da se ženske vebče ne upoštevajo. Ko pa je bil zakon podpisan in sprejet, so pa v vojnem ministrstvu izdelali nov pravilni!:, v katerem se je presukala prejšnja določba in se predpisuje, da morajo v gotovih slučajih celo ženske na zdravniški pregled, da se konstatira njih delazmožnost ali obratno. Pravilnik je sestavil minister, zakon pa je sklenil parlament in ga podpisal kralj Kito je zakon vedno več nego pravilnik. Po-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna iu hlačcvinc za moške obloKC A. & E. SKABERNE — Ljublja.ua, Mestni Irg l0'
slanec Škulj je tedaj poslal ministru vojske protest proti takemu postopanju in ga vpraša, kako more minister izdajati pravilnik, ki jemije ljudstvu to, kar mu daje zakon in če je voljan spraviti v sklad pravilnik z zakonom. Če se to zgodi, potem bo v mnogih slučajih prošnja za oprostitev od vojaške službe ali za skrajšani rok iztekla ugodno za prosilca, kar bo vsekako dobro m ijudsivo, ki odrajluje krvni davek.
Kolekujte vojaško prošnje in pritožbe. Komanda dravske divizijske oblasti se je postavila na stališče, da taksne oprostitve, ki so predvidene v členu 5, točka 6 taksnega zakona ne veljajo tudi za vojaške vloge. Radi tega se morajo vse prošnje in druge vloge ter priloge, naslovljene na vojaške oblasti, kolekovaii po obstoječih predpisih.
Kako je kolokovati vojaške vloge. Vsako vojaško prošnjo ali vlogo je kolekovati s kolekom za 5 Din. Priloge pa je kolekovati s kolekom po 2 dinarja, le družinski listi se morajo kolekovati do treh oseb, ki so na njem napisane, za vsako s kolekom za 10 Din, od štirih oseb dalje pa s kolekom po 5 Din. Torej če so napisane v družinskem listu 3 osebe, ga je kolekovati s kolekom za 30 Din, Je jo pa vpisanih n. pr. pet oseb, je družinski list kolekovati s kolekom za 40 Din.
Pregled letnika 1894. Z letošnjimi naborniki se imajo predstaviti rekrutni komisiji dosedaj nesposobni, rojeni leta 1894, ki se pregledajo in nato razporede.
Pregled vojaških obveznikov, ki mislijo, da so postali nesposobni. Kakor smo že poročali, se vsi vojaški obvezniki operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali za vojaško službo nesposobni, lahko predstavijo z naborniki svoje do-movne občine naborni komisiji v svrho ponovnega pregleda.
Dijaki-naborniki naj predlože naborni komisiji potrdilo ravnateljstva, da so redni dijaki do-tične šole ia kateri razred obiskujejo.
Skrajšan rok. Vsak rekrut, ki misli, da ima pravico do skrajšanega roka, mora predložiti naborni komisiji vojaške izkaznice svojih predhodnih družinskih članov.
Oprostitev. Kdor misli, da ima pravico do oprostitve radi nesposobnosti družinskega člana (očeta, brata, matere itd.) mora dotičnega pripeljati s seboj k naboru, da ga zdravnik preišče. Ce nabornik misli, da ima zato pravico do oprostitve, ker je bil brat pred petimi leti odpravljen od hiše, mora vse tozadevne listine prinesti k naboru.
Naborniki — treznosti Vsi naborniki morajo priti k naboru snažni in trezni. Kdor pride k naboru pijan, bo kaznovan * zaporom in bo šele po prestani kazni pregledan. Stroške zapora bo moral plačati nabornik. Mladeniče v njihovem lastnem Interesu pozivamo naj se vedejo dostojno in naj se ne vpijanijo. S tem škodujejo ne le sebi, ampak ugledu vsega naroda.
Kdaj 3e prične nabor. Vsakemu mladeniču naznani županstvo točno dan in uro pričetka nabora. Mladeniči naj ae točno drže obvestila županstva, da ne bodo radi njihove netočnosti še drugi, ki so točni, nosili posledic.
Sprejme se čevljarski VAJENEC. Hrana in stan v hiSj. - It. Petrič, Selšček 29, p Begunje - Rakek.
Krepkega kovaškega VAJENCA sprejmem. - Naslov v upravi »Nov. Domoljuba« pod »ter. 3538.
kupi in bodel vsakemn priporočal tvrdko
Lenosi 8 Berliman Ljubljana
Tu se dobi najboljše sukno, kamgarn, Seviot za moSkc in ženske obleke, -r- Vedno najnovejše rute, Serpe itd. — Solid. postrežba ter nizke cene.
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Ljubljana — dunajska cesta 17
ki je edini te vrstel — Podružnice v CELJU, Breg gt. 3j _ ZAGREB, Hacelnova nlica 12 — SARAJEVO, KoroSčeva ulica 1$ in v SPLITU, ulica XL puka
p Pogajanja med radikali in radičevci se ne premaknejo z mrtve točke. Pašič še čaka in čaka, ker hoče imeti Hrvate čisto na kolenih. Obenem se Pribičevič trudi za žive in mrtve, da bi preprečil sporazum in sebe ohranil v vladi. Na drugi strani pa med Hrvati raste odpor proti politiki Pavla Radiča, ki vse dela na svojo roko. Zlasti poslanci Hrvatske zajednice odločno izjavljajo, da niso zadovoljni z neznačajno poli tilco Pavla Radiča in da bodo svoje stališče pojasnili, ko se bodo pokazali prvi uspehi radikalno-radičevskih pogajanj. Govori se pa, da Pašič kmalu odide na letovišče in se bodo pogajanja za ta čas prekinila. V radi kalnem klubu je velik odpor proti Pašičevi politiki, kar bo pa znal Pašič pravočasno potlačiti. Razprave o potrditvi še neverifi-oiranih mandatov poslancev Radičeve stranke Pašič neče še dejati na dnevni red.
p Zmerjanje. Ker se naši poslanci krepko borijo zoper preziranje slovenskega jezika v narodni skupščini in ker vladno večino' neprestano opominjajo na delo ter na propadajoče gospodarstvo v Sloveniji, brezverska »Domovina« krepko in prav po liberalno zmerja naše poslance. Ta jeza je toliko hujša, ko mora priznati, da dr. Žerjav in dr. Pivko kljub temu, da sta v vladni večini, ne moreta za Slovenijo ničesar doseči.
p Milijardne škode so se zgodile v teh šestih letih slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu, priznava celo umazana »Domovina«. To mi že trdimo dolgo vrsto let, a »Domovina« je vedno trdila, da »Domoljub« laže. Danes sama to priznava. In v teh šestih letih je vladal skoro ves čas čez Slovenijo dr. Žerjav. V teh šestih letih je centralizem ves slovenski denar spravil v Bel-grad, odkoder prihajajo nazaj samo drob-tine. In za ta centralizem je glasoval dr. Žerjav. Ko bi Slovenija mogla sama gospodariti a svojim denarjem — kar neprestano zahteva SLS — bi s temi milijardami, ki so po Zerjavovi zaslugi splavale proti jugu, delali gospodarske čudeže. Tako pa imamo milijardne škode — v tem oziru ima »Domovina« prav, le da bo »Domovina« še naprej zagovarjala liberalno stranko, ki prodaja Slovenijo in ji povzroča milijardno škodo, dočim ima sama od svojega iškarijotstva milijonske profite.
p Še in še novi davki. Centralizem še nima dosti. Dasi je finančni minister izjavil, da si ne upa več nalagati novih davkov, ker je ljudstvo že itak preobremenjeno, se je sedaj spomnil g. Pribičevič, najboljši prijatelj dr. Žerjava, da je treba vendarle novih davkov. In sicer z novim šolskim zakonom, ki ga predloži Pribičevič kot prosvetni minister narodni skupščini. Po tem zakonu starši nimajo prav nobenih pravic več pri vzgoji otrok v šoli, pač pa bodo imeli dolžnost trpeti s sinovi in hčerami, ki jih bodo pohujševali sokolski in orjunski učitelji v šoli, kar že sedaj delajo po mnogih krajih. In daljna dolžnost staršev pa bo plačevati poleg so-
n Sv. Pavel pri Preboldu. Tukajšnji Orel praznuje dne 14. junija 15 letnico obstoja z javno telovadbo. Sodeluje godba iz Radeč. K našemu jubilejnemu dnevu vabimo bratske odseke, orliške krožke ter goste od blizu in daleč. Bog živi!
n Orlovski odsek na Raki priredi v nedeljo 7. junija ob 3 popoldne telovadno akademijo z zelo bogatim sporedom. Vsi prijatelji Orlovstva so najvljudneje vabljeni. Bog živil
n V Predosljhi pri Kranju se vrši 7. ju nija t. 1. celodnevna prireditev naklske orlovske srenje. Na vzporedu je: Dopoldne sprevod, nato služba božja, popoldne ob 4 pa javna telovadba in veselica z sodelovanjem železniearske godbe iz Ljubljane. Prijatelji orlovstva: 7. junija vsi v Predoslje, da bo prireditev sijajen dokaz naše moči in solidarnosti. — Bog živil
n Orlovski odsek pri Sv. Heleni proslavi svojo 15 letnico v nedeljo 7. junija. Dopoldan bo ob 10 sv. maša za umrle člane (svira godba). Popoldan ob pol 4 pa javna telovadba na vrtu g. Zupančiča v Kamnici. Poleg izbranih vaj domačega odseka in krožka nastopijo v večjem številu člani in članice iz okoliša ljubljanskega okrožja. Vrhunske vaje na drogu in krogih bo izvajala vzorna okrožna vrsta. Zato pa vsi iz bližnje in daljne okolice v nedeljo pri Sv. Heleni na svidenje. — Bog živi!
n Orlovski odsek r Št. Joštu nad Vrhniko priredi dne 14. junija ob 3 popoldne javno telovadbo z godbo ln srečolovom na cerkvenem travniku. Pričakujemo obilne udeležbe. Bog živil — Odbor.
n Vače pri Litiji. Orlovski odsek in orliški krožek z Vač priredita dne 14. junija ob pol 8 popoldne v Pečah telovadno akademijo. Spored bo zelo lep. Poleg deklamacij, govora, prostih vaj bodo tudi lepe simbolične vaje: Lepa naša domovina, Slepčeva tožba. Vsi prijatelji orlovske mladine prav iskreno vabljeni!
