AN NALES 6/'95
izvirno znanstveno delo	UDK 801.316,3
800.76(497.12/.13 Istra)
PSEVDOIZPOSOJENKE (na istrskih primerih)
C,oran FILIPI
dr., docent za italijanski jezik na Pedagoški fakulteti v Puiju. 52000 Puli, CRO do«.., prof. facolta tli Pedagogia di Pola, 52000 Pula. CRO
IZVLEČEK
V pričujoči razpravi avtor poskuša določiti novo kategorijo prevzetih besed, za katere predlaga termin psevdoizposojenke. V novejših„ pa tudi starejših, razpravah avtor/i ne posvečajo praktično nobene pozornosti prevzetim besedam lega tipa. Zaradi tega jih je vsekakor potrebno klasificirati in natančneje definirati. Gre za besede, ki jih dvojezični govorci uporabijo le v določenih okoliščinah, vedno v pogovorih s prav tako dvojezičnimi govorci iz lastne jezikovne skupnosti. Teh besed ni moč uvrstiti v obstoječe sociolingvistične in kontaktnolingvisdčne vzorce, ni pa jih možno imeti niti za interference.
Vse navedene primere, razen enega, je avtor zbral med leti 1984 in 1994 v slovenski (Koper, Izola), hrvaški (Pulj) in italijanski (Milje) Istri. Ob primerih so navedeni kraji, kjer so zabeleženi, in, če je potrebno, kratek opis komunikacijske situacije.
Istrobeneške elemente smo zapisali z gratijo, ki se uporabija v podobnih delih (znakov, kot so npr. j, ž ipd. ni potrebno posebej razlagati), slovenske in hrvaške pa, kot je običajno za dialektoioške razprave v slavističnih publikacijah. Oa ne bi zmedli bratca zaradi dveh različnih grafij v isti povedi, so slovanski elementi odebeljeni.
t. DEFINICIJA TERMINA
V DL, str. 227, je izposojena (prevzeta) beseda zelo sintetično in jasno definirana: "si ha un prestito lingüístico quando una parlata A usa e finisce (pode-belitev naía) con l'acquisire un'unitá o un tratto lingüístico che precedentemente esisteva in una parlata B e che non era posseduto da A í...) "1 Psevdoizposojenke pa se uporabljajo samo občasno, ob določenih komunikacijskih priložnostih, v večini primerov le enkrat
samkrat. Upoštevajoč zgornjo definicijo, lahko torej rečemo, da je psevdoizposojenka beseda (ali nek drug element) iz jezika 8, ki jo (ga) govorci jezika A neke večjezične skupnosti uporabijo v določenem trenutku komunikacijskega procesa (jezik A in B pripadata, jasno, isti večjezični jezikovni skupnostij in ki v večini primerov ne postane del besednega zaklada jezika A.2
2. POCOJI ZA PSEVDOIZPOSOJENKE
Psevdoizposojenke so običajne v večjezičnih jezikovnih skupnostih, katerih pripadniki, pa četudi delno in ne vedno v obeh smereh, komunicirajo najmanj v dveh jezikih - drugi jezik mora biti najmanj na stopnji L2. Možne so samo pri večjezičnih govorcih določene večjezične skupnosti. Bolj pogoste so v "šibkejšem" idtomu. V istrskem primeru so šibkejši ¡diomi: istro-beneščina (v hrvaški m slovenski Istri), islriotščina in istroromunščina (v hrvaški Istri) in slovenščina (v italijanski Istri). Teoretično psevdoizposojenke lahko postanejo vse besede drugega (L2) jezika določene večjezične skupnosti.
1	Prevod: "za jezikovno izposojenko gre, ko govorci idioma A uporabljajo in n3 koncu tudi sprejmejo (prevzamejo) - podebelitev naša - nek jezikovni element iz ktioma B, ki ga v irfiormi A poprej ni bilo."
2	V nasprotnem primeru imamo prave izposojenke. Pravzaprav, če bi hoteii biti semantično natančni, pa tudi malo duhoviti, bi bile ravno psevdoizposojenke prave izposojenke, ker si jih govorci nekega jezika "izposodijo" in "vrnejo".
