Ljubljana, sobota 18. julija 1942- Cena cent. 80 CJpravmšoro: Ljubljana, Puccinijeva ulica 9. Telefon k. 51-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccmijeva ulica 5 — Telefon fc. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ix Kr. Italije in inozemstva ima Unione Ribblicitž Italiana S. A. MILANO Izhaja ritk dan razen ponedeljki Naročnina ma Ja m e s e č n o La 18,— za inozemstvo pa Lit 22.80 Uredniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica hev. 3, telefon _ker. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi »e ne vračajo_ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pub- bliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Zavrnjen angleški napad Deset angleških tankov In leta! uničenih — Uspešni letalski napadi na angleške postojanke Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. julija naslednje 780. vojno poročilo; Sovražne oklopne edinice, ki so napadle na področju pri E1 Alameinu, so bile napadene z naše strani in potisnjene uazaj na izhodne postojanke, pri čemer so izgubile kakih 10 tankov. Drugo akcijo, ki so jo poskusili Angleži bolj proti j -,gu r. ©klopnimi vozili, je točen ogenj našega topništva v kali zatrl. Letalstvo osi je uspešno poseglo v borbe in obstreljevalo s strojnicami ter razpršilo sovražna motorna vozila na sprednjih postojankah in zaledju. V spopadih v zraku je sestrelilo 9 britanskih letal. Protiletalska obramba v Tobruku je med sovražnim letalskim napadom, ki je povzročil le neznatno škodo, zadela sovražno letalo, ki je treščilo v plamenih na da. Na letališča na Malti so italijanski in nemški bombniki večkrat zaporedoma odvrgli mnogo bomb. Olenzivnost Italijanskega letalstva v Egiptu Operacijsko področje, 17. jul. s. (Poročilo posebnega poročevalca agencije Štefani). Posebni značaj sedanjih operacij pri ožini E1 Alamein zahteva v taktičnem pogledu širokopotezno uporabo letalstva na obeh straneh. Naše letalstvo, ki je po prvih težavah premikov nastopilo z onim zaletom, ki ga je vedno označeval, je prizadelo sovražniku, ki je med tem iz drugih predelov zbral močne sile, hude izgube in vsiljuje sovražniku svojo pobudo vsem bojišču. Tudi včeraj izvršeno delovanje našega letalstva je bilo izredno dinamično, že zjutraj so naša letala v zaščitnem izvidniškem poletu nad področjem pri E1 Alameinu ustavila skupino bombnikov tipa »P 40«, skupino 7 lovcev tipa »Spitfire« in skupino 13 letal tipa »Boston«, ki iih je spremljalo 12 letal tipa »Hurricane«. Naši lovci so vse te skupine po vrsti napadli ne glede na lastno število, ki zanje ni mercdajno, saj odloča pri njihovih napadih samo njihova drznost. Poslednja borba je trajala nad četrt ure in je prenehala šele, ko so strojnice umolknile zaradi pomanjkanja streliva. U-spehi teh spopadov so bih naslednji: 5 lovcev gotovo sestreljenih, 2 verjetno, več desetin pa ponovno obstreljevanih s strojnicami. število zadetih sovražnih letal preseneča, kajti pripomniti je treba, da je sovražnik skušal ojačiti svoje letalstvo s tem, da je zbral na egiptskem bojišču letala, ki niso prispela iz raznih predelov Srednjega vzhoda, temveč tudi iz Indije, Anglije in celo iz Amerike. Zanimivo je, da so se morale skupine sovražnih bombnikov, namenjene nad naše obrambne črte, čeprav so bile močno zavarovane z lovci, prisiljene vrniti se, ne da bi odvrgle bombe. Okoli 12. ure se je skupina naših lovcev »Mačehi« spustila v borbo z 12 letali tipa »Martin«, ki jih je spremljalo 20 letal tipa »Cur-tis P 40«. V tem spopadu so naši lovci sestrelili en bombnik in eno lovsko letalo, med tem ko je bilo ponovno zadetih 9 bombnikov in 18 lovcev. Pozno popoldne so naši bombniki izvršili obstreljevanje sovražnih črt in so pri tem zlasti srdito bombardirali odsek pri E1 Alameinu. Dve sovražni postojanki sta bili zadeti, pri čemer je bilo uničenih tudi več motornih vozil. Skupina naših lovcev, ki je spremljala naše bombnike, se je spopadla z velikim številom sovražnih lovcev. Nad 30 britanskih lovcev tipa »R 40«, razni »Spitfiri« in »Hurricani« so leteli proti našim letalom, a so se kmalu razpršili v višine, da bi se izognili napadom naših lovcev. Sovražna letala so se razvrstila v višini od 1.000 do 6.000 m tako, da je postala borba zelo težka, naši lovci pa so spretno manevrirali v zraku in so končno obvladali sovražnika navzlic njegovemu več;emu številu. Eno letalo tipa »Hurricane« je treščilo na tla, dve drugi sta zapustili bojišče in se strahopetno umaknili, pa je treba računati z njihovim uničenjem, med tem ko so bila tudi druga hudo obstreljevana s strojnicami. Samo en naš bombnik se ni vrnil na oporišče. Letalski napadi na angleške p®sts|32sl«e Berlin, 17. jul. d. Skupine nemških str-moglavnih letal so v sredo popoldne v več zaporednih valovih napadle britanske topniške postojanke in poljske postojanke v bližini E1 Alameina na egiptskem bojišču. Kakor javljajo iz vrhovnega nemškega vojnega povel;iništva, so nastale pri teh napadih na objektih britanskih obrambnih postojank, ki so bile že prejšnje dni izpostavljene mnogoštevilnim hudim letalskim napadom, ponovno velike eksplozije, ki so jim sledili obsežni požari. Od drobcev bomb, ki so eksplodirale v njihovi bližini, so bili hudo poškodovani britanskim topniškim baterijam dodeljeni pratežni vozovi. V sredo popoldne je nemško letalstvo učinkovito sodelovalo v napadih, katerih namen je bil zlomiti sovražnikov odpor na o-brambnih črtah. Napadi nemškega letalstva so bili v prvi vrsti usmerjeni proti zbirališčem sovražnikovih motornih prevoznih sredstev in nekako 20 km južno od E1 Alameina je bila napadena neka železniška postaja v puščavi. Direktni bombni zadetki so povzročili požare na tovornih vozovih. Požari so bili tolikšnega obsega, da so se videli še na velike razdalje. V borbah z britanskim lovskim letalstvom so nemška letala sestrelila eno sovražno letalo tipa Spitfire in eno letalo tipa Curtiss. Odmevi osvojitve Tobruka Buenos Aires, 17. jul. s. List »E1 Pueblo« objavlja daljši dopis iz Rima, ki vsebuje podroben opis epske zmage, ki so jo dosegle italijansko-nemške čete v naskoku na trdnjavo Tobruk. Lizbona, 17. jul. s. Vojaški kritik lista »Voz« polkovnik Eduardo Barbosa opisuje v posebnem članku vzroke padca Tobru-ka in se kaj nepovoljno izraža o Angležih. Videli smo, piše Barbosa, med bo;'i v Abesi-niji italijanske čete pod poveljstvom vojvode" D'Aosta, ki so bile povsem osamljene brez kakršnekoli materijalne pomoči in obkoljene cd neprimerno večjih sovražnih sil, -iunasko se upirati do zadnjega ter kapitulirati šele ob popolnem izčrpanju streliva. One so s tem najbližji zgled vojaške hrabrosti in so celo zmagovalce prisilile, da so se globoko poklonili pred poraženci, katerim so dovolili predajo s častjo orožja. V popolnem nasprotju s to junaško obrambo Italijanov pa je kapitulacija Tobruka, ki vpliva na naša občutljivost, kajti ta padec ne vsebuje najmanjšega dejanja vojaške plemenitosti in najmanjšega drobca duha požrtvovalnosti na strani posadke, ki bi se bila morala boriti do zadnjega izstrelka in ovekovečiti tako Tobruk v angleški vojaški zgodovini. MaifžfStfsM list o Ssoicžafsi v Egiptu Budimpešta, 17. jul. s. Oficiozni list »Bu-dapesti Ertesito« objavlja komentar o vojaškem položaju v Egiptu, v katerem poudarja med drugim, da so čete generala Bastica in maršala Rommla navzlic temu., da so od začetka svoje ofenzive do danes prevalile nad 800 km v neprestanih borbah, ohranile nedotaknjeno svojo ofenzivno moč, kakor dokazuje njihovo stalno zavračanje obupnih britanskih napadov in osvajanje novih postojank. Angleška strategija zahteva zlasti od Italije največ naporov in v Budimpešti poudarjajo, da Italijani, ki imajo izredno važen delež pri zmagi osi na Bližnjem vzhodu, sedaj še z večjo odločnostjo in hrabrostjo, prekašajoč v pogledu junaštva sami sebe, še nadal:'e daiejo svoj odločilni delež za osvoboditev Bližnjega vzhoda izpod britanskega gospodarstva. Požrtvovalnost posadke rtsšika „ Vivaldi" Z nekega pomorskega oporišča, 17. jul. s. i Poročilo posebnega poročevalca agencije Štefani.) Nekega dne pozno popoldne v toplem solnčnem ozračju je rušilec »Vivaldi«. priplul v pristanišče nekega našega oporišča Posadke v oporišču se nahajajo-čih ladij so se razvrstile na krovu in Pozdravile junake, ki so se vrnili. Posadka rušilca je na svojem mestu. Topovi, ki so ustrahoval; najmanj trikrat močnejše sovražne edinice, odpirajo svoje cevi proti modrini sredozemskega neba kol svečan opomin in kot glas naše moči. Ta naša odlična pomorska edinica je snoči zaključila svojo bitko pri Panteleriji. Ta naš ruš lec, o katerem je sovražnik trdil, da ga je potopil, je sedaj na varnem ln šele sedaj lahko občudujemo v podrobnosti odisejo. ki jo je preživel od trenutka, ko je zapustil vode bitke, odkoder se je sovražnik umaknil. Rušilec »Vivaldi« je zopet enkrat ostal zvest svoji slavni tradiciji. Z ognjem na svoji sredini, ki ga je razdelil na dva dela, kateri vsak je izražal trdno voljo po zmagi in življenju, je ob koncu navedenega dne. ko se je vršila bitka, priplul v vode Pantelerijskega otoka. Večino prostorov je preplavila voda m marsikje sevajo hude rane Končno prispe; vlačilec, ki je ob 21. udušil požar, da je trup ladje zopet zadihal. Operacija pa je bila težavna, ker je bilo morje razburkano in ako bi se rušilec le še malo zadržal, bi mogel nasesti na skale. Takoj ob zori je poveljnik izdal ukaz, da se takoj pluje naprej. Luknje, ki so zevale v trupu ladje, so bile v naglici zamašene. V izredno dramatičnih okoliščinah je rušilec na- daljeval plovbo. Voda je med tem vedno bolj vdirala v ladjo, na krovu pa ni Dno več sesalk. Rušilcu je že grozila nevarnost da se potopi, tem bolj. ker je bilo morje razburkano, plovba pa počasna in si posadka ni mogla pomagati. Vsemu temu se je pridružila še nevarnost sovražnih podmornic in sovražnih torpednih letal, kj tu mogle iz zasede nastopiti proti tej naši edinici, ki se je rešila smrti. Še večjo nevarnost je predstavljal vihar, zaradi česar je umljivo, zakaj so mornarji trdili oh svoji rešitvi: Najhujše je prišlo šele potem, kajti največ smo imeli opravka z morjem. Pomisliti moramo, da se je ta slaba posadka polnih 48 ur, brez najmanjšega odmora, borila z vsemi nevarnostmi, najprej z ladjami in ljudmi, nato pa z naravnimi elementi, ognjem in vodo, vendar pa je s pogumom končno zmagala. Isti možje, ki so v bitki podajali strelivo, so se sedaj podali v preplavljene prostore in ko niso imeli na razpolago več drugih posod, so z lastnimi skodelami za hrano začeli odplavljati vodo. Zakleli so se, da bodo v svojih nadčloveških naporih vztrajali do konca. Tu in tam je kdo izčrpan onemogel. Pogreznil se je v vodo. ki se je v njej zopet osvežil. Med plovbo je posadka tu in tam doživela tudi kak alarm zaradi bližine sovražnih letal ali podmornice. Končno pa je vztrajnost zmagala in posadka se je z ladjo rešila, njeno ime pa bo navdajalo s ponosom slehernega Italijana. Mogoče si sovražnik zaradi lekcije, ki jo je večer pred tem utrpel, ni upal napasti ranjene ladje, čeprav bi z lahkoto SPODN JEMU DONU ti Stalingradu prekoračena — Pri ska vojska — Nemške podmornice ladij s ll5*ooo tonami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. Jul. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: V južnem odseku vzhodne fronte zasledujejo brzi oddelki sovražnika vzhodno cd Donca v smeri proti spodnjemu Donu. Železniška proga proti Stalingradu je že prekoračena. Med prednjimi oddelki in za-sledujočimi skupinami so razpršene in medsebojno pomešane številne sovražne divizije, ki skušajo prodreti proti vzhodu, vsi poskusi pa so se izjalovili s krvavimi izgubami. Letalstvo uspešno podpira naše prodirajoče čete in ovira povsod reden umik sovražnika. Podnevi in ponoči napada sovražne kolone, prometna križišča, železnice in sovražne oskrbovalne zveze. Pri velikih operacijah v južnem udseku sodelujejo v veliki meri tudi zavezniške čete. Od 29. junija dalje se bori na naši strani madžarska armada, od prvih dni julija dalje pa tudi italijanska armada, kateri pripada tudi italijanski ekspedicijski zbor, ki se bori na vzhodni fronti že od avgusta 1. 1941. Nadalje sodeluje tudi ru- | munska armada, ki se je odlikovala že v bojih pri Harkovu, prav tako pa sodeluje v borbi proti armadam Timošenka tudi hrvatski oddelek. V presenetljivem prodoru je neki brzi oddelek zavzel sovjetsko letališče, pri čemer je bilo 50 letal zaplenjenih ali uničenih. Pri letalskem napadu na luko Poti ob kavkaški obali je bila težka križarka nadeta z bombami velikega kalibra. Proti mostišču pri Voronežu je izvršil sovražnik brezuspešen napad, ki se je končal zanj z velikimi izgubami. V srednjem odseku vzhodne fronte so lastni napadi dovedli do krajevnih uspehov. Po očiščenju nepreglednega gozdnatega ozemlja južnozapadno od Rževa se je število ujetnikov in plena, objavljeno v posebnem poročdlu 13. .julija, povohalo nad 40.000 ujetnikov in 230 tankov, 138 topov vseh vrst 5» 1.6G0 Ostrcjnic in možnarjev. Na visokem severu je bila murmanska železnica na več krajih prekinjena. V Egiptu je sovražnik ponovil napad s svojih postojank pri E1 Alameinu. Angleški tankovski oddelki so bili v protinapadu vrženi nazaj na svoje izhodišče. V srednji Angliji "e bil v nizkih poletih izvršen napad na večjo oboroževalno industrijo. Ve* velildh poslopij je bilo zažganih ali uničenih. Nekaj angleških bombnikov je včeraj v zgodnjih večernih urah napadlo sevemoza-padno nemško obalno ozemlje. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice ob za-padni obali Afrike napadle močno zavarovan angleški konvoj in potopile šest ladij s skupno 39.500 tonami. Druge podmornice so potopile na Atlantiku, na Missisippiju -in pred Panamskim prekopom 10 ladij s skupno 68.500 tonami ter na Severnem ledenem morju transportno ladjo s 7.000 tonami. S tem je izgubil sovražnik na raznih postala plen drznejšega nasprotnika. Pozno ponoči je rušilec »Vivaldi« končno prispel v neko naše oporišče, kjer je levja edinica naše mornarice, katere posadka se je odlikovala z junaškim samozatajeva-njem. končno našla mir in varnost v opo-r šču. Španska ssdba s sposobft&sti italijanske t&orssarice Madrid, 17. jul. s. L'st »Alcazar« ugotavlja, da anglosaške podmornice, ki so bile poslane v Sredozemlje z nalogo, da paralizirajo promet osnih konvojev, niso mogle izvršiti svoje naloge :n so celo utrpele znatne izgube. Ta njihov neuspeh je treba v veliki meri pripisati vel kemu tehničnemu napredku v italijanski iadje-delniški proizvodnji, ki je :zgotovila najprimernejše ladje in najprimernejše orožje za to težko borbo. List poudarja, da je iznajdljivost pomorskih inženjerjev enaka izredni spretnosti in hrabrosti italjanskih posadk, kakor kažejo nešteti primeri njihove borbe v Sredozemlju. Spričo vsega tega navzočnost anglosaških podmornic v Sredozemlju ne bo mogla nikdar povzročiti osi one zaskrbljenosti, kakršno povzroča Zedinjenim državam in Veliki Britaniji navzočnost podmornic osi na Atlantiku. Posvetavasifa egiptske vlade Ankara, 17. jul. d. Sele sedaj se je zvedelo iz Kaire. da je bila v sredo zjutraj v palači egiptskega notranjega ministrstva važna konferenca, ki ji je predsedoval predsednik Nahas paša in ki so se Je udeležili tudi guvernerji posameznih egipt-skih pokrajin in zastopniki večjih mest. Glavni predmet razgovorov na tej konferenci je bil problem zašč.te civilnega prebivalstva, kontrola nad begunci in zavarovanje življenjsko važnih javnih naprav. Nadalje so na konferenci razpravljali o odnosih med egiptskim civilnim prebivalstvom in britanskimi oboroženimi silami. Min. predsednik Nahas paša je podal izčrpen pregled o splošnem položaju tudi o gotovih izboljšavah v prometu, ki so potrebne glede na sedanji položaj Egipta. Nahas paša je zagotovil, da so bili pod-vzeti vsi možni ukrepi, da bi s© v vseh delih Egipta mogli vzpostaviti normalni življenjski pogoji. Kasneje je bila v ministrstvu za prehrano še druga konferenca, na kateri so bili sprejeti razni konkretni sklepi z namenom, da se prebivalstvu zagotovi prekrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami medsebojno oddaljenih bojiščih, na katerih i operirajo nemške podmornice, 17 ladij s skupno 115.000 tonami svojega dragoceno-ga ladijskega prostora. Nemška premoč Berlin, 17. jul. d. O borbah v južnem odseku vzhodnega bojišča javljajo dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu s pristojne nemške vojaške strani, da je glavna značilnost operacij, ki se razvijajo na zelo široki fronti, popolna premoč bojnih sposobnosti nemških čet nad sovražnikom. Dejstvo je, da so bile na vsem tem bojišču po prodorih nemških sil sovjetske čete razbite na kose. Tudi na tistih točkah, kjer je v začetku razpolagal z močnimi silami in z drugimi ugodnimi pogoji za borbo, sovražnik ni mogel obdržati svojih postojank in ni mogel, kadar so bile ogrožene, poslati iz zaledja rezervnih čet, Ja bi z njimi zamašil vrzeli, ki so jih v sovjetske čete vsekali nemški prodori. Povsod na južnem bojišču je nastala med sovražnimi silami po nemških napadih tolikšna zmeda, da sovjetske čete niso mogle izkoristiti niti tistih ugodnih prilik, ko so se v sestavu nemških ofenzivn h sil pojavile začasno posamezne vrzeli. Te vrzeli so zmerom sproti izpolnili nemški rezervni oddelki, ki so z vseh strani vdrli na prazno ozemlje. Na pristojnem vojaškem mestu pripominjajo nadalje, da je v zvezi s uspešnim nadaljevanjem nemške ofenzive treba prav posebno omeniti nemške letalske sile, ki so v neprestanih napadih uničevale sovražnikove prometne zveze v zaledju ter z velikim uspehom povsod direktno posegale v borbo. Uničenje sovražnikovih prometnih zvez je posebno velikega pomena na ozemlju, kjer razpolaga sovražnik le z nekaj redkimi cestami in železnicami, s katerimi mora vzdrževati vse oskrbovalne transporte za vojsko v bojni črti, kakor tudi transporte rezervnih čet. Stockholm, 17. jul. s. Način, kako je moskovski radio v enem svojih poslednjih oddaj opisal položaj ob Donu, jasno kaže, da je sovjetsko vrhovno poveljništvo že zelo vznemirjeno. Bitka ob Doncu, je dejal moskovski napovedovalec, se je spremenila v najhujšo, kar jih je morala sovjetska vojska prestati doslej. Sovražnikovo prodiranje se neprestano nadaljuje in je med Donom in VorOhežem v borbi nad 1000 tankov in več sto tisoč vojakov. Moskovski raiio je še pripomnil, da je maršal Timošenko sklenil braniti črto ob Donu za vsako ceno in da se morajo angleški in ameriški zavezniki zavedati, da bo moraJa Rusija brez ustvaritve drugega bojišča na zapadu izvršiti kaj težko in problematično nalogo. Napadi na sovjetske črnomorske luke Berlin, 17. jul. d. Eskadre nemških bojnih letal so v sredo zopet napadle sovjetske črnomorske luke pod Kavkazom. Kakor javljajo iz nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, so nemška letala v več zaporednih valovih prodrla skozi zaporni ogenj sovražnikovega protiletalskega topništva, ki so ga polpirali topovi sovjetskih ladij, zasidranih v posameznih lukah. Navzlic sovražnikovi protiletalski obrambi so nemška letala olvrgla svoj tovor bomb težkega kalibra na izbrane vojaško važne objekte. Severno od Sočija so letalske bombe direktno pogodila sovjetsko trgovsko ladjo, ki se je potopila. Nemška letaJa so nadalje metala težke rušilne in zažigal -ne bombe na pristaniške naprave v lukah Novorosijsk in Taman. V obeti teh lukah je bila povzročena občutna škoda. Piloti so opazovali izbruh mnogoštevilnih požarov med skladišči in na raznih vojaško važnih objektih. CncaEOgJcesse dcfcave Sovjetski zvezi Monakcn>o, 17. julija s. List »Miin^hener Neueste Nachrichten« objavlja članek pod naslovom »Pot svobode — bojišče na Severnem ledenem morju«, v katerem se dotika vprašanja možnost; dobav Sovjetski zvezi preko te poti na evropskem severu. Možnosti teh dobav so po usodi, ki je zadela poslednji konvoj zaradi uspešnega posega nemškega letailsitva in nemških podmornic, zelo majhne. Ozka pot. ki je omejena na severu z večnim ledom med Medvedjim otokom in Sevenrm tečajem na eni. na drugi strani pa svetla polarna noč, ki omogoča nemškemu letalstvu, da v poletnih mesecih to področje s talino kontrolira po 24 ur na dan. im končno dejstvo, da ie biil poslednji veliki konvoj, ki je b?) uničen, namenjen v Arhangelsk in ne v Mur-manfk, dokazujejo«, da pristanišče v Mur-mansku, ki je deloma že uničeno, ni več uporabno za sovjetsko vojsko. Znamo je namreč, da je bila železniška proga Mur-manšk-Vr^hov v višini Oneškega jezera pretrgana že jeseni 'lanskega leta zaradi nem-ško-finskega prodiranja na tem področju, zaradi česar je Murmansk sedaj zvezan t. osrednjo Rusiiijo le preiko stranske proge na Arhangelrk in Vologdo. toda med tem. ko je bila murmanska železnica dvotirna in na nekaterih mesitih tudi elektrificirana, je ona stranska proga znatno manj uporabna. Poslednja »pot svobode«, ki še preostaja Sovjetski zvezi na Severnem Atlantiku, je torej kaj negotova, pa tudi možnosti dobav od juga so zalo omejene spričo omejene zmogljivosti transiremsike žefleznice. Ratzen tega morajo konvoji iz New Torka do Perzijskega zailiva preptluti razdaljo 23.000 km, med tem l»o znaša ta razdalja med New Yorkom in Murmanskom le 8500 km. Tudi pomanjkanje tonaže ne dopušča Angjosa- som prevelikega eksperimentiranja, med tem ko je pot po Pacifiku do Vladivosfoka in preko Sibirije zaradi japonsko-ameriške vojne prav tako onemogočena. Angleška strašila z drugo konto Stockholm, 17 jul. d. Po poročilih dopisnikov švedskih listov zadnji čas v Londonu zopet močneje straše pril.azni o tako zvani drugi zavezniški fronti. Dopisnik lista »Stockholms Tidningen« opozarja v zvezi s tem zlasti na nenavadno trdovratno molčanje angleških službenih krogov, ki so v kaj značilnem nasprotstvu z javnim mnenjem, ki neprestano kliče po tako zvani drugi fronti. Ne da bi si upal glede na strogo angleško cenzuro dopisnik švedskega lista direktno opisati vsakovrstne govorice, ki krožijo v zvezi z drugo fronto, pa nekako namigava med vrstami, da so v Londonu prepričani o obstoju nekakšnih invazij skih načrtov, zlasti sedaj, ko je Sovjetska zveza glede na svoj obupni vojaški položaj z večjim poudarkom ponovila zahtevo po podpori svojih zaveznikov na zapadu. V Londonu vlada pravcata poplava govoric o tako zvani drugi fronti in švedski dopisnik poudarja, da je tu najbrž želja mati izraženih misli. Nadalje poroča;, švedski dopisnik, da take govorice podkrepljuje tudi obilica vojaštva v Londonu, med katerim se zmerom češče opažajo tudi ameriške uniforme. Dopisnik lista »Stockholms Tidningen« javlja nato, da se tudi nenadni prihod posebnega Rooseveltovega pooblaščenca Bul-litta kot zastopnika ameriškega mornariškega ministra Knoxa spravlja v vsakovrstne zveze z načrti za tako zvano drugo fronto, dasi je bilo s polslužbenega mesta v Londonu izrecno pojasnjeno, da se bo Bullitt v Londonu bavil z vprašanjem ladijskih konvojev na Severnem ledenem morju. Končno, pravi švedski dopisnik, je nemalo pripomogel k širjenju sličnih alarmantnih vesti v angleški javnosti tudi nenadni izostanek angleških letalskih napadov na Nemčijo. Nepotrebna žrtev Berlin, 17. julija s. V poilemiki z londonsko propagando, kateri pomeni sedaj naenkrat nameravano drugo evropsko bojišče samo nepotrebno žrtev brez dejanske pomoči Sovjetski zvezi, pripominja *Z\volfuhr-blatt«, da je po prodornem nemškem napredovanju preko Dona tudi za londonske propagandlste kaj težko vzdržijiva_ teza o učinkoviti in nagli pomoči Rusom. Lisit nato takole zaključuje: London trenutno skrbi predvsem to. kako bi pripravil javnost še na druge neprijetne vesti. Po nekem moskovskem poročilu neke britanske agencije se je boljše\'iško vrhovno poveljništvo že sprijaznilo z mislijo. da se bo moralo odpovedati nadaljnjemu ozemlju vzdolž tega bojišča. Po mnenju angleškega dopisnika^ bo nova obrambna sovjetska črta nastala šele ob spodnjem toku Dona. Stockholm, 17. julija d. Naraščajoča vznemirjenost, ki vlada v Londonu zaradi zmerom bolj brezupnega poiložaja sovjetske vojske na južnem delu vzhodnega bojišča, se v neprikriti obliki vse češče izraža v pisanju londonskih listov, ki so od dneva do dneva bolj pesimistični glede izgledov za ohranitev vojaške sile svojega sovjetskega zaveznika. Moskovski dopisnik »Timesa«, javljajo dopisniki švedskih listov, — direktno svari odgovorne kroge v Londonu, da naj ne precenjujejo vojaške, poetične in gospodarske moči sovjetske zveze. Dopisnik »Timesa« pripominja, da si je treba biti povsem na jasnem, da lahko samo še takojšnje mobiliziran je vseh razpoložljivih zavezniških oboroženih sni in njihov čim hitrejši nastop na zapadu morda rešita kritični položaj sovjetske vojske. Tudi moskovski dopisnik »Ne\vs Ctoromicla« naglasa, da je položaj sovjetske vojske skrajno resen, misli pa, da še ni povoda za paniko. Dopisnik lista pravi nadalje, da je bila Rusija že večkrat prisiljena k tako obupni obrambi, da pa se nevarnost, ki grozd danes, nikakor ne sme podcenjevati in da bi biilo treba ukreniti vse. da se kriza premaga, ako je še čas. Dopisnik pravi, da j« povsem naravno, ako Sovjetska zveza zre danes v Anglijo, in je razumljivo, ako se misli vseh Rusov zmerom bolj bavijo z drugo fronto, ki naj bi del nemškega pritiska odvrnila od njih. Diplomatski sotrudnik »Timesa« piše, da v Sovjetski zvezi nihče ne skuša prikrivati resnosti položaja. Sovjetska zveza je izgubila že ogromno svojih bogatih žitnih tel in čim bi nemške siile zasedle ozemlje med Voronežem in Volgo, bi značilo to zanjo ogromno strateško in gospodarsko izgubo. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 17. juL d. V četrtek so britanska letala v kasnih večernih urah izvedla nekaj vznemirjevalnih poletov nad ozemljem severne Nemčije in Danske. Kakor javljajo s službene nemške vojaške strani v Berlinu, so olvržene rušilne in zažigalne bombe povzročile nekaj škode, med drugim tudi v Liibecku. Po doslej izbranih podatkih sta dva izmed napadajočih britanskih bombnikov sestreljena. Potopljen turški petrolejskl parnik Ankara, 17. jul. d. Tu se je zvedelo, d» je v bližini sirske obale neka podmornic* potopila turški petrolejski pamik »Ant»-res« 3000 ton. Turški parnik je plul n Alefc-sandrete v Haifo. Trgovski uslužbenci Duceju S seje nacionalnega sveta fašistične konfederacije trgovskih pomočnikov Rim, 17. jul. s. V navzočnosti državnega podtajnika za korporacije Cianettija ui podtajnika stranke dr. Ravasija, inšpektorja stranke Balzarinija, vseh tajnikov nacionalnih federacij in tajnikov glavnih pokrajinskih zvez, se je na zveznem sedežu sestal nacionalni svet fašistične konfederacije trgovskih pomočnikov. Po pozdravu Duceju je predsednik konfederacije Pala-dino podal obširno poročilo o delovanju centralne organizacije in njenih periferič-nih edinic v dobi od 31. julija 1941 do konca junija tega leta. Pri tem je še prav posebej opozoril na naloge, ki jih morajo trgovski pomočniki in delavci izvršiti v sedanjem položaju glede na ureditev cen in potrošnje. Po izčrpnem predsednikovem poročilu je zbor soglasno odobril naslednjo poslanico Duceju: Italijanski delavci v trgovski panogi, ki vidijo v 50.000 tovariših pod orožjem najkoristnejši izraz svoje borbene volje in ki se z ganljivo hvaležnostjo spominjajo bratov, Id so s svojim osebnim žrtvovanjem na vseh bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku, proslavili moč našega plemena, ter ponovno izražajoč vero v zmago orožja mladih narodov, ki bo obnovila na svetu pravični mir po načelih revolucije črnih srajc, izražajo Duceju kot navdihovalcu in vodniku, ki je v vsej stari Evropi zbudil pričakovanje nove civilizacije, utemeljene v vrednostah duha in pravicah dela, svoje globoko vdanost in krepak pozdrav. Po navdušenih manifestacijah na Duce-jev naslov, ki so sledile, je spregovoril podtajnik stranke dr. Ravasio, ki je sporočil pozdrave Tajnika stranke. V svojem govoru je poudarjal pomen trgovskega delavstva v političnem in gospodarskem življenju naroda, v kolikor predstavljajo povezanost različnih gospodarskih interesov in po svojem poslednjem delovnem položaju činite-lje, ki so zelo občutljivi za razpoloženje naroda in za misel revolucije. Nato je prikazal politiko režima v pogledu obrambe lire ter glede nakupne veljave plač,- glede česar je bilo ukrenjeno vse ^korist delovnih množic. V prikazu političnih in socialnih pogledov na vojno je dr. Ravasio potrdil načelo, da bo najvišja socialna pravičnost našla vedno več možnosti za svoje uveljavljenje v korporacijski državi, ki bo tem bolj fašistična, čim bolj bo korporacij-ska. Korporacija je revolucija in biti izven korporacije pomeni biti izven revolucije in proti njej. V svojih zaključnih izvajanjih je podtajnik stranke opozoril še na zgled trgovskega potnika Brumane, ki je v izvrševanju svoje fašistične propagande padel in ki je med svojim delom vedno našel čas, da je služil fašistični stvari z vsem mla-deniškim navdušenjem do žrtvovanja svojega življenja. Zbor je z navdušenimi manifestacijami na Ducejev naslov pozdravil besede podtajnika stranke, nakar, je spregovoril še državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc. Cianetti, ki je sporočil pozdrave ministra Riccija. Državni podtajnik je podal nekaj pojasnil v zvezi s poročilom predsednika konfederacije in nakazal nekaj vprašanj, za katerih rešitev dela ministrstvo za korporacije v skladu s potrebami in izkušnjami, ki so se pokazale v delovanju konfederacije. Prepričan je, da bo konfederacija po smernicah stranke in socialne politike režima tudi v bodoče uspešno nadaljevala svoje delo. Samo tako bo takoj po doseženi zmagi mogoče doseči še nadaljnje cilje, ki so cilji fašistične korporacijske države, v ka. teri čutijo vsi državljani brez razlike svojo udeležbo v civilizaciji, ki je nastala iz revolucije črnih srajc. Imeti zaupanje v sindikat, pomeni zaupati fašizmu, imeti zaupanje v korporacijo pa pomeni zaupati revoluciji. Tajnost vseh zmag je torej skrivnost volje in vere. ki izhaja iz tele jasnosti: onkraj vsake polemike, onkraj vsake težnje je jasna, čista in nedvoumna Mussoli-nijeva ideja, ki določa pot in osvežuje delo za dosego vseh jutrišnjih zmag v imenu naroda, ki se je prvi zatekel pod znake liktorja in ki je prvi podaril ogenj svoje vere, prvi žrtvoval svojo najboljšo kri za idejo in ki se bo prvi zopet dvignil v novo življenje v obrazu Rima in fašistične revolucije. Dolgo in navdušeno vzklikanje Duceju je pozdravilo zaključek izjav Eksc. Gianettija. Delo zbora je bilo zaključeno popoldne po razpravi o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz predsednikovega poročila. Popolno soglasje vseh indijskih strank Izjava voditelja pokreta za neodvisnost Indije čandra Bosefa Tokio, 17. jul. s. V nekem razgovoru Je šef pokreta neodvisnost Indije Candra Bose dejal, da 90 si vsi prebivalci Indije ne glede na stranke, ki jim pripadajo, soglasni glede vprašanja indijske neodvisnosti. Razlikujejo se med seboj samo glede metod, po katerih naj bi se dosegel ta cilj. vendar So te razlike nepomembne. Bose je nato dejal, da izvajajo britanske čete v Indiji ne le nadzorstvo nad prebivalstvom, temveč spreminjajo deželo v pravo umobolnico. Zaradi tega je indijski nacionalni kongres zavzel nedvoumno stališče, ki nasprotuje navzočnosti britanske vojske v Indiji. Tako zvanih anglofilskih elementov, je pripomnil Bose. pa ne sme nihče jemati resno. Na vprašanje glede odnosov med muslimani