S' PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. "septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 165 (14.256) Trst, sobota, 18. julija 1992 Potem ko je Hrvaška begunce strpala v vagone in jih poslala proti Sloveniji Avstrija in Italija sprejmeta dva vlaka z begunci iz BiH Avstrija spremenila dosedanje odklonilno stališče zaradi dramatičnih razmer med begunci V pobudo pa je na dunajskem zasedanju srednjeevropske iniciative pritegnila tudi Italijo V Milanu Že deseta zahteva za kazenski postopek DUNAJ Medtem ko so včeraj zunanji ministri v glavnem že sestavili smernice za politične in gospodarske dokumente, ki jih bodo predsedniki vlad in držav srednjeevropske pobude podpisali danes, pa je z vso silovitostjo butnilo na dan dramatično vprašanje bosanskohercegovskih beguncev. Na železniški postaji Marof stojita namreč dva izredna vlaka z okrog 4.000 begunci, tretji izredni vlak s Približno 2.000 begunci iz BiH pa stoji na železniški postaji Zapre-šič. Čeprav je Slovenija Hrvaško obvestila, da do nadaljnjega ne zmore več sprejemati beguncev, je sosednja država pripravila tri izredne vlake, ki naj bi po njenih načrtih begunce odpeljali v Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Znano pa je, da sta Italija in Avstrija že pred časom zaprli svoje meje za begunce. Včeraj pa je morala Avstrija spremeniti svoje stališče, saj je že grozilo, da bo prišlo do zapletov v njeni vladi. Avstrijci so torej pristali, da sprejmejo na svojem ozemlju en vlak z begunci, drugega pa naj bi sprejela Italija. Italijanski zunanji minister Scotti je okvirno pristal na to, a je takoj pristavil, da se bodo o vsem dokončno sporazumeli v prihodnjih dneh v Rimu. Njegovi sodelavci in svetovalci pa so zatrjevali, da bo Italija sprejela »največ do 700 novih beguncev«, ki bi se pridružili na italijanskem ozemlju že prisotnim 1.700 beguncem. Italijani seveda navajajo, da je pri sorodnikih in znancih v Italiji še drugih 3.000 beguncev, pri tem pa -ne navajajo, da zanje država ne izda niti beliča. Vsekakor je minister Scotti ponovil že znano stališče, da je treba beguncem pomagati na slovenskem in hrvaškem ozemlju. Ponovil je zagotovila, da bo Italija pomagala Sloveniji in Hrvaški pri NADALJEVANJE NA 12. STRANI Na postaji Zaprešič pred slovensko mejo čaka 2.000 beguncev (AP) Ko so srbske sile v bistvu že dosegle svoje cilje v Bosni in Hercegovini Lord Carrington dosegel sporazum Jutri naj bi se že zučelo premirje LJUBLJANA — Proti pričakovanjem so Predstavniki vseh treh narodnostnih skupin v B°sni in Hercegovini včeraj v Londonu podpisali mirovni sporazum. Po dogovoru naj bi ^Popade takoj prekinili, težko orožje naj bi bl‘° pod nadzorom Združenih narodov, vsi begunci pa naj bi se vrnili v svoje domove. Mirovni sporazum, ki so ga podpisali voditelji reh narodov v BiH Mate Boban za hrvaško .Z' Radovan Karadžič za srbsko SDS in Ha-ris Silajdžič za muslimansko SDA, naj bi stopil v veljavo jutri, trajal pa naj bi vsaj štirinajst uni. Mnoge opazovalce v Londonu, ki so dvo-v kakršenkoli uspeh pogajanj, ker so me-a b* le-ta propadla že prvi dan, če se udeleženci ne bi bali, da bi z odklonilnim odnosom do pogajanj tvegali tudi obsodbe mednarodne skupnosti, češ da so že na samem Začetku »minirali« pogajanja, je včerajšnji raz-Het presenetil. Vsekakor pa bo treba še poča-ati, da se na »terenu« preveri, če bodo »sprti« spoštovali včeraj v Londonu doseženi spora-um. Do sedaj je še vsakemu premirju, ki so ga predlagali Srbi, sledila še hujša agresija. Lord Carrington pa je prepričan, da bo tokrat sporazum uspešnejši, ker pristajajo, da se težko orožje postavi pod nadzorstvo sil OZN. Ob tem marsikdo že navaja, da so Srbi dosegli svoje memorandumske cilje, saj so vzpostavili ozemeljsko povezavo Srbije s hrvaškimi krajinami preko bosanskohercegovskega ozemlja, tako da lahko pristanejo na premirje in odvzem težke oborožitve. V bistvu smo priča reprizi dogajanj na Hrvaškem, ko so Srbi pristali na prihod mirovnih sil OZN, ko so dosegli svoje cilje in v bistvu že etnično očistili ozemlja, ki so se jih polastili. Bržkone bodo v prihodnjih dneh zahtevali, naj se mirovne sile OZN čimprej razmestijo med sprtimi, saj bi tako posredno preprečevale, da bi Muslimani začeli z osvobajanjem izgubljenih ozemelj. Glede zagotovil, da se bodo begunci lahko vrnili na svoje domove, pa je lahko vsakomur jasno, da je to skoraj neuresničljivo, ker so med etničnim čiščenjem srbske enote uničile vse, kar bi omogočilo povratek nesrbskim beguncem. Ruplove izjave o BiH so razburile Hrvate LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj odgovoril svojemu hrvaškemu kolegu Franju Greguriču, glede stališč, ki jih je nedavno izrekel slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob njih je predsednik hrvaške vlade pisal Drnovšku in komentiral nekatere Ruplove izjave. Med drugim je Rupel v četrtek podal prelomno oceno, češ da dve državi - Srbija in Hrvaška -vodita vojno, na tleh tretje države - BiH. Drnovšek je v svojem odgovoru Greguriču zapisal, da so stališča slovenske vlade in njenega zunanjega ministrstva nespremenjena do tako imenovane jugoslovanske krize in vojne, ki jo je izzval velikosrbski ekspanzionizem. Slovenska obsodba Srbije in Črne gore kot agresorja je jasna in nedvoumna in Slovenija ne enači republike Hrvaške z agresorji. (NIA) RIM, MILAN — Italijansko politično dogajanje se je tudi včeraj prepletalo s sodno kroniko. Državno pravdništvo v Milanu je zahtevalo kazenski postopek za novega, že desetega parlamentarca, ki je vpleten v milansko preiskavo o podkupninah. Zahteva se nanaša na socialističnega poslanca Sergia Moronija, ki ga dolžijo prikrivanja nečistih poslov. Na prepihu se je znašel tudi demokristjanski parlamentarec Luigi Baruffi; zanj so že drugič zahtevali kazenski postopek. V Milanu, središču nečednih poslov, so včeraj zaslišali aretiranega finančnika Salvatora Ligres-tija; ta je priznal, da je plačal kar milijardo lir, da bi si zagotovil gradbena dela milanske podzemske železnice. V središču pozornosti so se znašli tudi nekateri politiki iz Padove. Še posebej to velja za Antonia Testo, bivšega predsednika komisije za prevoze v poslanski zbornici; tamkajšnje sodstvo naj bi zoper njega — zaradi korupcije — že pripravljale sodno jamstveno obvestilo. O prepletenosti med sodstvom in politiko je včeraj razpravljalo vodstvo vsedržavne PSI. Slednje je izrazilo solidarnost s pravosodnim ministrom Martellijem, zoper katerega je 22 članov Višjega sodnega sveta naslovilo kritike. Oglasil se je sam Martelli, ki je dejal, da rezultati preiskav o korupcijah ne smejo — kot se sedaj dogaja — biti plen tiska. Sodna kronika je delno zasenčila ostala dogajanja na političnem prizorišču. Eno od teh je sestava nove večine v sicilskem deželnem svetu. Novo večino sestavljajo vsedržavne vladajoče stranke in — kar je novost tudi PRI in DSL. Politični komentatorji so mnenja, da je ta dogodek prelomnega pomena in dodajajo, da Sicilija zopet postaja politični laboratorij; vstop PRI in DSL v novo večino se namreč lahko v bližnji bodočnosti ponovi na vsedržavni ravni. Precejšnje presenečenje je medtem povzročila nenadna ostavka predsednika PRI Bruna Visentini-ja. Visentini je odstopil zaradi nesporazumov z vsedržavnim tajnikom stranke La Malfo; slednjemu je očital, da vodi stranko preveč na lastno pest. V Rimu srečanje Scotti - Panič ra- — Na rimskem letališču Ciampino sta se vče-M srečala italijanski zunanji minister Vincenzo Scotti tu Premier ZRJ Milan Panič; to je bila prva etapa v ZRJ 6"*i' *ca^ere glavni namen je mednarodna podpora da *V^^ster Scotti je brez zadržkov očital srbski strani, onJ°Si največj° odgovornost za tragedijo v bivši Ju-raj aviB- Hkrati je potrdil stališče Italije, da bo podpi-v_ vVsa mirovna prizadevanja za rešitev zapletenega Dor)aSan'ia' ^aradi tega — je poudaril Scotti — je treba g Pret* vse poskuse, kakršen je ravno Paničev. Po rožif 1levem mnenju predstavlja največjo težavo razo-n ev vojskujočih se strani, še posebno tistih, ki so izpos9tavairpredPOZNU predlagal' naj ta pr°blem kem^ Sključeno, da se bosta Panič in Scotti v krat-obicVP°nOVno srečala; to naj bi bilo že po Paničevem eta .u v New Yorku, kamor se bo odpravil po pariški Z napadom nanjo naj bi prisilili Amata k zasuku po Reaganovem vzoru Sindikat o politični špekulaciji z liro RIM — Kot je bilo pričakovati, je včerajšnje povišanje eskomptne mere za 0,75% močno razdražilo podjetništvo in sindikate. Podražitev denarja bo krepko zredčila investicije in hudo prizadela zlasti manjša podjetja, s tem pa spravila v resno nevarnost delovna mesta. Udarec je toliko hujši, ker je prišel le nekaj dni po vladnih finančno-gospodarskih ukrepih, ki bodo že tako in tako naprtili delodajalcem, delojemalcem in upokojencem težka davčna bremena in siceršnja - samo upokojence bo to stalo povprečno 357.000 lir več. Edini, ki branijo »manever« in zvišanje eskomptne mere, so seveda vladni možje: »Gre za nujno potrebno, četudi grenko zdravilo, brez katerega ne bi mogli obdržati lire v ožjem nihalnem pasu evropskega denarnega sistema in bi klonili silam, ki na domačih in tujih tleh silijo k razvrednotenju našega denarja,« je izjavil včeraj minister za delo Nino Cristofori. »Toda s takšno terapijo je nevarno, da zdravnik ugonobi bolnika,« je zavrnilo ministra vodstvo CGIL s pozivom Amato-vi ekipi, naj z ustreznim ukrepanjem čimbolj omili učinke privitja eskomptne mere, ki je ceno denarja zvišala v realnem pogledu na 8%. To utegne požreti polovico sredstev, ki naj bi jih pridobila država z »manevrom«, in tako izvotliti sanacijske ukrepe njihove prave vsebine. Zakaj? Zato, ker bo višja eskomptna mera terjala od Države dodatni strošek 11.500 milijard lir na račun obresti, ki bremenijo javni dolg, kakor je pikolovsko natančno navedel generalni tajnik za finance Gior-gio Benvenuto. Toda vsa zadeva je še mnogo hujša, čeprav tega večinske stranke ne povedo. »Lira je tarča špekulacijskega napada iz drugih evropskih držav, predvsem Nemčije,« trdi Gavino Angius (DSL) in se vprašuje, čemu se zunanje ministrstvo še zgane ne. Še trša sta generalna tajnika CGIL Bruno Trentin in CISL Sergio D -Antoni: »V teku je huda politična špekulacija proti liri in italijanskemu gospodarstvu sploh.« Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da je bilo spravljenih v obtok 1200 milijard, s katerimi naj bi potlačili liro, sta dodala sindikalista, ki pa odgovornosti za to ne zvračata na Nemčijo, pač pa na določene notranje sile; ti krogi naj bi skušali izsiliti na ta način od Amata uvedbo »bolj reaganovske« politike, uperjene proti »socialni državi« in proti pridobitvam delovnih ljudi. GENERALI ZAVAROVALEC BREZ MEJA Dejavnost Grupe Grupa Generali nadaljuje akcijo za svojo okrepitev na vseh operativnih območjih. V Italiji je tako Generali prispevala z večinskim deležem k ustanovitvi družbe za življenjsko zavarovanje AssiBa, ki bo izkoriščala za svoje poslovanje okenca zavoda Banca Commerciale Italiana in mreže posrednikov za finančne investicije. V Avstriji in Nemčiji so na podlagi dogovorov z Grupo RAS reorganizirali svojo prisotnost na tržišču z oddajo delniških deležev krajevnim družbam in s prevzemom nadzorstva nad družbami Interunfall AG na Dunaju, Interunfall Allgemeine Versiche- rung-AG v Hamburgu in Miinchener Lebensversicherung AG v Miin-chnu. V Belgiji, Grčiji, Švici, Madžarski, Argentini in Mehiki so izpeljali druge okrepitvene operacije prek prevzema večinskih deležev ali ustanovitve novih družb. V Španiji so dosegli sporazum z Banco Central Hispanoamericano, ki je privedel do ustanovitve družbe Societa Central Hispano-Generali Holding de Entitades de Seguros, znotraj katere deluje 6 zavarovalnih družb, s poslovnim prometom 200 milijard pezet. 1991 1990 Nepremičnine in kmetijska podjetja 8.113.217 5.688.975 Vrednostni papirji s stalnim dohodkom 27.809.341 20.392.331 Delnice in soudeležbe 7.034.877 5.971.921 Posojila 2.993.449 2.465.830 Depoziti za ponovno zavarovanje 628.211 586.373 Bančni depoziti 2.574.587 2.185.347 Razni dolžniki in druge aktive 5.585.774 4.729.810 Skupna aktiva 54.739.456 42.020.587 PASIVA (v milijonih lir) Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti 40.094.003 32.620.971 Depoziti za ponovno zavarovanje 680.649 350.297 Druge pasivne postavke 3.865.925 2.829.322 Tuji deleži 1.707.029 1.001.239 Čisto premoženje 7.827.943 4.750.980 Poslovni dobiček 563.907 467.778 Skupna pasiva 54.739.456 42.020.587 ■ Konsolidiranih je bilo 74 zavarovalnih družb, ki delujejo na ca. štiridesetih tržiščih (vključenih 7 družb Europ Asistance), 21 finančnih, 21 nepremičninskih in 3 kmetijskih. ■ Bruto premije znašajo 16.005 milijard ( + 17,1%) od katerih za 6.242,6 milijard življenjskega zavarovanja in za 9.762,6 milijard škodninskega zavarovanja. ■ Za zavarovalne obveznosti je bilo izplačanih 7.831,7 milijard. ■ Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti so se povečali za 5.471 milijard. ■ Upravni in proizvodni stroški so znašali 4.048,4 milijard (+12%). ■ Dohodki pri naložbah znašajo 3.745,5 milijard ( + 25,2%). ■ Skupne naložbe znašajo 49.153,7 milijard ne upoštevajoč rezervnih skladov za zavarovanja, ki znašajo 40.094 milijard. ■ Čisto premoženje znaša 9.426,7 milijard katerih je 83% last glavne družbe. ■ Dobiček poslovne dobe znaša 563.907 milijonov lir ( + 20,6% napram letu 1990) izhaja iz: (v milijonih lir) 1991 1990 Dobiček glavne družbe Dobiček drugih konsolidiranih družb Popravki pri konsolidacijah Konsolidirani dobiček Tuji deleži Dobiček poslovne dobe 380.554 351.1781 376.556 1.235.722 —84.886 -1.040.577 672.224 -108.317 546.323 —78.545 563.907 467.778 Invest. Rezerve Premije v tisočih milijardah Dejavnost matične družbe Družba je dosegla v letu 1991 zadovoljivo proizvodnjo na področju življenjskega zavarovanja tako na italijanskem kakor na tujih tržiščih in to z nadvse pozitivnimi tehničnimi rezultati; na področju škodnega zavarovanja je bil razvoj dejavnosti na italijanskih tleh omejen zaradi restrikcije tehničnih pogojev za sklepanje polic, ki so jo narekovali slabi tehnični rezultati na tržišču, medtem ko je bilo zaznamovati viden porast dela na tujem. Tehnični rezultati so izkazali še nadaljnje poslabšanje zaradi omejitev, ki jih nalaga obvezna tarifa R. C. Auto (civilna odgovornost avtomo- bilistov), in zaradi velike konkurenčnosti netehničnih cenitev, ki še naprej označuje delovanje na mednarodnih tržiščih. Bilanco '91 so zlasti težko obremenjevali davki, med njimi izredni davek INVIM, ki ga je bilo treba v celoti poravnati v poslovnem letu 1991. Pozitiven razvoj finančnega poslovanja in zajetnost realiziranih dobičkov, doseženih s kupoprodajo delnic, vrednotnic idr. ter operacijami z nepremičninskim premoženjem, sta krila izgube na tehničnem in davčnem področju ter zagotovila večji dobiček kot v prejšnji poslovni dobi. (v milijonih lir) Bruto premije Oddane premije Neto premije 1991 7.222.238 —880.705 6.341.533 1990 6.252.976 —775.835 5.477.141 Čisti dohodki od naložb Tehnične obresti 1.600.834 1.414.702 življenjskega zavarovanja —963.233 —727.143 Rezultat tehničnega upravljanja —476.638 —308.878 Razni dohodki in bremena —11.223 34.807 Saldo rednega poslovanja 149.740 413.488 Dobiček od prodanih vrednotnic in nepremičnin Minusvalence zaradi 543.511 186.586 razvrednotenja vrednotnic —70.933 —175.718 Saldo izrednega poslovanja 472.578 10.868 Posredni davki —176.332 —45.111 Davki na rezultat 65.433 —28.067 Dobiček poslovne dobe 380.553 351.178 ■ Skupna vrednost zbranih bruto premij zavarovalnice znaša 7.222,2 milijard (+15,5%) od tega 2.890,2 milijard na področju življenjskega in 4.332 milijard na področju škodnega zavarovanja ■ Za zavarovanje je bilo izplačanih 3.417,2 milijard. ■ Rezervni skladi za zavarovanje so bili povečani za 2.736 milijard. ■ Proizvodni in upravni stroški so vplivali na poslovanje za 1.628,1 milijard ( + 10%). ■ Dohodki naložb znašaji 1.600,8 milijard ( + 21.5%) po homogenem terminu). ■ Naložbe znašajo 22.116,4 milijard, poleg katerih je še rezervni sklad za zavarovanja, ki znaša 15.496,8 milijard. V smislu zakona št. 413 z dne 30. 12. 