čno' glasi’ o t
ian«’1
I
Ufi'.
a/
V.
/
4
s
PRIMORSKI DNEVNIK
2*:	- Cena 90 lir
e«
ei
Btf
<8
a. ?!
i & ni ■" po*
riot*
ril a*
ou *
Leto XXVH. St. 167 (7955)
TRST, sreda, 21. julija 1971
IZJAVA PREDSEDNIKA KITAJSKE VLADE SKUPINI AMERIŠKIH ŠTUDENTOV
V	~	——— •	■	---
Cuenlaj: Nespremenjena kitajska solidarnost z bojem indokitajskih narodov proti agresiji
Umik Američanov iz Vietnama je tudi v interesu ZDA - Popolna podpora sedmim točkam južnovietnamske revolucionarne vlade - Vprašanje kitajskega sedeža v OZN - Tudi Nizozemska bo normalizirala odnose s Pekingom
. . p£KING, 20. — V prvi javni izjavi po napovedi Nixonovega n '*** na Kita,snem je p.edseanik pekinške vlade Čuenlaj potrdil, da ormaliziCjjo ameriiko-kitajskih odnosov nikakor ne more vplivati na _ *l*,k° solidarnost z bojevniki v Indckini ter da je popoln umik -•"•riških čet z vsega mdok.tajskega polotoka osnovna zahteva •■•kinga.
Cuenlaj je .inoči sprejel skupi----------------------
. *rr,*ri4kih univerzitetnih ituden-Itro' * katerimi te i* zadržal vei , *ri ure. Prav glasnik študent-L.,*,*"Upine je sporočil tisku izjave ,?|skega ministrskega predsednika.
zunanjo trgovino Pai Siang 1' ki bo obiskal Italijo in tako vrnil ’ obisk Zagarija na Kitajskem. Obravnavali so možnost, da pride do tega obiska še to jesen.
tM* " mmi»ir»Keya preuseuniitd.
. 1 mislimo, je dejal Čuenlaj, da iIsu.rvo vprašanje, ki ga je treba . Indokina. Z rešitvijo tega:
Dejansko ostaja Vietnam glavni prob.em, ki ga bo treba rešiti pred Nixonovim ob skom v Pekingu. V tem smislu se v ZDA utrjuje mnenje, Cia bodo ZDA pred rokom, ki je bil določen za obisk, umaknile vse čete iz Indokine. Tako je republikanski senator Jacob Javits danes izrazil yPrašanja”'borno koristili'sa'i’o j prepričanje, da bo napovedani obisk ‘"‘fesom indokitajskih narodov, am- v Pekingu pospešil umik cet ter da pak tudi ameriškega naroda*	Nixonova napoved v bistvu pomeni,
v *po našem mnen u - je nadalje- d* bod°. ameriške čete ^nehale Z- *dtajski predsednik - ostaja sodelovati v vojni se pred pred-“*JVecja zahteva tako v ZDA kot sedntkovim potovanjem na Kitajsko. V= ^jini umik ameriških čet iz! .Smocnja Čuenlajeva izjava pome-•.'etnama, pa tudi ostalih oborože "> °d8°vor na Pomisleke, kt so jih mh sil, ki so sledile Američanom sorozdl tako v Severnem Vietnamu
indokin
io. Lahko rečemo, da je ta
Čuenlaj
.j^teva še močnejša od potrebe po novitvi odnosov med kitajskim in Tfnskim ljudstvom.*
Uenlaj je v celoti potrdil kitaj-w .stališče o tem vprašanju ter
Driu-l ‘5Ce 0	vprašanju cer
niti’ da je poleg čet treba umak-* t« 0!ebje „...................
e> in to ne sam«
kot v krogih delegacije ZVR v Parizu v zvezi z Nixonovim obiskom, pa tudi odločen demanti za vse tiste zahodne opazovalce, ki so na rrngovali na možnost, da bi utegnil Peking zavzeti boli popustljivo stališče glede Vietnama. V državah varšavskega pakta Da še vedno ne prikriva Vi zaskrbi lenosti zaradi napovedi obiska: medtem ko v Sovjetski zvezi še vedno ni uradnih reakcii, se ’e danes oglasil bolgarski tisk, ki N'mnov obisk ocenjuje kot »nov noskus Pentagona, da bi nrevaral svet, in dal mislit’, da bodo v pekinških Dogovorih vsi om^iomi Vietnama rešeni na najbolj pr-v.'Xnn ;n hlinjen način*.
Drugo važno vprašanje, ki je doslej zaviralo normalizacijo ame-risko-kitajških odnosov, pa je vprašanje kitajskega sedeža v OZN in v varnostnem svetu. Medtem ko je britanska vlada že napovedala, da bo letos glasovala za vstop Kitajske v svetovno organizacijo, se bo Washington o tem izrekel šele v prihodnjih dneh. Sovjetska zveza pa je že začela pritiskati, da bi bil letos ta problem končno rešen: v pismu, ki ga je zunanji minister Gromiko poslal generalnemu tajniku OZN U Tantu. zahteva sovjetska vlada »spoštovanje zakonitih pravic LR Kitajske v OZN* ter izključitev Čangkajškove Formoze iz svetovne organizacije.
Po ZDA in Veliki Britaniji se
uipak iz vše Indokine. »Mislimo sedai tudi Nizozemska pripravlja na
♦aaijučii 1	' -	—	-
ta
7	da je ta problem
•her'1 Prvenst'Vene važnosti. A-čln ®.,°. ljudstvo noče več žrtvovati Veskih življenj v umazani vojni*. Uubne misli objavlja danes v .“onem čbnku pekinški »Ljudski tuJ*’ besedilo članka pa je objavil jta' radio Peking. LR Kitajska -r p^^eno v članku — popolnoma 0n Plfa svoje azijske zaveznike ter gibanja ZDA, da jih čaka neizo Svn“ .tX)raz> če bodo vztrajale v ni 1' 'ndokitajski politiki. »Ljudski a„as\. ugotavlja, da je ameriška lina i 8 Preprečila vietnamskemu Pnnstyu, da hi uresničil svoje želje rpiri, jn enotnosti. List dodaja. PMiv Kitais'ta kot doslej v celoti jala ,r’da svnte zaveznike ter vztrajaj,. °a zahtevi, da je treba krizo jih v na podlagi sedmih točk, ki -- .te pred kratkim predlagala juž
normalizacijo odnosov s Kitajsko, bodisi glede dvostranskih vprašani kot glede predstavništva v OZN. V Han»u so namreč napovedali, da bosta Nizozemska in Kita iška zvišali na raven veleposlanikov svoje odnose ter da bo Nizozemska priznala suverenosti LR Kitajske nad Formozo.
Kitajski veleposlanik pri Zagariju
RIM, 20. — Minister za zunanjo trgovino Zagari je sprejel veleposlanika Ljudske republike Kitajske Sen Pinga, katerega je spremljal gospodarski svetnik veleposlaništva Kao Ču Feng. Predvsem so obravnavali obisk kitajskega ministra za
Francija, Italija in Nemčija skupno grade
atomski centrali
RIM, 20. — Preteklega 16. julija so podpisala tri največja podjetja za proizvodnjo električne e-nergije v državah Evropske gospodarske skupnosti skupno izjavo o naporih za gradnjo atomskih e-lektričnih central velike zmogljivosti. Pogodbo so podpisali: Elettri-cite de France za Francijo Rhei-nisch - Westfalisches Elektrizitats-
werk za Zapadno Nemčijo in ENEL za Italijo. Gre za reaktorje, ki se sami ohlajajo in ki so zgrajeni na osnovi hitrih nevtronov. Vest o podpisu tega sporazuma je danes objavila ENEL, ki pravi, da tovrstni reaktorji omogočajo gradnjo gospodarsko ustreznih električnih central in izkoriščanje naravnega urana, tako da je zagotovljena za več desetletij dobava potrebne surovine.
Dogovorili so se, da bodo skupno zgradili dve veliki električni centrali, prvo v Franciji po modelu «Phenix» z zmogljivostjo milijon kilovatov, katero bodo pričeli graditi leta 1974, nato pa v Zapad-ni Nemčiji po drugem modelu in je pričetek te gradnje predviden v letu 1978-79.
Finansiranje je predvideno v znesku ene tretjine za vsako izmed udeleženih družb, ki bodo tudi v načelno isti višini prevzele gradnjo atomskih električnih central.
Družbe poleg tega nameravajo na prositi vlado za finančno pomoč, da bodo lahko krili višje izdatke pri gradnji atomskih električnih central v primerjavi z gradnjo tradicionalnih električnih central.
Brandt sprejel podpredsednika Libije
BONN, 20. — Zahodnonemški kancler Brand je sprejel danes podpredsednika libijske vlade Abdessalama Julluda, ki je dospel včeraj na dvodnevni uradni obisk v ZRN. Kancler je svojemu gostu izrazil mnenje — kot je rečeno v uradnem sporočilu o srečanju — da je mogoče doseči pravičen mir na Bližnjem vzhodu samo s priznanjem pravice vseh narodov do obstoja. V tem okviru je Brand podčrtal potrebo rešitve vprašanja palestinskih beguncev.
POZIV PREDSEDNIKA GEDflFIJfl DEVETIM ARABSKIM DRŽAVAM
Libija predlagala sklicanje arabskega vrha o Jordaniji
Skupina palestinskih gverilcev, ki so pred Huseinovo vojsko zbežali iz Jordanije na zasedeno ozemlje ter se
predali Izraelcem
liuiiuiiiuuiuuuiiuuuiiuuiuuuuuuiiuiiuinniuiiuiiuiiuiuuuuuniuiiiiiiuuiiiiiiiuimiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiMUuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiMiniiiiiiiiiiiimititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiii
MED RAZPRAVO V ZBORNICI O ODNOSIH SINDIKATI-VLADA
PREDSEDNIK C0L0MB0 POZITIVNO OCENIL NAČELNA STALIŠČA SINDIKALNIH CENTRAL
Načelniki skupin večine senata so skrpali nekak kompromis o reformi stanovanj, tako da so ponovno odložili sklepanje o spornih členih
RIM, 20. — V poslanski Zbornici se je zaključila razprava o odnosih med vlado in sindikati, ki se je pričela pred nekaj tedni na osnovi interpelacij številnih poslancev. Danes je v razpravo posegel predsednik vlade Colombo, ki je govoril dobre pol ure, nato pa so spregovorili predstavniki vseh poslanskih skupin.
Colombo je uvodoma dokaj po-
drobno s pomočjo številnih citatov ter sklicujoč se na konkretno prakso odnosov med vlado in sindikati v zadnjih letih, orisal načelno stališče vlade do tega vprašanja. V tej zvezi je citiral svojo programsko izjavo, da je vlada odprta za razpravo s sindikalnimi organizacijami, da pričakuje sodelovanje sindikatov zlasti glede odločne obnovitve politike načrtovanja.
Nato je Colombo govoril o odnosih sinuikat-vlada s pravnega in ustavnega vidika ter je zanikal, da bi šlo pri stikih za pogajanja, odnosno da bi sklepali na teh razgovorih izven parlamenta ter ob neupoštevane pristojnosti parlamenta. Gre za zaskrbljenosti, ki so upravičene toda na primer zakon o stanovanjih dokazuje, da je bila praksa popolnoma v redu, saj je prišlo najprej do sestankov med sindikati in vlado, nato pa do raz govorov med sindikati, strankami in parlamentarnimi skupinami, ki so v popolni svobodi sprejele svoja stališča. V tej zvezi je Colombo omenil tudi ustavna člena 39 in 40, katerih uresničitev lahko predstavlja ustvarjanje novih od-
nosov med delovnimi ljudmi in sedanjim sistemom, izključil pa je možnost takojšnje uveljavitve čl. 40, ki se nanaša na regulacije stavk, odnosno da gre pri tem za odločitve, ki jih morajo sprejeti sami sindikati.
Pretežni del svojega govora je Colombo posvetil dialektični povezavi sindikalnega boja za nove delovne odnose ter njih akcije za reforme, ko gre za širše cilje. Dejal je, da je treba zelo pozitivno oceniti nekatere sindikalne izbire in zlasti njih usmeritev na razpravo o ključnih politično gospodarskih vprašanjih.
Tako je pozitivno ocenil skupno stališče izvršnih odborov CG1L, CI SL in UIL sprejeto 15. julija, ko sindikati tesno povezujejo gospodarsko politiko z razvojem Juga in z zagotovitvijo zaposlitve, kar postaja njih osrednji cilj. Vendar Da je kritiziral, da pogosto praksa ni v skladu s temi načeli ter da sindikati podpirajo tudi nepremišljene stavke, najrazličnejše zahteve sektorjev, pa čeprav izven gospodarske stvarnosti ter proizvodnih potreb, ko je treba zagotoviti sredstva za nove investicije in za zaposlitev.
!>vtetnamska revolucionarna vlada
l,"""Miiii,ill|,|lt|mi|11I()1||1.....min..Ulitimi....
gg NOBENIH VESTI O ODSTA VUENEM PREDSEDNIKU NIMEJRUU
Novi sudanski voditelji proglasili «neodvisno demokratično republiko»
Za predsednika sveta revolucije je bil imenovan podpolkovnik El Nur - Razveljavljena prepoved delovanja političnih strank
20. — Po včerajšnjem vo-vSer^rri udaru je položaj v Sudanu po-111 uiiren, še vedno pa je neznani KjU50cia odstavljenega predsednika Hes ‘"tejrija. Pobudniki udara so da-ustanovili nov svet revolucije, ki Preaseduje podpolkovnik El Nur. j0t ' ®tn ko je bil voditelj udara ma to,. v} Atta imenovan za vrhovnega sm fjkuka oboroženih sil in podpred-kot * sveta revolucije. Tako Nur 1^. Al Atta sta bila po državnem obia , leta 1969- s katerim je prevzel Sveta ^ Nimejri, nekaj časa člana Vpm, Evolucije, dokler ju niso no-fil0, ra lani izključili pod obtožbo
visolf0niUnizrna- oba sta ime’a tudi Drvj 6- funkci-ie v Nimejrijevi vladi: teini t‘e k'* Podpredsednik vlade in hlini«*6r 28 gospodarstvo, drugi pa pr . *a poljedelstvo, kot j' ukreP novega sveta revolucije, oSvniL sP°ročil sudanski radio, je bil Sv« . Itev 49 političnih jetnikov. Zab0nJe sklenil tudi razveljaviti vse Zijrj e 0 državni varnosti in o cen-n« ’ PrePovedal je nekatere politič-kot 0rsanizacije ter proglasil Sudan bitko *neodv'Rno demokratično repu-dveK* sudanske časopise, razen • so začasno ukinili.
Med razpuščenimi organizacijami je v prvi vrsti »Arabska socialistična unija*, ki jo je general Nimejri ustvaril po egiptovskem vzorcu. Ni-mejrijev sklep o prepovedi vseh pouličnih strank je svet razveljavil. Odslej bodo smele delovati vse »demo kratične in nacionalne* stranke z namenom. da »utrdijo revolucijo*. Ustanovitev novih strank pa bo moral odobriti revolucionarni svet.
Novi sudanski voditelji so napovedali tudi ustanovitev nove politične organizacije, ki se bo imenovala »Nacionalna demokratična zveza*. Kot poroča agencija MEN, bo ta nova stranka osnova družbeno političnega sistema v Sudanu: njen namen je »ščititi zavezništvo med silami, ki podpirajo revolucijo*.
Nekaj skopih podatkov o poteku včerajšnjega udara je dal sam major Al Atta: »Skupina svobodnih častni kov — je dejal — se je polastila oblasti včeraj ob 16. uri, v 45 mi nutah. ne da bi naletela na odpor. Vse nevralgične točke so bile zasedene Člani bivševa sveta revolucije, ki so bili v državi, so bili aretirani vse 'nin'‘■-’re pa smo pod stražo po slali na nijhova stanovanja.*
El Atta je obtožil prejšnji režim, da je z ustanovitvijo socialistične unije pripravljal popolno diktaturo. »Prejšnji režim je odstopil od svojih načel, in to samo dva tedna potem, ko se je polastil oblasti. Vendar pa je gibanje 25. maja 1969 (Nimejrijev državni udar — op. ur.) imelo podporo sudanskega ljudstva in oboroženih sil.* Končno je Al Atta obtožil Nimejrija, da je skušal likvidirati gibanje svobodnih častnikov, katerim ni preostalo drugega, kot da so se polastili oblasti ter »popraviU* revolucijo.
O odstavljenih voditeljih je medtem le malo vesti. Glede predsednika Nimejrija se je sinoči razširila vest, da mu bodo dovolili, da bi odšel v Kairo, vendai so vest pozneje demantirali Kairski radio pa je sporočil, da so pet članov starega revolucionarnega sveta in enega bivšega ministra aretirali, medtem ko so drugi zastraženi v svojih stanovanjih.
Delegacija SZ v Kairu
MOSKVA, 20. -Vala iz Moskve v
Danes ie odpoto Kairo delegacija
sovjetske KP, ki jo vodi član tajništva CK Boris Ponomarjov. Kot poroča agencija TASS bo delegacija prisostvovala zasedanju kongresa Arabske socialistične zveze ter se udeležila proslav ob 19. obletnici »julijske revolucije*, s katero so leta 1952 odstavili kralja Faruka.
Kmalu na svobodi libijski poslanik v Rabatu
RABAT, 20. — Libijski veleposlanik v Maroku Jusel Chibana se bo v petek vrnil iz Rabata v Tripolis, potem ko je bil po neuspelem državnem udaru zaprt pod vojaškim nadzorstvom na sedežu veleposlaništva. Vest so sporočili v diplomatskih krogih maroške prestolnice.
Chibana se bo vrnil v domovino s posebnim alžirskim letalom, ki bo nato odpeljalo v Rabat maroškega veleposlanika v Tripolisu. Do sklepa o izmenjavi veleposlanikov naj bi prišlo na posredovanje alžirskega diplomatskega predstavnika v Rabatu. Kot je znano, sta Libija in Maroko po poskusu udara proti kralju Hasanu prekinila diplomatske odnose.
V	tej zvezi se je Colotnbo ponovno povrnil na politiko programiranja ter na sodelovanje sindikatov, brez katerih ni mogoče izvajati te politike. Tudi v tej zvezi je citiral zadnje stališče sindikalnih central, češ da iz njega izhajajo npogum ljajoče pobude za nov pefetni načrt, ki naj privede do stvarnega sodelovanja sindikalnih sil z organi programiranja. Končno ie Colombo izjavil, da je treba spremeniti zakon o CNEL, kjer mora priti do sodelovanja med delavci in proizvajalci in glede česar je treba upoštevata sindikalne predloge.
V	razpravi je socialist Caldoro dejal, da je treba Colombu priznati pogum, da se ni podredil zadnjemu volilnemu neuspehu KD in trditvam, da je do tega prišlo zaradi šibke vladne politike v odnosu do sindikatov. Predsednik vlade dokazuje, da zaupa sindikatom in njih vlogi. Nato je Caldoro izjavil, da socialisti ne morejo sprejeti nobene omejitve pravice do stavke, na kar ne pristajajo vse tri največje sindikalne organizacije.
Komunist Barca pa je ugotovil, da se s težavami, toda pozitivno, razvija proces sindikalne enotnosti ter da je treba premagati razne korporativne ter sekcijske zahteve, toda ne z govorjenjem, temveč s pravilnim odnosom med delavskim razredom in političnimi silami.
Poslanska zbornica je danes obravnavala tudi vladne dekrete o konjunkturi.
Dopoldne in popoldne so se sestali načelniki skupin senata, ki so obravnavali zakonski predlog o stanovanjski reformi. V bistvu se niso ničesar dogovorili, odnosno so se dogovorili samo, da bodo v ko-; misiji formalno odobrili zakonski j predlog z manjšimi in nebistveiu-'
so samo obravnavali razna vprašanja.
V četrtek se sestane vodstvo PSDI.
Komisija za zaklad in za finance senata .je danes dokončno odobrila zakon o izboljšavah vojnih pokojnin. Senat je tudi odobril nov statut beneške »Bienale* ter podaljšal od štirih na pet let poslovno dobo za dežele s posebnim statutom.
Mongolski zunanji minister v Moskvi
MOSKVA, 20. — V Sovjetsko zvezo je prispel mongolski zunanji minister Rinkin, katerega je na letališču sprejel sovjetski kolega Gromiko. Menijo, da bodo predvsem obravnavali odnose s Kitajsko, u radno poročilo pa navaja razpravo o ureditvi in o nadaljnjem razvoju sovjetsko-mongolskih odnosov ter preučitev mednarodnih vprašani obojestranskega interesa. Do tega obiska je prišlo nekaj dni po obisku Kosigina v Mongoliji, kjer se je udeležil proslave 50. obletnice ustanovitve mongolske republike.
HELSINKI, 20. — Nadaljevali so se razgovori o omejevanju strateške oborožitve SAT.T. Kot običajno je sestanek trajal devetdeset minut in torej eno uro uradnih razgovorov ter pol ure zasebnih
BEJRUT, 20. - Predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik El Gedafi je predlagal danes takojšnje sklicanje arabskega vrha, na katerem naj bi razpravljali o položaju v Jordani K. ki je po njegovem mneniu postal tako nevaren, da bi zahteval neposredno vojaško intervencijo. Gedafijev poziv, ki ga je oddajal libijski radio, je namenjen Egiptu. Sudanu, Kuvajtu, Jemenu, Južnemu Jeme-nu, Siriji, Iraku. Tuniziji in Alžiriji.
Doslej se je pozivu odzval samo Egipt, ki je popolnoma osvojil libijski predlog. Egiptovski uradni glasnik je dejal, da so arabski interesi hudo ogroženi, kar terja skupno akcijo vseh arabskih držav.
Medtem so v teku mrzlična posvetovanja med arabskimi voditelji o položaju v Jordaniji Tako je kairski list »Al Ahram* sporočil, da bosta zunanji minister Saudove Arabije Sakaf in posebni egiptovski odposlanec El Koli odpotovala v sredo v Damask na razgovore s sirskim predsednikom generalom A sadom. Sakaf in El Koli se bosta sestala tudi s palestinskim voditeljem Arafatom in s člani sirske vojaške delegacije, ki se je danes vrnila iz Jordanije Ta delegacija je po naročilu sirske vlade potovala v Aman, da bi skušala najti kompromisno rešitev med Huseinom in Palestinci, danes pa je nenadno zaključila potovanje v znamenju protesta, ker je jordanski kralj sklenil razveljaviti sporazume, ki jih ie njegova vlada podpisala s Palestinci v Kairu in Amanu.
Diplomatsko pobudo glede krize v Jordaniji je sprožil tudi Irak, ki je predlagal sklicanje izrednega zasedanja sveta arabske zveze. Sporočilo je dal pomočnik generalnega tajnika zveze El Jafi. ki je pojasnil. da je bilo z iraškim predlogom seznanjenih vseh trinajst držav članic organizacije.
V intervjuju nekemu libanonskemu listu je danes Arafat demantiral vesti, po katerih na’ bi v Jordaniji ne bilo več palestinskih komandosov. Arafat je zanikal vče rajšnje trditve predsednika jordanske vlade Tella ter izjavil, da bo
mi popravki, zato da pride čimprej pred senat ter da se bo šele tam vnela prava bitka glede ključnih členov odnosno glede številnih popravkov, ki so jih vložili demo-kristjanski senatorji.
Na osnovi tega dogovora je že danes komisija za javna dela senata zaključila razpravo na posvetovalnem zasedanju ter poverila senatorja Tognija, da bo poročal v imenu večine. Proti temu so ostro protestirali psiupovci in komunisti, češ da je nemogoče, da poroča o zakonu senator, ki v resnici zakonu nasprotuje.
Socialist Ferri je kasneje izjavil, da obstaja nasprotje v večini, da pa socialisti potrjujejo svoje stališče, da ta različna mnenja ne smejo priti do izraza v senatu ter da bodo drugače izvajali politične zaključke. Glede Tognija pa je dejal, da ga obvezuje disciplina in da mora zagovarjati zakon, tako kot je bil sprejet v komisiji senata. Zanimiva je izjava načelnika fašistične skupine Nencio-nija, ki pravi, da so glede ključnih vprašanj stanovanjske reforme demokristjani ponovno klonili.
De Martino je danes predsedoval sestanku, na katerem so razpravljali o stanovanjski reformi in katerega so se udeležili tajnik stranke Mancini, predsednika obeh parlamentarnih socialističnih skupin Bertoldi in Pieraccini, minister za iavna dela Lauricella, podtajnik za finance Machiavelli in poslanec A-chilli, ki je v zbornici poročal o tem zakonu. Kasneje so povedali,
NiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
SINDIKATI PROTI PODRAŽITVI SLADKORJA
Zahtovajo resno nadzorstvo vlade nad nekaterimi cenami
RIM, 20. — Zvišanje cene sladkorja je ostro kritiziral tajnik CISL Marcone, ki je dejal, da je potrebna organska intervencija in da mora vlada sklicati vse prizadete. Sedaj se viša cena sladkorja za pet lir, potem ko so ga industrijci svojevoljno podražili lanskega novembra za deset lir. Gre za neupravičeno zvišanje, ki zagotavlja visoke dobičke industrijcem sladkorja.