in Indijci je Bose odgovoril, da je sprava med njimi zelo zaželjena. Ako je v preteklosti obstojalo nasprotje med tema dvema rasama, je to samo krivda Angležev, ki so z zvijačami preprečevali združitev indijskih prebivalcev. Glede vprašanja, kaj bi sledilo v primeru, da bi Angleži in Američani odklonili svoj umik iz Indije, je Čandra Bose dejal, da umirjeni koraki ne morejo voditi k uspehu. V tem primeru bi se bilo treba zateči k drakonskim sredstvom. Glede odnosov Indije do sil osi je Bose pripomnil, da so te sile prava zaščitni-ca Indije. Ali mislite, so vprašali, ako ne bo sprejela svojih prijateljev, potem ko bo pregnala svoje sovražnike? Indijski šef je izjavil, da je ideal Indije sicer njena neodvisnost, ne pa njena izolacija. Rim, 17. jul. s. Lonndoski listi zelo ostro kritizirajo resolucijo vseindijskega kongresa, ki zahteva neodvisnost Indije. List »Ti- mes« označuje ta sklep v tako kritičnem času, kakršen je sedanji, za neprimeren. Dokler je sovražnik pred vrati, piše list, ni mogoča nobena ustavna sprememba. List »Yorkshire Post« pa pripominja, da je vse-indijski kongres izgubil stik s politično in vojaško stvarnostjo. Prav v trenutku, ko je Indija izpostavljena največji nevarnosti, ovirajo šefi indijskih strank z svojo akcijo najvažnejša in najnujnejša obrambna dela. V Londonu so mnenja, da bo vrhunec indijske krize dosežen v avgustu. Ni pričakovati, da bi londonska vlada stavila v tem času kak nov predlog. Rim, 17. jul. s. Posebnemu poročevalcu lista »News Chronicle« je podal Ma-hatma Gandhi nekaj izjav, v katerih je na kategoričen način poudaril, da se mora Anglija » i sprijazniti s tem, da prizna svobodo Indiji, ali pa se pripraviti na najhujše posledice. Mi hočemo, je dejal Gandhi, svobodno Indijo z dejanji, ne pa z besedami. Nato je pripomnil, da bo kampanja, ki jo je začel, kratkotrajna, toda uspešna in da se to pot sam ne bo pustil aretirati kakor drugekrati. Ako bi ga angleška policija navzlic temu svarilu aretirala, ne more reči, kakšne bi mogle biti posledice. Posebni poročevalec angleškega lista pripominja, da je 75-letni Gandhi navzlic trpljenju in omejitvam, zaradi katerih se je njegova teža zmanjšala na 64 kg, bolj ka-r kor kdaj prej poln življenja in energije. Svoj razgovor je Gandhi zaključil takole: Ko bo Indija svobodna, bo sama izvršila notranjo reformo in razpršila prav vse stranke brez razlike in prav vse pokrajinske vlade ter ustvarila osrednjo vlado. Vse težave bodo tedaj izginile kakor megla pred solncem. Francoski protest v Washingfonu zaradi podpiranja degaisllističnega pokreta Vichy, 17. jul. d. Francoska vlada ie poslala vladi Zedinjenih držav noto, v kateri protestira proti odločitvi ameriškega predsednika Roosevelta, da imenuje dva vojaška atašeja, ki naj se dodelita kot ameriška zastopnika načelstvu degaulli-stičnega pokreta. V svoji protestni noti izjavlja vichyska vlada, da glede na vzdrževanje normalnih diplomatskih odnosov med Francijo in Zedinjenimi državami ni dopustno, da bi vlada Zedinjepih držav poslala dva svoja zastopnika kot zvezna častnika v odbor upornikov. Ameriška pretveza, češ, da de Gaulle čuva nad integralnostjo francoskega ozemlja, se smatra v Vichyju kot napad na suverenost francoske vlade. Ves francoski kolonijski imperij, ugotavlja vichyska protestna nota, je popolnoma navezan na vlado maršala Petaina, zaradi česar utemeljitve predsednika Roosevelta francoska vlada ne more sprejeti na znanje. Lava! o francoskem brodovju v Aleksandri]! Vichy, 17. jul. d. Državni tajnik v informacijskem ministrstvu Paul Marion je včeraj izjavil, da so bile med vladama Francije in Zedinjenh držav izmenjane note v zvezi z vprašanjem francoskih vojnih ladij v Aleksandriji. Francosko pojasnilo pravi, da je takoj potem, ko je nastopila nevarnost za Aleksandrijo, vvashingtonska vlada poslala v Vichy noto, v kateri pravi, da si je osvojila zahtevo britanske vlade, naj se francoske ladje v Aleksandriji pridružijo umiku britanskih vojnih ladij skozi Sueški prekop. Bodoča luka, v kateri naj bi se ustavilo francosko brodovje, v ameriški noti ni bila omenjena. Predsednik francoske vlade Pierre Laval je v svojem odgovoru odklonil Rooseveltovo zahtevo, nakar je ameriški odpravnik poslov v Vichy- ju predložil 11. julija novo noto svoje vlade, ki izjavlja, da je za francoske ladje nujno potrebno slediti morebitnemu umiku britanskih ladij. Medtem je bal Marti-nique označen kot bodoče zatočišče francoskega vojnega brodovja. Položaj francoskih ladij iz Aleksandrije naj bi bil enak j kakor položaj francoskega broiovja, ki je že na Martiniqueu. V francoskem odgovoru 13. julija je Laval ponovno obrazložil negativno francosko stališče glede te. »Prisegla bi.« Toda on zmeraj zapiše v knjigo nasprotno, kar reče. Tako se nikdar ne pomoti. Ponoči pa ima težke misli ir» kesa. Zdi se mu, da cela vojska klešč koraka ppoti njemu in tuli, da se vsi prebude. Evo, zakaj nisem hotel postati porodničar in tudi nikdar ne bom postal. togotno pogleda, ali vendar vtakne hitro njeno glavo v usta in dela, kakor bi jo žvečil. Kmalu jo pa potegne iz ust in vrže nazaj v škrinjo, pljune trikrat krvi in reče: Moja vednost ne velja nič, moje bukve so me prevarile. V tem mu je obraz zagorel, in oči se mu svetile kakor besnemu. Lenz ne vč, ali je vse to resnica, ali le sleparija, in hoče, naj mu pokaže jezik. Tega pa noče storiti, temveč dene roko na usta, toži, da ga boli, a da je u^rizen daleč vzadi na jeziku, in hoče domu, kjer že ima taka zdrav la, ki mu gotovo pomagajo. Lenz mu penuja olja, pa ga neče vzeti in gre s precej čvrstimi koraki po svoj klobuk, toda omahne in pade, se pobere in z nova pade. Govori še razumlj vo, ali tiho; lica so mu zapekla, oči so pestale motne, toži, da mu je glava težka in prosi za zglavje. De-nejo ga na stol, kjer so more nisioniti. Sadi mirno, toži najprej, da j3 lačen, ker ves dan ni nič pravega ;:cdel; prosi vode, ali ne pije, pobesi glavo, začae hroi^Ji m murje mirno kakor bi zasosl. Lenz j» sicer takoj, ko se je nesreča zgodila, poslal po zdravnika, ali bila je ravno nedelja in lep dan, vse je bilo zunaj; predno j3 prišel zdravnik, bil je mež že mrtev. Vse to so je zgodilo v 50 minutah, in deset minut pozneje je bil mrlič že mrzel. Drugi dap so ga parali. Čelo, oči, nos, leva reka in levo stegno je bilo plavo, jezik otekel in v srecjj, kjer je bila rana, skoro črn. Pljuča so bila nenavadno plava desna srčna plat je bila prazna, leva pa polna temne krvi, ravno tako žile v možgan h. — Omeniti še moram, da po smrti na njegovem d:mu niso našli ne zdravila, in bukev, o katerih je govoril. Na vso srečo se redkokdij primeri, da bi strup tako hitro deloval, in da bi ugriznje-nec tako žalostno smrt storil. Pač pa mnogi še dolgo bolehajo, nekateri celo vse življenje čutijo hude nasledile. Pri nas na Slovenskem se pogestoma čuje, da je gad ali modras kega ugriznil, bolnik pa večjidel preboli in okreva, ali pri vsem tem ne bo-demo rekli preveč, ako trdmo, da na Slovenskem vsako leto umrje vsaj jeden človek vsled gadovega strupa. »Naposled nam je še govoriti o pomočkih in zdravilih zoper kačji strup. Pomočki so vn?nji in notranji. Vn?njih pomočkov *e dosti, in če j;h rabimo hitro brez odlašanja, odvrnejo večiidel vse hujše nasledke. Kdor ;'e cd gada pičen, najbolj stori, ako rano — če je na trkern kraju, da more z usti blizu — izseka ali si jo po kom drugem da izse-rat', to pa samo takrat, ako nima ranjenih ali razpokfnh usten, ker sicer z izsesava-njem bi ne bilo samo ne pcmagano, temveč nevarne s t bi se še povečala. Izsesane ostrupljone krvi ni treba požirati, ker je dokazano, da tudi v žo'cdcu strup ni brez škodljivih nasledkov; torej se naj pljune iz ust. Drugo, kar človek ne sme nikdar opusti. ako :ma kakoršnokoli ostro rezilo pri sebi, je, da si rano, kc'iltor se da. globoko izreže. Najbolje so škarje, ako so hitro pri rokah, ako ne, pa tudi vsak ostri nož. S škarjami se naj pičeno meso kolikor more globoko izreže, da se rana izkrvavi in ostrupljena kri hitro odteče. Zato je tudi dobro, da se pičeni ud stiska od srca proti ti rani. Razume se, da je tudi dobro, dati si roge staviti na rano. ali to je malokdaj mogoče, ker navadno niso pri roki. Izrezana rana se mora takoj izprati z vodo, še belje, ako je mogoče, s kako jedko tekočino, salmi'akovcem, lugom, ali pa tudi z žganjem. Vedeti je pa treba, da samo izpiranje, ako se ni rana poprej Izrezala, zelo malo ali nič ne pomaga. Dostikrat človek nima pri reki noža, ne kakega drugega re-Zila. Takrat hitro obriši rano ln pritisni palec na njo ter tišči, kar moreš. Ker pn palec kmalu omaga, poišči si hitro kak kamenček, kako treščico, ali kako drugo trdo stvar ter jo kolikor moreš »vrsto priveži na rano.To imej tako dolgo privezano, da si, naj mu jih pokaže. Hvali se, da jih dobro pozna, in da bi pokazal, kako malo se jih boji, posegne in hoče jednega gada v roke vzeti. Lenz ga svari, potepuh u-makne roko. Ali predno je Lenz vedel, kaj in kako, posegne malopridnež v škrinjo, prime jednega mirno ležečega gada ob sredi trupla, ga vzdigne kvišku in mrmr£ neke nerazumljive čarodejne besede. Kača ga doMi Škarje aH no* ▼ roka Pokarano Je, da strup tako dolgo, dokler kamenček aH kaka druga trda stvar pritiska na rano, ne stopa dalje v kri. Ako je človek ujeden ▼ roko ali nogo, je tudi dobro, pičen ud nad rano prevezatl. Preveza, ako je dosti čvrsta, stori, da ostrupljena kri ne more proti srcu. Ta pomoček sam pa ne velja, kakor se navadno misli, kajti navadno pičeni ud kmalu tako oteče, da se mora preveza pomakniti naprej, ajl pa razvezati. Omeniti moramo še izžiganje rane. Ako se more rana takoj po ugrizu izžgati, je dobro. V ta namen služi razbeljeno železo, žareč ogel, ali pa tudi tleča goba. Toda ta pomoček se redko rabi; navadno ni hitro pri roki, in mnogi se ga tudi boji. Pozneje, ko je strup že v krvi, bilo bi pa izžiganje nespametno In neopravičeno, reklo bi se nesrečnika še bolje trapiti. — Notranjih zdravil zoper kačji strup je neizrečeno mnogo. Kdo bi vedel vse našteti? Skoro vsaka baba v6 za gotov pomoček. Ali pri vsem tem moramo priznati, da gotovega zdravila zoper kačji strup še ne poznamo. In to je tudi prav naravno, ker do zdaj še prav ne vemo, kaj prav za prav v strupu deluje na kri, da se razseda in gnitl začne. Izkušnje so do zdaj še najbolj potrdile amo-nijak ali salmijakovec in pa žganje ali sploh vinski cvet. Amonijak je že precej dolgo časa znan pomoček, s katerim so zlasti v vročih krajih ozdravljali z velikim uspehom. Amonijak, zmešan z vodo, daje se ugriznjencu pogosto piti, še bolje pa, ako se mu ta mešanica brizgne v odprto ži- lo privodnlco. Potnik Appan poroča: dvajset let, kar bivam v Južni Ameriki, izkusil sem, da je amonijak najgotovejši pomoček proti kačjemu strupu. Jaz sam sem bil dvakrat ujeden od najnevarnejših strupenih kač, od žararake in klopotače, In obakrat sem se za nekoliko ur popolnoma ozdravil ter nisem tudi pozneje čutil nobenih nasledkov. Takoj, ko je človek, pičen, mora se rana z močnim amonijakom čvrsto o tirati ali drgati, in bolniku se da popiti vsako uro mala žlica amonijaka, pomešanega z vodo, ali pa še bolje s kakim žganjem ali močnim vinom, da se bolnik dobro spoti. To se ponavlja tako dolgo, da minejo vse bolečine. Jaz sem tako mnogo ljudij zdravil, m vsi so hitro okrevali in popolnoma ozdraveli. Ravno tako hvalijo amonijak zdravniki v Vzhodni Indiju Izrvstno zdravilo proti kačjemu strupu pa je vinski cvet v kakoršnikoli opojni pijači, bodi si, kakor žgaaje, slivovica, rum ali tudi močno vino. To zdravilo se priporoča tem boj, ker se povsod lahko dobi; tudi v zadnji hribovski vasi ima ta ali drugi merico žganja. Ta pomoček je pri nas menda še prav malo znan, dasiravno je neprecenljive vrednosti in ga po drugih krajih, oa pr. na Pruskem, že davno rabijo z najboljšim uspehom. Od gada popadeni naj torej pogostoma pije močno žganje, kolikor ga le more, in kmalu mu bode odleglo. Opazili so, da se od gadovega ugriza ostrupljen človek ne upijani, ako tudi črez mero žganja popije. Vsaka kunčja kožica je ciporabna Veliko Število kuncev pokoljejo pri nas zlasti v sedanji dobi pomanjkanja mesa drugih živali. Kljub temu pride le razmeroma majhno število kunčjih kožic v promet za koristno in praktično uporabo. To pa zategadelj, ker premnogi ljudje še ne znajo ceniti vrednosti kožic. Rajši jih zakopavajo v gnoj ali kamor koli že, namesto da bi jih pravilno posušili in vnovčili ali pa uporabili doma. S tem trpi narodno gospodarstvo ogromno škodo. Koliko vrednot gre na ta način v nič, ne da bi komu kaj koristilo. G. France Skobl je eden izmed prvih v »Malem gospodarju« zastavili peno in obrnil naš pogled po svetu, kjer znajo vse drugače izkoriščati kunčje kožice. Drugače tako iznajdljivi obrt in industrija se lotita vsega, kar obeta le količkaj dobička. Zbirajo se vsi mogoči predmeti in odpadki, ker se vse s pridom uporabi. Le za tako koristen in važen proizvod, kot so kunčje kožice in dlaka., je prav malo zanimanja. Krznarji kupujejo le največje kožice, seveda samo zimske, za druge pa se nihče ne zanima. Drugod izkoristijo prav vse kunčje kožice, zimske in poletne, od mladičev in doraslih živali: za krzno, za usnje za čevlje in rokavice, za pomivanje oken, za klej in drugo, dlako pa za klobuke. Od dveh in več let starih živali dobivajo izvrstno mehko usnje za čevlje, od mlajših živali iz poletnih kožic fino usnje za rokavice, iz zimskih pa lepo krzno, ki ga spreten krznar ustroji in barva tako, da je imitacija najdražjega tujega krzna popolna. Kožice mladičev in kožice slabše vrste porabijo tovarne za klej. Dlaka od kožic, ki niso za krzno, pa je izvrstna surovina za izdelavo klobukov. Tudi pri nas so dobro znani in zelo cenjeni klobuki znamke »Borsalino«. So lepi in zelo lahki. Teh klobukov izdelajo na leto okoli 7 in pel milijona. Ena sama velika tovarna klobukov uporabi dnevno dlake 35 000 kunč ih kož e. Za Izgotovitev enega klobuka je potrebna dlaka najmanj petih kuncev. Ker pa v to svrhd domača proizvodnja še ne zadostuje, je potreben precejšen uvoz. V Italiji obstoja posebna Industrija za striženje kunčjih kožic, ki pripravi letno za klobučarje 500.000 kg dlake. Za izdelovanje posebno fTnih klobukov pa primešajo še dlako divjih zajcev, ki jo morajo uvažati. Industrija se bavi tudi že z namero, kako bi se kunčja dlaka (razen angorske) dala uporabljati za tkanine. V Franciji so v tem pogledu že doseženi delni uspehi. Na razstavi tkanin v Rimu so bile med drugim razstavljene tkanine iz mešanice volne in kunčje dlake. Podobnih poizkusov za uporabo navadne kunčje dlake je bilo že več in lahko se reče, da so dokaj uspeli. Glede krzna smo že večkrat omenjali, da kunčje krzno z barvanjem, striženjem in drugačno obdelavo pripravimo tako, da je podobno pravim uvoženim kožicam redkih kanadskih, sibirskih in polarnih živali. Da kožice dobe in ohranijo svojo vrednost, morajo biti pravilno sušene. Nikakor ne zadostuje, če se odrta kožica nagači s slamo ali senom in tako suši. Take kožice ne gredo v denar. Pa tudi za domačo uporabo niso. Najboljši način sušenja kunčje kože je ta, da jo napnemo na kak pokrov in na žebljih privzdignemo do kapic, da zrak kroži med desko in kožico. Napeta mora biti v naravni obliki in le toliko, da ne nastanejo gube. če je preveč napeta, zlasti v širino,, postane dlaka preredka, pa tudi kožica se med sušenjem raztrga. Drug način sušenja je na napenjalnikih. Za te pa ni priporočljivo uporabljati upognjeno debelo žico ali močne šibe, temveč je najbolje, ako se izdela napenjalnik iz letvic ali iz dveh metlinih držajev. Tak napenjalnik bodi 80 do 100 cm dolg ter zgoraj 10, spodaj pa 25 cm širok. Nanj se natakne na meh odrta kožica ter na koncih pritrdi z žičniki. Tako sušene kožice obdrže lepo obliko in gosto dlako, ki je naravno položena. Da rejci kuncev ne bi zametavali kožic in da bi se vse koristno uporabile, bi bilo potrebno, da se kožice zbirajo. So že zbirališča za staro železje, cunje, kosti in druge odpadke, le za kunčje kožice jih še ni. Rejske organizacije sicer že zbirajo tudi kunčje kožice, a ne vseh. Sprejemajo samo take, ki so uporabne za strojenje v krzno ali usnje. Vse drugo, t. j. kožice mladičev, poletne kožice in iz dobe misanja pa odklanjajo. Seveda ne zadostuje samo zbiranje kožic, če ne vemo kam z njimi. Zato je nujno, ,da bi se kakor drugje ustanovila industrija za predelavo teh proizvodov, kar bi bilo v splošno gospodarsko korist. Dokler tega ne bo, bo še mnogo vrednosti romalo na smetišča vkljub lepim besedam in dobrim nasvetom. Rjcnskemu Tartesu na sledi Iz Madrida poročajo o uspehih izkopavanja, ki se že delj časa vrši na nekem griču pri jezeru de la Frontera, ki gre za tem. da odkrije kulturni javnosti ostanke pradavnega mesta Tartesa. Učenjaki domnevajo, da utegne biti to mesto, ki leži v dolini ob spodnjem teku Gvadalkrivira. najsitarejše mesto evropfkega zapada. Ze sveto pismo navaja mesto Tarsihsh, s katerim so trgovali Feničani. ki so po svetu iskali dragocenih kovin. V »Knjigi kraljev« beremo, da so ladje kralja Salomona pristajale na obalah tega mesta ter nakupovale srebro, slonovo kost. opice in pave. Homer, Heziod in drugi pripovedujejo o osebnotih. ki so imele trgovskega ali ka-kišnegakoli stika s tem znamenitim mestom in imenujejo tudi Geriona. ki je kraljeval nad njim. Najdbe, ki so se nabrale v teku intenzivnega razkopavanja, so pokazale ne le. da je bilo mesto obljudeno v železni, bronasti in novejši kameni dobi, temveč, da je bilo tudi trgovsko r-dišč«? siaiega eviopckega zapada. Za rimskega cs-smr.