Št. 27. V Goriei, v torek dne 3. aprila 1906, Letnik VIII. l/haj;i vd:;k torek in suljuto ob 11. in i fin'dpoMne /.a. iiiHslo ter oL .'1 uri pop. za duželo. Ako pade na ta diiovu praznik izide dun prej ob H. tvt-ivi-. Stane po poSti prfjernun uli v Goriei na doru poäiljan cHoletno S K, polletn.o 4 Kin «Jetrtletno 2 K. Prodajuse v Goriei v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulieah, Jelleraitz v Nunakih ulieah in L r- b a n na Verdijevem tekaliääu pi> 8 vin. GORICA (ZJatrÄüie Jwlanje.) ITrediiistvo in uprfiynlštv«> m nahajata v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. 3t. 9. Dopise je nusloviti na uredniätvo, uj/las^ in naročnino pa na upravniätvo »(«orice«. Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako ue večkrat tiskajo, raču- nijo ne po pogodbi. izdajatelj in odgovorni urednik Anton Baučar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežift). Hranjshi dežclni zbor nena- doma shlican. Pod tern naslovom jo prioböil „Slo- venec" v pelek clarek, katerega mn je doposlal njegov dun jski dopiwnik, in ki Re bavi z razlogi, ki :-o napolili vlado, da je tako nenadoma hklicala kranjnki de- želni zbor k zasedanju. Ta članek ae glasi: Kolror dinamitna bomba je padla veet ncd j arlamentarce, da se v po nedelj* k že snide deželoi zbor kranski. Mncgi to, ki trdijo, da je vlada *ama poloiila Tolilno reformo „ad acta". VČeraj je namreč zbornica četudi z neznatno večino glasovala za nujnoat vjenemäkega predloga glede Galicij©. Iz tega Bklepajo, da je ta večina gotovo tadi proti volilni reformi. To pa je volika zmota. Za vse« neraški predlog so mnogi glasovali, ki to odkriti zagovorniki splošne in enake Tolilne pravice, četudi se ne strinjajo z vladnim nairtom. In kar je Se najvaž- nejöe, je dejatvo, da so bili odsotni mnogi ^Ofilar.ci, ki bi radi glasovali proti vse- nemäkemu predloga. Predlog kot tak jo bila demonstracija proti vladi. In zato demonstracijo so glasovali poleg mnogih Pcljakov tadi ?si veleposestniki na levi in na desni. Oat predloga pa je naper- jena naravnoet proti bodoči slovanBki večini t zbornici. Takega predloga pa ne morp podpisati nobeden zaveden slo» Tanski poslanec, kojega ne prealepi stran- karska koriBt. Zato se je vöeraj poljakih poslancev odtegnilo glasovanju samo 16, ker višje cenijo eplošno in enako volilno pravico, nego prazno demonstracijo. Tudi čečkih poslancev je bilo slučajno od- »otnih okoli 16, iz „Slovanske zveze" 6 in od jDgoslovanskega naprednega klnba je bil navzoč edini Planlan. Moralni uspeh protivnikov volilni reformi je bil torej le slučajen. Vendar pa je izid glasovanja več ali manj ne- ugodno aplival na parlamentarne raz- mere. In morda se ne motimo. ako tr- dimo, da hoče vlada v kranjskem dežel- nem zborn podati posebno izjavo na Daslov onih krogov in strank, ki se upi- rajo volilni reformi za državni zbor. Mi pravimo „morda", ker gotovega vzroka ne vemo. Kranjski deželni zbor je v zadnjem zasedanja sklenil resolacijo, ki pozivlja vlado da čimprejo predloži deželnema zbora načrt novega volilnega reda s sploino in enako volilno pravico, Ta re- aolucija d*je vladi povod, da 8klice kranj- ski dež. zbor in mn predloži načrt no- vega volilnega reda. Pri tej priliki more vlada po deželnena predsedniku oznaöiti svoje ataliäöe glede sploäne in enake vo- lilne pravice za deželne zbore. Ker pa je baron Gantsch minolo jesen izjavil v zbornici, da vlada^ne misli dovoliti sploäne in enake volilne pravice za deželne zbore, je skoraj gotovo, da dovoli le novo, peto kurijo. S tern hoče morda pomi- riti zagovornike kurij in protivnike sploäne in enake voliloe pravice. Vaaj Poljaki bi bili morda zadovoljni, ako dobe za državni zbor po splošni in enaki vo- lilni pravici ve<5 mandatov in si za ga- liški dež. zbor obranijo kurije. NaglaSam, da je to-le subjektivno domnevanje brez stvarnih dokazov. Z druge strani čujem, da hoče vlada po moravskem vzorcn za Kranjako določiti narodni kataater, ki bi kranjskim Nemcem zagotovil en mandat za drž. zbor. Ta govorica pa je tako malo verojetna, da jo samo registrujem. Vlada pa dobro pozna razmere v kranj- akem deiolnem zborn, zato leži na dlani, da ima poseben političen namen, ko ne- nadoma prekine državni in sklice kranj- ¦ki deželni zbor. Politiöni pregpled. Volllna reform«. Vlada 8e je zaöela v petek zopet v xadevi volilne rfforme razgovarjati a strankami. Baron Gdutsch ae je najprej poavetoval z načelnikora poljskega kola, z grofom Dziednszyckira in poal. dr. Bo- brzynakim. Na poljako kolo je nplival galiski name8tnik, katerema je baron Gaut8ch naročil, naj izdela nov nacrt o porazdelitvl volilnih okkrajer v Giliciji. Pa tudi dr-mckratični člani poljskega kola, ki bi gotovo glaaovali tudi za ae- danji naört volilne reforme, so upiivali na nacelniätvo, da 8e je zopet začelo po- gajati z Gautachem. V imenu konserva- tivnega veleposestva se je pa z baronom Gautschem posvetoval grof Sylva-Tarouca. To poHvetovanje se bo nadaljevalo te dni v Karlovih varih, kamor se je äel baron Gantsch zdravit. Baron Gautsch se je poganjal tu di z načelnikom nem äke napredne stranke Pergeltom, z Ita- lijani in z Jugoslovani. Osoda volilne reformo. Po mnenju nekega mladočeskega politika je skoro gotovo, da bodo Poljaki, veleposestniki in vsenemci vse poskusili, da bi razpravo o volilni rrfjrmi kolikor mogcče zavlekli. V ta nnmen posluževali ae bodo celo tihe obslrakcije. Otnenjeni politik pa je popolnoma prepričan, da naaprotniki vol lne rrforme a tern pa so nikakor ne dobe avoje igre. Krona ne pusti volilnfi rifjnne. Zbornica bo tako delala ludi prcko velikih počitnic, da abije vsako obstrukejo, ali bo pa voliln x reforma aktroirana. Nemžki c»sar in angleikl krtlj. Nemški liali poročajo z nekakim sarkazrnom, da s sestankom nemäk(-ga ceaarja z angleäkim kraljem zopet n^ b) ni<5. Angleški kralj gre zopet na daljäe aredczemako potovanje, dočim se je nemški cessr takemu potovanju odrekel. 