91 je bilo ovrednoteno nepremičninsko premoženje za približno 800 milijard in odvedenih v posebni rezervni sklad, razen 127,3 milijarde posebnega davka. E Čisto premoženje znaša 6.238,3 milijard, kar je za 2.693,6 milijard več kot v prejšnji poslovni dobi. Višek napram minimalnega zneska za izplačevanje zavarovanj znaša 2.463 milijard na področju življenjskega in 2.475,6 milijard na področju škodnega zavarovanja. E Dividenda — izplačljiva od 16. julija — je sestavljena iz gotovine v višini 190 lir za delnico (bruto brez davčne obremenitve) in iz dodelitvijo ene delnice Alleanza Assicurazioni s koriščenjem od 1. januarja 1992 za vsako skupino 75 delnic generali v posesti. E Predsednik - delegirani administrator Eugenio Cop-pola di Canzano; Podpredsedniki Antoine Bernheim, francesco Cingano, Carlo della Torre e Tasso? Delegirana administracija Fabio Fegitz e Gianfranco gutty. Invest. Rezerve Premije v tisočih milijardah BS Družbe grupe Generali v Italiji: AdriaVita, Agricoltura, Alleanza, Aurora, Friuli-Venezia Giulia "La Carnica", La Venezia, Navale, SIAD, Trst in Benetke, Unione Mediterranea di Sicurta, Europ Assistance Grupa Generali je prisotna, poleg v Italiji, tudi v Argentini, Av- Hongkongu, Irski, Izraelu, Libanonu, Luksemburgu, na Malti, Me- straliji, Avstriji, Bahamas, Belgiji, Braziliji, Kanadi, Kolumbiji, hiji, Nigeriji, Holandski, Panami, Peruju, Portugalski, San Mari- Danski, Ekvadorju, Arabskih Emiratih, Franciji, Nemčiji, Japonski, Gibraltarju, Veliki Britaniji, Grčiji, Gvatemali, Guernsey, GKUITO GENERALI Panami, Peruju, Portugalski, nu, Singapurju, Španiji, Združenih državah Amerike, Južni Afriki, Švici, Turčiji, Madžarski, Venezueli, Deviških Otokih. ZAVAROVALEC BREZ MEJA Danes popoldne se slovesno začne drugi Mittelfest Čedad pod žarometom ČEDAD - Danes popoldne bodo v Čedadu slovesno odprli drugi kulturni festival Mittelfest, ki bo zajemal med drugim gledališke, glasbene, baletne, kinematografske in lutkovne predstave. Prireja ga deželna uprava v okviru programov Srednjeevropske iniciative, sponzorizira pa krajevna Ljudska banka. Začelo se bo ob 17.45 z zborom predstavnikov oblasti in povabljencev na čedajskem županstvu. Ob 18. uri bo na Trgu Paola Dia-cona simfonični koncert orkestra slovenske radiotelevizije in komornega zbora pod vodstvom Antona Nanuta, na katerem bodo prvič v Italiji izvajali hom-mage Franzu Kafki "Vermutun-gen liber ein dunkles haus" Romana Hauben Stocka-Ramatija. Zatem bodo spregovorili generalni koordinator Mittelfesta Ce-sare Tomasetig, čedajski župan Giuseppe Pascolini, predsednik deželne vlade Vinicio Turello, umetniški vodja festivala George Tabori in predsednik Koroške Cristof' Zernatto v zastopstvu Srednjeevropske iniciative. Na otvoritveni slovesnosti bodo zastopane vse države oziroma dežele, ki so članice tega organizma in ki sodelujejo na Mittelfestu. Ob slabem vremenu bo slovesnost v cerkvi sv. Frančiška. Za čedajsko prireditev vlada v javnosti pa tudi med predstavni- ki sredstev množičnega obveščanja in med kritiki izjemno zanimanje: samo novinarjev se bo zbralo v Čedadu kakšnih dvesto. Vstopnice za razne predstave so skoraj že razprodali, nekaj pa jih je še, sicer predvsem za gledališke uprizoritve. Na Mittelfestu bo sodelovalo vsega okrog tisoč umetnikov in tehnikov. Gledaliških skupin bo 22 in bodo uprizorile 24 predstav, glasbenih ansamblov pa bo približno deset in prav toliko njihovih nastopov. Prizorišč festivalskega dogajanja bo veliko in najrazličnejših: gledališči Ristori in Impero, trgi Duomo, Paolo Diacono in Corte del Duomo, cerkvi sv. Frančiška in Santa Maria in Corte, dalje struga reke Nadiže in sama Nadiža ter razgledna točka ob njej, železniška postaja, srednjeveška vrata, vila De Claricini, sicer pa praktično ves Čedad, ki ga bodo obšli s potujočimi prireditvami. Deželno vodstvo PSI in slovenska komisija o problemih manjšine VIDEM — Zastopstvi deželnega vodstva PSI in slovenske deželne komisije iste stranke, ki sta ju vodila deželni podtajnik Alessandro Co-lautti in koordinator komisije Rudi Pavšič, sta se sestali v petek dopoldne v Vidmu. Na srečanju je tekla beseda okoli vprašanj notranje reorganizacije stranke tudi v vidiku deželnega kongresa, ki je napovedan za jesen. Predstavniki slovenske komisije so izpostavili vrsto vprašanj, ki neposredno zanimajo slovensko narodnostno skupnost ter odnose z matično Slovenijo. Glede prvih je bilo poudarjeno, da bo slovenska komisija nadaljevala na poti izpostavljanja svojih tez v dobrobit manjšinske stvarnosti. To velja predvsem za Tržaško, kjer je položaj dokaj zaskrbljujoč. Slovenski predstavniki PSI so tudi ob tej Priložnosti izrazili nasprotovanje do nekaterih izbir stranke na krajevni ravni, izbir, ki jih je treba tudi v vidiku kongresa samega spremeniti in jim dati valenco, ki prevladuje na deželni ravni. V zvezi z odnosi s Slovenijo, je bilo na srečanju v Vidmu poudarjeno, si bo PSI tudi vnaprej prizadevala za stvarno pomoč, kot je to storila doslej, in to tudi zaradi »strateške« vloge deželne PSI do levosredinskih strank v mladi republiki. Videmsko srečanje je bilo tudi priložnost za oceno nekaterih aktualnih vprašanj, kot so denimo nov deželni volilni zakon. Podtajnik Co-lautti je podčrtal pripravljenost stranke in že sprejet dogovor, da glasuje za volilno povezovanje za slovensko manjšino. Poteze nekaterih posameznikov pa so stvar zasukale v drugačno smer, kar na žalost v največji meri nagrajuje večinsko stranko - Krščansko demokracijo. Vodstvo stranke je zagotovilo svojo podporo prizadevanjem komisije pri uveljavljanju smernic, ki gredo v korist slovenske manjšine. O tem naj bi poglobljena razprava tekla prav na jesenskem kongresu. Železniške turistične vozovnice Slovenija rail CELOVEC — Slovenska in avstrijska železniška uprava sta sklenile poseben sporazum, ki je pričel veljati že 1. julija in nudi vrsto ugodnosti za potovanja z vlaki obeh držav. Poglejmo, kakšne so te ugodnosti. Otroci do šestega leta starosti se lahko vozijo brezplačno, do 15. leta pa za polovično ceno. Skupine od 6 do 24 potnikov imajo pravico do 30 odstotkov popusta, večje skupine pa 40 odstotkov. Novost so turistične vozovnice za tujce, imenovane Slovenija rail, ki veljajo za posameznike in skupine do 5 potnikov. Te vozovnice omogočajo poljubno število potovanj po slovenskih železnicah (1. ali 2. razred), veljajo pa 10, 20 ali 30 dni. Individualna vozovnica za 10 dni stane 32 ekujev, za 20 dni 48 ekujev, mesečna pa 64 ekujev, pri čemer veljajo še skupinski popusti. gospodarski dopis iz Slovenije Reševanje palač JOŽE PETROVČIČ Finančni minister Mitja Gaspari je minuli teden na več koncih javno govoril o tem, da je najpomembnejša naloga finančnega ministrstva - najbrž pa tudi nasploh najpomembnejša naloga na gospodarskem področju - sanacija bank. Slovenske banke so v preteklosti s posojili zapravile veliko denarja. Koliko slabih posojil (ali zastrupljenih, torej takih, za katera ni veliko verjetnosti, da bodo vrnjena) je v bankah, niti ni natančno znano, ocene pa se gibljejo od treh do pet milijard mark. Toda zaradi slabih posojil še ni propadla nobena banka, zaradi slabega poslovnega uspeha pa visi dobesedno na nitki več kot 400 industrijskih podjetij v Sloveniji, ki imajo že dalj časa blokiran račun in niso šla v stečaj smo zaradi tega, ker je vlada Lojzeta Peterleta zamrznila stečaje za leto dni. Vlada tudi za te pripravlja sanacijski program, na podlagi posebnih meril pa bodo presodili, katero podjetje je še sposobno za sanacijo, katero pa bo moralo ugasniti. Ob tem se zastavlja logično vprašanje: kako to, da vlada daje (vsaj na videz) prednost sanaciji bank pred reševanjem podjetij. Utegne se ji namreč pripetiti, da bo zaradi propadanja podjetij sama sebi odžagala vejo, na kateri sedi, kajti stečaji bodo zanesljivo podžgali ljudsko nezadovoljstvo in sprožili nov stav-, kovni val. Na sanacijo bank in podjetij je treba gledati gospodarsko pragmatično, torej kakšno praktično vrednost lahko sanacija prinese gospodarstvu. Iz tega zornega kota je vsekakor sanacija bank prednostna naloga, še posebej v gospodarstvih, ki se privajajo na tržen način delovanja. V takšnih gospodarstvih bi bilo treba finančna in denarna podjetja prej podrediti tržnemu načinu delovanja kot vsa druga podjetja. V zadnjem preseku vzhodnoevropskih gospodarstev, ki ga je naredila organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je na drugem mestu po pomembnosti nasvet, da je treba hitro urediti bančništvo (prva zahteva je zagotovitev trdnih finančnih virov za proračun oziroma temeljita davčna reforma). V ureditev bančništva pa morajo odločno poseči vlade, svetujejo v OECD. Popolnoma je treba odpraviti zvezanost države in poslovnih bank, vendar mora država zagotoviti možnosti za pokritje in odpravo starih, slabih dolgov. Če tega ne bo storila, bodo morale zastrupljene kredite odpravljati same banke, kar pa lahko naredijo samo tako, da dajejo nova posojila z zelo visokimi obrestmi, ki jih ne bo mogel nihče odplačevati. Zaradi dragih posojil bodo prva propadla majhna podjetja, ki so povsod po svetu najmočnejši vzvodi za ozdravitev gospodarstva. Predvsem pa bodo propadla komaj nastala zasebna podjetja. Na ta način bi banke pojedle podjetja, nato pa še same sebe. Sanirati banke pa pomeni -dati zanje predvsem veliko da-narja in ga jemati drugim. Ali drugače rečeno: nakopati si veliko zamero pri ljudeh, ki jim bodo z davki (ali kako drugače) pobrali denar za rešitev razkošnih bančnih palač. Zamera je v vzhodnoevropskih državah že pometala z vladami: na Poljskem je vrgla že štiri vladne kabinete, na Češkoslovaškem je udarila kot razdelitev države na dva dela, na Madžarskem se kaže v veliki nezainteresiranosti ljudi... Kljub temu pa zahodni ekonomisti predlagajo brezkompromisno pot in hitro nadaljevanje reform. V posebni študiji (ki pa nam ni pri roki, ampak samo povzemamo glavne ugotovitve po tujem tisku) so trije ugledni ameriški ekonomisti (Debs, Sha-piro, Taylor) ugotovili, da bi tri vzhodnoevropske države (Poljska, ČSFR in Madžarska) pri zdajšnji reformni hitrosti šele leta 1994 dosegle 2,8-odstotno gospodarsko rast, če pa bi bile reforme temeljitejše (takšne, kakršne priporoča OECD), pa bi imele te tri države leta 1994 že 6,1-odstotno gospodarsko rast. Opozorili pa so še na en vidik: če reformni proces ne bo pospešen, bo v vzhodnoevropske države letno priteklo iz zahodnega sveta 12 milijard dolarjev, kar bo komaj zadostovalo za odplačevanje obresti, če pa bo proces hiter, bodo vzhodnoevropska gospodarstva dobila z neposrednimi naložbami 22 milijard dolarjev kapitala. Pesniška . delavnica PIRAN — Od 18. do 20. septembra bo v Piranu pesniška kreativna delavnica. Vodila jo bosta Boris A. Novak in Milan Dekleva, navzoč pa bo še Tomaž Šalamun. Dvodnevno biva-nie s prehrano, izletom v Sečoveljske soline in kotizacijo bo stalo tolarje v protivrednosti 60 mark. Predprijave do 10. avgusta na naslov: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (za Piran 1992), Kersnikova 4. Jutri ob 50-letnici izselitve in v spomin Domnovi četi Osmi pohod na Komelj CELOVEC — Ob 50. obletnici izselitve in v spomin Domnovi četi bo jutri, 19. julija, XIII. pohod na Komelj s spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim partizanom. Pohod in svečanost, ki bosta ob vsakem vremenu, prirejajo pliberški področni odbor Zveze koroških partizanov, SPD Edinost v Pliberku in Zveza slovenskih izseljencev. Za udeležence pohoda, ki radi in lahko gredo peš, je zborno mesto pri Janku Apovniku na Borovju št. 32 (VVoroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti mejnemu prehodu Holmec (2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta). Odhod od Apovnika bo ob 10. uri preko Smarjete do spomenika na Komlju (7 km). Za ostale je do 11.30 zborno mesto pri gostilni Pistotnik na Komlju (pot je dolga 3 km), od koder je odhod ob 11.45. Ob 13. uri je zborno mesto pri spomeniku, nakar bo spominska svečanost, po njej pa pri Šlibarju maša in nato družabno srečanje. Za malico in pijačo bo dobro poskrbljeno. Cimos je prava rešilna bilka za hrpeljsko podjetje Kovinar HRPELJE-KOZINA Kaže, da je prišla Cimosova ponudba hr-peljskemu podjetju Kovinar v pravem trenutku. To kraško podjetje z nekaj čez sto zaposlenimi je izgubilo velik del trga nekdanje Jugoslavije (proizvajajo vijake in najrazličnejše kovinske mehanizme). Zaradi tega so ostajali brez dela in delavci so že ostajali doma na čakanju. Koprski Cimos pa se je znašel v težavah, ker je bilo nemogoče poslovati s kooperantom v Derventi. Tako mu ni preostalo Evropska akademija je junija v Neaplju podelila priznanemu akademskemu slikarju veliko nagrado Mediterana za njegov grafični opus Polde Oblak razstavlja nagrajene grafične stvaritve v Tupelčah . SEŽANA Junija je akademski slikar Polde Ob-.j' razpet med Munchom, Ljubljano in Sežano, pre-,e/ ZQ svoj grafični opus veliko nagrado Mediterana, 1 mu jo je podelila Evropska akademija v Neaplju. Prav ta nagrajena dela - grafike Krasa in druge drafike - si obiskovalci, zlasti pa gostje lahko ogle-°lo v domači družinski gostilni Jazbec v Tupelčah, e 2 km od Štanjela proti Komnu. , bragmentistični slikar Polde Oblak, rojen 1931. e a na Bledu, ki zadnja leta preživlja čedalje več dsa na Krasu, kjer si je v Sežani uredil tudi svoj ^ elle’ se tokrat predstavlja izključno s svojimi grafi-°mi. Razstava pomeni lep pregled njegovega gra-■ cne9a opusa. Prikazane so originalne grafike, izde-v ne v litografiji,- nekatere so črnobele, druge bar-:/\e. P°log litografij pa je velik poudarek dan barvni •j, anici. V tej tehniki predstavlja slikar nekaj svo-najlepših kraških motivov, v katerih zasledimo len ■ ^hitekturo, ki zablesti v vsej svoji arhaični ar rt barvitost teh grafik je mirna in vendar so t ? . Polne barve do take mere, da izpričujejo o ^povednost, ki jo normalno kaže le oljno sli- karstvo. V te grafike je ujet pradaven utrip kraške lepote, ki je v svoji trpkosti neizmerno lep. Tokratna Oblakova razstava grafičnih del v Tupelčah pomeni že tretjo samostojno avtorjevo razstavo na Krasu. Lahko se spominjamo Oblakovih impresij in skic v sežanskem kulturnem domu ob otvoritvi tega kulturnega hrama in v Mali galeriji. Oblakova razstava v Tupelčah pa pomeni izjemnost, ker slikar razstavlja v zasebni domači gostilni, ki ne slovi samo po visoko zahtevni gurmanski kuhinji, ampak je istočasno tudi kulturni posrednik kraškega ambienta. Lastniki te prelepe domače in prijazne gostilne so presenečeni nad zanimanjem svojih gostov za Oblakove slike. Vsakega gosta popeljejo od slike do slike in tudi celo uro posvetijo njihovemu zanimanju za umetniška dela. Marsikateri gost si želi, da bi Oblakovo delo krasilo njegov dom. Oblakovo razstavo si je mogoče ogledati do konca julija - gostilna Jazbec je odprta od petka zvečer pa do nedelje. Na sliki, ki jo je posnela avtorica članka, Polde Oblak ob svoji stvaritvi z naslovom "Olimpia". OLGA KNEZ STOJKOVIČ drugega, kot da je poiskal ustrezno nadomestilo čim bliže, doma, v Sloveniji. Tako so tri Cimosova podjetja Cimos France, Cimos BRD iz Munchna in Cimex Koper ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo IKI, Kovinar je ponudil prostore v najem. Cimos je poskrbel za opremo in že nekaj časa izobražuje Kovinarjeve delavce. Zdaj računajo, da bodo v novem podjetju septembra zaposlili osem delavcev, konec_ leta 20, prihodnje leto pa že 40. Če bo posel tekel tako, kot načrtujejo, jih bo morda še več. IKI je že začel s proizvodnjo dveh sestavnih delov za avtomobile Citroen ZX, septembra naj bi proizvajali še štiri sestavne dele za Citroen XM. Proizvodnja bo namenjena za Citroen in za vse Rockvvellove tovarne v Evropi. Prihodnje leto naj bi ustvarili za 10 milijonov frankov prihodka. Tehnologija je enaka kot v Cimosovi tovarni Koper, proizvodnja se povezuje. Direktor koprske tovarne Branko Turk je ob tem poudaril, da zaradi uvajanja proizvodnje v Hrpeljah koprska tovarna ne bo prav nič prizadeta. Nasprotno, v Kopru se pripravljajo na odprtje dveh novih proizvodnih oddelkov, kjer bo na voljo kakih 60 dodatnih delovnih mest. Boris Bernetič, direktor Cimosa, pa trdi, da bi bil IKI lahko eno najbolj uspešnih podjetij, delavci v njem dobro plačani, ker bo imelo zelo majhno nadgradnjo: direktorja in tajnico. BORIS ŠULIGOJ Minister Scotti v Trstu pred vrhom Srednjeevropske iniciative na Dunaju Sestal se je s predstavniki severovzhodnih italijanskih dežel Po odobritvi novega deželnega zakona SSk precej zaskrbljena nad svojo prihodnostjo »V Trst sem prišel, da bi se s predsedniki oziroma predstavniki severnovzhodnih italijanskih dežel pomenil o vrsti konkretnih problemov pred srečanjem zunanjih ministrov in potem predsednikov vlad Srednjeevropske iniciative na Dunaju. Naša vlada namerava pospešiti prizadevanja za okrepitev sodelovanja na tem območju, pri katerem bi morale odigrati pomembno vlogo prav se-vernovzhodne dežele.