-rva se je mesto imenovalo Asta Regia je to ime po vsej priliki ohranilo tudi T»o razpadu imperija pod vizigotsko in s«i-sko n. c'vlado. Kakor trdi arheolog Schul-ten, so Kartažani razrušili mesto, ko so leta 500. pred Kristusom pregnali Grke z dalj-njega zapada in današnjo gibraltarsko ožino zaprli tujemu prometu. V teku poznejših st< :ttij se je zabrisal spomin na nekdanja mesfo 'P ljudsko izroči!o je Tart*s dulge zamenjavalo z Uadesom. ki je prevzel njegovo poslan&tvo kot trgovsko središče takratnega evropskega zapada. Pozneje pa so vnovič odkrili kraj nekdaj tako cvetočega trgovskega središča in dandanes se arheologi vsega sveta živo zanimajo za Tartes. Izkopavanja se vršijo pod vodstvom španskega komisarjata za prazgodovinske izkopanine. Nesreča turške podmornice Carigrad, 17. jul. s. V bližini Karakoja se je zaradi nekega incidenta potopila turška podmornica »Saldiraj«. Vzroki incidenta še niso znani. Na kraj nesreče se je takoj podalo veliko Število reSilnih ladij, v nadi, da bi mogle rešiti posadko, ki je Štela 57 mož. Dana so bila tudi navodila, naj hi se uporabila vsa sredstva, da bi se podmornica izvlekla na površino. Podmornica »Saldiraj« jo stopila v službo leta 1939 in je izpodrivala 1.200 ton. Žalovanje v Argentini Buenos Aires, 17. jul. s. Zaradi smrti bivšega predsednika Ortiza je vlada odredila, da morajo biti po vsej državi 10 dni raz-obešene nacionalne zastave na pol droga, in sicer na vseh javnih poslopjih, na vojnih ladjah ln na trdnjavah. Truplo pokojnega Oitiza je bilo prepeljano v vladno palačo ob udeležbi vseh članov vlade, celokupnega diplomatskega zbora ter drugih civilnih ln vojaških osebnosti. Obletnica falangistične revolucije v Španiji Madrid, 17. jul. s. Šesta obletnica falan-gistične revolucije in praznik dela bosta v soboto proslavljena v vsej Španiji z velikimi svečanostmi. V Madridu se bodo zbrale jutri vse sindikalne organizacije Iz pokrajine in bo ob tej priliki svečano otvorje-na posebna poklicna šola. Napovedan je tudi govor generala Franca. Organizacija mladine v Taju Bangkok, 17. juL s. Tajski minister za narodno vzgojo je izjavil, da mladinski pokret skavtov, ki so ga v Taju ustanovili Angleži, ne odgovarja več potrebam tajske mladine, spričo novega položaja, ki je nastal v državi. Zato bo ustanovljena nova organizacija, ki se bo imenovala nacionalna vojaška mladina. Stavka delavcev v Gibraltarju Algeciras, 17. jirinja s. Doznava se iz Gibraltarja. da je tam mnogo delavcev zapu- " atiilo delo v znak protesta zaradi pretežkih delovnih pogojev. Britanske oblasti so odredile aretacijo stavkujočih delavcev, ki jih je vojno sodišče označilo za dezerterje in prisililo, da s« vrnejo na delo. Velik komet Madrid, 17. juL s. Zanimiv nebesni pojav je snoči opazovalo prebivalstvo kraja Vigo, kjer je tudi metereološka postaja. Malo pred polnočjo se je nebo nenadoma razsvetlilo zaradi pojava velikega kometa, ki je v nekaj sekundah naglo letal v smeri od severa proti jugu. Pojav je spremljalo oddaljeno bombnenje. ENSERIRAJTE V »JUTRU44 KAJ VIEMI? KAJ ZT^IAM? 211. Katera vojna se je imenovala »krompirjeva vojna«? 212. Zakaj spadajo železniški topovi med najnevarnejše orožje? 213. Kaj je absolutna teža, kilogram, specifična teža? 214. Začarani kvadrat: 30 18 36 24 V zgornji kvadrat je vložiti pet števil tako, da bodo dale" v vsako smer vsoto 81. 215. Kakšen je bil ta račun? Na raztrganem papirju smo našli računsko nalogo, ki je bila takšna: 108. X. -.801. Slo je, kakor je videti, za množilno nalogo, in sicer je bila množitev takšna, da je produkt kazal prvo število v obrnjenem redu. Kjer so v nalogi pike, manjkajo številke. Kdo zna te številke tako uvrstiti, da bo naloga ustrezala gornjemu pogoju in da bo seveda pravilna? • Rešitve nalog 16. t. m.: 208. Igvanodon je bil zmaj iz davne geo-logične dobe. 207. Pisava za slepce iz kombinacije 6 pik ne izvira prvotno od Louisa Braillea (umrl 1852.), kakor običajno mislimo, temveč jo je izumil Charles Barbier. Braille je Barbierovo pisavo le izboljšal. 208. Atmosfera je grški izraz za zemeljsko ozračje, ki je zmes približno 1/5 kisika in 4/5 dušika z 0.94»/0 argona ter dnigih tako zvanih plemenitih plinov in 0.03 ogljikovega dvokisa. Zemeljska atmosfera se po gostoti, sestavi in fizikalnih dogajanjih deli v troposfero in stratosfero. Troposfera leži neposredno ob zemlji, je na tečajih približno 10 km, na ekvatorju 17 km debela plast in je okoliš meteoroloških pojavov (veter, oblaki, nevihte). Stratosfera z debelino približno 65 km je enako sestavljena, nima navpičnih zračnih tokov, ima pa skoro stalno temperaturo. Za tema dvema dušikovima sferama pride tanka vodikova sfera. Zrak je približno 773-krat lažji od vode. Zaradi svoje teže tišči zrak na zemljo, je pa ta pritisk spremenljiv. Na morski gladini v zemljepisni širini 45° tišči zrak pri 0° C živo srebro v brezzračno cev (barometer) povprečno 76 cm visoko. Ta zračni pritisk se imenuje normalni pritisk ali pritisk 1 atmosfere (1 at). Pritisk 1 at je enak absolutni teži76 cm visokega stebra iz živega srebra (specifična teža 13.596) in je torej okroglo 1033 gramov na kvadratni centimeter. Z atmosferami merimo tudi napetosti zaprtih plinov (vodne pare v kotlih, svetilnega plina v gazometrih itd). * 209. Naša običajna šahovska naloga: 1. Del—a5, Le8; 2. Dd8 in mat. prugt variante: 1. Del—a5, Lbl; 2. Tg6 in mat. — 1. Del —a5, f3; 2. Dd2 in mat. 1. Del—a5, d5; 2. TXS in mat. — Del—a5, Th7; 2. Dd8 in mat. — Del—a5, Tb8; Lh6 ln mat. Izvrsten problem s prisilnimi potezami. * 210. Kje sedi papiga? Zvežite številke po vrstnem redu. a jeziku mi kil 811 Celo tisti, ki se ponašajo s svojim dobrim spominom, doživijo neredkokdaj, da jih pusti nenadno, kadar bi bilo najmanj potrebno, na cedilu. Ta ali ona imena smo slišali, brali in zapisali morda stokrat, pa to nam vse eno ne pomaga, da nam v odločilnem trenutku ne pridejo na um. Tedaj smo zelo ne voljni in nestrpni ter se opravičujemo s proslulim izgovorom: Na jeziku mi leži...! — Kako se že neki imenuje velika letalonosilka, ki so jo zadnjič potopili ... Lesi... Lesu ... Lexu ... — »Oprostite mi, nikakor se ne morem spomniti. Mislim, da je bilo nekaj s končnico »ton« ali »don« — Vsakdo je doživel primere, ko mu je spomin tako nagajal, da bi najrajši izjavil: zdi se mi, da ne vem več, kako se imenujem in kje stanujem ... Toda krivda, da se nam beseda, ki jo iščemo, ne pojavi, ne leži toliko na našem spominu, kolikor na nas samih. Ali, da se točneje izrazimo: naša napačno usmerjena volja je kriva teh neprijetnosti. Običajno se dogodi potem tako, da se spomnimo pretete besede, ko smo že kapitulirali in se začeli, sicer še vedno v ne-voljnem razpoloženju, pomenkovati o po- vsem drugih stvareh. Tedaj se nam posveti kakor blisk: »Lexington«! Ta nagaji-vost je res od sile! V resnici pa ne gre niti za nagajivost, niti za naključje. Stvar se dogaja tako rekoč zakonito, že to, da doživljamo vsi takšne trenutke, je vendar dokaz, da niso po sredi nobena naključja. Po psiholoških zakonih o spominu je samo ob sebi umevno, da se mora naš spomin kako obnašati. Pri tem, ko se skušamo namreč zaman spomniti kakšne besede, se dajemo zavajati na napačno pot, in sicer s tem, da si skušamo pomagati z besedami, o katerih se nam zdi, da zvenijo podobno. Treba se je samo zavedati, da je mogoče n. pr. besedo, ki ima samo štiri črke, obrniti na 24 različnih načinov, besedo s 6 črkami že na 720, besedo s 7 črkami pa celo na 5040 načinov. Te številke nam jasno povedo, kako velika je pri tem nevarnost, da zaidemo na napačno sled, treba je v resnici že velike sreče, če naj med toliko možnostmi ujamemo baš pravo. Celo največja podobnost nam ne pomaga. A kaj nas privede potem v nadaljnjem razgovoru in celo brez našega neposrednega sodelovanja do cilja? To si razlagamo Poveljnik Italijanskega Ekspedkijskega zbora v Rusiji izroča na bojnem polju odlikovanja za vojaške zasluge častnikom in vojakom, ki so se obnašali hrabro v zadnjih bitkah na vzhodni fronti na dva naftna. Prvič ve vaakdo, da m utegnemo na pol zavestno, nekako v ozadju spomina prav intenzivno bavlti z neko stvarjo, tudi če se razgovarjamo o popolnoma drugačnih zadevah. Tip za takšno vedenje je prosluli raztreseni profesor. Razgovarja se z nami o vremenu, pri tem pa razmišlja naporno o kakšnem težavnem znanstvenem vprašanju. Raztreseni profesor je v resnici zelo koncentriran. Njegove misli se osredotočujejo pač na nekaj drugega nego na to, o čemer se ž njim razgovarjamo. Takšno polzavestno razmišljanje uganja naš spomin tem rajši, čim bolj ga zanima. Predstavljati si tedaj moramo, da iščejo raši možgani, med tem ko nadaljujemo razgovor, na svojo pes' tisto besedo, ki se je nismo mogli spomniti. Znanstveni eksperimenti so dokazali da se misli avtomatsko razvijajo, da postajijo spominske podobe, ki so nam bile pravkar še čisto zabrisane, same od sebe določnejše. Besedni fragment, ki nam je »ležal na jeziku«, se naknadno počasi razrašča v polno besedo, tako kakor neke vrste svetlobna reklama. Temu samodelnemu razvoju so bili naši prejšnji poskusi z napačnimi, podobnimi besedami le v napotje. Se bolje pa si moremo te pojave razlagati tako, da si je naš spomin med razgovorom sam od sebe našel nov kontakt do besede, ki jo je iskal. Recimo, da smo iskali in da nismo mogli takoj najti imena slo-večega parnika »Titanica«. Naša podzavest se spomni, da smo nekoč videli sliko potapljajočega se prekomornika, ta slika nam stopi jasno pred oči in nenadno zagledamo pred seboj na krmi potapljajoče se ladje odrešilno besedo. V trenutnem pobli-sku smo se je spomnili. Pri tem nam nI zadostovalo, da nam je »ležala na jeziku«, temveč nam je morala tudi »stopiti pred oči«. Vsake stvari se lahko zavemo tako rekoč z različnimi spominskimi kontakti. Ti kontakti so lahko optični, če Si neko stvar predstavljamo n. pr. narisano ali zapisano, lahko so tudi akustični, če gre za zvok neke besede ali napeva, ali pa motorični, du-'halni, okusni ... Skozi najrazličnejša čutila dospemo lahko do stvari, ki jo iščemo v svojem spominu, a čim več ie teh kontaktov, tem prej jo najdemo, čim več čutov pa sodeluje v zvezi z nekim predmetom v našem spominu, tem manjša je tudi verjetnost, da nam bo iz spomina ušel. Iz teh opazovanj lahko zaključimo važna pravila za prakso, Ce se kakšnega imena ne moremo takoj spomniti, tedaj se pač ne smemo loviti za podobno zvenečimi besedami. Takšne besede bi kontakte samo motile. Naše prizadevanje bi bilo v tem primeru prav tako brezupno, kakor če bi hotel preizkusiti telefonsko številko, ki smo si jo samo »približno« zapomnili. Ce gre, recimo, za številko 3122, nam navzlic vsej sorodnosti »skoraj pravilna« številka 2123 ne bo pomagala. Kaj naj torej storimo v takšnih primerih ? Pred vsem, če imamo časa, pustimo, naj naš spomin sam išče naprej, ne da bi si delali preglavice. Morda se mu bo pcblisnilo samo od sebe. Ce pa si hočemo izbrati zanesljivejšo pot, tedaj poskusimo v svojem spominu poiskati kolikor mogoče jasno doživljenih položajev, v katerih smo srečali stvar, ki jo iščemo. ali pa njeno ime. Recimo, da bi se radi spomnili imena neke osebe. Nenadno se nam pojavijo pred duševnim očesom vrata njenega stanovanja, na vrat'h pa napis. Inve je tu! Trik je tedaj v tem, da ne delamo poskusov z jezikom, pa čeprav nam »na jeziku leži«, temveč da poiščemo v našem spominu mirno kontaktov, ki nas zvežejo v pravo smer. Kovina s sgscsninom Kolikor se nam bo v idola stvaT na prvi pogled čudna, vendar je rw>. da ima jeklo nekatere lastnosti, ki so podobne človeškim lastnostim. Jeklo lahko ostan, utegne se utruditi in, kakor so pokazali fiziki in tehniki, ima tudi sposoibnc&t spomina. Spominske sposobnosti jekla se dado dokazati s preprostim postopkom. Zadostuje v rezati v jekleno ploščo kakršen -kotiti znak, ki ga potem s primerno pripravo povsem izbrišemo Če kdaj pozneje, in sicer poljubno kdaj, ploščo zvailjamo, se bo ta znak na novo pojavil, Razlaga je v tem, da smo s pisanjem ki je učinkovalo v globino, spremen'!] ko-hezijske lastnosti kovine na tistem mestu. Zaklad v dupSu Skupina otrok se je v bližini Hamburga igrala skrivalnice. Eden med njimi je segel v duplino nekega drevesa in je v svoje vesolje zagrabil v časni.iiki papir zavit omot, ki je bil povezan z žica Ko so otroci omot odprli, so odkrili v njem lepe. okrogle ploščice iz zveneče kovine, s katerimi so se začeli igrati. Niso imeli nobenega pravega pojma o tem, kaj so bili odkrili. Šele pozneje je neki mimoidoči ugotovil, da je šlo za 34 zlatnikov po 20 dolarjev. K»L TUK N1 PREGLED »Učiteljica« (Po sklepa abonentske sezone) Dario Niccoden® j« pri nas znan bet dramatik že večkrat z uspehom uprizorjenega »Postržka* (»Scampolo«), poleg tega je pisec številnih drugih komedij, izmed katerih je posebno znana »Učiteljica«, ki spada mimo »Postržka« med njegove največkrat igrane komedije. Iz teh dveh iger bi se dalo sklepati, da kot dramatik rad postavlja na oder osamljene, pogumne ženske, ki so šle skozi bridke življenjske preizkušnje, a so ostale kljub ne vedno neoporečni preteklo«.ti (v smislu meščanske morale) v duši in po značaju ciste m visoko vredne. V »Postržku« je orisal dekletce z ulice, ki ostane sredi skušnjav velemestnega življenja vseskozi čista im ki kljub svoji neizkušenosti z zdravim podzavestnim čutom loči dobro od slabega in marsikdaj 'in marstikje pouči družbo o pravi mora i i Dekletce s svojo čisto dekliško dušo, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo postane prava življenjska opora zapuščenemu možu. Prav tako sirečamo v »Učiteljici« učiteljico Marijo Svetino, ki je šla kakor Postr-iek skozi sončno stran življenja — P.x=tržek neoskrunjen, Marija pa je postala žrtev bsezvestneža. Vzel ji je obroka, ka je — kakor je izvedela — kmalu po porodu umrl. Mani-ja živi poslej kot učiteljica v malomeščanskem