CGIL pa komentira, da gre za zvišanje cene, ki je v nasprotju z zagotovili vlade izrečenimi na sestanku s sindikalnimi konfederacijami, da bodo ohranili na isti ravni cene vseh onih dobrin, ki jih država nadzoruje. V resnici pa je prišlo do pomembnih zvišanj cen nekaterih uslug in dobrin, kot so dnevniki, nekatere vrste zdravil, cement, sladkor, predvideva se zvišanje cen umetnih gnojil z resnimi posledicami za cene kmetijskih pridelkov. CGIL je mnenja, da gre za udarce monopolističnega kapitala, ki ga podpira birokratski sistem, zaradi česar je nujna organska politika nadzorstva nad cenami in popolna reorganizacija dosedanjega sistema centralne komisije za cene ter pokrajinskih komisij.
RIM, 20. — D^-^s ob 9.30 so na
da niso ničesar sklepali, temveč da sedežu združenih industrijcev do-
končno podpisali sporazum med FIAT in sindikati, katerega so sprejeli v Rimu 19. junija. Sporazum je zelo obsežen, saj se sestoji iz 11 poglavij s 14 prilogami in obsega skupno 75 strani.
Stavka uslužbencev turističnih ustanov
RIM, 20. — Po vsej Italiji se nadaljuje stavka uslužbencev pokrajinskih turističnih ustanov, ki se je pričela v četrtek 15. junija, ker sindikati zahtevajo, da se stalež vse^ uslužbencev izenači s staležem uslužbencev poldržavnih ustanov. Danes so sindikalne organizacije potrdile, da bo stavka trajala do 23. julija, v nedeljo pa se bodo ponovno sestali, ko bodo razpravljali o oblikah sindikalnega boja. Napovedali so že novo stavko od 28. julija do 21. avgusta.
Splošna stavka v Rimu
RIM, 20. — Danes je v Rimu in v pokrajini splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v zvezi z go-snoHnrskim položajem in zaposlitvijo. Po večini so uslužbenci stavkali dve uri ob zaključku izmen.
palestinsko odporništvo še vedno obstajalo v Jordaniji ter se borilo u osvoboditev arabskih ozemelj.
V Tripolisu v Libanonu so bile danes silovite protijordanske demonstracije: v spopadih s policijo je bila mlada žena ubita, tri osebe pa hudo ranjene. Demonstranti, ki so nosili letake z napisi proti kralju Huseinu ter vzklikali proti jordanska gesla, so prehodili v povoriri mestne ulice. Ko so poskusili postaviti barikade, jih je policija napadla in aretirala več oseb.
Sestanek med poljskimi in sovjetskimi voditelji
MOSKVA, 20. — Danes se je zaključil krajši sestanek »na vrhu* med predstavniki Sovjetske zveze in Poljske. V Sovjetski zvezi sta bila na počitnicah prvi tajnik poljske partije Gierek in predsednik vlade Cyrankiewicz, ki sta se včeraj razgovarjala z Brežnjevom in Podgormm.
Danes so objavili uradno sporočilo o razgovorih, v katerem je rečeno, da so obravnavali predvsem dvostranska vprašanja ter notranji položaj v obeh državah, da so se zanimali za izgradnjo socializma v obeh državah in z zadovoljstvom ugotovili ugoden razvoj vsestranskih stikov.
Uradno poročilo nato govori o obravnavi mednarodnega položaja. V tej zvezi diplomatski opazovalci menijo, da so prav gotovo obravnavali tudi vprašanje kitajsko -ameriških odnosov in napovedujejo, da bo po vsej verjetnosti prišlo do podobnih stikov tudi z ostalimi predstavniki partij in vlad držav varšavskega pakta, ni pa izključeno, da bodo sklicali sestanek tajnikov strank in predsednikov vlad.
Razprava o izvršnem svetu SFRJ
BEOGRAD, 20. — V odboru za notranjo politiko družbeno-političnega sveta zvezne skupščine se je pričela danes razprava o predlogu zakona o zveznem izvršnem svetu, s katerim se konkretizira nova vloga zvezne vlade na osnovah nedavno sprejetih ustavnih sprememb. V prihodnjih dneh se bo razprava o tem zakonskem predlogu pričela tudi v odborih ostalih svetov zvezne skupščine. Člani odbora za notranjo politiko družbenopolitičnega sveta so sicer sprejeli predloženi zakonski predlog, toda ne brez nekih načelnih pripomb na besedilo, čeprav jim besedilo zakona v bistvu odgovarja vendarle posamezni poslanci sodijo, da bi se v zakonu moralo jasnejše poudariti, da je zvezni izvršni svet politično-izvršni organ zvezne skupščine. Ta njihova zahteva temelji na bojazni, da bi v praksi zvezni izvršni svet bil bolj odgovoren bodočemu predsedništvu SFRJ nego skupščini. Poleg tega so nekateri poslanci zahtevali, da se v zakonu bolj točno določi način usklajevanja stališč med zveznim izvršnim svetov ter republiškimi izvršnimi sveti.
Ameriški sindikalisti v Jugoslaviji
BEOGRAD, 20. — Skupina sindikalnih aktivistov iz več podjetij Združenih ameriških držav New Yorka in New-Yersija, ki je na obisku v Jugoslaviji, je obiskala danes Svet zveze sindikatov Jugoslavije, kjer se je s tajnikom sveta Milanom Vukasovi-čem razgovarjala o samoupravnem sistemu v Jugoslaviji, Vukasovič je svoje goste seznanil z osnovami druž-beno-politične ureditve Jugoslavije. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo a-meriški sindikalni aktivisti obiskali več delovnih organizacij, kjer se bodo seznanili z delovanjem samoupravnega sistema.
TRŽAŠKI DNEVNIK
21. julija 1971
ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRSTU PRED POČITNICAMI
Stališče leve sredine o razvoju tržaške univerze na Katinari
Tovarna Gaslini
Živahna razprava o možnosti ustanovitve cdruge univerze* v Vidmu in o gradnji fakultet na Katinari
800 milijonov lir za mrežo semaforjev v Trstu
Kot je bilo predvideno je tržaški občinski svet odobril na sinočnji seji resolucijo o nadaljnjem razvoju tržaške univerze, ki so jo predložili svetovalci levosredinske koalicije Rinaldi (KD), Fragiaco-mo (PRI), Cesare (PSDI), Dolhar (SSL), Boniciolli (PSI) in o kateri smo že poročali.
V	kratkem predvideva resolucija razvoj tržaške univerze z ustvaritvijo drugega znanstvenega centra na Katinari, ob vseučiliških klinikah, medtem ko bi v Seslja-nu uredili nekaj znanstveno-raz-iskovalnih centrov za specializacijo po zaključku univerzitetnega študija.
Za resolucijo so glasovali svetovalci levosredinske koalicije, proti pa vsi ostali. Enako se je zgodilo z ostalimi resolucijami liberalne, misovske in komunistične skupine.
V	glavnem so vsi glasovali le za svoja stališča. Za resolucijo KPI je glasoval tudi svetovalec PSIUP, za liberalno pa svetovalec MIT.
Seveda ne moremo odpraviti seje, ki je trajala več ur, s temi vrsticami o glasovanju o resolucijah, saj to niti ni bil namen posameznih skupin, ki so želele sprožiti v občinskem svetu daljšo in izčrp-nejšo razpravo o vprašanjih tržaške univerze.	,
V	razpravo je poseglo več svetovalcev, med temi Monfalcon (PSIUP), Cuffaro (KPI), Rinaldi (KD) in za glasovalne izjave se De Vidovich (MSI), Abate (KD), Fragiacomo (PRD in Trauner (PLI).
Monfalcon je posegel v živo, ko je vse prisotne spomnil na dejstvo, da so akademske oblasti odgovorile negativno na razpravo v občinskem svetu in s svojo izjavo (ki smo jo objavili včeraj) dejansko zavrnile vsakršno diskusijo o načrtih, za katere menijo, da so edino same pristojne.
Cuffaro (KPI) je ocenil nastop levosredinske koalicije zelo kritično in pripisal meglenost resolucije sporu med tržaško in videmsko KD, ki da sta pod pritiskom »baronov* v svojih mestih. Napadel je predlog o gradnji raziskovalnega centra v Sesljanu, ker meni, da gre samo za špekulacijo določenih krogov, ki so že prej kupili zemljo zanj. Očital je KD in večini, da se poslužujejo taktike zavlačevanja ko gre za resna vprašanja, na katera so opozorili študentje s svojimi nastopi. Tedaj, je dejal, občinska uprava in večina veliko obljubljata, da se položaj pomiri, nato pa pozabljata nanje.
Demokristjan Rinaldi je povezal stališče KD do tržaške univerze s splošnim vprašanjem vloge vseučilišč, ki morajo biti središča kulturne ustvarjalnosti in raziskave. Posebej je poudaril, da tržaške univerze ne gre razbijati na več delov, čeprav se lahko ustvarijo posamezne strukture pomožnega značaja tudi v ostalih pokrajinah.
Na očitke komunista Cuffara je Rinaldi odgovoril, da si zamišlja drugo univerzo v deželi (v Vidmu) šele tedaj, ko se bo podvojilo število študentov, to je — nekako — čez deset let.
Če za trenutek zapustimo kroniko občinske seje, lahko pripomnimo le, da je bil osnovni predmet polemik prav vprašanje »druge deželne univerze*, ki jo zahtevajo v Vidmu. Tako KPI, kakor KD, sodijo, da je sedaj ne gre ustvarjati, ker ni zato ustreznih pogojev. KD meni, da se za sedaj lahko dopusti ustvarjanje posebnih tečajev, medtem ko pogojuje KPI ustanovitev druge univerze druž-beno-gospodarskemu vzponu dežele. Tako večina, kakor opozicija, ne nasprotujeta načrtom o drugem znanstvenem centru, ki ga KD želi imeti na Katinari, KPI pa zahteva prej tehnične podatke o vseh storitvah, ki morajo tako namestitev spremljati.
V	začetku seje, ki je trajala še pozno v noč in o kateri bomo še poročali, ko se bo zaključila, je župan sporočil svetovalcem, da je bil predvčerajšnjim v Gradcu, na avstrijskem Štajerskem, kjer je skupaj z odbornikom Lonzarjem obiskal razstavo umetnikov iz naše dežele. Sestala sta se z deželnim glavarjem, s katerim sta se pogovarjala o možnostih o sodelovanju.
Na predlog odbornika Vascotta so svetovalci odobrili nato tudi najem posojila v višini 800 milijonov lir za načrt »semaforizacije* Trsta. Gre, kot znano, za elektronski sistem nad 250 semaforjev, preko katerih bo posebni prometni center sinkroniziral in urejal promet v mestu. Sistem bo deloval na o-snovi selekcije prometa in zapiranja najbolj prometnih ulic v prid stranskih obvozov.
Za predlog so glasovali vsi svetovalci, razen komunistov in indi-pedentista, ki so se vzdržali glasovanja.
Zadnji sklepi, ki jih je občinski svet sprejel že v prvih jutranjih u-rah so urbanističnega značaja. Tako je, na primer, predlagal župan kriterije prvotne in drugotne urbanizacije na zazidalnih parcelah, ali — preprosto povedano — za neke vrste davščine, ki jo morajo gradbeni podjetniki in lastniki hiš v gradnji vračati za socialne usluge, ki jih mora skupnost nuditi zaradi nastajanja novih naselkov in rajonov. Tu pridejo v poštev otroški vrtci, šole (tako osnovne in srednje), javni parki in druga javna dela.
V razpravo sta posegla svetovalca Cuffaro in Trauner, ki sta — seveda — zagovarjala povsem diametralne interese. Strinjala pa sta se v eni točki, ko sta ugotovila, da bo le stežka to dajatev plačal lastnik stanovanj ali gradbeni podjetnik. Največ verjetnosti je, je de-
jal Cuffaro, da bo težil tudi ta
strošek, vključen v višjo ceno stanovanj, na občane. Trauner je tu pripomnil, da bo v prvi vrsti težila ta dajatev na srednje sloje.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo se seja občinskega sveta šs nadaljuje.
Vse kaže, da je to zadnja seja tega občinskega sveta, ako ne bo prišlo vmes kaj večjega in prisililo odbor, da skliče občinski svet mesecu septembru. Volitve bi namreč morale biti sklicane 28. no-\.;mbra, vsaj tako govorijo, pred tem bo še popis prebivalstva (baje septembra), volivna kampanja pa traja navadno poldrugi mesec in še dlje. Časa na razpolago je torej še malo, čeprav ima občinska u-prava možnost, da še nadalje sklepa na osnovi prejetih pooblastil.
Jutri v Dolini izredna seja občinskega sveta
Jutri ob 19. uri bo na županstvu v Dolini izredna seja občinskega sveta z naslednjim dnevnim redom: odobritev zapisnika zadnje seje občinskega sveta, priporočila, avtonomna preureditev plač občinskih uslužbencev, pobratenje med občinama Dolina in Kočevje.
Preklican odlok o urniku trgovin
Tržaški župan je preklical odlok z dne 6. julija, s katerim je določil nov umik trgovin s tekstilom in drugim blagom s pridržkom, da bo obravnaval problem v okviru novega splošnega urnika trgovin, ki ga bodo kmalu vpeljali.
lezni v naši deželi. Supno bodo razdelili za letošnje leto 120 milijonov lir, da bi se pospešilo delovanje novih centrov in omogočila združitev raznih inštitutov. V zadnjih 6 letih je v te namene dežela prispevala 660 milijonov lir.
Na predlog odbornika Stopperja je deželni odbor odobril porazdelitev prispevkov (70 milijonov lir) na podlagi deželnega zakona štev. 27 iz leta 1969 v korist ustanov in združenj, ki upravljajo otroške vrtce ter otroške jasli, da bi lahko sprejele otroke revnih družin. Tako so videmski pokrajini dodelili 30.130.000 lir, porde-nonski 18.300.000, tržaški 15.200.000, goriški pa 8.370.000 lir.
bo odpustila
šestdeset delavcev
Predvčerajšnjim popoldne .le bil na sedežu Zveze industrijcev zadnji sestanek o postopku za odpustitev delavcev tovarne Gaslini.
Kljub dolgi razpravi, uprava tovarne ni spremenila svojega namena, da odpusti 60 delavcev. Ta korak je opravičila kot posledico tehnološke reorganizacije tovarne.
Pred dvema letoma, ko je Gaslini dobila posojilo iz rotacijskega sklada, se je uprava obvezala, da bo zaposlila še drugih štirideset delavcev.
Uprava pa ni izpolnila svojih obljub V tem času je zmanjšala število delavcev od 160 na 124 in sedaj jih namerava odpustiti polovico.
Sindikalne organizacije so se o-brnile do deželnega odborništva za industrijo in trgovino, pri katerem se je uprava tovarne pred dvema letoma obvezala, da bo zaposlila novo osebje, in do deželnega od-bomištva za delo. da bi skupno preučili problem zaposlitve v tem
PO VRNITVI ŽUPANA Z OBISKA V GRADCU
Tržaška občinska delegacija odpotuje danes zjutraj na Reko
Delegacija, ki jo vodi župan Spaccini, vrača obisk reški, ki je obiskala naše mesto aprila meseca
Tržaški župan Spaccini in občinski odbornik za kulturo Lonza sta se včeraj vrnila iz Gradca v Trst. Kot znano, sta se v avstrijskem mestecu udeležila slikarskega bienala umetnikov naše dežele, imela pa sta tudi koristne razgovore s predsednikom deželne vlade, z odbornikom za kulturo ter ravnateljem graških muzejev. Gostje in gostitelji so si izmenjali razna mnenja o tem, kako naj bi se v prihodnje še bolj razvilo kulturno sodelovanje med obema mestoma i:i deželama.
Danfes zjutraj pa odpotuje na dvodnevni obisk na Reko tržaška delegacija, ki bo tako vrnila obisk reški. Kot znano je reška delegacija, ki jo je vodila predsednica
sektorju.
"""""..................................m..II..lil.....................................
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Različne ocene zakonskega osnutka posebnem poklicnem seznamu kmetov
Dr. Godnič in dr. Štoka: Prizadeti bodo polkmetje
Prispevki dežele za socialne centre in otroške vrtce
Na zadnji seji deželnega odbora so na predlog odbornika Devetaga odobrili načrt za podelitev prispevkov in delovanje centrov za socialne bo-
Na včerajšnji seji deželnega sveta se je nadaljevala diskusija o zakonskem osnutku glede ustanovitve uradnega poklicnega seznama kmetovalcev v vsaki pokrajini dežele Furlani.je - Julijske krajine. Zakonski osnutek, ki so ga predložili de-mokristjanski svetovalci Cogo, De Biasio, Virgolini in Zanin, določa med drugim, da se pri trgovinskih zbornicah ustanovi poklicni seznam ( albo professionale) kmetovalcev, določa norme za vpis in za sestavo posebne komisije, ki bo vodila seznam. Zakonski osnutek vsebuje tudi določbo, da bodo deležni deželnih prispevkov za iz boliš an je in okrepitev kmečkih posestev samo tisti, ki bodo vpisani v seznam. Vključena je tudi določba, da bo pri odkupu kmečkih zemljišč (nad 3 ha) imela prednost ustanova ERSA. Kdor bo hotel prodati obdelovalno zemljo (nad 3 ha), bo moral o tem obvestiti ustanovo ERSA.
Zelo važna je določba, da se bo lahko vpisal v posebni seznam, kdor bo dosegel »patent ali diplomo poklicnega kmetovalca* in to z naslovi in izpitom, agronomi in kmetijski tehniki.
Poročevalke De Biasio pripominja v. obrazložitvi zakonskega osnutka, da je ta zakonski ukrep potreben predvsem zato. da se nareca malo reda, ker dosedanji prispevki dežele
PO VČERAJŠNJI ODOBRITVI V SENATU
PODALJŠAN MANDAT DEŽELNEGA SVETA
Mandatna doba bo trajala 5 let . Prihodnje volitve deželnega sveta bodo spomladi 1973
Mandat sedanjega deželnega sveta bo potekel spomladi leta 1973. Takrat bomo Imeli prihodnje deželne volitve, namesto spomladi 1972. Senat je namreč včeraj odobril spremembe nekaterih določb deželnih statutov glede trajanja deželnih svetov na Sardiniji, na Siciliji, v Dolini Aoste, na Južnem Tirolskem in v Furlani ji-Ju lijski krajini, tako da bi imeli enako dolgo mandatno dobo (5 let) poslanska zbornica, senat in deželni sve-
ti. Kot je znano, je mandatna doba deželnih svetov v deželah s posebnim statutom trajala do sedaj 4 leta.
Ker gre za ustavni zakon, bosta morali o njem glasovali obe zbornici čez 3 mesece, toda gotovo je, da bo tudi takrat zakon odobren, saj ni včeraj nobena skupina v senatu glasovala proti. Pred glasovanjem je bila odobrena resolncija, ki jo je predložil demokristjanski senator Serra in ki poziva vlado ,naj po dogovoru z deželami s posebnim statutom sestavi predloge za izpopolnitev in spremembe nekaterih statutarnih določb, da se doseže skladnost in koordinacija med določili statutov dežel z navadnim statutom.
nem zdravstvu ali docentura v pljučnem zdravstvu. Najvišja dovoljena starost je 40 let ob datumu 11.8.1971.
Podrobnejše informacije dobite pri tajništvu konzorcija na Trgu Sanso-vino 3, telefon 93-533 in 762-747.
za razvoj kmetijstva niso dosegli zaželenega uspeha, da se podprejo kmečke posesti in preprečijo špekulacije z zemljišči. Na pripombe nekaterih članov deželne svetovalske komisije, da bodo oškodovane male kmetije v hribovitih krajih, je De Biasio zagotovil, da bo odbornik za kmetijstvo predlagal nekatere dodatne popravke za zaščito takih kmetij.
V prvi fazi in sicer v roku enega leta od ustanovitve seznama se bodo lahko vpisali neposredni obdelovalci, koloni in spolovinarji, ki so vpisani na uradu za enotne prispevke v kmetijstvu, ali pa lahko dokažejo, da se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom.
Kakor smo že včeraj omenili, so zakonski osnutek predložili pripad ndki bonomijanske organizacije. De mokristjanski svetovalci seveda za govarjajo predloženi zakonski osnutek. opozicija pa ga zavrača raznimi utemeljitvami in ugovori. Komunisti in psiupovci so razširili in kritično poglobili diskusijo o deželni politiki za kmetijstvo, deželni upravi, zlasti odborništvu za kmetijstvo očitajo, da podpira predvsem veleposestnike in zanemarja male kmete ter prezira tako imenovane polkmete. Z uvedbo posebnega poklicnega seznama bodo prizadeti predvsem slednji. Liberalci in mi-sovd poudarjajo, da pomeni predloženi zakonski osnutek korak nazaj in da je protizakonit. Te glavne misli so prišle do izraza zlasti med včerajšnjo diskusijo.
Svetovalec dr. Jan Godnič (KPI) je predvsem izrazil zaskrbljenost zaradi komplikacij, ki bodo nastale zlasti na Tržaškem, kjer je pretežni del polkmetov. Navedel je statistične podatke o kmetijski pro izvodnji in o razvoju žlahtnih kultur, opozoril na probleme živinoreje ter prikazal potrebo po učinkoviti podpori dežele tukajšnjemu kmetijstvu. Glede predloženega zakonskega osnutku je dr. Godnič poudaril, da duši, ne pa podpira razvoi kmetijstva, ter je pozval tržaške demokristjane, ki govorijo o zaščiti Krasa, naj glede tega jasno povedo svoje stališče.
Svetovalec dr. Drago Štoka ie dejal, da z ustanovitvijo posebnega seznama ne bodo reševali problemov kmetijstva in da skeptično gleda na ustanovitev novih birokratskih aparatov. Poudaril je tudi. da bodo hudo prizadeti polkmetje, če se ne bodo mogli vpisati v poseb
ni seznam. In teh je mnogo na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, ter pridno obdelujejo zemljo po delu v raznih podjetjih.
občinske skupščine Andričeva, obiskala naše mesto meseca aprila. Od tega obiska dalje so se odnosi med deželo Furlani jo-Julijsko krajino in Hrvatsko zelo razvili. Naj omenimo samo vzpostavitev letalske proge med Ronkami in Zagrebom, kateri se bodo v bližnji prihodnosti pridružili poleti do Reke in Splita in dalje uradni obisk predsednika izvršnega sveta Hrvat-ske Haramija na povabilo predsednika deželnega odbora Berzantija. Kar zadeva neposredne odnose med Trstom in Reko, pa je potrebno zabeležiti še obojestranski sporazum za kulturne izmenjave, ki so ga podpisali pred tedni. Zdajnji obisk tržaške delegacije, ki jo vo-župan Spaccini, sestavljajo še
ci pred približno šestimi meseci vložili v občinskem svetu predlog, naj bi občinski odbor sam poskrbel za dvojezične napise. To se je tudi ures ničilo. Odbor je sprejel sklep ter že naročil table z dvojezičnimi napisi pri nekem milanskem podjetju. Table bodo namestili, kakor hitro bodo dospele iz Milana in to je le vprašanje nekaj dni.
Dvojezične napise bodo postavili v naslednjih slovenskih vaseh: Oreh (Noghere), Beloglav (Belpoggio), Korošci (S. Barbara), Rabojez (Rabu-iese) in Vinjan (Vignano).
Svetovalec Coghetto (KPI) je tržaška ’občina.
podžupan Lonza, predsednik trgo vinske zbornice Caidassi, predsednik ronškega letališkega konzorcija Ferrari, občinska odbornika Romano in Lonzar ter načelnik tiskovnega urada tržaške občine Roberto Mayer - Grego, pa nedvomno pomeni še en pomemben korak k temu plodnemu sodelovanju med obema mestoma.
Dopoldne se bo delegacija v reški občinski palači sestala z gostitelji, nato pa si ogledala neko šolo, gradbišče nove avto ceste Reka—Zagreb ter bakarsko pristanišče za rudninske snovi. Popoldanski del obiska bo obsegal ogled re-ške čistilnice olja, v poznih popoldanskih urah pa bo župan Spaccini v Klubu ekonomistov govoril o študiji za ureditev mestnega prometa, za katero je dala pobudo

Obvestilo svojcem padlih partizanov
Zveza partizanov na Opčinah ob vešča da je v trgovini pohištva Rener, Proseška ulica 6 vsem na ogled seznam padlih partizanov v NOB. Vsi tisti, ki imajo svojce, ki so padli v NOB, imajo sedaj možnost ugotoviti ali so v seznamu in ali so pravilno napisana njihova imena. Zato so vsi prizadeti naprošeni, da pravočasno izkoristijo to priložnost in popravijo morebitne napake.	Odbor
Natečaj za direktorja
protituberkuloznega
konzorcija
Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu je razpisal javni natečaj za direktorja konzorcija.
Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba vložiti v tajništvu konzorcija — Trg Sansovino 3 — do 12. ure 18. oktobra 1971.
Za udeležbo na natečaju so potrebni: diploma iz medicine in kirurgije, usposobljen^ za zdravniško delo doseženo pred vsaj deseti-zni leti, vpis v seznam zdravnikov lw republiki, specializacija v pljuč-
Šola za naše upravitelje...
predvsem govoril o zgrešeni deželni politiki za kmetijstvo in je pripomnil, da posebni seznam ni potreben in ne bo nič pomagal. Svetovalec Cocianni (KD) ie izjavil, da bo predloženi zakonski osnutek odpravil, ali preprečeval možnosti, da bi deželne prispevke prejemal kdor sam ne obdeluje zemlje.
