GLASNIK
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 11.	Ljubljana, dne 18. decembra 1908.	I. leto.
Izhaja prvo soboto vsakega mesca Uredništvo in upravn.i
Dunaj XVI/2,
Neulerchenfelderstrasse 21. Inseratt se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo .	, K 2* -
Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Ureditev penzij.
Zahteve tobačnega delavstva glede na penzijsko zavarovanje so postale zdaj zelo pereče, ker je predložila vlada znani načrt o socialnem zavarovanju. Tobačna uprava bo prisiljena, da odpravi sedanje nezadostne penzije, ki so morale zadostovati tobačnemu delavstvu v starosti, ki so morale zadasto-vati tobačnemu delavstvu v 'starosti, ko m za delo več sposobno. Gotovo ne gre vladni predlog predaleč, a kljub temu daleč prekaša naša sedanja penzijska določila. Osobito invalidna renta je višja kakor, kar ddbiva zdaj tobčno delavstvo. V IV. plačilnem razreidu znaša:
Tobačno del. dobi Po vladnem postav, posedanjih določilih	načrtu
letne rente v kronah
Po preteku 4 let	_!	22) 20
, , 10 »	180	258' -
. , 20 .	240	30o-
»	,	30 „	300	354 -
.	,	40 „	360	402- -
Tistih 360 kron je pa tudi največ, kar se zdaj dobi. Vdove in sirote tobačnega delavstva ne dobe ničesar. Daši tudi vladini zakonski načrt ne pripoznava rente vdovalm in sirotam, pa dovoljuje le glavnione odpravnine, ki sicer niso velike, a je le velevažno, ker se pripoznava potreba, da imajo svojci rajnikov pravico do preskbnine. Po postavni predlogi se določa svojcem rajnikov
Vdov. brez otrok Vdova z enim Vdova z dvema vcova nrez otrok otrokom	otrokoma
dobi kron
v IV.
plačil. 210	315	420
razredu
Tobačno delavstvo pa še tega nima. Po §151 vladne predloge je pa država dolžna, da da vsaj to, kar veleva postava. Po postavnem načrtu se bo dobila glavnična odpravnina. ko bo zavarovanec zavarovan 40 tednov.
Kako mačehovsko skrbi država za tobačno delavstvo, razvidimo, če primerjamo penzije drugih državnih uslužbencev s pen-zijami tobačnega delavstva. Le primerjajte naše penzije s penzijami uslužbencev c. kr. državne tiskarne. Uslužbenci so razdeljeni
v pet skupin in znaša penzija po 40 službenih letih v I. skupini 1600 K, v II. 1400 kron, v III. 1200 K, v IV. 1000 K in v V. 800 K. Najnižja skupina dobi torej po 40 letih 800 K, pri nas pa le 360 K. Ali je to pravično? Krivično je, da ne mora bolj biti. Po 10 letih znaša penzija v državni tiskarni za V. skupino 320 K, samo 40 K manj, kolikor znaša v tobačnih tvornicah po štirideset i h letih.
Vdova uslužbenca državne tiskarne dobi tretjino najvišje vsote dotične skupine, ki ji je pripadal rajni mož. Vzgojevalni prispevek znaša za vsakega otroka 5% najvišjega zneska skupine, ki ji je pripadal rajni oče. Dečki dbbe vzgojevalni prispevek izplačan do 20. leta, deklice pa do dovršenega 18. leta. Sirote imajo pravico do sirotinSke preskrbe, ki znaša polovico one pokojnine, do katere ima mati pravico.
Kaj pa ima tobačno delavstvo. Več ne potrebujem, kakor to, kar smo navedli, da dokažemo, kako upravičene so naše zahteve.
Da poizvesta, kako sodijo o novem položaju v finančnem ministrstvu, sta se zglasila po posredovanju naše »Zveze« v finančnem ministrstvu naša poslanca Kunschak in Anderle pri poročevalcu, višjem finančnem svetniku Miloti.
Na shodu dunajske ottakrinške naše podružnice je poročal Kunschak o uspehu. Poročilo slove:
Dne 17. t. m. je priredila dunajska podružnica ottakrinška »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« shod, na katerem se je razpravljalo o splošni starostni jn onemoglostmi podpori. Ullreich je poročal o dosedanjih razmerah in o položaju po novi socialni zavarovalni predlogi. Poslanec Kunschak je izvajal: Ze dolgo časa se borite za izboljšanje svojih penzij. Upravičene so Vaše zahteve in tim starejše, tim nujnejše so. Vsak ima pravico na miren, brezskrben življenjski večer. Država daje dober zgled. Ker pa tega ni še storila, smo dolžni ki je naša pravica, da to zahtevamo. Govornik navaja, kaj da je glede na to storil skupno s poslancema Anderlom in Franom Fuchsom. Na meroda]-
nem mestu' so izjavili, da hočejo počalkati splošno starostno m invalidno zavarovanje, predno tobačnemu delavstvu stalno urede penzije. Vsebina znači pač napredek, dasi ni vzor. Za tobačno delavstvo pa pomenja do gotove meje povod izboljšanju. Za »Zvezo« sta posredovala v finančnem ministrstvu s poslancem Anderlotm. Višji finančni svetn% Milota jima je izjavil, da je glelde na to tudi zanj merodajna obljuba' rajnega dvornega svetnika Svvdbode. Vrše" se že pripravljavna dela, izključeno je vsako poslabšanje. Starostna in invalidna preskrba se bo naslanjala načeloma na vladno predlogo. Ne m'Orc še povedati, kaj da dobi tobačno delavstvo, a misli da diferenciranje glede na plače po posameznih krajih. Potrebno je to že zato, ker so življenjske razmere na Dunaju drugačne, kakor v Galiciji.