okolju, hote oddvojena od inteligenčnih krogov j are gospode. Njeno brezhibno življenje daje jezičnim tetkam in moralistom povoid za pohujšanje. Marija žirvi. saano v želj.i, da bi našla grob svojega Otroka. In vendar je v njej še toliko življenjske radosti, ki se izživlja v lepoti narave in toplem odnosu do pravih, nepotvor-jeruith ljudi. Majhnost podeželskih razmer, katerih žrtev je postala, jo tlači. Končno najde v svojem najhujšem nasprotniku, grofu Filipu, ki je tudi župan, človeka, ki ga ▼ življenju potrebuje. Iz površnega uživača in kasnejšega zagrenjenega samotarja in čudaka se razvije pod njenim nehotenim vplivom čudovit mož. Kakor v »Posbržku« tako je tudi tu ženska, ki ima blagodejen vpliv na značaj in usodo moža. Avtor je na z val svoje delo komedijo. V našem smislu to delo ni komedija, v kolikor nima srečnega konca. Jedro igre je resno, postransko dejanje im osebe pa prinašajo toliko veselejših prizorov, da drže tehtnico resnim. Stvarca je sentimentalna in pisana tako. da izvablja rahločutnim gledalcem solze. Pisana je predvsem za igralko učiteljice Marije (pri nas jo bo igrala Elviira Kraljeva). Igra je vsebinsko in globinsko skromna, nekakšen »petit rien«. ki pa, podan z dobrimi igralci, vlije človeku za čas, ko ga gleda, nekaj toplega sodo-živetja s človekom, ki se bori za košček osebne sreče. Dandanes nimamo več pravega posluha za to, ker gre v vsakdanjem življenju za veliko, veliko več. toda brez dvoma se bo naiTilo še vedno dovolj občinstva, ki se bo pri tem majčkenem niču oddahnilo od težjih skrbi. Prevajalec Ivan Gruden (igro je založila že pred leti Mohorjeva družba) je delo lo-kaliziirati, ker niti vsebinsko niti po značajih ni vezano na kakšen določen kraj ali določen narod. Po oficidnem koncu sezone — kajti abonma je v Drami odigran, — po »Kralju na Betainovi« in »Kovarstvu in ljubezni«, bo ta lažja stvarca dobrodošla, ker ne zahteva od gledalca nikakršnega napora in ga samo zabava s svojim kratkočasnim kramljanjem. Namenjena je predvsem širšemu obč mstvu, ki ima rado semtiment. nekoliko humorja in izrazite orisane značaje. Igrali bodo: greta in župana Filipa Bla-gaja, ki je glavna moka vloga v komediji — Vladimir Skrbinšek, Jakoba Grdi.no. posestnika — Pavle Kovič, Janeza Klopčiča, šolskega slugo — Košič. Vohana. policijskega svetnika"— Gorinšek, Marijo Svetino, učiteljico — Kraljeva. šo'sko ravnateljico — Starčeva iin učiteljico Lizo — Gorinško-va. Igro je zrežiral Jože Kovič. Premiera bo v soboto ob 17.30 izven abonmaja. Mala Slavcev a INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Berite in izprašaite si vest Ne smemo se prepuščati samo vzgoji staršev, temveč moramo 'udi sami z lastno voljo krojiti svoj značaj, pobijati, kar je v njem slabega, in stremeti za popolnostjo. Med odrasle prištevamo lahko tiste dijake, ki se znajo lepo vesti! pise, namenjene bodisi pešcem bodisi avtomobilistom? Nedavno tega je družba mladih ne-otesancev s kamenjem obmetavala steklenico, ki je plavala po vodi, toliko časa, da se je steklenica razbila. Nihče izmed fantičev pa ni pomislil na to, Ali se še vedno rad igraš s kamni? Jih še vedno lučaš čez cesto in se na ves glas zakrohočeš, kadar pri tem razbiješ okno sosedu? da utegnejo biti črepinje razbitih steklenic hudo nevarne kopalcem. Saj vež, kako neprijetno je, če stopiš v vodi na črepinjo! ■U^JlCuJniJ --J r Ali dovoljujeS tovarišem, da kvarijo tablice, ki naj bi kazale pešcem pot? Ali morda kdaj poškoduješ javne na- Ne moremo te prištevati med odrasle in lepo vzgojene ljudi, dokler z naslado počečkaš vsak plot, pisariš s kredo na hiše in trgaš lepake z reklamnih desk. Nogometno vežbanie Kdo bo hitrejši? Napravite krog, tako da je med vsakim nekaj prostora. Žogo mečete od igralca do igralca v poljubnem redu in smeri. Sredi kroga je tekač, Bistrim glavicam! ki se nikakor ne bo dolgočasil. Njegova naloga je, da tekmuje po hitrosti z vrženo žogo. Ce se mu posreči, da doseže tistega, ki mu je namenjena vržena žoga, pred žogo, se uvrsti v krog in v sredo mora oni, ki ga je prehitel. Preskus vratarja. Postavite se v krog enako kakor zgoraj. Vratar stopi v sredino kroga in skuša ujeti žogo v letu. Nobeden ni varen. Vstopite v čim ožji krog, tako tesno drug ob drugega, da se dotikate z rameni. Obračanje in opazovanje, kaj se za vašim hrbtom dogaja, ni dovoljeno. S piščalko in palico iz trde lepenke oborožen stopa nadzornik za vašimi hrbti v krogu vedno v eno smer. Vsakogar, kdor bi se obrnil, sme s palico udariti po prstih; roke morate namreč držati na hrbtu, pripravljene za prijem. Neopazno in nenadno stisne enemu med vami v roko lepenkasto palico in nadaljuje pot kakor prej. Dotični, ki je dobil palico, tega ne sme izdati, dokler nadzornik ne zažvižga. V tem tre- nutku pa je njegova dolžnost, da se obrne k svojemu desnemu sosedu in krepko maha po njem. Dolžnost in korist prizadetega je, da se čim hitreje pobere iz njegove bližine, tako da jih čim manj dobi. Steči mora okrog tovarišev nazaj na svoje mesto. Tu je spet varen in ga preganjalec ne sme več tepsti. Preganjalec postane sedaj nadzornik, a prejšnji nadzornik se postavi na preganjal-čevo mesto. Tako se igra nadaljuje, dokler vas veseli. Lovec zagleda gamza. Po kateri poti pride najhitreje do njega? Vzemite svinčnik in pazljivo zaznamujte pot. Rešitev objavimo v prihodnji številki. Mož, ki spi že sedem let Portugalski zdravniki se ukvarjajo z nenavadnim bolezenskim pojavom. Petdesetletni delavec Palacio Ortona iz Lizbonr je pred 7 leti zaspal in od takrat se ni več prav zbudil. Razen zdravnikov možu streže njegova žena, ki čaka na redke trenutke, ko bolezen popusti in mož kaže znake, kakor da se narahlo zaveda svojega okolja, in tedaj ga hrani, kolikor se da. Pogostokrat pa taki svetli trenutki kar ne pridejo itn ne pridejo in tedaj mu dajejo hrano t injekcijami in s klistirji. Orton ne kaže ni-kake sposobnosti reakcije in volje. Kadar se že zdi, da je kaj doumel, se takoj po-grezne v letargijo, ne da bi kakor koli mogel reagirati na svoj položaj. Njegova bolezen se mnogo razlikuje od običajne spalne bolezni, kakršna se pojavlja v Afriki, zato jo zdravniki proučujejo z vso vnemo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Gospa novi kuharici: »Vidite, pri meni ni slabo, dobro plačujem. Povem vam pa tudi, da mnogo zahtevam. Zato pri meni le ma-lokatera kuharica ostane dalje nego mesec dni.« Kuharica: »Nu, tedaj se pa v vsem strinjava! Tudi jaz ne ostane mnikjer dalje nego mesec dni!« VSAK DAN ENA »Povej, Otilija, ali si danes priostrila svoj svinčnik?« »Da. Odkod pa veš?« »Nu, pravkar uporabljam svojo britevic ika * Smrt uglednega diplomata. V Torinu je po daljši bolezni umrl poslanik baron Andrea Geisser Celesia di Vegliasco, vodja ceermoniala v Ministrstvu zunanjih zadev. Bil je komaj 51 let star. Kot diplomatski uradnik je služboval v Wasn ng tonu, na Dunaju, v Bruslju in Teheranu, nekaj časa pa je bil tudi generalni direktor propagande v ministrstvu ljudske prosvete. * Veljavnost bankovcev. Ker se v plačilnem prometu, zlasti po deželi, ponavljajo dvorni, kdaj je kakšen bankovec veljaven in kdaj ne, ponovno opozarjamo na pojasnilo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, da se predpisi o sprejemanju državnih novcev ali bankovcev, ki so proglašeni za neveljavne, nanašajo samo na bankovce, na katerih so kakorkoli pritis-njeni (dodani) zneski, besedila ali besedne in imenske kratice, ki pomenijo sramotenje ustanovnih ustanov, oboroženih sil, sodnega reda Italijanske države in njih emblemov ali ki kakorkoli žalijo ugled in čustva italijanskega naroda. * Ustanovljena je SlovašJia Akademija. Slovaška Akademija znanosti in umetnosti, ki je bila njena ustanovitev sklenjena nedavno v parlamentu, bo imela tri sekcije: znanstveno s teološkim, filozofskim, domoznanskim in pravnim oddelkom, naravoslovno z matematičnim, kulturno-znan-stvenim, tehničnim in medicinskim oddelkom in sekcijo za umetnost z Jiterarnim, glasbenim in dramaturškim oddelkom ter oddelkom za upodabljajočo umetnost. Akademija bo pod pokroviteljstvom predsednika republike, ki bo imenoval tudi njenega prvega predsednika. Funkcijska doba bo trajala pet let. Prva naloga Akademije bo proslava 100 letnice, odkar je bilo srednjeslovaško narečje izDrano za slovaški književni jezik. * Poročila sta se ga. dr. Jelčka Tomše-tova, zobozdravnica, vnukinja splošno znane gorenjske korenine pok. poamar-šala Tomšeta in g. inž. Ivo Kiemenčič iz ugledne mariborske družine. Novoporo-čencema iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče. Smrt voditelja ukrajinskih emigrantov. V Parizu je pred dnevi umrl prof. Proko-povič, ki je bil poleg Pel j ure naj odličnejši voditelj ukrajinskih emigrantov. Bil je nekaj časa minister zunanjih zadev v Petlju-rovi emigrantski vladi, po Petljurovi smrti pa je bil ministrski predsednik. Po poklicu je bil profesor zgodovine in si je v svoji stroki pridobil sloves velikega učenjaka. Umrl ie 61 let star. * Sol in tobak nudita enega najboljših virov državnih dohodkov. Najnovejši statistični podatki vnovič potrjujejo, da je monopolna prodaja soli in tobaka eden najdragocenejših finančnih virov države. V teku zadnjih šestih letih so se dohodki iz monopolne prodaje obeh predmetov gibali takole: 1936/37 tobak 3460, 992.842 lir, sol 435,030.543 lir, skupno torej 3896 milijonov 023.385 lir; 1939/40 tobak 4,392 milijonov 672.325 lir, sol 472,479.449 lir, skupno 4855,150.774 lir; 1940/41 tobak 5153,607.889, sol 475,752.877 lir, skupno 5632,360.776 lir. V proračunskem letu, ki je bilo zaključeno dne 30. junija, pa se z zanesljivostjo računa s celotnim dohodkom tobačnega in solnega monopola v znesku 7330 milijonov lir, od česar odpade na dohodek iz tobaka 6800 milijonov, na dohodek iz soli pa 530 milijonov lir. Tolikšen porast dohodkov izvira predvsem iz povišanja cen monopolnih predmetov. Tako se je tobak leta 1939/40 povprečno podražil za 8.35%, v pravkar zaključenem proračunskem letu pa se mu je cena dvakrat zvišala v skupnem iznosu 39.49%. Cena soli, ki se smatra pač za najosnovnejše ljudsko živilo, se v teh letih ni izpremeni-la. Znaten delež povečanih dohodkov pa gre tudi na račun tehničnega izboljšanja proizvodnje. Medtem je bila zgrajena nova, najmoderneje opremljena tobačna tovarna v Firenzi, solarna v Margheriti di Savoia pa se je znatno izboljšala. Proizvodnja tobačnih izdelkov se je toliko dvignila, da dopušča tudi znaten izvoz v Nemčijo. Pri tem je treba upoštevati, da je do leta 1915. prihajalo do 22,500.000 kg tobaka v listih iz inozemstva, zdaj pa ta uvoz ne znaša niti 2 milijonov kg. * Pridelovanje kavčuka v Italiji. V Italiji so začeli saditi gumiozne rastline, da se tudi na tem važnem vojno gospodarskem področju uvedejo avtarktične pobude. V Puglii so s kavčukovimi rastlinami zasadili 7000 ha zemlje, v Ceiignoli pa se gradi velika moderna tovarna, ki bo leta 1944. začela obratovati. * Izumitev novega stroja na plinski pogon. Inž. Riccardo Morali iz Ferrare je zgradil nov stroj, ki deluje z izgorevanjem raznih kmetijskih ostankov, kakršni prihajajo od oliv, konoplje, žita, riža, preša-nega grozdja itd. Stroj lahko razvije 8 do 10 konjskih sil. * Na tihem je svinje klal. V neki vasi pri Milanu so karabinjerji napravili liišno preiskavo v sirarni 44 letnega Giovannija Livernizzija, ki je bil osumljen, da skriva nekaj sira, ki bi ga bil moral prijaviti zavodu za prehrano. Sira niso našli, pač pa so našli polno shrambo klobas, napravljenih iz mesa na skrivaj zaklanega prašiča. Invernizzi ima veliko kmečko gospodarstvo. Prijavljenih je imel 85 svinj, v svinjaku pa so jih našli 90. Gospodarja so aretirali. * Za 150.000 lir sena je zgorelo. V Ama- soni pri Colleferru je začelo goreti poslopje pristave, v katerem je bilo shranjenega nad 400 stotov sena. Kljub nagli intervenciji gasilcev je poslopje pogorelo do tal. Gospodar trpi 150.000 lir škode. * Iz bajtice v palačico, iz palačice v arest. V okolici Osla je imel bivši ljudsko-šolski učitelj Olaf Falkenberg skromno kočico, ki pa jo je imel precej dobro zavarovano. Falkenbergova skrbnost se je kmalu dobro izkazala — mesec dni potem, ko je podpisal zavarovalno pogodbo, mu je bajtica zgorela. Zavarovalnica mu je izplačala čedno vsotico denarja, s katerim je kmalu sezidal lepo novo hišo. Izkušnja človeka izmodri in samo po sebi se razume, da je Falkenberg tudi to hišo dobro zavaroval. In ni storil napak, zakaj kakih 6 mesecev pozneje mu je zgorela tudi ta. Na pogorišču je zrasla še lepša in večja nova hiša, že kar cela palača v štiri nadstropja, moderno zgrajena in sijajno opremljena. Srečni pogorelec je zase pridržal največje stanovanje, ostala pa je oddal v najem, da je živel od rente. Toda ogenj se je pri Falkenbergu že kar udomačil — tri tedne pozneje mu je palača pogorela do tal in pri gašenju so se štirje gasilci hudo poškodovali. Zdaj se je že , četrtič v teku dveh let bivši učitelj oglasil pri zavarovalnici. A namesto, da bi mu izplačali vsoto 200-000 kron (okrog enega milijona lir), za kolikor je bil zavarovan, ga je blagajnik ljubeznivo poprosil, naj malo potrpi. Kmalu nato sta prišla dva policijska nadzornika, ki sta Falkenberga povabila v zapor. Zavarovalnica, ki o ku-lantnosti njenega poslovanja ne more dvomiti, je posumila, da Falkenberg zažiga sam. * Aretacija lažnega detektiva. V Bolo- gni so aretirali nekega Erveja Fabbrija, ki se je na policiji razkrinkal kot nevaren pustolovec. Na nepojasnjen način si je pridobil lažne dokumente, s katerimi se je predstavljal kot policijski agent. Bil je aretiran prav »v izvrševanju službe«. Ko ga je stražnik povabil s seboj na policijo, se mu je skušal iztrgati, a zaman. Na begu se je pomešal med množico, ki je vrela preko trga. planil v neko hišo in se skril v zaklonišče proti letalskim napadom. Stražnik pa je bil ves čas za njim in ga je nazadnje vnovič prijel. Fabbri je zagrešil več tatvin, obenem pa je obtežen, da se je izmaknil vojaškim obveznostim. * Francoski delavci za Nemčijo. Iz Mar- seillea je pred dnevi odpeljal nadaljnji transport francoskih delavcev v Nemčijo. Odpotovalo je okoli 700 delavcev in delavk, med katerimi so bili tudi Francozi iz Alžira. * Tragična smrt nemškega vojaka. Na Lidu pri Rimu se je neki nemški vojak peljal na tovornem avtomobilu. Na ovinku je avto tako naglo zavil, da je vojak izgubil ravnovesje in padel na cesto, pri čemer je z glavo udaril ob kamen. Bil je na mestu mrtev. * Dobrodušen policijski komisar. Nedavno jutro se je v Parizu poročil mlad parček. Kljub razumljivim omejitvam v razkošju je bila popoldne pripravljena imenitna svatbena pojedina. Zbrali so se starši. sorodniki in prijatelji ženina in neveste in so se prijetno zabavali, da so pri tem pozabili na policijsko uro. Vsi so se zdrznili, ko je nekdo rekel, da manjka le še 5 minut do polnoči. Nič zato. so rekli, pa počakamo na prvi podzemski vlak. ki začne voziti ob 5. zjutraj. Seveda, mlada zakonca sta vendarle hotela poizkusiti srečo in se skrivaj spraviti domov. Nista še premerila sto korakov, ko je odbrenkalo polnoč in je iz teme stopil stražnik, ki je mladi par povabil na stražnico. To je bilo grenko razočaranje! Nevesta je tiho hlipa-la, ko se je obetalo, da bosta preživela poročno noč na trdem ležišču. Toda k sreči ju je kmalu zaslišal komisar. Sočutno se je smehljal, potem pa naročil istemu stražniku, ki je mlada zakonca dove-del. naj ju kar brž sprejme domov, da ne bosta docela obupala. * Obletnica prve železnice v Evropi. V teh dneh praznuje prva in najstarejša železnica v Evropi med Linzem in Budwei-som, ki s.o jo vlekli konji, svoj 110-letni jubilej. Minilo pa je tudi že 70 let, odkar je njeno obratovanje ustavljeno. Zadnji spominki nanjo: staroveška kečija s tračnicami, se nahajajo zdaj v' dunajskem'tehničnem muzeju, železnico je zgradil leta 1832. inž. Matija Schonerer. Dve leti pozneje so zgradili priključek Linz—Gmun-den. Ta proga naj bi služila predvsem za prevažanje v Salzkammergutu pridobljene soli. Na obeh progah so bile za osebni promet na razpolago 4 do 6 sedežne po tračnicah se pomikajoče lesene kočije, če sta se dve srečali na progi, so morali eno izmed njih dvigniti s tira, da jo je druga lahko pasirala. Zgodovinar Kalienbrunner, ki o tem piše, pripoveduje, da so se pri takšnih prilikah vozniki stalno prepirali, kdo bo moral svoje vozilo dvigniti s proge in ga spet. nameščati nanjo. * Ameriška zgodba o vrli babici. Da bi v vojnem času bodrili svoje čitatelje, prinašajo ameriški dnevniki dan za dnem najčudovitejše izpodbudne zgodbice. Ena izmed njih je naslednja: »Ženska, ki je kljub svojim letom spoznala duha današnje dobe, je 681etna ga. Mary Converse v Port-landu (Oregon), babica z 20 vnuki in vnu-čicami. Dolga leta je spremljala moža. ko je na lastni jahti križaril po različnih morjih. Tako je tudi ona pridobla znanje v pomorski plovbi. Nedavno je stopila pred pomorsko komisijo in je opravila izpit za pomorskega častnika. Nato je bila sprejeta na trgovski parnik »Lukkenbach« za tretjega oficirja. Vrla babica pravi, da lahko na ta način izkazuje domovini boljše usluge kakor v kakem drugem poklicu, ki je sicer ,ženski', v katerem je pa manj izvež-bana kakor v morski plovbi.