Svetovalec Virgolini (KD) ie polemiziral s komunisti, hvalil zakonski osnutek in sploh deželno ter vladno politiko za razvoj kmetijstva. Svetovalec Rizzi (PSTUP) je dejal, da zakonski osnutek izraža politiko bonomijanske organizacije, da bo prizadel polkmete, da sploh ni potreben, pač pa škodljiv, ker bo koristil veleposestnikom in tistim, ki vidijo kmečko orodje le od daleč.
Svetovalec Trauner (PLI) in svetovalec Boschi (MSI) sta opozorila na protizakonitost raznih členov zakonskega osnutka, svetovalec Miz-zau (KD) pa je poudaril, da bo ustanovitev posebnega seznama velika pridobitev, ki bo spodbudno vplivala _ na razvoj kmetijstva.
Zaključek diskusije in glasovanje bo na današnji seji.
V četrtek dopoldne se bo tržaška delegacija sestala s predstavniki italijanske manjšine na Reki, nato pa si ogledala letališče na otoku Krku in nekatere turistične objekte. Odhod v Trst je predviden za popoldne.
Krožek »Che Guevara* prireja v petek, 23. julija ob 20. uri, na dvorišču ljudskega doma v Ul. Madonnina 19, «Internacionalistični večer* v znak solidarnosti z ljudstvom Španije, Portugalske in Grčije, s socialistično Kubo in z junaškim Vietnamom.
Na večeru bodo govorili Vittorio Vidah, Ugo Poli in Tamara Blasina. Ob tej priložnosti si bodo lahko udeleženci večera ogledali dve fotografski razstavi o španski državljanski vojni ter o socialistični Kubi. Prikazali bodo tudi film Jorisa Ivensa »Nebo, zemlja*.
P
p
n
SREČANJE
Z MATURANTI
v četrtek, 22. t.m. ob 21. uri na Colu pri Repentabru
Zbirališče tistih, ki nimajo prevoznega sredstva, ob 20.15. na Trgu Oberdank pred TELVE.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTJ
Vstopnice za prvo predstavo L®1 harjeve ((Vesele vdove«, ki bo 22. t.m. ob 21. url, so na razpolago pri blagajni v pasaži Protti (tek 36372).
V »Veseli vdovi«, ki jo bo dirigl-, ral Guenther Ott, bodo v glavnih vlogah nastopili Gianna Galli. Aldo Bettien, Pierfranco Poli, RosetMŠI Pizzo, Oarlo Rizzo in Sandro Mas-simini, v stranskih pa Dario ZeriaL Eno Mucchiatti, Luigl Falchetti, Maria Loredan, Giorgio Valletta, Gianna Jenco, Gianfranco Saletta in Anina Becchimussi. Gino Landl je oskrbel režijo in koreografijo,’ , scene je pripravil Maurizio Monte-verde, kostume pa Sebastiano Soldati.
Pri blagajni v pasaži Protti so na razpolago vstopnice za tretjo predsta-vo «Havajske rože*, ki bo v petek ob 21. uri in ponovitev »Vesele vdove*, ki bo v soboto ob 21. uri.
MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki«.
Danes ob 21.30 «Der KaisertrauHF von Miramare« v nemščini; | ob 22.45 ((Massimjiliano e Carlot-ta« v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» ln proga «M» od Barkovelj do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komitive 300 lir).
Dvojezični napisi v miljski občini
V miljski občini bodo v kratkem postavili prve obcestne table z dvojezičnimi napisi imen krajev, v katerih živijo pretežno prebivalci slovenske narodnosti. Ta sklep je sprejel miljski občinski odbor, potem ko se je občina toliko časa zaman zavzemala, da bi table z dvojezičnimi napisi namestila tržaška pokrajina, ker spada to vprašanje v njeno pristojnost. Ceste, kjer bodo v kratkem stale omenjene table, so namreč pokrajinske. Ker pa je pokrajinska uprava večkrat odklonila upravičeno zahtevo slovenskega prebivalstva miljske občine in nekaterih občinskih svetoval-
cev samih, so komunistični svetoval-
................mu...mi...............................
V OMREŽJU KRAŠKEGA VODOVODA
Zaradi razpokane cevi onesnažena pitna voda
Uprava bo vsak teden analizirala vo-do, da prepreči podobne nevšečnosti
Umazana voda, ki je pritekala iz vodnih pip je zadnje dni povzročila zaskrbljenje porabnikom kra-škega vodovoda. Ti so nemudoma obvestili upravo, ki je poskrbela za analizo vzorcev vode. Izsledki bodo znani verjetno že danes.
Po pojasnilih, ki nam jih je dala uprava vodovoda, je onesnaženje vode posledica okvare v vodovodnem omrežju pri Trnovci. Ker je v tem letnem času v rezervoarjih malo vode, je omrežje kar vsrkalo umazanijo. Da bi omejili škodo, je uprava zaprla vodo Trnovci, v katero dovažajo vodo s cisternami. Uprava zagotavlja, da ne bi prišlo do onesnaženja, če ne bi cev v Trnovci počila.
Da bi preprečili podobne nevšečnosti, je zadruga sklenila, da bo odslej vsak teden analizirala vzorce vode v Cerovljah, Vižovljah, Slivnem in Trnovci ter obenem prosi odjemalce naj nemudoma obvestijo tehnike, če opazijo motno vodo.
Nadalje so nam na upravi zagotovili, da so dokončana dela za ojačenje kraškega vodovoda s postavitvijo večjih cevi, če bo v rezervoarjih dovolj vode, bodo kmalu priključili ta nov odsek.
gnenice in zapestja moral zdraviti od enega do treh mesecev.
Cester se je ponesrečil na motorni ladji »Stelvio*, ko je le-ta 11. t.m. plula ob Cipru. Ko je stal na lestvi, se je ta premaknila tako, da je izgubil ravnovesje in strmoglavil za kakih pet metrov na ladijski krov.
Pri zavijanju z vespo ga je oplazil avto
Včeraj ob 16.20 so sprejeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice 34-letnega Danila Portograndija iz Ul. Colonia 16, ki se bo zaradi odrgnin po čelu ter ran po obeh nogah moral zdraviti približno 40 dni.
Portograndi se je peljal s svojo vespo po Ul. Battisti, in hotel zaviti v Ul. Zanetti. Pri tem pa ga je oplazil fiat 600, katerega šofer. 29-letni I.uciano Madotto z Lonjerske ceste št. 244, ki je vozil v isto smer kot ve-spist, je nenadoma zaokrenil vozilo proti desni.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo prihod otrok, ki letujejo v Zgornjih Gorjah, danes, 21. t-m. med 13. in 13.30 uro pred sedežem v Ul. Geppa 9.
Tiskovna konferenca treh sindikatov za pokojnine
Ob Ulici Flavta malo dalje od občinskega stadiona v smeri proti Kopru si je prodajalec lubenic omislil kar brojezični napis, Italijanski, slovenski in nemški, s katerim svoje kliente opozarja, kako naj parkirajo vozila, da ne bodo ovirali prometa po glavni ulici, ki
je posebno sedaj, v visoki turistični sezoni, zelo prometna. Z nekaj podjetnosti, razsodnosti, preraču-namosibi in vljudnosti je rešil problem, ki mu naši občinski, pokrajinski in drugi upravitelji nikakor niso kos. Kaj. ko bi se šli učit k omenjenemu prodajalcu lubenic...
Tajništva sindikatov CGIL, CISL UlL sklicujejo za soboto, 14. julija, ob 10.30 v sejni dvorani CI SL, Ul. S. Spiridione 7 tiskovno konferenco, katere se bodo udeležili tudi tržaški parlamentarci in načelniki svetovalskih skupin deželnega in pokrajinskega sveta.
Predmet tiskovne konference so upravičene sindikalne zahteve vsedržavnega združenja upokojencev, da se tudi to kategorijo državljanov z ustreznimi zakoni postavi na vsaj enako raven drugih držav evropske skupnosti. Kot znano, je v okviru SET poprečje prejemanja pokojnine v Italiji najnižje.
Padel je s kupa zabojev
Včeraj popoldne je 57-letni Emilio Marsetti iz Ul. Rossi 6 delal v pod jetju »Grandi motori*. ko je nenadoma padel s treh metrov visokega kupa zabojev. Pri padcu na tla se je ranil po desnem zapestju in obrazu, za kar se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno dva tedna.
Z nogo pod avtobusno kolo
Ko je sinoči 29-letni Salvatore La Cognata iz Ul. Gallilei 9 hotel v Ul. Battisti prehiteti s svojim motornim kolesom ciao avtobus proge št. 25, je z nogo zadel ob desno kolo vozila. Ker se šofer ni takoj zavedel nesreče, je mladeniču težko kolo nekoliko zmečkalo nogo. Zaradi tega se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti dva meseca.
Nesreča na ladji
Včeraj navsezgodaj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 38-letnega pomorščaka Angela Ce-stera iz Ulice deHTndustria 2, ki se bo zaradi verjetnega zloma leve ste-
Podrl jo Je s triciklom
Včeraj ob 16.35 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 92-letno upokojenko Antonio Mauri vd. Ranzini iz Ul. dei Mirti 7. Nekaj pred omenjeno uro jo je pred rojansko cerkvijo približno tri leta star otrok podrl s svojim triciklom. Zaradi raznih kostnih poškodb
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja «France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da Je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zois« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini spo-roča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo Državne srednje šo. le s slovenskim učnim jezikom Cirila in Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Fran Erjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so Izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do Istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, ld Imajo popravne Izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo.
Ravnateljstvo državne srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan do vključno 24. julija.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je v teku vpisovanje za novo šolsko leto 1971-72. Prijave sprejema tajništvo srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. L
Nazionale 16.00 «La grande batta-glia del Pacifico«. Crnobeli dokumentarni film.
Fenice 16.00 «Billy Jack«, Tom Lati’ ghlin, Delores Taylor. Technico-lor. Prepovedano mladini pod Izletom.
Eden 16.30 «Quando due corpi si to-contrano*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Giattacielo 16.00 »Ossessione del m«" stro*. Technicolor. Prepovedano mladini pod	14. letom.
Excelsior 16.00 «Tecnica dl una ra-pina« (v filmu Due sporche ca-rogne). Alain Delon, Charles Bronson. Technicolor.
Ritz 16.30 «11 primo uomo diventato donna*. Technicolor. Prepovedano mladini pod	18. letom.
Alabarda 16.30 »Le calde amicizie*-Technicolor sexi, B. Ogier in T. Ramstrom. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodramniatico zaprto.
Aurora 16.30	(dvorana ima	klimat-	j
ske naprave) «L’ultimo	tramonto	j
sulla terra del McMasters«. B-Peters, NancyKwan. Technicolor.
Impcro 16.30 «La forca pu6 attende-re». Technicolor.
Cristallo 16.30 »Omicidio al neon pef 1’ispettore Tibbs*.
Capitol 16.00 (dvorana Ima klimatske naprave) «Un uomo ogglv>. P-Newman. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Moderno 16.30 «Geometria di un de- j litto*. Lana Turner. George Chaki-ris. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 Revija filmov grozote «11 elan del terrore*. Vincent Priče, Peter Lorre. Boris Kar-loff. Technicolor.
Ideale 16.30 «Un dollaro per sette vigliacchi*. Dustin Hoffman. Elsa Martinelli. Technicolor.
Astra 16.30 «1 diavoli della guerra»-Pascale Petit, Guy Modison. Tech-nicolor.
Abbazia Zaprto. Jutri: »La sfida dei giganti*.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Vide Furlan daruje družina Duše Kosmin* 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Vide Furlan daruje družina Rafka Bucika 5.000 in Olga Lakovič 3.000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem. ^ spomin Minke Pertot daruje Maš* Rebek 5.000 lir za Dijaško matico-Namesto cvetja na grob pok. Milan* Nardina daruje Pavla Sancin 1000 Ur za PD Ivan Grbec v Skednju.
V	počastitev spomina Vide Furlanove darujeta Alma in Marica 3.000 l>r za spomenik padlih v Nabrežini.
Včeraj-danes
Danes, sreda, 21. julija ZORKA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone oh 20.47. Dolžina dneva 15.12. Luna vzide ob 4.09 in zatone ob 20.29.
Jutri, četrtek, 22. julija
MARIJA MAGDALENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,7, najnižja 18,4, ob 19. uri 24.8 stopinje, zračni tlak 1011,9 lahno P*' da, veter severovzhodnik 7 km n* uro, vlaga 27 odst., nebo 3 desetin« pooblačeno, morje rahlo razgibano-temperatura morja 23,7 stopinje.
SPDT priredi v nedeljo, 25. julija avtobusni Iztot na Nevejsko sedlo z vzponom na Kanin. 2ičnica do koče Gilbertl (1.850 m) deluje. Vpisovanje še danes v Ul. Geppa 9, Cena: 1.600 člani, 1.800 nečlani. Vpisnino je treba poravnan v Ul.
se bo Ranzinijeva morala zdraviti Geppa. Vpisnin na avtobusu ne bo-okrog 40 dni.	1 mo sprejemali.
ROJSTVA, SMRTI IN POROK«
Dne 20. julija 1971 se je v Trst« rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb.
Umrli so: 69-letna Pierina Varin-40 min. stara Cristiana Miele, 51-le4' na Rosa Cattaruzza, 48-letni GiovaU' ni Buzzai, 65-letna Olga Crusvar vd-Canziani, 63-letna Viola Musizza po*' Rudes, 57-letni Giovanni Degrassi. ^ uri stari Lorenzo Dapretto, 86-letn* Eloisa Vida-Covi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commercial« 26, Rossetti-Emili, Ul. Combi 19, Samaritano, Trg Ospedale 8, Tato*-ro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo l’ Grigolon, Trg Vlrgilio Giotti 1, ^ Due Mori, Trg Unitš 4, Al S. V* remao, Ul. Sonetni 179 (Skedenj)-
8
ti,
20
>n
it
di
0r
Pl
Pl
S-- sr- ________	/srr s s. 3 rs 3	3 z■ % sr 3 s z- z? s. ZT z: STS S s-s 3 z sz S ?	i S?	su rasv-f-r? v	srv
GORIŠKI DNEVNIK
Županu 2300 podpisov proti barkovljanski cesti
iat-
ito
8.
or.
de-
pet
iat-
?■
■ve-
de-
iki-
lla-
1 cf> lin-iar-
>tte
Usa
-a»-
jch-
I
^ide
lina
/ide uci-• za V [aša
;jco. an» i lif
ane-
i lir
TOKRAT PRIZADETIH 300 LJUDI
V tekstilni tovarni v Podgori zopet skrajšanje delovnega urnika
Morda danes na uradu za delo rešen spor v sovodenjski tekstilni tovarni - V ponedeljek so stavkali gradbinci - Mestni stražniki hočejo lažjo poletno uniformo in enotni urnik
Delegacija Barkovljanov v razgovoru z županom Spaccinijem
Včeraj zjutraj je župan Spacci-Sr.., ,OQ‘>orniKoma v erzo in De i^uco
■ eJ®l ir preastavniKOV enotnega 'Mansi
^ntotel^arkovlie:
dar« pre0
ionskega odDora, ki mu je
dgovar proti graanji cestt
‘fcrocuo
liHiiiiiiiiiinminimniminiiiimumiiiiiniiiiimiiiimiiiimiiiminiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiminiuiiiiimiiii
S SEJE INDUSTRIJSKE SEKCIJE TRGOVINSKE ZBORNICE
ali Vidmu. V tem okviru bi *aie Barkovlje eno najvažnejših k„?nih središč, tudi ker bo v Bar-
p, aJW‘ej so mu predložili fotoko-Kote- u Poai*et-^e zoramn poapisov,
^ nn je pnoiižno 2.JixJ originale nf»nieč preuiozili prejšnje dni,
7‘za Vl0zuev ugovorov je ^^adei v poneaeijeK.. i.dOU podpi-Ur zoran v samih BarKovijan, (luu*‘'1 ‘°UlJ pa v mestu. Jdn lem so “t\taji, Ua je Dll0 preaiožerun, b ‘ k ten ugovorov, se velnto arugin kic,a°*u za^mKov in raznih msu-
o ^'Veda so žUDan ni mogel izreči .“Kovorin, ker bo o teli sklepala ^“JjPiPj poseona komisiia, potem °“oinsKi svet. /Salo je poeta! Uipf.J sPJosnih izjav o problemih jg ■'ev<inja našega mesta. Poudaril .Predvsem, da se mora interes t^fPezmkov podrediti splošnim in-5Dl"?l>m in. da je ta cesta le del ■k »ne zamisli o velikem razvoju bi J?' namenih občinske uprave, t^morai v prihodnosti Trsta raz-r,smti do Tržiča in še dalje, proti ali ' Ba v""‘uh sr
dehi*1 ~~ predvsem v tistem pre-b,, ki je danes še morje, a ki pr. v kratkem zasuto — pravo u-nj^ n° sretlišče mesta. Seveda pa kl teh velikopoteznih načrtov še toč-no izdelali, kot so toga o Vena ’ ki bodo vpadale v mesto, trnki Pa je txeba analizirati vso ^tematiko razvoja mesta, ne pa iPr!n ene izmed komponent. Nadalje Pf.^Pan dejal, da b0 občinska u-iw8 Preučila ugovore, ker ne nn-truaya reševati problemov «prekn tem *?bčanov» in da je prav v nu Srnislu zadovoljivo in spodbud-»i in pride ho stikov med mešča-uPra vitel ji mesta samega. Se-g(1(v pa Pri takih srečanjih ni mo-razpravljati o posameznih teh-kn u? vprašanjih, ker bo t() možno Prmr 0 Vsa vprašanja in ugovori brnh6111 ho dna. Posameznih po-pj ”n°sti pa ni mogoče obravnavati Pritolstank'h, ki so jiogovornega in rijariiatienega značaja, širni an,JV odgovor je bil seveda zelo vt>hH okvtren in globoko političen, na ar Pa se ni spustil v portrob-bicn raaanja 0 barkovljanski cesti, hov -P3 Predstavniki Barkovlja-Rovn n'So roti pričakovali točnega od-hin!ra na ugovore. O tem, kaj je Pravi1- ,hejal bodo poročali in raziš., JaH jutri zvečer, na javnem iw7nku, ki ga je sklical enotni sudanski odbor ob 20.30 v pro-kovi^^Prosvetnega društva v Bar
^atovj v stanovanju
ni ^^včerajšnjim zjutraj se je 30-let-tt. ,,QVanni Zancola iz Ul. Carpinson odpravil z doma in, kot obi-*Večr’ Zaklenil vrata. Ko pa se je
Pred ustanovitvijo centra za razvoj male industrije
Nameni centra so strokovno usposabljanje osebja, ki deluje na tem sektorju ter pridobitev nove delovne sile
odpravil z doma in. kot obi-
ob
vži-
■ato-
24,8
pa-
ri*
:tin«
ati°'
fcJS
'rstu
jrin. ■let-var>-\d-pof-li, * etn*
I
rial«
h*1
j-n*'
■i
’ u>
sioJ>*
--- -------
p,e er vrnil domov, je ostal bridko ta “OOečen. Vrata so sicer bila zapr-so ® ne s ključem. Neznani vlomilci 2ijj e ^ed njegovo odsotnostjo spla-pgjQv ^snovanje, pobrskali po njem. 2») ,. Pa iz omare spalnice izmaknili ti0 T°č lir, 50 tisoč dinarjev ter raz-
Ou^ocenosti.
'Oti tradanec, ki je pretrpel približno n0 Ps°č lir škode, je prijavil tatvi-sture8entoPt letečega oddelka kve-
Pod predsedstvom ing. Guglielma Canarutta in ob prisotnosti predsednika trgovinske zbornice dr. Caidas-sija se je 14. julija sestala v trgovinski -zbornici industrijska sekcija pokrajinske gospodarske konzul-te. Na sestanku so izrazili soglasno zadovoljstvo nad bližnjo ustanovitvijo deželnega podpornega centra za razvoj male industrije (CRASPI) s sedežem v Trstu na deželnem odporništvu za industrijo in trgovino. Pri tem bodo sodelovale vse štiri trgovinske zbornice, združenja indu-strijcev in malih industrij ter ustanove ENAPI, Friulia in Friulia LIS.
S to pobudo nameravajo zagotoviti malim industrijam v naši deželi zadostno trgovsko, tehnično in organizacijsko pomoč. Namen centra bo tudi tehnično usposabljanje osebja, ki deluje na tem sektorju. Glede zaposlitve v mali industriji, je sekcija, na podlagi zaključkov, do katerih je prišla posebna raziskovalna skupina, izrazila potrebo po primernih ukrepih, ki bi zagotovili večjo poklicno usposobljenost mladih. Ravno tako bo treba poskrbeti za nove delovne sile, tako s povratkom epi'grantov iz tujine in prihodom delavcev iz drugih pokrajin, kakor z ureditvijo delovnih pogojev za delavce, ki prihajajo sezonsko z onstran mete.
Glede gradbeništva je industrijska sekcija izrazila globoko zaskrbljenost nad bodočo dejavnostjo tega pomembnega sektorja. Zaskrbljenost izvira predvsem iz dejstva, da je zadnje čase precej upadlo gradbeno načrtovanje v vsedržavnem, kot v krajevnem merilu, medtem ko so -zelo pospešili dograjevanja poslopij, ki so jih začeli precej časa od tega.
Na sestanku so se dotaknili tudi vprašanja pomorstva, ki je doseglo pred kratkim pozitivne rezultate z restrukturacijo pomorskih prog. V tem pogledu je sekcija mnenja, da rabijo deželne in krajevne industrije primerne plovne proge, da se lahko oskrbujejo s surovinami in da lahko izvažajo svoje izdelke.
Obvezen dan počitka za vse javne lokale
Tržaška občina je dolžna, na podlagi zakona štev. 425, ki je bil objavljen v uradnem listu dne 6. julija 1971, pripraviti spisek dni, ko bodo javni lokali obvezno zaprti, potem ko je slišal mnenje pokrajinske zveze lastnikov javnih lokalov, delavcev, trgovinske zbornice in krajevnih turističnih ustanov.
Na podlagi prvega člena omenjenega zakona morajo zapreti en dan na teden sledeči lokali: kavarne, bari, mlekarne, slaščičarne, pivovarne, restavracije, gostilne, pice-
rije, samopostrežne restavracije, igralnice in vsi lokali, kjer prodaja jo jedila in pijače. Izjeme, ki jih predvideva zakon so: restavracije in bari v hotelih in penzionih, gle-i dališčih in kinodvoranah, lokali na | železniških postajah, letališčih in av-ocestah ter javni lokali, ki delu ;ie.io samo ponoči in zvečer.
Občina vabi lastnike javnih lokalov, naj sporočijo zanje najprimernejši dan za počitek. Sporočilo, kjer je treba navesti naslov in kategorijo lokala, morajo poslati občini, oddelek V-Policija in cene.
Sunila sta ga pri izstopu iz filobusa
Ko je 75-letni upokojenec Dante De Boni prejšnjo soboto izstopil iz filobusa proge št. 11, na Ul. Pic-cardi, sta ga dva mladeniča tako močno sunila, da se je zvrnil na tla. Nesramneža sta nato zbežala.
Priletni moški je šele včeraj začutil hude bolečine v stegnu in tako se je odpravil v bolnišnico. Tu so ga zaradi verjetnega zloma leve stegnenice sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih na ortopedskem oddelku.
O S M I C A
Danes odpre osmico
DUŠAN MILIČ ZAGRADEC (pri Repniču)
Točil bo odlično domačo kapljico.
V podgorski predilnici so 300 de-1 vkam in delavcem spet skrajšali delo od sedanjih 40 in 32 tedenskih ur na štiriindvajset. Prizadeti so zaposleni v treh oddelkih tovarne. Znižan urnik so uvedli že s ponedeljkom 19. julija.
To znižanie delovnega urnika je že pred približno desetimi dnevi napovedal na sestanku s sindikalisti Trstu zastopnik koncerna Buste-se inž. Currioni. Takrat je dejal, da bo koncern investiral v podgorsko predilnico precej denarja, ker jo hoče modernizirati, vendarle ijo treba za določen čas znižati delovni umik, ker so skladišča polna in ni na trgu povpraševanja za blago proizvedeno v tej tovarni kot tudi v drugih tekstilnih tovarnah širom po Italiji.
Sindikati so zaradi tega zaskrbljeni. V prihodnjih dneh se bodo sestali člani tovarniškega sveta z zastopniki sindikatov.
Hud položaj je tudi v sovodenjski tekstilni tovarni. Tudi tu delajo s skrajšanim delovnim urnikom. Istočasno pa se delavstvo bori za u-resničitev vrste zahtev. Hočejo odpravo nekaterih delovnih kategorij najnižje vrste, zahtevajo da bi ravnateljstvo priznalo tovarniški svet, povečanje nekaterih nagrad. Zaradi tega je v zadnjih petih tednih prišlo do občasnih stavk.
Sindikati so zaradi tega zahtevali, da bi Urad za delo posredoval v sporu, k,i je nastal z ravnateljstvom. Včeraj so sindikati dobili sporočilo, da bo sestanek danes z.ju traj ob 10. uri.
