LETO XXI. — številka 73 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar G L A SILO SOCIA KRANJ, sreda — 18, 9.1%8 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194? kot teanit. Od 1 jaiijarja 1958 kot poltedmk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicei cb sredah in soborab LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prosi njjjjj.3^ °b 25. obletnici vstaje primorskega ljudstva se je udeležilo okrog 150.000 ljudi iz vseh koncev naše domovine. Med je bilo tudi veliko Gorenjcev. Praznik je izzvenel v mogočno manifestacijo miru in prijateljstva med narodi. Veličastno praznovanje v Novi Gorici Nepozabni september 1968 v Novi Gorici Nova Gorica gostov ni razočarala, še vreme nam je bilo kolikor toliko naklonjeno; če izvzamemo nekaj kapljic dežja med govorom tovariša Kardelja ter dobro namočenih travnikov in parkov, kajti poprejšnjo noč je dobro deževalo . Težko je bilo ^ci. Po Je reči, koliko ljudi v nedeljo v Novi Go-mojem prek 150.000. V Novo Gorico je pripeljalo 23 posebnih vlakov, 500 avtobusov in 20.000 osebnih avtomobilov. Hrano in pijačo je Prodajalo 25 podjetij iz raznih krajev Slovenije, celo iz Murske Sobote. Postavljenih 3e bilo 80 prodajnih mest za jedačo m pijačo. Samo ljubljanske mlekarne so imele zaposlenih 116 delavcev za Prodajo svojih izdelkov. Za brano borcev IX. korpusa so Poskrbele vojaške kuhinje. 50 deklet je prodajalo spominke, časopise, knjige in gramofonske plošče. V Novi Gorici so Prvič prodajali gramofonske Plošče, na katerih so posnete Pozor pozor pozor pozor primorske pesmi, ki jih poje goriški oktet. Po mestu je vihralo na tisoče zastav Primorski in gostom v pozdrav. Nova Gorica se je dolgo pripravljala na to veliko prireditev. In dobro. Vsa letošnja komunalna dela so bila usmerjena na to prireditev, za čim lepši videz. Uredili so 18 metrov široko magistralo, Kidričevo ulico s pločniki in sodobno razsvetljavo. Asfaltirali so Leninovo ulico, ki je skupno z ulico Tolminskih puntarjev in Gregorčičevo ulico dobila razsvetljavo. Asfaltirali so cesto do »Kekca«, znane izletniške točke nad Novo Gorico. V Solkanu so lepo uredili okolico spomenika in odprli novo samopostrežno trgovino. Tisti, ki so potovali po dolini reke Soče, pa so pred Solkanom opazili novo gondolsko žičnico, ki pelje na vrh Skal-nice (pojasnilo za romarje: Skalnica je novo ime za Sveto Goro). V Novi Gorici in okolici so bili vsi hoteli, gos-t-šča in za- sebne sobe zasedene že teden dni naprej. V soboto so v spodnjih prostorih občinske skupščine Nova Gorica odprli razstavo Primorska v boju za svobodo. Otvoritve so se udeležili Sergej Kraigher, Branko Babic, Lidija šentjurc, pisatelj France Bevk in drugi gostje. Razstava nas seznanja, da je v boju za svobodno Primorsko padlo 42.800 Primorcev in Istranov, aretiranih, zaprtih ali izseljenih je bilo 95.460 ljudi. V zadnji vojni je bilo popolnoma uničenih skoraj 20.000 primorskih domov. To je cena za svobodo. Preveč je bilo trpljenja, da bi danes pozabili na te žrtve. V nedeljo smo občudovali Novo Gorico v njeni bujni rasti. Ponosni smo na Primorsko, na njeno cvetočo pomlad. Kako spontano smo zaploskali, ko je iz tisoč grl zadonela pesem Vstajenje Frimorske. Na slovesni tribuni je bilo prek 300 gostov in delegacij; med njimi delegacije iz vseh pozor pozor pozor pozor pozor pozor pozor pozor pozo ELITA Kranj bo v četrtek, dne 19. septembra odprla specializirano preclafalno Vi£2& PRODAJALNI UhkSFS zanesljivo LAHKO Kup,,.! SRAJCO PO VASEM OKUSU fs r a i c ■ » .perila poleg naše prodajalne pri Kranjcu v Cankarjevi ulici Priporoča se KRANJ Pozor Pozor Pozor pozor po^jr pozor pozor pozor pozor pozor pozor pozor pozo socialističnih republik, slovenske manjšine v Italiji, delegacija koroških Slovencev, delegacija italijanskega odporniškega gibanja itn. Govor tovariša Edvarda Kardelja je bil večkrat prekinjal z burnim aplavzom. »Sami smo se borili za svojo svobodo in neodvisnost,« je med drugim dejal tovariš Kardelj in nadaljeval: »Zato ne moremo drugače, kot da veljajo vse naše simpatije in vsa naša podpora tistim narodom, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Sami smo sredi najhujših bitk in žrtev, ki so jih te bitke surovo terjale, hrepeneli po miru in po takih razmerah, v katerih si bo de-lovni človek z mirnim ustvarjalnim delom gradil svojo pri-hednjost. Zato nočemo verjeti v nujnost novih vojn in zato ne moremo drugače, kot da veljajo vsi naši napori in vsa naša podpora tistim, ki delajo za mir med naredi ...« Tovariš Kardelj je tudi dejal, da je meja med Italijo in Jugoslavijo ena najbolj svobodnih meja v Evropi. Prek sto tisoč ljudi je navdušeno pozdravilo besede tovariša Kardelja, ko je govoril o agresiji na Češkoslovaško, da je »napad na te pra vice češkoslovaškega ljudstva v nasprotju s samo idejo socializma, še posebno pa s sedanjimi interesi mednarodnega socializma, antiimperia-lističnega boju in miru na svetu . ..« V Novi Gorici so plapolale zastave, plapolali so prapori vseh enot IX. korpusa in domicilnih tnot Primorske. Nova Gorica, še si želimo srečanja s teboj! J. Vidic Tiskovna konferenca II. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju Selekcijska komisija letošnjega festivala je pregledala nad 100 filmov. Odločilni kriterij je bila kvaliteta v okviru pestrosti tematike in udeležb, a čimvečjega števila držav, predvsem držav v razvoju. Člani žirije letošnjega festivala v Kranju so: France Štiglic (predsednik), Charles Ford (filmski zgodovinar Francija), Sepp Bradi (Avstrija), Jean Gaufin (Belgija), Devendra Kumar (Indija) in Milutin Colić (Jugoslavija), Vladimir Cebutarev (Sovjetska zveza — iz službenih razlogov zadržan). Posebna žirija v sestavi: Geor-gi Levvald (Francija), Nico-las Pilat (Francija), Aldo Travain (Italija), Miro Fpli-teo (Jugoslavija), Peter Van Haalen (Holandija) pa bo pedelila posebno nagrado CI-DALC — nagrado Piera Cou-bertina. Predsednik upravnega odbora festivala Franci Puhar je na konferenci izrazil nezadovoljstvo s koordinacijo kranjskega festivala z drugimi festivali in organizacijami. Nerazumljivo je, da turistične organizacije ne soie-lujejo. Iz vprašljivih razlogov je odpadla celo nagrada turistične zveze Jugoslavije. Letaš tudi ni kvalitetnega jugoslovanskega filma športnega in turističnega žanra. To je tembolj nerazumljivo, ker sodobna propaganda v tujini vedno bolj posega po filmu kot sredstvu obveščanja. Turislični film pa je predvsem naročen film in je torej odvisen od pobude turističnih organizacij. To je med drugim tudi razlog, da so na festivalu povečini športni film«, ki nudijo atraktivno tcma.iko in očitnejšo možnost filmske obdelave. Za uspešno povezavo športa in turizma bo leios UNESCO podelil posebno nagrado. Kakšna so prva mnenja dveh članov žirije? Charles Ford: Nivo filmov je sorazmerno z ostalimi festivali izredno visok; razočaran pa sem, ker so prisotni nekateri filmi, ki sem jih videl že na drugih festivalih podobnega žanra. Sepp Bradi (znan smučarski skakalec): V športnih filmih, ki sem jih videl, sem prav lahko podoživljal športnega duha. N. K. GLAS * 2. STRAN Pred referendumom o pokopališču Odločalo bo 4042 volilnih upravičencev Celotno pokopališče bo na 6 hektarih zemljišča V nedeljo bo v devetih naseljih v kranjski občini od 7. do 14. ure odprtih deset volišč, v katerih bodo prebivalci Stražišča, Srednjih in Zgornjih Bitenj, Orehka, Drulovke, Brega, severnega dela Gorenje Save, Pševa in Javornika glasovali o samoprispevku za izgradnjo pokopališča v Stražišču. Po podatkih gradbenega odbora je v volilnem imeniku vpisanih 4042 volivnih upravičencev. V Stražišču bodo v nedeljo kar štiri volišča: dve v osnovni šoli Lucijan Seljak ter v domu Svobode in v domu TVD Partizan. Na Gorenji Savi bo volišče v gostilni pri Jerci, v Zgornjih Bitnjah pri Janezu Trilerju, v Srednjih Bitnjah v knjižnici pri Kovaču, na Bregu v gasilskem domu, v Pševem in Javomiku v osnovni šoli Pševo in na Orehku na običajnem mestu. Na vseh voliščih bodo od 7. do 14. delali šestčlanski volilni odbori, ki bodo prebivalcem oziroma volivcem pojasnjeva li organizacijo volitev itd. Slavnostna seja KS Visoko V okviru različnih prireditev ob prvem prazniku krajevne skupnosti Visoko je bila v nedeljo dopoldne v zadružnem domu na Visokem slavnostna seja krajevne skupnosii, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Olševka, Luž, Hotemaž, Visokega in Milj. V uvodnih besedah je predsednik krajevne skupnosti poudaril nekatere uspehe, ki jih je krajevna skupnost dosegla s pomočjo občinske skupščine predvsem na področju komunalne problematike. Opozoril pa je tudi, da prebivalce krajevne skupnosti tako na teh kot na drugih področjih čakajo v prihodnje še precejšnje naloge. Izrazil je tu- di prepričanje, da bodo prebivalci — posebno krajevne pa družbenopolitične organizacije ter občinska skupščina — tudi v prihodnje pripravljeni reševati nekatera komunalna in druga vprašanja. Po slavnostni seji so na vsa spominska obeležja v krajevni skupnosti položili vence. Hkrati pa so se začele tudi različne prireditve, ki bodo na programu ta teden. Enotedensko praznovanje prvega krajevnega praznika pa bo končano v nedeljo s slavnostnim sprevodom narodnih noš in predstavnikov krajevnih organizacij ter s prosto zabavo, ki bo pred zadružnim domom na Visokem. A. 2. Novi člani ZK med vojaki Pred kratkim so sprejeli v vojašnici Staneta Žagarja 43 vojakov v vrste zveze komunistov Vzradoščon sem, da sem sprejet v zvezo ko munistov v JLA, in to v tej situaciji, ko se Jugo slavija odločno bori za mir v svetu. ..,« je dejal vojak Branislav Radaše-vii., ko je bil prod dnevi sprejet na prisrčni slovesnosti v domu armije v članstvo zveze komunistov. Na slovestnosti v domu JIA — bila je v petek — so sprejeli v članstvo zveze komunistov triinštiri-dcsL-t mladih ljudi — vojakov, ki so vsak trenutek pripravljeni braniti našo domovino. Starešine kranjske vojašnice so prej se/.nanili vojake z nalogami mladih v zvezi komunistov in o sedanji mednarodni situaciji. Mladi vojaki, člani ZK, so obsodili dejanje članic Varšavskega sporazuma na Češkoslovaško republiko in podprli težnje naše države za mir, enakopravnost, za miroljubno koek-sistenco. V zadnjem času je tudi v vrstah naše armade vedno več mladih, ki se odločajo za članstvo v zvezi komunistov. Izobražena in socialna struktura novih članov je različna: od kmetov, mladih s poklicno izobrazbo, do fakultetno izobraženih ljudi. Vendar pa sprejemanje v članstvo ZK ni stihijsko, ampak sedanji aktivi zveze komunistov vojake najprej seznanijo z nalogami, z dolžnostmi v ZK, in šele za tem jih sprejmejo. Tako so mladi seznanjeni z dolžnostmi in obveznostmi, ki jih čakajo sedaj v JLA in pozneje v svojih