0 vzrokih ai ni treba beliti glave. Po- acbno so v Nemčiji zameriii, da je bil biväi franco8ki minister Delcasse na an- glešk^m dvoru preveč prijazno sprejet. In le zaradi tega je odgodeno srečanje nemskrga in angleäkega vladarja v Sre- dozemnkem morjn, ki bi se sicer prav lahko srečala. Poslaneo dr1. Kramaf o tlovan»kl bodoönottl v Avstriji. Z ozirom na vladno volilno reformo, ki zlomi vsemogoöno nemško večino v avstrijtfkem parlamentu, je izdal posl. dr. Kramaf brošuro, ki je zbudila v nem- škem laboru veliko vznemirjenje. Bro- Šura se bavi pravzaprav le z bodoönostjo češke politike in dežel pod krono sv. Vaclava, a Nemce je najhujäe zbodla dr. Kramar 'va izjava, da ne bo nobena čeikn stranka zapastila SI o- v e n c e v. Z ozirom nja to izjavo piäe posl. dr. Pergelt v ,N. Wr. T." : Oaa bi že bil, da si Nemci v alpskih deželah predočijo, kake posledice bi moralo imeti to češko varstvo nad Slovenci, ako se uresničijo njihovi politiöni in narodni načrti v Avstriji. Taka država v državi, kakor si jo misli dr. Kramaf, bi bila močna zagvozda proti Nemčiji, največjega političnega in gospodarakega pomena, ker so ti deli države najbolj obljudeni ter vsled svoje duäevne kulture in zelo razvitega gospodaratva naravnost odlo- ^ujoč fnklor v državi. Krlza na Ogrskem. Kakor poročajo ogrski lists9 je vlada zopet preklicala svoje naredbe, vsled katerih ao bili na Ogrskem prepovedani javni shodi. To je baje že naznanila yaem municipijem in kraljevina komiaar- jem. Vlada utemeljuje ta avoj poklic s tem, da pravi, da se je prepričala, da je ljudstvo na Ogrskem mirno in da se ni torej bati kakib izgredov na javnih shodih. Vpralan|e zarotnikov v Srblji je ätopilo v odJočen stadij. Vprašanje bo rešeno na način, da bo iz vojaške slažbe odpuščen veči del öastnikov, ki ao se aktivno udeležili zarote dne 11. junija 1908. Ztirotniki se podvržejo pod pogo- jem, da se sočasno upokoji dvakrat toliko njihovih nasprotnikov. V vladnih krogih menijo, da bo omenjeno vpraäanje re- äeno tekom meseca aprila. Vojaika konvsnolja med Anglijo in Franoljo. Sploäno se zatrjuje, da se je po- vodom zadnjega obiska angleäkega kralja v Pariza razpravljalo o vojaški konven- ciji med oberna državama. V ta namen je priäel francoski vojni minister Etienne v London. Koiut napoveduje abiolutizem v Avttrlji. Košnt je priobčil te dni v listn „Budapest" članek, v katerem pravi, da ni mislil niti trenutek, da hoče vlada spoštovati pobtave. Dosedanje preziranje in teptanje zakonitih določil kaže, da se vec ne boje uporabljati naailnih sredstev. Ko so nasvetovali kralju razpust ogr- skega državnega zbora, so že sklenili, da hoöejo nvesti absolutizem. Tudi v Av- striji se pripravlja abaolutizem, ki bi konöal Stiridesetletno maškarado. Navi- dezna ograka aatava je zdatno podpirala avstrijsko ustavo, ki je izäla iz ograke. Zdaj je padla. Harmoniönib razmer v Avatriji in Ogrski ne bo, in cvetel bo absolutizem, dokler ne ovenejo absolu- tibtične evetke po inozemakih zapletljajih. Protiav»tnj«ka Interpelaolja v italijamki zborniol. Poalanec Santini je vložil v itali- janski zbornici interpelacijo z ozirom na brezobzirno piaavo avstrijakega čaaopisja nasproti Italiji in italijanskema kralja Viktorja EmeDuela. Moralni in vartki propad na Francoskem. Kako propada na Francoakem mo- ralni in verski cut, dokazujejo ti le po- datki: Pariz šteje 2 milijonaprebivalcev, Bvojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100000 oseb, torej pet na sto, Stiri ženske pa en moški! Brez duhovna ao pokopali v Parizu 3000 o«eb, a zdaj I jih pokopljejo vsako leto 17000, kar [ zoaša tretjino vsakoletnih panških po- 1 grebov. Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo leta 1884 na Francoskem 1657, a leta 1902 ao ločili sodnijsko 8431 za- konov. Na 62 rodbin pride ena Jočena! Na Francoakem nima dva milijona rodbin | nobenega otroka, dva milijona pa le I enega. Tu tiöi rak rana na lelesu fran- ( coske moderne družbe. V Pariza je ro- jenih vsako leto 18000 nezakonskih, , 30.000 izpostavljenih in zapuačenih otrok vzgajajo po zavetiačih. Najnesramnejše I 8plse razširjajo v 160.000 izvodih. Hado- delstev so našteli leta 1880 na Franco- skem 167.000, a leta 1892 je naraslo stevilo hudndelstev že na 700.000. Hu- L1STEK. žlahtna gospa Nortle. Spis. K. V i I d. (Konec). H. Leta so minevala ko na krilih. — Nekega dne v letu 1821 poklicali so v f*aPeljn slovečega francoskega zdravnika * neki bolnici. Bila je žena gOBtilnicar- ^e?* blizo luke. Ta pa ni bila ne?arno . n* ; in ko je bila použila neki prašek, 3e °*dravela. Kmalu je bila pomirjena in *i se je spomnila usmiljena Italijanka öe*t druge bolnice. , »Gosp. doktor,alibi bili tako dobri j*.bi pogledali fie gori v podstreaje. Tam ežl ˇ boleöinah uboga ptujka brez de- arJ» in znanoev, nesrecna ženska, ki ao pobrali a ceste ter jo zanesli k »No, zakaj ne ?" si misli zdravnik. " emÄra je še kaka POjRkinja> gotovo pa *APaSčena reva !M In njegova dobrosrönost ga je bod- rila, da je stopil s krčmarjem v podstreSno 8obico. Prideta v revno mračno sobico. Bolnica je leiaia v kotu na slami. Odevala jo je raztrgana stara konjska plahta ; skozi luknje pa se je bleačala obleka ponoäene rdeče avile. — Upalo obličje je kazalo preälö sledove nekdanje lepote. Velike erne oöi so se divje obra- čale v globokib votlinab pod rmenimi v6ki (trepalnicami). Leva ustnica je vi- aela navzdol. Nogi ste se videli izpod odeje in ste bili tako otekli, da so so jej vrvice globoko zajedale v meso. Niti genila se ni, ustnice se niso gibale. Oöi so štrlele nemirne, boječe, ali neizrazne v daljavo. „Solnöarica — mrtud", reče