Nadalje je bil poslanec Kunschak z An-derlejem v kabinetni pisarni glede na prošnjo krščanskih delavk. Odgovorilo se je, da se zadeva odloči, ko bo vladar zopet podeljeval splošne avdijence. Glede na delovodje se je izjavilo, da se morajo izenačiti plače s postavo o državnih uslužbencih. Stvar bo kmalu rešena in bodo določila veljavna do 1. oktobra 1. 1. nazaj. Zborovalci so pritrjevali Kunschaku in odobrili sledečo resolucijo:
Krščansko tobačno delavstvo tvornice Dunaj-Ottakring pozdravlja predlogo o splošnem starostnem in invalidnem 'zavarovanju in pričakuje, da da povod za končno zadovoljivo ureditev penzijških razmer tobačnega delavstva. Tobačno delavstvo ulpa to tembolj, ker so sedanje razmere popolnoma nezadostne in zato nevzdržljive. Osobito se morajo urediti penzije. Tobačno delavstvo ima pravico, da to zahteva, ker je tobačni monopol eno najboljših sredstev državnih dohodkov. Tobačno delavstvo je ipa nasproti drugim državnim uslužbencem v mnogem oziru na slabšem. Zahteva tobačnega delavstva je zato upravičena in pričakuje shod, da se z ozirom na to kmalu iz-premene penzijski predpisi.
Ne zdi se nam potrebno, da naglašamo, da tobačno delavstvo ne trpi, da bi se še poslabšale sedanje penzijske razmere. Na poslabšanje'■ niti ne mišlimo; ker'razmere sploh ne morejo biti slabše, kakor so že tako, kar smo dokazali.
Tobačni upravi ni troha čakati, da postane predloga postava. Predloga je tu. Prav posebno veliko se ne bo izpremenila, kakor vse kaže, če ne pade sploh. Zavlačevalna taktika, ki jo zavzemajo delavski izdajalski socialni demokrati, lahko povzroči, da preteče še precej časa, predno postane prOd-log tudi postava. Tobačno delavstvo pa že čaka dovolj dolgo. Več časa ne more čakati. Neobhodno je zato potrebno, da se nemu-
doma izdela starostna preskrba tobačnega delavstva.
Nekaj je na tem, da se urede penzije po krajevnih razmerah. Nikakor pa ne verujemo, da bi gospoda pri zeleni mizi pogodila pravo. Bojimo se, da ne napravijo krivic, ki se bodo popravile šele čez leta. To se pa ne sme 'zgoditi. Boljše, da se določi penzija po plači.
Zahtevamo: Tobačnemu delavstvu d a j t e p r a y i c o t e r m u d a j t e , kar mu gre. Vso s t v a r r e š it e k o-likor mogoče hitro! .
Dr. Krek o zavarovalnem načrtu z ozirom na tobačno delavstvo.
Na shodu ljubljanskega tobačnega delavstva 16. novembra je, izvajal dr. Krek sledeče:
Zavarovanje izpremeni vso zavarovalno uredbo v naši državi. Nova postava se bo poznala ne samo pri starostnem, ampak tudi pri bolniškem in nezgodnem, zavarovanju. O tem, kaj storite,. prepustim Vam- Vršiti se morajo o novem postavnem načrtu temeljita posvetovanja o velevažtjem postavnem vladnem načrtu, / V	", <! ■
Bolniške blagajne ostanejo zvezane s podjetjem, kakor zdaj. Prednosti morajo biti take, kakor zajiteva postava. Bolniška podpora bo trajala celo leto. Za tobačno delavstvo je to že zato vejeva/mo, ker je, kakor uči statistika, jetika v tobačnih tvornicah najbolj razširjena. Marsikpmu se bodo olajšale skrbi in mnogo'solza bo manj zdrsnilo po licih.	j '
Pritožbe pojdejo po novi,postavi k zavarovalnemu sodišču. Postava določa, da se bodo izbirali zastopniki za zavarovalna sodišča iz raznih bolniških blagajn. Določilo naj bi se, da pride v zavarovalno sodišče tudi zastopnik tobačnega delavstva. O pritožbah bodo sklepali en sodnik in dva pri-sednika.
Nadsodišče je na Dunaju, kamor se bo lahko pritožil, kdor bo mislil, da'ni fdzsodilb pravilno zavarovalno sodišče.
Nezgodno zavarovanje ostane primeroma tako, kakršno je zdaj. Po novi postavi bo moral podjetnik izkazati posameznikove plače. Če kako leto ne bo Zadostovalo, kar bodo plačali podjetniki, se bo še tisto nanje razdelilo, kar bo zmanjkalo Zavarovalnici.
Kategorije ne bodo pr j novem zavarovanju nič več pomenile.
V tobačni tovarni bo delavstvo večinoma pripadalo II. b, 111. a in b ter IV. a kategoriji.
Sodilo ne bo več sedanje tržaškoraz-sodršče, marveč zavarovalno sodišče v Ljubljani.
Starostno zavarovanje.
Tobačno delavstvo dobi zdaj v V. kategoriji po 40 letih 30 K. Postavni vladni načrt določa, da si lahko država kot 'podjetnik osnuje lastno zavarovalnico. Državna zavarovalnica pa mora nuditi vsaj one podpore, ki jih bo dajala splošna zavarovalnica.
Po postavi bo vlekel preskrbnino, kdor bo dokončal starost 65 let. Za delo nezmožne osebe pa dobe invalidno in onemoglostmo rento. Onemoglost se bo priznala oniim, ki bodo tako onemogli, da ne bodo zaslužili tretjino onega zaslužka, ki ga dobe po zmožnostih ih znanja njim enake osebe. Med delavstvom pa dočaka 65. leto le malokdo. Večina delavstva bo dobivala onemoglostno preskbnino.
Država bo dala vsakemu, ki nemore in ki postane star, 90 K na leto.
Zračuna se onemoglost ali starostna pre* skrbnina tako-le: petkrat tolikp, kolikor znaša povprečni letni prispevek zavarovančev, nadalje državnih 90 K in dve desetinki vseh za zavarovanca vplačanih 'prispevkov.