Stavka tudi na gradbenem področju. V ponedeljek so stavkali grad binoi v vsej deželi, po nalogu sindikatov FILLEA. FILCA in FENE-AL. Po podatkih, ki so nam jih posredovali sindikati, je stavkalo 90 odstotkov zainteresiranih. Delegacija deželnih sindikalistov se je v Trstu sestala z vladnim komisarjem Cappellinijem in z deželnim od bornikom za javna dela Masuttom. Sindikalisti so zahtevali, da parla ment odobri čimprei stanovanjski zakon, da se pospešijo v deželnem merilu postopki za odobritev urbanističnih načrtov, da se takoj porabi denar, ki je že nakazan za razna javna dela, da se deželna uprava zavzema za izredni načrt grad nje ljudskih stanovanj. Tako dr Cappellini kot deželni odbornik dr Masutto sta soglašala, da je po ložaj na gradbenem področju kri tičen in da je treba takoj nekaj napraviti, da se prepreči kriza in z njo vred brezposelnost.
Sindikalno so se akti vizi rali tudi goriški mestni stražniki. Včeraj po poldne so imeli, pod okriljem vseh treh sindikatov, sestanek. Razprav ljali so o stvareh o katerih so že govorili večkrat z občinskimi upra vitelji. Včeraj so sklenili poslati ob {•inskemu odboru pismo z zahtevo, da ta odgovori do petka 23. julija.
V pismu zahtevajo, da bi lahko mestni stražniki v poletnem času nosili le srajco. Jopič naj pustijo doma in lahko služi le za slavnostne prireditve. Poskusno naj se uvede enotni urnik; to v uričakovanju na jema v službo novih redarjev, za katere je bil izveden natečaj. Po-
podobno kot v drugih bližnjih mestih. Možnost, da bi mestne stražnike premestili na kako uradniško mesto, ko bi bili bolni. S tem v zvezi zahtevajo spremembo točke 4t! občinskega pravilnika za osebje.
Če ne bo do petka pozitivnega odgovora, se bodo mestni stražniki sestali v soboto zjutraj.
Prom H na kampanja za avgustovske počitnice
V okviru avgustovskih množičnih počitnic, ko se vsako leto velike množice ljudi odpravijo na pot, pripravljajo odgovorni organi vsako leto kampanjo in poostreno nadzorstvo za ieden promet na cestah. Goriška prefektura je tudi toljrat začela s takimi pripravami in za sredo, 28. t.m. ob 11. uri je sklicala na prefekturi tiskovno konferenco ter bo ob tej priliki koordinirala tudi delo in vlogo vseh tistih faktorjev, ki pomagajo pri urejevanju počitniškega prometa, kar bo veljalo zlasti za dobo od 25. ju-
lija do 15. avgusta.
Ob tej priliki so izdali tudi primerna priporočila in navodila vsem avtomobilistom, ki se bodo v tem obdobju odpravili na pot. Zlasti priporočajo odložitev potovanja v najhujši vročini, vožnjo z avtom takoj po kosilu ali večerji, po možnosti izbrati manj obljudene stranske ceste in ne pretiravati v prenagli vožnji.
Danes povratek otrok iz Savudrije in iz Gorij
Danes se vrnejo z letovanja v Savudriji in v Gorjah deklice in dečki, ki so v organizaciji Komisije za do-raščajočo mladino pri SKGZ letovali v teh dveh krajih.
Otroci iz Savudrije prispejo v Gorico z avtobusom okrog 12.30 ter naj jih starši počakajo na Travniku: oni iz Gorij pa pridejo v Gorico predvidoma ob 14.45 in starši naj jih počakajo na mejnem prehodu pri Rdeči hiši.
NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Delegacija iz Slovenije na razgovorih v Gorici
Proučili so problem blagovnega prometa v mednarodnem okviru preko Gorico
Včeraj dopoldne je bila na obisku v Gorici delegacija gospodarske zbornice iz Slovenije, ki je imela na sedežu trgovinske zbornice v Gorici razgovore z gospodarskimi predstavniki z naše strani o raznih obmejnih problemih.
Slovensko delegacijo je vodil Leopold Krese, predsednik trgovinske zbornice Slovenije, med člani pa so bili med drugimi tudi Zdenko Kuštrin, glavni ravnatelj Ferspeda (Zavoda jugoslovanskih železnic), predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice Rudi šimac in še nekateri drugi predstavniki.
Italijo so zastopali prof. Troilo, ki je načelnik trgovinske sekcije pri italijanskem transportnem ministrstvu, dalje predsednik trgovinske zbornice v Gorici Delio Lupieri in glavni tajnik dr. Ferlan.
Obisk je bil bolj zasebnega značaja in zato še niso izdali o razgovorih nobenega'' uradnega poročila. Iz neuradnih virov pa smo izvedeli, da je bil glavni predmet razgovorov, kako doseči akcijsko usposobitev za mednarodni železniški blagovni promet preko goriške železniške postaje ne samo za Jugoslavijo ampak tudi za druge podonavske države.
					
Z OBČINSKE SEJE V GORICI
Odobrenih580milijonov lir posojila za elektriko in plin v industriji
v
4,1 milijona lir za vzdrževanje slovenskih šol v Gorici in Standrežu - Resolucija z zah. tevo ukrepov proti fašističnim razgrajačem - Debata o gradnjah IACP na Korzu v Gorici
Bivši borci za priznanje pravic slovenski manjšini
Na izrednem pokrajinskem kongresu ANPI, ki je bil pred dnevi v dvorani ENAL v Turriacu in katerega so se udeležili tudi predstavniki bivših slovenskih partizanov z Goriškega, so podali podrobno poročilo o poteku 7. vsedržavnega kongresa ANPI, ki je bil pred kratkim v Bologni.
Ob koncu so soglasno odobrili resolucijo v kateri so izrazili pripravljenost za združitev vseh antifašističnih in odporniških sil za enotno in odločno akcijo v okviru republiške ustave proti ponovnemu dvigu in izzivanju fašističnih o-stankov.
Obenem se poudarja pripravljenost vseh članov ANPI za sodelovanje v prizadevanju, da se na področju vse države priznajo pripadnikom slovenske etnične skupnosti vse pravice, ki jih predvideva ustava. S tem bomo utrdili politiko miru in sodelovanja. Poleg tega bodo pod-vzeli pobudo za sklicanje na Goriškem zborovanja vseh bivših borcev za osvoboditev, političnih strank, sindikatov, kulturnih, mladinskih in dijaških združenj, da bi sestavili enoten odbor vseh za obrambo svoboščin, ki jih predvideva republiška ustava. Končno so z zborovanja poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Saragatu v kateri ga prosijo za sodelovanje v obrambi republiške ustave.
Po daljšem presledku je bila
ponedeljek zvečer ponovna seja občinskega sveta v Gorici, da bi pred poletnimi počitnicami odobrili še nekatere nujnejše ukrepe pretežno upravnega značaja. Kot je župan Martina ugotovil ob otvoritvi seje, računajo, da bodo imeli še dve seji občinskega sveta v ta namen za zaključek dnevnega reda poletnega zasedanja.
Prvi del seje, skoro poldrugo uro, so posvetili kot po navadi debati o raznih interpelacijah in resolucijah. Predstavnica PSIUP Pi-rella je v zvezi s sklepom, ki ga je občinski svet sprejel na seji dne 25. junija glede sestave občinske komisije za izvolitev občinskih rajonskih odborov, protestirala ker so v ta odbor imenovali tudi predstavnika MSI. Znano jc, da so fašisti vedno nasprotovali taki ureditvi in sodelovanju, v tej komisiji pa naj bi delali skupaj s predstavniki demokratičnih in antifašističnih strank, ter seveda ovirali njihovo pozitivno delo.
Svetovalec PSI Dellago pa je predložil županu osnutek resolucije s katero naj bi občinski svet spričo ponovne zaostritve fašističnega nasilja proti posameznikom, strankam in drugim ustanovam izrazil svojo solidarnost s političnimi, sindikalnimi in drugimi organizacijami ter posamezniki, ki so bili žrtve
večanje posebne varnostne doklade,
...................um.>n»«i.l.m........min.....m.......   »»»iii.iii.ii.ii.............»,»..»..»......»».»»..
VESTI IZ ŠTEVERJANSKE OBČINE
fašističnih napadov in izzivanja ter naj bi podprl zahtevo po učinkovitih ukrepih proti fašizmu od strani vlade, sodnih oblasti in čuvarjev javnega reda za obrambo demokracije in uveljavljenje antifašizma ki ima svoje osnove v republiški ustavi.
razpravljali prihodnjič. Sejo so zaključili okrog 22. ure.
Šele v zadnjih letih v Brdih gradnja novih stanovanjskih hiš
Domačini so tudi popravili številna stara poslopja - Le udobna stanovanja bodo zadržala briško mladino doma
.....»..............................mm........
PRILOŽNOST
IZLET V AUSCHWITZ Of) 4' do 11. SEPTEMBRA
“^ki li bodo lahko ogledali tudi Brno, Braliilavo, Krakov in Dunaj
!L«» 4.t*Sk1a1	izlet Irtev^taborišča, Prenočevali bodo v
fon* Avstrijo in Češkoslovaško na Krakovu, ki si ga bodo naslednji Mfii K.a za ogled taborišča Ausch-8.	^'viecim). Odhod iz Trsta bo
za ogled taborišča Ausch-'■ Se«. swie<rim). Odhod iz Trsta bo '1. ;Ptembra ob 6.30, povratek pa ypisniPtembra Približno ob 22. uri. SJ*. Za prevoz, hrano, preno-tisoč v ln ogled muzejev znaša 70 20ti Pr- Ob vpisu je treba plačati n1h,Jlc llr na račun. En mesec pred >n ^ 0111 bo treba izročiti potni list osebne fotografije za vizume. >ta jsl ban bodo izletniki prenočili dali oaju, naslednji dan bodo na-0"(p/al1 pot do Brna, in si bodo Hren-.1 zanimivosti tega mesta in bt-otj 'pVa.b. Nato se bodo odpeljali Do v n'1« >n nrenočevali verjet-Katovicah. četrti dan bodo do-
dan ogledali pod vodstvom vodnika. Naslednji dan se bodo vrnili na Češkoslovaško in bodo prenočevali v Bratislavi, ki si jo bodo drugi dan lahko ogledali, nato pa bodo odpoU> vali na Dunaj, kamor bodo dospeli okrog 17. ure. Zadnji dan izleta je namenjen za povratek domov.
Kdor se namerava udeležiti tega zanimivega in lepega izleta, naj se čimprej prijavi. To je izredna priložnost za ogled taborišča Auschvvitz in Krakova.
Prijave sprejema tajništvo sdruže nia bivših političnih deportirancev, lil. Crispt 3, tel. 730 306,
V	Števerjanu niso dolga leta po vojni gradili ali popravljali stanovanjskih hiš. Za svoje pridelke so kmetje in koloni dobili le malo denarja. Spominjamo se še ko so se kmetje hudovali, ker so jim prekupčevalci plačevali malenkostne vsote za češnje, za grozdje, za vino. V zadnjih letih pa se je položaj precej spremenil. Briško vino gre dobro v prodajo, cene temu žlahtnemu vinu so se dvignile, mnogi ljudje so se zaposlili v raznih tovarnah in delavnicah v mestu. V vas je prišlo torej nekaj denarja in to se v domačem gospodarstvu tudi pozna.
Ljudje so si najprej kupili razne kmetijske stroje, za katere so dobili tudi precejšnje državne regrese. Nato so si ljudje pričeli kupovati avtomobile, gospodinjske stro-e. Skratka, modernizacija je prišla tudi v hiše števerjanskih prebivalcev.
V	vsem povojnem času do leta 1967 so v vsej števerjanski občini zgradili samo sedem stanovanjskih hiš. Med te spada tudi ljudska večstanovanjska hiša.
V	zadnjih petih letih pa so si domačini zgradili enajst novih hiš.
V	glavnem gre za enostanovanjske hiše, ki jih bodo uporabljali domačini. V nekaterih ljudje že stanu jejo, pri nekaterih pa so še v teku zadnja zidarska dela. Še bolj pa je razveseljiva novica, da b°do v kratkem pričeli zidati nadaljnjih šest enostanovanjskih hiš. Za te je občinska gradbena komisija izdala dovoljenje v zadnjih mesecih.
Še večje pa je število popravljenih hiš. V večini primerov so se kmetje poslužili deželnega zakona. ki daje pol milijona prispevka kmetom, ki si žele modernizirati svoja bivališča. V zadnjih petih letih so tako domačini popravili
28 hiš, pred kratkim pa je bilo izdanih nadaljnjih šest dovoljenj. V teh hišah so si ljudje uredili sanitarne naprave ter razširili stanovanjske prostore.
Stanovanjska kultura se torej boljša tudi v števerjanski občini. To bo zavrlo izseljevanje v mesto. Mladi ljudje so namreč le stežka vzdržali v starih stavbah, kjer so manjkale najosnovnejše sanitarne naprave. Poleg tega pa je treba zabeležiti še nekaj. Kolonskih hiš
lastniki ne popravljajo. V marsikaterem primeru živijo koloni v zares nevzdržnih razmerah. Veleposestniki bi se morali za to pobrigati, saj imajo na podlagi obstoječih zakonov možnost dobiti razne prispevke iz javnih sredstev.
Za zaključek še razveseljiva ugotovitev. Nove hiše si gradijo domačini. Priseljencev ni. Glavna skrb za vse števerjance pa mora biti ta, da bi mladi Občinarji ostali na domači zemlji.
Župan je resolucijo sprejel na znanje in obljubil, da jo bo postavil na dnevni red prihodnje seje.
Svetovalec KPI Battello pa je omenil 25. julij 1943, ko je padel fašizem. Občinska uprava naj bi sprejela pobudo za proslavo te obletnice kakor se proslavlja 2. junij ali 25. april. V tem okviru bi lahko pripravili predavanja, na katerih bi zlasti mladini kaj več povedali o fašizmu in njegovem strmoglavljenju potem ko je privedel državo v propast. Župan je vzel priporočilo na znanje potem ko je prišlo o zadevi do polemike s predstavnikom MSI.
Zatem je svet prešel na obravnavo drugih točk dnevnega reda. Najprej so odobrili osem sklepov občinskega odbora med katerimi je nekaj nad 12 milijonov izdatkov za šole. Med temi je tudi 2.4 milijona lir za osnovno šolo v Standrežu, kjer bodo med drugim uredili dva nova dohoda za razrede v pritličju ter 1,7 milijona za razna manjša popravila v poslopju slovenskih šol v Ul. Croce.
Svetovalci so nato odobrili tudi tri posojila v skupnem znesku 660 milijonov lir, ki ga bo občinska uprava najela pri mestni hranilnici za potrebe občinskih podjetij. Od tega je določenih 480 milijonov za ureditev električne napeljave za potrebe industrijskega področja, 80 milijonov za mestno avtobusno službo ter 100 milijonov za okrepitev industrijskega plinovoda. Za nadaljnjih 60 milijonov se bodo za dolžili pri INPS za ureditev enega dela kanalizacije v industrijski coni.
V nadaljevanju seje so odobrili se nekaj ukrepov in med drugim razpravljali tudi o gradnji dveh luksuznih stanovanjskih poslopij IACP na Korzu Italia, vogal Ul. Pitteri, s trgovinami in luksuznimi stanovanji, kjer so bila deljena mnenja o potrebi takih gradenj, ki niso namenjene in dostopne delovnim ljudem. Za predlog so glasovali KD in PSI ter tokrat tudi MSI: ostali so glasovali proti ali se vzdržali. Sklenili so tudi. da bodo o okuženju mestne atmosfere
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za mesec dni na zdravljenju 47-letnega Ivana Uljana iz Doberdoba, Vrtna ulica 5, H si je pri padcu zlomil levo nogo.
Za petnajst dni so pridržali na zdravljenju Giordana Gregorettija iz Štarancana, ki se je ponesrečil pri razkladanju lesa v tržiškem pristanišču ter si verjetno zlomil levo nogo.
Pri delu na krovu ladje v trži-
Izlel v nacistifna taborišča na Poljskem
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih prireja v septembru enotedenski izlet v Avstrijo. na Češkoslovaško in na Poljsko, združen z ogledom nacističnih taborišč. Izlet prirejajo v deželnem merilu. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani pri krojaču Cu-trofellu v Ulici Codelli v Gorici, kjer se lahko tudi vpišejo.
Cena vožnje je 70.000 lir, vozili se bodo v udobnem avtobusu.
škem pristanišču pa se je ponesrečil tudi 25-letni Ugo Germani iz Trsta, Ul. Genova 23 ter se pri tem ranil na lobanji s pretresom možganov. Pridržali so ga za osem dni na zdravljenju.
iiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiini
V OKVIRU SREČANJ «MITTELEVROPA»
SD JUVENTINA STANDRE2
priredi v dneh 24., 25., 26., 28., 29., 31. julija, 1. in 2. avgusta
POLETNI PRAZNIK
V dvorani Trgovskega doma v Gorici razstava o arhitekturi na Dunaju
Posvečena bo delu avantgardističnih arhitektov, med katerimi je hil Goričan ,Max Fabiani • Letošnje srečanje Mittelevropa ho posvečeno arhitekturi
telji enajstih evropskih držav in sicer Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Švice, ČSSR, Poljske, Bolgarije, Grčje, Španije, Madžarske in seveda Italije. Na pevskem tekmovanju bo nastopilo kar 35 zborov.

Ob obratu stoletja je m Dunaju delovala skupina priznanih avantgardističnih arhitektov, ki so spravili s pozornice stare večstoletne arhitektonske sheme in ustanovili tako imenovano moderno v arhitekturi, ki se je z Dunaja razširila po vsem prostranem habsburškem cesarstvu.
V tej skupini arhitektov so izstopali Otto Wagner, Adolf Loos. Joseph Hoffmana Med njimi je bil tudi Goričan Max Fabiani ki je napravil veliko načrtov za zgradbe na Dunaju. v Ljubljani, v Trstu in tudi v Gorici. Takratni Trgovski dom. za katerega so zbrali denar goriški Slovenci, je Fabianovo delo.
V dvorani takratnega Trgovskega doma, v današnji Ulici Petrarca, bodo v pztek 23. julija ob 19. uri otvorili razstavo posvečeno arhitekturi na Dunaju okrog leta 1900.
Razstava o takratnih arhitektih bo tako prav v dvorani, ki jo je projektiral eden izmed takratnih dunajskih arhitektov.
Razstavo je pripravilo «Arbeits-gruppe 4» z Dunaja (W. Holzbauer,
F. Kurrent. J. Spalt) po nalogu Bauzentruma Prireja jo aortški zavod za mittelevropska srečanja v sodelovanju z avstrijskim kultur-1 PRINCIPE ob 18.00: «La grande av-
VERDI 17.15-22.00: «Scusi, lei č fa-vorevole o contrario*, A. Sordi in A. Eckberg. italijanski kinemasko-pe v barvah.
CORSO 17.00—22.00: «Controfignra di un dedittoi), Davis Jr. in P. Lawford. Ameriški barvni kina-maskop.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto
VITTORIA ob 17.30: «11 rito*, X. Thuiin ln E. Hell; švedski film; mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: Zaprto.
FACELSIOR ob 17.30: «Colpo grosso al casino*. Jean Uabin in A. De-lon. Kinemaskop v barvah.
nim inštitutom v Rimu. Uvodno besedo na vetkovi razstavi ho imel profesor Roberto Costa s tržaško u-niverze.
Razstava hoče biti povezava med lanskim mittelevropskim srečanjem, ki je bilo posvečeno urbanistiki in letošnjim, ki bo jeseni, ki bo posvečeno arhitekturi.
Mladi domačin Ivan Humar gradi ličuo enoslano vaujsko Idšo
Za mednarodni nastop pevskih zborov
Deželna denarna podpora goriškemu Seghizziju
Deželna uprava bo denarno podprla II. mednarodno srečanje evropskih pevskih zborov, ki bo v organizaciji goriškega zbora «Se-ghizzi» v Attemsovi palači od 2. do 7. septembra. V ponedeljek je namreč deželni odbor pod predsedstvom dr. Berzantija sklenil podeliti goriškim organizatorjem podporo v višini 12 milijonov lir.
Srečanja, ki bo potekalo ob temi »Zborovsko petje v Evropi: realnost in perspektive razvoja*, se bodo udeležili dirigenti in sklada-
ventura di Scaramouche*. Christian Hai. Kinemaskop v barvah.
l\ovn Gorica
SOČA (N, Gorica): »Peterica v akciji*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Divji človek*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
KANAL: Danes zaprto.
ŠEMPAS: »Zavezanih oči*, ameriški barvni film — ob 20.30.
PRVACINA: »Knez bojevnik*, ameriški barvni film — ob 20.30.
DESKLE: »Bolje vdova kot*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna PROVVI-DENTI, na Travniku 34, tel. 29-72.
V	TR2ICU
V	Tržiču Je danes ves dan ln po-noči dežurna lekarna ((Centrale* dr. Fitz ln Enneri, Trg republike 26 — tel. 72341.
21. julija 1971
PRED TEDNOM DNI SO RAZPRAVLJALI V BEOGRADU
O NADALJNJIH NAPORIH
NA MOSKOVSKEM FILMSKEM FESTIVALU
V Bitki za Berlin
»
ZA EMANCIPACIJO ROMOV Stalin v novi luči
Najprej o sklepih, ki so jih Romi sprejeli v Londonu ■ Težave zaradi jezika ■ Še letos izide njihova revija - Jugoslavija se prva loteva stoletnega problema Romov
Kakor smo v nedeljo na kratko zabeležili, je pred tednom dni, v sredo 14, t.m., izvršni odbor zve-zne konference Socialistične zveze
renče Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavi je med drugim razpravljal tudi o položaju Ciganov v Jugoslaviji. Pri tem smo zapisali, da v Jugoslaviji Cigani niso več Cigani, pač pa Romi Ker gre za reševanje problema, ki ga ne rešujejo, celo niti ne skušajo rešiti nikjer na svetu, pač pa se ga lotevajo le v Jugoslaviji, bomo zaradi ilustracije povzeli iz beograjskega dnevnika »Borba* nekaj beležk o tem vprašanju in misli, ki so bile izražene na omenjenem beograjskem zasedanju.
Kakor smo pred časom pisali, so na zadnjem zasedanju predstavnikov ciganskih plemen, ki so se z vsega sveta zbrali v Londonu, sklenili, da odslej Cigani ne bodo več Cigani, ker je to njihovo ime zadobilo žaljiv smisel, pač oa se bodo odslej imenovali Romi. Nadalje ie bilo sklenjeno, da bodo odslej Romi imeli tudi svojo zastavo, in sicer zeleno in modro v dveh vodoravnih barvah, ki ju bo povezovalo rdeče kolo, simbol njihovega romanja po svetu. V sicer znani ♦ciganski* pesmi «Djelem, djelem» pa so našli tudi svojo himno.
Ko se je vodja jugoslovanskega predstavništva Romov vrnil iz Londona v domovino, je stopil h generalnemu tajniku zveznega izvršnega odbora SZDLJ Benu Zupančiču in mu sporočil sklepe svetovnega kongresa Romov v Londonu in ga vprašal, ali bo Socialistična zveza na te predloge pristala. Beno Zupančič je odgovoril, da ne vidi ovire, da bi jugoslovanski Romi ne imeli svoje nacionalne zastave in ne peli svoje himne.
Tako smo zapisali pred časom in smo sedaj to ponovili v pojasnilo dosedanjih odnosov jugoslovanskih odgovornih krogov do Romov.
Na že omenjeni konferenci v Beogradu ie izvršni odbor temeljito razpravljal — piše beograjska ♦Borba* — o dosedanji fazi izvajanja programa za emancipacijo Romov v deželi, ki je bil ocenjen kot
ne skupnosti in znanstvene zavode, da najdejo ustrezne rešitve za razvijanje in pegovan.je raznih oblik kulturnega in prosvetnega razvoja Romov.
Že omenjeni Laslo Varga je nadalje rekel, da se pogosto problem Romov skrči na odnos do njih v okolju, v kakršnem živi.jo, kajti danes okolje še ni imuno za razne predsodke.
Član izvršnega odbora zvezne konference SZDLJ Antun Krajno-vič je izrazil mnenje, da so se v Jugoslaviji že nekoliko prekasno ui obrav
lotili obravnavanja procesa emancipacije Romov in da .je zato treba v novih republiških ustavah jasno
in precizno določiti položaj in pravice Romov. Ljubica Mihič pa je bila mnenja, da je bilo v Srbiji v zadnjih dveh letih veliko storjeno za izboljšanje položaja Romov. Po
njenem mnenju dilema ni v tem, ali so Romi etnična skupina ali na-
rod, pač pa gre za to, da se Romom ustvarijo tisti pogoji, ki bodo omogočili temeljito preureditev njihovega položaja. V tistih občinah v Srbiji, koder žive večje skupine Romov — je nadaljevala govornica — ie bilo doslej že marsikaj storjenega, da se Romi hitreje zaposlijo, da pridejo laže do stanovanj, na šolah pa so bili odprt: posebni pripravljalni oddelki, v katerih se otroci Romov prilagajajo spremljavi pouka v lastnem jeziku, v jeziku Romov. Glede tega pa se postavlja vprašanje, ali se more resnično zagotoviti pouk v njihovem jeziku, ko pa Romi govo--e več narečij, za sedaj pa še ni na voljo niti slovarjev niti druge literature, ki je nujno potrebna vsaj za osnovni šolski program v njihovem jeziku.