zdrar- nik po krtttkem preiskovanjn. „Kmalu bo pri kraju. Tu je zastonj vsa člove&ka uraetnost". Ta hip bolnica straino zavpije — bodisi, da ga je umela, bodisi da je pri- jUlo sločajno, bil je glas blazne injepre- snnil celo zdravnika, ki je vendar vajen öloveäke bede. „Blazna je ali pa umira!" reöe pre- straäeni gostilničar. Zdravnik jej dvigne previdno glavo in jo vpraša francoski: kako jej je ime in ali ima prijatelje ali sorodnike. Zdelo se je, da umeje zdravnikov govor; kajti mahoma se jej zabliaka oko in zdelo se je, da se zaveda. Zdravnik jo vpraia Be enkrat kot prej. Zdaj pa se jej spaöi obraz, prsi se jej kröevito dvignejo in potem izreöe francoski te strašne besede: I „Jaz sem boginja pameti, vsak prija- telj prost03ti naj me molil" : Na to se zvrne glava bliakoma s6 zdravnikove roke. Še enkrat zagrgra, ie enkrat vzdihne — in bila je mrtva! Naznanijo to policiji. „Boginja pa- meti" je dobila ubožen pogreb.JZdravnik je izvedel od konzula, da je umrla — ' gospa Mortle! : „Boginja pameti* je bila sklenila s krvolokom Hobespierom z?ezo, ki so jo imenovali tedaj „zakon". Po smrti krvo- lokovi je nadaljevala svoje življenje kot pred to zvezo. Naposled je preslepüa äe nekega doidevnega italijanakega grofa ler ga ujela v mreže. Ž njim je šla v Neapelj in tam je živcl od njenega na- grabljenega imetja. Ko je pa bilo vse za- pravljeno, jo spodi od sebe. Boginja pa- meti je končala žaloatno. Vsled žgoče solnčne vroöine se je zgrudila na cesti in izdihnila na slami, doöim so bili Francozi Le davno prej vsprejeli Boga in vero v cerkve in srea .. . Kdo sploh v^ dandanes, da se je zvala „gospa Mortle"? „Boginjo pameti" pa vsak pametnik le s strahom ime- nuje. — Ali nekateri se paö niö ne nauče iz zgodovine. Kam že zopet dere Fran- coska? V pogubo I In koliko zaslepljenih pristaSev ima žal — tudi pri nas fran- coskih razmer in „prostosti". Badni sie« piči, Francozov želni 1 dodeletva se osobito množe tadi med ml ad i no. Mladoletnih hudodelcev ao*na- šteli leta 1880 še 16.000, leta 1891 je pa bilo že 41.000 mladoletnih hudo- delcev, med njimi polov ca proti nrav- 4 nosti. Pravijo, da se ätevilo mladoletnih hndodelcev pomnoži vsako leto za 2000 Samoumorov jft bilo leta 1884 še 7500, 1892 pa že 9000, med njimi 2000 ženskih saraoumorilk. V deaetih letih je posko- čilo Stevilo otrok samoumorilcev od 140 na 460! Goljufije so poskočile v tern časn od 1000 na 3300, tatvine, ki so jih izvräili otroci, so se pomnožile od 5000 na 15.000. Vsako leto sprejmejo v po- boljsevalnice 1000 do 1200 otrok. V .._ Parizu so spili leta 1886 67 000 hi ab- sinta (pelinkovca), leta 1897 so spili že 160.000 hl in vsako leto se zviša mno- žina spitega pelinkovca za 20 000 hi. Prostitutk je v Parizu 260.000. Telesni razvoj Jprebivalstva je zelo nazadoval, leta 1832 nista bila potrjena izmed 10U mladeničev dva k vojakom. leta 1892 jo pa bilo izmed 100 raladeniöev 32 nepo- trjenih. Pripomniti pa mo ram o, da ae za potrditev k vojakom zahteva zdaj mnogo manj kakor leta 1832. V velikih mestih ima izmed 100 rodbin le 50 sobico b 15 do 20 m zraka. In to v državi, ki ima aocialistiöne ministre, seveda ti možje nimajo öasa, da bi se peöali z delavskim izboljšanjem, ker mo raj o skrbeti pred- vsem za protiversko gonjo. V 59 depar- tementih se je leta 1881» äe pomnožilo prebivalstvo, a leta 1896 se je pomno- žilo le še v 24 ! Tako daleč je privedlo libaralno framasonstvo ljuJatvo na nekdaj creto- öem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vaako drago djkuzovanje, kam pripelje Ijudstvo protiverski boj ! Domače in razne novice. lmenovaiijc v iiuančni glužbi. — Carinski asistenti Anton Vida, Fran Boahi in Albert Zahn so imenovani carinakimi olicijali v X. činovnem razreda. Volitev župana v Podgori. — Minoli torek se je vršila v Podgori vo- litev Žnp«na. izvoljen je bil za žapana veleposestnik in deželnega odbornika namestnik, g. Anton Klančič. „Slov. planinsko društvo". — Kot zanpnik „Soške podružnice sloven - skega planinskega draštva" naznanjam, da so člani podružnice pod Gjrieo sle- deöi gg. : Berbaö Ivan, c. kr. prof dežel. posl., Gorica. FinSger Fran, c. kr. okr. äolski nadzornik, Gorica. Gjibräöek Androj, liskar, Gorica. Dr. Anton Gregoröiö, dr- žavni in deželni posl., Gorica. Gröa Bluzij, deželni posl., Šempai. IvanöiÖ Jjsip, c. kr. prrf., Gorica. Jakil Andrej, tovarnar, Rupa-Miren. Jeretiö Anton, trgovec, Go rica. Jerkiö Anton, fotograf, Gorica. Ža panstvo Podgora : Klanöiö Anton, župan, deželni posl., Podgora. KopaÖ Jernej, sveöar, posestnik, Gorica. Koren Anton, trgovec, Gorica. Križnic Stefan, c. kr. šolski svetnik, Gorica. Dr. Fran PavletiÖ, odvetnik, G irlca. Peöenko Filip, kavarnar, Gorica. Plohl Fran, c. kr. prof, v p., Gorica. Pirjevec Mila, c. kr. vad. aöite- Ijica, Gorica. Poberaj Martin, krojaški mojster, Gorica. Dr. Henrik Tama, odv. itd., Gorica. Dr. Dragotin Treo, odv. ltd., Gorica. Valentinčič Ignac, žapnik, Ronöe. Fras Anton, c. kr. prof., Gorica. Medved Josip, trgovec, Gorica. Dr. Karol Podgornik, odv. kand., Gorica. Klavžar Anton, vodja pisarne, Gorica. Klavžar Ernest, dež. nradnik, Gjrica. Dr. Bart. Pikl, zoboxdravnik, Gorica. Dr. Anton Brecelj, zdravnik, Gorica. Rijko Gradnik, učilelj, K )zana. Urbanöiö J >a., nadaö, Bilje. Gradnik Alojzij, pravnik, Meiana. Jakonöiö Anton, dež. posl. Gorica. Narod. sklad. društvo, G">rica. Trgovsko-obrtna zadragu, Gorica. Gabrijelöiö Miha, soJni 8vetovalec, Gorica. Dr. Dinko Puc, odv. kand., Gorica« Drufovka Radolf, trgovrec, Gorica. B)žič Jakob, c. kr. poätni otic.1 Gorica. Dr. Ignacij J*nc, oiv. konc, G)- rica, Gvaiz Anton, c. kr. prof na a<5i- teljišču. Sivec Ivan, c. kr. aöitalj na vadnici. Koäriik Ivan, c. kr. prof, na realki. Kovaö Josip, c. kr. sodni svet. v p., Gorica. Černetio