n Pri Sv. Antonu na Kaiu se bo vršilo cerkveno žegnanje v nedeljo 14. junija. V soboto zjutraj procesija, popoldne pa spove-dovanje in litanije. V nedeljo dve sv. mašit ob 10 slovesna sv. maša na prostem. Ker je letos naša cerkvica na novo in zelo okusno preslikana, ste vi častilci sv. Antona Pado-vanskega na naše žegnanje vljudno vabljeni.
n Udruženje vojnih invalidov, kraljevine SHS podružnica Celje, poziva vse one invalide, člane imenovane podružnice, katere je Specialna invalidska komisija reducirala, da se zglasijo ob uradnih dnevih (pondeljek, sredo, soboto) v društveni pisarni, da se jim napravi pronje za zopetno priznanje invalidnosti. Vsak reduciraneo naj prinese s seboj dokazne listine v izvirniku, ali pa od sodišča overovljene prepise o vojaškem službovanju. V slučaju, da teh listin nima, naj navede imena prič, katere bodo lahko potrdile, da je reducirani dobil poškodbo v vojni.
n Običajni letni semenj za kramarijo, konje, govejo živino in prašiče se bo vršil v pondeljek 8. junija v Št. Jerneju na Dolenjskem:
danjih davkov še izredne šolske davke, ki jih bo naložil »oblastni šolski odbor« in krajni šolski odbor. Poleg vzdržavanje šole in kurjave bodo morah davkoplačevalci preskrbeti vsem učnim osebam, ne samo voditelju, brezplačno stanovanje in kurivo (20 kub. metrov na vsako osebo). Blagoslov Žerjavovega in Pucljevega centralizma postaja od dne do dne obilnejši.
p Za kaj rabi dr. Žerjav denar. Dn Žerjav je predložil finančnemu odboru predlog, da se dovoli za cesto na Avalo, ki služi največ za avtomobiliste, 1,600.000 dinarjev. Za slovenske propadajoče ceste sa gospodje seveda ne zmenijo. Le še volimo dr. Žerjava 1
ssr
----------...^Ul^MJJL
irdo
ROB PRI VELIKIH LAŠČAH.
(Igra.)
V nedelje, dne 7. junija igrajo pri nas ljubljanski dijaki. Nastopijo i prvovrstno komedijo »Težke ribe«, ki so jo le tudi drugod igrali r splošno ladovoljstro občinstva. Zato pa ste vsi prav lepo vabljeni, posebno ker vidite prvikrat in najbrž tadi zadnjikrat na našem odru ljubljanske Študente. Zato pa v nedelja ob 2 popoldne vsi v Društveni dom, kjer se bomo tri ure prav prisrčno zabavali.
SMLEDNIK.
(Mlekarna.)
Mlekarna se pri nas ustanavlja že par let. a se bo lahko še par deset let, ako se bo ta stvar vodila tako. kakor danes. 2e 1. 1923. se je odbor izvolil, pobirali so deleže ln po-
§odba radi lokala za mlekarno se je sklenila, amo strojev je še manjkalo, a so bili tedaj baje predragi. In vsa stvar je zaspala. Še en vzrok je bil, kakor se je izjavil eden Izmed gospodov odbornikov. In sicer je rekel: Kaj pa hočemo, saj nimam« strokovnjaka, ki bi bil zmožen vso to stvar voditi. — Letos smo pa imeli pri n&s dne 25. februarja predavanje o mlekarstvu. Razlagalo se je, na dolgo in široko o koristih te panoge gospodarstva \ ter o organizaciji. Zopet je bilo vse navduše; ; no za ustanovitev mlekarne in vsa stvar bi ] se z lahkoto .speljala, ako bi hotelo pri vsem tein pomagati par onih, ki bi imeli od tega največ koristi. Ko pa so bila po predavanju podana raznovrstna mnenja s trani posestnikov, je rekel nekdo sledeče: »Kaj pa hočemo z urtanovitvijo mlekarne, saj imamo mleko dobro prodano.« Marsikdo se je čudil tem besedam, ker vsakdo je mislil, da cena 1.75 dinarja za liter ni bogve kako sijajna. Ne čudimo se pa tem besedam danes, ko vemo, da so imeli trije posestniki od pripravljalnega odbora plačan vsak liter mleka po 2.25 dinarja, torej 50 para pri litru dražje, l;a!:or drugi posestniki, a to samo zato. da sc ni ustanovila mlekarna. Vsi oni prejšnji vzroki so bili samo navidezni, ali ec je to pc.šteno, o tem naj pa drugi sodijo.
IZ KAMNIŠKEGA OKRAJA.
(Dijaki.)
Zopet se bližajo počitnice in to me je sponmilo, naj izpolnim svoj davni sklep in kaj poročam o študentih v našem okraju. Mislim kat. študeute, ker o drugih nič ne čujem ln ne vem!
Cesto sem čital v časopisih: Kamniška podružnica SDZ priredi to in to, napravi izlet In podobno in poslal sem radoveden, kaj se skriva pod to firmo. Kmalu sem doznal, da no to kat. dijaki in dijakinje, ki so s4 združili za to, da tudi med počitnicami drže, skupaj in tudi ljudstvu koristijo po svojih močeh. Človek je vesel, če vidi mladega dijaka na deželi med ljudstvom, saj spozna, da niso vsi taki kot si jih včasih predstavljamo, da bi takoj, bo pridejo v mestne šole, pozabili vse domače in se sramovali svojega ljudstva in izgubili vsak smisel za njega. Naši študentje so čisto nekaj drugega: vem, kako so študirali in delali načrte za to. da bi počitnice vsestransko izrabili v korist ljudem in sebi. Napravili so nam več prosvetnih prireditev, posebno Iger, česar bi domači odri ne zmogli. Kako smo vedno z veseljem pričakovali, kadar smo zvedeli, da bodo zopet nastopili. Pa so res zelo dobro naredili. Žal se domači odri se premalo zavedajo, koliko jim dijaki lahko koristijo in jim gredo pre-malo na roko. Za sebe so prirejali izlete in
iu blodni ševijot za moške obleke. Velika izbira. Nizke cene.
i
35$ i
R. Miklauc, Ljubljana
sestanke, na katerih so se razgovarjali o delu, zabavali in se vadili za nastope. <Ja takin, ki se resno zavedajo svoje naloge m se za njo pripravljajo moremo res kaj pričakovati. Iz naroda smo, za narod smo, tako mislijo. Pa da ste jih videli na evharistlcnem shodu v Grobljah. Bila je res krepka četa, ki se ne boji pokazati svojega najglobljega prepričanja pred vsemi. In to visokosolci! Čast jim! Le tako naprej iu Vas bomo še raje imeli, samo da pridete še bolj med Iju-di s tako blagimi nameni.
Drugič pa bom poročal kaj o njihovih namenih za letos, če bom mogel skrivaj kaj ujeti.	A-
BABNO POLJE.
Dne 21. maja smo imeli tukaj slovesno posvečevanje dveh bronastih zvonov, ki delata vso čast livarni v Št. Vidu nad Ljubljano tako glede zunanjosti kakor glede glasov. Livarno moremo vsakemu priporočiti zlasti še glede plačilnih pogojev, ki so bolj ugodni, kakor po drugih livarnah. — Prvemu so zvonili novi zvonovi tukajšnjemu po-ststniku Janezu Konc, ki ga je 6. aprila ubilo v Fairportu O. v Severni Ameriki. Bil je eden najboljših naših gospodarjev, ki si je samo z delom svojih rOk pridobil precej čedno premoženje. Bil je štirikrat v Ameriki. Sedaj jc nameraval srci! marca zapustiti Ameriko in re vrnivi domov, a si je odložil potovanje za en mesec. To^a dober teden, predno je nameraval odpotovati, ga je doletela nenadna smrt. Naj v miru počiva v tuji zemlji! — Ker ni doma zaslužka, in ker tudi na Hrvaškem, kamor so hodili uavadno vsako leto naši ljudje v šume, že par let ni pravega dela, je letošnjo zimo odšlo mnogo mož in fantov na Francosko in v Galicijo. Z Galicijo so bili še nekaj zadovoljni, na Francoskem se je pa nekaterim posrečilo, da so še dobili delo iu zaslužek, drugi pa zopet tožijo nad obojim. Eden jc bil porabil priložnost, da jc bil za velikonočne praznike v Lurdu, ker dela blizu tam.
YA0E PRI LITIJI.
Naš orlovski odsek sc prav pridno giblje. Po dolgem trudu si jo lansko leto napravil oder, ki je skromen, vendar ustreza svojim namenom. Na tem odru jc priredil Orel lansko limo dve igri. Najbolj pa j« pokazal Orel uspeli svojega dela s telovadno akademijo, ki jo je priredil odsek dne it. maja, skupno z orliškim krožkom. Odsek je nastopil z govorom, deklamacijo, prostimi vajami, zlasti pa t lepimi vajami »Lepa naša domovina«. Posebej moramo pohvalno omeniti Orlice, ki so se v tako kratkem času obstoja tako izvežbale, da so nastopile s krasno vajo »Slepčeva tožba«, ki je vsem ugajala. Dne 12. julija pa obhaja naš odsek petnajstletnico obstaja in priredi orlovski dan, združen i javno telovadbo. Med vso prireditvijo svira mengeška godba. Vse prijatelje orlovstva fc danes vljudno vabimo.
MIRNA.
Nekaj čudnega na Mirni. Gereuti in drugi so se delali, da ne marajo prevzeli podeljene časti, da bi spravljali ljudi na napačno sled. Čudno, da v Ljubljani pogruntajo vedno prave! Vsakemu je jasno, da eden mora biti, ki jih jc v Ljubljani priporočil. Tako neumnost verjame le »intiligent«, jc ženina lovila dolga leta, po poroki pa pravi, da pameten človek ne. To je zgodba o jari nevesti, ki je pririljena stopila v zakonski jarem.
HOTEDRŠICA.