Ker se problem jemlje z vso resnostjo, ker imajo Cigani-Romi v Jugoslaviji svoje ljudi tudi v skupščinah, ker so Romi tudi odborniki občinskih skupščin in na drugih odgovornih družbenih položajih, je upati, da posebnih težav glede tega ne bo.
Doslej je bil, kot piše «Borba*, dosežen dogovor, da izobraževalne skupnosti finansirajo pripravljalne oddelke na šolah, koder jih doslej ni bilo. Takšni pripravljalni oddelki, namenjeni izključno Romom, že obstajajo in delujejo v nekaterih krajih, jeseni pa jih bodo odprli še drugod, v drugih občinah. Zagotovljena so nadalje sredstva za tiskanje lista v jeziku Romov, lista, ki bo v začetku izhajal po enkrat na mesec. List se bo začel tiskati konec letošnjega leta, prihodnje leto pa se bodo pojavile že prve knjige. namenjene literaturi Romov.*
Generalni tajnik zvezne konference SZDLJ Beno Zupančič je na tem zasedanju v Beogradu rekel, da «ne gre za začetek, pač pa za organiziran proces emancipacije Romov v Jugoslaviji*. Beno Zupančič je dodal, da mora ta problem postati predmet stalne pozornosti Socialistične zveze in da mora najti ustrezno rešitev tudi v bližnji fazi ustavnih programov.
Na že omenjeni konferenci so razpravljali tudi o razobešanju zastave Romov, glede česar je bilo izraženo mnenje, da v tem pogledu morajo veljati ista pravila kot za zastave drugih narodov in nacionalnosti v Jugoslaviji. Isto načelo naj velja tudi za himno Romov, za omenjeno znano pesem ♦Djelem, djelem*.
MOSKVA, 20. — Moskovski filmski festival se je začel s predvajanjem filma *Bitka za Berlin*, ki ga je velika množica Moskovčanov sprejela z aplavzom. Ko smo pred časom pisali, da sovjetska filmska industrija pripravlja odgovor na filme zahodnih filmskih dnižb in režiserjev, ki so s svojimi filmi nekoliko potvorili dogajanja druge svetovne vojne in niso tako rekoč niti nakazali deleža, ki ga je v zmagi nad nacifašiz-mom imela rdeča armada, smo rekli, da bo sovjetska kinematografija z lahkoto odgovorila na to pomanjkljivost, saj nam zgodovim pove, da je bil delež rdeče armade pri strtju Hitlerjeve vojske ogromen. Pri tem pa nismo računali, da bo pri tem imel tolikšno besedo — v filmu — sam Stalin. Nihče ne bo Stalinu zanikal določenih zaslug, nikakor pa ne moremo mimo njegovih usodnih napak, ki so Sovjetsko zvezo stale milijone človeških žrtev, saj so nemške armade zajele na milijone sovjetskih vojakov, ki so jih nacisti nato skoraj vse pobili v svojih taboriščih. Film *Bitka za Berlin» pa prikazuje Stalina kot bleščečega stratega, ki zmaguje nad nacističnimi vojskami in pomaga celo Američanom, da laže prodirajo v notranjost Evrope, in celo potolče svoje zaveznike pri tekmi, kdo bo prej v Berlinu. Sicer je res, da je bila rdeča armada tista, ki je obkolila in uničila nemške sile, ki so jih nacistični strategi zbrali v svoji prestolnici za zadnji odpor, toda tudi zahodni zavezniki so imeli svoj delež pri strtju nacifašistične vojske, Stalin pa je imel zc to bore malo zaslug, ki gredo raje Žukovu.
Kakor nam prikaže film, daje Stalin v začetku filma navodila voditeljem svoje vojske, naj začno
z globalno ofenzivo na vseh bojiščih, da bi pritegnili nase čim-več nemške vojske, da bi s tem razbremenili zahodne zaveznike, ki jim v Ardennah zares ni šlo lahko. Ta del filma je zgodovinsko točen in tudi za ostali del filma bi mogli reči, da se drži v glavnem zgodovinskih dejstev, kar se tiče zaslug rdeče armade in njenih voditeljev. Žal pa se lik tedanjega vrhovnega poveljnika preveč dviga nad ostalo. In to moti.
Film, kot trdijo vsi, ki so si ga ogledali, ne rehabilitira Stalina in to niti kar zadeva njegovo moralno, kot tudi ne politično plat, pač pa ga prikazuje kot odličnega vrhovnega poveljnika, kar dejansko ne bo držalo, saj so številni sovjetski zgodovinarji, predvsem sovjetski generali in maršali, večkrat in odločno poudarili, da so bile Stalinove napake strahotne.
Vojeslav Mole:
IZ KNJIGE SPOMINOV
KANAL - SEŽANA - TRST
Pravzaprav ne vem natančno, kako daleč segajo moji prvi spomini.
—	_ ______________li_	y
Mislim pa, da se ne motim, če imam za svoj prvi spomin doživljaj, ki ga ne morem bliže opredeliti.
In vendar je res, da je sedanji film tBitka za Berlin* nekaj povsem drugačnega od tega, kot so borbo za Berlin prikazali v nekem drugem manjšem filmu, v dobi, ko je bil Stalin še živ. Tedaj so prikazali Stalina, kot bi bil sam zesedel Berlin, celo Žukov in ostali njegovi zares sposobni strategi, niso imeli pri tem nobene besede. Stalin je bil tedaj najvišji, najboljši, najsposobnejši, skratka edini, vsi ostali niso bili njemu niti senca.
.................... .....n............. im timii■■ m..................................................................mi......mi....................................
edinstven na svetu, ker druge dežele skušajo to etnično skupino a-
similirati, v Jugoslaviji pa se rešitev že stotine let starega vprašanja Romov vidi edino le v njihovi popolni gospodarski, kulturni in nacionalni en-:<ncipaciji.
♦Preživelo je — nadaljuje ♦Borba* — mišljenje, da se z rešitvijo gospodarskega položaja rešuje v celoti tudi položaj Romov,* ie rekel član izvršnega odbora Laslov Varga, ki je dodal, da ♦sedaj obstaja dilema, ali so Romi etnična skupina ali narod, ker imajo obeležje ene in druge od teh kategorij. Dokler pa ne bo o tem znanost izrekla svoje zadnje besede, je v Jugoslaviji v teku obsežna in široka akcija ustanavljanja kulturnih, prosvetnih in drugih ustanov Romov. Sedaj je na dnevnem redu tudi začetek koordinacije teh društev*.
Prav zaradi tega je dolžnost Socialistične zveze, da vpliva na družbene organe, strokovne ustanove, pedagoške zavode, izobraževal-
flMiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiuiin
Ločiti moramo ljuljko od pšenice
PREJELI SMO
COSI’ HANNO DETTO. Dalla crisi di febbraio alle elezioni del 7 giugno 1970, Discorsi, interventi e dichiarazioni di ministri, par-lamentari ed esponenti della de-mocrazia cristiana. Modena 1970.
Guido Ceronetti: DIFESA DELLA LUNA e altri argomenti di mi-seria terrestre. Rusconi editore. Milano.
GIORNALE CRITICO DELLA FI-LOSOFIA ITALIANA. Fascicolo I. gennaio-marzo 1971. Šansoni, Fi-renze.
FORCES. Hydro-Quebec, N. 13/1970. Revue d’infarmation trimestriel-le.
Prejeli smo in objavljamo:
Vaš dnevnik je 13. julija letos na tretji strani med goriškimi novicami objavil nepodpisan članek o Francescu Spazzapanu.
Temu članku želim dodati nekaj svojih pripomb o ravnatelju italijanskega zavoda za potujčevanje Slovencev «F. Scodnik», ki ga je vlada hotela imeti v Tolminu takoj po prvi svetovni vojni v slovenskem Posočju.
Da se dobro razumemo: ko govorimo o *takoj po vojni*, še ne govorimo o fašiz-niti: 'GOv&Htitb R demokratično izvoljeni poslanski zbornici, v kateri smo imeli tudi Slovenci svoje zastopnike. Govorimo o vladi, ki je bila izraz celotne zbornice in ki nam je bila, da prav ponižno rečem, zelo mačeha.
Da si bo mlad človek lažje predstavljal tako politiko, moram prenesti dogajanja v sedanjo dobo. Nihče ne dvomi, da živimo v demokratičnem vzdušju, da demokracija v Italiji ni samo želja, temveč realnost. Nekateri celo trdijo, da je te demokracije preveč. Ce sledimo popuščanju skrajni desnici, katere je pri nas še vedno precej, bi marsikoga zavedlo v zmoto, da oblast ne vidi jasno, kar se dogaja okoli naših spomenikov, naših napisnih taoei, naših dijakov, ki jih fašisti pretepajo, naših sedežev, političnih strank itd. itd.
Kaj pa naseljevalna politika italijanskega prebivalstva ob vsej ita-lijansko-jugoslovanski meji? Tako načrtne spremembe v etnični sestavi pri nas pod fašizmom nismo poznali. Cerkev sama deli pri tem odgovornost s politično oblastjo, ko cepi slovenske župnije in ustvarja iz odcepkov nove italijanske. Ta proces se še ni ustavil.
Trdim, da je potiskanje slovenskega življa v manjšinski položaj po naših vaseh neupravičeno dejanje, plod hotenja, ki smo ga začeli spoznavati takoj po prvi svetovni vojni. In vendar ne živimo v dobi fašizma, kot nismo živeli takrat,
ko so nam oblasti dajale zagotovila za miren in pošten kulturni razvoj, v isti sapi pa jemale naš« kulturne pridobitve, ki nam jih je avstro-ogrska monarhija dala.
Pa se vrnimo k dogajanjem pred pol stoletjem. Eno izmed tistih dejanj, ki niso sledila zagotovilom, je bila premestitev slovenskega učiteljišča iz Gorice v Tolmin. Že degradacija, kaj ne? Ob učiteljišču je bilo treba poskrbeti za potujčevalnico, se pravi zavod ali internat, v katerega bi se stekala šlovenska mladina, ker bi bila vzdrževalnimi malenkostna ali celo bi bilo vse zastonj. Nastala sta dva internata: za dekleta in za fante. Imenovala pa se je tale potujčevalnico cConvitto F. Scodnik*. Zdaj bi bilo treba dobiti še pravega ravnatelja. Vsakdo pa ne more posegati v občutljivo dušo slovenskega dijaka. Če bi bil slovenskih staršev sin, ki pa se je že oplodil ob visoki avatisočleini kulturi in postat bolj Italijan, kot če bi ga italijanski starši rodili, potem bi že šlo. Nisem jih malo poznal in še jih imam priliko spoznavati in verjemite mi: poštenemu človeku, pa naj je Slovenec ali Italijan, se taki ljudje gabijo.
Francesco Spazzapan je bil moj učitelj za italijanščino v šolskem letu 1919/20. Govoril je zelo popačeno narečje, kar se mu je posebno čutilo pri šumnikih. Če nam novi jezik ni šel rad v glavo, si je pomagal z udarcem po naših gorjanskih bulicah, kar nas otroke ni prav nič utrjevalo v ljubezni do nove domovine. Niti nas ni navduševala povsem njegova zamisel, da je po urah italijanščine uvedel poljubljanje italijanske zastave.
Spazzapan mi je bil učitelj tudi v meščanski šoli v Tolminu. Učenci ga nismo marali, in namesto na priložnostne povorke smo mu zdivjali na Grad ali kamor koli. Sledile so kazni. Otrokom državnih nameščencev je pretil z odpustom staršev iz službe.
Zdaj, ko smo si ogledali sliko, ki mi je ostala iz mladih let v spominu — in mlademu človeku navadno nič ne zbeži — bi rad vprašal kogar koli, ki bi iz Spaz-zapana hotel delati nekakega prijatelja, ki se je trudil za zbliževanje obeh narodnosti na Primorskem: Ali je v kakšen prid tako delovanje, ki seje sovraštvo?
Za zaključek pa še nekaj o njegovi premestitvi, da se ne bi zdelo, da mu je k temu pripomogla njegova črna pentlja pod vratom. Ne ne, za njegovo premestitev iz Tolmina je bil vzrok vse nekje drugje. V moškem konviktu in v Tolminu se je že davno prej šušljalo, ker pa ni delati iz tega tragedij, je stvar zaspala s tem, da so ga premestili in to na vrat na nos.
Kot ste imeli priliko brati v omenjenem članku, se je nanj fašizem spomnil leta 1941. Pa ne, da bi ga poslal v koncentracijsko taborišče, kjer sem imel priliko srečati tudi republikance, temveč v Ljubljano.
Ni imel para Spazzapan pri potujčevanju v Tolminu, zdaj je bilo treba dobiti enakega ali istega in ga poslati v novo pokrajino, ki naj v nekaj letih zaživi v novem vzdušju dvatisočletne kulture. Pa ga imamo Spazzapana v Ljubljani ali bolje Lubiani. Saj veste, da je imel bivši tržaški federale Gra-zioli, ko je postal federale v slovenski prestolnici v matični domovini še dokaj prijateljev in še več znancev.
V sedanjem filmu, v «Bitki za Berlim pa vidimo tudi nekaj političnih dogajanj iz tiste dobe. Tako na primer Stalin na konferenci na Jalti očita ameriškemu predsedniku Rooseveltu in britanskemu premieru Churchillu, da Dul-les izneverja ali celo izdaja veliko zavezništvo med tremi velesilami antifašistične fronte. Stalin tu očita Rooseveltu celo, da Angleži in Američani nameravajo svojega največjega zaveznika, SZ, izdati. Hkrati pa pribija, da se bo veliko zavezništvo vendarle ohranilo, vsaj adokler smo mi živi*. Kar pa se ni zgodilo, saj se je že kmalu po zmagi nad nacifašiz-mom začela hladna vojna, ki se ni niti najmanj polegla, dokler je bil. Stalin še živ, in se od časa do časa ponovno razživi ja, pa čeprav so odnosi med Vzhodom in Zahodom danes vendarle drugačni kot so bili v dobi Stalina...
Na prvi večer moskovskega filmskega festivala so prikazali tudi film z naslovom ♦Internacionala». Film prikazuje napredek socialistične misli od pariške komune do današnjih dni. Gre za pregled dogajanj skozi sto let, vse do najnovejših dogajanj napredovanja socialistične misli tudi v jugovzhodni Aziji. Seveda so ustrezno temu, pogosto v zelo ozkem gledanju, ameriški imperialisti prikazani v skrajno temni luči. To pa je razumljivo, pa čeprav trenutno ne koristi. Toda sami Američani priznavajo, da na področju Indokine v zločinih tekmujejo z nacisti.
Čisto majhen sem. Nekdo stoji za menoj, sklanja se nad mano in me drži za obe ročici. In še več ljudi je v istem velikem prostoru. Pred nami so se odprla velika težka vrata, skozi katera se je nenadoma vlila velika svetloba, jasno sončna svetloba in sredi nje je zvenelo petje in godba. Ta dogodek mi je ostal v živem spominu, četudi ne vem, kaj je to bilo. Mislim pa, da sem gledal procesijo Reš-njega telesa v Kanalu iz portona Garlattijeve hiše.
Iz poznejših let je ostalo spominov čedalje več, četudi so to povečini le odlomki, iztrgani iz velikih celot, včasi pa vendarle značilni za moja «najmlajša pota* Največ jih je iz Sežane, kamor sem se preselil s starši in starejšim bratom — polbratom Rudolfom 1), ko sem bil tri ali štiri leta star. Stanovali smo najprej v Štolfovi hiši blizu železniške postaje, v prvem nadstropju poslopja na koncu
velikega dvorišča in ob kraju obširnega skladišča desk in drugega lesa. Na dvorišču smo se igrali otroci ali pa smo včasi gledali goste v gostilni, ki je stala tam v drugem kotu dvorišča. Spominjam se, da sem nekoč splezal na odprta vrata velikega portona: veter je vrata zaloputnil in zadela me je skoraj prav v sence težka železna kljuka, da sem okrvavljen padel na tla, kar je videla z okna moja mati in pribežala na dvorišče; izpirali so mi «rano» pri vodnjaku na sredi dvorišča.
Sto]fova hiša (stari Štolfa je bil lesni trgovec; rodbina, bržkone iz dveh zakonov) je bila številna. Sinovi so bili že vsi odrasli, eden, najstarejši, je imel svojo kmetijo in kavarno v Sežani, drugi svojo trgovino, tretjega sem občudoval, ko je rezljal lesene konje za vrtiljak, s katerim je nameraval romati po svetu; pa tudi — mlajša — sestra, poznejša žena policijskega ravnatelja Gregorina 2) v Ljubljani, je bila tam. Za mene je bilo stanovanje pri Štolfovih pravi raj. Nekaj korakov od hiše je bila kra-ška dolina, kjer smo se otroci igrali in čakali, kdaj bo dozorelo sadje ne velikem drenovem grmu. Na drugi strani tržaške ceste se je razprostirala še zanimivejša kra-
lllllllllllllllll|||||||||||||||||||lllllllM|llll,l,ill,„|||||||||l|||||I|MJ|||||||||||mmmi|||m||n|)|||||mim|||||||||||
V Istri še vedno aktualen motiv
Poročila prvega dne moskovskega filmskega festivala ne moremo zaključiti, če ne dodamo še kratko vest, da so namreč člani ameriške delegacije najavili predvajanje kakih 20 ameriških filmov. Vrhu tega velja dodati, da sledi moskovskemu festivalu nič manj kot 800 tujih delegatov in časnikarjev, kar daje festivalu še večji pomen.
Čeprav je res, da molorizacija vedno bolj izpodriva staro vprežno živino in v Istri tudi osla, bomo po istrskih vaseh in tudi mestecih še vedno naleteli na pohlevnega, nezahtevnega, pa čeprav včasih trmastega osla. Motiv .ie iz Buj.
.....  ,,l,n,"""""""‘"'"'iiuuiliuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiMiiiiiiii,in.................lili....I.....im ■■■ im n ■ m ■  ............................m,„
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi
ška gmajna, kjer je med kant1 j raslo brinje, za njo in nad njo i” se je dvigal Tabor z razvalino •* vrhu, (ki me je zelo zanimala), *' pa nisem mogel nikoli zvedeti, kdaj je nastala in o čem je pričala.)/" Pozimi, kadar nismo mogli iz hiš'1 smo posedali kje na stopnicah 1 okrog ognjišča v kuhinji Štolfovtij pl; in poslušali burjo, kako je bučal? d0 in prepevala svoje pesmi. Spon«j na njam se, da je neko noč raznesi' n; in razmetala po okolici celo sMde: dišče Štolfovih desk in streho 1,81 ža njimi.	!
V	bližini, pri železniški postaM vil sem imel tudi svojega prvega Pp'| liji jatelja. Bil je moje starosti, imen' Ta se ne spominjam več; bil je 8,5[od železničarja. Skupaj sva se prefS®1 koi njala po gmajni, plezala po drH Eli vesih in počenjala stvari, kakrš"1 i pač počenjajo otroci. Še dob/ Ca pomnim, kako sem si pri takšne"1 plezanju nekoč raztrgal nove b^i ta hlačke, kako sem jih potem skuS» skrivaj zašiti z modro nitjo in ka*: ga vse skupaj ni nič pomagalo in se"1 i le prejel zasluženo plačilo. , j nil
V	Sežani se je močno razširil1 pa moje otroško obzorje v dobesedne"1 tV| in prenesenem pomenu besede. V*1 me je zanimalo in privlačeval' pričenši od zemljepisnih posebno*8 pa do knjig družbe sv. Mohorja ki sva jih z bratom vsako leto o* strpno pričakovala, sežanski Tabo" in njemu nasproti Planina na dr"' gi strani železniškega tira, kjd smo poleti z očetom nabirali g«8® cesta v bližnje Šmarje s cerkvi? sredi dreves in s kamnito strej'1 (tam sem rad sedel pri Tavčar?1 vih pri ognjišču in sem bil ves» če so mi postregli pri nizkem njišču z ječmenom in fižolom), lje cesta k Sv. Križu, Avber? Tomaju in še naprej k Dutovlja"1, Koprivi in Štanjelu. In poset"? me je navduševal Nanos, ki se je videl neznansko visok. Nič m*1" zanimiva ni bila cesta v Merče'; Povir s temnimi gozdovi, ki 4 bili tako drugačni od golega sa, kjer sem bil vsako leto r žegnanju na Repentabru, od k<*“\ mi je oče kazal stolp sv. Mar"? v Benetkah, ki smo ga lahko,'1 deli ob lepem vremenu in ki r že v malem dečku budil h repe"8 nje po daljni, južni lepoti.
Včasi pa nas je pot peljala ’ ;o gmk«l
drugo stran: čez kraško gm«L in mimo globoke vdrtine-doline. Ji smo ji pravili Draga in kjer ■; rasle rože, kakršnih ni bilo dr" na leto, o binkošti*1!
Zdaj še dve besedi o bratstvu in prijateljstvu dveh narodov, katerima je zgodovina odkazala sosedstvo. Potrebni so drugačni ljudje kot je bil Francesco Spazzapan: treba je, da so pošteni do sebe in do sodržavljana take ali take narodnosti, takega ali takega političnega naziranja in takih ali takih etičnih (reci tudi verskih) prepričanj.
SLAVKO TUTA
mogli zadovoljivo rešiti nekatera vprašanja, bodite bolj odločni. Čaka vas manjše razburjenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spremem-
HOROSKOP
ba mnenja bo odpravila tudi star I dela. Neko srečanje vam bo omogo
spor. Ne objokujte samega sebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če si hočete zagotoviti kar največjo korist, skušajte spoštovati časovne roke. Odpovejte se nekim škodljivim navadam.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Prejeli boste ugodno ponudbo, ki jo brez pomisleka sprejmite. Deležni boste javnega napada.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden dan za vse oblike organizacijskega
čilo poravnavo nekega spora.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Storite svojo dolžnost v zvezi z nekim dolgom. Najmlajši vas bodo izpolnili z velikim zadoščenjem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.101 Polni boste odličnih zamisli v zvezi z vsem, kar se tiče trgovine. V ča n dopusta boste sklenili novo poznanstvo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Nekdo bo skušal okrniti vaš po-
klicni ugled. Privoščite si nekaj počitka.
STRELEC (od 22.11. do 20.12) Zadovoljivo boste opravili sprejeto nalogo. Pri sklenitvi nekega prijateljstva boste imeli nenavadno srečo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Hladnokrvno se postavite po robu dogodkom, ki bodo prišli. Zavrnite z ironijo neko neslano šalo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imate vse pogoje, da si zagotovite uspeh v nekem delikatnem podvigu. Spremenili boste svoj odnos do nekega prijatelja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) če se hočete uspešno spoprijeti s tekmeci, uporabite solidne argumente. Vaše razpoloženje ne bo najboljše.
god; enkrat
pa smo se peljali vsi skupaj mimo po beli prašni cesti v Lip?! co, kjer me niso tolikanj zaniri8; cesarjevi beli konji kot studen* v globoki senci dreves.
Omenil sem zgoraj tudi Mohor? ve knjige, ki so prihajale etik"8, na leto — moja prva literatur8' Tudi v njih je bilo najdrago"8’ nejše tisto, kar mi je pripoved" valo o daljnem svetu in njegov"1 znamenitostih. Še dobro mi j« ' spominu knjiga o Kitajcih in £ poncih ter druga o Bolgarih, rij j sebno mi je ugajala prva, zl"5? njene ilustracije (pač takrat "“j sem še bil umetnostni zgodovin"8, Kitajcev z dolgimi kitami las. Spl"" so mi Kitajci in Japonci zelo $ ponirali, tako da sem si pod nji*? vim vplivom izbral prvi poklic, J sem se mu nameraval posvetiti Vprašal sem namreč očeta, neki lahko potuje v te oddal« dežele in vidi njih žive stanoval"8; Mislim, da jo bil oče malo v 88 dregi, ko mi je odgovoril:
«Kdo? Pač trgovci, ki tja P, tujejo, in misijonarji, ki širijo ^ pravo vero.*
Izbral in priredil
BOGOMIL GERLANC
1)	Rudolf Mole (1883-196.. J, prof* sor slavist, od 1908 v Ljubijo sodeloval pri pisanju učbenik'P prevajal iz poljščine (Z ogor in mečem, Potop Idr.).
2)	prav: Guštin.	j
3)	Tabor: ostanki predzgodovino^*, ga gradišča ob cesti proti Lok®
in Kopru. V srednjem veku
na tem mestu postavili utrio1 proti Turkom in Benečanom-,
4) Knjige Mohorjeve družbe, ki,1, izšle ob koncu leta skupni ■ Koledarjem, so bile tudi na F* morskem zelo razširjene.
(Nadaljevanje sledi"
TOJVE SVETIIA
136.
IHANA
0RUGA KNJIGA
«Ne bodite na vsem lepem tako malodušnd. To je velika reč in se splača še enkrat poskusiti. Upor lahko zavremo z notranjim razkrojem vodstva. Tega ne prenese nobena stranka. Saj veste, kako smo uničiM nemško in avstrijsko komunistično stranko.«
«Ne zamerite mi, gospod general. Občutek imam, da smo prepozni. Nimam ljudi. Tisti, ki bi jih lahko uveljavili, so padli. Preveč hkrati ste zahtevali od njih. Našim ne gre v glavo, da je to igra, v kateri bi bilo treba žrtvovati trdnjavo ali celo dve za kraljico, ne samo kmeta.»