D«vo, trgovec. Bre- šoak Anton, Kov»n Joaip, Kregau Albin, Draäöek Karol, Maatnah Martin, c. kr. fluplent na realki v Gorici. Bonaa Ivan, Št. Maver. — Ker se je pobiranje öla- narine odstopilo podpisaneraa, vabim vao gg. Clane, ki niso äe naravnost plaöali ölanarino za leto 1906, da iati vpluöajo pri podpiaanema mod aradnimi arami v „Centralni posojilniciM, kj >r dobe tudi izkaznice. Ferdo Delak. Prvi april. — V nedeljo popoladne okolo dveh nrsejezbralo okolo poataje bohinjake Železnice vae polno ljudatva. Rivno tako je bilo videti mnogo ljudstva blizn Ruse hiäe in blizu Št. Petra. In kaj je prigiialo tja vso to množio? Nekateri goriäki listi, med temi tudi „Soöa", so v soboto priobčili vest, da se pripelje v Gorico v nedeljo popoladne ob doloöeni uri po novi železniški progi iz Trsta čez Kras poseben vlak. Dohod tega vlaka v Gorico je bil v omenjenih listih določon na 2. uro in 16 minat popoludne. Ali kaj je bilo? Ko je bilo na goriäki po- staji bohinjske železnice zbranega toliko oböinstva, se je zdelo čudno celo ne- keinu fu/hju na novi železnici, ki je začel Ijuii izpraševati, zakaj se zbirajo. Ko so mn ti povedali, zakaj da so prišii, jim je čuvaj mirno odgovoril: „Mar-li ne veste, da je danea prn dan aprila?' Lndjo so se začeli nekateri smeje ae, drugi j z 'Č ae sp^gledovati in kma u sd e pr»pr - čali, da so jih „S JČaM in dragi listi poilali v april. In kako je do tega prišlo? Naka teri lokalni listi, kat^rih sj se h)toli poslnžiti neki poredneži, so prejeli od „k. k. Epis, s katerim se jih je obveatilo, di bo vozil v nedeljo dne {. aprila mel Trstona in Kanaloin poseben vlak po novi že- lezniäki progi, ki bo odäel iz Trata ob \ 2. uri 30 min, popoludne in dospel v Gorico ob 2. uri 15 min. popoludne. Čeravno je bil podpisan na ormnjenem dopisa kot vodja „k. k. K^aonbahnbia- leilunge Triest" neki „Frühlingslnft" in bi razsoden človek že po tern imonu sodil. da je to äala, katero hoöejo zbi- jali nepoznani poredneži z dotičnimi uredniätvi, so vendar dotična uredništva vsprejela stvar kot reano ter na tak naöin po^lala mnogo itotin ljudi v april. Nesreia. — V aoboto popoludne po äoli je Set preč. g. Ivan D irmastja, vikarij iz Plavij na sprehod s tamošnjim g. učiteljem. Na aprehodu pi se mu je spodranilo tako, da je padel na tla ter si pri -ti priliki zlo:nil levo nogo pri dlenka. Vripeljali so ga v tak. bolniänico in ta so zdravniki spoznali, da bo treba najmanj 8 tednov, predno g. vikarij ozdravi. Najdene reči. — Na goriäki po- staji je bila te dni najdena srebrna ura. Ravno tako so našli tadi pri Bajti jedno srebrno nxo. Na Fran Josipovem tekaliäcn je bil pa najdon jeden komad zlatega de- nara. Vse to se nahaja zdaj na iuk po- liciji. Pohegntl je iz norišuice v nodeljo n*>ki J )sip Galič. Tokel je po meata in š« -le v Nanakih alicah so ga opazili mostni rcdarji, ki so ga priieli ter zopet privedli v noriänico. Deželni zbor kraiijskl — Vöeraj je zboroval deželni zbor kranjski, ka- terega je vlada tako nepriÖakovano skli- cala k zasedanju. Delelni prednednik Schwarz je kot vladni zastopnik podal v irnenn vlade glede preosaove deželno- zborskega volilnega reda izjavo, ki se protivi npeljavi splošne in jednake vo- liine pravice za kranjski doželni zbor, a je ob jednem predložil doželnema zboru vladni načrt glede preoanove volilnega reda za Kranjako, po kateri preosnovi bi imol kranjski deželni zbor 47 poslancev, ki bi bili in sicer : ljubljanaki knezoškot kot viriliat, in 46 izvoljenih poslancev, in to: deaet poalancev za veliko posestvo, deset poslancev za meata, trge in obrtne kraje, imenovane v volitvenern reda ter za trgovako in obrtno zbornico, äestnajst poalancev za oktale občine kranjake voj- vodine in deset poslancev za peto karijo. Ta vladni naört se je, ne da bi ae bilo o njetn sploSno razpravljalo, na predlog baron;* SchvegU, izročil ustav- nemu od-ieka, ki naj v prihodnji seji astno o njem poroöa. Poil. Hribar je predlagal, naj bi se otvorila pi vladnem načrtu aploSna razprava. Ta predlog je večina od/rnila. Istotako je veöina ol- klonila tudi predlog, naj bi bilo poroöüo Uütavnega odseka o vladnem naÖrlu tiskano. Z* oba ta dva predlogi so glu- sovali le napredni poalanci. Nirolni napredni poalanci so odločno nasprotni vladnemu načrta, ker so prepričnni, da dobi, ako se uvede po njem začrtana volilna proosnova, slov. Ijalskt stranki v deželnem zboru večino. Shod zaupnlkuv libertine Htranke na KranJHkem. O tern shodu piie „Slo- venski Gospodar": Shod zaupnikov libe- ral no stranke na Kranjskem se jo vräil zadnjo nedeljo dne 26. marci v L'ubljani. PoTabljoaih je bilo 2500, pri^lo jih je l> nad &OO. Maogi so priöakovali, di se bo na shodu pregledil in novomu cam pr- memo popravil strankin program, tuda voditelji se äe niso dotti pripravili ter so obljabljali, da se to zgodi na poseb- nem shoda v jescn. Govorili so torej samo o volilni spremembi ter zahtevali ZH koroäke Slovene^ in za kranjska menu veö mandatov. N* nm Stajerc3 so pozabilil Ako bi to atorila v lako v »Znem trenotku alovonska Ijadska (ka- toliäka) atranka na Kranjikem, bi vai liboralni petelinčki na Štajerskem klic^li, da smo izdani in prodani I Ridovedni srno tudi, kake obraze so delali n^ shodu navzoči liboralni kmetje, ko so njih vo- ditelji naglašali, da imajo kmetje prevoč m indatov, kranjska moUa pa pramilo. O^> strani liberalciv pa niö prostora za kmcta. V>>lil se je nov strankin odbor, v kalerega so sedaj atopMi tudi nežado- voljni mladi, kakor dr. Ravnihar, dr. Viudiäor in dr. Novak. Hloveiiuka vknjlžba. - V četrtek ätirinajst dni je bil v cerkvi sv. Lovrenca v Gelovcn kräöen ainöek gospoda Ekarja in krst slovenako vpisin v župnijsko matico brez vsake ovire. Predsednlk višega sodlšča v <>rratlcu dr. Avgust vit. Pietreich je že nastopil