Dasi kruto prizadeta po nesrečni meji, ki je sedaj delinitivna, kaže naša vas nezlomljivo voljo do dela in do napredka. Društva delujejo nad vse marljivo, šola se ho znotraj prenovila, zida se nov betonski most na najlepšem prostoru v vasi — pred trgom pred cerkvijo. Kaže, kakor da bi hoteli vrli Hotenjci na najtežji udarec, ki so jim ga prizadeli Italijani, odgovoriti s pravo kraško žilavostjo pri obnovi občine. _ Največji praznik v letošnjem letu
pa bn slavilo tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo, ki ho proslavilo na kresno nedeljo 20 letuico obstoja. Na ta dan bo društvo otvorilo svoj »Dom«, ki po dosedaj izvršenih delih obeta biti najlepša stavba ua vasi, in bo blagoslovilo novo društveno zastavo. Naši gasilci se že pridno pripravljajo na svoj 2dan«. Upamo, da tudi okolica ne bo prezrla te našo slavnosti in da pohiti na kresno nedeljo vse, kar leze in gre, v obmejno Hotedršico.
ST. RUPERT NA DOLENJSKEM.
Naše cerkvene in prosvetne organizacije žalujejo. Izgubili smo eno najmarljivejših, najbolj vestnih in zvestih moči, blago dekle Pepo Vavtar iz vasi Bistrica Bila je dolgo dobo do svoje smrti prednica dekliško Marijine družbe, z veseljem je sodelovala v odbora Kat. izobraževalnega društva in drugod in to ji moramo hvaležno priznati: bila je odbornica ne le po časti, ampak predvsem po delu in trudu. Nikdar trudna, nikdar čemerna jo delala, če je bilo treba, noč in dan za napredek in procvit katoliške stvari. Ko jo je zavratia jetika odtrgala od njej tako ljubega dela, ko ji hirajfoča ležala na bolniški postelji, tedaj ji po nobeni stvari ni bilo bolj žal, kot po društveni dvorani in društvenem življenju. — V pondcljek 25. maja smo jo žalujoči spremili na zadnji poti. Fantje-Orli so nesli njeno krito v inalo priznanje in zahvalo za ves trn d, za vse vence, za vse žrtve, ki jih je pokojnim poklanjala njihovi organizaciji s toliko ljubeznijo, Dekleta iz Mar. družbe so v obilnem številu prihitele, da se poslove od svoje dobre, zgledne prednice, ki jih jc z besedo in zgledom vodila k nebeškim vzorom. Društveni uevski zbor pa ji je iapel žalostinke za slovo. Velika množica drugih ljudi ii lare je pričala, kako naše dobro katoliško ljudstvo zna ceniti dekle, revno sicer, a zlatega srca pri delu za katoliške koristi. — Počivaj sladko, Pepa! Mi vsi ti ohranimo nem'iljiv ljub spomin.
ZALOG PRI LJUBLJANI.
Pri nas imamo lepo šolsko stavbo. Vodja šole, požrtvovalen mož, se zelo trudi pri čitalnici, ki je seveds, žerjavovska ter ima kot taka vse prireditve in prostore v šoli. Vaščani Založani, ali nismo tudi mi davkoplačevalci? — Povsod je ta navada, in tudi pri farni šoli, da se nakup drv za zimo da ua zmanjšcvalno dražbo. Pri nas pa se to delo kar naravnost ortda prijatelju. Kar naročili so mu, naj ji; sre sekat takole približno 15 klaftcr. Pa opozoriti jih tudi maramo, da je navada, da se drva, ko se kupijo, zložc, da se odmerijo in preštejejo klaftre. Le pri nas se kar zmečejo in se pove: toliko jih je. Bomo paziii. — Krekova mladina P« je priredila pri farl že tri lepe igre. Pri Ml* klovi Zali je cel Zalog šel svoje igralce občudovat. Le tako naprej. Gasilno društvo tudi pripravlja svojo slavnost blagoslovitve doma. Založani pa bomo vaško znamenje prenovili.
Suhe gobe 1925, zdrav, zelišča
lapuhovo perje, trllfikovo lnbje, srčno moč, spod-leskovo seme, arnikovo cvetje, lipovo cvetje, Jelenov jezik, beladona perje itd., kupuje
v. h. rohrmann :s LJUBLJANA Sv. Petra nasip — za vodo-
V SORI se v nedeljo ponovi Igra »REVČEK ANDREJČEK«. Vljudno vabljeni.
Krojaškega VAJENCA s prebrano sprejme V»-lentin GOSTIČ, Lukovica itev. 23 pri Domžalah.
Lahek ZdSlUŽek n^aHraniTIn^sušenje
zdrav, zelišč, cvetja, lubja in korenin
katere kupuje v vsaki množini R. LUCKMANNi Ljubljana, Ahacljeva centa 10 (Pongracova barij' ka) pri šentpeterski cerkvi. — Sedaj rabim t«'l' kovo lubje, prgačno kožo, trčno moč, lapuhov« perje ter dajem interesentom na zahtevo brez-
plačna navodila, kakor tudi cenikc.
3531
HLODI smrekovi ali jelovi
3 do 7 m dolžine, se kupijo v vsaki množini, -j Ponudbe za zdrav in suh les iranco vagon aH svež les franco žaga z navedbo ccnc in ninoz na Konzervno tovarno GLOBUS d, d. na VrW"»
[GOSPDQFiF£i
Razlogi nizkim cenam živini in prešičem.
To vprašanje je danes med kmeti stal-jio na dnevnem redu. Razloge, kako je prišlo do tako nizkih cen, in to edino le pri živini in prešičili, naši kmetje različno razlagajo.
Nekateri pravijo, da je temu vzrok vi-geoka izvozna in uvozna carina. Drugi da je izvoz omejen, ali se celo od strani naše države zabranjen in tretji zopet dolžijo poslance, češ, da ničesar ne storijo v tem ozi-ru, da bi se izvoz pospešil.
Ker vidim, da v vprašanju glede padanja cen pri živini in prešičih vlada med našim ljudstvom še precejšnja nejasnost, si štejem v svojo dolžnost, da to zadevo pojasnim, v kolikor sem zamogel dobiti v tem pogledu materijala v ministrstvu trgovine in poljedelstva.
Glavni razlogi, da je cena naši živini in prešičem padla za polovico, so ti-le:
1.	Naša valuta se je tekom enega leta in pol dvignila za 40
2.	Prevoz živine po naših železnicah ie tako drag kakor v nobeni drugi državi.
3.	Izvozna in uvozna carina.
1.	Prvi in glavni razlog je dvig naše valute za 40 %. Vzemimo za zgled italijansko liro. Pred letom je bila lira vredna 16 do 18 naših kron, danes le še 10 kron. Ita-ijanski trgovec je pred letom dobil na na-Eem trgu 6C0 kg težkega vola (če ga računamo po 70 K kg žive teže) za 2.200 lir, a ilanes po isti ceni bi moral dati do 4.000 ir, to se pravi, skoro še enkrat toliko. Isto
z Nemško Avstrijo. (Omenjam ti dve Iržavi radi tega, ker sta na naših trgih naj-reč nakupovali.) Ker pa pri nas ni soraz-nerno z višjo vrednostjo našega denarja >adla cena živini, so se italijanski trgovci, »osebno pa še avstrijski, obrnili v druge Iržave in sicer na Poljsko, Madžarsko in udi v Romunijo. To so države, ki imajo še ielo nizko valuto ter pride italijanskim in tvstrijskim trgovcem živina ceneje nego lasa. Na dunajskem trgu posebno konkuri-■ajo zadnji čas ceni našim prešičem poljski Tesiči, tako da je bilo naše prešiče zaen-rat nemogoče postaviti na dunajski trg sled previsoke cene.
2.	Prevoznina živine po naših železni-. 'e ,ta.k° draga kakor v nobeni drugi drvi. Niti v svoji lastni državi ne moremo enega kraja v drugega dosti prevažati led previsoke železniške tarife. Posebno za kupce vnanjih držav pride drago, od r se je dvignila valuta. Lansko leto se je r»a povišala za 100 medtem ko se je 'uta dvignila za 40 %. In ako se bode še dalje na teh visokih tarifih vztrajalo, po-
ako se bode valuta še dvignila, RPloh vsak prevoz živine po železnicah mogoči
3.	Carina, katera do lanskega leta ni k0 vplivala na ceno živine in prešičev,
je pri teh nizkih cenah gotovo previsoka. Naše izvozne carine je od 100 kg govede žive teže 40 dinarjev, od prešiča nad 7 kg težkega 200 dinarjev. Uvozne carine v Av strijo je od glave 5 zlatih Din, to je okroglo 60 Din, tako da od vola 300 kg težkega izvozna in uvozna carina znaša 180 Din. To se pravi, da je treba plačati carine skoro eno desetino vrednosti živali. Še hujše je pri presičih, kjer se plača pod 100 kg težkega prešiča ena petina njegove vrednosti. Pod 70 kg težki pa so sploh zabranjeni, kar je na veliko škodo baš našega kmeta, ki redi največ lahke prešiče, takozvane per-šutarje.
Naši kraji, posebno še Štajerska, del Dolenjske in Gorenjske, se mnogo tudi borijo z vzrejo malih prešičkov, katere postavijo z 7—8 tedni na trg. Vsled zabrane izvoza, tudi pri malih prešičkih oena tako pada, da se jih kmetu ne bode izplačalo vzrejati več kot za sebe in s tem mu bo odvzet dober vir dosedanjih dohodkov. Svo-ječasno se jih je mnogo prodalo na sedanje avstrijsko, Koroško in tudi Primorsko, kar je danes vsled zabrane popolnoma izključeno.
To so glavni razlogi padca cen naši živini in prešičem.
Mnenje, da poslanci nismo v tem oziru storili svoje dolžnosti, ne drži! Že pred meseci se je naš klub bavil v svoji seji s temi vprašanji, naredil tozadevne sklepe, da se vloži interpelacija na poljedelsko, trgovinsko, finančno in železniško ministrstvo, se določilo pet poslancev, kateri smo šli v deputaciji na imenovana ministrstva, ter zahtevali
1.	da se izvozna carina popolnoma odpravi,
2.	da se železniška tarifa za prevoz živine in prešičev zniža in ima še posebno še v vidu sedaj, ko se pripravljajo nove tarife in
3.	ker se bode v kratkem delala nova trgovinska pogodba z Avstrijo, da se v pogodbi zaščitijo v korist našega kmeta, oso-bito še izvoz naše živine in prešičev.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost denarja 2. junija. V minolem tednu se je dinar nenadoma dvignil na 8.62 centimov, pozneje pa nekoliko oslabel na 8.55. Posledice so se poznale pri padcu tujih valut na naših borzah. Za nas je posebno važno dejstvo, da je lira na mednarodnem trgu precej nazadovala, kar zelo neugodno vpliva posebno na našo lesno trgovino. — Na domačih borzah so se plačevale tuje valute po sledečih cenah: 1 funt šterling Din 296, 1 dolar Din 61, 1 zlata marka Din 14.55, 1 švicarski frank Din 11.81, 1 avstrijski šiling Din 8.58, 1 francoski frank 3.07, 1 lira 2.48 Din. 1 češka krona Din 1.81, 1 bolgarski lev Din 0.37,1 romunski lej Din 0.28, Za 1 dinar se je dobilo 1170 mažarskih kron.