« Tako je povedal zunanji minister Vincenzo Scotti na tiskovni konferenci, ki jo je imel včeraj na sedežu deželne vlade v Trstu, preden je nadaljeval pot v avstrijsko prestolnico. V Trstu se je s svojimi sodelavci sestal s predsednikom deželnega odbora FJK Vi-niciom Turellom in z odbornikoma Sarom in Carbonejem, s podpredsednico Dežele Veneto Ama-lio Sartori, z deželnim odbornikom Emilij e-Romagne Odescalchijem, s šefom kabineta Dežele Tridentinske-Južne Tirolske Robolijem, s podpredsednikom Avtonomne pokrajine Bočen Ferrettijem in predsednikom Avtonomne pokrajine Trident Bazza-nellom. Dežela opozarja vinogradnike na škodljivca Observatorij za rastlinske bolezni pri Deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo je na vinogradnike iz naše pokrajine krajine naslovil naslednje nujno obvestilo: Te dni smo v tržaški pokrajini prvič priče napadu novega in nevarnega škodljivca vinske trte neopulvinaria in-numerabilis. Parazit je ameriškega izvora, trenutno pa so ga opazili v občinah Milje, Dolina in Trst z izjemo kraške planote. Škodljivec povzroča na poganjkih vinske trte belkaste, bledovijolične in nitaste kepe, ki se lahko podaljšajo v precej odporna vlakna. Vinogradnikom priporočamo, da napadene trse pred 26. julijem poškropijo s pripravki na podlagi methidathiona v koncentraciji 250 do 300 gramov na 100 litrov vode. Za nakup in uporabo tega pripravka je potrebno dovoljenje za uporabo škropiv (23. člen DPR z dne 3.8.1968, štev. 1255). Kot je povedal sam Scotti, namerava italijanska vlada na srečanju s predstavniki Avstrije, Madžarske, Češke-Slovaške, Poljske, Slovenije in Hrvaške na Dunaju pospešiti uresničevanje nekaterih infrastruktur, ki naj bi omogočile tesnejše sodelovanje med sedmerico. Gre predvsem za načrte za okrepitev železniških povezav, o čemer bo med drugim govor na posvetu o visokohitrostni progi Trst-Bentke, ki bo ta ponedeljek v Trstu ob navzočnosti prevoznega ministra Tesinija. A gre tudi za avtocesto Trst-Kijev, ki naj bi jo začeli postopoma uresničevati pod okriljem Evropske banke. (O tem se je v teh dneh pogovarjal s predstavniki italijanske vlade v Rimu tudi slovenski minister za prevoze Kranjc.) Niso pa zanemarjeni niti pomorski prevozi, kot je hotel minister Scotti podčrtati tudi s krajšim obiskom pri Tržaškem Lloydu, ki ga je opravil še pred srečanjem s predstavniki dežel. V imenu le-teh je na srečanju s Scottijem govoril predvsem predsednik deželnega odbora Furlani-je-Julijske krajine Turello, ki je Zunanji minister Vincenzo Scotti ob prihodu v Trst (Foto Magajna) opozoril na vrsto odprtih problemov. Poudaril je med drugim potrebo po odločnejšem izvajanju zakona 212 o sodelovanju z evropskim Vzhodom in še zlasti zakona 19/1991 o obmejnem sodelovanju. Turello je pri tem izrazil pričakovanje, da se bo rimska vlada primerno zavzela zlasti za uresničitev finančnega offshorea v Trstu, proti kateremu ima, kot znano, vrsto pripomb predsednik komisije EGS za konkurenco Brittan. Na srečanju je bil govor tudi o reviziji sporazumov z bivšo Jugoslavijo, zlasti Osimskih in Videmskega sporazuma. Scotti je poudaril, da ne gre za vprašanje kakih korenitih sprememb, ampak za prilagajanje starih dogovorov novim razmeram, ki jih označuje že rojstvo novih državnih tvorb. Pri tem se je novi italijanski zunanji minister dotaknil tudi vpra- šanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. Dejal je, da namerava italijanska vlada tem vprašanjem posvetiti posebno pozornost. Kar zadeva slovensko manjšino, pa je pojasnil, da vlada namerava nadaljevati prizadevanja za odobritev zaščitnega zakona, kot je bil zastavljen že v prejšnji zakonodajni dobi, a tudi upoštevajoč nove razmere, ki so jih prinesli zgodovinski premiki v zadnjih letih. Vprašanje revizije mednarodnih sporazumov z bivšo Jugoslavijo bo z deželnimi izvedenci v teh dneh poglobil funkcionar zunanjega ministrstva Antonio Tarelli, v začetku septembra pa bi moral priti v Trst odgovorni za ekonomske zadeve pri zunanjem ministrstvu Aloisi, da bi pregledali predvsem gospodarske aspekte mednarodnega sodelovanja Italije z vzhodnimi sosedami, (mb) Stranka Slovenske skupnosti je med majhnimi strankami, ki jo bo komaj odobreni deželni volilni zakon najbolj prizadel. Novi normativ ji sicer daje možnost, da se spet poteguje za mandat v deželni skupščini, toda samo v povezavi s kako večjo stranko, kar ji seveda odpira vrsto težav politične narave. To je v včerajšnji tiskovni izjavi potrdil sam deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki pa ob priznavanju težav v isti sapi poudarja, da bo SSk tudi vnaprej izredno ljubosumno varovala svojo popolno samostojnost. »Kot je Južnotirolska ljudska stranka - sicer za evropske volitve - povezana z vsedržavno stranko (KD, op.ur.), a je v narodnostnih in drugih zadevah brezkompromisna, bo tudi SSk presojala morebitne možnosti povezav samostojno in z ozirom na manjšinske interese,« dodaja tajnik Jevnikar. SSk se bo vsekakor še naprej borila za uresničitev načela, da imajo narodne manjšine pravico do zajamčenega zastopstva v vseh izvoljenih telesih, od parlamenta do deželnega sveta in krajevnih uprav. Razprava v deželnem svetu je po Jevnikarje-vem mnenju pokazala, da med italijanskimi političnimi silami žal še ni posluha za to načelo, ki pa se jim zdi samoumevno za Italijane v Sloveniji in Hrvaški. Nov volilni zakon torej ne zadovoljuje SSk, čeprav je bil storjen pomemben korak v primerjavi z besedilom, ki ga je svojčas odobrila pristojna komisija. SSk se zahvaljuje vsem, ki so podprli prizadevanja za ohranitev samostojne slovenske stranke v deželnem svetu, pa naj gre za manjšine v Italiji, za organizacije in stranke koroških Slovencev, za sredstva množičnega obveščanja ali pa za svetovalsko skupino KD, ki je vztrajala vsaj pri možnosti povezovanja med strankami. Jevnikar se tudi javno zahvaljuje tudi slovenskima deželnima svetovalcema DSL Bratini in Budinu, katerih glas - v nasprotju s sklepom Pogovor z odlično maturantko na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois Miriam Ota Strast za avtomobile, kulturno in športno udejstvovanje »Volkswagen corrado zeleno-modre barve, to so moje sanje!« Zaenkrat Miriam Ota, ena od dveh odličnjakinj na DTTZ Žiga Zois, teh svojih sanj še ni uspela uresničiti, a glede na prirojeno odločnost bi lahko rekli, da jih bo kdaj v prihodnosti povlekla iz predala in jih udejanila. Med tem časom pa rada preseneča sogovornike s svojim zanimanjem, ki je dejansko nekoliko nenavadno za dekleta, in blesk v njenih temnih očeh kaj kmalu potrdi, da misli čisto resno. Strastno se namreč zanima za avtomobile in za vse, kar je z njimi povezano. Pred dvema letoma je po naključju segla po specialistični reviji in kovinske škatle na štirih kolesih so jo usodno vklenile v svoj svet. Od takrat Miriam redno kupuje ljubiteljske revije in se nadvse rada pogovarja o avtomobilskih posebnostih in novostih na tržišču s prijatelji, ki so na isti valovni dolžini. Miriam pa seveda ne zanimajo samo avtomobili, saj se v prostem času ukvarja tudi z odbojko in petjem v društvih, ki delujejo v neposredni bližini rodne Krmen-ke. Že več let namreč igra v vrstah ŠD Breg, v teku zadnjih desetih let pa je pela najprej v otroškem in nato v mladinskem zboru, nazadnje pa v dekliški skupini F. Venturini od Domja. Že od nekdaj se rada posveča študiju. Posebno jo privlačijo teh- in jasne ideje nični predmeti in je zato sklenila, da se bo jeseni vpisala na šolo za davčne revizorje v Gorici. Vsekakor pa med njene skrite želje sodi tudi študij na pravni fakulteti: »Po opravljenem šolanju na šoli za revizorje se nameravam zaposliti in ob delu študirati pravo.« Besede mlade odličnjakinje se nekako skladajo z mnenjem njenih prijateljev, ki pravijo, da ima Miriam zelo jasne poglede na svet in natačno ve, kaj hoče. Mi-' riam se ob besedah prijateljev rahlo nasmehne, o sami sebi pa meni: »Poznam svoje meje in zaupam v svoje zmogljivosti. Da pridem do lastne ideje, najprej prisluhnem raznim stališčem oziroma verzijam, nato pa se zamis- ) prihodnosti lim in izoblikujem svoje mnenje...« Pravkar opravljeno šolo Miriam označuje kot resno. Po krajšem pomisleku svoje besede popravi in doda: »Šola je zelo resna. Učno in neučno osebje se strogo drži pravil, kar pa sicer ne skvari vzdušja na šoli. V našem razredu smo se imeli zelo lepo. Postali smo prijatelji in se še vedno družimo tudi zunaj šole...« »Najvišja ocena me sicer ni presenetila, saj sem nanjo računala. Zrelostni izpit namreč ni bil posebno zahteven. Šlo je za neke vrste prijeten in sproščen pogovor s profesorji. Pismena naloga iz knjigovodstva je bila z lahkoto predvidljiva... Za slovenščino sem pripravila referat o Srečku Kosovelu. Silno me je prevzel njegov pesniški svet. Vzljubila sem njegovo ekspresionistično poezijo: Ekstaza smrti, Tragedija na oceanu, Pesem o preobrazbi sveta v Svet... Le kako je še tako mlad človek zmogel tako presunljivo izpoved?!« Miriam se v prihodnjih dneh s prijatelji odpravlja na enotedenski zasluženi oddih na grški otok Santorini, nato pa bo za nekaj dni odšla v Istro. Jeseni bo nadaljevala svoje dejavnosti, med katere bo sedaj uvrstila tudi nov način študija in pot v Gorico. Srečno, Miriam! Pogovor zapisala LOREDANA GUŠTIN PERT02/3 PERTOT & C. sezonska razprodaja Ul. Ginnastica 22 metražnega blaga ter moške TRST in ženske trikotaže Tel. 371648 obv. občini Prošnje za sečnjo v jusarskih gozdovih Občina Trst obvešča interesente, da je treba prošnje za sečnjo in odvoz svežega lesa oziroma drv iz jusarskih gozdov na njenem.ozemlju - sicer samo na tistih območjih, kjer niso bili izvoljeni jusarski upravni odbori - vložiti do 15. julija, in to preko pristojnih okrožnih sosvetov. V istem roku je treba vložiti tudi prošnje za sečnjo drv v tistih občinskih gozdovih, ki nimajo jusarske namembnosti, in za zbiranje suhega dračja in storžev. V tem primeru pa morajo interesenti ustrezne prošnje oddati neposredno v uradu generalnega protokola Občine Trst na Trgu Unita št. 4. lastne stranke - se je izkazal kot odločujoče pomemben. V zvezi s tem se je oglasil tudi strankin pokrajinski tajnik Martin Brecelj, ki - podobno kot Jevnikar -pozitivno ocenjuje zadržanje Bratine in Budina. »Slovenska stranka jemlje to kot primer tistega skupnega nastopanja, za katerega se je vedno zavzemala. Dobro je torej, da se začenjamo zedinjevati okoli ključnih interesov in življenjskih vprašanj naše manjšine,« zaključuje pokrajinski tajnik Brecelj. Zelena lista smejočega se sonca je prepričana, da predstavlja ta volilni zakon lažno reformo, saj ne poenostavlja političnega sistema, ampak ga v bistvu samo še bolj zapleta. Zeleni nasprotujejo predvsem možnosti posplošenega volilnega povezovanja, ki bo prisilila majhne stranke k barantanju z večjimi političnimi silami. Odgovornosti, da se je politični sistem znašel v tako hudi krizi vsekakor ne nosijo majhne stranke, ampak predvsem PSI in KD, »ki sta se močno balkanizirali in kjer prevladujejo oblastniške skupine, ki imajo večkrat zelo različne in včasih tudi popolnoma nasprotne interese«. Zeleni so torej prepričani, da smo priča pravi »protireformi, ki duši pluralizem in hkrati ne ponuja novega modela demokracije«. V krogih deželnega sveta pa je medtem še vedno predmet razprav incident, ki se je pripetil ob izteku maratonskega sooočanja o volilnem zakonu. Svetovalec Zelene liste Ca-vallo, ki se je nato javno opravičil, je v trenutku hude jeze zalučal proti predsedstvu skupščine kozarec, ki se je raztreščil pred predsednikom Dežele Turellom in odbornikom Barnabo. Incident na srečo ni imel hudih posledic, razen te, da bodo sedaj v skupščini najbrž uporabljali le papirnate kozarce. Obstaja pa vsekakor tudi možnost, da bo Turello prisiljen prijaviti incident pristojnim sodnim organom. (S. T.) Poseg Bordona in Pizzinata za železarno Tržaški poslanec VViller Bordon je s svojim kolegom in bivšim generalnim sekretarjem sindikata CGIL Antoniom Pizzinatom naslovil na ministra za industrijo in državne udeležbe prof. Giuseppa Gua-rina pismo, v katerem ga poslanca vabita, naj v okviru svojih pristojnosti nujno poseže za rešitev položaja, v kate; rem se je znašla Skedenjska železarna. V ministrovi kompetenci je namreč tako imenovanje komisarja, ki bo upravljal Skedenjsko podjetje, kot odločitev za začetek priprav na zakonsko predvideno konferenco med Deželo in podjetji z državno udeležbo. Poslanca, ki uvodoma natančno opisujeta položaj tržaškega proizvodnega obrata, izražata ministru zaskrbljenost glede pozitivnega izida postopka za uvedbo režima izrednega upravljanja železarne, ki ga predvideva zakon. št. 95/1979. Pri izbiri načina upravljanja pa ministra vabita, naj poskrbi, da bosta zagotovljena tako natančna ugotovitev zadolženosti škedenjske družbe kot neprekinjeno nadaljevanje proizvodnega procesa v železarni. Bordon in Pizzinato opozarjata prof. Guarina tudi na socialni, zlasti pa demografski in kulturni vidik zadeve, glede na to, da železarna danes jamči kar četrtino vseh delovnih mest v tržaškem industrijskem sektorju. Glede na krizo, ki jo preživlja ves ta sektor pa poslanca poudarjata nujnost takojšnjega začetka priprav na deželno konferenco o državnih soudeležbah, ki je ede-ni pravi sedež za ostro soočenje o tem, kako doseči novo vlogo in kompetitivnost podjetij z javno udeležbo v FJK. Objekt naj bi zgradili na območju bivše čistilnice v Žavljah Miljčani 26. julija na referendum o skladišču utekočinjenega plina Območje bivše rafinerije Aquila v Žavljah (Foto Križmančič) Prebivalce miljske občine čaka prihodnjo nedeljo, 26. julija, referendum: odločali bodo, ali naj družba Monteshell zgradi na območju bivše čistilnice Aguila v Žavljah skladišče utekočinjenega plina, ali ne. Ljudski glas naj bi zapisal enkrat za vselej besedo konec pod vprašanje, ki buri miljske (in ne samo miljske) duhove že najmanj sedem let, to je odkar se je francoska multinacionalka Total, lastnica bivše rafinerije odločila, da obrat zapre. Vsa zadeva je v miljski (in tudi tržaški) javnosti dobro znana: lahko bi jo strnili v binom gospodarstvo - okolje, v katerem pa igra pomišljaj bolj razdvajalno kot povezovalno vlogo. Zametke afere, ki je konec koncev privedla do referenduma, gre iskati v daljnem oktobru 1985. Takrat je družba Total napovedala zaprtje rafinerije v Žavljah. Tukajšnje sindikalne, gospodarske in politične sile so takoj začele obsežno akcijo za ohranitev več stotin delovnih mest. Prizadevanja so obrodila zaželene sadove januarja 1988, ko je bil podpisan sporazum o izgradnji skladišča utekočinjenega plina na območju bivše rafinerije. Na osnovi tega sporazuma naj bi zajamčili naslednja delovna mesta: v skladišču naj bi bilo zaposlenih 70 ljudi; 250 jih bi dobilo delo v tekstilnem sektorju, 45 bi jih bilo zaposlenih pri drugih službah družbe Monteshell, nadaljnjih 30 pa naj bi jih zaposlili v obratu te družbe v Viscu. Družba Monteshell je takrat tudi zagotovila, da bo spet aktivirala termoelektrično centralo bivše rafinerije za dodatnih 35 delovnih mest. Če so sindikalne in politične sile pozitivno ocenile sporazum, pa je le-ta naletel na negodovanje naravovarstvenikov in širšega sloja domačinov. Naravovasrtveniki so kritično ciljali na projekt predvsem s puščicami onesnaževanja okolja, med domačim prebivalstvom, ki se je s časom združilo v Jamstveni odbor, pa je naraščala zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki bi jo predstavljalo skladišče za obsežno območje miljske občine. Ti protesti so projektu zaustavili pot, resnici na ljubo pa je treba tudi zapisati, da Dežela ni izpolnila vseh obvez, ki jih je sprejela ob Podpisu sporazuma. Delavci, ki uaj bi jih vključili v projekt »skladišče«, so se prav zaradi takega zadržanja deželne uprave večkrat znašli v velikih škripcih (beri: Monteshell jim je grozil z odpusti ali z vpisom v sezname mobilnosti. kar je dejansko isto kot odpust). Po mnenju izvedencev je skladišče utekočinjenega plina resnič-uo nevarno, ne pa onesnažujoče. Služilo naj bi za hranjenje uteko- . Kakšne so povezave med mafijo, politiko in posli? Na to temo, Prav z naslovom »Mafia, politica, uffari: rapporto 1992«, je izšla nova knjiga, ki sta jo omogočili dve pomembni sicilski stvarnosti civilne družbe, deželni^ odbor ARCI in biga za okolje. Četrtkovo predstavitev v tržaškem hotelu Savoia pa Je priredil odbor združenj ARCI urlanije-Julijske krajine v sodelovanju s tržaškim krožkom ARCI-Casu dello Študente. Sicer je bila izdaja knjige tudi povod za razpravo o tem velikem problemu, ki Je lahko v Trstu oz. deželi še kako Aktualen, kot je v uvodnih bese-ah v imenu organizatorjev pou-aril Gianni Iacono. Zemljepisna ,e?a'.ki omogoča olajšan stik (in ato izmenjavo) z Vzhodom, je pač godna tudi za nezakonite posle z mafijskim pečatom. ..Obširneje je o knjigi spregovo-č. deželni predsednik sicilskega PCI Giovanni Ferro, njegov po-eg pa je dopolnil Francesco La Činjenega plina, ki naj bi ga s tankerji pripeljali do terminala na območju bivše rafinerije, tu pa ga uskladiščili v podzemsko skladišče (v globini 150 metrov), dokler ga ne bi s tovornj aki-cisternami ali pa po železnici odpravili klientu. Po mnenju tehnikov, ki so izvedli tudi posebno študijo o morebitnih možnostih nesreče, naj bi bilo pri vseh operacijah najbolj nevarno prav pretakanje plina s tankerja v skladišča in iz skladišča v tovornjak oziroma na vlak. Statistiki so - ob upoštevanjih obstoječih varnostnih predpisov in naprav - tudi izračunali verjetnost nesreče: le-ta je minimalna, tako-rekoč nična: ena vsakih 5 milijonov let! A če bi do nesreče prišlo, bi bile posledice katastrofalne za vse bližnje območje. Prav zaradi velike nevarnosti je miljska občina zahtevala, naj Dežela pripravi študijo o varnosti terminala. Prav tako je izšla za- bičata, časnikar turinskega dnevnika La Stampa in dolgoletni dopisnik iz Sicilije. Ferro izhaja iz ugotovitve, da sicilska mafija ni samo pojav organiziranega kriminala, temveč zapleten in razčlenjen sistem, ki se razvija vzporedno s politiko, ustanovami, skratka z oblastjo. Seveda ob čedalje očitnejši odsotnosti države. Rešitev torej nujno tiči v ločitvi tesnega sovpadanja politične stvarnosti z mafijsko. Mafija ali »cosa nostra« oz. »camorra« ne predstavljajo protidržave, temveč so del italijanske države. La Licata sicer ne zanika Ferrovega izhodišča, prepričan pa je, da gre za organizirani kriminal, ki si je v zadnjem stoletju zagotovil široko zaledje in postal »protidržava« v državi. Umor sodnika Falconeja je sprožil odločen upor civilne družbe, udejanja pa se tudi v številnih konkretnih pobudah organizacij, kakršna je ARCI. DAMJANA OTA hteva o varnem odhodu tovornjakov iz skladišča. Uporaba obstoječega cestnega omrežja (po Ul. Fla-via) bi bila povsem neprimerna, ob sedanjem prometu sila nevarna: tovornj aki-cisterne bi bili namreč na takih cestah prave plinske bombe. Potrebna bi bila torej posebna neposredna cestna povezava s hitro cesto. O zadevi je že večkrat razpravljal miljski občinski svet, ki se je naposled odločil, da izkoristi možnost, ki mu jo nudi zakon št. 142 iz leta 1990 o reformi javnih uprav, in razpiše referendum. Prihodnjo nedeljo se bodo tako miljski občani podali na volišča: odgovoriti bodo morali na referendumsko vprašanje, ki se bo tako glasilo: »Se strinjate ali ste proti namestitvi skladišča utekočinjenega plina na ozemlju miljske občine, ki je podrejena realizaciji varnostnih naprav in obvezam zasebnega podjetja in Dežele Furlanije-Julij-ske krajine?