«Razumem vaše pomisleke. Ne krivite mene! Nisva sama. Tu sva bala odvisna od našega sistema. Kljub temu poskusite. Pomagal vam bom, kolikor je v moji moči.»
Divizija se je po udaru na progo zapletla za nekaj dni v obrambne boje na Pivki. Preden pa so proti njej nastopile močnejše sile planinskega korpusa pod vodstvom generala Kiiblerja, se je neko noč, prav tako nenadoma, kot je bila prišla, izgubila v gozdovih Trnovske planote. Vračala se je na Cerkljansko.
Z osvobojenega partizanskega ozemlja se je sovražna vojaka odtekla kot vodovje po velikem neurju. Za seboj Je pustila opustošenje. Med vzcvetelo drevje so štrlele ruševine po-
žganih vasi, okoli katerih so ležala nepokopana trupla postreljenih civilnih prebivalcev, ki so jih bili osumili, da so teren-cd, ali pa so jih pobili zato, da so poročali o padlih partizanih.
Tudi četa Orlova se Je z brigado vračala skozi trnovske gozdove. Pohod je bil dolg, spremljala sta ga dež in stradanje. Spričo doseženih uspehov je dobil Orlov pohvalo brigad-dnega štaba. Kar topil se je od prijaznosti, ker je zvedel, da je predviden za namestnika bataljonskega komandanta. Končno bo le dosegel povišanje, ki ga je pričakoval pol leta!
Komisar Pajk se je na Pivki pozdravil. Pomagala mu je stara mati z zdravilnimi zelišči, čaji so mu bolj godili kot tablete bataljonskega bolničarja, ki je imel v torbici pisano zmešnjavo.
Preden Je bataljon krenil na pohod, Je namestnik bataljonskega komandanta odredil pregled opreme in orožja. Brigada jih je obvestila da so borci obremenjeni s stvarmi, ki jim bolj škodijo, kot pa koristijo v boju. Potem so čakali v vrsti po dva in dva — z nahrbtniki in drugo ropotijo pred seboj. Fazan je s paličico v rokah pregledoval in brskal po opremi. V četi Orlova je razrezal dva klobuka — njuna lastnika, dva Bohinjca, se nista in nista mogla ločiti od njiju. Da bi pokazal svojo moč, je razrezana klobuka še pohodil s škornji in ju zbrcal v grmovje.
«Tako, da boste vedirt: vojska smo, ne pa klobukarji!»
Primožev pomočnik Milan je razložil vse stvari predse, nahrbtnik pa si je stlačil pod noge, kar ni ušlo Fazanovemu bistremu očesu, široko se je postavil predenj in zarohnel:
((Razveži nahrbtnik! Kaj imaš v njem?«
Ker se Milan ni zganil, se je pripognil in segel z roko v nahrbtnik. Od gnusa se Je skremžil in privlekel na dan goveje drobovje. «Kaj boš s to svinjarijo? Ali ti ne zadostuje hrana iz skupne kuhinje?«
((Mesarji so odvrgli drob, pa sem ga očistil in spravil za vsak primer, če bomo lačni.«
«Glej ga no, največji zabušant, bolnik... te bom že naučil!« je vzrojil Fazan in fanta nekajkrat mahnil z drobovjem po
obrazu, nato pa ga Je zagnal v grm.
vsa četa se je grozeče zganila.
((Takšne borce imaš v vodu,« je zarežal v Primoža. «Je to vojska ali banda?«
«Kaj te briga! Prav ima, da je spravil tisto reč. To je naša stvar in ne tvoja.« Primož je stopil h grmu in pobral drobovje. «Sam ga bom spravil.«
Takoj za njim se je oglasil Vojko:
((Naših borcev ne boš tepel. Pritožili se bomo. Takoj grem v štab bataljona.«
«Vam bom že dal hudiča vsem skupaj!«
«Ti nam boš dal hudiča?« se je nekje zadaj oglasil Nande. «Usral se boš! Takoj izgini.«
Tedaj so se v četi opogumili vsi, posebno pa oba Bohinjca, ki sta bila zaljubljena v svoja lovska klobuka. Zagnali so hrup, da so prihiteli še člani četnih poveljstev, ki so bili z Drenom na sestanku pri bližnjem parobku.
»Upirajo se, hudiči.«
«Tepe nas,« so vpili borci.
((Vojko, povej, kaj se je zgodilo!« Je ukazal Dren.
Vojko je poročal. Potem Je Dren dejal:
«A tako! Fantje imajo prav. če imamo danes hrane preveč, je bo lahko jutri premalo. In končno tudi glede klobukov: saj jih potrebujemo za kakšne posebne naloge.«
«Dobro, če podpirate anarhijo, pa naj bo! Izvajal sem nalogo brigadnega štaba, pa me ovirate.« Užaljen, ves zaripel v obraz se je Fazan izgubil v grmovju.
Ko so se vračali, je Orlova mučil glavobol, pravzaprav ga je vse bolelo in je sumil, da se ga loteva gripa. Vse je preklel, zakaj v četi ni bilo nikogar, ki bi se spoznal na zdravila v Anini torbici. Zdaj jo je nosil Nande na dnu svojega zajetnega nahrbtnika. Na srečo je prišel bataljonski bolničar, ki Je imel torbo z velikim rdečim križem. Orlov se ga je bolj razveselil kot povelja za počitek. Razložil mu je svoje težave, medtem pa mu je bolničar potipal pulz. Dal mu je zavojček tablet, ki naj bi jih jemal na vsake štiri ure po eno, in ga potolažil, da bo to prešlo v dveh dneh. Orlov, ki ni bil rad bo-
k,„™el kar dve tableti-	potem pa še d»*
da bi mu več zalegle.
Konf.iT p”	&rv ST*”*
, Kosarjeva zdravila so nekam čudno delovala. Nam^ da bi Orlova nehala boleti glava, ga je pričelo zavijati še f°
trebuhu. Borci so ga videli, da je kar naprej zapuščal kol^ in s hlačami —■ —-—j -—- - • -	- ■*'
za petami izginjal v grmovje.* Potem je divJ9*
S° Sbenakomemo dalje, zakaj kolone niso gove težave prav nič ganile.
((Prekleti bolničar! To mi bo plačal, teslo sabotersko! &*
£?*-" '»K tls.Tbo' S£S
bro, ker na srečo nimajo veliko v želodcu. Vsa četa — poSfP no pa Primož in Vojko — se mu je na tihem smejala. Kad"J
jebil° k.°?a Prijelo, da je moral iz kolone Tgrm,“mu “je Orl°J!
vse preklel, včasih pa Je poslal za njim še stražarja da ne ^ morda dezertiral.
Proti jutru so prispeli k štirim hišam sredi prostrane!? gozda in se ustavili. Primož je poslal del voda v zasedo. vodnik se Je že vživel v položaj. Z veseljem je ugotovil, ^ so se mu začeli razvijati voditeljska čuti. čeprav je bil d0$ mesece mitraljezec, se mu je zdaj vojska zavestno podreja1* Vsa so ga imeli radi. Posebno zato, ker nikogar ni gonil prej m ker je bil vedno skromen in vedno pripravljen po^f gati. Travnikarjev Je bil njegov politdelegat in mu je poma^1, Z Vojkom so bili nerazdružljiva trojka, tako da jih je Pajk večkrat opozarjati, naj bodo bolj z ljudmi
S čajem, ki je bil pomagal Pajku, je Nande očistil "T Orlovo črevesje. Tako je bil komandir spet dobre volje. ** Sel je k Vojku in ga vzel s seboj, da sta ogledala okolišne P* ložaje. Kadar so namreč kam prišli, se je Orlov najprej ^ gledal, kje so, šele potem je lahko mimo spal. Voika je ^ trepljal po ramenu:
((Imenitno vodiš politične ure. Ondan nisem zakinkal. w
ja 1971
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
»V
CALLIGARISOVA V BOCNU
Evropski rekord na 400 m prosto ter italijanski na 200 m prosto
j kam®
1	njo P* alino «* lala),
e«. ^
iala.) iz hišei
20* — Mlada italijanska bS tla Novella Calligaris iz Pa-cjvvtii n» e Postavila danes dva odlič-razShi	"a mednarodni plaval-
ci. ,ida' rloi„- ■ tvi v Bocnu, katere se u-eho * iavZUJe ^ tekmovalcev iz 11 dr-
Dostaf' vila* progi 400 m prosto je postaja P®' liian.2^V evroPski (in seveda ita-, ime«* Tf kl) rekord s časom 4*31”9. l' je S1 od .rezu1tat je za sekundo boljši
2	preg«' korda S adan-i°ga kontinentalnega re-no dr« Pil „ai kl je bil last vzhodne Nemke kakrši« g ^hmisch.
. dob® Calli,,Progi 200 m prosto je nato takšne®: ni larisov'a izboljšala še svoj lastne bel« ča^^^edanji italijanski rekord s i sto* ;6> 212"2- Ta čas je za 4 de-in kal1’ ga k sekunde boljši od prejšnje-i in se® v °n|?r^a'
| njk ^ef1 svojih današnjih rekord-razširik pa -!switvah je mlada plavalka iz =Sedne®	Premagala prav dosedanjo
;de. V*1 psko Prvakinjo, vzhodno Nem-ačevak' sebnos*
lorja V' leto ®« j Tabo' na dr«; a,
li fri1* cerkvi i strej® avčarj® il ves® cem im), &
Vvberj« tovlja®1
pose**
d se t ič ma®: lerčef ki * ga
et0 t
d ko*
MarW hko * i ki f lrepe®8
‘'j®18«’ gm«fl
iline, 's kjer * ilo dj
nkošt* paj ^ v Lip;:
■.anilBr n|, ,‘uj- Mlada Padovanka je veliki tuden«* Pr»H a“lanskega plavalnega športa in
»č6j^la Novella Calligaris je postala ga	lastnica že tretjega evropske-
***** (800 m, 1.500 m in 400 m h. Mlada Padovanka
""tno
iratur«
Iragof
poved«
ijego^
d K
in Z
ih. ?
. zla*11
ovU;
i. Spl®h elo «"■
i »JfS
klic,.®
>sveti®
®i° so še velike možnosti. Tre-— latinšči-tega predmeta popravni izpit
lohorj« na , Ba jo najbolj skrbi enkr* aili v šoli ima iz
ko Sehmischevo.
Tekmovanje je sploh označevalo več dobrih časov. Danes so namreč izenačili še dva italijanska državna rekorda.
Donatella Talpo je na progi 100 m metuljček dosegla enak čas, kot Annamaria Cecchi 13. oktobra 1964 v Tokiu, t. j. 1’10”3.
Na progi 200 m prsno moški pa je Michele Di Pietro zabeležil čas 2’36’T, katerega je pred njim dosegel 25. avgusta 1966 Maurizio Gio-vannini v Utrechtu.
Med ostalimi današnji rezultati naj omenimo še dosežek Jugoslovana Igorja Klemena od reškega Primorja, ki je v svoji skupini zasedel prvo mesto na progi 200 m prsno s časom 2’44”4, ter člana tržaške Edere, Sergia Irredenta, ki je v svoji skupini na 400 m prosto zmagal s časom 4’33"8.
Dober rezultat je dosegel tudi Jugoslovan Aleksander Pavličevič, od beograjskega Partizana, ki je osvojil prvo mesto (v svoji skupini) na progi 100 m metuljček s časom 1’01”7.
Na 100 m hrbtno pa je bil Sandro Rudan, od rovinjskega Delfina, s časom 1'04”1 tretji.
BOKS
SAN FRANCISCO, 20. - Včeraj je tolpa neznancev umorila bivšega boksarja Orlanda Zulueto. Boksar se je vračal (jomov, ko so ga nenadoma napadli neznanci in ga ubili. Policija je takoj začela s preiskavo in je našla v bližini trupla krvav nož, s katerim naj bi bili ubili boksarja. Zulueta se je v svojem boksarskem udejstvovanju srečal med drugimi tudi z Loiem in Vecchiat-tom. Leta 1957 je zgubil s k.o. v 15. krogu dvoboj z Joem Brovvnom, veljavnim za svetovno prvenstvo lahke kategorije.
TENIS
CIUDAD MEXICO, 20. - Brazi-lja se je uvrstila v polfinale teniškega tekmovanja za Davisov pokal, kjer se bo srečala s Češkoslovaško. Danes je Brazilja premagala Mehiko s 3:2.
Izida zadnjega dne:
Mandarino (Bra.) — Lara (Meh.) 6:4, 6:3 in 9:7.
Koch (Bra.) — Maya (Meh.) 7:5,
4:6, 7:9, 6:4, 9:7.
* * *
LOUISVILLE, 20. — Jugoslovan
,,uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
NA ZASEDANJU ZVEZNEGA SVETA V FIRENCAH
Pomembne odločitve odbojkarske zveze
a- . j ‘v«! todnjem zasedanju zveznega da i,* v IV Xtal’.ianske odbojkarske zveze ova bi}) ®Bc'ah so sprejeli več pomemb-v 85	... °diočitev
„lako
li
Ul
„ANC
0 odslej mladinsko prvenstvo bo v !• ki nastopajo v A ligi, ne Ven»tv~ '°^eno od mladinskega nr-
tS' MUOov.
ki. llln. °b sobotah popoldne že ob
Ostaiiu3’, v katerem igra,jo šesterke foV*1 klubov.
igcajl e moške A lige bodo odslej li. . . °b sobotah popoldne že ob pr°i{ rC; in ne ob 21.30 kot doslej. ihliorf' *VoyiLSlVa so lahko doslej imela v
eniK ogni**
vinsV,
ekUM
utrdV
17».	.
■
ipai!
ledi)
Vrstah le štiri igralce iz vilo ,n Pokrajin. Odslej so to pra-ko j pomenili tako. da bosta lah-’šralc a!a v vsaki ekipi po dva • biitioi'2 dru^e dežele (in ne po-■roc.-Lrj t ' y nrimeru, če bi društvo bo iau?udi inozemskega igralca, pa l«c >Sral v ekipi en san; igra-V druge dežele.
So naVea' z evropskim prvenstvom v j2e 'nasedanju sklenili, da bodo n, nem delu opravili vsak ve-•bd; a vsakem igrišču po dve tek-V fj^o ob 20. uri, drugo ob 21.30. hli 2- 111 skupini pa bosta dve tek-ivečey a-i. dve popoldne in dve • Otvoritev evropskega pr-
venstva bodo opravili istočasno na vseh igriščih 23. septembra.
KOŠARKA
■M
V Mesini se je zaključil mednarodni košarkarski turnir za ženski pokal narodov. Po predvidevanjih je zmagala Češkoslovaška, ki je v vseh tekmah mesinskega turnirja premagala svoje nasprotnice s precejšnjo lahkoto. Jugoslavija je s štirimi točkami zasedla drugo mesto, tretje pa je pripadlo Madžarski. Na koncu lestvice pa je Italija brez točk.
Rezultati zadnjega dne so bili naslednji :
Čaškoslovaška — Jugoslavija 77:58 (33:22)
Madžarska — Italija	57:44
(21:18)
Vse štiri reprezentance se bodo danes preselile v Palermo, pozneje pa v Piazzo Almerino in v Raguso. V teh mestih bodo odigrale še nekaj turnirjev, ki bodo, skupaj z mesinskim, veljavni za trofejo sicilske dežele.
Nikola Pilič je na teniškem turnirju v Kentuckyju izločil Američana Arthura Ascheja z 2:1, v setih s 3:6, 7:6 in 7:6.
Ostali izidi:
Bowrey (Avstralija) — Laver (Avstralija) 3:6, 6:3 in 6:4.
Ralston (ZDA) — Stone (Avstral.) 6:4 in 7:6.
Gimeno (špa.) — Davidson (Avstral.) 6:2 in 6:3.
El Shaffei (Egipt) - Borth (ZDA) 6:7, 6:4 in 6:4.
Stolle (Avstral.) — Leonard (ZDA) 6:4 in 6:3.
ATLETIKA
Avtokritika Zatopeka
DUNAJ, 20. — Slavni češkoslovaški atlet in večkratni olimpijski zmagovalec ter bivši svetovni rekorder Emil Zatopek, je podal v preteklih dneh avtokritiko ter je dal polno podporo sedanjim češkoslovaškim oblastem.
49-letni Zatopek je v nekem intervjuju časopisu Rude pravo izrazil svoje obžalovanje nad dejstvom, da je bil ob znanih češkoslovaških dogodkih med tistimi, «ki so prilivali olje na ogenj».
V NEDELJO V DOBERDOBU
Na blatnem igrišču poraz poročenih mož
Svetlolasa Nizozemka Liane Engeman je v svoji domovini zelo znana kot odlična avtomobilska dirkačica. Na sliki jo vidimo (tokrat brez «pajaca» in čelade), ko sl je v Milanu ogledala zadnji model tovarne Alfa
Rom eo, za katero mlada Liane sicer na stopa
Slabo vreme je močno oviralo potek štiridnevnega praznovanja, ki ga je priredilo športno združenje Mladost iz Doberdoba. V petek zvečer so z nogometno tekmo Sovodnje - Juven-tina otvorili mladinski nogometni turnir za prvi pokal ŠZ Mladost. Zvečer pa je bil ples s prosto zabavo ob kioskih. V soboto se je vreme nenadoma poslabšalo. Odigrali so le prvo polovico druge nogometne tekme, Sovodnje - Mladost, nakar je zaradi močnega naliva sodnik srečanje prekinil. V nedeljo je kazalo, da se vreme ne bo izboljšalo, ker je začelo močno deževati že v prvih popoldanskih urah, tako. da niso odigrali niti tretjega nogometnega srečanja.
Samski - Poročeni 2:0 (0:0)
Bolj pogumni so se izkazali bivši izkušeni nogometaši v tekmi «ledih» in poročenih. Takoj, ko se je nebo razjasnilo, so se spoprijeli v tekmi, ki so jo navijači ocenili za «dvoboj stoletja*. Nedokončano, novo nogometno igrišče, nasuto z laško ilovnato zemljo, se je po prejšnjem deževju spremenilo v pravcato žabjo mlako. Čeprav so prireditelji odstranili dobršen del vode z improviziranimi odtoki, so na igrišču tu pa tam ostale še velike luže, drugod pa je ostalo blato, ki je igralce »požiralo* do
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiumiuuuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiuutiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
liiili
ATLETIKA
SE DVAJSET DNI DO ZAČETKA
10. evropsko prvenstvo v Helsinkih
Glavno besedo bodo imeli Sovjeti, oboji Nemci, Francozi in Angleži
3 dV«
kri1°' , šel« čas®0
ines[C
še
oio*1,
divJ®1
) i#
i polh P u dfl-»se®' iad® Orl®'
rlfl F
U, 9
do«*
<
il o*
jotff
ia?®, n or®
Slabi trije tedni nas še ločijo od najzanimivejšega atletskega dogodka leta. 10. avgusta se bo namreč začelo v Helsinkih jubilejno 10. evropsko prvenstvo v atletiki, katerega se bo predvidoma udeležilo okoli 1.100 atletov in atletinj. Tekmovanje bo trajalo do 15. avgusta, odvijalo pa se bo na istem stadionu, kjer so bile leta 1952 olimpijske igre. Proge in zaletišča so danes iz tartana.
Prvenstvo bo predvidoma potekalo v znamenju borbe med Nemško demokratično republiko (.NDR) in Sovjetsko zvezo. Nemci so trenutno boljši. V neposredno borbo bi se morali vriniti še zahodni Nemci, Francozi in Angleži ki so za taka važna tekmovanja kot nalašč. Skoraj vsaka dežela bo imela nekaj kandidatov za boljša mesta, in tudi za zmage, po dolgih letih krize pa se bodo z dokaj močno vrsto predstavili tudi domačini.
Prejšnje prvenstvo je bilo pred dvema letoma v Atenah, Na njem so vzhodni Nemci osvojili 7 zlatih kolajn pri moških in 4 pri dekletih, Sovjeti 7 in 2, Velika Britanija 4 in 2, Francija 2 in 1, ČSSR 2 pri ženskah, Poljska 1 in 1, Švica, Italija in Bolgarija po 1 pri moških. Madžarska in Avstrija pa po 1 pri dekletih.
Evropske naslove branijo naslednji atleti in atletinje:
MOŠKI
100 m — Valerij Borzov (Sovjetska zveza) 10”4
200 m - Philippe Clerc (Švica) 20”6 400 m — Jan Werner (Poljska) 45”7 800 m — Dieter Fromm (NDR) 1’45”9
1.500 m — John VVhetton (Vel. Britanija) 3’39"4
5.000	m — lan Stevvart (Vel. Bri tanija) 13'44”8
10.000	m — Juergen Haase (NDR) 28'41"6
110 m ovire — Eddy Ottoz (Italija) 13”5
400 m ovire — Vjačeslav Skomoro-hov (Sovjetska zveza) 49”7
3.000	m zapreke — Mihail Želev (Bolgarija) 8’25”
4 X 100 m - Francija 39”
4 X 400 m - Francija 3'2”3 maraton — Ron Hill (Vel. Britanija) 2.16’47”0
hoja 20 km - Paul Nihill (Vel. Britanija) 1.30'41”0
hoja 50 km — Christoph Hoehne (N
(NDR)
DR) 4.13’32”8 disk — Hartmut Laseh 61,82 m
krogla — Dieter Hoffmann 20,12 m
kopje — Janis Lusis (Sovjetska zveza) 91,52 m
kladivo — Anatolij Bondarčuk (Sovjetska zveza) 74,68 m višina — Valentin Gavrilov (Sovjetska zveza) 2,17 m daljina — Igor Ter-Ovanesjan (Sovjetska zveza) 8,17 m troskok — Viktor Sanejev (Sovjet ska zveza) 17,34 m palica — Wolfgang Nordwig (NDR)
5.30	m
deseteroboj — Joachim Kirst (NDR) 8.041 točk
ŽENSKE
100 m - Petra Vogt (NDR) U”6 200 m — Petra Vogt (NDR) 23”2 400 m — Nicole Duclos (Francija) 51”7
800 m — Liliana Board (Vel. Britanija 2’1”4
1.500 m — Jaroslava Jehličkova (Č SSR) 4’10”7
100 m ovire — Karin Balzer (NDR) 13”3
4 X 100 m - NDR 43”6 4 X 400 m — Velika Britanija 3’30"8 višina — Miloslava Rezkova (ČSSR) 1,83 m
daljina — Miroslava Sarna (Poljska) 6,49 m
krogla — Nadežda Čižova (Sovjetska zveza) 20,43 m
disk — Tamara Danilova (Sovjetska zveza) 59,28 m kopje — Angela Nemeth (Madžarska) 59,76 m
peteroboj — Liese Prokop (Avstrija)
5.030	točk
Na prvenstvu v Helsinkih bo nastopilo mnogo atenskih prvakov in nekateri «asi» bodo skušali tudi postaviti svojevrstne rekorde. Sovjeta Lusis in Ter-Ovanesjan imata na primer možnost, da že četrtič postaneta prvaka. Izredna, in novega svetovnega rekorda vredna, bo tudi norba v metu kladiva med velikani Zahodne in Vzhodne Nemčije ter Sovjetske zveze. Zrela sta tudi rekorda na 5.000 in 10.000 m. Anglež Dave Bedford je v zelo dobri formi in brez taktiziranja lahko doseže čase okoli 13’15” na 5.000 in 27’35” na 10.000 m.
V ženski konkurenci bo prav tako mnogo zanimivih točk. V nevarnosti je svetovni rekord Jolande Balas v
. skoku v višino, rekorderka na 800 (NDR) | m Hildegard Falck pa bo morala proti neposrednim nasprotnicam braniti komaj pridobljeni sloves. Zelo močna bi morala biti tudi Nemka Herbst v skoku v daljino.
V prihodnjih dneh bomo podrobneje poročali o moči raznih dežel in posameznikov.
—lin—
PO OBSODBI SMUČARJEV
CIO se umika
NOGOMET
«Inflacija» na nogometnem trgu
Tudi letos, kot že vrsto prejšnjih let, se nadaljuje kriza italijanskega nogometa. Kriza je zajela predvsem področje prodaje in nakupa novih nogometašev. Na sedež te «trgovine», ki so ga iz Milana premestili v Viareggio, so dobesedno navalili kupci in nakupovali, so nogometaše kar zastonj ali za zelo majhne vsote.
Kako je lahko prišlo do take zmede?
Naslednje leto ne bodo več organizirali mladinskega turnirja za pokal De Martino, katerega se je vsako leto udeleževalo 36 enajsteric A in B lige. Do tega sklepa so prišla sama moštva, kajti za prvenstvo so vsako leto potrošila preveč denarja (od 30 do 35 milijonov). Zato so morale ekipe prodati tiste igralce, ki so nastopali na tem turnirju.
Ker pa je bilo teh igralcev preveč, so morala moštva pri prodaji znižati ceno ali pa jih posoditi drugim ekipam. Nekatera moštva so posodila igralca in dala poleg tudi vsoto denarja, ki znaša kakih 5 milijonov za 10 odigranih tekem. Pri prodaji pa je važno tudi ime in sloves ekipe, ki posodi ali proda nogometaša. S tem pa se najbolj okoristijo znana društva kot so Ju-ventus, Inter in Milan. Med temi ekipami je Varese prodal 19, Ju ventus pa kar 30 nogometašev.