CENE.
Ljubljanska blagovna borza. Cene so vzete za razno blago, postavljeno v Ljubljano na postajo. Pšenica ameriška Rosafe Din 490, Hard Winter Din 500, avstralska Din 485; rž makedonska Din 400, oves makedonski Din 355, ječmen postavljen na makedonsko postajo, drobni Din 190. Krompir beli, postavljen na dolenjsko postajo Din 125.
Lesno tržišče na ljubljanski borzi. Izr voz našega stavbenega lesa v Italijo stalno napreduje. Dobre cene se plačuje za hrastove frize, po katerih je precejšnje povpraševanje. Izostal je pa izvoz trdega lesa, za katerega je bil najboljši odjemalec Francoska.
Tržišče jajec. Na naših domačih trgi., je jajec dovolj in se plačujejo v posameznih pokrajinah države po 80 do 95 par komad, pri čemer prihaja vpoštev tudi kakovost. Vi inozemstvu je pa opažati večje povpraševanje po prvovrstnem blagu. Z Dunaja poročajo, da tam primanjkuje blaga, ker kupuje Nemčija jajca v večjih količinah. Zato so tudi cene na Dunaju poskočile. Tako se plačuje na debelo: rusko blago po 12.25 do 12.50 grošev (en groš je 8—9 par), mažar-sko izvirno blago 13.25—13.50 grošev, boljše blago 14 grošev in več za komad. V trgovini na drobno je jajce povprečno za 1 groš dražje.
ŽIVINA.
Ljubljanski živinski sejem 29. maja. Za kg žive teže se je na tem sejmu plačevalo: voli debeli Din 9.75—10, voli rejeni Din 9—9.50, voli za vprego po kakovosti 8—9, krave rejene Din 7—8, krave klobasarice Din 3—3.50, telice rejene Din 7—8 ;biki težji debeli Din 8—9, biki rejeni Din 7—8; teleta težja debela Din 12—12.50, teleta re-jena Din 11.75—12; prašiči debeli Din 13 do 14, prašiči pršutarji Din 12—13, prašiči' zaklani Din 17—18, teleta zaklana Din 17 do 17.50, banaški špeharji zaklani Din 17i do 17.50. — Cene pri goveji živini in prašičih so ostale neizpremenjene. Več se povprašuje po debeli živini, katero se sedaj boljše plačuje. Cene teletom pa padajo in. ni pričakovati zboljšanja cen te vrsti živine. Precej so nazadovale cene plemenski živini, zlasti molznim kravam, vsled česar je postala kupčija s to živahnejša. Vzrok temu popuščanju v cenah je pomanjkanje gotovine, ki vlada med kmetskim ljudstvom.
Mariborski živinski sejem 26. maja. — Prignanih je bilo 19 konj, 183 volov, 406 krav, 13 telet, skupaj 626 komadov. Povprečne cene so bile za kg žive teže: debeli! voli 9—10 Din, poldebeli Din 8.25—8.75, vprežni voli Din 7—8, biki za klanje Din 8—9.50, klavne krave debele Din 8—8.50, plemenske krave Din 5.50—7, krave klobasarice Din 3.75—5, molzne in breje krave Din 5.75—10.50, mlada živina Din 6.60 do 8.25, teleta Din 10—13.50; prodanih i« bilo 256 komadov, od teh 89 v Avstrijo m
Dobro in poceni
se kupuje v manutakturni trgovini A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni tr^lOj
141 v Italijo. Mesne cene: kg govedine Din 12—20, telečje Din 15—22.50, svinjsko Din 15—30.
Prašičji sejem v Mariboru 29. maja. — Prignanih je bilo 269 prašičev, 2 kozi, 3 ovce. Plačevalo se je: 5—6 tednov stari od 75—100 Din, 7—9 tednov 125—225 Din, 3—4 mesece 260—350 Din, 5—7 mesecev 375—450 Din, 8—10 mesecev 625—750 Din, 1 leto 1000—1400 Din. Za kg žive teže se je dobilo 12—14.50 Din, za kg mrtve teže 15—17.80 Din. Koze komad 250 Din, ovce komad 150 Din. Prodanih je bilo 225 prašičev, 1 koza in 1 jagnje. Kupčija je bila zelo živahna.
DAVKI.
Dohodki od neposrednih davkov. V
zadnji dobi so bili objavljeni statistični podatki, iz katerih je razviden stalen porast dohodkov od neposrednih davkov v davčnem letu 1924, oziroma v proračunskem letu' 1924—25. Neposredni davki (brez davka na poslovni promet), državne doklade (brez izrednih 500%, oziroma 30%) in invalidski davek v davčnem letu 1924 so prinesli državi 798,839.048 Din, v proračunskem letu 1924—25 pa 859,614.563 Din, torej za 60,775.515 Din več. Na teh dohodkih je bilo predvidenih v lanskem proračunskem letu 669,352.157 Din dohodkov, kar p .jn.-nja, da je bilo več plačanih davkov v davčnem letu 1924 za 129,486.891, v pro-t. v •••em letu 192-1—25 pa za 190,262.406 Din.. Iz tega poročila je jasno, da dobiva delava več davkov kakor jih predvideva in dn davčne oblasti brezobzirno pritiskajo davčni vijak, ki izmozga iz ljudstva več, ka-k' r more prenesti.
Ti. Z NO.
Razstava goveje živine v Št. Jurju ob juž. žel. V četrtek 28. maja se je v Št. Jurju ob južni železnici vršila razstava plemenske živine, ki je bila ž ozirom na razvoj živinoreje v tem kraju zelo poučna. To je bila t- Ji prva slična prireditev v območju sedanje mariborske oblasti. Že 1920 se je pri podružnici Kmetijske družbe v Št. Juriju ob j. ž. na spodbudo in pod vodstvom kmet. svetnika g. inž. Josipa Zidanška ustanovil poseben odsek, ki si je stavil nalogo povzdigniti živinorejo v tem okolišu in sicer z domačim materijalom potom naj-skrbnejše odbire. Muradolska pasma, ki je tukaj razširjena, je vsled vojnih vplivov zelo trpela in nazadovala v svoji dobička-nosnosti. Živinorejski odsek se je postavil na stališče, da bo pasmo v tem okolišu brez dotoka bije krvi z domačim materijalom očistil in v dobičkanosnosti dvignil. V ta namen se je vpeljal redovnik in kontrola mlečnosti. — Uspeh tega dela je pokazala zadnja razstava. Prignanih je bilo 7 bikov, 77 krav, 23 telic in 7 bikcev, skupaj 114 glav v rodovniku vpisane in kontrolirane živine. Zanimanje za to razstavo je bilo opaziti tudi ob izredno velikem obisku kmetskega ljudstva, ki je občudovalo krasno plemensko živino. Zanimivo je bilo, da so si to razstavo ogledali tudi slušatelji kmetijske fakultete iz Zagreba, ki so pod vodstvom štirih profesorjev prišli v Slovenijo proučevati naše kmetijske razmere. — Največ zaslug za to razstavo in za napredek Živinoreje v tem okraju imajo pač oblastni
Vrtnarstvo.
Kuhinjske dišavnice. Kako je streči rajskemu jabolku (paradižniku), da bogato obrodi in da ima debele, sočnate plodove?	. . v .
K nam so ga prenesli iz Južne Amerike in je raditega zelo občutljiv proti mrazu. Ob zidu ali ograji, kamor se upre solnce, najboljše uspeva. Zemljo zahteva rahlo in zelo gnojno. Presajamo jih v drugi polovici majnika, po bolj mrzlih krajih pa v juniju. Da se stebelce ne giblje tja in sem, mu je dati kol za oporo. Rajsko jabolko potrebuje veliko mokrote, zato mu je treba prav skrbno in pridno zalivati. Zalivanje z gnojnico zelo pospeši rast in razvoj sadike. Sadiko je treba okopati, opletl in osuti. Postranski izrastki slabe glavno steblo, zato je treba poščipati toliko mladik, da ostanejo le 3—4. Ko so sadike od-cvetele, se prikažejo prvi plodovi, le-tem poščipljemo vršičke. Ko pa začno prvi plodovi zoreti, iztrebimo na sadiki vse stranske vršičke.
Plodovi so debele škrlatno rdeče jagode, ki se v kuhinji kaj dobro porabijo. Pri-devamo jih mesnim in postnim juham. Riž in makaroni s paradižniki so zelo čislana jed. Kot omaka k govedini in teletini so zdrava in redilna hrana. Rabimo jih sveže, dokler so, potem pa si jih ukuhamo ali posušimo za zimsko uporabo.
Po obliki so debeli nagrbani in drobni gladki. Semenotržci so jim dali več imen kakor: mikado, kralj Umberto, kraljica plodov in namizna kraljica.
Zdravje.
Zlatenica prihaja od zaprtih jeter, žolč se razlije po životu namesto da bi sel za svojim delom, čreva ne delujejo redno, človek je slab in razdražljiv. Stari ljudje so trdili, da je najboljše, že privežeš živo ribo na želodec in jo imaš tam, dokler ne začne gniti. Riba jim je baje izvlekla zlatenico. Pravila mi je žena osemdesetletnica, da je kot otrok porumenela kakor cekin in je morala držati tisto smrdljivo ribo na želodcu. No, to so vraže in za nas to »zdravilo« ni. Bolj pameten je drug star recept, ki pravi, da pomaga za zlatenico, ki prihaja od jeter: vživanje paradižnikov. Če pa je vzrok zlatenice v prehlajenih črevih, pomaga čaj od korenine rdečih jagod. Korenine se kopljejo zdaj. Je pa dober za jetra tudi čaj od jagodjevega mladega listja, čaj od jeternika in od praprotine; to je drobna praprot, ki raste po starem zidu in pomaga tudi za kašelj in jetilco.