svoje mesto. Na pozdrav podpred- sednika Walterja je izjavil, da bo vodil viäe sodiäöe v dnha svojih prednikov Wdserja in Gleispacha. (Z drugimi be- s^dami : nadaljeval se bo zistem, ki fa- ?orizaje vsenemSko rniäljenje med sod- nimi aradniki, ki ziatematično in z le- lezno brezobzirnostjo kršt jezikovue pravice Slovencev v zasmeti državnim temeljnim zakonom, in ki je skrajno pristranski proti slovenskim sodnim urad- nikom tudi v peraonalaem pogleda), Pozna zlina. — V južni NemÖiji, kjer je «adno drevje le cvetelo, je zapadel visok sneg, a temperatura je padla na 5 «top. pod niölo. V severni in srednji Spaniji jo naneslo po nekod za tri metre snega, da so vsi vlaki v njem obtiöali. Polniki ao bili skoraj dva dni na planem brez hrane. Podzemska jama. — Pri trtnici novomeäke ktnetijake podružnice so se udrla tla pri kopanju jam« za cvetlič- njak, na takozvani ,,proätovi njivi". Pro- stor je dva rnetra globok in je bil te i izkopanjem dogotovljen. Ko je neki de- lavec h >tel zabiti zadnji stober za pod- stavo, je naenkrat v zemlji moöno po- čilo, prestraädni delavci so odakočili, mad tern je pa dotični gtebor izginil v nakrat nastalo razpoklino. Volilna nmra biti globoka in naj brio v zrezi a takozvano „Oblakovo jamo" ob Krki. Thtega dne popoladne je tadi v „Jakšetovi rapi" pri Srebrničah strašansko počilo in precaj obširna rupa, ki se je laasko leto sredi polja kar sama vdrla, se je nevarao za- zibala. Opazovalec, ki je bil ravno v jami, je z največjira naporom kornaj u^el iz jame. Vdrl se je najbrže spndnji glo- boki obok, kajti zgorejänja plaat se ni äe vdrla, le nekoliko znižala se je in jama se je razširila. Morda je bil tu pok v zvezi s potresom v Ztgrebu. Sloveuska zmaga. — V Okoslav- ch žapnije sv. Jurija ob Söavnici na Štajer.^kem so pri občinskih volitvah dne 24 marca v vseh trch razredih zmagdli narodnjaki. Mater obstrelil. — V Ptuju oHlažbeni kleparski pomoönik Gröbner je prišel k svoji materi na «lotn t Brežicah pri Ptaju. Začel se je Ž njo kregati, ker hoöe svoje posestvo prodati in no za- puatiti olrokom. V teku prepira je po- tegnil samokrea in trikrat natrelil na maler. Dvakrat ni zadal, tretjič pa jo je obbtrelll v nogo. čednega aina ho oc|ali sodiäöo. Sinrt pijauca — 60-letni delavec Matevž Kvijaž v Frama na Štajerakem je bil had pijanec in ae je tadi v ne- d'ljo nalezel žganja do vrha, nakar jatro ao ga naäli mrtvega pri jaslih, glaya mu j« visela v jaslih. ütnrl ;e med živino, knkor tadi v življenja pri pitju ni pozaal raz'ocka med ölovekom in živalijo. Hveze p<>6cu kriih Je nezdrav. — Pred sveže pečanim krahom svari resno n'ki priznani zdravnik ter dokazuje škodljivost takega kruha. Djöim se star kruh pri žvečenju dobro zdrobi, se sveži kruh zmečka v trde svalke, ki s slinami prevlečeni prav Uhko zdrknejo po po- L1STE«. Odgovor gosp. Kutinu, ali pojasnila na pojasnila. Spisal Josip Balič. G. tuvariäu Kntina se je zljubilo podati v podlistka Ietošnje »Gorice*4 štv. 3 nekoliko pojasnila ozirom na mojo oceno, katero je bil isti list na istem mc^tu priobčil o njegovem št. maver- skem opina. Žil, da me njegova pojasnila ni malo niso zadovoljila. Ker nisem nleg- nil prej, podajarn mu pa zdaj tadi jaz v zameno nekaj blagohotmh opazek, in začneml Toda vsak začetek je težak, in tadi jaz ne vem prav kako zaöeti, ko Be mi g tovarid v isti sapi skazaje po eni strani hvaležnega, po dingi pa me kara in zavrača. Pa naj bo 1 Pričnem z neko njegovo Željo. Kar se tiče torej telje, naj bi kdo objavil vse spise in razprave, ki se pe- čajo z zemljepisom in zgodovino naše dežele, upraäam gosp. tovariäa, aii nima Czoernig v tej stvari precej obsežei^ seznam različnih virov in med temi colö neko Kraäanovo razpravo? In, ali ni dolžnost zgodovinarja, zlaati dilelanta, da si bolj ko more, tadi sam poiäöe, Cesar mu treba? Baä zaradi t'»g;i tirjamo točnoati od pisatelja, ker sicer bi bilo mnogo bolje, da bi sploh niö ne pisal. V gimnazijalnih programih goriških tiči za domačo zgodovino in drage zna- nosti marsikaj važnega in zanimiveg*. Ako g. Kutina o vsenti tem ni bilo niče- sar znano, ali ni temu kolikortoliko kriva tadi okolnost, da nl zahajal v latinske äole? S cer pa se zmeniva o tem natan- čneje ob konca, zato preidem k pojasnila o vražali. Gledö tega ponavljam še enkrat: zažiganje blagoslovljenega oljčja zdra ženo z molitvijo, da bi Bog toöo odvrnil, nisamo na sebi nobena vraža, če- tudi je ta ali oni v svoji nevednosti ali celö hudobiji vraževerao zlorablja. Gosp. Katin naj loči torej dejatvo od zlorabe naj sklep^a logično! Kar zadeva pomanjkanja jeziko- slovnih opazek t opiau, niaem nikakor ztthteval v tej stvari od g. tovariäa te- meljitega razpravljanja, kakor si on do- miäljaje, Hinpak le nekaj 1 jkalnih jezi- kovnih poaßbnoati, ki človeku takoj v oöi padejo, čh se razgovarja z otroci ali sploh priprostimi Ijudmi, kajti le na po- dlagi tach podatkov /.branih iz različnih krajov, ae dk polagoma kaj temeljitega gpisali o goriäkem naročja, nota bene: a pomoöjo strokovnjakov! — V označeni namen so nekatera leta tovariševega službovanja v Št. Mavra veö nego zado- »tovala. Sicor pa: „s>gni scasa, tapona ana baaau, pravi Furlan. Leta mojega službovanja na Go- riSkem pa resniöno ne apadijo k stvari. Znajte tadi gospodine, da, öe aploh kaj piäem, ne delam to „ad captandam su- perioram benevolentiam*, temveö meni gre pri tem vselej le za stvar, za na- öcla ! Tadi moram gospoda opozoriti, da nisem nikakor obljubil o poaebnoitih goriškega nareöja kaj pisati, ampak sem to le namenil. Med namenom in obljobo je precejšen razloöek. če se gg. tovariäi dogovarjate, da hoöete söasoma nabrati in obelodaniti vainejäe dialektiöne posebnosti v goriSki okolici, je to vse bvale vredno, vosöim Vara najboljSega vspeha ter zelim celö, da