V hotelu Royal v Viareggiu je bilo precej zmede tudi zato, ker lahko vstopijo vanj tudi tisti, ki nimajo pri prodaji prav nič opraviti. Zato so oblasti sklenile, da bodo prihodnje leto imeli v hotel vstop le tisti, ki so poklicani za to delo.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora CIO Amerikanec Avery Brundage. je poslal Mednarodni smučarski zvezi pismo, v katerem ,ie sporočil, da bo deset smučarjev, ki jih je CIO obtožil pred časom profesionalizma, lahko kljub temu nastopilo na olimpijskih igrah v Sapporu, na Japonskem.
Kot je znano je prej omenjenih deset najvidnejših smučarjev sveta, sodelovalo na nekem tečaju v Mam-moth Mountainu, kjer naj bi prejeli za svoje sodelovanje določeno denarno odškodnino. Ko je za to zvedel CIO jih je suspendiral ter jim .je zagrozil, da ne bodo smeli nastopiti več na nobenih olimpijskih igrah, ker naj bi kršili olimpijsko načelo o amaterstvu.
V obrazložitev ukinitve suspenzije je Brundage zdaj navedel, da je preiskava CIO ugotovila, da so imeli vsi prizadeti smučarji za sodelovanje na tečaju v Mammoth Mountainu dovoljenja svojih državnfb federacij in naj bi torej sodelovali tam «v dobri veri*.
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 20. - Eddy Merckx je zmagal sinoči na nočni kolesarski dirki veljavni za kriterij A-lost. Merckx je prevozil 95 km dolgo progo v točno dveh urah. O-stale uvrstitve:
2.	Van Springel v istem času
3.	Wagtmans 15” zaostanka
4.	Leman, 5, Verbeeck, 6. Peel-man, 7. Sonck, 8. R. de Vlae-minck, 9. Godefroot, 10. Mel-ckenbeeck.
AVTOMOBILIZEM
CIUDAD MEXICO, 20. — Oče v Niirnbergu smrtno ponesrečenega avtomobilskega vozača Pedra Ro-drigueza je zahteval od oblasti, naj aretirajo in vzamejo vozniško dovoljenje nemškemu pilotu Kurtu Hillu. Rodriguez je pojasnil, da je bil njegov sin v času nesreče v odlični formi in zato ni mogel zagrešiti kakršnekoli napake.
* * *
MONCHEN, 20. — Nemški vozač Kurt Hild je zavrnil obtožbo glavnega komisarja preiskave o nesreči, ki je povzročila smrt Pedra Ro-drigueza med vožnjo v Niirnbergu. Hild je dejal, da je 400 m pred nesrečnim ovinkom pustil Rodriguezu prostor za prehitevanje. To pa poročilo preiskave zanika.
OBVESTILO
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
PRIREDI,
od 10. do 20. avgusta desetdnevni
NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ
v Mozirju pri Celju, pod vodstvom znanega slovenskega igralca in trenerja Edvarda Vecka.
Cena tečaja je (vključno z vožnjo) 10.000 lir, ki se morajo obvezno vplačati ob vpisu.
Prijave morajo prispeti najkasneje do 23. julija na naslov: ZSŠD - Namiznoteniški odsek. Ul. Gep-pa 9 - Trst.
Zaradi omejenega števila mest se morebitne prijave brez vpisnine ne bodo upoštevale. V primeru večjega števila vpisanih bodo imeli prednost člani društev registriranih v FITcI.
kolena. Neki gledalec je menil, da je to za priletne igralce kot naročeno, ker jim zdravi revmatizem.
Ob spremstvu domačega sodnika Karla Gergoleta, so se na igrišču predstavili poročeni v rdečih, »ledih* pa v modrih dresih. Oženjeni predstavniki so prejeli v dar košato srnjakovo rogovje, nasprotnikom, pa so poklonili šopek cvetočih mečev. Igrali so v naslednjih postavah:
FANTJE: Jelen. Gerin, Dužman M., Gergolet B., Preic, Lavrenčič. Dužman B., Uljan, Gergolet L., Rebula, Lorenzut.
POROČENI: Gergolet, Lakovič M., Čadež, Ferletič K., Ferfolja, Frando-lič A., Lavrenčič, Lakovič J., Zan-nier. Frandolič M., Ferletič A.
V	drugem polčasu pa sta Frandolič S. in Ferletič V. nadomestila Zannie-ra in Ferletiča K.
V	prvem polčasu, so poročeni igrali dobro in so pogosto oblegali vrata «plavih». šele v 20. minuti je vratar »rdečih*. Gergolet, ubranil nevaren strel Uljana. To je bil tudi edini nevaren strel, ker so igralci zaradi težkega igrišča in razmočene usnjene žoge. najraje prodirali do vrat in se je pogosto ponavljal prizor z ducatom igralcev v kazenskem prostoru, kjer so z vratarjem vred iskali ravnotežje in padali v blato.
V	drugem delu igre, Je poročenim začelo primanjkovati sape. To so «plavi» izkoristili in že v 14. minuti so s samostojno akcijo Dužmana B. pr ešli v vodstvo. V 20. minuti je Gergolet zadel vratnico. Ni pa zgrešil Lorenzut v 22. minuti, ko je rezultat Povišal na 2:0. Proti koncu so se «rdeči» zopet znašli in v 27. minuti je Ferletič V. zadel levo vratnico. Ko je sodnik odžvižgal konec tekme, so številni navijači glasno izkazali priznanje igralcem za njihovo prizadevnost. Igralci pa so si utirali pot do najbližnje vodne pipe kjer so se otresli dokajšnjih količin blata.
Po tekmi, so sledili komentarji priložnostnih domačih »izvedencev*, ki so menili, da bi poročeni na suhem igrišču «mulcem» dali drugačno lekcijo. Utrujeni igralci pa so pri zaslužnem počitku, med srkanjem sadnega soka in iskanjem vseže sapice, obljubljali navijačem porvatno srečanje, ki bo — kot so trdili — borbeno do zadnjega diha.
Zvečer so se «ledih» in poročeni spet znašli skupaj, tokrat pri obloženih mizah na veseličnem prostoru.
Zaradi slabega vremena je vodstvo športnega združenja Mladost sklenilo odigrati celotni mladinski nogometni turnir ob drugi priložnosti.
J.
V naselju Sv. Sergija pri Trstu je bilo v preteklih dneh prijateljsko srečanje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom tvrdke Vini Tipici Stelia Ciguia, med mestnima nogometnima reprezentancama Trsta in Senja. Tržaške barve je branila naslednja ekipa (na sliki): Magris (Bandini II), Polli, Pregarz, Demenia, Derin, Paoli. Ciclitira, Marchio (Vidonis), Ulci-grai (Di Benedetto), Brombara, Punis. V tržaški ekipi sta bila med najboljšimi Demenja in Ciclitira

^ M politiziranju kaj rad zaspim. Ampak tebe je škoda De .Olitiko. Vojak si, športnik. Za politiko naj določajo takš-
i ,	v ltjcviv oi, opui nun., ju a	xn.\j	^
Po^"1 za vojaške podvige nimajo posluha. Precej komisarjev ha vapl> ki se na vojaške stvari razumejo toliko kot zajec n' Ti pa imaš	žilico. Vsi smo mislili, da si že
( Jen, pa si nas našel kot star pes gospodarja.«
riov, nisem se sam izbral za Pajkovega pomočnika.« ®°Uiič ^ Se dovoll močno uprl. Prevečkrat si se oglašal na ij p' urah ter omenjal Marksa in Lenina, kar si prebral še sajkovih zvezkov, pa so te zavohali. Žalostno pa je to, da Cajuar* ne veš, če je Pajk prav zapisal, kar so govorili na te-• Saj veš, kovač je. Bolje vihti kladivo kot svinčnik.« ložaj Prehajala sta se po gozdu in ogledovala dohode do po-boJ6v- Pregledala zasedo, se vračala in se še bolj zaupljivo s°varjaia.
ber <rted nama: ti bi moral biti moj namestnik. Keča je do-Oo***, toda slabo pismen in premalo zvit. Ti si nasedel Kazno je, da si mu nosil predobra poročila. Prav itne.rn Se, da so te spravili na partijsko linijo, kjer hočejo v°j * samo kristalno čiste komuniste. Ti pa si bil v švabski jih j” ne javno, ti bodo to pa na tihem očitali, kakor hitro r^cj Prijemal po liniji za kakšne prekrške. Poleg tega ti po -svoje. Tudi to jim ni všeč. Nikamor naprej od
korv, ’a Poveljstva se ne boš priribal. Razen če bi si obrabil *noic
tu* ! pri
s P e f
mi do funkcije, Orlov. Silil se nisem nikamor, tudi v
‘Ce> kar pa ni tvoja navada.« mi do funkcije, Orlov. Sili;
Je uJO ne- Sami ste me vzeli medse, ko sem komaj vedel, kaj *°ihundzem.»
^ je neumno! Da si šel na led in se dal predelati v h^j lka- Pajk se znajde. Rad dela z ljudmi, politične ure pa kar le dišijo. Naveličal se je, ker je že nekajkrat povedal vse, ko’ p3' Vedno gonite isto lajno. Jaz pa imam rad vse na krat-Č'epr °Slej, kakšne krivice se gode. Že leto dni sem komandir, kiwv Sem sposobnejši od Drena. Bataljon je zafural na Po-!’ Pa so mu dali novega! In zakaj me zapostavljajo? Ker je ra , _v tovarni mojster in ker doma nismo reveži. Pajk mi azložii, da sodim med delavsko aristokracijo, ki vedno vle-
če bolj z lastniki kakor z delavci. Tudi brigadnim politikom nisem preveč všeč, ker ne hvalim vsega povprek, kar si izmislijo. Nekaj neumnih povelj nisem izvršil, pa sem na slabem glasu. Tudi pri nas napredujejo zlasti hinavci, pa tudi precej cepcev se zrine naprej... Le poglej Čeda v Jelenovem vodu. Zagrebški študent, ki se je z jezikom priribal do komisarja bataljona, dokler ga niso sunili v zadnjico! Kuhar Nande ga ni maral, da bi mu lupil krompir, ko sem mu ga ponudil. Pa Primoža poglej! Cisto ga je zmešala tista prekleta gestapovka. Zdaj, ko je ni, je odličen vodnik. Prej pa bi se bil tiščal samo nje.«
«Rad jo ima, no... Kaj pa more za to?« ga je skušal zagovarjata Vojko.
«Naj jo ima! Ampak takšna zaljubljenost je traparija. Jaz , sem hnel v tekstilni tovarni dovolj bab vseh sort, pa ti povem, da je baba baba, še najboljša je slaba. V četo prinaša zgago. Zdaj, ko vodiš celico, le vplivaj, da nam ne bi dali še kakšne! Doma naj bodo! Tista, ki že mora v hosto, pa naj bo pri te-rencih, v bunkerjih. Ali v večjih štabih. Ženska ne sodi v četo, tu preveč diši po smrti, in čeprav je še tako dobra, jo uničijo napori.«
Naslednji dan se je četa ustavila na robu kamnitega pobočja, kamor se je vila strma cesta iz Vipavske doline. Orlov in Vojko sta odšla z delom Jelenovega voda na rob skalovja, kjer sta postavila zasedo. Dve strojnici sta postavila v skalnati luknji, prekriti z debli in obloženi s kamenjem. Od tod so brigade večkrat napadle Nemce. Streljaj pod njimi so ležala ogrodja požganih avtomobilov, v prepadu pa marogasta avto-blinda, podobna zmečkanemu hrošču.
Pod njimi se je kopala Vipavska dolina, vsa razcvetela in zelena, oblita z žarom zahajajočega sonca. Preden sta odšla, sta naročila Jelenu, naj bo previden tudi ponoči. Vojko se Je vzpel na škrbino in opazoval sončni sij, ki je tonil za kopastim Čavnom. Veselil se je pomladi. Po skalah so že vzcvetele drobne cvetke. Za njim je priplezal Orlov. Razgrnila sta karto in jo uravnala s kompasom. Ugotavljala sta vasi in zaselke, ki so se belili sredi zelenja proti morju.
«Zdaj, ko si komisar, mi lahko daš ta prekleti kompas, saj se boš ukvarjal samo z dušami.«
Ni mu ga dal, saj si ga je prinesel za spomin iz Francije — tam ga je sunil svojemu komandirju ko je pripravljal pobeg čez Alpe. Spravil ga je v torbica da ne bi Orlovu vzbujal skominov.
Ko sta se vračala, je Orlov sprožil pogovor o Primoževi Ani. «Voj ko, poglej, kako sva se dajala, zdaj pa naju je osmešila oba. Vrag vedi, kdo vse jo je imel, preden so jo poslali med nas. Pred mano pa se je delala devico. Ali tebi ni bila všeč?«	T
«0, všeč! Vendar se raje ognem žensk, kjerkoli slutim, da bo prišlo do zapletov.«
«Pravilno. To je po komisarsko, čeprav si bil tak že kot vodnik. Sicer pa si na Francoskem prav gotovo spoznal še kakšno boljšo. Tista kapitanova hči... kar zmrazi me po hrbtu, če se spomnim, kako živo si nam pripovedoval,« se je hehetal Orlov, ki se je rad pogovarjal o ženskah.
Cez nekaj časa je nadaljeval: «Ana pa je zapečatena. Iz vosovskih klešč se ne bo izvila. Tam niso sentimentalni, kot je Primož.«
«Primož še vedno misli nanjo.«
«To mu bo raje škodilo kot koristilo.«
Bataljon je prenočil v zapuščeni enonadstropni italijanski kasarni, ki je Nemci bogve zakaj niso požgali. Borci so spali v sobah nastlanih s slamo, kot bi razmetal po podih polena.
Primož je hil po polnoči četni dežurni. Ko je zamenjal straže, se je vrnil v prvo nadstropje ,kjer so smrčali borci. Gozd je objemala noč. Fant, ki je vodil patruljo, mu je prišel sporočit, da so z roba videli v dolini nekaj raket. Primož se je vzpel na vrh stopnic. Sedel je na nahrbtnik in se zazrl skozi razbito okno v nebo, kjer so se po nekaj deževnih dneh nad vrhovi smrek blestele zvezde. Rahlo je priprl oči in se predal sanjarjenju N. bil zaspan. Njegovi čuti so prestrezali vse nočne šume. Ofc mislih na Ano ga je obhajala melanholija in razdvojenost. Bilo je čudovito, ko sta sama blodila po gorovju — nekaj najlepšega v njegovem življenju. Ce je mislil na-
njo, ni bil sam. Zdaj, ko je oddal Šarca, je bil sit vojne. O And je prebolel maščevalni nagon, osamljenost in željo p nenehnem ubijanju. Smisel svojega boja je začel iskati v pr j a tel j st vu z ljudmi, s katerimi se je boril za drugačno žii ljenje. Čutil je, da se spreminja. Skrb za borce, za vsakeg posebej, mu je preganjala mračne misli in ga reševala grei kobe, ki ga je preplavljala, kadar se je preveč ukvarjal sar s seboj.
Kljub temu se ni znebil turobnega občutka, če je miši nanjo. NI vedel, ali ji je oprostil, ker je prej ljubimkala Bogdanom in zapadla pod Wolfov vpliv. Ce je razmišljal tem so ga razkrajali dvomi. Prav gotovo je v njeni naravi n« kaj, kar se upira njegovim predstavam o ženski, ki jo je iskal
«Zmotiti se je človeško,« jo je zagovarjal Vojko. «Zensk bolj oblikuje naključje kot njene želje.« Orlov pa ga je zan čeval, ker se je spajdašil z gestapovko, in prilival olja n njegov dvom. Nehote je pomislil, da mu ni povedala vse re: niče. Ce je bila Wolfova ljubica, bi jo lahko sam lastnoročn ubil, Wol)u pa bi pognal šaržer zažigalnih nabojev v trebul Opajal se je z maščevalnimi mislimi, ko je pred poslopjer zaškrtal pesek. Slišal je, da se Fazan pogovarja s stražarjen
Popadlo ga je sovraštvo. Fazanu ne bo nihče pozabil, ka je napravil z Milanom! Njegovi škornji so zarompljali v spo< njin prostorih, klical je bataljonskega dežurnega, potem j vse potihmlo.
Primož si je želel da Fazan ne bi prišel gor in ga zmot v njegovih mislih. Toda kmalu je zaslišal enakomerne korak po stopnicah in zagledal stožec svetlobe. Fazan je šel počas gor in ga otsvetil. Primož se ni zmenil zanj. Ta je pred njir obstal in mu posvetil v oči, da je zamižal. S škornjem ga j dregnil v stegno in osorno vprašal: «Kaj pa ti delaš tu?«
«Dežuram.»
«Spiš, crkamadona, študent, ne pa dežuraš!« je zarohn« Fazan in ga z vso močjo brcnil s škornjem v rebra, da je Pr: možu vzelo sapo in je nehote zastokal.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808'94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 Ur. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir.	v SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
PoStnl takoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekofi račun pri Narodni Penki v Ljubljani 501-3-27j| cADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22h
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanWj.
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ofl^r 50 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročaiO upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblieiti Italis'
J
:
m1
Stran 6
21. Julija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT*j
IZJAVA JCKATCRINl fURCCVC NA TISKOVNI KONFCRCNCI V ŽENEVI
Ugodne perspektive sodelovanja v vesolju med Sovjetsko zvezo in ZDA
Sovjetska ministrica za kulturo je govorila ob odkritju spomenika «osvajalce v vesolja» ■ Ameriški kozmonavti v ponedeljek, 26. julija, na pot proti Luni
ŽENEVA, 20. — Sovjetska ministrica za kulturo Jekaterina Furce-va je danes odkriia v Parku narodov v Ženevi spomenik, ki je posvečen osvajalcem vesolja, ki ga je Sovjetska zveza poklonila Organizaciji združenih narodov Gre za simbolično puščico iz titana ki je visoka 28 metrov in na podnožju katere stoji kozmonavt, ki dviga svoje roke proti vesolju.
Jekaterino Furcevc je spremljal sovjetski general major Adrijan Nikolajev, ki se je Kot kozmonavt udeležil dveh vesoljskih poletov v letih 1962 in 1970.
V svoji izjavi na tiskovni konferenci, ki je bila v Ženevi, je sovjetska ministrica izjavila dobesedno: »Sovjetski in ameriški organi vesoljskega raziskovanja so se zmenili, da bodo šli na pot sodelovanja med obema državama glede nekaterih sektorjev kozmičnih raziskav*. Jekaterina Furceva je pripomnila, da so posvetovanja med obema državama še v teku, toda da obstaja utemeljeno upanje, da bo prišlo do uspešnega zaključka teh pogovorov.
Ministrica Furceva in kozmonavt Nikolajev sta na tiskovni konferenci izrazila željo, da bi prišlo do širšega mednarodnega sodelovanja med raznimi državami na tem področju človeške dejavnosti »v prepričanju, da vsaka nova etapa dokazuje, da kozmične raziskave zahtevajo globalne rešitve, razvikmje sodelovanja med strokovnjaki raznih držav ter združitev vseh naporov številnih dežel*.
Glede tragične smrti treh kozmonavtov vesoljske ladje »Sojuz 11» je kozmonavt Nikolajev poudari', da je bila ustanovljena posebna vladna komisija, ki naj bi raziskala vzroke izgube zračnega pritiska v kabini vesoljske ladje, ko se je ta vračala na Zemljo. Nikolajev je izjavil, da do sedaj še ni mogoče dokončno pojasniti teh vzrokov.
Generalmajor je nadalje potrdil, da se bo sovjetski vesoljski program razvijal v bodočnosti v dveh glavnih smereh:	bližnje izvenze-
meljsko brezzračno področje bodo Sovjeti raziskovali z vesoljskimi ladjami s človeško posadko, raziskovanje planetov pa bodo opravljali z avtomatičnimi sbrldami. Po mnenju Nikolajeva bo sovjetski vesoljski program za osvajanje Lune osnovan predvsem na uporabi avtomatičnih sond, ker so te varnejše in tudi cenejše. Sovjetski kozmonavt meni, da bodo sovjetski strokovnjaki zgra dili v bodočnosti velike kozmične postaje, ki bodo krožile okoli Zemlje. Šlo bo za umetne otoke, kjer bodo lahko živeli in delovali l.iudie v vesolju in od koder bo mogoč polet vesoljskih ladij, ki bodo namenjene na oddaljene planete.
Na tiskovni konferenci je ministrica Furceva poudarila, da bi bilo treba izkoriščati vesolje v interesu vseh narodov ter je še enkrat podprla sovjetski predlog, po katerem bi bilo treba skleniti sporazum za miroljubno izkoriščanje Lune.
Iz Moskve sporočajo medtem, da vesoljska postaja »Saljut* v kateri so trije kozmonavti Dobrovoljski, Volkov in Pacajev prebili točno 23 dni, 17 ur in 40 minut, še vedno kroži okoli Zemlje. Do sedaj je o-pravila 1 490 krogov okoli Zemlje. To pot je opravila v dobrih treh mesecih.
Vse aparature na vesoljski postaji še vedno delujejo. Vesoljsko oporišče v Bajkonuru vzdržuje stalno radijsko zvezo z vesoljsko postajo. Po podatkih vesoljskega središča znaša temperatura v notranjosti postaje 16 stopinj nad ničlo, zračni tlak pa 850 mm. V tem tre nutku »Saljut* kroži okoli Zemlje v največji razdalji 262 lun, v najmanjši pa 223 km. Krožna pot okoli Žemlje traja 89,25 minute, naklon nad ravnikom pa znaša 51,6 stopinje.
V nekaterih krogih domnevajo, da bodo Sovjeti verjetno v kratkem izstrelili v vesolje kako novo vesoljsko ladjo, ki naj bi se spet spojila z vesoljsko postajo »Saljut*. Kot je znano, so prvo spojitev s »Saljutom* poskušali že kozmonavti »Sojuza 10» (Šatalov, Jelisejev in Rukavišnikov). Njim se spajanje ni posrečilo. En mesec pozneje se je to posrečilo posadki ladje »Sojuz 11», ki pa je izgubila življenje pri pristajanju na Zemljo.
Medtem sporočajo iz Houstona, da je ameriška vesoljska ustanova NASA uvedla nekaj sprememb pri svojem načrtu poleta »Apolla 15». Te spremembe so v zvezi s preučevanjem tragddije sovjetske vesoljske ladje »Sojuz 11». Po novih navodilih bodo morali ameriški kozmonavti Davit Scott, Alfred Wor-den in James Irwin obleči vesoljska oblačila na zračni pritisk, ko se bo lunarni modul ločil od vesoljske ladje. Prav taao bodo morali obleči vesoljska oblačila tudi, ko se bodo spojili z matično kabino. Pri prejšnjih poletih kozmonavti niso v teh primerih uporabljali vesoljskih oblačil na zračni pritisk.
Vesoljska ustanova NASA je nadalje sporočila, da so skrbno pregledali vse načrte in podatke o poletu, ki zadevajo okenca in vrata na vesoljsKi ladji «Apollo». Pregledali so tudi ventile, cevi in električne vode, ki so speljani v matično kabino in lunami modul. Nadalje so opravili temeljite študije o posledicah vstopa v zemeljsko o-
zračje v primeru kakega pokvarjenega okna. Nadalje so preiskovali vse mogoče pogoje življenja v vesoljski kabini, če bi prišlo do izgube zračnega pritiska. Tako so u-gotovili, da lahko kozmonavta lunarnega modula oblečeta vesoljska oblačila v enajstih minutah, vsi trije pa v poveljski kabini »Endeavour* v 19 minutah.
Predvidevajo, da bo »Apollo 15» odpotoval proti Luni prihodnji ponedeljek 26. julija.
Iz Houstona se je zvedelo, da so danes začeli na Kennedyjevem rtu vzvratno štetje za polet vesoljske ladje »Apollo 15» na Luno Štetje se je začelo ob drugi obletnici zgodovinskega Armstrongovega prihoda na Luno. Vzvratno štetje bi se moralo zaključiti 26. julija 2b 9.34 po newyorškem času. to je ob 16.34 po našem času.
Nekaj ur pred začetkom vzvratnega štetja .je strela zadela 148 metrov visok kovinski stolp, na katerega je pritrjen »Saturn 5» sku-
paj z vesoljsko kabino »ApoJlo 15». Strokovnjaki so zagotovili, da ni prišlo do nobene okvare, ker je šlo le za manjše količine električnih nabojev. Na vsak načni ni bil današnji primer edinstven, ker se je tudi v preteklosti že večkrat dogajalo, da je strela zadela vrh stolpa.
Današnje vzvratno štetje je poteklo brez vsakršne zapreke. Strokovnjaki niso ugotovili nobenih sitnosti v zvezi z nihanjem napajanja aparatur z električnim tokom, kar .je pred nekaj dnevi vzbudilo določeno zaskrbljenost.
Eksplozija v Belfastu
BELFAST, 20. — Preteklo noč je močna eksplozija poškodovala sedež Združenja potrošnikov. Dve osebi sta se morali zaradi hujših ran in živčnega pretresa zateči v bolnišnico.