Kot zgled navajam delavca ali delavko, ki zasluži dnevno 2 K do 2 K 40 h in je uvrščena v lil. stopnjo. Po desetih letih bi dobila, ker se plača na leto 18 K, Škrat 18 K je 90 K, prišteje se državni p'rispevek 90 K, m Še dve' desetinki celega zanjo vplačanega zneska (180 K), kar zneše 36, K, dobi torej 90 + 90 4-36 =' 216 K ria leto. Po vašem pokojninskem določili! dobi .zdaj na leto 180 K. Po vašem dobi zdaj delavka, če dela 40 let v tvornici, letiio 360 K. Po vladni predlogi bi dobila Škrat 18 in 90 K državnega prispevka in dve desetinki vseh vplačanih prispevkov (skupaj 720 K) 154 K, torej 90 + 90 + 145 = 334 K..	,
Do onemoglostne preskrbnine bo imel delavec pravico,' ko bo plačeval prispevke 400 tednov, torej v štirih, oziroma v petih letih. Za fanta, ki bo šel k vojakom, bo prispevala država ipo II. stopinji. Izgubili tudi ne bodo ničesar oboleli delavci in delavke.
Ce bo kdo čakal na starost, bo moral čakati trideset let. Za začetek pa velja,, da se bodo morali , v.si zavarovati, ki še niso stari 60 let. Čakalna doba se določi z 200 tedni.	•.
Vdova dobi po rajnem možu odpravnino petkrat toliko, kolikor je mož plačal prispevkov in država ji da 90 K. Zakonski in tudi po očetu priznapi nezakonski otroci dobe vsak polovico odpravnine, ki gre vdtovi.
Zgled: Neki delavec plačuje 6 K na leto. Ko je zavarovan deset let, dobi torej vdova lOkrat 6 K, je 60 K, in državni prispevek 90 K (60 + 90) torej 150 K, vsak otrok pa
75 K- V tem oziru, je postavni načrt boljši, kakor dosedanji penzijski predpisi.
Za vas velja, da vam da podjetje, ko postane postava razlagani načrt, najmanje to, kar vam že dalje vlada. Cul sem že velikrat, da bi tudi vi bili voljni plačevati, če še zviša preskbnina. Merodajno mora biti, kar je dajala vam že dozdaj država, vam mora dajati tudi v bodoče. Na boljšem finančna uprava ne sjne biti, kakor je zdaj. Ne gre, da bi postava koristila finančni upravi. Ena prvih stvari, kar bi bilo mogoče doseči, je, da vi obdržite, kar že imate in s,te tudi deležni dobrot nove postave. To, kar zdaj izvajam, je zgolj nasvet, o katerem seveda sklepate sami.- Prav bi bilo, da obdržite, kar že imate, poleg tega bi pa še plačevali vi in država.-zavarovalne prispevke, ki jih določa postava in bi seveda bili tudi deležni dobrot nove postave.
Ena glavnih vaših zahtev je bila poštena starostna preskrba. Izgovarjala se je direkcija vedno, da hoče počakati na državno zavarovalno postavo. Zdaj smo na tem, da jo država vpelje. Zdaj je na vas, da izsilite od generalne direkcije, kar je že tolikrat obetala. Za to se zdaj gre, da bi bil delavec alt delavka bolje zavarovan. Vzemite zdaj stvar v roke. Manj ko do zdaj država ne sme dati.
Ko pride zavarovalni načrt v odsek, bom delal na \to moč, da se izboljša, kar se more izboljšati. Ne bom pa postopal, kakor socialna demokracija, ki zahteva vedno nekaj več. Z vsemi silami bom delal na izboljšanje postave, če bom pa videi, da ne dovolijo več stranke, glasoval, da se nekaj dobi.
Socialna demokracija ima silno lalilko stališče. Saj ji za to ni treba glasovati. Socialna demokracija isamo predlaga. Silno prijetno stališče, ker ji za to, kje dobiti denar, ni treba skrbeti. Takega demagoškoga stališča ne smem imetij Hudodelec je, ki bi s kakimi neumnostmi preprečeval postavo in bi postal nasprotnik vsega ljudstva. Zdaj preprečiti starostno zavarovanje, se pravi motiti srečo ljudstva, ko se razlije nekoliko solnčnih žarkov na delavške obraze. ' Od naše strani se bo vse storila da postane načrt tudi postava. IJpa, da Cehi in Nemci ne bodo. gnali trme tako daleč, da . razbijejo državni zbor. Več kakor po splošni in enaki volivni pravici izvoljen državni zbor nč more biti in če se razbije, je sploh vsaka volitev prazna reč.
Predloženi zavarovalni postavi mora slediti zavarovanje vdov in sirot.
Končno pravi govornik: Ene želje ne morem prezreti, da bi- jo ne izrekel. Zdaj je tako važen čas z ozirom na zavarovalno postavo, da mora vsak delavec, vsaka delavka znati, kaj se godi. Če ne drugi, poskrbim jaz, da bo objavljal edini list valše
struje, »Naša Moč«, kaj se godi in priporoča, da ga naročajte.
XXX
Po dr. Kreku je drž. poslanec Gostinčar priporočaj tesno organizacijo kršč. soc. delavstva.
XXX
Delavstvo poživljamo, naj natančno prouči novo vladno predlogo. Naš list Si posveti vso ipozornost. Sami pa skrbite, da svoje želje in zahteve izporočite državnemu zboru. Prav bi (bdo, da se pošljejo pred vsem našemu uredništvu, da jih zabeležimo in odpošljemo potem, kamor spadajo.
Obrtni nadzornik 1.1907.
Ljubljana.
Nove naprave.