me gotovo prehjtite, ker mogoöe, da m« prnv to zdrami, da pridem za Vami. Pu to ao le prazne öenöe, h katerim me je zavodil g. kolega, zatorej le brzo k atvari! Kakor me po jedni strani veaeli, da se je g. Katin vaaj za silo prepričal, da ae ime Sabotin ni prelevilo iz Samo- tina, tako me po drugi moöno žali, da I je gledč izvora tega imena zopet aitrelil — k o z 1 a, s kojega pomoöjo bi rad omajal moja izvajanja la to celö kljab potrdila odliönega (aic!) slovenskega gtrokovnjaka, ki je izvestno draal äolske klopi gotovo ätevilo let veö, nego gosp. | tovariš. In öe se vöasih kaj taeega pri- peti c°ilö strokovnjaku, kaj Sele zaöet- nika I Bože mili I Saj so bili vendar Slo- venci, ko so doäli na GoriŠko, Še malt- kovalci, kako bi bili mogli torej goro nazvati po sv. Valentino? Morda pa vendar ne misli g. Katin, da je bila na Sabotina kaka cerkev ie za öaaa Kon- štantina Velicega, kakor zares tako mq | draje g tovanö Medveftöek o sv. Krizq, : kali ? ! i i (Dalje prib,.) žiralnika, v želodca pa obleke liki kosi mila. Želodčni sokovi ne morejo prodreti skozi trde, zunaj gladke kepe, tako da krah, ki ga je itak težko razkrojiti, dolgo čaaa obJeži v Selodcu ter Hlabo vpliva na živce. Na ta nnčin se zadržnje tadi krvni obtok, v ielodcu se čuti tišča- nje, človek nima teka, zato pn tflavobol in krče. Zgodilo so jo ceh, da so lačni Jjadje, ki so se najedii cvežo pečenega kraba, vßled tega umrli. Črn kroh jo še bolj škodljiv kot beli. Iz pcči vzeti krub bi moral vsaj 24 ur ležati na kakem hladneni prostoru. /verinski i|u — V ograki občiui Kolosnama ae je dogodil sledeči brutalni slačaj. 80-letna vdova Anka Dementer je prišla v rabsko bolnišoico, kjer so jo nekaj tednov lečili in Tzdrževali. Rar pride k njej sin Ignac in jo vzame seboj na dom, ker je izjavil, da ne more pla- čati zanjo mesečnih f)0 kron. Dom a je sYojo mater zaprl t hiev. Pozneje je v hlevu izkopal jamo in vanjo zazidal mater. Hranil jo je akozi odprtino 8 krohona in vodo. Orožniki so to izredeli po anonimnem pismu. Komisija se je podala na lice ineisla in pustila ženo iz- kopati. Na telesa je iaiela dvajsct ran, ki jili je prizadel zverinski sin z vilarni. Mati je amrla, sina so pa zaprli. Razuiere v Bosnl in Hercego- viui. -- Akcija, ki jo je započela skupna bosensko - hereegovinska akademicna ornladina na Danaja k.a pravice in svo- bodo bosensko-hercegovinskega naroda proti izkoriščanja dežele po okapacijski ?ladi, vrlo napredaje. V smisla svojih sklepov se je podala deputacija bosen- Bkohercegovinske akademične omladine pod Todstvom g. poslanca dvornega svetnika Vakovica k predsednikom vseh parlamentarnih klubov, ki so jim oblju- bili, da započno parlamentarno akcijo v njihovem smislu ; zlasti simpatično so se jim izrazili slovenski poulanci obeb klubo.Y in jim obljubili svojo posebno pomod. Nove pogtne zuamke za Bosuo. — Boana dobi lesos poloti nove poštno znamke, na katerih bodo naslikane razne pokrajinake slike. Izvršil jih je prof Moser, ki se je ravnal po ameriäkih predpodobah. Domaic zdravilo protl nahodu. — Hrvatski zdravnik dr. Lederer pripo- roča kot zelo zanesljivo doraače zdra- vilo zoper nahod sledeče: Takoj prvi ve- čer, ko se je nahod pojavil, se namaže dob znnaj, in kolikor je le raogoče tadi znotraj z lojem, lanolinom in z drngačno živalsko mastjo. Nato se je treba z rjaho odeti preko obraza ter celo noč tako zdrJati. Zjotraj je nahod popolnoma iz- ginil. Eer sredstvo ni drago, se lahko poskusi. Otok bo izginil. — Potresi na laškem otoku Ustica se nadaljajejo. Pre- bivalstvo je zapustilo otok. 371 jetnikov bo z otoka prepeljali v Palermo. Severno- zahodni del se počasi pogreza v morje. Geologi bo mnenja, da bö otok popol- noma izginil. Zrakoplovstvo. — Nemški cesar J6 nedavno sklenil v pogovorn z višjimi doatojanßtveniki osnovati klub, ki bo imel nalog napraviti zrakoplov, ki se da ˇoditi in bo za vojaäke polrebe ob öasn yojake. V ta namen je določena vsota 1,000.000 mark. Ceški plsatelj m J»ponskein. -- Znani moderni češki pisatelj Josip Hloacha, avtor poetičnega romana Sa- hara v viharju«, je odäel na znanstv'eno in nanöno potovanje na Japonsko 13 t. m. je dospel v Jokohamo, od koder po kratkem odpočitku odide v Tokio. Hloncha bo svoje potopisno črtice pri- občeral v čeških listih. Otvorltev milauske razstave. — Kakor poročajo iz Milana, bo tamošnja »tetovna razßtava elovesno otvorjena dne 21. aprila. Dne 20. aprila pride v Milan^kraljeva italijanska rodbina. . Strašen prizor se je vräil nedavno PJ» nekem pogreba v Baltimore. N«ki waiter Poter, ki so mo pokopali strič- PnJ!' Jri zblazneI ter napadel pogrebce. roBireiil je oaem Ijudi. Pot^m je zbežal I.! ?*• So in jo zaž«aI- ^;udie ao na ™ načine poskašali vdreti v biSo, toda L RI- m°Ž Jß 8trelJal na vsakega, ki se OÄeni približaI- Ko so vendar le pogasili «Borelega °afili blazneRa mrtvega, napol OdborSlhr°TatI!1AyerJeV 8Poraenik ~ Stro88maye?ie»L g08pa za P081»;1^0^ «ečana t f I ?* 8pomenika Je do 15> °dbor te dni 7,r kaže izkaz» ki ga je Gl«Tni VboVi:1'sntRbral 21165 K- - menik ;A « u r « ^rossmayerjev spo- A]lu eml«0000 kr0D ; "Jag08l°- ˇ ZBffMKn, f i 1D me8tni Obö- 8T6t ^greb 8U aist 5ooo ^ 10,ffÄ\5 nabranih okoli *>Be ^öko trdi, da je ta StroBi- mayerjev spomenik v celem že na raz- polago okoli 8Ü.000 K. Nova princezinja. — Katarina vanovna Cesnickaja, hčerka nekega sodnika v kijevski gaberniji, je postala zaradi svoje lepote princezinja. 