139
ANNALES i»/' 95
Coran nilPI. PSEVUOiZPOSOfrMKE tua iMiîfciil primwihl, t W 4 42
3. TIPI PSEVDOIZPOSOJENK 3.1. Psevdoizposojenke iz nuje ali lenobe
V določenem trenutku pogovora govorcu ne pride na misel ustrezna beseda lastnega jezika in, zavedajoč se, da je tudi sogovorec dvojezičen (večjezičen), si jo izposodi iz drugega jezika (L2). Npr.:
a)	Questo me že seljački. (Pulj - pogovor med dvema istrobeneškofonima ženskama, ki si ogledujeta izložbo z ženskimi oblačili; navedeni stavek sc nanaša na neko jopico v izložbi.)
Lahko bi uporabila tudi istrobeneško besedo za hrvaški pridevnik seljački "kmečki", a v njenem idiomu ni mogoče z njo doseči istega pomena, ker italijanske (istrobeneške/ oblike pokrivajo ožje semantično polje od hrvaških.
b)	Sem kupu an vater. [Milje - odgovor sloveno-tonega moškega na vprašanje "Kaj si kupni")
Nismo povsem gotovi, če beseda vater, "straniščna školjka", v govorici miljskih Slovencev ni že postala prava izposojenka. Primer pa je zanimiv tudi zato, ker besedica an v tem primeru odraža italijanski skladenjski vzorec; slovenski stavek ne potrebuje števnika, ki je v našem primeru pravzaprav italijanski nedoločni člen.
c)	Ti sa, iera... iera... la vojna. (Koper - iz pogovora dveh istroberieškofonih starejših moških, ki obujata spomine na stare čase.) Govorec je uporabi! slovensko besedo vojna enostavno zato, ker mu, kdo ve zakaj, v tistem hipu ni prišla na misel beseda iz njegovega idioma, ki jo vsekakor pozna.
d)	Iera rosso come un rak. (Izola - iz pogovora dveh učenk italijanske srednje ekonomske Šole v Izoli.) Gre za delni prevod slovenskega ljudskega reka rdeč kot rak}
3.2. Poudarjevalne psevdoizposojenke
Te nastajajo, ko govorec želi poudariti določen de! svojega sporočila. V govorni komunikaciji ima tuj element enako vlogo kot podčrtana beseda v pisnem besedilu. Npr.:
a) Caveva p lave oči. (Izola - iz pogovora med dvema učencema italijanske srednje ekonomske šole.) Ni mogoče domnevati, da bi italijanski najstnik, ki obis-
kuje srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom, ne poznal sintagme occhi celcsti (blu).
Poudarek je še bolj očiten s ponovitvijo psevdoizposojenke. Npr.:
b)	Va ben, va ben, dobro, dobro. (Pulj - iz pogovora dveh istrobeneškofonih ribičev.) V takih primerih psev-doizposojenka vedno sledi domači besedi istega pomena.
c)	Kurac, caso. (Koper - iz pogovora dveh dijakov slovenske gimnazije v Kopru, navedeni de! je odgovor na trditev Ti jo 'maš še vedno rad!) Pomeni zelo zelo trden ne - kot če bi v pisni obliki za ntkalnico pribiii pet do šest klicajev.
3.3.	Razložitvene psevdoizposojenke
Govorci "šibkejšega" idioma večjezične skupnosti, ko se 7. govorci "močnejšega" govora (v. 2.) pogovarjajo v materinščini, pogosto rabijo besede iz sogovorčevega govora (v tem primeru psevdoizposojenke), ker se bojijo, da jih le-ta ne bo razumel. Večkrat domači besedi sledi tuja.4 Niso redki primeri, ko tudi govorci "močnejšega" jezika počnejo isto.
a) Devi metere ne! forno, u pečnicu, e dopo quando che že pronto metite un po' de cimet sora, (Pulj - dve gospodinji si izmenjujeta kuharske recepte.) V istem primeru imamo obe možnosti, ki so na razpolago za povečanje razumevanja.
3.4.	Skrivnostne psevdoizposojenke
Mnogi istrski starši, ko morajo pred manjšimi otroki (ki še niso dvojezični) govoriti o rečeh, ki niso za njihova ušesa, v pogovor vnašajo celotne dele v drugem jeziku. Npr.:
a) Ma, jaz ti povem da on že uno scemo. Izola -primer rekonstruiran po izkušnjah iz zgodnjega otroštva izolskih prijateljev.) V tem primeru je psevdoizposojen-ka kar cel stavek v tujem jeziku.
3.5. Prestižne psevdoizposojenke
To je v Istri edina kategorija psevdoizposojenk, ki velja le za govorce "močnejšega" jezika. Mnogi slavo-foni v Istri brez vsakršnega pravila in razloga uporab-
3	Za neko drugo raziskovalno delo sem pregledal okoli petdeset številk hrvaškega tednika "Zajedničar", ki izhaja v Združenih državah. V člankih je bilo mnogo angleških (ameriških) besed, zapisanih na dva načina: besede kot npr. bus "avtobus" (Doila su dva busa delegata.), boy "sin - samo sin, ne tudi deček!" (Irnao ¡e dva boyss i jedrni kčer.) itn. se v besedilu niso razlikovale od drugih, besede pa, kot npr. chyropractic so bile vedno zapisane med navecimcatni (Medu naiom bračom iz í'itsburga pohtčio je znaCajsn uspjch s "chyropractic"./. Ker se mu je mudilo, kai je v novinarstvu povsem vsakdanja zadeva, avtor ni imel časa, da bi posegel po slovarjih ali drugih priročnikih, zato je uporabil psevdoizposojenk«. Besede v narekovajih so po naši definiciji psevdoizposojenke iz nuje. Zanimivo bi bilo skozi več let slediti pisanju hrvaškega ameriškega tednika in ugotoviti, katere psevdoizposojenke so postale prave prevzete besede.
4	V tem primeru se razložitvene psevdoizposojenke izražajo i. istimi sredstvi kot poudarjevalne (glej 3.2.).
140
ANNALES i»/' 95
Gora« HUPI. PSiVOOIZPOSOIENKIT na «.(rakih primwihi, 139-142
Ijajo besede (tudi cele stavke) iz isttoheneščine. Najbrž na ta način želijo v družbi {Se posebej, če ostali ne govorijo ali pa slabo govorijo 1.2) poudariti lastno kulturo in razgledanost; lahko jih primerjamo z ljudmi, ki pretiravajo z uporabo latinskih dieta et sententiae.
3.5.1.
Najbrž je psevdoizposojenka tega tipa tudi pripona -ando, ki jo starejši prebivalci Dubrovnika pogosto upo-rabiajo s hrvaškimi glagoli (npr: šetarido "sprehajajoč se")5.
4. POSEBNE PSEVDOIZPOSOJENKE 4.1. Otroške psevdoizposojenke
Otroci, ki odraščajo v večjezični jezikovni skupnosti, v zgodnjem otroštvu ne ločijo idiornov. Besedišče, pa. tudi morfosintaktične strukture, uporabljajo bolj ali manj poljubno. Večkrat ni mogoče ugotoviti osnovnega idioma določene povedi. Npr.:
a) Mama, poglej me come p lavo. (Koper - istrobe neškofoni otrok kriči iz morja ) Prva beseda, mama, pripada obema jezikoma, druga in tretja slovenskemu, četrta istrobeneščini, peta pa je hibridna oblika, ki je sestavljena iz slovenske osnove m istrobeneškega obrazila. Kdo v tem primeru lahko z gotovsljo pove, ali so psevdoizposojenke slovenske ali istvobeneške besede, oziroma osnova ali obrazilo pri zadnji besedi
b} Cio, kaj že juchero sto qua? (Izola - reakcija i strobe ne škofe ne g a štiriletnega dečka ob prvem srečanju s snegom.) V stavek je vrinjena slovenska beseda kaj, tako da imamo slovenski stavčni ustroj: kaj že ~ ali
je.
c) Otrok: "Adeso skočero". Mati: "Reci, dušo, hrvatski". Otrok; "Sad ču šakali' (Pulj - dialog med materjo in štiriletnim sinom ob obali.) Hibridne psevdoizposojenke so zelo pogoste v otroškem izražanju, ker otrok v prvih letih življenja ne loči idiornov.
4.2. Pravno-administrativne psevdoizposojenke
Za razliko od prestižnih (S.2.) pravno-administrativne psevdoizposojenke uporabljajo izključno govorci
"šibkejšega" idioma. Čeprav so take besede zelo pogoste v vsakdanjih pogovorih, jih govorci jasno čutitijo kot tuje; uporabljajo jih pač, ker jih kljub najboljši volji ni mogoče nadomestiti Npr.:
a)	Ti ga la domovnica? (Pulj)
b)	Ti ga ciapa la potvrdai (Pulj)
c)	Ti ga paga la dohodnina? (Koper)
d)	Jemaš modulo stuinosendeset? (Milje).
4.3. Specializirane psevdoizposojenke
Večina knjižnih jezikov bistveno zaostaja za tehnološkim in znanstvenim razvojem. Z uvozom novih tehnologij in znanstvenih metodologij ponavadi uvozimo tudi obilico novih besed. Če le-te v kratkem času nadomestimo z domačimi, gre za psevdoizposojenke, vendar v večini primerov najdemo nadomestilo šele, ko je "uvožena" beseda že postala prava izposojenka, tako da na koncu jezik obdrži oba izraza (sin.: kompjuter vs. računalnik; it. penalty vs. calcio di rigore "enajstmetrovka" - prvi besedi sta le delno psevdoizposojenki, ker sta bili precej časa v normalni uporabi ■• slovenska je pravzaprav, čeprav njena raba vse bolj peša, Še vedno enakopravni del besedišča) (glej opombo št. 8)
Na istrskem območju uporabljajo ta tip psevdo-izposojenk predvsem govorci romanskih idiornov v slovenski in hrvaški Istri ter Slovenci v italijanski Istri. Med romanofonimi Istrani so psevdoizposojenke tega tipa besede iz standardne italijanščine, slovenščine ali hrvaščine, odvisno od kraja študija in literature, ki jo govorec uporablja. Pri Slovencih v italijanski Istri pa gre za besede iz standardne italijanščine.7
5. NAMESTO ZAKLJUČKA
Članek je poskus določanja nove zvrsti prevzetih besed in še ni dokončan. V nekem drugem večjezičnem okolju bi bilo najbrž mogoče najti še kako kategorijo, ni pa izključeno, da je kdo ne bi ¡bo) našel tudi v istrskem. Predlaganih terminov ravno tako ni treba jemati dokončno, Zanesljivo jc le dejstvo, da lahko psevdoizposojenke nastajajo samo v večjezičnih okoljih, in to le med govorci, ki poznajo najmanj dva jezika skupnosti na ravni L1 -L 1 ali L.1-L2.8
5	Danes Dubrovnik ni več dvojezično mesto, vendar naša začetna definicija velja tudi v tem primeru, ker lahko rečemo, da imamo v Dubrovniku, kol tudi v drugih dalmatinskih mestih, diahronični biiiiigvizem - o tem problemu smo |3isali v Diachronical Aspects of BUinguallsm, v Languages in Contact. Proceedirigs of the Symposium 16.1. of the 5 2lh International Congress of Anthropoiogical arrd Etlinological Sciences. Zagreb, )uly 25-27. 1988, Zagreb. 1991, pp, 288-294.
6	Primer mi je posredovala piof. Arletta Fonio iz Pulja,
7	Seveda pa so mnoge psevdoizposojenke angleške (oziroma ameriške) besede, ki jih istrski govorci uporabljajo na vseli jezikovnih ravneh (od krajevnega govora do knjižnega jezika!. To ni v nasprotju z našo definicijo psevdoizposojenk (glej opombo it. 8).
8	Psevdoizposojenke so tudi enkratno izposojene tuje besede v komunikacijah med, recimo, dvema zdravnikoma, ki se pogovarjata o strokovnih rečeh in pri tem uporabljata mnogo ponavadi angleških strokovnih izrazov, kar je povsem v skladu z našo začetno definicijo, ker imamo lahko tak primer, teoretično seveda, za "iriikro" večjezično okolje z odnosom jezikov L1-L2.
141
ANNALES i»/' 95
Coran FIllP!. PS£VOOIZPOSOíIlNK£ (na isntkiti primnnhi, l 3 <1-141
RIASSUNTO
Con ¡i presente saggio si vuole definire e classificare una nuova categoría dei prestiti per i quali proponíame ii termine pseudoprestiti. Nelle rícerche receñir e non, almeno da quel che ci risulta, i prestid di questo tipo vengono de! tutto trascurati e perció necessitano di una classificazione. Si tratta di parole appartenenti ad un'altra iingua che i parlanti bilingui usano solo occaslonalmente nel parlare con gli interlocutor! bilingui della stessa común itá lingüistica. Sono forme che non rientrano nei modefll stabiliti dai sociolinguisti e dai teorici di lingüistica del confatto; non possono nemmeno essere considérate come interferrenze.
142