Ljubljansko tobačno tvornico je nadizi-ral obrtni nadzornik 31. okt. 1907. Delala sta 302 delavca in 1983 delavk. Naznanile so se sledeči izpremembe: Sjalni stroj tobaka se je namestil v pripravnem prostoru, zaprli so se s trdnimi omarami prostori, kjer se čisti tobak. Zaboji imajo stroj, ki vsesava prah. Nadalje so postavili moderne pražalne aparate s sušilnicami in z m eh an iškimi se-saikami. Dva stara parna aparata so zamenjali z novima, ki sta se nmestila v posebnem prostoru. Po nekaterih delavnicah so nastavili steklene stene, da se prepreči prepih. Nadalje se je napravil tlak v jedilnici iz legnolita kakor so tudi postavili več kotlov, da se pogrejejo jedila.
Kako tobačna gospoda uboga c. kr. oblast.
Obrtni nadzornik je c. kr. uradnik. Ker šopa gospodarji c. kr. tobačnih tvornic tudi c. kr. uradniki, se jim pa za malo zdi, če jim kaj c. kr. obrtni nadzornik zgraja. Zato tudi z veliko nevoljo sprejemajo navodila c. kr. obrtnih nadzornikov, dasj tega ne pokažejo. Ne dvomimo, da tudi nasproti c. kr. podjetjem obrtni nadzorniki izvrše v popobu meri svojo dolžnost, dasi se je sitno zameriti gospodom, ki so mnogokrat v višjih činovnih razredih, kakor obrtni nadzorniki. Naravnost škandal pa je, da se c. kr. tobačna režija tako malo meni za navodila obrtnih nadzornikov, kakor se meni vodstvo ljubljanske tobačne tvornice.
Obrtni nadzornik je namreč naročil že 1. 1906., da morajo izboljšati ventilacijo, zra-čilno pripravo v strojnem poslopju (Ma-schinenhaus) tako, da postavijo ventilator, ki ga bo gonila mehanična sila. Tvornršlko vodstvo se je pa zmenilo za to naročilo, kolikor se meni za predlanski sneg in ni napravilo ventilatorja, ki ga je zahteval obrtni
nadzornik. Izgovarjalo se je vodstvo, češ, da nima na razpolago potrebne motorne sile. To ti je res lep izgovor, vreden naše birokracije, ki še prikaša Kitajce. Nič se ne bomo čudili, če prično mandarini c. kr. tobačne režije nositi vsak ne po enega, marveč po tri kitajske kite. Če obrtnik ne napravi, kar mu ukaže obrtni nadzornik, ga primejo in kaznujejo. Radovedni smo, če je plačala kaj kazni tudi uprava ljubljanske c. kr. tobačne tvornice, ker ni ubogala, kar ji je ukazal c. kr. obrtni nadzornik.
Grozna skrb za delavčevo varstvo.
Za varnost delavstva je v velevzorni naši ljubljanski tobačni tvornici res prevzor-no skrbljerio. Le bahajte se z vašo vzorno tvornico Vi gospoda, ki Vam je izročena v roko usoda, stanje in zdravje tobačnega delavstva. Slabo izpričevalo Vam je dal glede na to c. kr. obrtni nadzornik, ki gotovo ni postopal prestrogo, ko je zahteval, kaj naj se popravi in prevredi, da bo tako, kakoi to zahtevajo avstrijske postave glede na varnostne naprave po tvornicah. Ker ste Vi seveda c. kr. uradniki, ki bi po mnenju nas navadnih smrtnikov morali biti vzor vsem drugim državljanom, pa menda ravno zato sodite popolnoma drugače in mislite, da Vam ne veljajo postave, ker če bi zavzeli edino pravo stališče, da so tudi za c. kr. tobačne tvornice veljavne splošne državljanske postave, bi pač ne bili doživeli škandala, da Vas mora nanje opominjati c. kr. obrtni nadzornik. Seveda, za delavsko paro se gre, zato pa sodite, da pač ni potreba vsega talko napraviti, kakor to postava zapoveduje.
Obrtni nadzornik je povedal gospodi, naj bo tako ljubezniva in naj skrbi za zadostno razsvetljavo pri »aufeugovi« nakla-dalnici v suterenu viržinske dire. Naša kunštna gospoda je seveda sodila, da imamo mačje oči, zato nam ni privoščila dovolj luči. Nadalje je obrtni nadzornik pograjal, ker niso kunkcionirali novi aufeugi, kar je posebno imenitno, ker sama gospoda pri novih aufeugih tega ni opazila. Bo potrebno gospodi nabaviti očala. Če nimajo sami dovolj, morebiti revežem še napravimo zbirko, da si jih nabavijo. Nadalje je ukazal obrtni nadzornik, da se mora zavarovati glavni jermen v novi pražflnici in da se morajo pokriti strojni deli, ki se sučejo. Koliko ljudi je storilo že smrt, ker jih je zagrabil nezavarovan jermen, kdo ve, kolikoterim je odtrgal roko ali jih drugače poškodoval. Seveda, naši gospodi ni znana jermenova nevarnost. Obrtm nadzornik je moral priti in jih opozoriti nanjo. Pri takozvanih »šmirgelšajbah« zelo trpe oči. Delavci bi morali zato nositi varnostna očala. Ker bi pa menda tobačni erar faliral, ko bi jih bili delavstvu kupili, jih pa nilso nabavili. Seveda, saj če izgubi delavec vid,
to gospode, ki so odgovorni za spoštovanje postav, prav ntč ne boli. Obrtni nadzornik je moral kunštni uradniški gospodi tobačne režije naročiti, da mora preskrbeti delavcem pri nevarnem delu varnostna očala. Ce še omenjamo, da je moral ukazati obrtni nadzornik, da premeste dohod na kotel, ker je bil tako kunštno 'napravljen, da se vsak trenutek delavec lahko ubije, mislimo, da je to čisto dovolj za dokaz, kako mačehovsko skrbe naši gospodje za nas.
Nezgode.