18 let stara je äla kot nsmiljena sestra na vzhod, da negaje tarn bolnike. Pred kratkim časom pa jo je videl na njenem povratkn v Peterbarga siamski princ, se vanjo zagledal in jo prosil, da bi ma poetala goproga. Mladenka je pritrdila. Mladi princ je drngi brat aiamskega prestolonaalednika, sin kraljs, pa je bit do zdaj kot paž na carskem dvoru. Mladi princ je prosil brzojavno očeta z* dovoljenje svoje ženitve, in oče ma je takoj dovolil. Tudl predpustna šaU. — Na plesu samcev v Filadelliji je bilo za äalo" izpaščenih 300 belih miši. Med damami je naslala straäna panika, več dam je omedlelo. Sloveuec miuiNter v Siamu. — Iniener Ferdo Lapäa, mladi älajerski rojak, vrl Slovenec, o katerem je znano, da je bil od avstrijske vlade priporočen Biamski vladi kot strokovnjak, je preisko- val siarnäke dežele v doslej neznano no- tranjost in pripravlja o svojih aspehih obäirno delo. Za sijajne aspehe, katere je dosegel, je dobil od fiiamskega kralja velik del zemlje v posest. Najnovejie vesti poročajo, da je imenovan poljedel- skim ministrom v kraljestvu Siam. Pretep v japonttki zboruici. — Pretečeni torek je bil v japonskem par- lamenln pri razpravi o podržavljenja nekaterih železnic volikanski pretep. Nekateri opozicijski poslanci so slekli vrhnjo ohleko ter navalili na vladne pristaäe. Prihiteli so policaji ter pometali nemirneže iz zbornice. Prizuaoje na suirtui postelji. — — Pred desetimi leti jo bila amorj^na v Pragi zlalarka Wana Golleratepper. Pre- iskava je dognala, da je izvräil amor Ontrata, pomagal pa da ma je neki Pravda, kar je Ontrata tadi odločuo po- trJil. Prvi je bil obsojen na smrt, a potem porniloščen, Pravda pa je bil ob- sojen v 12 letno ječo. Te dni pa je On- trata amrl in pred smrtjo Se izpovedal, da pri nmora Pravda Bploh ni bil navzoč, ampak so je madil tačas kot straža zunaj* na alici. Pravdo je prosil naposled sarn zelc skcsano oproä<5enja in nato amrl. Vzroki Hcdaiijega mraza — As- tronomi menijo, da je ? zadnjih dneh temperatura tako naglo padla in da je na mnogih straneh zemlje padlo obilno snega radi toga, kor so je na zapadni strani solnoa pojavila relika pega, Policaji — ponarejalci denarja. V Mislovcih na Baskem je bila prijeta neka žena ki je plačevala s ponarejenim denarjem. Žona je bila douna iz Sosnovic, kjer so nato prijeli celo tolpo ponare- jalcev, enega policijs kf ga nadstražnika, dva policaja, kljačavničarja, trgovca in dve ženi. Doinačl zdravnik. — Slovenke in Slovenci imajo dobro srce. Ko zapa- zijo nesreča o bližnjega, takoj imajo z njim Hočutje in ma priskočijo na pomoö. Soöatje je tem večje, čim bolj nepriöa- kovano je koga zadela nesreča. Toda ni dovolj imeti le rahločntno srce, treba je to tudi pokazati. Posebno važna je hitra pomoö pri zaBtrnpljenja. Zato podajemo ta nekoliko navodil, kako je najhitreje pomagati pri zastrapljenju. Ta ne govorimo o počasnem (kro- niönem) delovanju strupa, temveö le o naglem (akatnem). Naglo zastrapljenje je čotvero, ker imamo tadi četvere vzroke : 1. rastline, 2. kovine, 8. živali in 4. pline. . Kdor želi pomaga i, mora ; 1. pO' znati vzrok zastrapljenja, 2. mora skrbeti, da öim prej spravi strap iz telesa in 3. da ga öim prej pobije a pravimi leki. I. Z«8trapljen želodec. Če je kdo zavžil strap, ga mora hitro izbljavati. Bljavanje se pospešaje s tem, da se s kazalcem nebo nad jö' zikom požgečka ali pa da pili vodo sa- rovega masla. Prav tako dobro delnje proti strapu mleko in pa beljakovina (pomešana z vodo). II. Piki in agrizi. Kdor ima zdravo celo zobovje, naj rano izsesa. S toplo vodo pa se rano izpira. Med srcem in rano treba doliöni del telcöa krepko zvezati s trakom (take trakove kapiä za malo novcev v lekarni in ne smeš biti brez njih ; sicer pa je v sili vsako vezilo dobro Če hočeš pa iz- prati rano z jesihom (octom), opojilom (Žganjem in dr. opojnimi pijačami) ne smeš izgabiti niti trenatka, temreö moraS to storiti precej, ker dragaöe to ne pomaga dosti. Nekateri izžigajo rano z razbeljeno iglo (pletenja) ali pa s ste- kleno lečo, če sije lolnce. Zastrup[J9ncu daj zavžiti opojnih pijač (žganje, konjak in močna vina). Tu je edini sločaj, da pomaga ta strap proti strapa, dragače se pa varujte strapenih < opojil. Koristno je, če se more zastrap- Ijenec potiti. Topli sopari pospešajejo to. ' III. Zastrapljenje po kislinah. (Žveplenova kislina, galica, (vitriol) Pri teh se rabi podvojno-ognjenokisli natron (soda, solik, doppelkohlensanres Natron). Tadi eemleta kreda je dobra \ za silo. Loterijske ätevilke. 31. marca. Trat...... . 90 14 49 80 2( Line ....... 80 66 16 71 45 Na prodaj je 14 cerkvenih klopi v ät. Andrežu | ki so v prav dobrem stanu; dulgosL 220 cm. | Razpis zniževalne dražbe. V tolminskem političnetn okraju , zidala se bodo v tekočem letu šolska poslopja in sicer: 1. Na Idriji pri Bači, enorazred- nico; preiidarjeni znesek: 18.372 K 96 h. 2. Na Selcih pri Volčah, enorazr.; preadarjeni znesek: 13.824 K 74 h. 3. \J Hutih pri Volčah,šolskosobo; preiidarjeni znesek: 6.500 K. 4. V Soči, enorazr.; preudarjeni znesek 18.000 K. NačrtfMn troškovniki so razpo- loženi pri c. kr. okr. šolskem svetu ob üradtiih urah od 8. do vštevši 11. aprila t. L Ustmena dražba se bode vršila dne 12. aprila t. 1. ob 10 uri predp. ponudniki položijo pred dražbo 5% kavcijo.'preuda'rjenega zneska. Prinzig», predsedriik. MladeničE lepega vedenja. vešč slovenskega in nemžkega jezika, želi dobili službo pisarja v kaki trgovini ali v kakein drugem uradu. — Pojasnila daje iz prijaznosü upravništvo našega ista. Iščeta se (|Vcl tllOpCfl izurjena s konji voziti. -^ VeČ pove naše upravništvo. ÜTJÖFFÖLI veliha zoloya oljhi- neqii olia iz nau- godnejin hraeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v. Seminario štev. 10 Olje jedilnu 36 kr. lit. ,, si ii pj «* 40 ,, „ „ bolje 44 „ „ „ dul mat. 48 „ „ , „ istrsko 50 „ „ „ v.ovfii 50 „ ,, ,, bari 00 „ „ ,. lTicca 70 „ „ ,, uizza 80 „ „ „ uajfinej« 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežba najpošteneja. Peter ShErbic, Gorica, Riva Corno h. St. 13 priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani. (jermani taljam grožijo nam zJo