Za bolečine v jetrih raztepi jajce, primešaj žlico olja in soli, namaži na platno
kmetijski referent inž. Zidanšek, živinorejski referent Martin Zupane, inž. Kropivsek, ravnatelj kmet. šole in živinozdravnik Ur-šič. Naj bi ta razstava tudi drugim krajem služila v spodbudo.
in navezi. Pomaga tudi obkladek nastrganega hrena in pšenične moke. Utiranje ar-nike.
Kdor nima zdravih jeter, je bolan. Varovati se mora razburjenja, pa ga razburi vsaka reč, siten je ali kakor pravimo zdaj, nervozen in ne ve, kam bi se del. Tak človek ne sme vživati mastnih kvasnih jedi, ne vina ne žganja. Dosti mora hoditi ni zrak, delo na vrtu in na polju mu je razvedrilo. Dobro mu bo delo, če utare vsak dan gorkega laškega olja v rebra. Žele-njadna in mlečna hrana je na mestu. Kopanje v tekoči vodi. Zelo je pohvaljen zi jeterne bolezni sledeči čaj:
Zmešaj pest grenkuljice, dve pesti pi-rike, pest preslice, pest brinja in pest janeža. Od tega prevri vsak dan žlico na pol litra kropa in izpij v dveh porcijah.
Jetemim priporočajo vživanje Karlove soli (Karlsbader-Salz). To je že dobro za teden, dva, predolgo uživanje soli pa škoduje lahko prebavilom in je treba vprašati zdravnika za svet.
Kuhinja.
VINSKA OMAKA.
Razgrej v kozi za pol jajca masla ali masti, pridaj žličico sladkorja in ko se bledo zarumeni, prideni žlico moke, ko se moka zarumeni, prideni pol žlice krušnih drobtin, ko zarumene, prilivaj počasi Vi 1 vina in % 1 vode, prideni košček cimeta ali limonine lupine in še nekoliko sladkorja. Ko vse še par minut vre je omaka gotova.
KROMPIRJEV PIRE.
Olupljen krompir operi, zreži na koščke in ga skuhaj v slani vodi, odcedi potem vodo in krompir z lesenim tolkafem dobro stlači. Prideni za 5 debelih krompirjev par žlic kisle smetane ali za oreh sirovega masla in par žlic mleka, dobro zmešaj in deni na krožnik. Krompirjev pire s čebulo: se pripravi ravno tako, samo, da kadar deneš krompir na krožnik, ga potresi s čebulo, katero si poprej zrezala na listke in v masti precvrla.
KAKO SE PECE STAR PETELIN ALI
KOKOŠ
Nadrgni s soljo osnaženega in že vle-žanega petelina (petelina zakolji pozimi en teden predno ga rabiš, poleti pa 1—2 dni) ali kokoš, položi ga v globok lonec ali kozo, prideni mu žlico masti in malo zajemalko vode, potem ga dobro pokrij in ga med večkratnim polivanjem na ognjišču pari * do 3 ure, med pečenjem jo obrni. Ko se zarumeni in zmehča, jo po delih razrezi, naloži na krožnik in obli j s sokom, v katerem se je pekel.
se imenuje fina rujava kotenina, Izdelana te naj boljšega ameriškega bombaža. — Po tokratne pranju postane snežno bela. V zalogi pO . A. & E, SKABERNE n Ljubljana, Mestni trg "
1'LKOE obloženo.
Ploče skuhaj ali speci, mrzlo zreži na
tenke kose, naloži na krožnik, okrog mesa pa naloži v kupčkih nastrganega hrena; med kupčke pa položi krhljiček v trdo ku-»cia jajca (vsako jajce v trdo kuhano razrezi na 4 dele), in tuintam pa se vejico zelenega peter,šilja.
NAVADNI SARKEL.
V) i j v skledo 3/„ litra vročega mleka, osfvli ga, prideni dve žlici sladkorja in 8 dkg (za jajčno veliko:;!) sirovega ali kuhanega masla. Stresi v to mleko 1 liter (50 do 56 dkg) moke, nekoliko premešaj in prideni vzhajani kvas, ki si ga pripravila iz 1 dkg drožja, žJičice sladkorja in dvel žlic mlačnega mleka. Na kvas deni 2 rumenjaka in testo dobro stepaj, primešaj eno pest rozin in nekoliko drobno zrezane limonine lupine. Ko si vse dobro premešala, stresi testo v dobro pomazan model, da vzhaja. Vzhajanega pomaži s smetano ali raztepenim jajcem in speci. Pečenega potresi s sladkorjem.
Za bluzo z zaprtim o v r a t n i -k o n» (glej sliko v današnji prilogi) je treba okoli 2 m blaga, ki je 100 cm široko, t. j. razno pralno blago ali svila. Bluza je zelo moderna in obenem zelo preprosta, a elegantna. Na prednjih delih stir na vsaki stri ni dve razlikam gubi, po sredi katerih je vsi t ažur, ali pa lahko vpeljemo s prednjim vbodom barvi blaga primemo nit. Isto napravimo tudi na ovratniku, na manšetah in »a naploeniku. Za pestjo in ob robu prednjega dela jo prišit okrasek iz čipk. Pentlja na ovratniku in petero gumbov jc le za okrasek. (Bluzo nosimo pod krilom.) Za bluzo z odprtim ovratnikom rabimo 2 in pol m blaga 100 cm širine, najbolje lahkega volneneg blaga. Vsak prednji dei ima dve, zadnji pa štiri razlikane gube. Sprednji in zadnji del veže napleč-nik, Ovratnik je marmarski in se spredaj združi z odprtima vogaloma prednjih delov. Med tema vogaloma je všit bel vstavek. Žepek na desni strani je Ie za okrasek. Preko bokov je vpeljan ozek lakast pasek (črn uli rdeč) skozi vseh osem gumbov. Bluzo nosimo vrhu krila.
Naprodaj sla dva KOVAŠKA MEHA in drugo kovaško ORODJE pri JOSIPU JAVORNIKU -
požta Višnja gora.	3625
Ia inozemska GONILNA JERMENA, enotna in dvojna, — Ia Remsckeidske ŽAGE za polnojar-mensitc, vcnecijankc, prečne in krožne žage, — Lesene jermenice, brusilne plošče, kleparske stroje vseh vrst, ima stalno v zalogi
komisijska trgovina. Sloažkova ulica 1.	Kolodvorska ulica 28,
Iz življenja katoliških mož
volneno blago za ženske obleke in bluze A- & E. SKABERNE -n LJubljana, Mestni trg 10.
1.	Bilo jc leta 1870, V Ahnu je govoril na katoliškem shodu zbranim možem doktor Monfang govor. Med drugim je dejal: »Mož je tisti, ki ima svoje prepričanje, ki ima značaj, ki ima barvo in to svojo barvo neustrašeno pokaže. Moža imenujem njega, ki ne zdihuje in toži doma o slabih časih, ampak gre in poseže v življenje, da slabe čase odstrani. Moža imenujem njega, ki ne misli samo nase in le na svoj dobiček, ampak se bojuje in bori, njega, ki stopa v javno življenje, da ondi bije boj za svoje prepričanje in je pripravljen tudi na žrtve. Tak je mož in v tem smislu poudarjam, da današnjim časom manjka takih mož.« Te besede so tako vplivale na 28 letnega kneza Karola pl. Lovensteina, da je postal skozi dolgo dobo let najpo-žrtvovalnejši voditelj katoliških Nemcev.
2.	Francoski pesnik Botrel ima v enem svojih najboljših književnih del sledeči razgovor med zagrizenim svobodomislecem in vernim bretonskim kmetom:
»Za vraga! Ni dvoma, da ti bomo iz-tirali duhovnika iz cerkve,«
:>Pa kaj zato!« odgovori kmet, »jaz bom vseeno molil pred opustošenim oltarjem.«
»Že prav; toda zaprli bomo tudi cerkve,«
»Pa kaj zato! saj je na zvoniku križ in jaz bom pred njega pokleknil in molil.«
»To se zna in vem, da bi to ti tudi storil; toda mi bomo tudi križ odstranili in cerkev podrli.«
»Pa kaj zato! jaz bom zvečer pokleknil pri oknu svojega stanovanja, gledal bom proti zvezdam, ki me spominjajo tvojega in mojega Stvarnika in bom molil. Pa mi jih odstrani, če jih moreš!«
3.	Švicarski državni svetnik pl, Haller je zapisal potem, ko je 1. 1921. prestopil v katoliško Cerkev, kar se mu je pri gotovih krogih zelo zamerilo, sledeče besede: »Vse se prezre in odpusti, samo to ne, če se kdo odločno in temeljito izpreobrne; če kdo jasno pokaže svoje odnošaje do katoliške Cerkve. Ako bi bil ateist (brezverec), hudodelec, član nekrščanskih, prekucijskih družb, bi noben še zinil ne.« Tako pa je bil iz državne službe odpuščen in povsod odstavljen.
4.	V Amsterdamu so že dve leti vga-njali na trgu Niewmarkt razni krivoverci svojo propagando, Svobodomiselci vseh barv, prostozidarji, boljševiki itd. so nastopali kot kramarji, da so lažje širili svoje zmote. To je slišal večkrat tudi neki frančiškanski pater iz bližnjega samostana. Zato jc premišljeval, kako bi mogel priti stvari v okom in rešiti dobro misleče, Nastopil bi sam; toda najmanjšega upanja ni imel, da bi mogel kot katoliški duhovnik med razno krivoversko in svobodomiselno sodrgo kaj doseči. Le možje laiki bi-mogli
kot apostoli imeti kake uspehe. In res za prvega apostola se je priglasila neka ženska, Bila je judovska izpreobrnjenka in govorila je nekajkrat s toliko prepričeval-nostjo, da je mnoge potegnila s seboj. Toda kmalu se je skazalo, da tudi ženska ne bo kos pretkanim jezičnikom. Zato so ustanovili pred tremi leti društvo »Het Gilde van de klare Waarheid«, Udje tega društva so samo moški, ki so toliko zmožni, da morejo resnice svete vere razlagati in jih pojasnjevati. Zato pa seveda ni dosti, da ima ta ali oni bister razum; imeti mora tudi dar govora in biti mora izboren debater, Poleg tega mora imeti zelo močan
!|las. Zakaj večkrat je na tem prostoru si-en hrup, Poslušavci so namreč povečini nekatoliški delavci in trgujoči judje. Zlasti v začetku so se zdele težave nepremagljive. Ni bil redek slučaj, ko je morala posredovati policija. Toda Člani društva »Gilde« so vztrajali. S svojim neustrašenim nastopom so zlomili odpor in sčasoma dobili mnogo poslušalcev, ki so jih začeli poslu« šati deloma iz radovednosti, deloma iz ljubezni do resnice, deloma iz popolne brezbrižnosti.