« * čuden pripetljaj bogatega soproga. Bogat dunajski trgovec, ki je redno trošil do 1500 mark za potrebe svoje razkošne žene, je bil presenečen, ko je dobil poziv na sodišče. Tožila ga je žena za plačilo nadaljnji 900 mark mesečno za razne podrobnosti in dnevne stroške. Mož se je branil plačati ta znesek, rekoč, da je vseh 900 mark porabila žena za to, da najema razne zasebne detektive, da sledijo soprogu na vseh njegovih potih in poročajo ženi o vsem njegovem dejanju in nehanju. Na veliko začudenje moža pa je sodišče dalo ženi prav. češ da je mož zadosti bogat, da lahko ustre-že raznim kapricam žene in da soproga ni dolžna dajati obračuna za vsak malenkostni potrošek. Da pa se v bodoče prepreči preveliko zapravljanje z najemanjem zasebnih detektivov, je sodišče določilo, da mora mož plačevati svoji ženi mesečno vrhu vsega še 450 mark za njene vsakdanje potrebe. Pri tem je bil soprog obsojen celo, da izplača enake zneske ženi za nekoliko mesecev nazaj. * Jezera nastajajo na Rumunskem. V zvezi z izredno hudo zimo in vročim poletjem, ki je nato nastopilo, so v Baraganu, znani rumunski ravnini med Bukarešto in Konstanco, opazili nenavaden naravni pojav. Vzdolž železniške proge, ki veže obe mesti, se je doslej rodovitno polje spremenilo v veliko jezero. Izprva so mislili, da gre samo za prehoden pojav, ki bo trajal samo, dokler se sneg topi v gorah. Medtem pa so se prepričali, da vode, ki so zalile ravnino, nikakor ne odtečejo, ker imajo dovolj novega priliva iz zemlje. V okolici je nastalo še nekaj drugih manjših jezer. * Pri nabiranju gob ga je napadel srnjak. Iz Tarsdorfa v okraju Braunau poročajo o nenavadnem dogodku, da je srnjak napadel nekega moža, ki je v gozdu nabiral gobe. Sklepajo, da je morala biti žival tako zelo vznemirjena zaradi kakega podivjanega psa, ki >o je preganjal Gobarja je srnjak podrl na tla in ga občutno poškodoval z rogovi. IZ LJUBLJANE u— Razstava Hajka Slapernika in Nikolaja Pirnata v obeh razstavnih dvoranah galerije Obersnel na Gosposveta.ti cesti je odprta še danes in jutri, nakar opozarjamo ljubitelje umetnosti. Razstavi nudita nazoren razgled po delu obeh umetnikov in sta dosegli prav lep uspeh. Tisti, ki imajo smisel in denar, naj ne zamude redke piilike in naj si izberejo katero izmed razstavljenih del, da si okrase svoj dom. u— Nov grob. V visoki starosti je umrla ga. Marija Maurinova, rojena Valenčičeva. Dočakala je 94 let. Zapušča hčerko Štefko in drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahka zemlja! žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje! u— Izšla je dvojna Številka •»Malega gospodarja«, strokovnega glasila naših rejcev malih živali. Vsebuje tehtne prispevke priznanih strokovnjakov. Rejci perutnine, zajcev in malih živali bodo našli v svojem glasilu marsikako pobudo, s pridom pa bo čital članke, na katere se bomo ob priložnosti še povrnili, vsakdo, ki ga količkaj zanima ta najmlajša pa.ioga našega gospdarstva. u— Gradbeno delavstvo je vljudno vabljeno na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. julija ob 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje, z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročilo predsedstva. 2) Akcija za priznanje vojnih draginjskih doklad. 3) Volitev odbora skupine gradbenega delavstva. 4) Razno. Z ozirom na važnost dnevnega reda vabimo vse gradbeno delavstvo, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. u— Vsi v slaščičarnah, pekarijah, špecerijskih trgovinah ter s prodajo povrtnine in sadja zaposleni bodo imeli obvezno cepljenje proti tifusu ves prihodnji teden od 20. do 25. julija t. 1. v mestnem fizi-katu v Mestnem domu ter jih opozarjamo, da se bo zaradi velikega števila obveznikov začelo cepljenje vsak dan že ob 7. un, trajalo bo pa samo do 9. ure, da usluž-benstvo ne izgubi preveč časa. Kakor se jih je že na tisoče prepričalo, gre cepljenje zeio naglo ter brez čakanja od rok. Vsi lani in letos cepljeni so se pa tudi prepričali, da je uživanje zaščitnih tablet zoper tifus popolnoma brez kakršnihkoli slabih posledic ter ne škoduje prav nobenemu organu, pač pa zanesljivo varuje pred nevarnim tifusom. K zauživanju tablet mora priti vsakdo tešč in s praznim želodcem, ker bi drugače tablete ne učinkovale. Treba je prinesti tudi kozarec za vodo s seboj. u— Cepljenje mesarskega in gostinskega osebja zoper tifus je v glavnem končano ter ugotovljeno, da je to osebje prav v lepem številu storilo svojo dolžnost ter z rednim prihajanjem k zauživanju zaščitnih tablet spet dokazalo, kako si ljubljanski mesarji in gostilničarji prizadevajo za vestno izpolnjevanje zdravstvenih predpšov, da se v Ljubljani res lahko zanesemo na varnost svojega zdravja tako po gostinskih obratih kot pri kupovanju mesa in mesnih izdelkov. Ce pa kak posameznik iz kakršnega koli vzroka dosieJ še ni mogel priti k cepljenju zoper tifus, lahko pride še prihodnji teden z osebjem drugih živilskih strok. u— Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo se prične 27. t. m. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal cd sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ul. štev. 7, telefon 36-41. u— Restavracija šestica je po daljšem presledku spet odprta in prijazno vabi svoje goste. u— Psiček išče gospodarja. Majhen črn kužek polega že peti dan na travici tik ob robu Domobranske ceste, zahlipa sem in tja s pojemajočim glasom, vdano in zvesto kličoč gospodarja, da bi prišel ponj, medtem pa gineva lakote in žeje. Ima ovratnik brez znamke in je mešane pasme. Bržčas je njegov lastnik kmečki posestnik, ki je pred dnevi naložil nekaj voz gnoja v vojašnici, »zgrešil« svojega spremljevalca in odpeljal brez njega. Uboga živalca se željno ozira na cesto, čakajoč na brezbrižnega gospodarja. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli več ponesrečencev. 12-leti sin delavca Jožef Prime iz Ljubljane je padel z drevesa in si zlomil levico. — 54 letna posestnica in gostilničarka Marija Peliconova s Planine si je pri padc-i zlomila levo nogo v gležnju. — Na steklo je stopil in si porezal stopalo desne noge 20-letni delavec Felks Zakrajšek iz Ljuivja-ne. — S stola je padla in si zlomila desnico 2 letna hčerka pleskarja Silva černetova iz Dev. Mar. v Polju. TL Odhod organizacijskega vodje iz Kamnika. Te dni se je poslovil od Kamnika organizacijski vodja Ladstatter. V Kamn ku je ustanovil krajevno Skupino nacionalno-so-cialistične stranke zdaj pa odhaja v št. Vid na Glini. Iz šmartna pri Litiji se je pred dnevi poslovil učitelj Mainecke, ki odhaja na novo mesto nekam na Koroško. Pošiljke inozemskim delavcem v Nemčiji so carine proste. Finančni nvnister je izdal odlok o carine prostem uvozu pošiljk v Nemčiji zaposlenim inozemskim delavcem. Brez carine se lahko pošiljajo ž'vila in poživila, namenjena lastni porabi. Zato obseg pošiljke ne sme biti tolikšen, da bi presegal naslovnikove osebne potrebe. Na moža se lahko pošlje 100 cigar ali 300 cigaret na mesec ali pa 500 g tobaka. Carine prosti so tudi kosi cbleke in perila, vendar je treba dob ti za to dovoljenje od vrhovnega finančnega ravnateljstva. Iz Hrvatske Poglavnik je prejel za svoj «3. rojstni da« številne čestitke, mel njimi tudi brzojavko Hitlerja. Bolgarski tsk je ob tej priliki posvetil tople članke vodji hrvatskega naroda. Visoko odlikovanje maršala Kvaternika. Med njegovim bivanjem na Slovaškem je maršala Kvaternika sprejel tudi predsednik republike dr Tiso in ga pri tej priliki odlikoval z najvišjim slovaškim vojaškim redom. V Zagrebu je umri sodni svetnik dr. Smiljan Klaič, znani kriminalist. Bil je star 62 let. Pokopali so ga v torek na Mi-rogoju. Letopis o delu nemške narodnostne skupine. Za prvo obletnico svojega obstoja je nemška narodnostna skupina na Hrvatskem izdala obsežen letopis, v katerem podaja pregled svojega dela. Mladinsko taborišče v Kupariju. Te dni je bilo ustanovljeno v Kupariju pri Dubrovniku mladinsko taborišče, kjer bo skupno letovala slovaška, bolgarska in hrvatska mladina. Vojskovodja Kvaternik na Slovaškem. Poročali smo že, da je odpotoval na Slovaško na večdnevni obisk vojskovodja Slavko Kvaternik. V nedeljo popoldne je imel na banketu, ki mu ga je priredil na čast general Čatloš, govor, v katerem je med drugim dejal, da je prepričan, da bo Evropa pod poveljstvom Fiihrerja in Du-ceja popolnoma porazila boljševizem v svetu in da se bo potem mogel vzpostaviti nov red, ki bo na srečo vseh evropskih narodov. Vojskovodja je še dodal, da hrvatske in slovaške čete. vezane po bratstvu v orožju, zvesto pomagajo nemškim oboroženim silam, da bo vojna proti boljševizmu zmagonosno zaključena. Velika ustaška skupščina, v Zemunu. Dva dni so trajale ustaške svečanosti na vzhodni meji Hrvatske, v Zemunu. Za soboto in neieljo napovedana svečanost je zbrala na desettisoče navdušenih zborovaloev. Prihajali so z vlaki, avtomobili, na vozovih in peš. Odposlanstvo vlade in ustaškega pokreta so na kolodvoru sprejele ustaške organizacije in se je sprejema udeležilo tudi številno drugo občinstvo. Redkokdaj je bilo v Zemunu tako živo in bučno kakor ta dva dni, piše »Hrvatski narod«. Niti največje skupščine, ld jih je imel tu Stjepan Radič, po številu niso dosegle nedeljskega zborovanja. Hrvatski doprinos vojni. Hrvatski glasnik »Za dom« objavlja v najnovejši številki uvodni članek pod gornjim naslovom. prikazujoč žrtve Hrvatske v sedanjem velikem svetovnem spopadu. Morda nikdar ne bi bilo Hrvatski potrebnejših onih 100.000 hrvatskih delavcev, ki bi s svojim delom dvignili blagostanje na Hrvatskem, vendar so oni enoglasno sklenili, da bodo ostali na delu v Nemčiji. Nihče ni zahteval od Hrvatske, da pošlje svoje najboljše s-nove na vzhodno bojišče in nihče ni silil hrvatskih delavcev, da gredo na delo v Nemčijo, ampak so se za to odločili Hrvati sami. O stoletnici Matice Hrvatske je »Hrvatski narod« ponatisnil del članka, objavljenega v kulturnem pregledu ljubljanskega »Jutra«. Koncert zagrebških učiteljev v Koprivnici. Pevski zbor hrvatskih učiteljev iz Zagreba je preteklo soboto priredil koncert v Koprivnici. Zbor je vodil d.rigent Božo Antonič. številno poslušalstvo je pevce nagradilo z navdušenim odobravanjem. — Istega dne je zbor zagrebških učiteljev priredil koncert v mestnem gledališču v Varaždinu. Romanje v Mariji Bistrici. V nedeljo je bilo veliko romanje k Mariji Bistrici pri Zagrebu, že dva in pol stoletja hodijo romarji dan prej peš iz Zagreba. Nedeljsko procesijo je vodil nadškof dr. Stepinac, udeležil pa se je je med drugim tudi zagrebški župan Ivan VVerner. Prva predsednica »Hrvatske žene« umrla. V Zagrebu je pretekli teden umrla prva predsednica društva »Hrvatska žena« Zora pl. Trnski. Pokopali so jo na pokopališču na Mirogoju ob številni udeležbi nje-n h znancev in prijateljev. Zakladna bolnišnica na Rebru bo imela 1200 bolniških postelj. Doslej je imela nova zagrebška bolnišnica prostora za 860 bolnikov, naročene pa so postelje še za 300 bolnikov, ki bodo še ta mesec postavljene. V novi bolnišnici je bil pred dnevi odprt tudi oddelek za kaznjence, ki ima prostora za 60 bolnikov. Opremljen je najmodernejše. Te dni bo licitacija sa gvalnjo kapelice, prosekture, mrtvašnice in nekaterih drug h stranskih prostorov. Za začetna dela je odobrenih 4 milijone kun. Uspeh zbiranja zdravilnih zelišč. V hrvatskih listih čitamo, da je poz v vojnega ministrstva za nabiranje zdravilnih zelišč naletel na lep odziv. Sole po vsej državi so prirejale izlete v svrho zbiranja zdravilnih rastlin. Tudi vojaki sami so na svojih pohodih nabirali zdravilne čaje. 2e doslej so se zaloge teko nakopičile, da bodo vojaki skoro vse leto lahko uživali cenen in zdravilni čaj. Pijancem, kvartopircem in pretepačem so stopili na prste. Iz Travnika poročajo, da imajo tam posebno »črno knjigo«, v katero vpisujejo pijance, pretepače in kvar-tače. Doslej je v knjigi vpisanih že lepo število ljudi, ki so bili zaradi omenjenih delilttov kaznovani z zaporom in globo. Prav pred kratkim se je seznam obogatel za 16 oseb. Policija prvič kaznuje grešnike z globo in zaporom, če pa se prestopek penovi, pošljejo kršitelja na prisilno delo. Imena v črno knjigo vpisanih se objavi ja-- jo tudi v časopisih in po cestnih zvočnikih, tako da gostilničarji vedo, komu ne smejo dajati več pijače. Iz Srbije Naslednje vesti so prišle v uredništvo z veliko zamudo, kljub temu pa bodo morda čitatelji zasledili v njih še kaj, o čemer žele biti informirani. Bivši minister Pera N. Markovič je umrl v noči od 1. na 2. maja v svojem domu v Valjevu, zadet od kapi. Pok. Markovič je bil član demokratske stranke Ljube Da-vidoviča ter je bil dolgo let narodni poslanec in trikrat tudi minister. Skoro 20 let je bil tudi predsednik valjevske oblastne skupščine. Pok. Markovič je bil zelo priljubljen in izredno pošten. Kljub trikratnemu ministrovanju je bil povsem brez imetja. Ker se je posvetil politiki, je zanemaril svojo advokatsko pisarno in ga je morala na stara leta, ko mu je bila ukinjena še tudi ministrska pokojnina, vzdrževati njegova sestra. Pok. Markovič je mnogo sodeloval tudi s slovenskimi narodnimi poslanci in ministri in je bil velik prijatelj Slovencev. Njegov pogreb je bil lep in so mu govorili v slovo štirje govorniki, ki so naglašali njegovo srbskemu narodu in srbski vasi posvečeno nesebično življenje. Za valjevsko slovensko kolonijo sta ga spremila na zadnji poti Cvetko Kristan in inž. Ivan Pucelj, sinova njegovih sodelavcev in prijateljev. Blag mu spomin! Miloš Debevec umrL Koncem februarja 1.1. je umrl v okolici Osečine v okraju Kamenica (srez podgorski) dijak medicine Miloš Debevec iz Kranja. Pokojnik je bil potem uradno premeščen v Pričevič v srezu podgorskem in je zaključil v Osečini predčasno svoje mlado življenje. Bodi mu žemljica lahka! Proračun niškega okrožja znaša 15 mil. 400.000 Din. Na prosveto odpade 3,130.000, na tehnična dela 2,964.396, na zdravstvene razmere 1,653.000 Din itd. Gimnazija v Kraljevu je bila doslej z nižjimi 4 razredi na državnem, z višjimi pa na samoupravnem proračunu. Sedaj se postopno prevajajo vsi razredi na državni proračun, tako da bo v dveh letih imelo Kraljevo popolno državno gimnazijo. Letos šteje zavod 1086 dijakov. Slovenska knjižnica v Valjevu. V okviru slovenske kolonije v Valjevu deluje že nekaj časa slovenska knjižnica, ki ima sicer malo slovenskih knjig, se- pa vedno izpopolnjuje s kakim darom tega ali onega dobrotnika. Vodi jo tov. Štefka Jazbarjeva, učiteljica iz Srednje vasi v Bohinju. Vse slovenske založbe in knjigarne kakor tudi posamezne dobrotnike prosimo, da naj — če imajo kake slovenske knjige odveč — iste pošljejo po običajni poti preko RK na naslov »Slovenska kolonija v Valjevu, Kraljica Marije 46.