al uic se ne strašmo saj pivo najbolje je to. Sovražnikov ima Sloveuec veliko povsod tako je tudi pri pivi v Gorici kakor drugod. Zavod za sftanje na sin. EDVAED STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. i/delujc sllkana'okna za eerkve In hläe v raznih sloglh. Podpisani si ätoje v prijetno dolinost, s tem lirmo za slikana okna g. Edvarda Stuhl iz Gradca v vsakem oziru priporoöiti. V tukajänji novi cerkvi je iraeno- vani gosp. Stuhl pri* skrbel vsa barvana o- kna v sploäno zado- voljnoat in zolo po pri- inemi ceni. Kuracljnki urad v St. Andrežu pri («oriel, dne 19. decembra 1900. Job. Kosovel, kurat. Goupod Edvard Stuhl, unietni slikar za cer- kvena okna iz Gradca, postavil je v tukajšnji župnijski cerkvi sv. Iva- na Kratnika pet v res- nici lepih oken. Barve Be prav lepo vjemajo in so tudi svitle. Ker tudi cena oknom ni previaoka, lehko ime- novaiiQga.gospoda toplo priporofiam vsem cerkvenim oskrbništvom, ko bi prilika donegla, da bi taka okna napravljali. V Čepovanu, dne 25. septembra. 1901. J. Rejeo, župnik. Takili priznavanj imam preöaatiti duhov- Wini na razpolago äe dokaj. Uljudno §e priporočain Ed. Stuhl. ,CcritFaIna posojilniea6' registrovarxa zadruga v (Joriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesetna odplatila v petih letih in sicer v ebrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menico po §V\Q, na uhnjižbo po S°|o z l;8% upraynega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ¦V- Goriška zveza gospodarskili zadrug ln društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrb ndom „Gentralne poaojilnice* v Goh'l a c ngih pridraženih zadrag poG / '. : Modro galico 98/99% po K 64 63 i; žveplo I. vrate 85/96 fino po K 18— q. — V zalogi ima : Saperfo.^sat 14|16%poK. 5 30 q; Saperfoefat 12/14% po K 5*— q; Tomasora Žlindra 14/167» po K Ö-— q; Radeča sol po K 7.80 q; Kohinjska sol po K 201— q; Klajno vapno 40% po K 23-— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Gena za mrdro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki misJijo še naročiti. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju št. II. Ivan Bednarik priponx'a svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja slroje tudi na ledon- ske ali mesečne oboroke. Slroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. öas je zlato tako »1 niisli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje izborne testenine Žulderšič & Valenčič-a nego da bi tratlla zlati čas z izdelovanjeiii. In fSrhinrllRPDunaJ'"|L pošilja že veliko let^dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline zu sadjc in grozdje, stiskaliiict; za sadje in grpzdje, škropilnice, poljska orodja. stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, Čislihuce za žito, luačilaice za koruzo, slamoreznice, struj zarczanjt^ repe, mline za gnlanje, kotle za kuhanje k'aje, -. sesalko za vodnjake in gnojnice, vodovode, 2el«zne cevi, svinčenc cevi. o o u o o o o o o o o o o 0d sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Kavno tako vse priprave za klntarstvo: mcdcnc pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljom* cftvi, gurnijeve pločc, stroj za točenje piva, škri- nje za led, atroje za sladosled, priprave za iztlo- lüvanje sodovke in penečih vin, mline zadišavo. kavo itd. ; atroje za izdelovanje klobas, tehtnir.c* za živino, tehtnico na drog, steborske tohtnice, narnizne tehtnice, decimalm.' tehtnico; žolezno polnštvo, žclozne blagajno, šivaln« strojo vüph sestav, orodja in strojn vsakf> vrsto za ključav- ničarje, ko\rače kleparj«, sndlarjc, pleskarje it z verli tnim janiHtvoiu. x>o uaju^odnejih placllnlh po^ojih kakor tuli na obrok^. Ceniki z veČ kut 500 HÜkarni broznlacno Pr^kupci in ageuije »e vsakf jis sproimeijo. Doi)iHiije He tudl v »lovoiiHkeni jezfku. Ivan Schindler Dunaj lll.ji Erdberggasse 12. Rojaki! spominjajte se „Šolskega doma". Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljud- neje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in nafnovo renovirani hotel pri „Zlatem jelenu" (As Cervo d'Oro) združen s pivarno in resta- vracijo pri „Ledenici", v Gorici, Ozka ulica his. štev. 7, 9, 11. Ker je to podjetje že od nekdaj na naj- boljšem glasu, %trudil se bom tudi jaz vsem željarn čč. obisk*ovalcev*mojega hotela in re- stavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike iiaj- bol| pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje Andrej^Hočevar. Jako izdatno sredstvo proti . i5 V llld tlZlll 11 ill ulldll 11 JÖ 11(1111 (JUuIm) v v 1 M t je Ikrr (»0I>INA, Utfiepa napravljala v TrMn lekarnarjh Rafael Godina, lckarna „Alia Madona della Salulle" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AIT Igea" M Dlici Fcrnelo l\. 4. — Slekleni^ica star e 1 K 40 vin. — Polom pošte f=e ne pcšilja manj kakor 4 btekleničico, in sicer | roti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopoŠlje naprej 7 K, nakar sr stfkleni^ice dopoäljejo franko in so v trm ynesku zj popadeni vai pošiljatreni stroški. D ibiva se v vseh I^karnah. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vwprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstuih poslopij, premicnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvoüov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasoila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi a preglednicami in ceniki. Taedina slovenska mavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimipogoji, aase lahkomeria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provzlji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ¦ - popolno varnost. ¦ ¦ ¦¦- ¦T Svoji k svojim! ~W& Glavno zastopstvo za Trst Gorlško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trat, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!