aktivih. »Ervin Hibi, Branko Brankovič, Anton Rat, Ivan Deri... so mladi vojaki naše armade, novi člr.ni Zveze komunistov, novi med mnogimi, ki bodo s svojim delom uresničevali našo začrtano pot socializma,« nam je di-jai podpolkovnik S t evo lin: a. Errrcst Ružič suiJii3g!BBaiBaci3iau»BHiE«iiaaEMaiiciiaBc»a Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predstavnikom gradbenega odbora za izgradnjo pokopališča, smo izvedeli, da je od 4042 volilnih upravičencev kar 3165 takšnih, ki bi ob ugodnem izidu referenduma v štirih četrtletnih obrokih plačali po 3000 starih dinarjev oziroma skupaj 12 tisoč starih dinarjev. Čeprav je uspeh ali pa neuspeh referenduma prebivalcem najbrž znan, vseeno povejmo, da se mora za samoprispevek oziroma izgradnjo pokopališča odločiti najmanj polovica vseh vpisanih volivcev (od 4042), da bo referendum uspel oziroma bodo prebivalci teh krajev dobili pokopališče. Drugače povedano, morajo torej v nedeljo glasovati tako tisti, ki bo ob ugodnem izidu referenduma plačali samoprispevek in tudi tisti, ki ga zaradi premajhnih do hodkov ne bi. Celotno pokopališče, če se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, bo na 6 hektarih zemljišča. Vendar pa je izgradnja razdeljena. Najprej je predvideno, da bo pokopališče zajemalo tri hektare zemljišča, na katerem je predvidenih 2652 vrstnih grobov, 576 otroških in 64 družinskih. Razen tega je predvidena tudi izgradnja prostora za pogrebne svečanosti, treh mrliških vežic, shrambe za orodje, sanitarij, parkirnega prostora, ograje, električne napeljave in vodovodnega omrežja. Takšno pokopališče, katerega izgradnja je predvidena že do k nca prihodnjega leta, naj bi potem zadoščalo potrebam teh krajev pihodnjih 50 let. Za izgradnjo oziroma ureditev vseh teh naprav pa bi bilo potrebnih po predračunu okrog 63 milijonov starih di naijev. Pozneje pa je predvideno še: nakup treh hektarjev zemljišča, povečanje števila mrliških vežic, povečanje parkirnega prostora in dokončna ureditev poti do pokopališča. Takšna je torej zamisel gradbenega odbora. In z njo se strinjajo tudi predstavniki krajevnih družbenopolitič n.ih organizacij ter občinska skupščina in njene službe. Že vse dosedanje priprave (iz.de-lava načrtov, terenske raziskave itd.) so veljale krajev no skupnost in občinsko skupščino okrog dva milijona starih dinarjev. Ta podatek pa tudi pove, da je tokrat vso pripravljeno, da se uresniči potreba in hkrati tudi želja prebivalcev desetih naselij na desnem bregu Save. Ker so prebivalci teh naselij v preteklosti nekajkrat ugo tavljali, kako potrebno je pokopališče na tem področju, bi bilo prav, da bi sedaj to akcijo podprli m se odločili za izgradnjo tega objekta. A. Zalar Iz predloga pravil občinske organizacije ZM Kranj Konferenca - najvišji stalni organ Statut, ki so ga delegati sprejeli na VIII. kongresu zveze mladine Slovenije, določa, da morajo občinske organizacije izdelati načela o organiziranosti v občinski skupnosti. Pred kratkim je občinski komite zveze mladine v Kranju izdelal pred; log teh pravil. Ker je ta predlog trenutno v javni razpraM med mladinci kranjske občine in bo sprejet na zasedanju konference v sredini oktobra, povzemamo nekatere osnovne značilnosti o predvideni bodoči organiziranosti zveze mladine v kranjski občini. V predlogu pravil je predvideno, da vsi člani ZM v občini sestavljajo občinsko organizacijo. Člani zveze mladine del -jejo v organizacijah v krajevnih skupnostih, delovnih organj' zacijah, šolah, v skladu z interesi in v drugih oblikah družbene aktivnosti. Predvideno je, da bi imela organizacija zveze mladine _ občini naslednje organe: občinsko konferenco ZM, predsedstv in komisijo občinske konference ter konference aktivov mladinskih klubov ter interesnih aktivnosti. Najvišji stalni in vodstveni organ naj bi bila OD^-'I?s^ konferenca, ki bi bila sestavljena iz delegatov, in sicer bi tristo članov ZM bil izvoljen v konferenco en delegat, n tristo članov pa dva. Predvideno je, da bi se konferenca , jala po potrebi oziroma najmanj trikrat na leto. Konfer ca, ki bi sprejemala, spreminjala in dopolnjevala pravila o činske organizacije ter program dela občinske organizacije. W bi volila tudi predsedstvo, predsednika, sekretarja in sta komisije ter nadzorni odbor. Dolžnost predsedstva bi med drugim bila, da bi s^rDe'°7l( izpolnjevanje sklepov občinske konference in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Predsednik občinske K ference bi skrbel za usklajevanje dela organov občin konference. Sekretar pa bi bil predvsem organizator notra ga poslovanja občinske konference. Za obravnavanje posameznih aktualnih vprašanj dr112^ noekonomskega in političnega značaja pa bi pri občinski ferenci delovale stalne in občasne komisije. Predvideno Je' bi pri občinski konferenci delale naslednje stalne komlS'^ za družbeno ekonomske odnose, za vzgojo in izobraževanje, idejnopolitična in organizacijska vprašanja in za intef aktivnosti ter specializirane organizacije. Predvideno je tudi, da bi posebne probleme obravna problemske konference. Člani teh konferenc bi bili trsti dinci, ki najbolje poznajo določeno problematiko. V delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in š°'aJ^ so predvidene konference aktivov. Te bi sestavljali vsi ali pa samo izvoljeni delegati. Tudi te konference bi y/X,°^ predsedstvo, predsednika, nadzorni odbor, stalne in obca komisije ter člane za občinsko konferenco. Takšna je v grobih obrisih bodoča organizacija 1 ^ mladine v kranjski občini. Kot pa smo že na začetku P dali, je predlog še v javni razpravi in bo sprejet na P* zasedanju konference. ^' iiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiitfiiiiiriiiiitniiiiiiiiifintttifinifiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiitfniiiHiufHfHtf** Vojaški novinci odhajajo Vsako leto ta čas nova generacija mladih ljudi odh***^ odsluženje svoje vojaške obveze. Povečini so to mladi rojeni po osvoboditvi, ki so rasli skupaj z novo soclall Jugoslavijo. ^ Odhod vojaškega novinca v Jugoslovansko ljudsko ar^.'jja-je vedno pomenil velik dogodek tako za starše kot zi^.jjjjo* telje, tovariše In predvsem za vsakega posameznika. * ^ letošnji odhod pa ima še prav poseben pomen. Položaj j^g^I. tu se je namreč po zasedbi Češkoslovaške močno p°s' iaKl Tako ta hip mladi vojaški novinci, skupaj s starim« v^ jg in vsemi našimi narodi, stopajo na branik naše svo^ cg« neodvisnosti. Ti mladi ljudje postajajo branilci ne"10 ^m« razvoja našega samoupravnega socializma in ten t enotnosti naše države. ^ Prav zato Jc bil odhod vojaških novincev v J"g°5,°*večiii» ljudsko armado tako včasih kot tudi danes poseben W dogodek, še prav posebno pomeni to svečan dogodek *a nizacijo zveze mladine, ki si Je vedno prizadevala, t,a j je odhod njenih članov čtm lepši. Tako Jc odhod P°ytUti. tradicionalna svečanost, ki so Jo vsako leto PtW,pr.jC. druge organizacije in odgovorni organi ljudske obran1^ ^ Je res vmes gospodarska špijonaža? Zakaj elektrotehnični servis na Jesenicah posluje z izgubo? Enotnost kolektiva, ki je v težavah, je lahko za zgled Elektrotehnični servis Je senice je bil ustanovljen 1964 leta po odcepitvi cd industrijsko montažnega podjetja Ljubljana. Podjetje je bilo ustanovljeno za področje elektromehanike, popravila elektromotorjev in generatorjev. To je na Jesenicah mlada dejavnost. Start podjetja je bil odličen; 1966. leta je dohodek za razdelitev znašal prek 36 milijonov S din. Višek nad izplačanimi osebnimi dohodki so razdelili na sklaie. Potem se je kolo obrnilo in voz je začel drveti po strmini v izgubo. Lani se je dohodek znižal na 25 milijonov S din, tako. da niso bili več pokriti niti osebni dohodki. Poslovno 1%7. leto je podjetje zaključio s 4,5 milijona S din iz; gube. To so sicer poravnali *z lastnih skladov. Toda tudi letos se položaj podjetja ni izboljšal. Podatki za prvo Polletje kažejo, da se je zo-Pet pojavila izguba 4,5 milijona S din. Zmanjšala se je efektivnost dela. Ce bi delavcem izplačevali enake osebne dohodke kot lani, bi se izguba zmanjšala za tri milijone. To so razlogi, da je komisija za družbeno nadzorstvo Prt občinski skupščini obiskala podjetje, da bi ugotovila vzroke slabega stanja. V primerjavi z domom po-catniske zveze Srednji vrh •n Jesenice-transportom je bilo v elektrotehničnem ser-VlSu knjigovodstvo in materialno poslovanje primerno; ludi malverzacij ni Podi bilo. roajetje je zašlo v težave, ker železarna prek vzdrževalne službe ni dala servisu radostne količine motorjev v Popravilo. Servisne delavnice s popravilom gospodinjskih naprav ne morejo bistveno vplivati na položaj Podjetja. Gre se za večja naročila. Zato je komisija že Prisluhnila informaciji železarne, idezarna Jesenice sodeluje z » »- tega j! ",a,a,ci Popravil, od Uni Z T, V,ca Privatnikov. W5eZarna da,a V P°" fca H*""" m°torjev, od te-servisu nelektrotehničnemu so r^" Uruzbena podjetja ' zasebni obrtniki pa le 30 odstotkov. Letos se je položaj poboljšal v korist elektrotehničnega servisa, ki je udeležen pri popravilu motorjev in generatorjev s 35 odstotki. Ker je od sodelovanja z železarno odvisen položaj elektrotehničnega servisa, je pomembno vedeti, če je železarna zadovoljna z delom tega servisa. Iz poročila je razvidno, da železarna nima pripomb. Od 215 motorjev, ki jih je popravil elektrotehnični servis, je bilo reklamiranih samo 13 motorjev ali 6 odstotkov, kar je manj od reklamacij pri drugih izvajalcih. Od 128 oddanih motorjev so jih v servisu kar 118 popravili v določenem roku. Predstavniki železarne se pohvalno izražajo o kvaliteti in splošni konkurenčnosti opravljenih instalacijskih del. Toda v poročilu komisije je zapisano tudi tole: »Poleg očitka, da je podjetje dobilo v popravilo od železarne premalo motorjev, je bil naveden tudi konkreten primer, ko je bil elektrotehnični servis nelojalno izločen iz konkurence za oddajo instalacijskih del pri aglomeraciji, ki bi dosegla vrednost okrog 20 milijonov S din. V tem primeru, se je po trditvi predstavnikov podjetja, vrnila že vložena ponudba konkurenčnemu podjetju z informacijo, kakšen znesek naj bo postavljen, da bo nižji od ponudbe elektrotehničnega servisa. S tem je bilo podjetju odteguj en o delo, ki bi lahko bistveno vplivalo na ekonomsko situacijo. Pri tem pa je komisija lahko ugotovila, da za izvajanje instalacijskih del železarna ni imela pripomb niti glede cene niti glede kakovosti.« Ko sem se v elektrotehničnem servisu pogovarjal z Milanom Veskovičem, direktorjem podjetja, mi je le-ta potrdil, da so te navedbe točne. Ce je to res, (zapisano pa je v službenem poročilu), potem je to navadna gospodarska špijonaža, vsaj končni cilj in rezultat je isti. Čudno, da zadeva ni prijavljena sodišču. V elektrotehničnem servisu je zaposlenih šestnajst delavcev. Njihova upornost in je- klena volja, da popravijo položaj podjetja, zbuja splošno pozornost. Kolektiv je zavestno sprejel odločitev, da se za določen čas zadovolji z nizkimi osebnimi dohodki, da bi se tako čimprej otresli izgube. Od direktorja do delavca so junija prejeli enotno akontacijo po 40.000 S din. Zdaj pa že izplačujejo po doseženi realizaciji, kar prej niso mogli, ker ni bilo dovolj dela. Osebno ne dvomim, da bom kmalu poročal, da so v tem podjetju »pokopali« izgubo. Ce v to veruje celotni kolektiv, zakaj ne bi tudi mi. To jim končno tudi iskreno želimo. J. Vidic Kaj je z asfaltiranjem ceste do preddvorske šole? Osemletka je bila v Preddvoru dograjena že lani. Prav tako se je tudi pouk v njej začel že lansko leto. Vendar pa je okolica te lepe šole še vedno neurejena. Brez asfalt, ne prevleke je ostal odcep ceste od križišča do šole, čeprav je bila cesta že nasuta Z gramozom in peskom in tako pripravljena za asfalt. Cesta od Križnarja v Preddvoru do osnovne šole je precej dotrajana in slaba. Če je do zime ne bodo popravili, ne bo samo še 'Ječje škode samo na cesti, pač pa tudi na kanalizaciji. Ne vem, zakaj bi si privoščili tako veliko škodo? Vendar pa ni samo to. Otroci ne marajo hoditi po ostrem gramozu do šole, zato raje hodijo po travi in blatnih stezah. Razum. Ijivo, da s tem nanosi j o v šolske prostore precej blata. Enaka osemletka je bila Zgrajena v Cerkljah, vendar so tam okolico takoj lepo uredili, prav tako je bila dohodna cesta takoj asfaltirana. Le na preddvorsko cesto se je pozabilo, čeprav je tre-ba asfaltirati le nekaj sto metrov. Prebivalci Preddvora so pripravljeni celo prispevati za ureditev okolice šole. Prav tako ni v osemletki v Preddvoru še urejenega otroškega varstva, ki pa bi bilo več kot nujno potrebno. Veliko staršev je zaposlenih, zato so otroci večkrat brez pravega nadzorstva. Urejeno šolsko varstvo bi bilo v veliko zadovoljstvo tamkajšnjih pre. bivalcev. A. Erjavec Preddvor UIWUIIliž;:!UIl!!!ll^ Uresničimo staro željo! Čez nekaj dni bomo prebivalci Stražišča in okolice odločali o novem pokopališču. Zato sem se odločil, da nekaj napišem in tako prispevam k pripravam na nadelj-sko odločitev. Pravijo, da pokopališče kaže tudi na kulturno razvitost nekega kraja. Menda o tem govori celo slovenski pregovor. Žal pa mi nimamo svojega pokopališča. Čeprav se človeku zdi to skoraj nemogoče, je res tako. Ne mislim razpravljati, zakaj pri nas ni bil zagotovljen pokop še preden je bilo staro pokopališče opuščeno. Prav tako ne mislim razglabljati, zakaj gre pot do novega pokopališča tako polževo. Rad bi le povedal, da mi je zategadelj težko in da se hkrati veselim in veliko pričakujem od referenduma, ki bo 22. septembra. Prepričan sem> da se bodo volivci Stražišča, Bitnja, Brega, Drulovke, Orehka, Pševa, Javornika in Gorenje Save odločili za novo pokopališče. Tako se nam bo končno ures. ničila dolgoletna želja. Z uresničitvijo te želje pa se bodo precej zmanjšali tudi stroški, ki nastanejo ob slovesu za pokojnim. Naj povem le primer, da bodo z novim pokopališčem odpadli vsi prevozni stroški svojcev na kranjsko pokopališče ali pa na pokopališče v Žabnico. Prav tako bo tudi oskrbovanje in obiskovanje grobov ve. liko lažje. Zato menim, da je referendum enkratna in edina prilika, da prebivalci teh krajev dobimo pokopališče. Novo pokopališče bo na zelo lepem kraju in blizu. Marim, da tudi strošek (po 3000 starih dinarjev štirikrat v enem letu) ni tako velik. Posebno če pomislim, da se bo ta strošek bogato obrestoval tudi poznejšim rodovom in vsakemu posamezniku. Zato sem prepričan, da bodo volivci prispevali svoj glas za izgradnjo pokopališča in tako potrdili staro željo vseh zgoraj omenjenih vasi. Jože Dolenc Gasilska ulica 16, Kranj Nasproti železniške postaje pod jeseniško tržnico gradi SGP Sava 74 enonadstropnih garaž in deset prostorov za službe komunalne obrti. ■■aattaaaaaaaaMaaaaaaaBaaB asaaaaa* »■■»■»■«■■■««»•«■ i»*a«a***aaa*a«»a*t*ai»a« § *»OvHcte na zarfrcui&em vclesemm I *n©vltcte § »novitete STA.VIIO.V * TAPISTAL stancdarrzl k ran j !l LEMOVKA jj Vtisi z razstave v galeriji Loškega muzeja Petkrat razgaljena stvarnost Prišel je tujec na morsko obalo. Pripeljal se je z velikim avtomobilom, z ženo in dvema otrokoma. Odprli so prtljažnik, razvezali potovalne torbe, izvlekli svojo kramo. Glej človek, ki ležiš tam v pesku pod vročim soncem, brez vsega, samo s kopalkami okrog ledij, glej, kako si ubožen! Ali vidiš, kaj vse so prinesli tile s seboj? Ti pa nimaš ne avtomobila, ne čolna in ne tran-sistorja ob sebi. Ne sediš v ležalnem stolu pod pisanim senčnikom, ne premoreš sončnih očal in ure, ki je varna pred vodo. Oh, pa to še ni vse. Tudi loparje za badminton imajo oni, zložljive stolčke in slamnike na glavi, blazine za sončenje, brisače, razkošne kopalke, kreme in pahljače, plavuti, harpune, maske in trnke, termovke, jedačo in pijačo ter druge predmete, ki jim niti ne veš imena. Bodi žalosten, človek, bodi zavisten, razjokaj se, saj si tako nepomemben! Človek pa ni zajokal. Sedel je in se pričel krohotati. Obrnil se je proč od skupine načičkanih sosedov ter še glasneje zarigal. Mnogo let kasneje je isti Človek stal v neki galeriji, pred neko grafiko. Gledal jo je in gledal in nenadoma se je spomnil dogodkov na plaži — neznane družine, zatrpane z najrazličnejšimi predmeti, smešne in izgubljene sredi tiste navlake. Na papirju je lahko opazoval podobno šaro, kaotično razmetano po vsej ploskvi. Deluje absurdno, krhke človeške postave in obrazi, utapljajoči se med stvarmi, se zdijo kot izgubljeni. Slikar je obisko- valcu odprl oči, mu pokazal nesmiselnost modernega časa, moderne produkcije, ki bruha izdelke vseh vrst in zasipava z njimi ljudi, da postajajo goltajoči avtomati, sužnji predmetov in strojev. Ožigosa materialnost, ki iz človeka nezavedno epodriva zadnje ostanke humanosti in smisla za lepo, naravno. Barvna grafika, o kateri je govora, visi ob steni galerije Loškega muzeja, kjer prav te dni razstavlja pet umetnikov iz Pariza. Njen avtor, Portugalec Rene Bertholo, skuša s svojimi deli, — videli smo jih ducat — z ironiziranjem predmetnosti, ki nas vse bolj utesnjuje, pokazati nesmisel pehanja za novimi in novimi dobrinami, ki v tem zmedenem svetu pomenijo ugled, uspeh, denar, položaj. Ce je Bertholo posmehljiv, pa je Luzio del Pezzo lahkoten. Prav tako kot prvi obravnava sodobni čas, realnost, vendar z drugega zornega kota. Vnemar pušča vse pereče nesmisle današnjih dni, raje se igra. Življenje jemlje kot igro, igro pa ima za največji smisel človekove dejavnosti. V njegovih delih je morda prav zategadelj skrita pritajena obsodba vsega in vsakogar na tem svetu. Prvi hip se zdi nestvaren, nerealen, kajti kdo za vraga dandanes še ima življenje za igračkanje! Toda del Pezzo meni, da je prav igranje tisto, česar nam manjka. Človekovo ravnanje, mišljenje in hotenje se giblje v mejah nekih norm, na relaciji smeš — ne smeš. Ne zavedamo se jih, toda če kdo prekorači te meje, pa četudi na najmanj r Svet brez bleščic Podaj roko človeku Pride čas, ko ljudje ne vemo drug za drugega. Ne vemo za stiske drugih, ker smo zaprti v svoj lastni svet, v stanovanje, od koder ne pogledamo do soseda, ampak je naše obzorje televizijski ekran. Pride čas, ko ne razumemo svojega bližnjega ali ga nočemo razumeti, ker mu privoščimo trpljenje. Kasneje morda to popravimo ali tudi ne. Morda bo Jožicina mati čez čas sprejela svojo hčer pod streho. Ali pa tudi ne. Preveč odločna je bila videti, ko je govorita, da je z otrokom noče k sebi. čeprav ima novo stanovanje. Jožica pa z enomesečnim dojenčkom ne more stanovati na klopi v parku. Včasih se nas tuja nesreča ne prime bolj kot prah, ki ga skrtačimo z ovratnika. Materinsko srce, čeprav morda precej otrdelo od življenjskih udarcev, pa — vsaj mislim tako — mora občutiti stisko najbližjega. Toda sprejeti hčer v stanovanje, poslušati otrokov jokt imeti skrbi z varstvom — ne to pa že ne. Naj gre kamor hoče. Da ima socialno podporo? Tudi prav, še bolje. Jožica je našla streho. V na pol leseni hiši so jo sprejeli s. toplo besedo, z razumevanjem. Gospodinji je pogled na nebogljenega otroka in njegovo mlado mater privabil solze v oči. Kakor se sliši oguljeno, vendar bo držalo, da se pogosteje v skromni bajti najde topla dlan, kadar jo kdo potrebuje, k^t pa kje drugje. Pogosteje v svetu brez bleščic kot drugje. L. Mencinger bolečem mestu, ga družba obsoja. Le otrokom je še dovoljeno zganjati »neumnosti«, kršiti uglajeni red, se igrati brez strahu, da bi zato bili smešni. Del Pezzo protestira s svojo lahkotnostjo. Riše pisane kroge, enostavne oblike, žoge, palice, ure ... Vse je tako preprosto. Vendar pa umetnik kljub vsemu ne krši zakonitosti slikanja. Nasprotno, njegova dela so uravnovešena, upoštevajo proporcionalnost, izpričujejo brezhibno obvladovanje tehničnih sredstev. Lourdes Castro, Parižanka, rojena na Portugalskem, je nekak likovni lirik. V njenih čudovitih barvnih grafikah bi zaman iskali zaključeno zgodbo. Našli bi le brezkončno pripoved o nečem lepem, kar je v resnici trajalo samo hip in je že zdavnaj mimo. Castro zajema na papir gibe, ustavi jih in podaljša v neskončnost. Dejanje, trenutek lahko zato opazujemo vsak čas. Iz njenih del veje milina, nežnost. Efekta, doseženega s profilom mlade žene, .ki odseva na svetlejši ali temnejši podlagi, ne kvarijo odvečne potankosti. Le-te zanemari, da bi lahko poudarila lepoto nekega minljivega giba. Predstavo o grafikah Lourdes Castro se da pričarati le " prispodobo: nekdo pleše, ^roeno osvetljen, sredi temne dvorane. Vsako potankost je videti na njem, vsako gubo. Ko pa gledalec naenkrat zamiži, prizor še ne izgine, saj je vtisnjen v očesno mrežnico. Lebdi pred očmi, vidimo sicer samo silhueto, toda premik je ustavljen in podaljšan v prihodnost, kot bi ustavil film sredi teka. Lahko opazujemo vse razkošje tistega trenutka, ki sicer prehitro mine. Lourdes Castro torej jemlje stvarnost v najožjem smislu, kot brezkončno vrsto hipnih dogodkov. Iz te vrste ugrablja povsem določene pojave in jih podaljšuje v neskončnost. Slikarka Milvia Maglione ustvarja nekakšne likovne pripovedke. Domišljiji gledalca prepušča, da ob njenih delih napleta in napleta, išče razlago, dokler si sam pri sebi ne stike neke zgodbice. Človeku se zgodi, da gre po večkrat mimo Maglioninih grafik (vmes je tudi eno platno, edino na vsej razstavi), a vendar ostane malo-dušen. Toda če se malce potrudi, potem utegne na ploskvi pred seboj najti kak impulz za razmišljanje. Seveda pa je vsakršna splošna ocena teh del nemogoča, da, celo smešna. Slike je treba videti, jih podoživeti. Mnogim bodo razumljive, mnogim ne. Zdi se, da so med razstavljenimi deli prav omenjene grafike najmanj dovzetne obiskovalcem — preprosto zato, ker se jih ne da razumeti, ker se jih da zgolj razlagati, razlagati vsak posebej, vsak samo zase. Zadnji izmed peterice umetnikov iz Pariza je An-tonio Segui, sicer po rcclu Argentince. Tudi on obravnava izključno le sodobni svet in dasi je pri njem bolj kot pri drugih štirih očitna nagnjenost k pop-art stilu, ravno tako sodi v širok krog slikarjev, ki se ubadajo z realnostjo in katerih dela so spričo tega znana pod imenom »Dimenzije realnega*-Segui biča današnji svet, razkriva zablode izkrivljene morale, napada čas in tehnični razvoj, ki vodita v raz-človečenje, ki obetata spre* meniti ljudi v avtomate. z njegovih umetnin veje oster humor in če bi slike znali spreminjati v prozo, bi # Seguijevih brez dvoma nastale satire. S tem, da se zateka k erotiki, s tem, da naslika govornika, golega od pasu navzdol, pa z gromo; zanskim jezikom, ki mu sili iz ust, razkrinkava £nil° moralo, ko na videz krepostni ljudje uče eno, a mislij0 in delajo povsem nekaj drU" gega. Kadar želi zbuditi gnus in odpor, ko iz protesta do okolja hoče skoraj žaliti, naredi sliko odvratno z vsemogočim, včasih tudi s Hitlerji in kljukastimi križi. Ce se obiskovalec namrdne in svoj raz.^ ogorčen, potem doseže cilj. Težiti k resnici, i ljati slabosti, odpreti Uu cči, pcplemenititi jih in 0 gateti — to je naloga vsafc umetnosti, naloga umetno nasploh. L Cerkev v Crngrobu je znana predvsem po svojih pozlačenih oltarjih, freskah ter zv° ^cet la prav toliko pozornosti zasluži kamnita obokana lopa pred cerkvijo. Po starosti - • ^ da meriti z ostalim zldovjem — zgradil jo jc loški mojster Molinaro leta 1858 — ven^e^ po slogu skoraj ne loči od same cerkve. Graditelj jc pri novi lopi, ki stoji na istcI11.^c 1? \ prejšnja lesena, tako lepo zadel bistvo gotskega sloga, da Ima marsikdo stebr * Tod ne se kot pristno. a 'mm 1 'iii/ i\11 \ \ \ Te dni po svetu mm Ljudje Sporazum o »interesnih sferah« vendarle obstoja BEOGRAD, 13. septembra — Na seji. odbora za proslavo 25-letnice drugega zasedanja AVNOJ so sprejeli program proslavitve tega jubileja. Program predvideva, da bomo jubilej republike slovesno proslavili v vsej državi, kot jugoslovanski občenarcd-ni praznik ter manifestirali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, NEW DELU I, 14. septembra — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi jc sprejela delegacijo Zveze mladine Jugoslavije, ki se mudi na študijskem obisku v Indiji. Indira Gandhi je pozdravila pobudo za sklicanje kongresa mladine Indije, Jugoslavije in ZAR, na katerem bi določili poti za širše in bolj vsestransko sodelovanje mladine teh dežel. BUDIMPEŠTA, 14. septembra — Tu se je' začel sestanek najvišjih sindikalnih voditeljev šestih socialističnih držav — Madžarske, SZ, Poljske, Bolgarije, NDR in CSSR. V Budimpešti poudarjajo, da je do sestanka najbrž prišlo zaradi odklonilnega stališča svetovne sindikalne federacije do intervencije petih držav na Češkoslovaškem. BRATISLAVA, 15. septembra — Prvi sekretar OK KI'C Aleksander Dubeek je v televizijskem govoru dejal, da bi odstopanja od pojanuarske P°htike pomenila razpad politične enotnosti. Dubček je se dejal, da lahko neizpolnjevanje moskovskega sporazuma ogrozi pojanuarsko »smeriVev v CSSR. KAIRO, lo. septembra — Na kongresu arabske socialistične unije je predsednik *AR Naser pozval IJudStV«, G» zbere svoje sile in sred-slva za osvoboditev ozemlja **** izraelsko okupacijo. ALZir, 16. septembra — alžirskem glavnem mestu i« končalo zasedanje še-lQv držav in vlad afriških rzav. v sklopni resoluciji sit z^ntevalj ustavitev sovražno l» ter splošno amnestijo za oSe tiste, ki so zagrabili za ^r°žje v zvezi z odcepitvijo >afre. Resolucija organiza-afriške enotnosti je tudi "sodila odcepitev Riafrc in P°zvala obe strani, da usta- Ob nedavni vojaški akciji petih držav — članic varšavskega sporazuma na češkoslovaškem se je porodilo nešteto različnih razmišljanj in ugibanj. Vendar ta razmišljanja in ugibanja niso ostala na svojem začetku, temveč so našla svoj odsev v vprašanjih, ki bolj ali manj zadevajo današnje razmere dveh super sil — ZDA na eni strani in SZ na drugi strani. Zakaj je to tako imenovano »ravnotežje strahu«, »ravnotežje sile« spet postalo aktualno? Vrsto komentatorjev zadržanost ZDA ob sovjetski akciji na Češkoslovaško navaja do sklepa, da kljub zanikanju obeh »svetovnih vladarjev«, obstaja nek sporazum med njima. Za kakšen sporazum naj bi šlo med ZDA in SZ? Ze po koncu druge svetovne vojne je bilo precej govorjenja o razdelitvi tako imenovanih »interesnih« področij, o dveh »inte- resnih sferah«. Mnogi danes ugotavljajo, da je že na Jalti bil dosežen sporazum, po katerem so točno določene meje vpliva ZDA ali SZ. In iz takšnega sklepanja ni bilo težko potegniti sklepa, da so bile ZDA pazivne zato, ker so pač menile, da spada ČSSR v sovjetsko interesno sfero. Ob začetku češkoslovaške krize je Johnson sicer opozoril, »naj nihče ne spušča z vrvice psov vojne«, pred nekaj dnevi pa je posredno priznal, da obstoja tih sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo o razdelitvi interesnih področij. Vzporedno s takšnim priznanjem je prišlo tudi do Johnsonovega opozorila Sovjetski zvezi: »V vaši sferi lahko počnete, kar hočete, a kar zadeva našo, roke proč!« To opozorilo je dobilo bolj drastičen odmev v nadaljnjih besedah ameriškega predsednika, ko je dejal, da bodo ZDA ostro nastopile proti ti- stemu, ki bo prekoračil mejo interesnega področja med Vzhodom in Zahodom. Takšne ugotovitve same po sebi predstavljajo vprašanje, kakšen je sploh današnji položaj na svetu. In odgovor na to vprašanje se tudi ponuja sam od sebe, vsaj obnašanje Sovjetske zveze in ZDA nas sili k takojšnjemu odgovoru. Današnji svet je razdeljen v »lovišča« dveh super sil ali dveh »velikanov«, proti katerim so drugi brez moči. In še dlje gre ta a'jsurdna ugotovitev. Opirajoč se na svojo vojaško in ekonomsko moč se ZDA in SZ enostavno postavljata za lastnika (s spa-razumom določenega deleža oziroma področja) današnjega sveta. In da ne bi slučajno prišlo do prevelikih želja enega partnerja po ozemlju drugega, skrbi medsebojno ravnotežje vojaškega potenciala. Zal, »ravnotežje strahu«, ki smo mu bili že nekajkrat priča v zadnjih letih. GLAS * 5. STRAN spomnimo se samo karibske krize, je danes spet prlsot-.o. Zasedba Češkoslovaške pa ni prinesla samo oživitve tega ravnotežja. Prinesla je s seboj še vrsto drugih negativnih poslidic. Deleži dr av-nih proračunov, namenjeni za vojaške potrebe, bodo spet narastli in oboroževalna mrzlica se bo nadaljevala. Takšen razvoj dogodkov bodo seveda nekateri krepko izrabili kot vodo na svoj mlin. Zlasti tisti, ki jim je politika sile, politika zastraševanja, sveta stvar in spet se pojavlja že stoletja star izraz »namen opravičuje sredstva«. In tako danes, kljub množici sporazumov o ne-vmešavanju, o suverenosti posameznih držav, kljub številnim jasnim določbam Organizacije združenih narodov, dve veliki sili spet baranta.a z usodo držav v svojih interesnih področjih. In še V2Č, barantata z usodo človeštva. V. G. Adogodki Iz naše vojaške zgodovine Velika usodna zmota 1 17 W °8enj. 16. 6eptem- stVa """ °kuPacijska povelj- PrfDova. Slova*kwi so »pel ter* a a izhajanja neka" n ča.soPiSOV- Tako sta t* in Nov°POVedana li-s,:i Smer Ufev Va sv°ooda, njuni ured- t|u Pa so zasvdU okupa-1 vojaki članic va:„,v- sporazuma. Morda je kdo potoval na proslavo v Novo Gorico prek Vršiča. Zanje in za tiste, ki bodo kdaj pozneje potovali skozi Bovec, bom opisal zanimivost iz vojaške zgodovine tega kraja. Pet kilometrov od Bovca proti Predilu stoji mogočna trdnjava Kluže. Trdnjava je ob cesti, zgradili pa so jo prebivalci Bovca 1472. leta, najprej leseno, a 1613. leta so jo sezidali s kamenjem. Bilo je to v času turških vpadov iia naše ozemlje. Trdnjava Kluže naj bi branila prehod Turkom v smeri Predila in naprej proti Koroški in Avstriji. Sčasoma je minila nevarnost turških roparskih pohodov, toda trdnjava Kluže je še naprej odstala pomembna vojaška postojanka. 1797. leta je Napoleon v severni Italiji premagal italijansko vojsko. Ker se je Avstrija čutila ogroženo, se je vmešala v vojno na strani Italijanov. Toda Francoze takrat ni mogel nihče zaustaviti. Odlično izurjena Napoleonova vojska je zasledovala Avstrijce do avstrijske meje. Po dolini Soče se je v neredu umikalo 6500 pešakov in 400 konjenikov. Da bi pridobili na času in reorganizirali svojo armado, so Avstrijci pustili v tdnjavi Kluže generala Koblesa, da bi le-ta čim dlje zadržal napadalce. Pod vodstvom generala Koblesa je v trdnjavi ostalo 500 vojakov, ki so na hitrico popravljali trdnjavo, čeprav I ie trdnjava na kraju, ki po-I polnoma zapira pot proti Predilu, je general Kobles vseeno kmalu prišel do spoznanja, da se ne bo mogel dolgo upirati ofenzivni Napoleonovi vojski. Zato je sklenil, da bo uporabil zvijačo. 22. marca 1797. leta zjutraj so Francozi začeli napadati trdnjavo. Toda trdnjavi se niso mogli približati, ker je z ene strani 80 metrov visoka kamnita stena, z druge strani hriba pa so bili izpostavljeni ognju iz trdnjave. Zvečer so Francozi opazili, da je v trdnjavi naenkrat nastala nenavadna tišina. Potem so v somraku videli vojaške sence, ki so zapuščale trdnjavo in krenile proti Predilu. Verjetno je pri Avtsrij-cih pomota v ukazu, so mo drovali Francozi. Ker so se bali, da bi se Avstrijci vrnili, so pohiteli proti trdnjavi, da jo zasedejo. Medtem se je že dodobra stemnilo. Vojaki, ki so hiteli proti trdnjavi, so drug za drugim padali 74 metrov globoko v prepad, po dnu katerega teče potok Ko ritnica. Ko je že prek sto vojakov zgrmelo v brezno, je za njimi na konju prijahal oficir. Pred oficirjem pa je šel bobnar. Naenkrat se je oficirju zazdelo, da sliši udarce bobna globoko nokje pod seboj. Klical je bobnarja, kaj se je zgodilo, klical je vojake pred seboj, toda nihče mu ni odgovoril. Tedaj je stopil s konja in počasi tipal okolico; z grozo je opazil, da stoji na robu prepada. Spoznal je, da so mu Avstrijci postavili past. Tragedijo francoskih v ujakov je general Kobles opazo- val z dvesto vojaki iz trdnjave. Ponoči se je vrnilo tudi tistih 300 vojakov, ki jih je nalašč poslal iz trdnjave, da bi speljal Francoze. Francozi so res verjeli, da so Avstrijci zapustili traljavo. Francozi so besneli od jeze. Z zlatom so podkupili nekega pastirja, ki jim je še isto noč pokazal položaje, odko der lahko s topovi streljajo na trdnjavo. Zjutraj je zagrmelo. Kmalu po močnem artilerijskem ognju jc prenehal odpor Avstrijcev'. Francozi so zajeli vseh 500 vojakov in generala Koblesa. Kako so bili Francozi zaradi te zvijače jezni, se vidi iz francoskega vojnega poročila, kjer je med drugim rečeno: »Po vojaškem pravu bi morali vsem petsto tim vojakom z mečem odsekati glave, toda tega barbar skega prava francoska vojska ni nikoli uporabljala«. Da bi bilo bralcem jasno naj povem še to, da je trd njava zidana na samem robu prepada. Takrat tu ni bilo ceste niti poti. Pot k trdnjavi je vodila l druge strani prek prepada. Prepad je širok samo od 2 do 4 metre, pot do njega pa je bila ozka in obrasla z drevjem in grmovjem. Prek prepada je bil položen premični most, ki so ga dvigali iz trdnjave. Med grmovjem in drevjem je bila še večja tema, vojaki pa so v tektr upirali oči proti trdnjavi. Ko je komu zmanjkalo tal, ni imel več časa vpiti in opozoriti druge na nevar nost. Zanimivo je tudi to, kako je general Kobles prišel na to idejo. Pri Bovčanih je slišal kako so pred sto leti pa dali Turki v prepad. Posadka, ki je branila trd njavo pred Turki, je zvečer. ko je zaslišala Turke kako kričijo, prestrašeno pobegnila s takšno naglico, da niti • luči niso pogasili. Ko su Tur-I ki opazili posadko bežati, so j stekli po poti proti trdnjavL J Bili so prepričani, da jih čaka bogat plen. Po ljudskem pripovedovanju je takrat padlo v prepad toliko Turkov, da so njihova trupla napravila pravi jez. Kadar boste potovali skozi Bovec, si le oglejte trdnjavo Kluže. Morda vam bo potem opisani dogodek bolj razumljiv. J. Vidic iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiimi" Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Naravnem zdravilišču Sonja Marinkovič Mojstrana razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — da ima srednjo izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti v zdravstvenih zavodih in 2 leti na vodilnem delovnem mestu. Vlogi mora kandidat predložiti overovljeno dokazilo 0 strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanj. zaposli tvi in potrdilo o nekazno-vanju. Stanovanja ni na voljo. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov komisije za razpis delovnega mesta direktorja pri Naravnem zdravilišču Sonja Marinkovič Mojstrana v roku 15 dni po objavi raz- 1 pisa. GLAS * 6. STRAN GLAS * 7. STRAN Ni miru za policaje Pariška policija se še ni odpočila od majskih nemirov, že so bile tu nove nevšečnosti. Najprej sta iz neke klavnice ušla dva podivjana bika. Enega so morali ustreliti, ker se trmasta žival ni hotela premakniti z železniških tirov, kjer bi seveda lahko prišlo do nesreče. V Luksemburški park se je nato naselil cel roj čebel, ki so ušle od kdo ve kod. Nato se je podoben roj zatekel na vrt kitajske ambasade. Ni šilo drugače, kot da so te čebele zastrupili. No, in na koncu so morali poloviti še krdelo svinj, ki so ušle iz nekega vagona. Kadite pipo? V francoskem mestu Saint Cloude so pravkar odprli svetovno razstavo pip. Mesto se sicer ponaša s tem, da je svetovni center za proizvodnjo pip, vendar pa je na razstavo prišla najstarejša pipa iz Amerike. Pred 2000 leti so jo uporabljali Azteki. Kot zanimivost mogoče še podatek: v Franciji kadi pipo milijon moških in okoli 50.000 žensk. O" y < On Upoštevajoč, da so »obtoženci majhni in torej maloletni«, jim je sodnik določil ne samo advokata, ampak tudi varuha. Mušice so obsodili na pregnanstvo ... Ohranjeni so mnogi zapisniki o sodnih obra mavah proti gosenicam, kačam, podganam, pijavkam in mišim. Sodišča so velikokrat izrekla kazen izgona, pa tudi v Nemčiji so na obtožno klop posadili vrabce, v Kanadi pa štorklje. V 17. veku je neki pes v Avstriji bil obsojen v ječo in zaprt v samico. Največkrat pa je sodišče izreklo smrtno kazen, zlasti svinjam. Smrtno kazen nad obsojeno živaljo so opravili zmeraj javno. Rablja so pogosto pripeljali iz kakega daljnega mesta, da je opravil svojo dolžnost: obesil obsojeno žival. Pred izvršitvijo obsodbe so pogosto svinjam oblekli hlače, na glavo pa jim dali kapuco. Obleka je po sodbi srednjeveških mračnjakov dala temu dejanju pravosodja slovesen pomen. V Franciji so živalim sodili dlje kot v drugih deželah, čeprav se je ravno v Franciji prvič slišal protest preti takemu barbarstvu. Že leta 1282 je francoski pravnik Boma-noire napisal razpravo, v kateri je dokazoval nespamet-nost sodnih procesov proti živalim. Toda nihče ga ni podprl. Zaprte živali so imeli v ječah skupaj z ljudmi. Zasliševali so jih na isti način kot ljudi in jih med zasliševanjem tudi mučili. Cviljenje tepenih živali so imeli za priznanje krivde. GOS, PRIČA OBRAMBE živali pa niso bile samo obtoženke, ampak tudi priče. V Nemčiji na primer je dolgo veljal zakon, da človek, ki ga je kdo napadel v hiši lahko pripelje na sodišče, če nima drugih prič mačko, psa ali petelina. Njihovo pričevanje se je upoštevalo. Bili pa so tudi primeri, da so živali odgovarjale zato, ker so kot priče zločina, ki so ga storili ljudje, ostale pasivne. Tako so bile krave, konji, svinje, mačke, gosi in kokoši obsojene na smrt, ker s svojim kričanjem ah nut- kanjem niso poklicale na pomoč! Ta zakon je imel veljavo vse do začetka 17. stoletja. Kako so ljudje mogli to počenjati? Kako so mogli soditi živalim? V pradavnih časih je bil človek živalim zelo blizu. Ni videl posebne razlike med seboj in., recimo, krokodilom ali tigrom. Zunanje razlike so seveda opazili, toda kdo bi pripisoval pomen taki malenkosti! Oba imata dušo, človek in krokodil. In sploh: ali niso pričale stare zgodbe, da so se ljudje pogosto spreminjali v živali, živali pa v ljudi? ... »KDOR IMA POD PAZDUHO DESNO NOGO SOVE . ..« Ostanki starih mnogobož-nih predstav so se ohranili pri ljudeh v srednjem veku pa tudi danes. Prebivalci mnogih evropskih dežel so dolgo verjeli v zdravilne lastnosti krvi in kosti. Lobanj niso več zbirali, toda na morišča je prihajalo na tisoče ljudi, pohabljenih in bolnih, ki so upali, da bodo tu ozdraveli. Verjelo f močno sredstvo 2* *.Je nje obešenčeva vi so bile zelo ^ so izrabili k°^W so vivi na kosee. jali in dobro slu*"" Nenavadno so Popisovanj y mumijam, y prah. To f^kup. vilo« je pnv«b cev, da so bde ^ je uničene, zdroMP dane kot zdravilo- ,. šolala Vera v magijo J . do številnih fa*tž%em stav o boleznih * zdravljenju. Bolnik je ^ Vtelji zlatenico. K m ^ j,^ so prinesli kanar^ ^ prepričani, da ^ tegnil nase iz °° jtoni-meno barvo in * jjjlrav-menel, bolnik P8 Ijen. Iz Bukovščice in okolice (5) V Nemčiji s0 • veri«* se njem stoletju v ^ steklina lahkozysov- Kdor nosi P04 Uček, je srce in njemu se spl°n Jjtia je steklih psov. ^ ? zato poosebljena m0" 3 lahko prepreči (Nadaljevanje) (Nadaljevanje in konec) Lanu zdaj kmetje skoraj ne sejejo več, le kakšen kdaj Pa kdaj še kakšno malenkost, vendar ne zaradi preje °z- platna, ampak zaradi semena, ki ga krmi brejim kravam pred porodom. To je menda odlično sredstvo za olajšanje poroda. V nekaterih krajih, kjer so včasih iz lanenega semena prešali olje, so tropine prav v ta namen krmili brejim kravam. Tudi ^ Selške doline so nekateri kmetje dali prešat kakšno malenkost semena, kot se spominja Spilar, veliko pa ne. Prešali so ga v okolici Medvod (Golo brdo, Seniči-ca) in menda nekaj malega tudi v Podblici. Na nekdanje pridelovanje ar>u in tkanje platna pa ne ?J*m5«iajo samo poslednji jKalec in zavržene statve, ki f~, se hranijo marsikje na P°astrehi, ampak tudi neka-jori drugi objekti. Jake z pskega ima zraven kozolca 6 jodno pajštvo, kjer so nekdaj trli lan. V bližini je ]^r,a tua-* jnma za sušenje ianu. vendar so jo podrli. iniMiiMHiiiHiinfiimMinipnRiiivini«Hniiim • |illBIIIIIIIIIMIIHHHUHIMil*>l>H'*»*IHIUHHiaUHinilllUliaM^fc 3 Ribe tudi spe Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da nekatere ribe ponoči trdno spe ter se le počasi in težko prebude. V poročilu Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) trdi sovjetski strokovnjak O. N. Kise-ljev s polarnega raziskovalnega instituta za morsko ribištvo in oceanografijo, da je spremljal spanje polenovk in nekaterih drugih rib Severnega morja iz podmorske kabine. Kobino so bili spuščali z neke ladje v bližini Mur- Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil Vinka Hočevar iz Kranja, Cer.ta kokrškega odreda 23, z velikim jurčkom pod pazduho. Ko smo ga ogledovali, nam je Vinko Hočevar povedal, da tehta jurček kar 1,40 kilograma, njegov klobuk pa meri kar 29 centimetrov, foto: F. Perdar, manska v globino 180 do 610 metrov. Kiseljev pravi, da so poskušali po osem ur v gostem podvodnem mraku obuditi speče ribe z močnimi lučmi, vendar brez uspeha. Omenil je tudi, da spijo ribe v različnem času, najpogosteje pozno ponoči, posamič ali v skupinah, vedno pa obrnjene proti toku. Televizijski konec sveta Tudi na televiziji se marsikaj pripeti. Angleška televizija je nedavno tega prikazovala neki znanstveno fantastični film, v katerem zemlja trči v druga nebesna telesa. Znanstveniki so izračunali, da bo trčenje 12. avgusta. Sredi prikazovanja filma pa se nekdo od tehnikov spomni: »Saj je vendar danes 12. avgust!« Oddajo so takoj prekinili, da ne bi nastala med gledalci nepotrebna panika. Napovedovalec jc nato pojasnil, da je bil to pač film in da konca sveta za sedaj še ne bo. Nosilne rjuhe iz domačega platna (to so posebne rjuhe, s katerimi so na hrbtih prenašali seno s strmih senožeti, kamor z vozom niso mogli) pa še danes uporabljajo — kot spomin na nekdaj zelo živo domačo obrt. In verjetno še marsikje v skrinji hranijo doma stkano platno. DRUŽBENO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE — Bukovšči-ca ima zdaj svojo krajevno skupnost. Prej so bili pod Bukovico, vendar jim to ni bilo všeč, ker je bilo tja predaleč, čutili so se zapostavljene, v dolini so se le bolj malo brigali za njihove probleme. Zahtevali so svojo krajevno skupnost in zdaj jo imajo: Bukovščica (z zaselki seveda), Knape, Strmica in Pozirno. Vasi, ki so bile vedno tesno med seboj povezane, tudi zdaj najraje (in najbolje) same rešujejo svoje probleme, ti pa so precej drugačni od tistih v dolini. Gostilne zdaj v teh krajih nimajo. Nekdaj je bila v Bukovščici, potem (že po zadnji vojni) v Knapih, zdaj pa ■ je najbližja menda na Cepuljah, do kamor pa pelje kar dobra makadamska ce- sta, ki so jo naredili pred dvema letoma. Namesto v gostilni se danes ljudje v nedeljah po maši zberejo pred trgovino v Bukovščici, kjer se tudi dobi steklenica piva. Do kosila malo poklepetajo, pogovorijo se o najnovejših dogodkih, popoldne pa mlajši radi odrinejo kam dlje, v Železnike ali v Loko. Do tja zdaj ni daleč, saj vozijo avtobusi, pa tudi mopedov imajo že precej. »Včasih so bolj kupovali prime,« mi je povedal Jake, »zdaj pa so jih opustili, raje imajo mopede, ti so, tako kaže, za naše slabe poti in strmine še najprimernejši. Z mopedom res skoraj povsod lahko prideš.« Celo avtomobili niso v teh krajih nobena redkost več, en kmet v Bukovščici pa ima celo traktor; prej je imel avto, pa ga je prodal in kupil traktor. Vrata v svet se na široko odpirajo tudi prebivalcem najbolj oddaljenih vasi v loških hribih. Ceste, prevozna sredstva, elektrika, radijski in televizijski sprejemniki, časopisi — vse to v temeljih spreminja te vasi in ljudi v njih. Nič več niso samo doma, zaprti le v svoj kraj in najbližjo okolico, ampak se vse bolj vključujejo v živah- nejši življenjski Bttrip širšega področja, širše teritorialne skupnosti. Prav te številne niti, ki jih poveaujejo s svetom, pa jih tudi bolj priklepajo na svoje domove, na svoje vasi. Ce so včasih hoteli malce spoznati svet, če so se hoteli aktivneje vključiti v širšo družbeno skupnost, so morali od doma. Danes to ni več potrebno. Danes so v pravem pomenu besede lahko hkrati vaščani svoje vasi, aktivni občani v osrednjih občinskih družbenih in političnih organizacijah, samoupravljalci v večjih delovnih kolektivih v dolini itd. Vasica, ki je bila včasih bogu za hrblom, ni več kraj, ki jih priklepa nase in iz katerega le kdaj pa kdaj malce pokukajo v svet, ampak samo kraj, kjer delajo (kmetje) oz. kjer stanujejo (delavci), kamor se vsak dan vračajo z dela. Množičnega preseljevanja ljudi iz vasi v mesto, ki je bilo značilno za povojna leta, ni več. Namesto ljudi, namesto posameznikov so se danes vasi kot celote približale mestu. Zato bodo te vasi živele in se razvijale, če le ne bomo umelno zadrževali njihovega razvoja. Andrej Triler V eni izmed prihodnjih številk Glasa bomo v rubriki Gorenjski kraji in ljudje začeli objavljati zapis o koparjenju na lelovici in okrog nje, ki sta ga napisala kmet Leopold Kordež z Jamnika in vodja Kovaškega muzeja v Kropi Justin Ažman. Ker so včasih skoraj povsod na Gorenjskem v hribovitih predelih kuhali oglje, vas prosimo, spoštovani bralci, da nam o tem pišete še iz drugih krajev. Hvaležni vam bomo že za kratko sporoči-to, ali ste pri vas (v vaši vasi in okolici) kuhali oglje, kdaj ste s tem nehali, kdo ga je kuhal, koliko na leto, kam ste ga prodajali itd. Gorenjski kraji in ljudje "-«k::!:!!r!:k ------- ^^*^BBSBBafiAHBBBBBBfcajiltU«i(19B13>BBBnBBBBBB3BBBBM9iilfclBBBBBBBBiiBBHitBQa OUiBOlillEDaniJliiaCSBiBSIB ■ SB tf fft»*t9 H n ■ D ilV S 33 41 If VI! H ■ ■ ■ ■■■■*!■■■■rcZSIC^i vi nevarn* i«ra orni K«* in ^ v smrt, kakrftna opozarja k ČU- ječnosti. žu^sri """vraž Spoznanje, da jc usoda.S^S1? v«ji !°m <"> lu* njej in Zefku, napolnjuje - «vnl0n v , lc al lahko p sleherni trenutek ANGLEŽI IN KRAVATE »Angleži hranijo stare kravate tako kot hranijo žene stara ljubezenska pisma,« je izjavil preti sodnik združenja brilanskih tovarnarjev kravat. Vsak Anglež ima poprečno 17 starih kravat, pa če prav jih ne nosi več. A, mirom, ki presegata —• ^eS čutje, ki zaman išče pravih ^> -luSi. .....^ ju ni. Največje sočutje je >nol^i;.^ ali ona rJ*.5° °b rabljene, pa naj ji govori lahko "a- Uničen ir občuten je samo strah, ki J ^ zdrsnejo v usodo ustreljene« • e\. i mi To muči Stivčevo, da "e V H m<£ °e da bi vstala in šla ven. Ko odpre duri, P »Kaj je?« se je dotakne. ^ »Ne vem. Kakor da sCin.er, »Nič hi. Samo dež in ve »Ne vem. Ta naliv, ta »In kaj zato?« .„< »Zlovešča je. Strah me J 1 »Strah? Zakaj neki?« »Bojim Kc.« »Cesa?« »Zate.« tu. ^ta, »Zame? Cemu? Saj sern^ ^ se K. »Prav zato! Bojim se, k ^ Rozikinemu bratu.« hxe 1' % * lu- cp1o Žof,.v ■Ni m 'i treba I.....-^tfrSČ*. b.ta* To je res. Otrok fi« ' <0P kritosti. Otroci ne znajo Mu dne ne zgodilo kakor Vse. otroške od-kar vedo, tudi tedaj, kadar bi ne smeli, ali pa, če jim nenehno zabičuješ, da tega in tega ne smejo nikomur povedati, zardevajo, če jih kdo vprašuje o stvareh, ki jih ne sme nihče razen prizadetih vedeti. Zato Zefek spi zgoraj in je njegova kamrica vselej zaklenjena, čeprav se doslej še nikoli ni prebudil in klical mame. Stivcu je bilo zato sicer hudo, saj je otroka smel pogledati samo skrivaj ali od daleč z daljnogledom z opazovalnice nad kaverno in ga opazoval, kako 6e je igral pred hišo. Pa bi ga tako rad pobožal in dvignil kvišku, kakor je nekoč dvigal njega oče. O, za vse to je otrok prikrajšan in, bog-ve, kako se ga bo pobič privadil, ko bo konec teh težkih dni, če jih bo sploh kdaj in če ga prej res ne bo doletelo kaj podobnega kakor Rozikinega in Antonovega brata, česar se žena najbolj boji. »Ne boj se,« jo miri, a tudi sam ni miren že od dne, ko je zvedel, kako so prijeli Uršičevega brata, a danes še bolj, ko jim je Rozika povedala, da so ga ustrelili. »Kako bi se ne bala,« strmi Stivčeva v neprodirno temo, ki jo biča naliv. »Tudi ti se bojiš.« Res je, a tega ženi ne sme priznati, da bi njenega strahu ne podvojil. »Ne bojim se,« pravi. »Koga neki naj bi se bal?« »Da bi te neko noč ne presenetili pri meni žandarji?« »Ce me niso doslej ...« onemi sredi stavka in preplašen onemi. »Slišiš?« »Kaj?« se ob moževi roki, ki jo je zgrabila za nadlaket, zdrzne Stivčeva in prisluhne v temo, ubrano v divji naliv in hrupno bob-nanje potoka in Soče. »Nič ni! Samo voda in naliv! Strah ima velike oči in ušesa!« »Ne,« zašopeta žena po kratkem premolku. »Ni samo dež. .. Psssst,« vnovič prisluhne z izostrenim sluhom, ki zna razločevati sleherni tuj šum. Ne, o ni samo dež in potok in Soča, to so okovani koraki vojaških čevljev, ki brzgajo razmočeno pot pod domačijo. »Fraaanc . .. Fraaanc . . .« komaj slišno izdavi iz sebe, ker jo golta strah. »Koraki . . . Zares, koraki!« ni treba sedaj dopovedovati nikomur več. »V kuhinjo! Po druge!« jo z močnim sunkom odrine od duri in jih zapre. Ko se obrne, sta v veži tudi oba sopreganjanca. »Ven! Ven skozi zahišna vrata!« porine prijatelja pred seboj v naliv, nato pa se poženejo naravnost proti potoku na most, ki ga že grize voda. V veži pa sta Rozi in Stivčeva nemi in bledi. »O, bog ... o, bog. . .« ne vesta, kaj bi storili, dokler je udarci po hišnih durih ne vržejo iz omrtvelosti. »Mirni, samo mirni morava ostati,« zašepeta Rozika, a Stivčeva naglo zapre zadnje duri. Hip nato je že slišati korake, ki obkoljujejo hišo. »Aufmachen! Aufmachcn!« »Bežite, bežite, bežite,« so misli obeh pri možeh, ki jih je vzela noč. »Odpri jim!« zašepeta Rozika. ■ »Ne še! Naj razbijajo! Naj izgubljajo čas!« Stivčeva okleva in čaka, ne da bi slišala razbijanje v čumnati pod streho, kjer se je prebudil Zefek in preplašen zaradi hrupa okrog hiše zajokal. ; »Maaama, maaama . . .« »Otrok joka. K otroku grem,« pravi Rozi. j Sele potem Stivčeva stopi k durim, da bi jih odprla ... »Kdo je?« se muči, da bi bil njen glas čim bolj naraven in neprizadet, a se ji ne posreči. »Odprite! Pri priči odprite!« »Kdo je?« vnovič vpraša z glasom, kakor da ni njen. »V imenu cesarja odprite ali pa...« »Saj že odpiram . . . Saj že odpiram . . .« odpira duri, žandarji pa odskoeijo in se stisnejo k stenam, kakor da bodo zdaj zdaj počili proti njim dezerterski streli. »Kdo ste? Kje ste?« vprašuje Stivčeva v temo. »Vstopite! V takem nalivu res ne morete ostajati zunaj!« »Kaaaj?« 6e žandarjema pri durih povesijo puški. »Kaj čakata? V hišo!« se zadere nanju zugsfuhrer. »O, ali vas je več?« vprašuje Stivčeva z narejenim, ne preveč dobro igianim začudenjem. »Vstopite! Vstopite. . . Moj bog, kako lije! Najbrž ste že vsi premočeni do kože!... Vstopite! Ca j a vam skuham!« Zdaj obstane tudi zugsfuhrer kakor razorožen. Pa ne da bi jih tisti kmet potegnil ali pa so zašli na napačno kmetijo? »Je še kakšna domačija više iz vasi?« vprašuje. »Ne, nobena,« odgovarja Stivčeva in drhti. »Samo naša.« »Hm, potem smo prišli prav. Nekdo vas je prijavil, da nudite zavetje dezerterjem?« »Komu?« »Ne delajte se nevedne! Niso minile še tri ure, ko ste odprli vrata trem vojaškim ubežnikom!« bi bil rad zugsfuhrer oster, a na more, ker se mu zdi ženski glas vse preveč miren in naraven. »Kje so? Kje jih skrivate?« »Ne razumem vas! Ne razumem,« igra Stivčeva nevednost. »Ne razumete?« prižge zugsfuhrer šele sedaj pelrolejsko la-ternico, da bi videl ženi v obraz. »Moj bog, kako ste mokri! Saj kar teče od vas! V hišo stopite! Peč je še topla, ker sem pekla kruh! Posušili se boste, obenem pa povedali, kaj bi radi,« postaja Stivčeva mirnejša, ko opazi zugs-fiihrerjevo negotovost. Topla peč? Caj? Morda celo kruh? Človek bi lahko posušil tole prekleto plahto, ki bi ga morala varovati pred dežjem, a je kakor iz papirja, da si zdaj premočen do kože! Srajca, gate, vse je mokro, kakor da si se valjal po vodi! In vse to samo zaradi poveljni-kove nasajenosti in tistega norega kmeta, ki ga je spustil mimo straže in ga peljal pred poveljnika! t Ob stoletnici smrti Jurija Prešerna — pesnikovega brata Letos, 7. oktobra, bo poteklo natanko sto let od smrti Jurija Prešerna, najmlajšega brata pesnika Franceta Prešerna. Pri Ribičevih v Vrbi je bilo namreč po'eg petih hčera še troje fantov: najstarejši France, mlajši Jože in najmlajši Juri;. Ker pa je Jože (rojen 25. marca 1803) že v mladosti umrl (30. aprila 1818) kot dijak— gimnazijec v Ljubljani, je ostal pesniku le še brat Jurij. In o njem naj v današnjem zapisu steče beseda. TRNOVA POT Jurij Prešeren je bil rojen dne 29. marca v Vrbi, kot peti otrok Šimna in Mine Prešernove. Sprva so domači menili, da bi fant ostal doma in je zato opravljal kmečka dela vse do jeseni leta 1819. 2e 14 let starega Jurija pa so potem na prigovarjanje stricev le poslali v ljubljanske šole. Bil je marljiv in vesten dijak; z bratom Francetom pa v Ljubljani nista skupaj stanovala. Pač pa sta v počitnicah družno obiskovala strice duhovnike. Tako nam je tudi izpričana njuna skupna pot od strica Jakoba v Borovnici do strica Franca Prešerna na Savi pri Zagorju. Vse kže, da sta se brata v svojih dijaških letih dobro razumela in se šele pozneje zaradi različnosti svojih značajev drug drugemu odtujila. Gimnazijo in licej je Jurij končal v Ljubljani 1. 1828. Nato se je vpisal kot zunanji slušatelj v bogoslovje. Ko pa je hotel vstopiiti na semenišče, ga je škof VVolf odklonil. Nesrečni pesnikov brat Jurij je bil namreč že. od roj- l stva boleče zaznamovan: i manjkal mu je desni uhelj. . . j Nečimerni škof VVolf pa je j hotel, da bi bili duhovni nje- | gove škofije brez lepotnih napak, češ, ljudem ni vseeno, kakšni so njihovi dušni pastirji. Zaradi tega pa se je Jurij potom obrnil na celovško semenišče, kjer pa so fanta radi sprejeli; morda ne le zaradi pomanjkanja duhovskoga naraščaja, pač pa gotovo tudi /aradi bolj človeške uvi-devnosti. Saj je Jurij vse življenje svojo hibo, ki je ni bil sam prav nič kriv, zelo spretno prekrival s primerno pričesko: s pramenom las na desno stran lica je napravil svojo prirojeno napako skoro neopazno. No, in kot v Celovcu izšolanemu duhovniku, je bilo Juriju določeno, da bo vse življenje služboval le po koroških lavah. Ni mu bilo da- no, da bi se še kdaj vrnil v rodno kranjsko deželo .. • Pač, novo mašo je le pel 1. 1832 v domači fari, na Brez-nici. In menda, tako trdi Prešernova hčerka Ernestina, je prišel tudi na bratov pogreb v Kranj ... Za kaka druga njegova pota s Koroškega na Gorenjsko ni nobenih sporočil. Bržčas pa je bila močno trnova tudi Jurijeva pot od fare do tare. Saj je služboval povečini v nemških krajih, kjer je bilo poleg katolikov še dosti protestantov. V takih razmerah pa seveda ni bilo prav lahko svoje ovce varno pasti. OD FARE DO FARE Do I. 1833 je Jurij Prešeren kaplanova' v Rž ju (Irschen) pri Zgornjem Dravogradu. Naslednje leto je bil prestavljen na Jezerno (Liesere s 11 .i 30 let opravljali. Rojeni 29. marca 18D5, OVČJA VES Čudovita slovenska pastirska vas pod Višarjami, na vhodu v prelepo gorsko dolino Zajzero! Na jugu jo obdajajo visoki vršaci: Viš, špik nad Policami ali Montaž in PoMašitja špica. Zares viso ke gore, niti sto metrov nižje kot Triglav. Ovčja ves, tako ljuba poetu liiliiskih Alp, Juliju Kugvju! Tu je najraje živci, tu mu je bilo najlepše. Ovčja ves, naselje nekdanjih ovčarjev — le od kod nemška spakedranka Wolfs- bach? Morda so mislili celo na kako volčjo vas? In današnji laški nestvor Valbru-na — Rjava dolina! Ko je vendar vse prej kot rjava — saj je svetla, sončna in zelena, bleščeča od gorskih sne-žišč in belih skal! Še bridkejše od polujčene-ga imena pa je dejstvo, da ta gorska vasica res ni več slovenska. Zla usodnost se je res poigrala s temi gorjanci. V juniju 1939 sta se Hitler in Musolini sporazumela o preselitvi nemškega prebivalstva iz južne Tirolske in Kanalske doline v Avstrijo oziroma v Nemčijo. Dali so na osnovi tega sporazuma prebivalcem neitalijanske narodnosti (torej tudi Slovencem!), ki so bili do 1. 1918 avstrijski državljani — pravico, da se prostovoljno izjavijo za Nemčijo ali Italijo. Opcija je bila zaključena 31. decembra 1939. Nas zanima seveda le rezultat v Kanalski dolini. Za Nemčijo je optiralo 4576, za Italijo P3 337 prebivalcev. Ne za to, ne za ono stran pa ni glasovalo 690 upravičencev. — S preseljevanjem so takoj pričeli-Vendar pa je vojna, ki Je medtem izbruhnila, preprečila, da bi bila izselitev končana do kraja. Izselilo se Je le blizu 700 prebivalcev, vsi drugi so ostali na svojih domovih. Slovenci se v glavnem niso poslužili opcijske pravice. A Ovčjo ves smo ob tej prilož-nosti narodnostno izgubili-Le deset slovenskih družin je ostalo na rodni zemlji, vsi ostali Slovenci iz Ovčje vesi so odšli v Nemčijo. Na njiho-hove domove so se potem naselili Lahi . . . Res, danes se le redko sliši v Ovčji vesi slovenska beseda ... STROGA SODBA O pesnikovem bratu Juriju je napisanih le malo dobrih besed. Slovenska kulturna zgodovina mu očita ne te pretirano varčnost in svoj* »t, pač pa tudi amii"c' nost za petje svojega velikega brata pesnika, pomanjkanje slehernega smisla za težnje slovenskega narodnostnega preroda; da je bil nesli pen in nazadnjaških nazorov; da je bil trd in krut, ko je za; mil prošnjo Ane J1"' fY škove, ki se je v stiski obr- nila nanj, naj pomaga ne- dolžnim otročičem svoKl'-| brata. In da je celo sodelova* pri požigu nek a t arih brBtO vih knjig in rokopisov V K-1 nju. In še to in ono. Pa je vendarle poslaJ °* zimo 1. 1848 čez zasm'/v"^ Karavanke svojo sestro U"11 ko, da je nesla smrtnoboln«? mu bratu Francetu /."-"'j1 denarno pomoč. — In tO, Ll ; no izpričano Jurijevo P'01^, nito dejanje nam temno dobo pesnikovega čudaške*, bntta vsaj nekoliko /ia>! ' In če že zaradi druge*" ■' ' se zaradi tega svetlega žarka da*** rnrti BpOfttlnjaflnO stoletnice s fajmoitra Jurija Prešerna Črtomir Sindikalne športne igre Rezultati (petek): V nadaljevanju sindikalnih športnih iger v kranjski občini so se minuli teden in v ponedeljek pomerile ekipe sindikalnih organizacij v malem nogometu, odbojki in rokometu. Medtem ko v malem nogometu in odbojki tekmovanja še tečejo, pa so v rokometu že končana. V petek in ponedeljek so se v malem nogometu pomerile ekipe Tekstilindusa, Standarda, Exoterma (I in II), Elektro, LIK, Iskre (I in II), Kovinarja, Projekta, Tekstilnega centra, Save, Pu-škarne in Kovinskega podjetja. Paratifus zaradi sladoleda Epidemija Pojenjuje ! Uudi Pred nekaj dnevi iskalo zdravniško pomoč za bolezen, ki ji zdravniki pravijo parati-fus. To je lažja oblika tifusa, širi pa se predvsem zaradi nečistosti. V Kranju je obolelo okoli 150 ljudi, število pa bo verjetno še večje, ker več ljudi zaradi lažje oblike obolenja niti ni iskalo zdravniške pomoči. Med oboleli-ntf je bilo največ šolskih otrok. Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju je ugo tovil, da se je bolezen širila s sladoledom. Zato so vse količine sladoleda slaščičarjem, ki ga sami izdelujejo, prepovedali prodajati, V sobotni številki Glasa je Zavod tudi opozoril prebivalstvo, naj pazi na čistočo rok posebno pri otrocih ter uživa le nepokvarjena živila. Paratifus — nalezljivo črevesno obolenje — sicer že pojenjuje, kot so sporočili z Zavoda za zdravstveno varstvo, vendar sodelavci zavoda še pregledujejo vzorce živil v gostinskih, trgovskih in drugih lokalih. L. M. Tekstil- indus : Standard 0:0, Exo-term (II) : Elektro 2:0, LIK : Iskra (II) 1:1, Rezultati (ponedeljek); Kovinar : Exoterm (I) 3:0 (brez borbe), Projekt : Tekstilni canter 3:0, Iskra (I) : Sava 0:2, Puškama : Kovinsko podjetje 2:0. V odbojki so se v ponedeljek pomerile ekipe Kovinarja, Save in Projekta. Rezultati: Kovinar : Sava 2:0 (15:7, 15:5), Projekt : Sava 2:0 (15:4, v drugem setu pa je manjkal cn igralec Save), Kovinar : Projekt 2:0 (15:11, 15:0). Tekmovanja v rokometu pa so bila v sredo končana. Pomerile so se ekipe Save, osnovne šole France Preše-re in Iskre. Rezultati: Sava : France Prešeren 20 : 13, Iskra : France Prešeren 30:15, Iskra : Sava 28:17. Najboljši strelci pa so bili: Gros (Iskra) 18 golov, Hvasti (Iskra) 14, Zorman (Sava) 14 in Hvatal (France Prešeren) 7. Ko smo si ogledali zadnja tekmovanja v malem nogometu, smo ugotovili, da je vedenje nekaterih igralcev vse prej kot športno. Menimo, da bi sindikalne organizacije, ko izbirajo člane za svoje ekipe, morale bolj paziti, kakšni igralci bodo zastopali njihove člane oziroma delovno organizacijo. A. Ž. Nesreče v zadnjih dneh Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. V križišču Titove in Tomšičeve ceste na Jesenicah je v petek dopoldne tovornjak KR 123-84, ki ga je vozil Boris Pulec, zadel sedemletno Antonijeto Gasar. Otrok je šel čez cesto po prehodu za Pogorelo je gospodarsko poslopje V ponedeljek okoli devete ure zvečer je nenadoma izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Andreja Jau-ša v Koritnem pri Bledu. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, okoli 30 ton sena in slame, mlatilnico, gumi voz, dva elektromotorja, dve žagi cirkularki in drago poljedelsko orodje. Po prvih ocenah je škode približno za 15.000 N din. Komisija, ki si je ogledala kraj požara, je mnenja, da se je vžgalo zaradi slabe električne napeljave, mogoče tudi zaradi samovžiga sena. Tečnega vzroka požara do sedaj še niso ugotovili. L. M. Kdo je krivec? Zastrupitev rib v potoku Lipnica V petek okoli 11. ure so prebivalci Podnarta, Ovsiš in drugih vasi ob Lipnici opazili, da potok nosi mrtve ribe. Že čez kako uro so bili vsi tolmuni polni poginulih rib. Iz doslej še neznanih vzrokov je poginil ves ribji zarod od tovarne Iskra v Lipnici do izteka potoka v Savo. Domnevajo, da je zastrupitev povzročila kaka tovarniška odplaka. Nekaj poginulih rib so poslali v preiskavo Kmetijskemu institutu v Ljubljani. Ce bo preiskava uspešna, bodo ugotovili, kako so bile ribe zastrupljene. Vsekakor pa je dejanje, če je po sredi malomarnost, vredno vsega obsojanja. — sz Sporočamo žalostno vest, da je dolrpcla naša ljubljena mama, scstra, nona, prababiea in teta Marija Šprajc roj. Bradaška Pogreb drage pokojnice bo dne 19. septembra 1968 ob 17.30 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. žalujoči: družine Vukič, Strnad, Šprajc, Bradaška, Novak, Masterle in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 17. septembra 1968 pešce, tu pa ga je tovornjak zadel. Ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Na cesti tretjega reda na Mlaki pri Kranju sta v petek popoldne trčila osebni avtomobil KR 49-52, voznik Anton Derling in osebni avtomobil KR 96-70, ki ga je vozil Pavel Koder. Nesreča se je pripetila ko jc Anton Derling zaradi 'injenosti zapeljal na levo tran ceste in tu trčil v Kodrovo vozilo. Oba voznika sta se pri trčenju laže ranila, medtem ko je na vozilih za 9000 novih dinarjev škode. V soboto, 14. septembra, se je osebnemu avtomobilu KR 54-24 na cesti drugega reda v Dolenji vasi nenadoma izpraznila sprednja leva guma. Avtomobil je zaradi tega zapeljal s ceste v jarek. Voznik je bil pri tem laže ranjen, škode na vozilu pa je za 3500 N din. Na cesti prvega reda na Hrušici je v soboto dopoldne na mokri cesti začelo zanašati osebni avtomobil KR 114-96, voznik Lovro Rutar. Pri tem je avtomobil trčil v nasprotni vozeči avtomobil KR 114-69, voznik Janko Likar. Pri trčenju sta bila laže ranjena Janko Likar in njegov sin, na vozilih pa je za 12.000 N din škode. Istega dne okoli devetnajste ure zvečer je na Titovi cesti na Jesenicah s kolesom zapeljal pred osebni avtomobil nemške registracije, voznik Luciano Opessi, petnajstletni Jože Medved. Pri trčenju je bil kolesar teže ranjen. V nedeljo okoli dvajseta ure zvečer je v križ .šču Titove in Kajžerjeve ceste na Jesenicah nenadoma stopil s pločnika na cesto Bogdan Kršič. V tem trenutku je pripeljal osebni avtomobil LJ 717-90, ki ga je vozil Ivan Tola. Avtomobil je Kršiča zadel, tako da so ga ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. Otrok utonil pri igri V nedeljo, 15. septembra, dopoldne sta se ob naraslem potoku Bistrica v vasi Ret-nje pri Tržiču igrala dveletni Oliver Coragič in triletni Tomaž TJšeničnik. Oliverju je med igro spodrsnilo in je padel v pol metra globok deroč potok. Voda ga je odnesla kakih 500 metrov daleč. Iz vode so ga potegnili vaščani in ga odpeljali v zdravstveni dom Tržič, vendar pa je bilo že prepozno. ^••••••••••••••••^••^^•••••••••••eae«« Jesenice — Trgovsko podjetje Delikatesa na Jesenicah je prejšnji teden začelo prodajati makedonsko namizno grozdje po zelo ugodni ceni 200 dinarjev za kilogram, to je skoraj za četrtino ceneje kot v Kranju ali Ljubljani. Zaradi ugodne cene so nekateri kupovali žlahtno grozdje v velikih količinah, celo po cele gajbe. Po sklepu delavskega sveta delovne enote TISKARNA CP GORENJSKI TISK KRANJ razpisujemo PONOVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — digestoriji za kolofonijo in asfalt jedkalni stroj — vertikalna reprodukcijska kamera 60 X 60 — kopirni okvir — kontaktni aparat — zgibalni stroj Brehmer — stroj za vlivanje linij in črk Monotvpe-Supra s priborom za vlivanje linij — stroj za čiščenje zagozdic — ročna odtisovalna preša Dražba bo dne 27. septembra 1968 ob 8. uri v prostorih gospodarskega sektorja Kranj, Koroška 8. Interesenti si navedena sredstva lahko ogledajo dne 26. 9. 1968 od 6.—14. ure ali na dan dražbe od 6.-8. ure. Pravico dražitve ima^o interesenti, ki ob začetku dražbe položijo kavcijo v višini 10 % izklicne cene. KINO Kranj CENTER 17. septembra italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 16. uri, svečana otvoritev II. mednarodnega filmskega festivala Sport in turizem ob 20.30. 18. septembra festivalni filmi: PRIDITE V IRAK (Irak), CEDRO PELADO (Kuba), SINGAPUR MESTO LEVOV (Singapur), PALAČA SANJ (Sirija) ob 10. uri, SMUČANJE V AVSTRIJI (Avstrija), ALAIN CALMAT (Francija), POGLEDI IN ZVOKI (Izrael), TELOVADEC (SZ), AHMEDABAD, GHANDIJEVO MESTO (Indija), REKREACIJA (ZDA) ob 16. uri, italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 18. uri, FINALE (ZDA), KRONIKA STARIH MEST (Jugoslavija), MOJSTRI GIMNASTIKE (Madžarska), IGRAJMO (Malezija), SPREHOD MED OBLAKI (Poljska), PESEM TRAČNIC (Belgija) ob 20. uri 19. septembra festivalni filmi: CHUCKVVAGOV (Kanada), PESEM VODA (Nizozemska) ob 16. uri, italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 18. uri, MESTO KANDIDIRA (Zv. rep. Nemčija), TRINAJST DNI V FRANCIJI (Francija) 20. iseptembra festivalni filmi: SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI (Zv. rep. Nemčija), ANALIZA GIBANJA (Dem. rep. Nemčija), TURISTIČNA RADOST (Nigerija), Z AVTOM OB DONAVI (Avstralija), POT K USPEHU (Romunija), TO JE SOCl (SZ) ob 16. uri, jugoslovanski film JUTRO ob 18. uri, BELA OPOJNOST (Zv. rep. Nemčija), REGATA (Jugoslavija), VIVE LE TO-UR (Francija), EIGHTEEN FOOTERS (Avstralija), NJIHOV SVET (Romunija) ob 20. uri Kranj STORZlC 17. septembra italij.-franc. barv. film KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA ob 15.30, 18. in 20.30 1*. septembra italij.-franc. barv. CS film KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA ob 15.30, 18. in 20.30 19. septembra KALI JUG, BOGINJA MAŠČEVANJA ob 15.30, 18. in 20. uri 20. septembra italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 18. septembra jugoslovanski film JUTRO ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 19. septembra jugoslovanski film JUTRO ob 20. uri Kamnik DOM 17. septembra jugoslovanski film JUTRO ob 18. in 20. un 18. septembra zah. nemški-jug. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 18. in 20. uri 19. septembra zah. nem.-JugOSl. barv. CS film SLOVO V F. T T K EGA POGLAVARJA ob 13. in 20. uri Kamnik DUPLICA 18. septembra franc.-nem-ški barv. film operacija san gennaro ob 19. uri 19. septembra franc.-nem-ški barv. film operacija san gennaro ob 18. uri 20. septembra italij. film intimni trenutki ob 19. uri Škofja Loka SORA 18. septembra amer. barv. film robin crusoe ob 18. in 20. url 19. septembra . amer. barv. cs film ranč bravo ob 20. uri 20. septembra amer. barv. cs film ranč bravo ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 18. septembra amer. film bill the kid Jesenice PLAVŽ 18. septembra amer. film kid galahed 19. -20. septembra angleški film življenje na vrhu Dovjc-Mojstrana 19. septembra italij. barv. film ringo in njegov revolver Kranjska gora 19. septembra amer. film BILL the kid Prodam Ugodno prodam večjo količino HRUŠK za mošt. Janez Dežman, Bistrica 55 pri Tržiču 4446 Ugodno prodam dobro ohranjen Šivalni stroj veri- tas. Naslov v oglasnem oddelku 4487 Dobro ohranjen industrijski PLETILNI STROJ ugodno prodam. Pletilstvo »Irena«, M. Sobota, Zvezna 7 4494 Tračni mizarski BRUSILNI STROJ domače izdelave z elektromotorjem ter rabljeno SOBNO POHIŠTVO prodam. Andrej Ogris, Kranj, Trojarjeva 9 — Kalvarija 4531 Ugodno prodam motor NSU PRIMO 175 cem ali zamenjam za moped. Čufar, Lesce, Gorenjska c. 20 4533 Prodam ŠKODO MB 1000, letnik 1967, prevoženih 19.000. Naslov v oglasnem oddelku ali na telefon 22171 oziroma 22390 4534 Poceni prodam večjo količino HRUŠK — tepk. Smar-jetna gora 2, Kranj 4535 Ugodno prodam RENAULT 4 L. Golnik 38 4536 Prodam 1500 kosov cementne STRESNE OPEKE — špičaka. Naslov v oglasnem oddelku 4537 Prodam suha DRVA in TELEVIZOR RR Niš za 1500 Ndin. Trs tenik 15 4538 Poceni prodam DIATONIČ-NI HARMONIKI — novo dobro ohranjeno in staro — ter VIOLINO. Štefan O.soj-nik, Šenčur 150 4539 Prodam HRUŠKE — tepke. Hafnarjeva pot 7, Stražiščo 4540 Prodam nekaj PUJSKOV po 25 do 30 kg težkih in TE-LICO, 250 kg težko. Mišače 11 pri Otočah 4541 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVO 730. Olševok Preddvor 45*2 Predam dobro ol:ranjen av- to AMI 6. Planina 13, Kranj 4543 Prodam lepe PRAŠIČKE v sedmem tednu starosti, dve KRAVI in dva BIKCA zaradi požara. Franc Jagodic, Lenart 2, Cerklje 4544 Prodam CEMENT. Jože Podjet, Olševek 49, Preddvor 4545 Prodam emejliran ŠTEDILNIK znamke tobi, v še dobrem stanju in litoželezni LIJAK. Mihelič, Preska 21, Tržič 4546 Prodam MOTORNO KOLO jawa 90 cem s prevoženimi 400 km. Zvonko Može, Triglavska 5, Bled 4547 Prodam ŽREBICO, staro 18 mesecev, in ZREBETA, starega 6 mesecev, ter voz ZAPRAVLJIVČEKi. Nomenj 9, Bohinj 4548 Prodam MOPED — enose-dežni. Hrastje 67, Kranj 4589 Poceni prodam POSTELJI z vložki in MOŠKO KOLO na 3 prestave. Čirče 38. Kranj 4590 Prodam večjo količino HRUŠK — moštaric. Cena po dogovoru. Sp. Besnica 35 4591 Prodam OSEBNI AVTO BMVV 700 v brezhibnem stanju. Anton Resman, Zgo-ša 23, Begunje KUPIM Kupim nekaj suhih lipovih ali češnjevih HLODOV. Konj edič Franc, Kranj, Delavska 39 4592 Kupim KROMIRANA VRATA za krušno peč. Miha Ber-ce, Lajše 12, Selca 4593 Ostalo Vajenca za ključavničarsko stroko sprejmem takoj. Klju- čavničarstvo Anton Jelen, Kranj, Huje 3 4510 Sprejmem STROJEPISNA DELA na dom. Naslov * oglasnem oddelku 45" Zakonca iščeta SOBO ALi GARSONJERO na Jesenicah, v Žirovnici ali Lescah. Za nagrado dava lastniku vselitvi v stanovanje IO** N din. Ponudbe poslati: Lojze Habjanič, Jesenice, žarjeva 36 4593 Mlajšo upokojenko ali dekle nujno išče dvečlansk3 družina za nekaj ur dnevno za POMOČ V GOSPODINJSTVU. Cetinski, krznarstvo, Kranj, Maistrov trg 2 459b Na gorenjski cesti v Radovljici sem IZGUBILA VEČJO VSOTO DENARJA Najditelja prosim, da ga vr* ne proti lepi nagradi na PJJj stajo LM v Radovljici 4537 Sporočamo, da je nenadoma umrl Frane Oman dolgoletni odbornik Skupščine občine Kranj, član ZB NOV ter drugih družbenopolitičnih organizacij in dolgoletni predsednik »Partizana« Stražišče. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Kranj V Kranju, 17/9-1968 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil Franc Oman Potokarjev dolgoletni predsednik Partizana Stražišče in častni predsednik TVD Kranj. Neumornega telesnovzgojnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v četrtek ob 16. uri izpred doma Partizan Stražišče na pokopališče v Žabnico. SREDA — 18. septembra 196S GLAS * 11 stran • Čez deset dni spet speedway | v Kranju | V soboto, 28. in nedeljo, 29. septembra, bo na dir- • kališčni stezi v Stražišču dvojni spored speedway dirk 9 z mopedi serijske izdelave za I. odprto prvenstvo Kra- • nja. Spomladi je bila na sporedu prva dirka, zdaj v • septembru pa bosta še dve. Drugo tekmovanje bi sicer © moralo biti že junija, vendar je bilo dvakrat preloženo • zaradi slabega vremena. Kdo so kandidati za končnega Q zmagovalca, ki bo dobil za darilo moped tovarne • TOMOS? Vrstni red najboljših na prvem tekmovanju g je bil naslednji: 1. Pernuš, 2. Razinger, 3. Smolej, 4. © pivk, 5. štamcar, (vsi Tržič); ekipno pa je bil vrstni • red naslednji: 1.' Tržič 99 točk, 2. Skofja Loka 67, 3. « Kranj 50. Iz tega je razvidno, da so najresnejši kandi- • dati za končnega zmagovalca mladi tekmovalci iz * Tržiča. • Kranjsko avto - moto društvo nedvomno opravlja • s temi dirkami zelo koristno delo, saj mu je uspelo # Pritegniti v klub mopedistov že lepo število mladih tek- • movalcev, ki želijo nastopati v tem ne preveč dragem J moto športu. Vsem članom omogoča klub strokovno • ^gojo in pomaga z rezervnimi deli. Vse te akcije AMD • Kranj pa seveda podpira tudi tovarna TOMOS, saj gre » hkrati tudi za reklamo njihovih izdelkov — mopedov 1 serijske izdelave. V društvu so prepričani, da so z organizacijo takih tekmovanj in ustanovitvijo kluba mopedistov zamašili praznino, ki je bila doslej v tem sPortu, saj se večina mladih tekmovalcev ni mogla vključiti v druge oblike zelo dragih avto-moto športov. S tem pa so odpravili tudi razna neorganizirana divja »tekmovanja« z mopedi na podeželju in začeli s sistematičnim delom. Prihodnje leto pa upajo, da bo republiška zveza organizirala tudi že republiško prvenstvo, ker je zanimanje za ta šport vedno večje po ^oveniji. J. Javornik Po II. kriteriju slovenskih mest v atletiki Kranj tretji in četrti Ob proslavi 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem so v soboto v Novi Gorici priredili II. kriterij slovenskih mest v atletiki. Na tej doslej največji atletski prireditvi v Novi Gorici se je zbralo šest mestnih ekip Celja, Ljubljane, Maribora, Kranja, Nove Gorice in Trbovelj. Izredno zanimiva oblika tekmovanja — za vsako ekipo nastopa v posamezni disciplini samo en tekmovalec oz. tekmovalka, ki ima pravico startati le v eni disciplini in v štafeti — je privabila na stadion prek 1000 gledalcev, kar je nedvomno rekord za tovrstne prireditve na Primorskem. Žal je dopoldansko slabo vreme z dežjem ponagajalo organizatorjem in tekmovalcem, saj so bile naprave raz-mehčane in so bili boljši rezultati redki. Vseeno pa so tisti, v katere so bili usmerjeni pogledi vseh, zadovoljili. Tu mislim na olimpijce Ce-ljanki Natašo Urbančič in Marjano Lubej ter Kranjčana Poldeta Mileka. Kranjski predstavniki v moški konkurenci so prijetno presenetili s tretjim mestom pred ekipo Maribora. Ženska ekipa Kranja je tako kot preteklo leto v Mariboru osvojila četrto mesto. Razveseljivo pa je, da se je razlika v točkah med njo in tretjeuvrščeno tokrat zmanjšala od 15 na 7. Kranjski predstavniki so zasedli naslednja mesta — moški: eno prvo, dve drugi, pet tretjih, dve četrti, tri pe- Ob otvoritvi avtomatskega kegljišča v Kranju V prihodnje še večji uspehi Glavni čili t» n - * " " dosežen li. - . Triglava v tej sezoni je bil pred dnevi °dprli i štiristeznem kegljišču so namreč v petek zvečer kegljev. s m jfl glh organizacij. Za vse bil večkrat odlikovan. ^ Je medaljo zaslug *J' s srebrno zvezdo, 111 ,,.10*^ la III. stopnje ta plaketo Partizana i*l~\el$i' številni domačini, ^^iff cl, prijatelji in znanci od njega poslovili v rf< na pokopališču v