« Stalno gledališče v Pančevn. Kakor smo javili, je v Pančevu gostovalo narodno gledališče dunavske banovine, ki je poprej imelo stalni sedež v Novem Sadu. Ker dvorana Vajfertove pivovarne ni bila več prosta, je gledališče nameravala zapustiti Pančevo. V zadnjem hipu se je posrečilo dobiti na razpolago dvorano Svetosavskega doma. Tako je Pančevo dobilo svoje stalno gledališče. Uradniško menzo je dobil tudi Kruševac. V njej se hrani 60 uradnikov. Hrana stane mesečno od 700 do 1200 din, po plačilni moči poedincev. Poslovanje zadrug * nezadružnikj je s posebno uredbo odobril ministrski svet, vendar mora vsaka zadruga, ki želi poslovati z nezadružniki, dobiti od kmetijskega ministra zadevno pooblastilo po predhodnem zaslišanju glavne zadružne zveze. Kadilci v Kraljevu so s svojimi prispevki pri glavnem založniku tobaka zbrali za mestne ubožne prebivalce v mesecih februar, marec in april 550.000 Din. Povišana trošarina na petrolej. Uprava drž. monopolov je zvišala monopolsko takso na petrolej za razsvetljavo na 850 Din za 100 kg (600 Din. znaša stalna, 250 Din dopolnilna taksa), na denaturirani petrolej za kmetijske svrhe na 750 Din za 100 kg. Cena petroleju bo v bodoče 20 Din za 1 liter ali 24.40 Din za 1 kg v mah prodaji. (Seveda je to samo na papirju, kajti petroleja v trgovini že skoro pol leta ni, kvečjemu še na črni borzi!) Prisilna mletev na merico. V valjevskem okraju je izšla naredba, da smejo mlini mleti pšenico in koruzo svojim strankam samo na merico, ne pa proti plačilu v gotovini. »Ujam«, t. j. merica, sme znašati do 10% v mletev danega blaga. Merico pa morajo odračunavati v blagu mlinarji okrajnim odborom za prehrano in ti bodo iz tega skrbeli za prehrano mest v dotičnih okrajih. Častilec Nedostopna in hladna je Marinka šla po cesti kakor vojak. To pa ni bilo lahko s čevlji, ki so imeli 10 cm visoke podplate. Toda kaj je hotela, ko ji je pa ta neolikani moški sledil že celo uro? Vse je že poizkusila: z zaničljivimi pogledi, z nenadnimi in dolgotrajnimi postanki, z blisko-vitimi prehodi čez cesto, ko je bil promet naj živahnejši, in z neskončno dolgimi postanki v raznih trgovinah. Častilec pa je bil tako nesramen, da ni hotel razumeti, kako zapravljen je čas, ki ga je porabil z zasledovanjem. Bila je ena sama rešitev: vrniti se domov in mu zaloputniti vrata pred nosom. In Marinka se je vsa besna napotila domov. Pred vrati dvigala je nervozno iskala ključ, a ga ni mogla najti. Stanovanje pa v petem nadstropju! Ključa pa le ni bilo. Pozabila ga je v drugi torbici. Tedajci je zaslišala nagle korake: da, on, ta opica! V naslednjem trenutku pa je že odprl vrata in jo z dvor-Ijivo kretnjo povabil, naj vstopi v dvigalo. Mot š se! Marinka se je, ne da bi ga bila pogledala, zavrtila na peti in stekla po stopnicah. Ko je vsa zasopla prispela pred vrata svoieea stanovanja na vrh, jo je tamkaj seveda že čakal neznosni vsiljivec. Kakšen ne-ramen obraz! Kar udarila bi ga! Nu. ker ga ona ni. naj ve, da so tudi poročeni možje na svetu, ki ne poznajo šale — takrat ie bil nien Peter nedvomno doma ... Toda. morda bi le bilo bolje, molčati o zadevi, da ne bi bilo posledic. Marinka je odprla vrata in jih s treskom zaprla za seboj, da je Peter vznemirjen pri- hitel iz delovne sobe: »Ali si ti? Kaj pa se ti je pripetilo, da si tako razburjena?« »Nič, nič,« je odvrnila, misleč na vsiljivca, ki je nedvomno obstal z dolgim nosom, ko je zaslišal gospodovalni soprogov glas. Oh, če bi ne bil Peter zmeraj tako zaposlen... Saj bi mu povedala svoj doživljaj. Njena vrednost bi se dvignila v njegovih očeh. Toda, bolje ga je pustiti brezskrbnega — človek nikdar ne ve. Tedaj se je oglasil zvonec. Marinka je poskočila. Ali je mogoče, da si je nesram-než drznil — saj je skoraj nemogoče, da bi bil kdo drug. »Odpri,« je rekel Peter, »toda zapomni si, da jaz nisem za nikogar doma.« »Bolje bi bilo, če bi šel ti,« se je branila Marinka. »Ali pa sploh ne odpriva, ker si že mislim, kdo je.« »Si že misliš? Kaj naj to pomeni?« »Da, neki nesramnež je, vsiljivec, ki mi je sledil prav do doma, 4a sem mu zaloputnila vrata pred nosom.« »A! Tako?!« je obstal Pet«1, ki je v svojih prsih ta trenutek začutil Othellovo duša »Nepridiprav! Zdaj bo imel opravka z menoj!« Sunkovito je odpri vrata na stežaj in obstal pred vsiljivcem. Čim ga je ta zagledal, pa se mu je obraz razširil v najprijaznejši smehljaj. »Dober dan, gospod doktor,« je dejal, »saj me poznate, ali ne? Sem sin krojača Šivanke in imam s seboj tisti račun. Moj oče vas prosi, da bi ga poravnali. Tolikokrat je že bil tu, pa se mu ni nikdar posrečilo, da vas najde doma. Jaz pa sem bil bolj srečen!« m. ŠPORT Športna Evropa — včasih in dandanes V sedanji vojni na evropski celini ni nobene države več, ki bi ne sodelovala pri živahnem športnem delu Italije in Nemčije V prvi svetovni vojni, v letih od 1914 do 1918, je vse športno življenje v Evropi počivalo. V onih štirih letih v nobeni državi, ki je bila udeležena v vojni, ni bilo mogoče ohraniti rednega športnega udej-stvovanja niti v domačem okolju, kaj šele v obliki mednarodnih srečanj. Spričo izkušenj iz takratne dobe so pred tremi leti, ko se je začel svetovni požar, napovedali evropskemu športu podobno usodo. Pri tem pa vsekakor niso računali z dejstvom, da evropski šport pred skoraj 30 leti ni imel sam v sebi takih sil, kakor jih je imel pred sedanjo vojno, ki so bile močne dovolj, da so politično sovraštvo spreobrnile v obratno smer. Evropa, za katero gre v tej vojni, se je prva pojavila na svojih športnih prostorih. Kjer sta odpovedala politika in čustvo za zgodovinsko sožitje, sta srce in nagon spoznala nezlomljivo skupnost športnikov vseh evropskih narodov. V ostalem pa se Nemčija in Italija iz leta 1914. ne moreta primerjati z današnjo Nemčijo in Italijo. Zato se tudi ni mogel obnesti račun, ki je natančno napovedoval zadnjo uro evropskega športa. Ko je izbruhnila nova svetovna vojna, je številne in na vse strani razpredene režimske organizacije v Italiji vodilo načelo, da ne sme nastati niti trenutek zmede in se mora nadaljevati vse, kar bo kakor koli služilo narodu. Nemški šport je dobil svoje geslo v kratkem in jedrnatem priporočilu državnega športnega vodje v. Tscham-mer und Ostena z besedami, da je treoa delati dalje. Tako so se vezi najmočnejših središč evropskega športa, katerim je že grozilo, da bodo odnehale, še bolj tesno povezale na Berlin. Športni volji evropske sredine in športne osi Berlin—Rim se trajno ni mogla umakniti nobena država. Celo Švica in Švedska sta spremenili svoji sprva trdovratno hranjenj stališči politične nevtralnosti, ker sta spoznali, da je najbolj prikladna zanje tudi nevtralnost na športnem terenu, ki jim je otvorila vrata v vse evropske države. Zaradi tega dandanes na vsej evropski celini praktično m nobene države več, ki bi je ne bilo potegnilo s seboj živahno športno udejstvova- nje Italije in Nemčije. * * * Da bo prizadevanje za smotrno skupno delo pri telesni vzgoji mladine dobilo še večji vzgon in se bosta italijanska in nemška mladina tudi v tretjem letu vojne še bolj zavedli globokega pomena, ki ga imata šport in telesna vzgoja za vrednost vsega naroda, se je vodstvo italijanske lik-torske mladine (GIL-a) odločilo, da bo v jeseni organiziralo na italijanskih tleh velike športne manifestacije z nazivom športnega prvenstva evropske mladine. Ta prireditev bo, kolikor je dosedaj določeno, v dnevih od 21. do 28. septembra in se je bodo razen liktorske in Hitlerjeve mladine udeležili tudi predstavniki mladinskih organizacij vseh evropskih narodov, ki so na strani držav osi. 2e prve napovedi o tej prireditvi, na katero bo pripuščena samo mladina do 19. leta starosti. kažejo, da bo organizirana v največjem obsegu in naj svečane j šem obeležju. Zastopane bodo razen nogometa vse športne panoge, tako da bo ta nastop prava revija vse športne mladine iz Evrope. Kje bo ta prireditev, se organizatorji še niso mogli odločiti, toda v kombinaciji za izvedbo sta predvsem Milano in Torino. Lahka atletika v ospredju dcgsdkov Športne rubrike italijanskih listov so v teh dnevih še zmerom polne razmotrivanj o uspehih in neuspehih letošnjega lahko-atletskega prvenstva za posameznike, ki je bilo preteklo nedeljo v Bologni in je v propagandnem pogledu prineslo lep uspeh, s športne strani pa vzbujajo izidi vsaj v nekaterih panogah vendarle nekaj skrbi za bodoče mednarodne nastope. Pri vsem tem pa so se na tem tekmovanju le pojavili številni atleti, ki so prekosili svoje že dosedaj dosežene uspehe, nekaj najboljših pa se je našlo tudi med onimi mlajšimi, ki so letos prvič lahko startali na tej pomembnejši atletski prireditvi vsake sezone. Vsa ta razmišljanja so v glavnem v zvezi s tem, ker bo morala italijanska atletska elita v teku meseca avgusta opraviti dva mednarodna nastopa, med njimi najtežjega v dnevih 1. in 2. avgusta z Nemčijo v Berlinu in potem 3 tedne pozneje z reprezentanco Švice v Curihu. Atletska federacija je zdaj večino svojih atletov napotila v skupni trening v Schio, kjer bodo pod skupnim vodstvom več trenerjev počakali na odhod v nemško prestolnico. V zvezi z nedeljskimi izidi iz Bologne in sedanjimi pripravami za nastope v Berlinu in Curihu ne bo odveč, če za primerjavo zabeležimo na tem mestu najboljše švicarske izide, ki so bili preteklo nedeljo doseženi na prvenstvu v Baslu in kažejo, da švicarski atleti Italijanom ne bodo mogli delati posebnih preglavic. Evo, kakšni so bili izidi zmagovalcev v posameznih disciplinah: na 100 m Seeger 10.9, na 200 m isti 23.1, na 400 m Wolkmer 49.8, na 800 m Thommen Franz 1:55.8, na 1500 m isti 4:07.3, na 5000 m Thommen Oton 15:44, na 110 m z zaprekami Keller-hals 15.3, v krogli Bachmann 12.90, v kopju Degen 52.80, v disku Weser 36.55, v kladivu Hunenberger 44.25, v skoku v daljino Gysin 6.28, ob palici Geinsinger 3.50 in v višino Weisskopf 1.70. • * • Kakor po vseh tekališčih po Evropi, zadnjo nedeljo niso mirovali niti na Ho-landskem, da imeli so celo kar dve večji prireditvi na isti dan, in sicer prvo v Rotterdamu, drugo pa v majhnem mestecu Eindhovenu. Oba znana sprinterja Osendarp in Spree sta smatrala, da je pametneje, da gresta vsak na svoj miting in se tako nista udarila med seboj. Še enkrat je to nedeljo »stari« Osendarp pretekel progo 100 m v krasnem času 10.5, medtem ko je njegov tekmec in šele 181etni Spree na 200 m v Rotterdamu dosegel še lepšo znamko, natančnih 22 sekund. Med ostalimi imeni in številkami, ki so nam bolj ali manj tuja, izidi pa povprečni, bi bilo zapisati samo izredno dober izid v metu diska, ki ga je dosegla mlada atletinja Niesenk z znamko 40.22 m. Nova evropska zveza profesionalnih boksarjev s sedežem v Rimu je pridno na delu iin je nedavno — to smo že objavili — ofi-cielno odobrila seznam evropskih prvatkov, v katerem je vsega 5 Itailija.nov in 2 Nemca, medtem ko je mesto prvaika v srednje-lahki teži za zdaj še nezasedeno. Za to mesto je še stara organizacija odobrila dvoboj med španskim prvakom Ferrorjem in francoskim mojstrom Cairdanom, ki naj bi biil dne 25. t. m. v nedoločenem kraju. Zveza v Rimu je pristala na to, da bo Francozu, če bi v tej borbi zmagal, priznala naslov evropskega prvaka, čeprav se njegova pristojna organizacija medtem še ni včlanila v zvezi in niti ni izstopala iz stare federacije. Vsekakor so v Rimu sklenili tudi to, da bodo Cerdanu. če njegova fedoracja med tem ne bo izpolnila gornjih pogojev, spet odvzeli naslov in razpisali novo borbo med boksarji iz drugih, pravilno včlanjenih zvez. Ta francoski boksar, na katerega se nanaša ta sklep, je velik mojster svoje stroke in je pred kratkim silno na kratko in v manj kakor eni minuti obračunal z enim izmed športnih tovarišev, ki ga je izzval na deske. »Gazzetta delilo Šport« poroča iz Tirane, da bo v Albaniji v dnevih od 24 septembra do 4. oktobra prirejena velika kolesarska dirka kot »Prva vožnja po Albaniji«., ki se je bodo udeležili vsi najboljši dirkači iz Italije. Pobudo za to športno manifestacijo je dala Fašistična stranka sama, ki bo zdaj poverila tehnično stran organizacije kolesarski federaciji in lokalnim športnim čini-toljem. Kakor računajo, bo dirka vodila v glavnem po zapadnih predelih Albanije s startom in ciljem v Tiram. V sredo zjutraj so iz Vicenze odpotovale v Zagreb italijanske teniške igralke, ki bodo v teh dnevih odigrale teniški turnir za srednjeevropski pokal z najboljšimi predstavnicami tenisa na Hrvatskem. Italijansko reprezentanco tvorijo za single Bossi m Quin-tavalle, za double pa Tonoilli in Sandonino. Iz Zagreba se bodo dame spet vrnile v Vi-cenzo in tam skupno treniraie za nastop proti Nemčiji, ki bo prav tamkaj v dnevih od 25. do 27. julija. Brez zmage se je morali vrniti zagrebški Gradjaniski s svoje turneje po Rumuniji. Po nadvse častnem remisu proti rumunskemu prvaku Rapidu — 2:2 je bil rezultat, kakor ste lahko včeraj č it ali na tem mestu — so »purgerji« drugi dan zadeli še na enajsto-rico prestolniške Venus, ki je zmagala z 2:0 (0:0). 