Tako prihajajo Člani društva »Gilde« že dve leti vsako soboto med pol deseto in deseto uro zvečer na Nieuwmarkt. Predno odidejo, se zbero — po številu kakih 10 — v svoji župni cerkvi. Tu pri božjem Sejalcu božjih naukov opravijo svojo zadnjo pripravo. Voditelj — duhovnik, preoblečen seveda sam v laično obleko, z njimi poklekne. Tako molijo del rožnega venca za pomoč Marijino, Ko odmolijo, jih pater blagoslovi, na kar odgovorijo zbrani, polni notranjega poguma in moči: »Amen«,
Z njimi odide na to pater na Nieuw-markt. Tu se ugotovi število govornikov —< včasih celo šest — za nocojšnji večer. Drugi zavzamejo med zbrano množico prostor, kjer bodo delili in prodajali razne obrambne spise. Eden odide po »prižnico«, ki jo hrar.ijo pri bližnjem trgovcu. Stojišče te prižnice je sedaj že železno, ker jc leseno postalo žrtev poslušalcev. Tako nastopi prvi govornik. Mirno in prostodušno vpre svoj pogled v poslušalce, ki se zbirajo radovedni okrog njega. Kmalu začne ponujati razne brošure navzočim. (Mestna oblast je namreč ta trg prepustila samo prekupcem.) Ko zakliče recimo: »Zločini, ki jih je povzročila rimsko-katoliška Cerkev« se že zasliši medklic: »Teh je toliko, da v to brošuro še ne morejo ne. Je premajhna.« Medklic seveda vzbudi druge, ki se oglašajo, rogajo, delajo nemir. Sedaj seveda velja, da nastopajoči govornik zna s krepkim glasom pomiriti vzvalovano množico. Ko nastane mir, mora govornik znati svoj govor, da ga nasloni na ugovor In ugovore, ki so se bili
8ravkar zaslišali iz ust okrog stoječih. Ko onča prvi govornik, mu sledi takoj drugi, tretji, Vsak govori le deset kvečjemu dvajset minut. Vsa nepotrebna pojasnjevanja morajo odpasti. Govornik gre edino za tem, da spodbije predsodke in pojasni resnico.
Fantovski veM v pismih.
XV.
Dragi naši fantje I
Zadnjič sem Vam pisal o orlovskem prijateljstvu. Lahko rečem, da sem povedal najlepše, kar se sploh da o orlovskih odsekih povedati. Prijateljstvo, pošteno, lepo, nesebično fantovsko prijateljstvo je poglavitna točka orlovskega programa in največji zaklad, ki ga ima pokazati orlovska organizacija. Zato ga pa tudi čuva kot punčico svojega očesa. Dobro ve, da iz resničnega prijateljstva njenih fantov zrastejo polinoma vse druge potrebne reči, ki jih Orli morajo v svoji organizaciji gojiti. Če pa prijateljstva ni, je zastonj ves drugi trud, zastonj vso lopo govorjenje in navduševanje, pa naj bi govoril lepo kot bi rožice sadil. Med prijatelji je pa vsaka reč lahka in gre gladko izpod rok. Eden se oglasi in rečo preprosto, pa nad vse prepričevalno besedo: Fantje, dajmo! In že se zaviha dvajset rokavov, že poprijema štirideset rok — jn li-eba več porivačev in tudi razne »cokijac r*e zastonj napenjajo, da bi pod fantovskimi iokami krepko začeto delo ustavile in zavrle.
To prekrasno fantovska prijateljstvo t»oji orlovska organizacija najbol j s f a n -lovskimi sestanki ali večeri. Bistven del njenega udejstvovanja so. Če tudi bi bile tu ali tam razmere take," ila bi se morala Orlom ta ali onu točk.t celotnega programa spregledati, fantovski sestanki ..e nikjer ne morejo in ne smejo opustiti. Mimogrede rečeno: prav zato se pa razne so-v razne moči zastonj trudijo, ko snujejo črne naklepe zoper orlovsko organizacijo, da bi jo uničile. Ne vem, kaj vse hočejo prepovedati, morda izlete, kroj, telovadbo in morda telo ime Orel, o, kako so nespametni! Primati moramo, da imajo trenutno to mesarsko moč v rokah, todu prav radoveden sem, kako se bo glasil in kakšno številko bo imel listi paragraf, ki bo prepovedal in uničil našim fantom prijateljstvo! I11 dokler paragraf te moči nima, tudi ne bo imol moči, uničiti tistega, kar je orlovski organizaciji bistvo. Fantje bodo prihajali skupaj, če ne bi smeli v telovadnici eli v društveni sobi, bodo pač kje drugje, saj jo dovolj prostora pod božjim nebom. In če bi črne moči le imele kedaj toliko policajev in žandarjev, da bi prevohali vse prostore pod milim nebom, bodo naši fantje še vedno imeli dovolj veselja in bodo šli ž njim magari za nekaj časa v katakombe, na žrtvenik sovražnikom ga ne bodo položili! In če si mislite: saj tod ni katakomb, Vam rečem nekaj drugega: tisti, fantje, ki so hodili delat kuluk za stadion in bodo šo hodili, tisti so tudi toliko tiči, da ga bodo šli delat za katakombe!
Seveda, tega ne bo treba, nič se no bojmo, toda hotel sem le reči, da sovražne sile lahko za nekaj časa našim Orlom po-strižejo perotl, lahko jim priklenejo noge, lahko jim prizadenejo še kaj hujšega — toda enega ne morejo: srca jim ne morejo vzetil Srce orlovske organizacije 60 pa ravno fantovski sestanki in večeri, . na katerih pride njihovo medsebojno prijateljstvo do polne veljave in vsestranskega razmaha. Kdo jim bo pa to zabranil 3'
Da, fantovski sestanki! Včasih so kje dejali: pri nas ne moremo imeti rednih sestankov, ker nimamo človeka, ki bi nam predaval. Mislili so, dn jc bistveno na fan-tovskih sestankih poučno predavanje, ki ima namen, fante v tej ali oni stroki izobraževati. Toda mislim, da so danes že večinoma povsod prišli do prepričanja, da jo predavanje na sestanku sicer prav dobra reč, da pa vendar ni neobhodno potrebno. Oe ja, je prav dobro, če bi pa katerikrat ne bilo, pa zato ni čisto nič treba sestankov opuščali. Je namreč še mnogo drugih reči, ki se laliko vrše iu se celo morajo vršiti na sestankih: razgovor, pesem, dekla-macija, šala, smeh itd. z drugo besedo: na sestanku je poglavitna stvar tista živ-1 j e n s k a n k u p 11 o s t, ki jo orlovska organizacija hoče med svojimi fanti razviti in ki se mora pokazati ravno na sestankih oziroma večerih. Iu prav ta prijateljska živ-1 jonska skupnost ie največja privlačna sila fantovskih sestankov in je obenem pot, po kateri se orlovska druščina najbolj približuje d r u ž i n s k i s k u p nost i. Ni prazna beseda, ki se večkrat slisi aH bero: orlovska dr u ž i 11 a. Pravi Orli so si mod seboj bratje ne le po imenu, temveč še bolj v rcsnici, čutijo drug •/ drugim in hrepene drug po drugem. Zato so radi skupaj, ne pri suhoparnem predavanju, temveč v skupnem sožitju. Saj ni glavni namen orlovske organizacije, posredovati musko izobrazbo, polniti glave z učenostjo — za to so šole, ki so danes tako razvite, da bi zastonj tekmovala ž njimi vsaka organizacija — namen orlovstva je: polniti srca z blago-stjo do sočloveka, z ljubeznijo do ljubezni vrednih v z o r o v.
Blagu srca pa večinoma rastejo v družinah, ki ne štejejo v svoji sredi posebno učenih glav, oziroma ki so v njih morebitne učeno glave ne napihujejo s svojo učenostjo kot tista slavoblepna žaba v znani pravljici o žabi in volu. Kjer je doma ljubica preprostost, ondi cvete dobrohotnost, ljubezen, srčna omika. Iu to hoče v prvi vrsti gojiti orlovska organizacija. Na ta način hoče vcepljati v srcu svojih fantov smisel za lepoto družinskega življenja, z drugo besedo: družinski čut. Zavoljo tega so ji fantovski sestanki neizogibno potrebni. Zato je pa tudi prišlo ob veljavo mnenje, da ni mogoč sestanek, če ni zanj učenega predavatelja in njegovega bolj učenega predavanja. Ne, to ne veljat Fantje si znajo svoj večer sami lep in prijeten narediti. Ni lep tisti večer ali sestanek, s katerega odidejo bolj učeni iu ^izobraženi*., temveč tisti je lop in vse pohvale vreden, 3 katerega gredo bolj prijatelji.
I11, fantje moji, ker so naša pisma tudi neke vrste fantovski večeri, zato ne smete biti hudi name, da Vas v svojih pismih ničesar modrega ne naučim, glavno je, da smo si po vsakem pismu bolj prijatelji. Da smo si res, to pa čutite gotovo Vi sami, čuti pa nehote tudi Vaš iskreni prijatelj, ki Vas zopet prav lepo pozdravlja in ostaja kakor doslej Vaš_star fant.
Zdravilna zelišča
trliikoTo lubje, spodleskovo - uflivčevo seme, ar-niko, cvetje itd. itd., knp«j«iii. Zahtevajte cenik x »•vodili _ ED. PISLER — VRHNIKA. 3163
QDDHnesini7čERFsa
_m_sij
SPOMIN GA JE ZAPUSTIL,
-Kaj misliš, kako bi si pomagal, v zadnjem času me je spomin popolnoma zapustil.: — >0, veš kaj, posodi mi 100 dinarjev, pa boš videl, kako hitro se ti bo spet povrnil.t
NOVO VOJNO SRiiOSTVO.