Ponesrečilo se je v naši tvornici 9 oselb. Nevarno je padel z lestve neki delavec, ki je bil 180 dni bolan. Neki drugi delavec se je pri delu tako mučil, da je dobil kilo in je bil bolan 56 dni.
Delavske kronce gospodi diše.
Kakor smo dokazali, se za varnostne naprave v prilog delavstvu naše tvorniška gospoda presneto malo zanima. Ce bi 'se, bi ji obrtni nadzornik ne bil dal takega slabega izpričevala, kakršnega je dobila. Pač se pa brigajo za to, da delavstvo kaznujejo. Obrtni nadzornik namreč poroča, da je delavstvo plačalo kazni 52 kron. Res velika je ljubezen našega uradništva, ki požre delavstvu kar 52 kron! To jim bodo teknile in se jim bodo zredili trebuhi!
Zvišanje plač. — Kopelji. — Kuhinja.
Plače so se zvišale v skupnem znesku 78.000 kron. Sijajno izboljšanje v sedanji draginji, ko dobi posameznik več 24 K 13 li ali 12 goldinarjev 6 in pol krajcarja, kar še na dan en »zeksar« ne znese.
Kopalo se je delavstvo 15.0008krat.
Značilno je, da se je prodalo v kuhinji 27.555 porcij manj, kakor prejšnje leto, kave pa 48.701 porcij več. Nočemo preiskavati, zakaj.
Ljudsko zavarovanje.
(Konec/)
O viSini
vplačil
daje pojasnilo naslednja tabela. Pri teni je pripomniti, da je državni prispevek 90 K k vsaki renti že vračunjen. Pri delavcih se zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso p&rispevno dobo v istem mezdnem razredu. Ako prestopijo iz nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi raslo tudi pričakovanje m ž njim renta.
Krog zavarovancev.
1. Nesamostojni. Zavarovanju so zavezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, po-strežnice itd. (okroglo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom; izvzete od nje so že onemogle in več nego šestdesetletne osebe. Prav tako niso zavarovane osebe, ki imajo mesečno ali
letno plačo in kojjh prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K.
2. Izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega podjetja ali kmetijskega in gozdarskega obrata. Izvzeti pa so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 K ali ki redno nimajo v delu več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini.
Prispevki
se preračunjajo pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora plačevati delavec, polovico pa službodajnik. O višini rent daje gornja tabela natančnejše pojasnilo.
Pri samostojnih
so razmere bistveno drugačne. Niti kmetovalec, niti obrtnik in kupčevalec na drobno ne more, kakor delavec, računati na vedno enake in stalne dohodke. Obvezni najmanjši prispevek se je moral torej določiti tem prividnejše, ker so vrhutega gospodarske razmere v posameznih delih države izredno različne. Temu primerno določa predloga, da znašaj mesečni prispevek pri dohodku do 480 K na leto 50 h, in pri dohodku med 480 in 2400 K najmanj mesečno I K. Nadalje pa določa načrt, da bodi pridržano deželnemu zakonodajstvu ta obvezni minimum zvišati za celo ali delovito področje kronovine.
Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za majhne tekoče dajatve, ie vendar na drugi 'strani mogoče, da plačajo o priliki večjih dohodkov znatnejše enkratne prispevke. Na primer: kmetovalec lahko vplača znatnejšo vsoto, ko je spravil letino. Slične so razmere pri mnogih sezonskih obrtih. Oziraje se na te okolnosti, omenja zakon
prostovoljne večje dajatve.
ki niso omejene niti v roku plačila, niti v višini (le navzgor s 100 K v letu). Na Belgijskem opazovane izkušnje pa kažejo, da je potrebno, da se k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno vzpodbuja. To bi se moglo izvoliti tako, da sc iz javnih novcev ob vsakem vplačilu odstoten prispevek zapiše v prid. Ob veliki raznovrstnosti razmer v posameznih delih države pa bo moglo vplivanje v tem zmislu le tedaj postati uspešno, če deluje po možnosti indivi-dualizujoče. Da se razvije tako delovanje, so torej posebno poklicana deželna zakonodajstva. Po predlogi jim je prepuščeno za pospeševanje prostovoljnega zavarovanja pripraviti pripomočke in o njih porabi izdati natančnejša določila. S tem se odkazuje avtonomnim deželnim upravam pomembna socialnopolitična naloga.
Z vsako prostovoljno večjo dajatvo se ravna kakor z enkratno vlogo, s katero se pridobi pričakovanje, ko se preračuni zavarovalnotehniško. Skupna pravica se sestavi potem iz vsote delnih pričakovani. Starostna renta, ki se dokaže iz teh prostovoljnih večjih dajatev, se lahko nastopi pred 65. letom, in sicer že po 55. letu starosti. S tem je za samostojne preskrbljeno delovito nadomestilo rente za onemogle. Povdariti je treba, da je to' zavarovanje s prostovoljnimi večjimi flajatvami dano na voljo vsem starostnim zavarovancem, torej tudi delavcem.
Ca s čakanja.
Preden se doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znaša:
Pri delavcih za dosego rente za onemogle 20 prispevnih tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 let). Za čas prispevanja velja pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec aktivno vojaško službovanje ali v katerem ima bolezen, ki je združena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavaroval-
nega prispevka službodajniku. Pri starostni renti ' znaša čas čakanja 30 let, in sicer računaje od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje prispevanja. Prehodno določilo krajša ta čas čakanja za tiste, ki postanejo zavarovanju zavezani, ko dobi zakon moč, ali v teku naslednjega leta. Za nje znaša čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov.
Pri samostojnih znaša Čas čakanja za starostno rento 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom čakanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo šele v višji starosti zavezane zavarovanju. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker se samostojnim ne daje renta za onemogle.
Prestane k pričakovanja.
Za delavca pomeni brezdelnost izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primeru ohranjajo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi iz zavarovanja.
Ako samostojna oseba ne more plačevati polnih prispevkov za svoje zavarovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dajatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve.
Delavca skuša predloga varovati za primere, da bi službodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane njegovo pričakovanje v moči kljub temu, da se ne plačujejo krispevki.
O lav nične odpravnice za zaostale.
Ako umre zavarovanec,, se dovolijo zaostalim glavnične odpravnine. Do njih imajo pravico vdove ter zakonski ter pozakonjeni otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo pravico po materini smrti, pa tudi po očetovi smrti, in sicer tedaj, če je bilo njegovo očetovstvo sodno dognano in pripoznano. Tudi roditeljem umrlega, ki jih je on vzdrževal, potem njegovim vnukom ter bratom in sestram pod 16 leti. ki so od njega dobivali svoj živež, se prizna odpravnina. Pogoj za podelitev glavnične odpravnine je, da je prebil čas čakanja 40 prispevnih tednov.
Višina g 1 a v n ič nih odpravnin,
ki jih je dovoliti zaostalim, naj se povzame iz naslednjih primerov. Pogoj 50 prispevnih tednov v, letu):
Za nesamostojno pridobivajoče	vdova brez otrok
Mezdni razred	K
i.	120
n.	150
m.	180
IV.	210
v.	240
VI.	270
za samostojno pridobivajoče (pogoi >2 mesečnih prispevkov po 1 K)	150
Ako je oitalavdo-va z enim otrokom	z dvema otrokoma
K	K
180	240
225	300
270	360
315	420
360	480
405	540
■ ■ 225.	300
Zenski zavarovanci, ki sklenejo zakon, imajo pravico, da se jim povrne polovica zanje plačanih prispevkov, ako so prebili čas čakanja 200 prispevnih tednov.
Razsojanje sporov.
Na mesto'sedanjih razsodišč stopijo nove uredbe. Poravnavanje spornih primerov glede dajatev bolniškega zavarovanja je naloženo pritožnim komisijam na okrajnih uradih.
Sporne zahteve, ki niso bile poravnane pri njih. potem sporni primeri glede zavarovanja onemoglih, starostnega zavarovanja proti nezgodam pridejo pred
c. k f. zavarovalno sodišče.
Tako sodišče se ustanovi v vsaki deželi. Za prizivno oblastjo bo trpba na Dunaju ustanoviti c. kr. višje zavarovalno sodišče. V drugih spornih primerih so pristojna politična 'oblastva. Zoper njihove razsodbe ni odprta pritožba na upravno sodišče, temveč na višje zavarovalno Sodišče.
Stroški zavarovanja Za onemoglost in starost.
,	1. D a j a t v e . z a v a rov a n c e v.
Število zavarovanju zavezanih oseb znaša, kakor je pričakovati, nad 6 milijonov delavcev in več nego 3 milijone samoslojnih oseb, torej kakih 10 milijonov zavarovancev.
Pri samostojnih osebah ni mezdnih razredov, temveč prispevek znaša na mesec 1 K, ako je letni dohodek pod 480 K, pa 50 h. Ako se vzame, da vplača zavarovanec v resnici 11 mesečnih obrokov v letu, znaša letni prispevek med 5-50 in 11 K. To bi dalo pri 2,700.000 zavarovancev na podlagi popisovanja ljudstva i? Ipta 1900) letno zavarovalno dajatev 28-37 milijonov kron, s strani samostojnih oseb.	.	'	.
Pri delavpih je prispevek stopnjevan po (šestih) mezdnih razredih od DjC in 72 h na teden. To daje, ako se vzame v‘ podstavo na leto 40 do 50 prispevnih tednov, letne prispevke posameznih zavarovancev med 4-8 in 36 K. Ako se vzame, da je 5?35 milijonov zavarovancev, pride do letnega skupnega zavarovalnega prispevka ,88-45 milijonov kron.
Pri pomagajočih rodbinskih udih (trije mezdni razredi po 12, 24 in 36> h tedenskega prispevka bi bilo pričakovati -letnih prispevkov za posamezne zavarovance med .5-4 in 16-2 K. To daje, ako je 1-75 milijona zavarovancev, kakor je pričakovati, prispevek 12-16 milijonov kron.
S tem se pride do skupnega letnega prispevka samostojnih oseb, delavcev in pomagajočih rodbinskih udov okrogfo 129-milijonov kron.
Samostojne osebe.
Po preteku petletnega roka čakanja, torej v šestem letu, iznašajo starostne rente 3-2 milijonov, narastejo do desetega leta na 25-4 milijonov, v 30. letu 77-3 milijonov in dospejo po 40. letu, v stanju stanovitnosti, na yišino 95-5 milijonov kron.
K tem .stroštopm 95f5., miljjogov kron bi prispevala država 33 milijonov kron.
o D el & v ct. r
Rente za onemogle in starostne rente za delavce in pomagajoče rodbinske ude'bodo terjale stroškov. V petem letu 3 milijone kron, potem brzo »araščajoe na 45-7 milijonov kron v desetenj letu, na 104 milijone kron v 20. letu in na 166-8 milijonov kron, v stanju stanovitnosti; po 40. letu. Od teh 166- milijonov kron mora država plačati 58-1 milijonov kron.
Zaostali.
Glavnična odpravnina za zaostale bo terjpla že v prvem letu 1-8 milijona krop, v drugem letu 8-3 milijonov kron, potem naraščajoč v desetem letu 19-6 milijonov kron in v stanju stanovitnosti, po 40. letu, 26 milijonov kron.
Povračilo p r i s p e v k ov ženskim zavarovancem, ako se poročč.
Stroški za to.se pričenjajo z 1-9 milijona kron v petem letu in maraščajo do 4-5 milijonov kron v 30. letu, katera vsota se tudi v, stariju stanovitnosti ne prekorači.
Upravni stroški,
h katerim prispeva drž.ava 2 milijona kron, se jemljejo z enakomerno 12 milijoni kron.
Skupni sit roški z a v a r o V a n 1 a one-moglih j n sit a r ois t n e g a ziav a ro v atif a
za delavce in samostojne osebe bodo po tem znašali v prvem letu 13*8 milijonov kron, v četrtem letu narastejo nekako na dvojni znesek, potem v desetem letu bodo narasli na 106*2 milijonov kron, v 20. letu na 206 milijonov kron, v 40. r letu im 277 milijonov kron in utegnejo v stanju stanovitnosti znašati 305 milijonov kron. Te številke dado oceniti narodno-go-spodarski pomen starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost.
Obremenitev države.
Država prevzame stalno tekoč prispevek upravnih stroškov za dva milijona kron. Nadajje sc bodo izplačevali k vsaki fenti državni prispevki v znesku 90 kron in končno rentni prispevki povodom vojaškega službovanja.
Rentni prispevki sc začnejo šel^ v petem letu.
V	prvih štirih letih bodo ZiiaŠali torej stroški za državo le dva milijona krom Potem naraščajo počasi, tako da bodo v desetem letu potem, ko dobi moč zavarovanje, znašali državni prispevki za samostojne osebe 12*2 in za delavce 23-6; milijonov kron.
V	20. letu bodo terjali prispevki Za samostojne 29 mi-jonov kron, za delavce 48*8 in prispevki v času vojaškega službovanja 0-1 milijoiik kron', v celem torej 77-9 milijonov kron. V 40. letu znašajo stroški za samostojne do 32-9, za delavce do 57-6, za tiste, ki so v vojaški službi, do M milijima, v celem torej do 91-6 milijonov kron. V stanju stanovitnosti bi znašali stroški za samostojne 33 milijonov kron, za delavce 58-1, za vojaški službi zavezane osebe 5-3 milijonov kron. v celem torej 96-4 milijonov kron in vštevši prispevek k upravnim stroškom 98*4 milijonov kron.
V okroglih številkah računjeno . je torej pričakovati, da bo država ,po nekako desetih letih morala prispevati na leto 40 milijonov kron, po dvajsetih letih 80 milijonov kron in v' stanju stanovitnosti (po štiridesetem letu) okroglo 100 milijonov kron.
Osnutek ima namero, da s£ pred potekom dva-nastih let pregleda ye? zavarovalni, načrt in even-tuelno uredi na novo.
Socijalne drobtine.
Ljubljana. »Naša Moč« piše: Naša tvor-nfška kuhinja ni brez napak, kar je splošno znano in smo tudi opetovano grajali. Veseli nas, da naše graje niso bile zaman. Poveča se namreč kuhinja, ker se zgradi 'še eno nadstropje in vredi lepa jedilnica. Nadalje se bo dobivalo opoldne kosilo in sicer zakuhana juha, meso in 'prikuha za 24 vin. Prostora bo, kakor pravijo, dovolj, da se delavstvo ne bo potikalo po, tvornici, da jć. Ni pa samo kuhinja potrebna preosnov, so še stvari, ki jih najodločnejše Obsojamo in grajamo. Oglejmo si tiste prostore, kjer se vrše zdravniške ordinacije. 2e čakalnica je pravi škandal, ima zgolj en vhod. Če čaka zdravnika 20 oseb, je že nabasano polna. Pozimi je v njej mrzlo, zračenje je nemogoče, vhod gre na vrt, zaduhia je, zdravje še pospešuje, ker je v zvezi s straniščem. Za prenašanje nalezljivih bolezni je čakalnica kakor nalašč. Ljudje so prisiljeni, da se tišče eden drugega in ni čuda, da se lahko preneso glivice, ki povzročajo nalezljive bolezni, kakor davica,
Škrlatica, ošpice itd. Ordinacijska soba ne zadošča zahtevam moderne zdravniške ordinacije. Morala bi biti popolnoma ločena, tako da se podvržejo bolniki lahko vsaki, tudi zaupni preiskavi, pa ni in je zdaj naravnost izključeno. Ločena je namreč le po enih vratih od čakalnice, kjer se čuje vsaka beseda, vsaka kretnja. V zvezi je tudi s prostorom, ki leži med vratarjevim stanovanjem in portirjevo ložo, kjer se zbirajo čuvaji, ki bi pač zaslužili boljši prostor v težavni svoji službi. Na vse strani se čuje izpraševanje bolnikov, kar je tak omučno za bolnike kakor tudi za zdravnike. Ordinacijska soba je premajhna. Vanjo ni mogoče spraviti vseh preiskovalnih priprav, posledica: nemogoče je, da bi se izvršile vse potrelbne preiskave. Ker je ordinacijska soba takorekoč v zvezi s prostori, ki so takorekoč zarejališča najrazličnejših bolezni povzročujočih glivic, je samo-obsebi umljivo, da je nemogoča vsaka količkaj večja operacija, ker se ne more aseptično izvršiti. Za to je preureditev teh prostorov nujna potreba. Že v naši spomenici smo navajali, da so delavnice pretesne. Delavke revice so stisnjene kakor vkovane v železne verige. V takih razmerah se pljuča in prsni koš nikdar ne odpočijeta. Kakor v železnem oklepu morajo sedeti delavke v naših delavnicah v slabem zraku, ker ni preskrbljeno za zračenje tako, 'kakor bi moralo biti. Na delavko ne pride 5 m3 zraka, kakor to zahteva naša veda za delavnice. Zrači se pri nas tako, kakor se je zračilo ob tistih časih, ko še niso poznali modernih zra-čevalnih priprav, ki so vrejene tako, da ni treba trpeti ob vednem prepihu, ki je v naši vzor-tvornici običajen. Pa naša stranišča. Zgraža se nam, ko mislimo nanje. Ob času, ko imajo zasebna podjetja, lepa, zdrava, ne-smrdeča stranišča po angleškem vzoru že tudi v Ljubljani, pa imamo pri nas stranišča zgrajena menda po predvesolnopotopskih vzorcih. Stranišča bi morala biti priročna, ne pa kakor zdaj, ko morajo hoditi delavke tudi pet minut v stranišče in to po prostem, kar je osobito ob dežju, snegu ali mrazu pripravno. Pri vsakem oddelku bi moralo biti potrebno število takih stranišč, kakšna pozna na šmoderni čas. Dokler se to ne uredi, je pa nujna potreba, da se napravijo vsaj pokriti hodniki k straniščem. Za zdaj dovolj, a pečali sc bomo še z razmerami v naši »pre-vzorni« tobačni tvornici.
XXX
Za jetičnike. Iz jetičnega zavetišča v Allandu sta prišli naši sodelavki Ana Pogačnik in Frančiška Slapar. Bolni sta se podali tja. Čez tri mesece sta se vrnili krepki in zdravi nazaj. Pripovedujeta, kako skrbno se postopa z bolniki. Tečna hrana, Ijubeznjiva
postrežba, zdravljenje z vodo dela čudeže. Zdaj pa nekaj, česar ne smemo pozabiti in prezreti. Res, da nekaj se skrbi za jetrčnike. To kar se pa naredi, je še vse premalo. Na vsak način bi morali pri nas na jugu ustanoviti zdravilišče, namenjeno jetičnim bolnikom. V dalnji Alland ne gre vsakdo rad. Daleč je, našega jezika ne razumejo. Na vsak način bi se morali pričeti naši poslanci potegovati za to, da se zgradi zavetišče, namenjeno jetičnikom, v naši deželi. Koliko mladih, krepkih deklet izbira, pobere jib sušica, ker se ni pravočasno na nje gledalo. Po našem mnenju naj bi se ustanovilo tako zavetišče v gorenjski Jelovci ali pa v Bohi'nju. Obširni smrekovi gozdi, osobito Jelovca, so neizčrpljivi zdravilni skladi, in še osobito za bolnike, ki bolehajo na pljučih. Sama ljubljanska tobačna tvornica ima premalo ljudi, da bi se izplačalo tako zdravilišče. Mislimo, da bi v zdravilišče pošiljali bolnike iz ljubljanske, celovške in rovignške tobačne tvornice. Ugodne so železniške zveze, saj sta Bohinj in Jelovca po novi železnici otvorjena širšemu svetu. Stvar naj ne izgine s sporeda naše organizacije. Pravi čas je zdaj ob vladarjevi obletnici, da dobi tobačno delavstvo jubilejni dar: 'zdravilišče jetnlčnikom!
„S. K. S. Z."
opozarja na svoje prireditve v letošnjem zimskem tečaju. Delavstvo se vabi, naj se obilno udeležuje prireditev „S. K. S. Z.“
V ponedeljek ob 8 uri bo pod-učeval g. dr. M. Opeka I a š č i n o.
V	torek ob pol 8. uri dramatična šola. Poučeval bo g. Urbančič.
V	sredo ob 8. uri pevska vaja mešanega zbora „S K. S. Z.“. Poučuje gosp. katehet Čadež. Ob isti uri pouk v stenografiji. II. tečaj. Poučuje g. urednik Klemenčič.
V	četrtek ob 8. uri diskuzi-cijski večer o socializmu. Di-skuzicijske večere vodi g. prof. E. Jarc. Ob isti uri pouk v stenografiji. I. tečaj. Poučuje g. urednik Klemenčič.
V	petek ob 8. uri pouk v knjigovodstvu. Poučuje g. iv. Podlesnik.
V	s o b o t o ob 8. uri pouk v angleščini. Poučuje g. dr. L. Lenart. Ob 9. uri pouk v r u š čini. Poučuje g. dr. L. Lenart.
Naslovi načelništev naših krajevnih podružnic.
Bavc: Johann D r 6 B 1 e r„ TroppauerstraBc 48. Fiirstenfeld:	Ferdinand SteBl, Obersbach-
Kasse 77.
HainburK:	Josef HdchstStter, Land-
straBe 293.
Hallein: Julie Hoc h brucke r, Hallein. Celovec: Mici Ruttner, Neue Weltgasse 7. Ljubljana: Mici Blejec, Mestni trg 10.
Line: Karl K a s t n c r, Lustenau 310.
Novi Tišin: Franc Schneider, Miihlgassc 52. Sacco: Marie Pedri, gacco, Siidtirol.
Schwaz:	Thomas Steinacher, Kirschen-
milice *473
Sternberg: Emilie Tili. RomerstiidterstraBe 39. Dunaj — Ottakrlng:	Josef Wasserb6ck,
XVI., ThaliastraBe 123.
Dunaj — Rennwcg: Amalic Masaček, XI., MauptstraBe 37.
Cvitava: Marie T r e i t n e r, Melzgasse 198.
Blagajniško poročilo od 1. julija 1908. do 30. septembra 1908.
	K	h		K	h
Dohodki			Stroški		
49 739 tedenskih prispevkov ....	11937	36	Bolniške podpore		5725	43
68 vpisnin		27	20	Porodniščine		659	06
Obresti		125	29	Mrtvaščine		40	
Povračilo bolniške podpore ....	5	40	Krajnim skupinam		1184	31
Druga povračila	6	22	Strokovni listi		1400	25
Strokovni listi		41	10	Agitacija		139	31
Razno		18	04	Tiskovine		148	90
			Pisarna:		
			najemščina in razsvetljava itd. .	.	144	90
			Strokovna komisija 11. četrtletje . .	252	50
			Plača in nagrade . . :		540	""
X.			Delegacije, seje itd		305	
			Knjige in časopisi	 Bolniška blagajna		54 14	94 60
			Razno	 		33	78
			Stvarna uprava		62	63
Vsota . . .	12160	61	Vsota . . .	10705	61
Saldo 1. julija . . .	11623	56	Saldo 30. septembra . . .	14078	56
	23784	17		23784	17
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk .Katoliške tiskarne" v Ljubljani.