1.62 m je dosegla pri japonskih atletskih prvenstvih zmagovalka z imenom Yamauhis. ki je s to znamko postavila obenem nov japonski rekord v tej disciplini. Nov delavski pokret na Japonskem JaprTiki delavski pokret je prešel iste oblike kakor delavski pokreti v Evropi in Ameriki. Konec 19 stoletja se jasno opažajo zapadnjaški vplivi v zvezd s prizadevanjem Japonske, da čim prej doseže Evropo in Ameriko. Ti vplivi so se zlasti razvili po kitajsko-japonski vojni, ki je prinesla s seboj močan gospodarski vzpon; toda kmalu je sledila reakcija: zapirale so se tvornice, število nezaposlenih pa je vtallno raslo. To je bil povod močne okrepitve strokovnih organizacij in s tem tudi marksizma. Za časa ruako-japonske vojne so se začele še očitneje kazati sile marksističnega pekreta. Po svetovni vojni pa se marksistično gibanje, ki je preplavilo Evropo in Ameriko, ni ustavilo niti pred vrati Japonske. Splošna depresija na svetovnem tržišču, močna proti japonska propaganda in bojkot japonskega blaga so se odražali v državi vzhajajočega sonca v padanju mezd in vse večjem številu nezaposlenih in obubožanih delavcev. V zvezi z mandiurskim vprašanjem se je v tej dobi med delavstvom pojavila velika privrženost in naklonjenost do nacionalizma Del delavskega vodstva je bil nezadovoljen z levičarskimi metodami in je iskal nova pota. NudiiLa se je najlepša prilika, da se japonski delavec otrese tujega mišljenja in prevzame tradicionalno japonsko načelo vodstva. Na temelju narodnih lastnosti je bilo treba ne samo prebroditi nasprotja med kapitalom in delom, ampak ustvariti tudi novo delovno etiko. To novo oblikovanje je usmerilo delodajalce in delojemalce k enemu središču, nacionalizmu, ki st mu je moral predati sleherni Japonec. Spoznanje o prednosti, pomenu in vzvišenosti državne suverenosti je postalo lastnost vse večjega števila delovnih ljudi. Delavcem je postalo jasno, da vojna s Kitajsko ni samo stvar vojaka, ampak da mora tudi zaledje v njej aktivno sodelovati. Temelj zmage ni samo borba na fronti, ampak tudi delo. ki se opravlja za njo. Vojak in delavec se borita z različnim orožjem, toda njuna odgovornost nasproti domovini je enaka. Tako je postal pokret Sangyo-Hokoku (služba domovini s pomočjo dela) osnovno načelo novega reda. Med kapitalom in delom je ustvarjeno razmerje, ki jamči za izpolnitev prej imenovanega načela. Sangyo-Hokoku hoče služiti državi s pomočjo dela, kar pomeni z drugimi besedami, da je treba vse svoje sile posvetita v korist domovine. Vse se dela samo za Japonsko, v čije središču se nahaja Ton no; vsa država ie velika obi-telj, ki se zbira okoli svojega središča. Delo in kapital tvorita organsko celoto, ki ima svoj izraz v uspešni storitvi. Naloga podjetnika je, da skrbi za svoj v sodelavce, dolžnost sodelavcev pa je, da dobro in vestno opravijo svoje delo in tako ustvarijo edinstvo obrata. Iz teh osnovnih idej po-kreta se jasno vidi njegov etos. Če naj bo delo uspešno, mora priti do izraza načelo vodstva. Naloga podjetnikov je. da so predstavniki tega vodstva in njegovi sodelavci. Dolžnost podjetnika je. da svoje sodelavce v tej smeri vzgaja in podpira njihovo blagostanje Delavcu je treba vsaditi ""bčutek najožje povezanosti z obratom *n ga prepričati, da je njegovo blagostanje zvezano s socialno odgovornostjo podjetnika. Sodelovanje kapitala in dela je japonski državni misli zelo po godu. Delovno ljudstvo ali japonsko rečeno delovna državna obitelj pomeni napredek in blagostanje na( roda. Vse sile združene v eni edinstveni volji so pogoj in smoter novega japonskega nacionalnega delavskega pokreta, Danes je za Japonca delo organsko celota, ki obsega podjetnika in delavca. Med njima ne more priti do spora zaradi nasprotnih interesov. Prva dolžnost dela je zaščita narodnega zdravja in izpopolnjevanje narodne sile. Z delom se služi državi in dokazuje neomajna pripravljenost koristiti domovini in Temiu. ki je njeno utelešenje. Sangvo-Hokoku iz dneva v dan bolj ob-vzema najširše kroge japonskega delavstva, sodobnim reševanjem socialnih in nacionalnih vprašanj se ta delavski pokret z nenavadno silo globoko ukoreninja med narodom, iz katerega je izšel Poleg reševanja praktičnih vprašanj, kakor so stanovanjske razmere, obleka, štednja gradnja društvenih domov, otroških igrišč itd. Sangyo-Hokoku nikdar ne pozablja, da je osnovna poteza njegovega prizadevanja dati priznanje delu kot Službi domovini. Višje etike dela danes na Japonskem ni 'in* run rtesed* L —.60. taksa — .60, ta daianie naslova ali za iifro L J.—. Frizerko mlajfto, takoj sprejmem. Breg št. 1, Fr. Cokan. 9480-1 Tesarje, zidarje in težake sprejme na delo Gradbeno podjetje G. Tdn-nlea, Blelwelsova c 25. 9501-1 Frizersko pomočnico sprejmem takoj. Salon »Jožica«, Tyrševa c. 51. 9373-1 Sluiheisie: Natakarica 15če službo v manjšo gostilno v Ljubljani. Je zelo pridna ln poštena. Prevzame tudi na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica 20«. 9474-2 Otroške čeveljčke za deklico 3 leta staro, bele ln rjave, št. 35. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9493-6 5sobno stanovanje ln 2 pisarni, v centru, ter 3—4sobno stanovanje, tudi izven centra, Išče solidna stranka. — Ponudbe na naslov: dr. Grosman, Tavčarjeva 2. 9431-21a Dvo- ali trisobno stanovanje na Mirju. Trnovem ali GUncah Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9363-21a Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Dve sobi s tremi posteljami oddam Zabjek, Krakovski nasip 26. 9464-23 Opremljeno sobo oddam. Vegova 10, Lokaj. 9478-23 Prazno sobo lepo, separirano, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9486-23 DRAMA Sobota, 18. julija ob 17.30: Učiteljica. Premiera Izven. Cene od 15 lir navzd. Nedelja, 19. julija ob 17.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 20. julija: Zaprto. Fritlerich Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Igrali bodo: predsednika — Levar, Ferdinanda — Verdonik, Kalba — Peček, Milfordovo — Danilova, Wurma — Na-krst, Millerja — Gregorin, njegovo ženo — Pol. Juvanova, Luizo — Levarjeva, knezovega komornika — Raztresen, Zofijo — Juga Boltarjeva. Režija: Peter Malec. In-scenator: ing. E. Franz. OPERA Sobota, 18. julija ob 17.: Krišpin in njegova botra. Red A. Nedelja. 19. julija ob 16: Madame Butter-fly. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve in Elze Karlovčeve. Zvišane cene. Ponedeljek. 20. julija: Zaprto. Nova uprizoritev Verdijevega »Trubadurja«. Zadnja predstava za abonente letešnje sezone. Prva uprizoritev je predvidena za četrtek 23. t. m. Delo je muzikalno naštu-diral dirigent A. Neffat, zrežiral ga je C. Debevec. Peli bodo: grofa Luno — Janko, Leonoro — Heybalova, Azuceno — Golobova, Manrica — Franci, Ferranda — Tone Petrovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiza — Kristančič. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve in Elze Karlovčeve. Opozarjamo na nedeljsko predstavo Puccinijeve opere: *Madame Butter-fly«, v kateri bo pela partijo Butterflv Gjungjenčeva. Bonca bo pel tokrat Anžlo-var, Gora pa J. Rus. Ostala zasedba bo običajna. Veljale bodo zvišane cene od 28 lir navzdol. Najdeno, v Operi je bil na galeriji najden pri zadnil predstavi »Madame Butter-fly« klavirski izvleček te opere. Lastnik ga dobi nazaj pri operni blagajni. Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Pisana glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 15.00 Pokrajinski vestnik. 17.10- Nove plošče »Cetra«. 17.55: Koechel Zlata: »Kaj je treba uvaževati pri kuhi«, gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: »Kavalir z rožo«, uglasbil R. Strauss. spisal U. von Hof-mannsthal. V odmorih: Predavanje v slovenščini — Poročila v italijanščini. ! ad!o LHibllans SOBOTA. 18. JULIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Po've in mazurke 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Konce.rt kvarteta »II Giglio«. 12.40: Koncert kmečkega tria. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes — Iz župnika so izganjali hudiča Od časa do časa se še zmerom dogajajo reči, ob katerih se človeku zdi, kakor da živimo v temnih dnevih srednjega veka, ko so bili ljudje še žrtev vseh mogočih bolestnih vraž in fanatizma. Zadnjič se je nekaj takšnega primerilo v neki vasi blizu Meluna v Švici. Domači župnik, 60 let star gospod, je pravkar zaključil darovanje svete maše v cerkvi in se je umaknil v zakristijo, da se preobleče. Na lepem se je zgrnilo okrog njega kakšnih 12 župljanov, dva moška, ostalo pa ženske, stare in mlade, in navalili nanj. Ena izmel žensk mu je vrgla popra v oči, nato po so ga podrle na tla in ga krepko zvezale, da se ni mogel braniti. Pobesneli napadalci so župnika slekli ter začeli z debelo vrvjo, na kateri je bilo napravljenih nekaj trdih vozlov, udrihati po golem telesu. Tako so ga mučili nekaj časa, nazadnje pa so se le usmilili na njegov pomagaj in odnehali. Toda častitljivi duhovnik je bil že ves v krvi. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da mu bo treba mesec dni skrbne nege do okrevanja. Razume se, da je tudi žandar-merija posegla vmes. Lahko si mislimo, kako so se orožniki začudili, ko so izvedeli, da so župljani napadli svojega starega dušnega pastirja samo zato, da bi iz njega izgnali hudiča, ki ga je bil obsedel. Tako je prišlo na dan, da neusmiljeni bi-čarji nikakor niso bili kakšni brezverci, temveč nasprotno, malo čez mero versko fanatični. Mcža, ki sta bila pobudn;ka bičanja, so orožniki pridržali v zaporu. Oglasi v »Jutns« im^ln večm u$~eh! Medvedovo kožo lepo, veliko, prodam za 2000 lir. Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 9459-6 Beli luk srebrnjak Je najranija, zelo čislana čebula. Sejemo Jo od Junija do septembra. — Preziml brez pokrivanja. V rani pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del se Je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabUl, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp., LJubljana. 9393-6 Opremljeno sobo lepo, sončno, veliko, za dve osebi, s posebnim vhodom, oddam takoj. Marmontova ul. 41. 9402-23 Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t ».—. Sobo v centru, s souporabo kopalnice. Išče za takoj ali 15. avgust soliden ln odličen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odličen«. 9471-23a Sobo opremljeno ali dve prazni, s souporabo kuhinje, išče mlad zakonski par za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden plačnik«. &472-23a beseda l -.50. taksa —.60. ca daianie naslovi ali za iifro L 2.— Prazne steklenice od Jekocltrola, Tonovlna, Efetuslna ln Eukalcina, očiščene, kupujemo. — Cehostaklo, Resi jeva 8. 9494-7 Pdhiltvo Trodelno omaro ln otomano prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9484-12 Starinsko omaro (Schubladkasten) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9485-12 Enosob. stanovanje Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 9434-21a beseda L —.60. taksa —.60. >» daianie naslova ali za iifro t . Ušla je papiga plava, v bližini nove cerkve v šiški. Sede na glavo in ramo. Vrnitev proti nagradi: Drenikova ul. 12. 9496-27 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova alj za iifro L 5.—. Izgubljen je bil pri blagajni Glavnega kolodvora dne 11. VII. mali gumijasti plaši b--kolo triciklja. Vrniti proti nagradi: Delich, Celovška 50. 9469-28 Izgubljen moški telovnik med Gasilsko, Kavškovo do Ple-teršnikove ulice, se prosi vrniti: Pod Gozdom 6 proti nagradi. 9498-23 INSERIRAJTE V „JUTBU"! t Umrla nam je naša nepozabna, dobra mama, gospa Marija Maurin roj. Valenčlš v visoki starosti 94 let. Pogreb bo v nedeljo, dne 19, julija 1. 1942 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1942. Žalujoči: ŠTEFKA, hči in ostalo sorodstvo !8 Mikiju je postalo čez petnajst minut slabo. Ob prvih znamenjih je zapustil sled in jo ubral v pribežališče. Ni še bil prehodil dolge poti, ko so mu mahoma sklecnile noge. Padel je in zona ga je izpreletela. Vse mišice njegovega telesa so drgetale, zobje so mu šklepetali, oči so se mu razširile, vsak gib mu je postal nemogoč. Nato je začutil v grlu čudno napetost, kakor bi ga davila nevidna roka; sapa mu je žvižgala, dihanje mu je povzročalo bolečino. Krajevna otrplost se je kakor ogenj razširila na vse telo. Mišice, ki so prej podrgetavale in drhtele, so postale toge in negibne. Dušeči stisk za grlo se je preselil v tilnik in ga prisilil, da 'je zavijal gobec bolj in bolj nazaj, dokler ni bil obrnjen proti nebu. Niti pisnil ni, da bi potožil, čeprav je bil trenutek, ko so se vsi živci njegovega telesa trgali v smrtni muki. Nato je prišla kriza. Kakor vrv, ki se utrga, je strašni pritisk v tilniku odnehal, toga odrevenelost telesa je minila, leden trepet ga je prevzel, in v naslednjem trenutku so ga jeli zvijati blazni krči. Ta muka je trajala morda minuto. Ko je prešla, je Miki komaj dihal: slina mu je tekla iz gobca, toda živel je. Smrt je bila šla za las mimo njega. Čez nekaj časa se je pobral in nadaljeval svojo pot proti skrivališču. Niti da mu je Jacques Le Beau posul vso pot z zastrupljenimi pilulami, se jih Miki ne bi bil več dotaknil. In za nič ne bi bil pokusil mesa, ukradenega iz pasti. Čez dva dni je Le Beau našel v snegu kraj, kjer je bil Miki dobo.jeval svoj boj s smrtjo, in duša so mu je zamračila od jeze nad porazom. Šel je za Mikijevo sledjo. Opoldne je bilo, ko je dospel do pribežališča in dognal, kje je vhod. Sklonil se je, da bi pogledal v notranjščino, a videl ni ničesar. Miki, ki je ležal na trebuhu in budno pr«žal ven-kaj, ga je dobro opazil. Mož ga je spominjal črno-brade pošasti, ki je pred davnim časom malo manjkalo, da ga ni ubila z gorjačo. Psu je bilo to zelo nevšečno, kajti v ozadju njegovih spominov je še vedno stala Challonerjeva slika; a kolikorkrat koli je začutil duh po človeškem bitju, je bil zmerom kdo drug, ne on. Le Beau je slišal njegovo ren-čanje in kri mu je hitreje plala po žilah, ko je vstal. V skrivališče divjega psa ni mogel prodreti, niti ga ni mogel potegniti ven. Imel pa je drugo sredstvo, da ga spravi iz brloga: zažge ga. Miki ie iz svoje trdnjave slišal njegove korake po snegu. Čez nekaj minut ga je spet videl, kako se sklanja in ogleduje njegovo skrivališče. »Zverina grda!« je z nekam porogljivim glasom rekel mož; in pes je znova zarenčal. Jacques je bil zadovoljen; brlog je imel največ trideset ali štirideset čevljev v premeru, in gozd je bil vse na okoli gol in brez grmovja. Nemogoče se mu je zdelo, da hi pes ušel njegovi puški. Še enkrat je obhodil vso grmado; s treh strani ie bila docela pokopana pod snegom. Edina prosta stran je bila ta. kjer so vodile Mikijeve sledi v notranjščino. Le Beau je napravil svoj »isku« iz brezovih vej in suhega dračja na tistem koncu zaklona. kjer je imel veter največjo moč. Suhe veje in debla so se vžgale v trenutku, in kmalu so jeli ognjeni jeziki tako neznansko prasketati in rasti, da se je Miki začudeno vprašal, kaj se godi. Malo je manjkalo, pa bi ga bil dim dosegal. Le Beau je čakal s puško v golih rokah in ni odvrnil oči od kraja, kjer se je moral pes prikazati na beli dan. Zdajci pa je dim rezko buhnil Mikiju v nosnice, in redek bel oblak je kakor koprena zloveslne prikazni legel medeni in med izhod. Prcga dima je meter od njega nalik kači prilezla skozi režo med dvema debloma, in hkratu se ie čudni rdeči svet še bolj grozeče približal. V trenutku, ko je ogenj dosegel osrčje smolnatih jelovih vej, je Miki prvič zagledal rumene jezike plamenov. Čez nadaljnih deset sekund so švigali dvajset čevljev visoko, in Jacques Le Beau je stal s svojo puško kakor žareča pošast. Miki, prevzet od neposredne nevarnosti, ni opazil Le Beauja. Njegov nagon, ki ga ie bila izkušnja poostrila do lisičje zvitosti, mu je takoi povedal, za kai gre: človeška zver ie bila naščuvala nani tega novega sovražnika. Okrutni dvonožec je stal zunaj in prežal nanj, kdai se pokaže. Zato ie z lisičjo preve.janostio storil baš tisto, kar ie Le Beau naj-mani pričakoval. Urno se ie preril skozi gosto ve-ievie do snežene stene zaklonišča, si naglo izkopal rov, stri pol palca debelo vnanjo skorjo z zobmi in po bliskovo smuknil venkaj. tako da ie ostal ogenj med niim in Le Beaujem. Njegovo skrivališče je bilo zdai kres. ki je gnal svoje zublie visoko v nebo. Ko ie Le Beau slučajno stopil deset korakov nazai, da bi videl, kaj je na oni strani, je sto metrov od sebe zagledal Mikija, ki ie dirjal proti gozdu. Cilj je bil lahak. Na to razdaljo bi bil Le Beau glavo stavil, da ne zgreši živali; zato se niti ni bogvekaj podvizal, saj ie bil trdno prepričan, da io ubije na prvi mah. V trenutku, ko ie pomeril, mu ie veter zagnal kotanec dima naravnost v oči. in njegova svinčenka je tri palce previsoko zletela Mikiju čez glavo. Njen grozeči žvižg je bil psu nekaj novega, pok strela pa je dobro poznal: vedel je, kaj premore puška. Za oči Jacquesa Le Beauja, ki je moral meriti skozi rešilni oblak dima in ki je še trikrat ustrelil po niem, ie bil njegov beg podoben sivemu blisku, namerienemu v gosto grmovje. Izginil je v gruči mladih smrek in izzivalno zatulil, ko je lovčeva zadnja svinčenka udarila v sneg pod njegovimi šapami. Zavest nevarnosti, ki ji ie bil komaj ušel, pa Mikija ni tolikani prestrašila, da bi ga bila pregnala iz kraja ob Jacksonovem kolenu; narobe, bližina človeške zveri ga je skorai še boli priklenila. Tako ie vsaj lahko mislil na druge stvari, ne samo na medveda in na svojo zapuščenost. Kakor se lisiak kradoma vrača gledat v past, ki bi ga bila skoro zgrabila, tako ie imelo iztikanie okrog pasti odslej tudi za Mikija novo privlačnost. Do tistih dob mu je zbujal duh po človeku le nedoločne predstave; zdaj pa ga je opozarjal na stvarno, določno nevarnost, in ta nevarnost mu je bila priietna, ker ie ostrila njegovo zviiaoo; pasti so ga torei še bolj nepremagljivo mikale kakor prej. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratul del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.