Častniki japonske armade in mornarice so preskusili te dni učinek izstrelka, ki ga je izumil sin podndmirala Takagi in ki ima namen, da uniči aeroplane. Izstreljen* krogla spusti na določeni točki nekak dežnik, ki ima vse polno mrež okoli sebe. Čo pride več takih mrež nad aeroplan, na ta-ne okoli njega gost mrežni plašč in vrteči se stroj se slednjič ujsme in ne more več delovati.
ČUDNA ŽENSKA.
V mestu Leicester na AngleSkem »o neka ženska zelo čudno obnaša. Vsak dan hodi s sklonjeno glavo in sklonjenimi rokami iz mesta ven v mestni park, njko^ar ne pogleda in nikomur ne odgovori; ponujajo ji denar, hočejo ji pomagati, v.-.e stonj. Tudi policija ne more spraviti besedice iz nje.
NAJVEČJA POŠ1LJATEV MOKE.
Največ moke skupaj je naročila ruska vlada v Ameriki, .štiri mesece jo bodo pošiljali iz pristanišč Po rt lun d, Halifax, New-vork, Philadelphia in Baliimore. V.sega skupaj je je 2,629.000 vreč po 65 kg; n prevoz do moria je treba 153 vlakov, a prevoz po morju pa 34 ladij.
POROKA SLEPCEV.
74 let i,taii slepi Anglež Oeorgu Franci*, vdovec, se jo poročil z 69 letno Ivan« Walker, tudi vdovo in tudi slepo.
POSLEDICE BREZPOSELNOSTI.
Na Angleškem je okoli poldrug milijon ljudi brez dela. Podpira jih vlada, a kakor zmeraj v taki.lt slučajih ne zadene podpora vselej tistega, ki je res potreben. Veliko se goljufa, lenari in postopa, policijska poročila so polna o tem. Davkoplačevalci plačujejo, mladina ae z njih denarjem zabava, pije in pleše. Na leto izdajo brezposelnim 13 milijonov luntov, to je 3909 milijonov dinarjev ali skoraj polov ica te.« kar vsa naša država na leto v tujino proda.
ZAKONI OTROK V AMERIKI.
Nad 670.000 je v Ameriki ljudi, ki so se poročili pred 16. letom. Večinoma so (o Amerikanci sami, belokožci, ue črnci, kakor se splošno misli. Dva sta vzroka toh prezgodnjih zakonov: prvič to, da se vee ameriških držav pri sklepanju zakona zadovolji s prisego o starosti, drugič po to, da so nekatere države same določile najmanjšo starost pri sklepanju zakona dečke na 14 let, za deklico pa na
12. TU
pii niso \šteti zakoni onih, ki so poročijo od 16. do 18. leta. Število teh otroskijij zakonov naraste vsako leto za več tisoč ! Laliko si mislimo, kakšni ao taki zakw"| ia kakšni so teh otrok otroci.	I
)r. Ivan Pregelj:
Deva zmagovita.
Povest iz naših dni. (Dalje.)
8. Klotev-hudifcva setev.
Kaplan v Podgorju se je dvignil od skromne večerje, da bi šel med brate Orle k fantovskemu večeru. Pa prav nič še ni bil pomislil, kaj naj govori. Veliki praznik na Brezjah se je namreč čudno hitro bližal in vse mišljenje in delovanje med fanti sc je bilo usredilo v spopolnjevanju telesnih vaj, dočim je duševni del njihovega družinskega bratstva nekam shromel. Duhovni pastir in ljubeči brat svojih mladih društvenikov je čutil, da je baš v tednih pred slavjem potrebna njegovi četi še druga poglobitev mimo telesne dovršenosti. Pa sam ni vedel, kje bi zajel v globino. Njemu je bilo vse jasno in zlata knjiga je tudi govorila lepo, a vsega tistega, ki najbolj krepko prime in odločuje za duševno rast mladega človeka za vse desetletje, ni mogla dati ne njegova bogoslovna izobrazba ne sladki katekizem Terseglavove knjige.
Skoraj nemiren in sam s seboj nezadovoljen je vstal kaplan, vzel klobuk, zaklenil svojo sobico in šel. Stopil je prvi mrak poletne noči in krenil proti društvu. Troje fantov je stalo sredi ceste, koder jc šel. Vogal trgovčeve hiše ga je zakrival do zadnjega, "tedaj je kaplan slišal nekoga zakleti tako grdo, da ga je zaskelelo v dno duše. Ne toliko kletev, ampak us!a, ki so se bila odprla za gnusno besedo, so ga prevzela. Stopil je izza vogala, pa je niega samega bilo sram, da se ni ozrl po fantih, ki so tam stali in uiihnili, ko je prišel. On pa je vedel in vzdihnil: »Pavle, moj brat Orel, pa kolne kakor Mažar.« In še bridkejše je občutil v svoji bogoslovsko laneseni jezi svetega Dalmatinca Jeronima:
»Hudič, bom rekel. Morda imajo to razvado še drugi. Fantje, vam bom»koj pokazal hudiča in njegovo aščo. Kletev pa kvanta! Pa da bi jo še moji fantje 1 ubili, to lepo dvojico? Seveda še tega se mi je treba, še te dni pred velikim praznikom na Brezjah.« Stopil je krepko in odločno. Duhovni vodja svojih iratov Orlov je vedel, kaj mu je govoriti tisti večer ned mladimi. Našel je bil naslov in jedro svoji vzgojni iri in bil vesel.
Ko je stal med svojo družinico, je rekel: »Fantje, nocoj bomo kleli in kvantali!« Osuplo so se ozrli fantje po njem. Močni Janez vzkliknil: »Ni hudirja!« »Tako sem se zmislil,« je dejal kaplan, »da je časih tisto, kar na cesti pobereš, tudi vredno, da ga »rebrskaš. Pa sem res mimogrede pa prav nehote 0C0J'v ko sem med vas šel, nekaj takega pobral. Saj crn ze povedal kaj. Zato pa, fantje, posluh. O tem e bomo nocoj pomenili, da je kletev in kvanta, oboje Rn?ga štanta, hudičevega namreč.«
Močni Janez je prikimal pritrjevaje. Sam sebi je >bri fant že štel sodbo, da misli gospod kaplan prav ega. Duhovnik pa je šel mirno za lici svojih fantov, o je našel med njimi Pavletovo, je začel govoriti...
»Molitev je Abeljev dar, kletev pa je krik •srečnega Kajna,« je zaključeval govornik svoje 'j »Kdaj je človek lep? Kadar moli. Kdaj je Jgrsi? Ko kolne in kvanta. Tisto je namreč človek, na .jeziku nosi. Kdor mora kleti, ni srečen, ia "-1 v Bo?u veseIa mlada duša sploh kleti ne i i t izS?varjajte se, da beseda še ni konj. Vem, je tako in da beseda sama po sebi še ni največje > (la je pravo zlo šele očitni upor proti Bogu. Pa
v?lm rečem, fantje! Kaj bi rekli vitezu, ki bi služil visokega gospoda, umiral za svoj visoki življenski poklic, pa bi v boju za svoje svetinjo klical imena, ki niso častna? Hinavec bi mu rekli ali pa norec. Še eno povem. Naša ljuba Mati božja je v tako šolo hodila, da jo presneto zaboli v ušesa, pa četudi brez hudega namena in zlobnA želje pokazujete, da nimate opranih ust. Naša nebeška Gospa, kateri se bomo v kratkem poklonili na Brezjah, se joče, če sliši Vaše »hudiče,« »zlodje,« »pri moji duši« pa še tisto našo gorenjsko krepkost o »krvavi«. Ne, fantje! Kadar na sejm pridemo, tistega štanta ne bomo iskali, kjer hudič sedi pa svoje blago ponuja. Kletev-hudičeva setev, naj jo zanje sam. Kvanta — s peklenskega stan* a. Sam naj se zlomek zadavi ob svojem govnu.«
»Pavle,« je dejal dobrohotno kaplan fantu, ki je bil zadnji povod večernemu razmišljanju, »Pavle, tebe tudi nekaj zadene, kar sem povedal.«
»Vem,« je odvrnil Pavle čudno samostojno. »V cerkvi pri pridigi bi me bilo bolj prijelo.«
»V cerkvi pri pridigi, Pavle,« je odvrnil duhovnik, »bom povedal drugače.« Pogledal je fantu naravnost v oči in udaril:
»Če boš prišel poslušat. Zadnjič te ni bilo.«
Pavlo je povesil oči. Spomnil se je nedelje, ko je pozno zjutraj vsial od Jerajevih s Cirilom in njega prijatelji, prišel ob prvem dnevu domov in legel in zamudil nedeljsko i. ašo — prvo v vsem svojem dotedanjem življenju. Pa je trenotno zrastla nevolja vanj in je vzkliknil:
»Hudič, saj sem bil v Zalesju. Kako neki naj bom pri vaši pridigi v Podgorju?«
»Spet si zaklel,« je dejal duhovnik bridko. Kaj bi bil šele rekel, da je vedel, kako ga je Pavle nalagal.
»Vohunijo,« je verjel Pavle, ko se je poslovil od duhovnega, »vohunijo«. To je vse in še blagoslov tega našega orlovstva.
Drug glas v njem je govoril:
»Če si stopil med orlovske vrste, drži se pravil, ki ti jih nalaga društvo.«
»Hinavci so, pa ne bratje,« je prepričeval zopet prvi glas.
»Hinavec si ti sam, ki se pravil ne držiš pa vendar ne izstopiš,« je govoril drugi glas.
»Hudič prekleti,« je dotrpel fant. Bil je že na polu pota domov. Iz žalosti in tegobe se je jemala kletev vanj. Če bi bil ostrovidnejši, bi se bil mogel preveriti, da sam prav očitno razkriva samega sebe in svojo notranjo žalost z besedo, ki ji je oče nesrečni morilec svojega bra'a — Kajn.-..
Beseda kaplanova je zagorela bridko v njegov spomin. Padla je bridko v peščeno zemljo. Ni vzkalila. Zemljo je bil zastrupil nevoščljivec in zapeljivec, ki je prvi ustvaril strašno zlo — upor.