Odprto pismo predsedniku republike Giuseppeju Saragatu
Gospod predsednik, republika ki ji Vi predsedujete,
se je pred mnogimi leti obvezala, da bo s posebnimi določ-
bami zavarovala jezikovne manjšine, ki živijo v njenih mejah. Vendar pa se ni od takrat niti pozanimala, da bi vedela, kje in kako živijo te manjšine. Pri 9. splošnem popisu prebivalstva leta 1951. ni bilo namreč niti enega vprašanja, da bi ugotovili pripadnost k jezikovni manjšini. Preko osrednjega inštituta za statistiko je vlada pri 10. popisu leta 1961. pokazala svoje globoko nezanimanje za številčno stanje in za življenjske pogoje manjšin, z izjemo Slovencev na tržaškem o-zemlju in Nemcev v bocenski pokrajini, ki uživajo močno podporo iz tujine, ter za del Ladincev, ki iz geografskih razlogov delijo usodo Nemcev v bocenski pokrajini.
Zato se je naš odbor 3. januarja 1971 obrnil do Vas s prošnjo, da bi Vi, z avtoriteto predsednika republike in kot varuh ustave, posredovali, da se ob priliki 11. splošnega popisa prebivalstva, ki
ga nameravajo izvršiti 24. oktobra 1971, raztegne na vse o-zemlje republike — ki je ena in nerazdeljiva — eno vprašanje, iz katerega bi bilo mogoče vsaj približno sklepati o področju, številčnem stanju in pogojih, v katerih živijo tiste manjšine, ki kljub obveznosti italijanskega ljudstva izpred mnogih let, še vedno životarijo v bedni pozabljenosti v škodo kulturnega bogastva republike.
Vaš glavni tajnik nas je 5. aprila 1971 obvestil, «da so poskrbeli za posredovanje odgovornih vladnih organov*.
Ko se je odbor sestal v Tarčen-tu 11. julija 1971, je zvedel, da niso pristojni vladni organi vnesli poprej omenjenega vprašanja, če izvzamemo, da bodo na tržaškem ozemlju in v bocenski pokrajini ponovili, kar so že napravili leta 1961. To se nam zdi očitna diskriminacija za tiste manjšine, ki ne uživajo podpor iz tujine .čeprav jih sestavljajo enakopravni državljani.
Ker je ob tej priliki odbor zvedel iz osebnega pripovedova-
nja nekaterih pripadnikov grške jezikovne manjšine v Kalabriji, da je v nevarnosti sam obstoj te manjšine zaradi ekonomskih težav in zaradi naravnih nesreč, se nam zdi potrebno, da se odbor še enkrat obrne do Vas, gospod predsednik, s prošnjo, da bi posredovali za popis tudi tistih manjšin, ki jih ne ščitijo mednarodne obveznosti. S tem bi napravili prvi korak za zaščito manjšin, ki je osnovno ustavno določilo.
Če ne bi pokazali najmanjšega znaka dobre volje za uresničevanje ustavnega določila, se bomo morali prepričati, da namerava suvereno ljudstvo prek svojih svobodno in demokratično izvoljenih vlad ,s politiko zakasnjevanja, u-resničiti tisto končno rešitev, ki mu je nikakor ne moremo šteti v čast.
FEDERALNI ODBOR ZA ETNIČNO-JEZIKOVNE SKUPNOSTI IN ZA DEŽELNO KULTURO V ITALIJI
11. julija 1971.
...................................................................................................................................................miiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiilHiiiiiimiumiimiiiimlilitiiiiiiiiiiimiiiiiiiitMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ SLOVENIJE
Priprava dokumenta o izobraževanju in načrt za izpopolnitev zdravilišč
Celjski občinski praznik ob spominu na ustanovitev prve celjske čete ■ Proslave ob 30. obletnici vstaje slovenskega naroda
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 20. — Danes je bila v Ljubljani seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je najprej razpravljalo o osnutku stališč in predlogov o izobraževanju v delovnih organizacijah. Člani predsedstva so podprli pobudo, da je treba v Sloveniji čim-prej pripraviti dokument o izobraževanju, sloneč na najširših samoupravnih osnovah in na stališču Zveze komunistov. Poudarili so, da sindikati enodušno podpirajo prizadevanja delavskih zvez, gospodarske zbornice in drugih dejavnikov na tem področju, hkrati pa pozivajo k tesnejši povezanosti med gospodarstvom in izobraževalnim področjem.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava bolnišnic v Sloveniji med leti 1971 in 1976. Govorili so o pripravah in uskladitvi družbenega dogovora o gradnji teh pomembnih objektov družbenega standarda. Kot gost se je tega dela seje udeležila članica izvršnega sveta Zora Tomič.
Zedinili so se, da je treba vso Slovenijo obravnavati kot enotno zdravstveno področje. Poudarili so potrebo po strnitvi specialistične službe v tistih zdravstvenih centrih, ki zagotavljajo ambulantno in bolniško varstvo vsaj za 300 tisoč prebivalcev. Do leta ‘1976 naj bi dosegli zmogljivost 7 bolniških postelj na 1000 prebivalcev. Slednjič so dosegli tudi soglasje glede načrta, da zagotove toliko zdravstvenih in medicinskih sester, kot jih predvidevajo minimalni kadrovski1 normativi.	I
Po sedanjih predlogih naj bi šlo 40 odstotkov predračunskih družbenih sredstev za gradnjo učnih in raziskovalnih objektov Ljubljanske
i počastitev spomina na prvi dan o-borožene vstaje vrsto proslav in
srečanj. Na obronkih zahodnega Pohorja pod Mozirskimi planinami ter v Mežiški dolini se bodo srečali borci in aktivisti z domačini. V nekaterih organizacijah zveze borcev bodo ob prazniku vstaje obiskali in obdarili družine, ki so med ljudsko revolucijo nesebično pomagale partizanom. Ena od večjih prireditev ob prazniku vstaje bo v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Več sto občanov iz Šaleške, Mislinjske, Dravske in Mežiške doline, med njimi organizatorji upora in predstavniki borčevskih organizacij, pa se bodo v četrtek udeležili na Livkah pri Črnomlju osrednje republiške proslave ob 30. obletnici vstaje slovenskega ljudstva.
Drago Košmrlj
Lažji potresni sunek v Parmi
PARMA, 20. — Seizmološki inštituti v Parmi so malo po polnoči zabeležili lažji potresni sunek. Potres ni povzročil nobene škode, pač pa je prebudil nekatere prebivalce, ki sn prestrašeni zapustili domove.
Trčila sta helikopterja:
6 oseb mrtvih, ena ranjena
CARACAS, 20. - Pri mestu San Fernando de Apure (približno 350 km od Caracasa) sta včeraj trčila dva helikopterja, zaradi česar je izgubilo življenje šest oseb, ena pa je dobila zelo hude poškodbe. Oba helikopterja sta sodelovala pri do-našanju pomoči žrtvam poplave,
Nesreča se je pripetila ob pristanku po opravljenem reševalnem letu. Eden od dveh helikopterjev je trčil ob tla: šest od sedmih potnikov je bilo na mestu mrtvih. Drugi helikopter je kljub hudim poškodbam pristal, ;ie da bi potniki — skupno šest oseb — utrpeli kake poškodbe.
Poplava je najbolj prizadela področje Orinoco, kjer je povzročila na tisoče dolarjev škode pri pridelku in prisilila 2000 kmetov, da so zapustili svoje domove.
LONDON, 20. — Štirje do zob oboroženi roparji so napadli poštni avtomobil in odnesli okrog 100 tisoč futov šterlingov (približno 150 milijonov liri
•iiiiiifiMiiiMiiMiimiiHiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiinitniHHiiniiiiiiiiitiiiiiiiHimiHHHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
KAKOR VSAKO LETO V POLETNIH MESECIH
medicinske fakultete, 20 odstotkov
za gradnjo centralnih pokrajinskih bolnišnic in 20 odstotkov za gradnjo bolnišnic z manjšim gravitacijskim področjem.
# * #
V	spomin na ustanovitev prve celjske čete 20. julija 1941. leta v gozdovih pri Šentjerneju prazunje-jo prebivalci celjske občine danes svoj praznik. Dopoldne je bila slavnostna seja celjske občinske skupščine, na kateri je o pomenu občinskega praznika in o 30-letnici vstaje govoril predsednik občinske konference SZDL Janko Ževart. Na zasedanju so podelili tudi najvišja občinska družbena priznanja. Celje je dobilo danes dopoldne novega častnega člana. To priznanje so izrekli predsedniku republiške skupščine Sergeju Kraigerju v priznanje za njegovo dosedanje revolucionarno delo. Poleg tega so podelili tri Slandrove nagrade, in to: olepševalnemu in turističnemu društvu Celje, ki slavi letos 50. obletnico obstoja, gledališki igralki Mariji Goršičevi za izredno uspešno in požrtvovalno delo na področju širjenja gledališke kulture ter ravnatelju celjske bolnišnice primariju dr. Ivanu Kopaču za zasluge pri razširitvi, modernizaciji in afirmaciji celjske bolnišnice in prav tako za delo, ki ga je opravil kot organizator mnogih partizanskih bolnišnic med NOB.
V	Šaleški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini bodo nadvse slovesno proslavili 22. julij, praznik vstaje slovenskega ljudstva. Po vseh vrhovih od Mozirskih planin do Peče, Košenjaka in zahodnih obronkov Pohorja bodo jutri zvečer zagoreli številni kresovi, ob kresovih in tabornih ognjiščih v bližini pa se bodo zbrali borci in mladinci. Združenja zveze borcev, organizacij« SZDL in drugi pripravjajo v
Tudi letos obširni požari na Korziki in v deželi Var
Do sedaj požar ni terjal žrtev, škoda pa je seveda precejšnja
20.
PORTOVECCHIO (Korzika),
— Obširni požari, ki so pred nekaj dnevi izbruhnili na Korziki, so se v zadnjih 48 urah še razširili. Veter je sinoči nekoliko pojenjal, davi pa je začel spet pihati s hitrostjo 40 do 50 km na uro. nekateri sunki imajo celo hitrost 100 km na uro.
Najbolj obširen je požar v bližini Portovecchia, kjer se plameni raztezajo v skoraj 10 km dolgo črto. Gasilci se imeli sinoči precej dela s skoraj 200 otroki, ki so živeli v neki koloniji. Sledi noči so morali gasilci prebuditi o-troke, jih odpeljati in jim postaviti šotore na kraju, ki mu ni pretila nevarnost požara. Svoje domove je moralo zapustiti tudi precej prebivalcev, da že ne omenimo turistov, ki so se seveda oddaljili čimbolj naglo.
Drug požar je izbruhnil preteklo noč v pokrajini Var, kjer je že uničil nekaj desetin hektarjev gozdov. Policija sumi, da je bil ta požar povzročen hote.
Francoske oblasti so že prejele precej protestov krajevnih predstavnikov ustanov, zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov. Kakor je znano, izbruhnejo na Korziki in v nekaterih obmorskih francoskih predelih posebno v toplih poletnih mesecih obširni požari. Mnogi se še spominjajo lanskih požarov, ki so uničili na tisoče kvadratnih kilometrov borovih gozdičkov in terjali celo nekaj žrtev. Oblasti so lani izjavile, da bodo poskrbele za varnostne ukrepe, ob letošnjih požarih pa prebivalstvo in predstavniki ugotavljajo, da so ukrepi absolutno nezadostni.
Pri gašenju požara sodelujejo vo-
jaštvo in gasilci, ki imajo na razpolago tudi nekaj letal s posebnimi napravami, vendar je njihovo delo izredno težko in skoraj neuspešno, dokler piha tako močan veter.
PO RACIJI PO VSEM ITALIJANSKEM 0ZEMUU
Pri kraju zasliševanje domnevnih sicilskih mafijcev
Javnost se sprašuje, zakaj le obtožba o prekršku v zvezi s členom o kriminalni organizaciji
PALERMO, 20. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Rizzo je danes nadaljeval v sodnijskem zapo ru Ucciardone zasliševanje 33 domnevnih mafijcev, ki so bili aretirani v prejšnjih dneh v Palermu in v drugih italijanskih krajih. Visoki funkcionar preiskovalnega urada je izjavil, da namerava zaključiti že danes zasliševanje obtožen-
Na podlagi dosedanjih izsledkov — je dejal dr. Rizzo — lahko govorimo samo o zločinu kriminalne organizacije. Morebitni drugi prekrški, ki so jih zagrešili posa mezniki od 33 že aretiranih ljudi, ali pa drugih, ki pripadajo skupini 17 ljudi, ki so bili že prijavljeni sodišču, toda še ne aretirani, se bo razpravljalo v prihodnjem, ker državno pravdništvo in policijski organi še vedno preučujejo odgovornosti posameznikov.
V	tej zvezi je palermsko državno pravdništvo objavilo davi posebno poročilo, ki ga je podpisal pomočnik dčžavnega pravdnika dr. Mar-torana. V poročilu preiskovalni funkcionar zavrača nekatere vesti in domneve, ki so se razširile v zadnjem času in ki nimajo po njegovem mnenju nobene osnove v procesni stvarnosti. Povedano z drugimi besedami, je kazno. da pomočnik državnega pravdnika misli pri tem na nekatere dogodke, oziroma zločine, ki so se pripetili v zadnjih dneh in za katere je tisk v vsej Italiji z določeno logiko domneval, da so povezani z nekaterimi ljudmi, Id so sedaj v priporu. ali pa še na svobodi, toda ki bi utegnili biti aretirani prej ali slej.
V	poročilu državnega pravdništva je še rečeno, da je bilo 33 domnevnih mafijcev aretiranih na podlagi člena 235 zakona o kazenskem postopku (v zveza s čl. 237). Ta člen predvideva obvezno aretacijo krivcev, če jih policijski organi zalotijo pri zločinskem dejanju. V okvir tega zakona pa spada tudi kriminalna organizacija, ker zakon smatra ta prekršek za «neugasljiv».
Funkcionar državnega pravdništva je zaslišal obtožence v navzočnosti njihovih branilcev. Medtem preiskovalni organi preučujejo položaj o-
stalih 17 ljudi, ki so bali že prijavljeni.
Italijanska javnost spremlja z veliko pozornostjo delovanje sodnii-skih organov v Palermu. V mno gih krogih pa poudarjajo, da je nekoliko čudno, zakaj so bili domnevni mafijci obtoženi samo splošnega prekrška člena 416 kazenskega zakona, kjer se govori le o naklepu ljudi, ki so se združili v kriminalni organizaciji, da bi prekršili zakon. To pomeni, da ie dosedanja obtožba precej milejša, kot bi utegnila biti, če bi se povezalo konkretno delovanje obtožencev z določenimi kriminalnimi dogodki.
IZJAVA TONUTTIJA (KD) ZA DELO
Manjšina naj na vrhe razloži svoje probleme E
»K f. anskodemokratska stranka v ka s skupinami drugačnih ideP Furlaniji - Julijski krajini sodi, da' osnov, kadar gre za vprašanja JJ bi srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti morali
Kolera grozi Zaragozi
MADRID, 20. — španske zdravstvene oblasti so izdale vrsto ukrepov, da bi se izognile epidemiji kolere v pokrajini Zaragoza. V tej pokra iini so zdravniki namreč zabeležili nekaj primerov bolezni, katere simptomi se zelo malo razlikujejo od kolere.
CANNES, 20. — Umrl je lord Astor of Hever, bivši lastnik londonskega dnevnika »Times* in potomec znane angleške plemiške družine.
narodnostne skupnosti nujno uresničiti. V tem smislu je tudi predsednik deželne vlade Ber-zanti že posredoval pri predsedniku vlade Emiliu Colombu.* Tako je dopisniku RTV Ivu Vajglu deželni tajnik KD Giuseppe Tonutti odgovoril na vprašanje, zakaj slovenska manjšina še ni dobila odgovora na svojo spomenico.
»Mnenja smo, da bi bil sestanek ne samo koristen, ampak tudi pravičen — je nadaljeval Tonutti --saj manjšina mora dobiti priložnost, da na najvišjem državnem vrhu razloži probleme, katerih reševanje je v izključni pristojnosti italijanske države; pripadniki slovenske narodnostne skupnosti so bili vselej njeni lojalni državljani. Kar zadeva konkretne točke iz spomenice vladi, si vodstvo krščan-skodemokratske stranke pridržuje svoje, neodvisno stališče, saj ni sodelovalo pri sestavi dokumenta. Ponovno poudarjam, da naša stranka v deželi vsestransko podpira razvoj mirnega sožitja dveh različnih narodnostnih skupin, kulturno sodelovanje in razvoj raznih oblik združevanja znotraj slovenske narodnostne skupnosti.*
Na vprašanje, kako si KD zamišlja rešitev manjšinskega vpra sanja, je Tonutti odgovoril, da »je nujno, da se italijanska večina popolnoma odpove želji po asimilaciji manjšine. Druga stran pa mora zavzeti podobno stališče s tem, da odstopi od konceptov »etničnega rezervata*, oziroma «aparthaida», konceptov, ki so bili na neki način nedolgo tega prisotni predvsem v Trstu.*
Tonutti priznava, da so številni problemi, ki zadevajo manjšine, še vedno odprti, toda so r.a poti, da ji'.i konkretno in postopno rešijo. Pri tem bo potrebno premagovati nekatere ovire, ki izhajajo iz parcialnih interesov, ali pa so docela umetne. Nekatera vprašanja lahke reši država po upravni in praktični poti, vsekakor pa v okviru notranje pravne ureditve. Tajnik KD Tonutti je nadalje dejal, da je stranka pridobila v zadnjem času nekaj voditeljev in uradnikov iz vrst Slovencev. Njeno sodelovanje s Slovensko skupnostjo se vrši v okviru programov levega centra. »S tem v zvezi poudarjam, da so mnogi Slovenci vključeni v socialistično stranko. Seveda pa imamo tudi druge, neposredne oblike povezovanja naše stranke z manjšino, ampak tudi s socialnimi, sindikalnimi in kulturnimi organizacijami, pri čemer lahko vzpostavimo dialog tudi z združenji te vrste v okviru manjšine.*
Pogovor na temo »Stiki med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino*, ki ga je imel časnikar Vajgl s Tonuttijem, objavlja ljubljansko Delo v svoji sobotni prilogi. V u-vodu Tognutti utemeljuje pogovore med KD in Socialistično zvezo Slovenije z dialogom, ki ga ima stran-
ru, svobode, pravičnosti in nega napredka. Tonutti je ovrt' možnost, da bi bila KD »v^ stranka*, gre za organizem, ki Sr. jema pluralistično vizijo družb«' demokratično metodo kot akCOn osnovo za obnovo in napredek' takšne jdprtosti izhaja tudi prip1* ljenost stranke na odprt diaM strankami različne usmeritve f traj levosredinske koalicije, s \ dikati in drugjmi družbenimi mi. »Odtod tudi naša želja P®J? r.i^kratičnem soočenju s silami «n zicije,* je dejal Tonutti v intefjj ju, ki mu je Delo dalo naslov idejnim razlikam ploden dialog*
V frankfurtskem pristanišč"
Požar na štirih petrolejskih ladjah1 sedem oseb mrtvi
FttA.\tvr Urtl, 20. — Sedem ^ —med katerimi štirje otroci stari ® enega do dvanajstega leta — gubito življenje zaradi požara, *?; izbruhnil na petrolejski ladji, bila zasidrana pred čistilnico * j tex» v Raunheimu. Požar, ki F *, bruhnil nenadoma in iz neS',jj vzrokov, je zajel še tri manjše? trolejske ladje, ki so bile v blii! ne da bi mogli gasilci, ki so ! speli iz Frankfurta in vseh bliff' krajev, kaj pomagati. Nekaj 0*1 štirih posadk se je sicer ter med žrtvami pa so kapitan l ladje z dvema otrokoma in po8^ ter dva otroka drugega kapitan*«
so ga pravočasno rešili.
Železniško nesrečo na postaji Scnizovac sta povzročila strojevodja in pomoči
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Prvi po** uradhi preiskavi železniške »
sreče na postaji Senizovac Pfl, rajevu, v kateri je pred dnevi, trčenju potniškega vlaka ob ni vlak zgubilo življenje 14 učejjf
in učenk osnovne šole iz vasi
garj prj Kragujevcu in njihov
telj, pričajo, da sta nesrečo
vzročila strojevodja in njegovi krvi
takoj ugotovili, da nista
pod vplivom alkohola.	J
Oba sta pri preiskavi izjavila^, sta ob vhodu na postajo na siff) videla zeleno luč, čeprav ste. kasneje morala sama prepb“ da ie bila luč rdeča.	1
Preiskovalni organi so zaM*5 od železniške uprave odgovor. J kai ni imel potniški vlak za motivo službenega vagona. T* ^
gon bi obvaroval pred smrtjo j smrtno ponesrečene, kajti v dfjjj)!
vagonih, razen v prvem.
ni .
žrtev. V potniškem vlaku bilo vlakovodje, ki bi bil prav £ dolžan paziti na signal. B. p'
ifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiinmiiiiiiinumniiiniiiiiiiiiiiill
VmjvsfsSSsjFMsjrsvrs///'1,,
Bologna: avtomobili v Ul. Massarcnti ob nadvozu,
šalila voda
ko jih je po nevihti
SREDA, 21. JULIJA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Mandolinist Anedda in njegov tamburaški an sambel; 12.10 Evropske prestolnice; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.13 Glasba po željah; 17.00 Boschetti-jev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Igrajo Los Indios Ta-bajares; 19.10 Higiena in zdravje;
19.20	Jazzovski ansambli; 19.40 Romunske ljudske pesmi; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert;
22.20	Zabavna glasba.
daja; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Orkestri lahke glasbe; 18.45 »Belo, rdeče, rumeno*; 19.00 Primerjanje izvajalcev; 19.30 »Musical*; 20.20 Radijska igra; 21.50 Koncert baritonista Elia Battaglie in pianistke Erike Werba; 22.35 Zabavni spored.
SLOVENIJA
7.00. 9.00, 10.00, 13.00, 18.00,
1».*
0
20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 perna matineja; 10.05 Kaj v*\ pripoveduje glasba; 10.20 P°K.
ke iz studia 14; 10.40 Partizan:
P.
11.1«
pesmi po narodnih melodijah; - . Pri vas doma; 13.10 Pesmi in r
II. PROGRAM
si Ipavcev; 13.30 Kmetijski ( sveti; 13.40 «Od vasi do vasi* domačimi vižami; 14.15 Zaba^ glasba:	14.30 Priporočajo va"1''
15.10 Ob lahki glasbi; 15.35 ^ poslušalci čestitajo; 16.30 Glasb*; intermezzo; 16.40 Popoldanski PJ\, ludij; 17.40 Z orkestrom Domen Savino; 18.10 Nikolaj Rimski-^ sakov:	»Šeherezada*; 19.15
mo popevko poletja; 20.00 IA"/ noč, otroci! 20 15 Glasbene ri. glednice; 21.00 Simfonični orkes'* RTV Ljubliana v stereo st' 22.05 Melodija za melodijo; 22-■ S festivalov jazza: 0.05 Liter*1/ nokturno; 0.15 Popevke se vrst®"'
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeni spored; 15.50 Ra dijska pripovedka; 16.00 Gounod: »Faust*; 16.50 Boschettijev trio.
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra: «Američan v Londonu*;
10.05	Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gra-dimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Lahka glasba; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošče; 18 50 Zabavni spored; 19.15 Plošča /.a poletje; 20.10 «Supersonic»; 21.30 Operni svet; 22.40 Radijska igra;
23.05	Lahka glasba.
KOPER
7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Glasbena matineja; 10.30 Plošče; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 13.40 «Fumorama»; 14.05 Italijanski zbor «Nino Mariani*; 15.00 Dunajski operni orkester; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz panorama 1971; 18.20 Radijska enodejanka; 19.15 Operna glasba; 20.00 Ansambel Rona Tvoo-ra; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glea-sonov orkester; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL.
III. PROGRAM
ITAL TELEVIZIJA
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Albinonijevi koncerti; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedne skladbe; 13.05 Medigra; 14.05 Klasična glasba; 14.30 Strnjena opera: «Dafny»; 15.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 16.15 Rossinijeve in Beethovnove skladbe; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.20 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 O Sovjetski zvezi; 20.45 Albert Roussel; 21.30 Kvarteti za godala.
18,15 TV za otroke; 19.45 ŠP°‘
e v	UtIUlSC,
ni dnevnik in kronike; 20.30 D. m nik; 21.00 Aktualni problerni, , raziskave; 22.00 Športna sre®*' 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Češk®^
FILODIFUZIJA
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist Corlo Bergonzi; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Poletna od-
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba', 9.45 Baročni koncert; 10.10 Hoffmanno-va sonata; 10.20 Operne poti; 11.00 Medigra; 12.00 Klasična glasba; 12.30 Plošča v izložbi; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo.
vaški film; 22.55 Petnajst r#1' z duom «Piadena».
koprska barvna ^
20.00 Risanke; 2010 TV I*1® 21.00 Zig zag; 21.10 Češkoslov* 9( dokumentarec; 21.45 Srečanje j, angleškim pevcem Johnom ** dryjem.
JUG. TELEVIZIJA
19.15 Obzornik; 19.30 Pika
fie
gavička; 20.05 Risanke in
m
vni filmi; 20.20 Po sledeh naP*^ 35 K
gredo divje svinje; 22.35
ka; 21.00 TV dnevnik; 21.35
človeku; 23.05 Poročila.
I