« (mk) Upokojenec ugnal goljufa Tržaški finančni stražniki so identificirali in aretirali goljufa, ki je v zadnjem času prikrajšal marsikaterega Tržačana za mastne denarce. Moški, čigar imena niso sporočili, se je predstavil svojim »klientom« na domu kot funkcionar RAI. Svojo žrtev je seznanil z domnevnim (seveda povsem izmišljenim) prekrškom, nato pa dodal, da ga »kršilec« lahko poravna s plačilom v gotovini in ima pri tem še nekakšen »popust«. Goljufu je odklenkalo potem, ko je eden od ogoljufancev (upokojenec, ki je bil prikrajšan za milijon lir) zadevo prijavil finančnim stražnikom in v njihovem fotografskem arhivu prepoznal goljufa. Finančni stražniki opozarjajo občane (predvsem starejše), naj ne nasedajo ljudem, ki se predstavljajo na domu kot funkcionarji RAI, saj predpisi RAI sploh ne predvidevajo neposrednega plačevanja funkcionarjem, ki so ugotovili morebitni prekršek. Kmečka zveza dobila priznanje ob 120-letnici zadružništva Tudi Kmečka zveza iz Trsta je med dobitniki posebnih priznanj za zasluge na področju zadružništva, ki jih je podelila Zadružna zveza Slovenije ob 120-letnici zadružnega gibanja Slovenskem. Priznanja so podelili na slovesnosti, ki je bila v četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer v drugem delu 20. rednega občnega zbora osrednje slovenske zadružne organizacije. Kmečko zvezo so na slovesnosti zastopali njen predsednik Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec, člana vodstva Mario Gregorič in Giusto Kariž, s Tržaškega pa je bil prisoten tudi predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič. Debeliš je imel tudi pozdravni nagovor, v katerem je podčrtal velik pomen, ki ga je imelo in še ima zadružništvo na Slovenskem, in to tako v matici kot zunaj njenih meja. Ob tem je predsednik KZ izrazil prepričanje, da se bo v novih razmerah še okrepilo sodelovanje med matico in zamejstvom tudi na za-družniškem področju. Omenimo naj, da so na ljubljanski slovesnosti prejeli podobna priznanja tudi druge organizacije in številni posamezniki, med njimi tudi predstavniki iz avstrijske Koroške. Kar zadeva sam občni zbor Zadružne zveze Slovenije, pa naj omenimo, da je bil na njem potrjen za predsednika Leo Frelih, ki ga dobro poznamo tudi na Tržaškem, saj se med drugim redno udeležuje občnih zborov KZ. V središču razprave na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije je bil med drugim tudi novi zakon o zadružništvu, ki je prinesel pomembne novosti, a je hkrati vzbudil tudi vrsto kritik. Kaže, da ga bodo v kratkem spremenili oziroma dopolnili. Včeraj je priplula v tržaško pristanišče križarka raketometalec italijanske vojne mornarice Vittorio Veneto. Ladja, ki ji poveljuje kapitan Roberto Fusco, je zasidrana ob nabrežju pred Trgom Unita. Njen prihod je povezan z današnjim pobratenjem ladje s 5. divizijo karabinjerjev, ki ima sedež v Padovi, uvršča v svojih vrstah 15 mož in deluje v štirih deželah (Venetu, Tri-dentinskem-Južno Tirolskem, Furlani-ji-Julijski krajini in Emiliji-Romagni). Ta divizija je od 1. januarja letos kot križarka poimenovana po italijanskem mestu Vittorio Veneto in od tod tudi zamisel o pobratenju. Križarko raketometalec Vittorio Veneto so splavili leta 1967, dve leti kasneje pa so ji prav v Trstu predali ta-koimenovano bojno zastavo. Njena posadka šteje 53 oficirjev in 504 podoficirjev in mornarjev. Na krmi ima ploščad za pristajanje in vzlet helikopterjev, na krov pa lahko sprejme do 6 helikopterjev tipa AB-212 A/S. Poveljnik ladje kap. Fusco je včeraj opravil vljudnostni obisk pri tržaškem prefektu Vitiellu, delegacija oficirjev in mornarjev pa je položila lovorov venec v spominski park pod Sv. Jus-tom. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi Justo Ukmar Pogreb bo danes, 18. julija, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Kontovelu. Žalujoči sin Štefan in ostali sorodniki Kontovel, 18. julija 1992 Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s Štefanom Sandra, Jana, Peter in Sergij Ob izgubi očeta Jušta Ukmarja izrekamo sinu Štefanu iskreno sožalje Vasilij in družina Križarka raketometalec Vittorio Veneto je od včeraj zasidrana pred Trgom Unita Križarka Vittorio Veneto ob tržaškem nabrežju (Foto Magajna) Na pobudo ARCI nov prispevek k obravnavi mafijskega pojava ■4* Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi sin in brat Renato Carli j. Pogreb bo danes, 18. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev. Žalujoča mati Marika in brat Mirko. Trebče, 18. julija 1992 Ob smrti Renata Carlija izreka iskreno sožalje materi Mariki in bratu Mirku ŠD Primorec Pogreb nepozabnega Borisa Debeljuha bo danes, 18. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev in na tamkajšnje pokopališče. SVOJCI Rojan, 18. julija 1992 Žalovanju se pridružujeta Dino in Sergio z družinama Ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZG Žiga Zois izrekajo občuteno sožalje Marku in Marjani Debeljuh ob prerani smrti očeta Borisa. Žalovanju se pridružujeta družini Nadlišek in Bembi Ob prerani izgubi dragega prijatelja Borisa Debeljuha izražajo prizadeti družini globoko sožalje družine Rudež, Tomšič in Pavlica Ob prerani smrti Borisa Debeljuha se ga globoko užaloščeni spominjajo kolegi VII. pomola Ob izgubi ljubljenega očeta izrekajo iskreno sožalje prijatelju in sošolcu Marku ter družini dijaki V.B razreda Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta Borisa Debeljuha izrekajo občuteno sožalje globoko prizadeti družini odbor in člani TPK Sirena Ob bridki izgubi očeta sočustvujejo z Markom in Marjano prijatelji iz klape Soigralci mladinske ekipe Bora Radenske 72 in 73 izrekajo Marketu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob prerani izgubi nepozabnega prijatelja Borisa se pridružujejo žalovanju družine Boris z Mojco in Janko z Lučko Ob bridki in nenadomestljivi izgubi očeta Borisa izreka Marjani in svojcem iskreno sožalje Erika Slama z družino Živahna poletna dejavnost obeh trebenskih društev S predstavniki odbora trebenske-ga kulturnega društva Primorec, ki so govorili tudi v imenu istoimenskega športnega društva, smo se pogovorili o prireditvah, ki so stekle v vasi od otvoritve Ljudskega doma naprej. Domači prazniki so se namreč začeli že konec junija, prostor, na katerem potekajo, pa je v gozdičku ob nogometnem igrišču, ki mu po domače pravijo v Griži. Tu so konec junija priredili športno srečanje med šolami P. Tomažič, Trubar, Kajuh in Bevk. Od 19. do 22. junija- pa je pod okriljem SKD Primorec na istem prostoru stekel vaški praznik, katerega izkupiček je bil namenjen nakupu opreme in vzdrževanja obnovljenega Ljudskega doma. Na prazniku je nastopila godba Viktor Parma, ki jo vodi dirigent Aleksander Pegan. Otroci in mladi so v nedeljo nastopili na ex tempo-re, in sicer v oblikovanju gline na temo »mačka« (na sliki - foto Magajna). Izdelki so bili po oceni komisije zelo lepi, nekateri celo enkratni, tako da je komisija s težavo izbrala pet najboljših. Njihovim avtorjem je podarila fotografski aparat, umetniško sliko in knjigo Miroslava Košute »Na Krasu je krasno«. Na prazniku so posebno nagrado podelili tudi mlademu domačinu Radu Štoki, odborniku kulturnega in tudi športnega društva, ki je vedno pripravljen pomagati, kjer je potrebno. Priznanje mu je izročil predsednik domačega kulturnega društva Bruno Kralj. Pretekli petek pa se je na istem prostoru v Trebčah začel že tretji vaški praznik. Organizator je domače športno društvo Primorec, trajal pa bo vse do ponedeljka. »Namen teh naših prireditev,« je še posebej podčrtala Anica Malalan, »je zbiranje sredstev za vzdrževanje vaških športnih objektov in skrb za domačo nogometno ekipo. Pri delu so nam pomagale vse vaške komponente in moramo reči, da so prazniki uspeli prav zaradi velike povezanosti celotne vaške skupnosti.« »Obnova našega Ljudskega doma je trajala kar precej časa,« je nadaljevala naša sogovornica. »V tem času so mnoge prireditve potekale kar v šoli, medtem ko se je godba na pihala začasno preselila v prostore na Padričah. Tam še vedno vadi, dokler ne bodo odgovorne oblasti obnovljenega doma kolavdirale. Pač pa je bila zelo aktivna naša mladina, ki je sestavila svojo skupino in z njo pripravila že več prijetnih večerov. K sodelovanju je povabila tudi kulturnika Draga Gorupa, ki ji je v marsičem pomagal.« »Hvaležni smo vsem vaščanom, ki so nam priskočili na pomoč,« je zaključila Anica Malalan, »zasluge za uspeh praznikov pa imajo tudi nastopajoče glasbene skupine in tisti, ki skrbijo za okrepčilo udeležencev. Za Trebče in njihovo kulturno in športno življenje so namreč ti prazniki pomembni, saj vežejo društvi z vaško stvarnostjo, kar v današnjem času že samo po sebi ni malo.« NEVA LUKEŠ gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Danes, 18. t. m., ob 20.30 bo Ugo Maria Morosi predstavil Straussovo 'Una notte a Venezia". Dirigent Frank Cramer. Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ter eno uro pred predstavo v gledališču Rossetti. SSG - Predstave na prostem Slovensko stalno gledališče gostuje s komedijo Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA danes, 18. t.m., v Žabnicah, jutri, 19. t. m., v Števerjanu, v torek, 21. t. m., v Doberdobu in v sredo, 22. t. m., v Štan-drežu.Pričetek ob 21. uri. LES VOLEURS organizira v petek, 24. t. m. , ob 20.uri multimedialni večer v bivši umobolnici - Pošto delle Fragole. koncerti Festival operete V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidiana Azzoparda izvajala Sup-pejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershwinove skladbe. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta od 29. julija do 1. septembra 1992. razstave V TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku. Na sedežu Turistične ustanove v ul. S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m. V ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR. V poletnem sončnem jutru je v postojnski porodnišnici privekal naš JURE MALALAN Da bi srečno, zdravo in pametno živel najmanj sto let mu želijo nonoti z Opčin in Vuzenice Tjaši, Karmen in Petru Malalanu se je pridružil mali JURE Srečnima staršema in sestrici iskreno čestita Jadralni klub Čupa čestitke Na DTTZ Žiga Zois je uspešno opravila maturo TANJA PURIČ. Iskrene čestitke in veliko nadaljnjih uspehov v življenju ji želijo obe družini Berce in družina Carli. NIVES, tolko kaplic tolko let in veliko z nami na klepet. Družba. kino ARISTON - 21.30 II silenzio degli inno-centi, i. Anthony Hopkins, Jodie Poster. ENCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 KGB -Ultimo atto, r. Deran Serafian. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo. NAZIONALE I - 16.40, 22.15 Viaggio al-Tinferno, r. Francis Ford Coppola. NAZIONALE II - 16.00, 18.20, 20.15, 22.15 Tutto puo accadere. NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Obiettivo indiscreto, i. Luca Barbareschi, □ NAZIONALE IV - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 Point Break, i. Patrick Swayze. GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Spiando Marina, i. Deborah Caprioglio, □ MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.15 Scappo dalla cit-ta. EDEN - 15.30, 22.10 Cosce calde, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Lion-heart - Scommessa Vincente, i. Jean Claude Van Damme. LUMIERE - 20.00, 22.15 II ladro di barabini, r. Gianni Amelio. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Orgasmi deliranti, pom., DD Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ FC PRIMORJE *** ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku 18., 19. in 20. julija Danes, 18. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom SLEM BAND. Jutri, 19. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom SOUND. V ponedeljek, 20. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo Vabljeni! FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA 18., 19. in 20. {lilija 92 v ZGONIKU v organizaciji Stranke komunistične prenove - Krožek Kras Danes, 18. t. m., ob 19. uri bosta govorila posl. Antonino Cuffaro in Sergij Lipovec na temo »2.200.000 - to je izhodišče prenove«; od 21. do 1. ure ples z ansamblom Furlan. Jutri, 19. t. m., ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Nato bo govoril Stojan Spetič na temo »Procesi proti komunistom - kdo so odgovorni za protirevolucijo na Vzhodu«. Od 21. do 1. ure ples z ansamblom Furlan. šolske vesti Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih); 5. osnovne informatike - MS DOS 5, WINDOWS 3 (40 ur); 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. urejevanje besedil - VVORD 5 (60 ur); 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur); 10. začetniški tečaj italijanščine (50 ur); 11. za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 31. julija t. 1. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. V ponedeljek, 20. t. m., ples z ansamblom Krt. ob 20. uri nastop Vanke in Tonce, od 21. do 1. ure včeraj - danes Danes, SOBOTA, 18. julija 1992 FRIDERIK Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 22.11 in zatone ob 9.13. Jutri, NEDELJA, 20. julija 1992 ARSEN PLIMOVANJE DANES: ob 5.55 najnižja -53 cm, ob 12.40 najvišja 40 cm, ob 18.28 najnižja -16 cm, ob 23.50 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb rahlo narašča, veter 6 km na uro zahodni, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Aliče Mauri, Carlotta Fornasaro, Valentina Žiberna, Alessandra Rossi, Gianluca Monfaggio, Rachele Lan-za. UMRLI SO: 77-letni Giuseppe Maccar-rone, 89-letni Raffaele Biasoli, 85-letna Eufemia Calucci, 59-letni Giovanni Ra-vasini, 90-letna Francesca Bufo, 82-letna Aliče Mortean, 63-letni Ezio Aguillante, 46-letni Boris Debeljuh, 71-letni Giusto Ukmar. OKLICI: agent Sergio Zecchini in uradnica Magda Stocca, mehanik Roberto Pečar in uradnica Claudia Sittnig, vrtnar Sergio Fermo in uradnica Sabrina Zidarich, učitelj Stefano Pilotto in študentka Žara De Pablo Fernandez, podjetnik Diego Vidiz in študentka Giovanna Polacco, trgovski posrednik Stefano Bar-burini in blagajničarka Emanuela Rossetti, vojak Raymond Earl Butler in turistična vodička Letizia Schojer, mizar En-rico Teat in trgovka Gluha Molinari, farmacevt Michael Aleksander Vila in študentka Etleva Burgija, finančna straža Nicola Orlando in v pričakovanju zaposlitve Flavia Bassa, mehanik Claudio Sin-covich in uradnica Elena Zancola, tehnik Giovanni Lopez in frizerka Daniela Schi-esaro, točaj Denis Kurtini in natakarica Raffaela Russo, notar Andrea Liveris in uradnica Marina Mantegna, inženir Vin-cenzo Distefano in uradnica Roberta Ci-vilia, kuhar Franco Pieri in obrtnica Monica Cramaro, finančna straža Sergio Fri-go in delavka Daniela Felicetti, podčastnik Paolo Corrias in uradnica Alessandra Ferluga, raziskovalec Riccardo Geletti in vzgojiteljica Gianna Uxa. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13. julija, do nedelje, 19. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Baiamonti 50 (812325). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Športno-rekreacijsko društvo in Vaška skupnost Praprot organizirata 25. in 26. julija 4. praznik piva v Praprotu. V soboto, 25. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS. V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri igre za otroke, ob 20.30 ples z ansamblom Krt. ŠD PRIMOREC vabi na ŠPORTNI PRAZNIK do 20. julija na nogometnem igrišču v Trebčah Delovali bodo dobro založeni kioski. Zabaval bo ansambel Happy Day. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu. razna obvestila Sindikat slovenske šole obvešča, da bo v ponedeljek, 20. t. m., stopil v veljavo poletni urnik za stranke: ob torkih in četrtih od 11.30 do 13.00, ki bo ostal v veljavi do 31. avgusta. Se odpravljaš na letovanje? Si že pripravil kovčke? Še enkrat preglej ali je vse v redu in nisi kaj pozabil. Si pomislil, da lahko gre s tabo na počitnice tudi Primorski dnevnik. Dovolj je, da vsaj štiri dni pred odhodom sporočiš Primorskemu dnevniku, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, naslov kraja, kjer boš letoval. Tako, zdaj ne manjka ničesar. Vesele počitnice. Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina. Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure. Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini od 20. do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 -13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 -13.25, Vižovlje 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 -13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00. ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaradi dopusta zaprta od 24. julija do 14. avgusta. KD Rovte-Kolonkovec se ob nepričakovanem uspehu knjige »12 let delovanja« zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k njenemu širjenju in obvešča, da je knjiga spet na zalogi v Tržaški knjigarni. Kupite jo lahko še v Prehodu Penice, v Papirnici 2000 ter v knjigarni La Bancarella pri Sv. Jakobu. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se je preselil v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, fax 394015. Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da je do 31. avgusta urad zaprt v popoldanskih urah. Tržaška knjigarna obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od 20. julija do vključno 1. avgusta. prispevki V spomin na Marijo Žerjal daruje Malica Kosmina 20.000 lir za PD I. Grbec -Skedenj. Namesto cvetja na grob Vasilija Mic-helija daruje Margherita in Ivo Grilanc 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. mali oglasi OSMICO so odprli Kvrtičevi na Opčinah. Točijo belo in črno vino, poskrbeli so tudi za prigrizek. OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini. OSMICO ima odprto Romano Purič, Repen 13. OSMICO ima Ivan Terčon, Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek. PODARIM dve lepi majhni mucki. Tel. na št. 200751 po 20. uri.FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliatori) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200. MLAD MOŽ, dobra volja do dela, vešč pri vsakem poklicu, sprejme službo part-time pod vsakim pogojem. Tel. 003866/58806. LEKCIJE iz kitare nudim na domu ob ponedeljkih in petkih. Tel. na št. 229488. PRODAM ford escort sive barve, letnik 85, v dobrem stanju. Tel. na št. 723010. IŠČEM knjige za V. razred trgovske. Tel. na št. 231139 zvečer. KUPIM knjige za II. razred srednje šole. Tel. na št. 228766. PODJETJE išče osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje stopnic. Tel. na št. (040) 228556. KNJIGE za znanstveni licej prodam. Tel. na št. 299632 v jutranjih urah. DVOSTANOVANJSKO hišo z 200 metri terena v centru Opčin prodajam. Tel. na št. 211482 od 9. do 10. ure zjutraj. GORIŠKO podjetje išče računovodjo z izkušnjami. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »GO-podjetje«. MASAŽA: Klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. FRIZERKA s specializacijo v Trstu išče zaposlitev. Telefon 0038/67 78281. PREŽIVITE POČITNICE na turističnih kmetijah na Starem vrhu nad Škofjo Loko (sobe, apartmani). Cena penziona od 1.300 do 1.400 SIT. Telefon 0038/64 65008. menjalnica 17. 7. 1992 TUJE VALUTE FIXING _ MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1117,75 1100. Švicarski frank 846,50 834.— Nemška marka . 759,21 748. Avstrijski šiling 107,873 105,75 Francoski frank . 224,71 222,— Norveška krona 193,52 190.— Holandski florint .. . 673,16 662,— Švedska krona 209,38 206.— Belgijski frank . 36,842 35,50 Portugalski eskudo . 8,934 8,40 Funt šterling . 2168,65 2150. Španska peseta 11,867 11,25 Irski šterling . 2023. - 1990. Avstralski dolar 828,— 770.— Danska krona . 197,15 194,— HUF 10.— Grška drahma 6,179 6. ECU 1547,45 Kanadski dolar 937,80 900. Slovenski tolar 14,25 Japonski jen 8,928 8,70 Hrvaški dinar 4,25 BČiKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Puljski filmski festival v skromnejši obliki Dolga zgodovina puljskega festivala se letos vendarle nadaljuje. Lani so festival odpovedali, potem ko se je uradno že začel in so bili najpogumnejši gostje ter novinarji že na prizorišču. Puli so namreč grozili letalski napadi. Nov koncept je festival spremenil iz filmske izložbe jugoslovanskega igranega filma v mednarodno revijo. Težave so bile v zvezi z dobavo filmov, zato program do zadnjega ni bil jasen. Priletel pa je v Pulo tudi ameriški igralec John Malko-vitch (Nevarna razmerja), ki mu je bila Pula namenila retrospektivo. Tako lani, letos pa se puljski festival predstavlja kot poletni festival hrvaškega filma. Otvoril se je včeraj v Vespazijanovi areni in trajal bo do ponedeljka, 20. julija, ko bodo podeljene nagrade. Hrvaška predstavlja poleg dokumentarnih in risanih filmov šest celovečercev. Odkruški (1991) Zrinka Ogreste iznaša problem dednosti »ustaške etikete« v povojnem obdobju, kar je bilo v času nastanka filma (za časa Jugoslavije) še nekako sporno. Čaruga (1991) Rajka Grlica je pripoved o istoimenskem revolucionarju razbojniku iz obdobja po prvi svetovni vojni. Sledijo še Čas bojevnikov (1991) Dejana Šoraka, Školjka šumi (1991) Mira Medjimorca, Djuka Begovič (1991) Branka Schmidta in Zgodba iz Hrvaške (1992) Krsta Papiča, ki je nastajal v velikih produkcijskih težavah. V bistvu pa je edina noviteta Luka Tomislava Radiča, ker so bili vsi ostali filmi že predstavljeni na Dnevih hrvaškega filma, ki so bili od 30. januarja do 4. februarja letos v Zagrebu. Žal so res daleč časi, ko so premierske predstavitve čakale na puljski festival, na njegov čar, ljudsko veselje in odmevnost. Stara »Pula« je dokončno izdihnila. Prihodnji teden Festival Melodije morja in sonca PORTOROŽ — Letošnji, jubilejni 15. festival Melodije morja in sonca je največja poletna prireditev v Sloveniji, je na današnji tiskovni konferenci v portoroškem Avditoriju poudaril Iztok Jelačin, direktor tega festivala, ki želi letos obiskovalcem ponuditi veliko več kot dosedanji festivali. Trajal bo kar tri dni, na njem pa bo dovolj znanih imen za ljubitelje domače zabavne glasbe. V četrtek, 23. julija, bodo predstavili 14 dosedanjih največjih uspešnic tega festivala. Na tem večeru bo na primer nastopila celo M oni Kovačič, ki bo nalašč priletela iz Los Angelesa. Ponovno bo skupaj zaigral ansambel Prizma, nastopili pa bodo tudi Oto Pestner, Helena Blagne, Nace Junkar, Simona Weiss, Bazar, Big Ben, Stane Vidmar, Majda Sepe, Angelo Baiguerra, Majda Petan in New Swing Quartet, kot gostje pa italijanska skupina Ricchi e poveri. V petek, 24. julija, bo slovenski tekmovalni večer z naslednjimi izvajalci: Don Mentony Band, Tomaž Domicelj, Alenka Šmid-Čena, Deja, Faraoni, Roberto, Alenka Godec, Benč in Tomo, Agropop, Čuki, F Plus, Pop Design, Miran Rudan Band, Irena Vrčkovnik, Nataša Nardin in Čudežna polja. Gostje bodo špansko-francoska skupina Los Reyes (bratje iz ansambla Gip-sy Kings). Tretji večer pa bo v soboto, nekakšen mednarodni srednjeevropski tekmovalni večer, na katerem bodo nastopili pevci iz sedmih držav. Festival bo neposredno prenašala slovenska televizija (zanimajo pa se zanj tudi nekatere tuje). Vstopnice bodo po 800 SIT v predprodaji in tisoč tolarjev na dan prireditve. BORIS ŠULIGOJ »Zlata vstopnica« za Stalno gledališče Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine je letošnji dobitnik prestižne nagrade »Zlata vstopnica«, ki jo bodo slovesno podelili 1. avgusta v Taormini. Nagrado podeljujeta združenje AGIS in zavarovalna družba La Minerva gledališču, ki je v teku sezone doseglo najboljšo zasedenost mest glede na zmogljivost dvorane, kar se seveda nanaša na Politeamo Rossetti. Za gledališče naše dežele, ki se vrača s festivala v Spole- tu z velikim zadoščenjem, da so njegovo predstavo »Jack razparač« Vittoria Franceschi-ja označili za najbolj zanimivo med prikazanimi deli, predstavlja priznanje v Taormini še večje zadoščenje. Po nagrajevanju bo tržaškemu teatru dodeljeno tudi mesto častnega gosta na prireditvi, ki jo bo 2. avgusta iz Taormi-ne neposredno oddajala italijanska televizija in jo bo vodil Pippo Baudo. Spomladanska moda 1993 Sicer smo komaj prešli iz pomladi v poletje, modni kratorji pa se že ukvarjajo s prodajami in defileji za prihodnjo pomlad. Med prvimi se je oglasila modna hiša Torrente, ki je na znamenitem pariškem sprehajališču Champs Elisee predstavila obleke, ki nam bodo voljo spomladi in poleti 1993. Manekenka na sliki ima kratko in široko krilo in črno-rdečo bluzo z zelo globokim izrezom (Telefoto AP) ■ današnji televizijski in radijski sporedi m nf rai 1 8.30 Koncert RAI 1 9.00 Aktualno: Ciao Italia 1L15 Poletni maraton: argentinski balet J. Bocce 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Aktualno: Ciao Italia . 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Arco di Trionfo (dram., ZDA 1948, r. Le-wis Milestone, i. Ingrid Bergman, C. Boyer) 15.55 Iz parlamenta 16.25 Sobotni šport: avtomobilizem - IP v športnih vozilih 17.15 Velike razstave 17.40 Aktualno: To je RAI 1 17.55 Izžrebanje lota 18.00 Kratke vesti 18.10 Variete: Disney club 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Igre brez meja, ■ nato turistična beležka ... e il gioco continua 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Posebnosti TG1 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Alamo Bay (dram., ZDA 1984, r. L. Malle) ^ RAI 2__________________ 7.00 Nanizanke in risanke 9.25 Nan.: Jackie e Mike 10.15 Evropski dnevi 10.45 Nan.: Arsenio Lupin 11.45 Kratke vesti 12.00 Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika o medicini 13.45 Sereno variabile, 2. del 14.40 Glasba: Eurpop 15.10 Film: Scusate il ritardo ((kom., It. 1982) 17.00 Izžrebanje lota 17.05 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, i. James Stevvart) 18.35 TG 2 posebnosti: Aids v družbi leta 2000 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Codice marziale 2 (krim., ZDA 1991, r. Kurt Anderson, i. Jeff Win-cott, Billy Drago) 22.15 Film: Tucker, un uomo e il suo sogno (dram., ZDA 1988, r. Franncis Ford Coppola), vmes (23.15) nočne vesti 0.15 Vremenska napoved 0.20 Film: Lo specchio del desiderio ((dram., Fr. 1982, i. G. Depardieu ^ RAI 3 | 7.30 Danes v kioskih 7.45 Televideo 11.05 Koncerti RAI 3: Oleg Caetani dirigira simfonični orkester RAI 12.00 Film: Un estate damore (dram., Šved. 1950, r. In-gmar Bergman) 13.25 Dok.: Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Aktualno: Okolje Italija 14.55 Šport: kolesarstvo - Tour de France, 18.00 motonavtika off-shore 18.45 Športna rubrika: Derby, nato vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Videobox 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti) 20.30 Drobci 20.45 Nanizanka: Lassie 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti) 23.20 Aktualno: Invitateci a nozze 0.05 Drobci 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Fuori orario [ TV Slovenija 1 | 9.25 Video strani 9.35 Izbor: Radovedni Taček - Volk, 9.50 Lonček kuhaj - Brioši, 10.00 nad. Modro poletje, 10.55 Zgodbe iz školjke, 11.50 Umetnostni vodnik 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH 15.10 Napovednik 15.20 Film: Medvedki prihajajo (ZDA 1976) 17.00 Tednik (pon.) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Nadaljevanka: Letalska družba (2. del) 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Očarljivost čarovnij 21.20 Sova, vmes nanizanka Zakon v Los Angelesu 22.10 Dnevnik, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.55 Sova, vmes nanizanka Murphy Brown in film Emanuelle (Fr. 1977, r. FranCois Leterrier, i. Sylvia Kristal, Umberto Orsini, J.P. Bouvier) 0.55 Video strani plP) TV Koper 16.00 Koncert orkestra slovenske filharmonije 17.20 Nanizanka: Čudežni svet gospoda Monroea 17.55 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.30 Nabožna oddaja 19.40 Nadaljevanka: Ryan. 20.05 Nanizanka: Agencija Rockford 20.45 Film: Poletne počitinice (kom., VB 1964, r. Peter • Vates, i. Cliff Richard) 22.30 TV Dnevnik 22.40 Naš prijatelj Koper 23.40 Agencija Rockford flT TV Slovenija 2 16.30 Video strani 16.40 Sova, vmes nanizanki Roseanne in Zakon v Los Angelesu 17.55 Po poteh do sebe 18.15 Angleščina 18.30 Alpski večer (3. odd.) 19.00 Risanke: Kremenčkovi 19.30 TV Dnevnik BIH 20.05 Dok. film: Jugoslavija, geneza vojne 21.00 Otvoritev 40. Ljubljanskega festivala 23.00 Moški, ženske 0.05 Video strani C CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON AKtuaino: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Denise, 9.30 Love Boat 0-30 Aktualno: Nonsolomgda 1.00 Nanizanki: I cingue del quinto piano, 11.30 I Ro-binson 4-00 Kviz: Il pranzo e servito . (vodi Claudio Lippi) 18.00 Dnevnik TG 5 {8-20 Variete: Non e la RAI ■00 Aktualno: Forum (vodi 1 s n Da*la Chiesa) ■00 Nanizanka: Starsky in Hutch - La ragazza di l r n Starsky ■00 Otroški variete: Bim 1 h or, k1™ l)am in risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Lingo (vodi or. _ Tiberio Timperi) 20.00 Dnevnik TG 5 2n'rtrt U Tg delle vacanze 0 Varieteji: La sai 1’ultima? (vodi Claudio Lippi), 22.30 II Tg delle vacanze, no 83-00 Bellezze da sogno 0 Film: Colpo di sole (kom., It. 1968, r. Mino Guerrini, i.Alberto Lio-nello, Antonella Steni), o nr, ymes (24.00) dnevnik 0 Nočni spored 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nanizanki: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professore 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Nan.: Balliamo e cantia-mo con Licia 11.25 Otroški variete 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nadaljevanka: Sentieri 14.20 Nanizanka: Avvocati a Los Angeles 15.20 Nad.: Io non čredo agli uomini, 15.45 Ines, una segretaria da amare, 16.25 Falcon C rest 17.30 TG 4 vesti 17.50 Aktualno: Lui lei 1’altro 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Cristal 20.30 Nadaljevanka: Claudia, cuore senza amore 22.30 Film: Il coraggio (kom., It. 1955, r. Domenico Pao-lella, i. Toto, Gino Cervi), vmesTG 4 vesti 0.40 Nan.: Lou Grant 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Un giorno di primavera, 10.45 Haz-zard 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero) 15.15 Film: Stella d argento (vestern, It. 1978, r. Lucio Fulci, i. Giuliano Gem-ma, Ettore Manni) 17.30 Nan.: T.J. Hooker - Proi-ettili a doppio effetto, 18.30 Riptide - Insegui-mento a suon di... mušica 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Film: Pirana paura (srh., Hol.-It. 1981, r. James ca-meron, i. Tricia 0’Neil) 22.30 Varieteja: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gianni Fantoni), 23.15 Playboy Show 23.45 Šport: jadranje 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 13.00 Risanke 14.00 Šport: rafting (pon.) 14.30 Nanizanki: Spyforce, 15.15 Navy 16.15 Film: Ouattro passi fra le nuvole (kom., It. 1942, r. Alessandro Blasetti, i. Adriana Benetti, Gino Cervi) 18.00 Šport: Emozioni nel blu 19.30 Risanke: He-Man 20.00 Nanizanka: Biancaneve aBeverly Hills 20.30 Film: Sangue e arena (dram., ZDA 1941, r. Robert Mamoulian, i. Tyro-ne Power, Linda Darnell) 22.30 Nan.: Houston Knights, due duri da brivido, 23.30 Serpico, 0.30 Spyforce TMC 8.30 Nanizanka in risanka 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.00 Risanke 10.30 Nanizanka: Le isole per-dute 11.00 Variete: Out-Officina (vodi U. Smaila, pon.) 12.00 Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli) 12.30 Rubrika o motorjih 13.30 Rubrika: Šport Show (vodi M. Sbardella) 16.00 Kolesarstvo: 79. Tour de France 18.30 Nanizanka: I giorni di Brian - Pešca di cuori 19.30 Dokumentarec: Venti di terre lontane 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Film: Soldato d Orange (vojni, Hol. 1979, r. Paul vefnoven, i. Rutger Hau-er, Jeroen Krabbe) 23.40 Film: Un angelo in divisa (dram., ZDA 1987, r. Mar-vin Chomsky, i. Bruce Boxleitner) 1.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 15.00 Film: Incantesimo 17.00 Nan.: Avventura 18.00 Rubrika: Diagnosi 18.30 Dok.: Ritratto della Terra 19.00 Večerne vesti 19.30 Nanizanka: Adderly 20.30 Film: Inno di battaglia (vojni, ZDA 1957, i. Rock Hudson) 22.45 Nočne vesti 23.15 Nan.: Adderly TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age -VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča? (bere Minu Kjuder); 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: Z naših prireditev, (15.00) Mladinska nadaljevanka Rdeči lev, (15.20) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice, (16.40) Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J.S. Bach; 18.00 Bonjour Tristesse ali kabaret podirajočih se dni (pon.); 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d’Ita-ly; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije morja in sonca; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Nov apel za nadaljevanje solidarnostne akcije za begunce iz Bosne V Novo Gradiško so včeraj odpeljali pošiljko dar Pokrajine in Caritasa Prijave sprejemajo pri SDZPI še do 23. t.m. Izdelan program tečajev poklicnega izobraževanja Iz Gorice je včeraj opoldne, proti Novi Gradiški, odpeljal še-sttonski tovornjak, naložen s hrano, zdravili, blagom za osebno higieno in drugo pomočjo. Za pretežni del pošiljke je poskrbela goriška pokrajinska uprava. Že pred časom je namreč namenila šest milijonov lir za humanitarno pomoč beguncem na tleh nekdanje Jugoslavije. Pred kratkim so od omenjenega zneska že porabili približno polovico in Rdečemu križu v Ajdovščini, oziroma tamkajšnjemu centru za begunce, ki ga je obiskal tudi podpredsednik pokrajine Di Mercu-rio, dobavili najbolj nujno pomoč. Preostali del dotacije so namenili za pomoč Novi Gradiški, od koder so prejeli te dni nujenapel. Gre za mesto, ki je na meji z Bosno in se semkaj stekajo množice beguncev. Na kamion zagrebškega podjetja Transport so naložili poleg nakupljenega blaga še precejšnjo količino živil in to iz skladišča nadškofijske Caritas. Za natovarjanje so poskrbeli nekateri oporečniki, sicer zaposleni pri Caritasu in predstavniki zelenih, med njimi tudi občinski svetovalec Fiorelli. Ob tem velja povedati, da so del blaga zbrali tudi zeleni. Pošiljko humanitarne pomoči je "pospremil" tudi podpredsednik Pokrajine Di Mercurio. Kljub vsakodnevnim pošiljkam, ki prihajajo iz različnih krajev, so potrebe še zmeraj velike, pravzaprav naraščajo iz dneva v dan. Število beguncev se približuje milijonu oseb, po nekaterih ocenah, pa je brezumje pognalo z domov že preko milijon oseb. Nujno je zatorej da se humanitarne akcije nadaljujejo, kajti upravičeno je pričakovati, da bodo potrebe v prihodnjih mesecih še večje. Samo v Sloveniji je že okrog sedemdeset tisoč beguncev, pričakovati pa je nov val. Za stotisoče beguncev skrbi Hrvaška, ki ima opravka tako z begunci z lastnega ozemlja, kakor z onimi ki so in ki še zmeraj prihajajo iz Bosne. Vprašanje je, koliko časa bosta tako Hrvaška, kakor Slovenija, lahko zdržali takšno breme. Prav zato solidarnost, ki se je ustvarila ne sme popustiti. Pri Caritasu in tudi v drugih ustanovah zato še zmeraj zbirajo in sprejemajo pošiljke hrane, zdravil, oblačil in obutve ter drugega blaga. Občani ki želijo prispevati de- nar za pomoč beguncem pa to lahko naredijo z vplačilom na tekoči račin pri Kmečki banki v Gorici št. 65250 (za solidarnostni sklad za pomoč beguncem iz BiH). Ta račun je odprl solidarnostni odbor SSO/SKGZ, medtem ko je oriška občinska uprava, ki koor-inira razne pobude, pri Goriški hranilnici odprla tekoči račun št. 13844/3. Račun je odprt pri osrednjem sedežu banke. Pomoč zbirajo tudi pri Rdečem križu, v velikih samopostrežnih trgovinah pa se nadaljuje akcija, ki so jo sprožili sindikati, ki se vsak teden sproti odločajo za vrsto zaželenega blaga. Na sliki (foto Klemše): natovarjanje blaga pred skladiščem Caritasa. Pri Deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici še niso odšli na počitnice. Urejajo namreč dokumentacijo za reden začetek dejavnosti, prve dni oktobra. Iz leta v leto namreč narašča zanimanje za dopolnilno poklicno izobraževanje. To pa nalaga dodatne odgovornosti kar zadeva organizacijo in prizadevanje za čim višjo kakovost pouka. Lani je tečaje v organizaciji SDZPI v Gorici obiskovalo nad sedemdeset slušateljev. V glavnem so bili to mladi in mlajši ljudje. Prevladujoča starost je bila, po besedah Majde Klanjšček, ki na Goriškem skrbi za to dejavnost, med 20 in 25 leti. Za dodatno poklicno izobraževanje se odločajo predvsem mlajši brez stalne zaposlitve, ali pa taki, ki bi radi poiskali bolj ustrezno delovno jnesto. Žal pa se kljub povečanemu zanimanju krčijo razpoložljiva finančna sredstva. Treba je zato najti srednjo pot med razpoložljivostjo denarja in programom, upoštevajoč pomen in zanimanje za posamezne tečaje. Zmanjševanje finančne razpoložljivosti, saj je znano, da skuša Dežela na vseh možnih področjih kar se da varčno upravljati, je pogojevalo tudi organizacijo tečajev v prihodnjem šolskem letu, ki se bo pričelo prve dni oktobra, oziroma sredi oktobra. V Gorici bo SDZPI, po napovedih Majde Klanjšček, priredil štiri tečaje. Rok za prijave je še zmeraj odprt in se interesenti lahko vpišejo vsaj še do 23. t.m. Ob upoštevanju potreb, usmeritev in razpoložljivih finančnih ”Statendam” na poskusni vožnji Potniška ladja Statendam, ki jo gradijo v Tržiču, je te dni opravila poskusno plovbo v severnem delu Jadrana. V prihodnjih mesecih bodo v ladjedelnici v Tržiču dokončali opremljanje, medtem kpo naj bi ladjo, ki jo gradijo po naročilu družbe Carnival izročili predvidoma do konca leta. 218 metrov dolgo ladjo, ki bo lahko prevažala do 1500 potnikov in 600 članov posadke, so začeli graditi pred dobrim letom, vendar je gradnja dejansko stekla šele v jeseni. Ladja ima 55 tisoč ton in jo bodo uporabljali za luksuzna križarenja. Razpolaga s 625 kabinami, 29 apartmani in 120 manjšimi apar-tmani, ki pa razpolagajo z balkonom. Poziv Trgovinske zbornice Vladi in Deželi glede izgradnje avtocest Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o neugodnem gospodarskem trendu, o zamudah pri izvajanju pomembnih javnih del, zlasti kar zadeva prometne povezave. Zamude v uresničevanju načrtovanih del, zalsti kar zadeva avtocestno povezavo z Razdrtim in ureditev avtoceste med Gorico in Vilešem, utegnejo spodkopati eno od osnov, na katerih se že vrsto let gradijo možnosti gospodarskega in splošnega razvoja Goriške. To osnovo predstavlja takoimenovani sistem Multi-modal area, ki vključuje tovorno postajališče in mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, deželno letališče v Ronkah, tržiško pristanišče, železniško vozlišče pri Červinjanu. Člani razširjenega odbora Trgovinske zbornice so na omenjeni seji izglasovali dokument, naslovljen na vlado v Rimu in deželno vlado. Od rimske vlade se zahteva, da ob pogovorih s Slovenijo, za ažurniranje Osimskega sporazuma, zahteva jamstva glede hitre dograditve avtrocestne povezave med Gorico in Razdrtim in da sočasno poskrbi za zagotovitev primernih finančnih sredstev v okviru zakona za obmejna področja. Od Dežele pa se zahteva, da le ta sprosti možnost uporabe 94 milijard lir, iz sredstev za financiranje zakona za obmejna področja, in da se s tem denarjem enakomerno financira oba avtocestna kraka. Dokument izraža nadalje pomisleke o negativnih posledicah nadalnjih zamud pri uresničevanju prometnih struktur. V razširjenem odboru Trgovinske zbornice so nadalje zelo kritični glede dosedanjih odločitev, ki kar zadeva gradnjo avtoceste, dajejo prednost Trstu. Postavljajo pa tudi vprašanje kdo in s kakšnimi argumenti naj bi, že leta 1989, preusmeril finančna sredstva, namenjena za avtocesto, za izgradnjo šole - vojašnice za finančno stražo. sredstev bodo v šolskem letu 1992/93 organizirali tečaj za dodeljene prodaji, s kvalifikacijo, mas-ter s kvalifikacijo, začetniški tečaj angleščine, tečaj računalništva. Glede prvega tečaja, za dodeljene prodaji, velja povedati, da bodo letos organizirali samo drugi (zaključni) letnik. Zaradi velikega povpraševanja pripravljajo tudi v novem šolskem letu tečaj angleščine za začetnike. Tečaj traja 120 ur. Prav tako je v načrtu tečaj osnove računalništva (trajal bo 90 ur). Zahteven, vendar zaradi tega s toliko večjo možnostjo zaposlitve, je tečaj specializacije za upravljanje podjetij. Tečaj, ki se bo začel 15. oktobra in bo trajal do konca aprila traja skupaj 500 ur. Lekcije bodo petkrat tedensko po štiri ure, skupaj 20 ur tedensko. Poleg tega je v okviru tečaja predvideno (obvezno) tri tedne delovne prakse v podjetju. Prav zaradi zahtevnosti je pogoj za vpis v ta tečaj diploma o opravljeni višji srednji šoli. Zavod je v zadnjem dveletju priredil tudi tečaj za kuharje s kvalifikacijo (prav pred kratkim so prvi slušatelji z uspehom opravili izpit). Tudi letos je bilo za ta tečaj določeno zanimanje, vendar pa tečaja v Gorici ne bo, prav zaradi omejevanja finančnih sredstev. Slušatelje, ki so se prijavili, oziroma zanimali za to možnost poklicnega izobraževanja, so napotili v Trst. Upamo, da smo bralcem in interesentom posredovali dovolj osnovnih informacij o možnostih in koristnosti dopolnilnega izobraževanja. Ne gre vsekakor pozabiti, da se izteka rok za prijave in da torej velja pohiteti. Interesenti naj se zglasijo na sedežu zavoda v Križni ulici 3 — informacije pa nudijo tudi po telefoni 81826 vsak delavnih od 10. do 14. ure. ALENKI VRTOVEC iskreno čestitamo k uspešno opravljenemu doktoratu iz medicine in kirurgije. Prijatelji in kolegi iz Gorice in Trsta SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija Meta Hočevar PREDSTAVA NA PROSTEM Danes, 18. t. m., ob 21. uri ŽABNICE - Pred župniščem Odvetniška zbornica opozarja člane na spoštovanje deontoloških norm Občinski bazeni na Rojcah predvidoma tudi danes zaprti Upravni svet odvetniške zbornice je včeraj svojim članom poslal priporočilo o spoštovanju poklicnih norm in o prepovedi uporabljanja sredstev množičnega informiranja v reklamne namene. Priporočila obsegajo pet različnih, vendar sočasno med seboj povezanih točk. Tako naj bi se odvetniki izogibali pisanju člankov ali dajanju intervjujev v zvezi z njihovo poklicno dejavnostjo in v zvezi s specifičnimi primeri. V slučaju ko se odvetnikovo mnenje pojavi v medijih, naj bi bilo le to Po četrkovi nevihti sodeč so se vremenoslovci tudi tokrat ušteli in najbrž bo treba na ustalitev vremena še počakati. Neurje je nekaj po 21. uri zajelo pretežni del goriške pokrajine. Obilica padavin z močnim vetrom, bliskanjem in grmenjem je povzročila precej škode zlasti na kmetijskih pridelkih, orkanski veter pa je lomil veje in celo drevesa. O gmotni škodi poročajo iz Gorice, kjer so padajoče veje in omejeno na neke splošne informacije v zvezi z dogodkom, ki je vzbudil zanimanje javnosti, nikakor pa izjave ne bi smele spodbujati dodatnih reakcij, ali pa vplivati na nadaljni potek sodnega postopka. Ob dajanju izjav naj odvetniki dosledno spoštujejo načela previdnosti, zadržanosti, spodobnosti in naj dosledno spoštujejo zasebnost stranke. V nobenem primeru pa izjave odvetnika ne bi smele služiti namenu pridobivanja novih klientov, oziroma strank. drevesa poškodovale parkirane avtomobile, voda je ponekod zamakala kletne prostore, na širšem območju pa je za dalj časa prišlo do prekinitve električne energije. Zaradi neurja so bile odpovedane številne prireditve na odprtem. Vreme jo je zagodlo tudi našemu gledališču, ki je v četrtek zvečer imelo napovedano (in že pripravljeno) predstavo Prebrisane vdove na Vrhu. Občinska bazena na Rojcah, ki ju upravlja združenje Gorizia nuo-to sta bila včeraj cel dan zaprta. Prav tako napovedujejo zaporo objekta za danes, medtem ko za naslednje dni še ni znano, kako se bo zadeva rešila. Včeraj opoldne je bilo na Občini srečanje med predstavniki združenja Gorizia nuoto in upravitelji. Na omenjenem sestanku je bila nakazana možna, čeprav začasna rešitev, ki bi omogočila uporabo bazenov, dokler občina ne bi poskrbela za ureditev, oziroma prilagoditev naprav. Uporabnikom odkritega bazena naj bi omogočili uporabo higienskih in drugih prostorov bližnjega občinskega stadiona. Možna rešitev je sila preprosta, saj bi bilo treba, kakor pravijo, odpreti le zdaj zaklenjena vrata in na primeren način urediti dostop. O tem naj bi odločali v zelo kratkem roku, tudi ob upoštevanju dejstva, da smo sredi poletne sezone in da je (in najbrž še bo) ukrep o zaprtju bazena povzročil veliko nejevolje med uporabniki. Vsekakor pristojna pokrajinska komisija se bo sestala spet 30. julija. Komisija je že pred dvema letoma ugotovila neustreznost nekaterih naprav v bazenu in priporočila njihovo zamenjavo, oziroma preureditev. Občina, ki je lastnica objekta, naj bi za to poskrbela v doglednem času, kar pa se žal ni zgodilo. Odtod sklep o prepovedi uporabe. ”Barufe” na gradu V okviru poletnih prireditev na gradu bo drevi, ob 21. uri, gostovala odrska skupina Filodramma-tica di Lizzana iz Rovereta. Zaigrala bo delo "Barufe". V sredo, 22. t.m. bo na gradu gostovala skupina iz Campoformi-da z delom "La Presidentessa". Za jutri napovedan koncert ameriškega glasbenika Jessija Taylorja pa odpade. ■ V bolnišnico so, s prognozo okrevanja v štiridesetih dnevih, zaradi poškodb levega ramena sprejeli 15—letnega Leandra Tor-tula iz Medeje. Fant je v četrtek, ko se je skušal umakniti pred bližajočo se nevihto, nerodno padel s kolesom in zadobil precej hude poškodbe. razna obvestila Občinska knjižnica v Doberdobu bo od 13.7. do 11.9. bo delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure. Društvo slovenskih upokojencev priredi 2. avgusta celodnevni poletni piknik v Gojačah pri Črničah, pri lovski koči. Poskrbeli bodo za glasbo, jedi na žaru, pijačo in tudi avtobusni prevoz. V slučaju slabega vremena, bo piknik na pokritem prostoru. Prijave ob sredah na društvu in pri poverjenikih. Prijave sprejemajo do 22. t.m. |_____________kino_______________ Gorica VITTORIA Zaprto. CORSO 18.00-22.00 »Indiziato di reato«-VERDI Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Operacija pašteta«-22.30 »Devet in pol noči«. Nočni kino-SVOBODA Šempeter Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - dr. Alesani - Trg De Amicis 10 - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - ul. Fratelli Roselli 23 -tel. 410340. __________pogrebi____________ Danes, 10.25, Maria Manzan vdova Zil' li, iz splošne bolnišnice v Zagraj, 12.00, Silvio Bosic, iz mrliške veže na glavnem pokopališču. Ploha in orkanski veter Pogovor z Majdo Kaučič o pomembni in uspeli izkušnji 3. primorskih slovenističnih dnevov Aprilsko srečanje je obravnavalo Bartola in slovenski jezik v dvojezičnih razmerah IMORSKI ENISTIČNI Dvojna 134.-135. številka revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja objavlja celotno gradivo strokovnega posveta primorskih slavistov, ki je bilo 3., 4. in 5. aprila na Opčinah in pri Svetem Ivanu v Trstu. Temi, o katerih so slavisti z obeh strani meje razpravljali, VLADIMIR BARTOL ter SLOVENŠČINA V DVOJEZIČNIH RAZMERAH, sta privabili na prireditev tudi številne neslaviste, predvsem kulturne delavce, dijake in študente. O vsebini in ciljih posveta smo se pogovarjali z Majdo Kaučič-Baša, predsednico Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, ki je srečanje priredilo. Kakšen je bil namen posveta? Pobudnik Primorskih slovenističnih dnevov, Silvo Fatur, si je zamislil ta vsakoletni posvet predvsem kot organizacijski okvir, ki naj povezuje sloveniste z obeh strani meje. Povezovanje je seveda strokovno, namreč izmenjava strokovnih izkušenj, pa tudi človeško. Človeški stiki med profesorji dajejo možnost za navezovanje stikov med šolami z obeh strani meje. Čpala pa bi si reči, da ima povezovanje slovenistov tudi širši pomen - posebej še za Slovence v Italiji. Strokovni cilj posveta je odkrivanje in popularizacija kulturnih Posebnosti kraja prireditve. Primorski slovenistični dnevi se selijo vsako leto v drugo središče na območju, ki ga pokrivajo slavistična društva Koper, Nova Gorica in Trst-Gorica-Videm, tako da je vsako od treh društev enkrat v treh letih prireditelj. Vsebinsko je bil posvet bogat. Kako je bil razčlenjen? Če naj govorim o vsebini, mo-ram ločeno obravnavati tri temat- ske sklope posveta: literarnega, kjer se je govorilo o Bartolu in njegovem delu, literarnodidaktičnega in jezikoslovnega. Izkazalo se je, da je bila tematska razčlenjenost posveta upravičena, saj so različni tematski bloki vzbudili zanimanje pri različnih strokovnih profilih občinstva. Zaokroženi, zelo kvalitetni vsebinski enoti sta bila tudi uvodni Bartolov literarni večer in zaključna ekskurzija po sledeh slovenstva pri Svetem Ivanu, Bartolovem rojstnem kraju. Težišče literarnega večera (Bartolovega besedila v izboru Mirana Košute je interpretirala Mira Sardoč) je bilo pričevanje pisatelja Borisa Pahorja. V zvezi s kulturnozgodovinsko ekskurzijo, ki jo je vodil izjemni poznavalec problematike Samo Pahor, naj povem, da je bila dopolnilo tako literarnega kot jezikoslovnega razpravljanja. V ekskurzijo je bil vključen obisk Liceja, kjer nas je ravnateljica Nada Pertot seznanila z na Tržaškem novim pojavom, namreč z vse pogostejšim vpisovanjem dijakov iz Slovenije na tržaške višje srednje šole, ki bi lahko preraslo v nastajanje skupnega slovenskega šolskega prostora. Ekskurzija se je končala na kraju, kjer je stala Bartolova rojstna hiša, to je Nadliško-va hiša. Katere so nove, prej neobdelane teme, spoznanja, sporočila posveta? V Bartolovem sklopu je bilo predstavljeno povsem novo poglavje slovenske literarne zgodovine, narmeč prva celovita obravnava Bartolove dramatike, prispeval jo je Miran Košuta. Posebno kvaliteto tega sklopa vidim v raznoli- kosti pogledov na ista literarnozgodovinska dejstva in v različnih branjih istih del. Tako je npr. Martin Jevnikar v izčrpni predstavitvi pisteljevega življenja in dela zagovarjal stališče, da Bartol ni tržaški pisatelj, ker se je že kot otrok odselil iz Trsta, Silvo Fatur pa je menil, da je pisteljevo »anacionalnost« (Bartol velja za slovenskega pisatelja z najmanj izraženo narodnostno identiteto) mogoče pripisati prav vplivu Trsta. Marta Ivašič je z zgo: devinskega zornega kota problematizirala celo literarnozgodovinsko tezo o Bartolovi »anacionalnos-ti«. Z narodno identifikacijskega vidika je zanimiv tudi prispevek Irene Žerjal, ki razume Bartolovo vizijo moči k samoobrambni mehanizem pripadnika zatiranega in propadajočega naroda. Delo v didaktični sekciji je potrdilo centralni pomen didaktike za uspešnost pouka. Ugotovili pa smo, da kljub različnim jezikovnim raz-meran na obeh straneh meje čutimo ne le pri nas, ampak tudi v Sloveniji potrebo po ustanovi, ki bi razvijala slovenistično didaktiko, zato smo udeleženci srečanja podprli pobudo za ustanovitev vseslovenskega centra za didaktiko slovenskega jezika in literature, centra, ki naj bi strnil okoli sebe didaktično ustvarjalne sloveniste iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Za Slovence v Italiji sta bila zelo pobudna tudi j ezikovno-didaktična prispevka Marije Mercinove iz Nove Gorice in Jelke Morato iz Izole. Vi ste sodelovali v jezikoslovni sekciji. Kako je v njej potekalo delo? Najprej je Diomira Fabjan Bajc na duhovit, razbremenjujoč način osvetlila pomenoslovni pojav, s katerim je mogoče razložiti posebni tip zelo pogostih jezikovnih napak pri dvojezičnih govorcih, namreč medjezikovno (italijansko-sloven-sko) homonimijo. Živa Gruden in jaz pa sva predstvili del aktualne sociolingvistične problematike Slovencev v Italiji: Živa je govorila o funkciji slovenskega knjižnega jezika in slovenskega narečja v Beneški Sloveniji, sama pa sem načela vprašanje o ohranjanju slovenščine oz. njeni zamenjavi z italijanščino pri Slovencih na Tržaškem. Odlomek iz prve glose Borisa Pahorja o Bartolu Alamut prispodoba diktatur »Rekel bi, da o tem, da zavzema urtolova književna ustvarjalnost v slovenski literaturi posebno mesto, oko po motiviki kakor po berljivos-'' ni nobenega dvoma, prvenstvo l gre, po mojem, njegovim nove-arn' ne Alamutu. Pri tem se poraja Vprašanje, zakaj je Bartolovo delo °jgo časa nekako ostalo ob strani. Kolikor lahko presodim, bi nave-ael dva vzroka. Predvsem je potrebno poudariti, na m bila slovenska kulturna jav-ost med obema svetovnima spopa-°nia pripravljena na obravnavo usevne problematike z vidika psi-kulna^Ze' ^rend /e bil v slovenski bnrri „sI S tihim spoštovanjem je šel Martin za Tinčetovim prstom. Krčmar ga je vedno dregnil pod rebra: »Puntati se hočeš, za to našo pravico pa le nisi vedel.« »Nisem,« je potrdil Martin. »Zdaj veš,« je rekel Tinče. »Pa morajo vedeti tudi vsi drugi, potem bo naša zveza drugačen upor, kakor pa zadnji. Vojska bo. Lahko spremisliš pa tudi, kako bode tako pismo Tolminske. Nemškorutarji pa Sedlani so tudi imeli nekaj takega, pa so izgubili; zgorelo jim je. Prosili so in prosili. Meniš li, da so jim hoteli obnoviti? Niso jim!« Utihnil je za trenutek. Nato se je dvignil. »Vojsko zbiramo, sem rekel,« je dejal. »Nu, pa te je Peter šel v Gorico iskat, da boš zraven. Zdaj si tu pa boš prisegel.« »Prisegel? Kako pa?« »Povedal bom molitev, ti pa govori za menoj,« je dejal krčmar in pokazal na križ v kotu: »Boga glej pa tri prste vzdigni!« Martin je dvignil roko. »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, amen!« je narekoval krčmar in Martin je ponovil. »Prisežem pri svetih Kristusovih ranah,« je nato govoril za krčmarjem, »in pri zveličanju svoje grešne duše, da bom do svoje smrti varoval svoje pravice, ki mi jih je podelil rimski cesar Maksimilijan blagega spomina, da bom rajši strašne smrti umrl, ječo in šibe prestal in da me sme vsakdo ubiti, če bi kdaj tiste ovajal in gosposki izdajal, ki bi se za te svoje pravice vzdignili zoper gosposko in tudi zoper krivične komisarje in sodnike. Jezus, Marija, Jožef, bodite mi v pomoč!« »Pokrižaj se še enkrat,« je velel Tinče. Martin se je pokrižal. »Reci, da prisežeš!« »Prisežem!« »Zdaj si v zvezi,« je dejal krčmar in mu položil roke na rame: »Čebele! Tako se pozdravljamo. Kako pa boš odgovoril?« »Troti,« je povedal Martin. »Pijva!« je menil krčmar vsakdanje. Nato je uvajal novega člana. »Zdaj ti pa še razložim, kako naša zveza stoji. Poglej,« je dejal in razgrnil neki drug list, »tu smo dvanajstija pa še tisti, ki so že prisegli.« »Malo nas je,« je menil Martin. »Vsak dan več,« je rekel krčmar, »z vsako novo krivico v Tolminu.« Pokazal je na drug list in dejal: »Tu poglej, teh je že več. Vsi ti plačujejo puntarski groš.« Martin je pokazal še na tretji list. »Tu so tisti, ki tudi groša še ne plačajo, pa se 'bodo morali po puntarski postavi zvezati v punt,« je povedal krčmar. »Ne boj se, da se ne bodo, jih bomo že znali pridobiti, pa četudi so plašljivci ali pa skopi, kakor je pilakar Lapajne na Šentviški gori. Od šestnajstega leta do šestdesetega vsi, kakor za vojsko. Pojdejo! Radi ali neradi.« »Dejal si, da imate puntarsko postavo,« je vprašal Martin. »Imamo. Spoznal jo boš, kadar bo treba,« je odvrnil krčmar in zazdehal. »Morda je, pa taka, da jo umeš, kakor bi pihnil. Če si le kdaj v dvanajstiji sedel.« »Nisem,« je dejal Martin. »Nič ne de, povem ti kdaj drugič. Zdaj, bom rekel, da moraš le še to vedeti, da včasih, kljub zvezi, nismo vsi ene misli, kakor bomo morali biti, preden bo naša pravica zrela.« »Seveda bomo morali,« je pritrdil Martin. »Puntarski groš pobiram jaz in tudi plačujem, kar je treba,« je dejal krčmar in segel v lonec. Zajel je nekaj denarja in ga stresel pred Martina. »Za opravek, ki ga boš imel, ko boš okoli hodil pa v zvezo vabil. Zato pa sem prej vprašal, ali si dober v nogah. Kako se govori, pa te bo že Peter navadil.« Mešal je z roko po novcih v posodi. Nejevoljno je pripovedoval: »Dvakrat toliko smo že nabrali. Pa sem moral odrajtati, da so pritožbo spisali pa sla Troj ar j a najeli, da jo ponese k regimentu v Gradec.« »Kakšno pritožbo?« je vprašal Martin. »Pritožbo pač. Tisti med nami, ki še v grofovsko pravico verjamejo, so jo hoteli imeti. Defacis v Tolminu je napisal, je tudi tvojo nadlogo omenil in Pavel Troj ar je nesel, ki nemški zna. Če bo kaj pomagalo in če jo je srečno prinesel in prav oddal.« »Čenda ni,« se je tedaj oglasil Peter za pečjo. »Pri zadnji bajti v Tolminu so ga že ustavili biriči, mu pismo vzeli, ga osuvali pa pretekli in po tleh valjali.« »Bog pomagaj,« je vzkliknil krčmar, »pa tako poveš, kakor da je prav tako.« »Kako naj neki drugače povem?« se je čudil Duša. »Kaj pa je takega, če grof prebere, kaj nekateri mislijo o njem in kako bi se radi Tolminci po postavi pravdali. Po postavi!« Zasmehljivo je poudaril zadnjo besedo. Tinče Munih je vstal in stopil burno k peči. Vprašal je pritajeno, zlostno: »Če je tako, je grof moral vedeti, preden je biriče poslal, naj Trojarja love.« »Seveda je vedel,« je odvrnil mirno Duša. »Kdo je ovadil?« je siknil strastno krčmar. »Ti? Defacis?« »Tu sem, če misliš,« je dejal mirno Duša, a vzrasel. S svojim podsmehom je ukrotil krčmarja. Mirno je spregovoril nato: »Kar je, je. Saj si sam dejal prej, da vsaka krivica, pa je en goreč in zanesljiv puntar v zvezi več. Trojarja, ki je bil tepen, si pa plačal. Kaj hočeš še?« Tudi Martin se je približal-Pogovarjal je Tinčeta. »Peter govori modro. Daj mu mir in ga umej.« »Prav,« je popuščal krčmar. »Le kaj pa bo, če tisti izvedo, ki so pritožbo imeti hoteli, Modrej-čani, Prapetno pa Kragulj?« »Laharnarju na Pečinah sem povedal, pa se je smejal,« je odvrnil Duša »Lovrenca Kragulja pa bolje poznam kot ti. Tolmin-skp potrpljenje je tudi na Modrej cah umrlo.« »Bog daj Gašperju mir in pokoj,« je dejal krčmar, ki je Petrovo besedo prav umel. Težek molk je legel med može. Prvi se je našel Duša. »Ta pritožba,« je rekel, »menda je zadnje, da nismo bili vsi edini.« »Da bi bilo res tako,« je vzdihnil Valentin Munih, »in če je prav naredil tisti, ki je grofu povedal.« (se nadaljuje) (1) Lej, tu je leto zapisano, petnajst sto desetega: Rutar, Zgodovina, str-86, 227. (2) berlin: vaška ječa; manjše vaške spore je sodila dvanajstija, obsojencem nalagala manjše globe ali pa jih zapirala v berlin (Rutar, zgodovina, str. 78). V12. etapi torna je Irec pridobil več kot dve minuti Roche ogrozil Linoja SAINT GERVAIS — Prva »prava« alpska etapa toura ni razočarala ljubiteljev kolesarstva. Namesto^ Bugna in Chiappuccija sta jo razživela veterana Roche in Delgado, ki sta francosko dirko vsak osvojila po enkrat, a jima zdaj iz »anagrafskih« razlogov nihče ni več pripisoval velikih možnosti. Pa jima je vendarle uspelo pognati strah v kosti rumene majice Linoja in favorita dirke Indu-raina. Roche in Delgado sta ušla glavnini 60 km pred ciljem in s složno vožnjo ujela Italijana Perinija, nato pa še Jaermana in Philippota, medtem ko je na čelu dirke z dobro minuto prednosti še za nekaj kilometrov vztrajal Muller, preden so tudi njega ujeli. Siloviti akciji glavnina dolgo časa ni bila kos, tako da si je Roche nabral več kot štiti minute prednosti in bil med samo dirko de facto nova rumena majica. Tedaj se je na čelo glavnine prebila Bugnova ekipa, ki je začela zmanjševati prednost. Na zadnjem vzponu pred ciljem je najprej šprintal Roche, nato pa še siloviteje Delgado, kateremu se je pridružil Jaerman, ki je v Sprintu na cilju tudi zlahka zmagal. Roche se je uvrstil na tretje mesto, a od velike prednosti sta mu ostali le še dve dobri minuti. Na cilju je Rochejev klubski tovariš Chiappucci polemiziral z Bug-nom, češ, da je ta v bistvu pomagal Indurainu. Bugno pa je odvrnil, da mora vsak tekmovati zase in da je »vlekel« šele tedaj, ko je bila Roche-jeva prednost taka, da je ogrozila tudi njegov položaj. Danes bo tour prestopil italijansko mejo, saj bo cilj v Sestrieru. Vrstni red 12. etape: 1. Jaermann (Švi), ki je 267 km prevozil v 7.10'56"; 2. Delgado (Šp) po 3"; 3. Roche (Irska) po 39"; 4. Perini (It) T43"; 5. Philipot (Fr); 6. Da Silva 2'42"; 7. Mauleon (Sp); Robin (Fr); 9. Nevens (Bel) 2'45"; 10. Gonzales 2'52"; 11. Museeuw (Bel) 2'55"; 12. Jalabert (Fr); 13. Chiappucci (It) 2'56"; 14. Indurain (Šp); 15. Bugno (It). Skupni vrstni red: 1. Lino (Fr) 55.46'51"; 2. Indurain (Šp) 1'27"; 3. Roche (Irska) 1'58"; 4. Delgado (Šp) 4'08"; 5. Lemond (ZDA) 4'27"; 6. Bugno (It) 4’39”; 7. Chiappucci (It) 4'54"; 8. Perini (It) 5'31"; 9. Ledanois (Fr) 5'52"; 10. Fignon (Fr) 7'32"; 11. Hep-pner (Nem) 7'38"; 12. Alcala (Meh) 7'46"; 13. Rue (Fr) 8T4"; 14. Leblanc (Fr) 8'34"; 15. Breukink (Niz) 8'38"; 16. Bouwmans (Niz) 8'58"; 17. Boyer (Fr) 9'37; 18. Chioccioli 10W. Bo Cadalora že jutri prvak? MAGNV COURS — Na dirkališču, kjer se je pred nedavnim odvija- la VN Francije v formuli ena se bodo jutri preizkusili še najboljši motociklisti, ki se bodo za točke svetovnega prvenstva borili že desetič. Če sodimo po včerajšnjem prvem dnevu poizkusnih voženj Italijan Cadalora v četrtlitrskem razredu resno namerava osvojiti naslov že tri dirke pred koncem prvenstva. Jutri niti ne potrebuje zmage, dovolj mu je, da se na lestvici uvrsti pred rojakom Reggianijem. V najmanjšem razredu je bil najhitrejši Japonec VVakai, v kraljevskem pa Američan Kocinski. Športniki iz BIH v Barceloni? Mednarodni olimpijski odbor MOK je pripravljen po hitrem postopku sprejeti Bosno in Hercegovino v svoje članstvo in nekaj športnikom iz te države omogočiti nastop na olimpijskih igrah V Barceloni. Ponoči je varnostni svet OZN razpravljal tudi o prošnji Španije, da bi preklicala prepoved bivanja jugoslovanskih državljanov na njenih tleh, s čimer bi lahko dokončno povabili srbske in črnogorske športnike, da se v osebnem imenu in z olimpijsko zastavo udeležijo iger. Zagotovljena varnost Župan Barcelone Pasgual Maragall je včeraj izjavil, da ni več nobene nevarnosti glede atentatov med olimpijskimi igrami. Maragall je namreč dejal: »Pred šestimi meseci se je španska vlada zelo bala atentatov. Danes pa je teroristična organizacija zelo zmanjšala svojo dejavnost, čeprav se lahko zgodi, da bi prišlo do lažjih atentatov, toda samo v predmestju.« Naj dodamo še, da bo za varnost skrbela prava amrada policistov — kar 45.000 mož. Policisti protestirajo Skoraj 200 policistov je včeraj ostro protestiralo v Barceloni zaradi neznosnih razmer, v katerih so prisiljeni delati. Policisti se predvsem pritožujejo zaradi zelo skromne namestitve. Bulatove ne bo na 01 Italijanska namiznoteniška zveza je včeraj sklenila črtati s seznama potnikov na OI v Barcelono rusko igralko (naturalizirano Italijanko) Filjouro Bu-latovo Abbate. »Bulatove ne bo na olimpijskih igrah, ker se igralka večkrat ni udeležila priprav z reprezentanco in ker ni pokazala niti najmanjše navezanosti na nov državni dres. Ta odnos Bulatove je nesprejemljiv, ker si je zveza zelo prizadevala, da čimprej uredi vse potrebno za mednarodno registracijo ruske igralke.« Vsi pred TV TV bo na olimpijskih igrah »odigrala« še kako pomembno nalogo. Televizijsko kritje v Barceloni bo največje v zgodovini OI, saj bo kar 45 satelitskih prenosov, kar je skoraj 80 od sto več kot na zadnjih OI v Seulu. Organizator si nadeja, da si bo olimpijske posnetke lahko ogledalo več kot 3 milijarde ljudi v 150 državah po vsem svetu. Doslej so oddali že 35 od 45 postaj, seveda pri tem so kot običajno imeli največji delež Američani in Japonci. Organizator bo od televizijskih prenosov vnovčil kar lepe denarce: 560 milijonov dolarjev, kar je znanto več kot v Seulu. Da bi se prilagodili novim televizijskim sistemom, je prišlo v več športnih disciplinah tudi do sprememb. V boksu npr. so zmanjšali število udeležencev od 472 na 364; v sabljanju ekipno bo lahko sodelovalo le 12 držav in v tem tekmovanju bodo uvedli nov elektronski sistem za čimprejšnjo signalizacijo rezultatov. Do sprememb bo prišlo tudi pri dviganju uteži, gimnastiki, judu, rokoborbi, modernem peteroboju, namiznemu tenisu, streljanju, lokostrelstvu in jadranju. Košarkar ostaja v Italiji Gray iz Trsta h Glaxu Verona VERONA — Ameriški košarkar Silvester Gray zapušča Trst, ne pa Italije. V prihodnjem prvenstvu A-2 lige bo namreč branil barve veronskega Glaxa. Z vodstvom kluba je podpisal enoletno pogodbo. Gray je star 25 let, za Stefanel pa je igral dve leti. V Trstu je vprašanje tujcev še zmeraj odprto, posebno kar se tiče Mid-dletona, ki si v ZDA skuša izboriti mesto v NBA ligi. Drugi tujec naj bi bil 19-letni Srb Dean Bodiroga, ki v trstu trenira že eno leto. Na igre za las RIM — Italijanska atletinja Agnese Maffeis je izboljšala državni rekord v metu diska. Dosegla je met 62,08 m in za osem centimetrov presegla normo za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. Rekord je postavila na mitingu v Neubrandenburgu. Pripadal ji je tudi prejšnji rekord 61,40 m. Ivaniševič out STUTTGARD — Hrvat Ivaniševič ie izpadel iz teniškega turnirja ATP (na pesku) v tem kraju. Četrtfinalni izidi: Muster (Av) - Kaibacher (Nem) 6:1, 6:3; Medvedev (Rus) - Edberg (Sve) 1:6, 6:4, 6:4; Ferreira (J.Afr) - Ivaniševič (Hrv) 6:3, 6:7 (7:9), 6:4; Novaček (CSFR) - Costa (Šp) 6:2, 7:6. Triestina v vojni s tržaško Občino Čeprav bodo nogometaši Triestine že danes popoldne v Bazovici začeli s pripravami na novo sezono, tradicionalne predstavitve ekipe zaenkrat ne bo, »zamrznjena« pa je tudi abonmajska kampanja. Za ta koraka so se v klubu odločili v znak protesta proti tržaški Občini, ki ni privolila v to, da bi Triestina - do objave licitacije - začasno upravljala nov stadion Nereo Rocco. V sporočilu društva je rečeno, da je Triestina že obvestila izrednega vladnega komisarja Ravallija, da je s pomočjo osebja starega Grezarja pripravljena upravljati objekt vse do 31. oktobra letos, a je bil njen predlog v bistvu zavrnjen, v odgovoru Triestini pa Občina hkrati namiguje na verjetnost, da bo treba vsaj nekaj tekem prvih kol odigrati na starem Grezarju. Skratka, nobenih zagotovil o tem, kdaj naj bi bil razpoložljiv stadion Rocco. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da je gradbeno podjetje Italposte zagotovilo, da se bodo dela zaključila najkasneje do 15. avgusta. Kaže torej, da gre pri vsej zadevi samo za birokratske zadeve, pri čemer pa je treba upoštevati še vprašanje, kdo bo sploh pripravljen v bodoče upravljati tako ogromen objekt, kakršen je nov stadion Rocco, če vemo, da Občina v ta namen ni pripravljena ničesar prispevati! Kakorkoli že, pri Triestini so izredno razočarani. Znano je, da so promovirali ugodno abonmajsko kampanjo po izredno nizkih cenah, da bi lahko čimveč gledalcev na novem stadionu uživalo ob boljših nogometnih predstavah, ki naj bi jih letos nudilo okrepljeno moštvo, za katerega, med prestopnim rokom nogometašev, baje niso štedili z denarjem. Zdaj pa je načrt »za malo denarja, dosti udobja in velik spektakel« popolnoma spodletel. Zato tudi ni čudno, da je društvo zagrozilo z nadaljnjimi ukrepi, če se do 10. avgusta ne bo kaj spremenilo. Motociklist Primotor kluba Brmni spet odličen Uspešen zadnji ovinek Peter Bralni na štartu v Misanu Za motociklista Primotor kluba Petra Brainija je letošnja sezona res uspešna. Na zadnji selekcijski preizkušnji italijanskega prvenstva šport production v razredu do 600 ccm je na hondi osvojil 4. mesto, na skupni lestvici po štirih dirkah pa je na absolutnem 3. mestu, kar mu seveda omogoča nastop na finalnih dirkah v Misanu (13.9), Vallelungi (20.9.) in Monzi (27.9.). Na teh dirkah bo nastopilo 36 najboljših iz vse Italije. V Misanu je Braini startal v tretji vrsti, potem ko je v drugi seriji poizkusnih voženj, kljub težavam z blažilniki, dosegel deseti najboljši čas (a v prvem krogu, ko je bila proga mokra, je bil celo peti). Takoj se je povzpel na šesto mesto, med samo dirko pa si je stalno izmenjaval pozicije 6, 7, 8, 4, 7. Pred zadnjim ovinkom pred ciljem je bil šesti. Med zaviranjem je prehitel enega tekmeca, na samem ovinku pa še drugega in se tako dokopal do 4. mesta za Teneggijem (yamaha), Gio-acchinijem (bimota) in Morrijem (bi-mota). Andreja Kosmača, ki v istem prvenstvu nastopa v razredu do 125 ccm, pa se še naprej drži smola, saj tudi tokrat zaradi banalne okvare ni dokončal dirke, čeprav je hitrost, dosežena na poizkusnih vožnjah, spet obetala dobro uvrstitev. Na športnem prazniku ŠD Primorec sklepne tekme v malem nogometu Novi odbor ŠD Primorec iz Trebč Prireja desetdnevni športni praznik, kl se odvija ob nogometnem igrišču v Griži. Borov gozdiček je kar se da jdealno okolje za tovrstne prireditve to obiskovalci tega praznika, kot tudi odborniki društva, zelo številni vaš-cani in nevaščani, ki so pri njem angažirani, se počutijo resnično lepo. rostor izgleda še privlačnejši, potem so ga preuredili in obnovili travmo površino. Zato gre pohvala vseiP' ki so pri tem sodelovali, v prvi xjstr Pa naj omenimo neutrudnega , ®rd°ta Kralja, ki ga je novi odbor 2Bed°val za častnega predsednika Primorec. Praznik so pestrijo razne športne Prireditve, v prvi vrsti 5. turnir v ma-n m nogometu, ki se vsak dan odvija : -JPalem pomožnem nogometnem grišcu. Na turnir se je prijavilo 8 t *P' ki so razdeljene v dve skupini, so Bazovica, Repen, Start Šport ni, Gostilna Tul v A skupini ter zir>Z^n a delavnica Milkovič, Confe-T ni Robi, Prosecco colori Prosek in vefu V B skupini. Za turnir vlada ob iq•)Zan™anie' drevi, s pričetkom ■ Pa se bodo pomerile prve pe iz obeh skupin. Jutri ob 18. uri na vrsti mali finale, veliki finale predviden za 19.30, sledilo pa bo igato nagrajevanje. Poleg nogometnega turnirja je bila ejšnjo nedeljo ženska nogometna kma med mladimi in nekoliko slajšimi vaščankami, ki jih leta pri ku že bremenijo, saj so v svoja vra-prejela kar pet zadetkov proti edi-:mu iz 11-metrovke. Za drevi ob 21. uri je organizator poskrbel za še za nekoliko nenavadno popestritev. Nastopala bo namreč tekmovalna skupina deklic športno-ritmične gimnastike ŠZ Bor iz Trsta. Športniki in tudi nešportniki pa se lahko kar do dobra plesno izživijo ob zvokih priznanih ansamblov. (L.K.) Na sliki: spominska slika s tekme »stare-mlade« Na regatah JK Čupe za optimiste 11. cone Selekcija za DP V organizaciji Jadralnega kluba čupa se danes in jutri odvija v Sesljanskem zalivu področna selekcija za državno prvenstvo v kategoriji optimist. Prijavljenih je preko 70 jadralcev iz dvanajstih društev 11. cone italijanske jadralne zveze FIV. Prva preizkušnja na olimpijskem trikotniku bo s Startom ob 11. uri že danes, medtem ko bosta jutri na programu dve regati. Nagrajevanje bo predvidoma jutri okrog 18. ure. Med udeleženci so tudi člani JK Čupa in TPK Sirena. Glede na to, da se bodo regat udeležili res vsi najboljši iz 11. cone, je pričakovati oster boj za končne uvrstitve. Podobno prireditev bo JK Čupa ponovila tudi prihodnji teden, da bi tako nadoknadili regato, ki je bila na programu prejšnji teden v organizaciji Sirene, a je odpadla zaradi slabega vremena. V priredbi Jk Čupa poteka v teh dneh v Sesljanskem zalivu tudi tretji tečaj jadralne šole za najmlajše, katerega je skupno doslej obiskovalo 45 najmlajših, od 7. do 10. leta. Po zaključku prvega dela bo imelo 12 oziroma 15 najboljših nadaljevalni tečaj, z možnostjo da se pridružijo že obstoječi tekmovalni ekipi. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo do 25. t. m. urad v Trstu zaprt. ŠZJADRAN obvešča vse interesente za košarkarski tečaj v Poreču, ki bo od 10. do 17. avgusta za letnike od 1978 do 1981, da se prijavijo do petka, 31. t.m. na sedežu Jadrana, v Prosvetnem domu na Opči- nah, Ul. Ricreatorio 1, vsak dan, razen nedelje od 10.30 do 13.00 (tel. 213403). NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bodo v Borovem športnem centru od 17. do 21. avgusta predprven-stvene priprave za novo sezono. Vabljeni stari in novi igralci. Prijave v uradnih urah na društvenem sedežu. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Flrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sobota, 18. julija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tjska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Bratislava pospešila postopek za mimo razdružitev ČSFR Slovaški parlament odobril »deklaracijo o suverenosti« Enajst svetovalcev Reggio Calabrie končalo za zapahi PRAGA — Slovaški parlament je včeraj z ogromno večino glasov (113 za, 24 proti in 10 vzdržanih) osvojil »svečano deklaracijo o slovaški suverenosti«, kar je prvi formalni, a tudi konkretni korak na poti razdružitve Češkoslovaške federacije. Za neodvisnost so glasovali poslanci Mečiarjevega Gibanja za neodvisno Slovaško, Slovaške narodne stranke in poslanci Demokratične levice, ki združuje bivše komuniste. Proti suverenosti in za ohranitev ČSFR so bili poslanci Krščanskega demokratičnega gibanja bivšega slovaškega premiera Jana Carnogurskega in poslanci obeh madžarskih strank Egyuttelesa (sožitje) in Madžarskega krščanskega demokratičnega gibanja. Po glasovanju je premier Mečiar z balkona parlamenta pozdravil ogromno množico ljudi, ki je ob plapolanju slovaških zastav skandirala »Slovaška je svobodna« (na sliki AP). V svojem govoru je premier poudaril, da se njegova vlada istoveti »v evropski demokratični dediščini«, da bo spoštovala češko neodvisnost, ljudi pa pozval, naj poslance, ki so volili proti, »pustijo, da se vrnejo v preteklost«, saj je obstajala resna nevarnost, da bi se kdo nad njimi fizično znesel. ČSFR je torej razpadla. V potrditev te ugotovitve je po sklepu slovaškega parlamenta zvezni predsednik Vaclav Havel napovedal, da bo 20. julija nepreklicno odstopil. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo, da bo neodvisnost proglasil tudi češki parlament. Čehi in Moravci, ki so nasprotovali razpadu federacije, bodo sedaj bržkone ta proces še pospešili, da bi razdružitev potekala čimbolj mirno in s čistimi računi. REGGIO CALABRIA - Državno pravdništvo v Reggio Calabrii je odredilo aretacijo 11 svetovalcev tamkajšnjega občinskega sveta. Vsi aretiranci so, začenši z županom Agatinom Licandrom, imeli funkcije v občinskem odboru, ki je dal ostavko pred dobrima dvema mesecema. Občinski odbor (štel je dvanajst članov) so izvolili marca 1990, podpirali so ga KD, PSI in PRI, od zunaj pa PLI. 6 aretirancev, vključno z županom, pripada KD, ostali PSI. Poleg njih je v nemilost padel tudi bivši odbornik PRI, ki pa ni bil aretiran. Aretirance dolžijo poneverb in zlorabe položaja, enega od teh pa tudi kršitve volilnega zakona. Nepravilnosti naj bi bile povezane z olepševalnimi deli glavne prometnice v mestu, državni pravdnik, ki vodi preiskavo, pa ni izključil dodatnih »presenečenj«. Občinska uprava v Reggio Calabrii je bila »na piki« že nekaj časa. V začetku junija so funkcionarji visokega protimafijskega ko- misariata v občinskih uradih zaplenili več upravnih aktov; to dejanje so utemeljili z upravičenim sumom, da je občinska uprava povezana z mafijo. Vzporedno s tem je tudi ministrstvo za notranje zadeve vodilo preiskavo. 7. junija je podtajnik Lenoci (v razpravi, ki je, na pobudo DSL, MSI, Zelenih in SKP, potekala v poslanski zbornici) priznal, da je stanje v Reggio Calabrii zelo hudo. To ni prvič, da je prišlo do aretacije večjega števila občinskih veljakov. Leta 1981 so aretirali vseh pet občinskih odbornikov v občini Galluccio (Caserta), 3 leta nato pa župana in dva odbornika iz Ouarta (Neapelj). Oktobra istega leta so nataknili lisice županu in 10 članom občinskega odbora na otoku Femmine (Palermo). Do podobnih primerov je nato prišlo tudi v občinah Caivano (Neapelj) in Spezzano della Sila (Cosenza). Zadnji tovrstni primer je bil v občini Recale, ko se se za zapahi znašli župan in štirje odborniki. Hurda v Sarajevu dočakale granate LJUBLJANA — V skladu s sedaj že povsem »normalno« značilnostjo vojskovanja na ozemlju nekdanje Jugoslavije so srbske sile z vso silovitostjo nadaljevale napade na Goražde, kljub temu, da je vodja bosansko-hercegov-skih Srbov Radovan Karadžič v četrtek v Londonu napovedal enostransko ustavitev vseh napadov na Goražde. Napadi na to mesto zahtevajo vse več žrtev, iz Goražda pa nenehno prihajajo obupni klici na pomoč. Zato je tudi bosanskohercegovski zunanji minister Haris Silajdžič včeraj v Londonu zahteval mednarodna jamstva, na podlagi katerih bi mednarodna skupnost kaznovala tiste, ki ne spoštujejo danih obljub. S tem je seveda opozoril na neizpolnjene obljube bosansko-hercegovskih Srbov, da bodo spoštovali ustavitev spopadov. Minister za zunanje zadeve BiH Silajdžič je tudi izjavil, da bo Varnostni svet pozval Butrosa Galija, da preuči možnosti za odprtje letališča v Tuzli, od koder bi potem lahko dovažali humanitarno pomoč v Goražde. Sicer pa so po informacijah iz Sarajeva srbske sile v noči na petek s topovi silovito napadale ta-korekoč vse dele mesta. Neusmiljeno so z granatami in tankovskimi izstrelki s Trebeviča zasuli naselja v občini Stari grad, Širo-kača, Vasin han in Hrid. Naselje Širokača pa naj bi, kot je poročala HTV, dobesedno zravnali z zemljo. Granate so padale tudi na območje najožjega centra Sarajeva, kjer sta bili ubiti dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Srbske sile so obstreljevale tudi novi del Sarajeva, kjer je bilo več ljudi ranjenih, predvsem v naseljih So-kolovič kolonija, Butmir in Hras-nica, kjer živijo pretežno Muslimani. V naselju Hrasnica je ena oseba izgubila življenje, tri pa so bile hudo ranjene. Klub temu, da so srbske sile tudi včeraj zjutraj nadaljevale silovite napade na Sarajevo, je britanskemu zunanjemu ministru Douglasu Hurdu uspelo s transportnim letalom britanskih letalskih sil dopotovali v glavno mesto BiH. Z istim letalom so sestradanim prebivalcem Sarajeva pripeljali tudi sedemnajst ton človekoljubne pomoči. Voditelj britanske diplomacije se je najprej za zaprtimi vrati pogovarjal s predsednikom Bosne in Hercegovine Izetbegovičem. Ob včerajšnjem obisku Sarajeva je Hurd izrazil željo, da bi popoldan obiskal prizorišče množičnega pokola nedolžnih civilistov v ulici Vase Miškina ter se vpisal v knjigo žalosti. Kot poročajo iz Sarajeva je več granat eksplodiralo tudi v bližini poslopja predsedstva BiH ravno takrat, ko se je ugledni gost pogovarjal s predsednikom Izetbegovičem in drugimi predstavniki bosanskoher-cegovskih oblasti. Douglas Hurd pa naj bi po obisku Sarajeva odpotoval v Beograd, velja papoudariti, da je že med obiskom v Zagrebu voditelj britanske diplomacije opozoril hrvaškega predsednika Franja Tudjmana, naj Srbi in Hrvati ne poskušajo razdeliti BiH. Spopadi so se včeraj nadaljevali tudi v drugih krajih Bosne in Hercegovine. Srbske sile so s topovi ponovno napadle Mostar, tarča silovitih napadov pa je bilo tudi Jajce z okoliškimi naselji. Branilci tega mesta so, kot poročajo, zavrnili poskus preboja srbske pehote v Jajce. O napadih poročajo tudi iz mest Orašje, Od-žak, Brčko, Modriča, Derventa in Bosanski Brod, ki naj bi ga po srbskih virih hrvaško-musliman-ske sile izgubile. V Goražde naj bi včeraj krenil iz Sarajeva prvi konvoj človekoljubne pomoči, o čemer je francoski minister za humanitarna vprašanja Couchner obvestil tudi predsedstvo BiH. Couchner naj bi dobil tudi zagotovilo srbskih sil, da bodo humanitarnemu konvoju dovolile pot v Goražde. Medtem pa hrvaška tiskovna agencija poroča, da je visoki komisariat za begunce sporočil, da srbske sile nikomur ne dovolijo prihoda v to mesto. Zaradi lakote in pomanjkanja zdravil tam vsak dan umre približno dvajset ljudi. Sicer pa so se tudi včeraj nadaljevala intenzivna prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi le končali morijo v Bosni in Hercegovini. Tako naj bi Varnostni svet OZN obravnaval avstrijski predlog resolucije o BiH, v katerem ta sosedna država ultimativno zahteva, da svetovna organizacija takoj sprejme ukrepe zaustavitev agresije na to republiko. Pri tem se sklicuje na sedmi člen ustanovne listine OZN, v katerem je med drugim predvidena uporaba sile proti agresorju. Resolucija tudi terja odločitev o nadaljnih ukrepih Združenih narodov v roku treh dni. (NIA) • Dva vlaka z begunci za Avstrijo in Italijo NADALJEVANJE S 1. STRANI oskrbi beguncev. Ob tem se je težko znebiti občutka, da nihče noče beguncev in da bi bili pripravljeni na vse, samo da jih ne bi imeli. Avstrija je namreč klonila, ko se je izvedelo o prvih žrtvah med otroki v čakajočih vlakih. Besede hrvaškega zunanjega ministra Zdenka Škrabala, ki se je sposodil Dunguerkea, da bi prikazal vso dramatičnost položaja, so bolj malo zalegle. Večji učinek so imeli avstrijski mediji in njihove reportaže, tako da je morala avstrijska vlada kloniti, s seboj pa je vsaj z obljubami povlekla tudi Italijo. Dramatične napovedi o vedno novih, celo kilometrskih kolonah beguncev, ki v strahu pred terorjem agresorjev bežijo iz Bosne in Hercegovine, zadnje dni spremljajo tudi skrb zbujajoče informacije, da sosedna država Hrvaške preprosto ne more več izdržati bremena, ki ga zanjo predstavlja preko 600.000 beguncev. V vse večji stiski je tudi Slovenija, kjer je že preko 60.000 beguncev. Hrvaška vlada je ta teden sprejela sklep, po katerem bodo vse nove begunce iz Bosne in Hercegovine takoj transportirali proti državni meji Hrvaške z Italijo, Slovenijo in Avstrijo. To pomeni, da Hrvaška formalno ne bo zaprla svoje meje z Bosno in Hercegovino, ker bi bilo to v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom. Vendar pa Hrvatje hkrati poudarjajo, da imajo popol-njene vse svoje namestitvene zmogljivosti in da so na robu vzdržljivosti. Hrvaška vlada celo ugotavlja, da Hrvaški grozi gospodarski in socialni kolaps, hkrati pa ni potrebnega razumevanja in pomoči s strani mednarodne skupnosti. Na Hrvaškem je zdaj več kot 360.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, hkrati pa je izven svojih domovanj še 270.000 beguncev iz same Hrvaške. Najnovejši ukrep hrvaške vlade pomeni, da hoče Hrvaška po vsej sili nove begunce spraviti preko svoje meje, hkrati pa je trdno odločena, da ne bo sprejemala nazaj beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so zdaj že v sosednih evropskih državah. Na Hrvaškem in v Sloveniji ne skrivajo nezadovoljstva nad ravnanjem drugih evropskih držav, ki so preprosto zaprle meje za begunce iz Bosne in Hercegovine, poleg tega pa niso pokazale kakšne posebne ši-rokosrčnosti niti pri pokrivanju stroškov, ki jih imata obe državi z begunci. V Sloveniji so tako že sprejeli zakon, po katerem so vsi zaposleni v tej državi enodnevni zaslužek namenili za potrebe beguncev. Na Hrvaškem opozarjajo, da se njihova država spreminja v veliko begunsko taborišče. Največ beguncev iz Bosne in Hercegovine živi v večjih mestih Hrvaške - v Zagrebu 81.000, na Reki skoraj 19.000, v Pulju 15.000, v Šibeniku 6.000, v Makarski 28.000 itd. Zadnje dni je najbolj zapleten in težak položaj v Slavonskem Brodu, ki se, kot pišejo na Hrvaškem, dobesedno duši zaradi vedno novih kolon beguncev. V Slavonskem Brodu je zdaj preko 35.000 beguncev. Sredi tedna je predsednik te občine v pismu predsedniku Hrvaške dr. Franju Tudjmanu opozarjal na »skrajno dramatične razmere v Slavonskem Brodu«. Med drugim je navajal, da se proti mestu vali 15 kilometrov dolga kolona beguncev iz Bosne in Hercegovine... Hrvaški minister za notranje zadeve Hrvaške Ivan Jarnjak je ta teden poslal poziv Evropi za nujno pomoč in jo prosil, da prevzame begunce iz Bosne in Hercegovine. »Evropa mora pokazati, da vsaj malo čuti s temi ljudmi,« pravi hrvaški notranji minister in opozarja, da je Hrvaška samo z namestitvijo beguncev v turistične zmogljivosti turističnemu gospodarstvu napravila dolg v višini 150 milijonov dolarjev. »Na Hrvaškem ni več niti enega mesta, kjer ne bi bili nastanjeni begunci«, pravi minister Jarnjak. V Sloveniji se vladajoči krogi in precej strank zavzema za to, da bi v Bosni in Hercegovini vzpostavili »svobodne cone«, kjer bi ob varstvu enot ZN namestili begunce in skrbeli zanje. Zadnje dni pa je bilo slišati tudi radikalne zahteve, da je treba zapreti mejo proti Hrvaški in vzpostaviti režim vizumov. Takšno ravnanje terja liberalna stranka, ki trdi, da gre zdaj za »biti ali ne biti Slovenije«. Liberali mislijo, da se problem beguncev v Sloveniji rešuje volontersko in da sta za to najbolj odgovorni Peterletova in Drnovškova vlada. S še bolj skrajnostnimi tezami kot liberali pa nastopa Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka, ki prav neokusno poskuša dokazati, da begunci iz Bosne in Hercegovine nadaljujejo z nekdanjim »južnim« zlorabljanjem Slovenije in da žive bolje od mnogih Slovencev. Takšne trditve k sreči nimajo širšega kroga posnemalcev, ne glede na to pa je problematika beguncev za Slovenijo resnično veliko breme, ki pa ga ne bi smeli reševati ekstremno. (NIA)