Pavle je bil Orel. Tisto uro pa še ni vedel, da od kletve do upora, od omahljivosti do izdajstva ni več nego en sam korak.
Sredi poti se je Pavle ukrenil.
»Zakaj me dražijo?« je mislil in se sam pred seboj opravičil. Šel je k Jeraju. Pred krčmo, iz katere ie pela kvantarska pesem, je postal neodločno in se ozrl. Od daleč se je svetlikala luč. Poznal jo je. Rila je luč iz tihe in čiste dekliške sobice pri Jeranu. Jeranova Ana se je odpravljala spat. Pred malim oltarčkom lurške Matere je klečala in molila večerno molitev. Molila je za domače in drage rajne in še za žive. In potem je zaključila.
»Za prijatelje in sovražnike in še za Pavleta, oče naš ...«
»Še za Pavleta ...«
Za Pavleta, ki je takrat znova podlegel in vstopil v svetišče kletve in kvante ...
Prokleti hudič, da si tako močan.
Razno.
Pogoščeni revni otroci' Eden največjih italijanskih pisateljev je bil Manzoni. V njegov spomin so pred kratkim ustanovili v Trstu društvo istega imena, z namenom, da podpira revne otroke.. Prav hitro so nabrali toliko darov, da so za Veliko noč lahko že pogostili 400 revnih otrok. Med povabljenimi gosti je bil tudi tržaški škol Fogar.
Oddaljenost zvezd. Do najbližje zvezde nepre-mičnice bi potreboval najhitrejši tekač 120 milijonov let, navadni pešec pa 700 milijonov. LuS napravi v eni sekundi 300.000 kilometrov, to je sedeminpolkratna pot okoli zemlje, in vendar so zvezde tako oddaljene, da rabi luč od njih do nas leta in leta, tudi milijone let. Zato govorimo o svetlobnih letih, ker pri lakih razdaljah nikakor ne moremo govoriti o kilometrih, ki jih s številkami niti napisati ne moremo. Od zemlje do meseca rabi luč eno samo dobro sekundo, od solnca do nas pa osem minut; tako blizu sta ti dve telesi, pa je vendar solnce oddaljeno od nas 150 milijonov kilometrov.
Vesel trenutek. V Italiji imajo še tako loterijo, kakor je bila pred vojsko tudi pri nas. Zadnjič je igral v loterijo neki kmet, pa se ni več zmenil za listek. Z drugim kmetom sta sedela pozneje enkrat v gostilni in sta brala stare časopise. Videla sta tudi loterijske številke in jih je kmet kar tako primerjal z onimi na listku, na katerega je bil že pozabil. Kako je bil vesel, ko je bral, da je zadel 100.000 lir-
Pogumna ionska. Angležinja Rozta Torbes je neumorna in neustrašena potovalka. Sedaj je bil« v afriški deželi Abesiniji, in sicer v kraju, kjer 8e nikoli ni bilo nobene bele ženske. Prebivalci stanujejo v votlinah ln je tam tudi enajst krasnih cerkva, zgrajenih pod zemljo. Abesinci so namreS že od četrtega stoletjr sem kristjani in so ohranili svojo vero kljub mo-hamedanski veri, ld Je razširjena okrog in okrog Abesinije.
Zadnji opomin. Dva prijatelja se zgovarjata. Prvi reče: »Nikdar se ne poroči v maju, počakaj rajši na junij.« Drugi vpraša: »Zakaj pa?« Prvi odgovori: »En mesec bož profitiral.«
Sovražnik želoanico. Na Angleškem je umrl 95 let star mož, ld se ni v vsem svojem življenju nikdar peljal s železnico.
Originalne ton) polrebžBne ttat In oreserva! za Onnlngraph dobite edino In nrl IBP. BAMOA. Šelenaurgova ul.s
Vedno vec priznanja
nrekajo odjemalci, Iti so se prepričali, da ustreza bogata iibira nmnufakturnega blaga pri tvrdki irobath Franc, Kranj
aajbolj razvajenemu okusu, da omogočajo nizke cone in nakup blaga vsem stanovom.
SEMENSKO AJDO
Srno in sivo, najboljše graščinsko blago, in
rdečo deteljo (inkarnatko)
po 10 DIN « kilo, nudi Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. _3272
"Koliko stara hoče biti žena
od; i ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali 7!>r iri. Žena ostane vedno mlada, ako rabi Fellerjevo ELSA - OBRAZNO POMADO, ki stori kožo v najkrajšem čaiu belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las nai se uporablja El«t - pomada za lasel Enako moški, ki nečejo biti plešasti! Za poskus 2 lončka za 36 Din, ako se pošlje denar naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarnarja EUGEN V. FELLER t Stobici Donji, Elsa tr« 16 — Hrvatska.	_7045
MLINSKI KAMNI
Bogata izbira naravnih in umetnih MLINSKIH KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti gaan i ji
po zmerni ceni samo pri tvrdki ČADEŽ in BRCAR, Ljubljnna, Kolodvorska ul. 35.
Kf^Tb! rad leno obteko
si najlažje izbere sedaj, ko je ravnokar zopet do.šlo vseh vrst in barv, gladko, karirasto in črtasto, volneno in polvolneno blago; deleni, batisti, krepi, svila, priverne stvari tudi za birraance; rujava, bela in pisana kotenina že od 11 Din naprej, vsakovrs'.re opreme za neveste, i7?,oto* '•/"ii* moške srajce, otroške oblekce, predpasniki, bluze, robci, 1 avate, nogavice itd. po čudovito nizkih C'-:iah samo pri
»IVANKI« F. in I. GORIČAR
LJVBUANA, Sv. Petra cesta štev. 29,
kjer se prodaja s kar najmanjšim, a rajše gostejšim dobičkom.
NaiboljSl
i Šivalni stroj Je edino lo
i Josip Petellnc~a
znamke
Gritzner In Acller
za rodbino, obrl ln Industrijo
LJubljana b"'«	,,
spomenika, ob »odi Pouk t tizenju bisiplaien. VeditM garanciji.
Delavnica za popravila tia »etiko	Tilcfon 913	Na malo
Zelo važno!
Zopet dospela velika mno-
turnega biaga v krasni izbiri, katerega prodajam po r.a novo znižanih cenah. — Za birmanske botre in botrice vnaprej poseben popusti Dalje imam veliko stalno zalogo najboljšega splitskega CEMENTA. Posebno priporočam cenj. kmetovalcem moje priznano najboljše KOSE, koje prodajam po specialno znižanih cenah. Za vsak komad jamčim. Za cenjeni nakup se najtopleje priporočam in jamčim za dobro blago in vestno postrežbo.
J. MENART, trgovec, DOMŽALE.
a posliiine prosto
Belo platno
trpežno /Trst* ni It Din, momo .Suva" 13 Din. Slovens'« platnu eeio močno 10 Din, line ^Boonriul* tkanine 17 l>in. /clo tiuo thnn ne „floric»"ra srajco m Din, posebno fini nat.nrel siton oni 2! Din, ra/.pošil h veletrgovina R. S.er-meckl, Celje St. 19. Ilustriram renik 2 čes 1000 alikuml BO pošlio v.akcmu z ustom, veorci 0<i suknn, knmgarna in rar.no manutakturne roti« pa Bimo »a s dni na ORled. Kdor pil ta « vlakom .»•lino kupovat, dobi nakui u primerno povrnitev vožnje. Naročila če« 5>10 1'rgOToi otiKrosd ceno.
jjjno skoraj nova, je v Dravljah pri Ljubljani nloa poceni naprodaj. — Poizve re istota-n v trgovini KREGAR.___331*.
() Če potrebujete elektromotorje ali A če hočet izgraditi električne cen-
obračajle se na:
() Selenburgova ul. 7
() Pcset inženirja je brezplačno na Q	razpolago.
(I
'cr
BUKOVA DRVA z navedbo cene in množine po. nudite Družbi ILIRIJA, Ljublj., Kralja Petra trg i.
jo trave in nemške detelje
bo prodajal na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija 1925 ob 2 popoldan Ivara ^	62	pri Ančnikovem kosolcu v Sp. Šiški,
LEKARNAR HOČEVAR, VRHNIKA,
Izdeluje in razpošilja: HOČEVARJEVA AROMATICNA ŽELEZNATA TINKTURA zoper Aih prebavo, oslabelost, slabokrvnost, po iO Din stekl. Po pošti od 3 stekl. dalje. — SADNIKAKJtt ZDRAVILNI PRAŠEK ZOPER OKOLENJr" PRAŠIČEV. Neobhodno potreben za vsakega praSiči-rejca! Zavoj 12 D:n. — BOSULIN SVECICi- zoper srainnično vnetje ter jalovost krav in telic. Skalila 20 Din. - KAPLJICE ZA PRAŠIČE pospešujejo tek in prebavo. Stekl. 8 Din. — REDILNI PRAH ZA DOMAČE ŽIVALI redi govedo, konje in prašiče. Škatlja 5 Din. — .KONJSKI CVET (FLUIJ) za mazanje. Stekl. 15 Din. — Poleg vseh z.'ravil za živino točno živinozdravniško navodilo! Cc se pošlje za Sadnikarjev prašek ali »Bosulin« denar naprej, pošljem poštnine prosto! — V zaliji ,SJ
zdravila za živino.
lil ni
m
m
m
IVRM 3RJC in sin
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 2.
Najboljši šivalni stroji in pletilnl stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje poučile brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev. . 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »Diirkopp«, »Styria«, »Waftenrad« in »Kayser«.
lil
t
Zadružna gospodarska banka d. d.
.	«..	.	f •	II«	«1 * • I I	> w
Telefon št. 57 in 470.
Račun poitaega čekovnega urada za Slovenijo št. 11.945
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: Gospobani^
v lastni palači (vis a vis hotela ..Union")	R,4uo čeUomeea urada t z»s»b»
"	'	it. 39.080
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000-
Poti6 vlfutTin	eskomPtira ,m?nice' kmbardlra vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolj«
tuje valute in devize, spre,ema vlobe na tekočem računu m na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi P"«01'
Amcrikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
HHBnUBl^HBiHHHBaiaBi
I&loia konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Josip Grošelj v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiska"