POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI pri PTT enoti 66310 IZOLA l/.OLA ^ Oj MAMDP SLEKOVEC NAZORJEVA 13, KO SKLEROZA NI BOLEZEN (odgovor) (DI') V Izoli se bojuje bitka, katere izid je vnaprej znan: Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran bo papirnati zmagovalec, občinski organi in "požrešni” investitorji bodo s svojim nezakonitim ravnanjem terenski zmagovalci. Poraženec bo Izola s svojimi prebivalci, ki bodo nosili breme izsiljenih posegov. Stališča MZVNKD Piran do posegov v obalni prostor se oblikujejo s strokovnimi proučitvami stanja na področju naravne in kulturne dediščine glede na obstoječe razmere, razvojne možnosti in zahteve potencialnih investitorjev. Prostor se obravnava celovito, še zlasti od priključitve varstva naravne dediščine v resor kulture 1981 leta. Zahtevati strokovno preverbo večjih posegov v območja naravne in kulturne dediščine, ki bi lahko negativno vplivala na omenjene vrednote, je najmanj, kar država pričakuje in zahteva od svoje zakonsko postavljene stroke. Na ta način so strokovni argumenti in odločen nastop konzervatorjev preprečili sprejem Zazidalnega načrta Strunjan (1984), gradnjo tovarne soli v Sečoveljskih solinah (1985), gradnjo skomulacije na Dragonji (od leta 1987 še ”v bitki”), kot medijsko najbolj razvpite naloge. Pomen naravne in kulturne dediščine ni predmet ljubezni med občino in pristojnim zavodom, njuno varstvo je politična odločitev države. Ni zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bi bil vsesplošno priljubljen. Izolska občina ni nobena izjema, le da so tu poskusi oblasti po podreditvi stroke in upravne nepravilnosti bolj podle, kot je to v navadi. Mešanje volitev, patronatov strank, napačni prikaz in razlaga dejstev, kar se z drugimi besedami imenuje obrekovanje, opravljanje, laž, so le dokaz, da oblastna struktura nima argumentov za zoperstavljanje konservatorski stroki in družbenim zakonitostim. Žalostno pri tem je, da objava člankov z lažno vsebino razvija napačen odnos ljudi do Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Najhuje pa je, da se oblikuje negativen odnos do varstva naravne in kulturne dediščine nasploh. Krivda medijev ”a’la Mandrač” je pri tem neizpodbitna. Nerazumevanje ali nepoznavanje zadev ni opravičilo za širjenje lažnih informacij v tisku, še zlasti ne v uradnem občinskem glasilu. Zato zahtevamo, da časopis objavi ime, priimek ter položaj informatorja, kije povzročil objavo lažne razlage o delovanju MZVNKD Piran v člankih ”Ko skleroza ni bolezen” v Mandraču št.20, maj 1993. KAMGRÈTT? Občina ima vse manj denarja, to je seveda ! vsakomur jasno. Njeni prihodki so vse bolj skrčeni, ostaja ji le še gospodarjenje z nepremičninami (beri zemljiška renta in najemnine ter prodaja stanovanj) ter turistična taksa. Vse drugo prihaja več ali manj po povratni poji iz republiških vreč, kjer se steka večina izvirnih prihodkov (davki itd.). Ker pa je občina dolga leta živela tako, da se je naučila upravljati in včasih celo gospodariti, se zdaj kar nekako ne znajde. Iz republiškega proračuna priluija natanko odmerjen denar za šolstvo, za zdravstvo, za šport in kulturo, za socialo in celo stroški njihovega poslovanja se krijejo iz tako dodeljenih sredstev. V občini pa bi seveda radi sto- / rili kaj več. Toda, lastnih prihodkov je malo in pobrati ga je treba tam, kjer pač je. Trenutno je na udaru turistična taksa, ki naj bi služila (tudi po sklepu izvršnega sveta) predvsem promociji mesta oziroma občine (turistični in siceršnji), vendar mami tudi vse druge porabnike. Polovico od predvidenih 12 milijonov bo tako ali tako treba nameniti za vodovod (tudi turizem rabi vodo?!) potrebnih pa je vse več. Vse pogosteje je slišati takšna vprašanja in odgovore: Od kod naj vzamemo? Iz turistične takse! Tako bo prišlo poletje (je že) mesto pa bo še vedno takšno kot doslej, brez večje odmevnosti v slovenskem prostoru, da o tujini niti ne govorimo. Ni kaj. Izola potrebuje skrbnika turistične takse, človeka, ki bo poklicno skrbel za turistično promocijo Izole. Prej ko bodo odgovorni to spoznali, prej se bomo rešili stihije in volontarizma, ki v današnji čas pač ne sodita več. Treba je povedati, da ste se zelo dobro odre/a- 1 li, saj je velika večina dosedanjih polletnih na- 1 ročnikov poravnala tudi naročnino (poštnino) | za drugo polletje in bodo tako prejeli po pošti 1 prav vse številke našega tednika. Posebej pa I nas veseli, da smo dobili zelo veliko novih naročnikov, saj to razumemo kot izraz zaupanja in spoštovanja našega dela. Vsem sc seveda zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo trudili po najboljših močeh. To je seveda v prvi vrsti priznanje Številnim sodelavcem, ki volontersko, brez honorarjev, prispevajo članke in komentarje za naš in vaš časnik. NAROČNIKI ! «mrnmmmmmmmmmmmmmmmsmmmm To pa seveda ne pomeni, da se še vedno ne morete naročiti na Mandrač. Če ga boste vplačali kasneje ga boste pač prejemali do konca leta, ko bomo obnovili naše skupno druženje. Položnice za plačilo poštnine lahko dobite pri vseh prodajalcih časopisov. VERJETNO NEVESTE... ...daje leta 1852 okrajno glavarstvo Koper naročilo izolskemu podestatu, naj sporoči, koliko je v Izoli uniatov in pravoslavcev, koliko protestantov ausburške evangelistič-ne veroizpovedi in koliko drugih sekt in Židov. Glavarstvo je dobilo naslednji odgovor: V občini ni niti ene od navedenih veroizpovedi in sekt. Brez komentarja urejata R.L. in G.C • naiN Želite svoj, osebni horoskop? Ivana Scotto di Minico HO li O J 1(0? ÌI'Jì'AOUBjXA Oven 21.3-20.4 K Bik 21.4-20.5 It Dvojčka 21.5-20.6 & Rak 21.6-21.7 Lev 22.7-23.8 TTP Devica 24.8-22.9 Tehtnica 23.9 - 22.10 m Škorpijon 23.10 - 22.11 Strelec 23.11-21.12 <3 Kozorog 22.12-20.1 Vodnar 21.1-19.2 K Ribi 20.2-20.3 V naslednjih dneh boste psihično napeti. Planeti vas bodo spodbujali in hrati zadrževali. Premislite praden se odločite za pomembne korake. V tem tednu boste izredno romantični in polni življenskega navdušenja. Pazite na prehrano in na linijo. Potrebovali boste finančno podporo zaradi delovnega uspeha ali pa za urejanje doma. Ne zanemarjajte partnerja. S pozornostjo poskušajte ugoditi njegovim željam. Osvobojeni ste zaskrbljenosti in strahu. Torej lahko nadaljujete po sistemu ”z enim udarcem dve muhi.” Previdno organizirajte čas, ker boste le tako dosegli uspeh v vsah pomembnih zadevah. Nekdo vas skrivnostno občuduje. Uspeh v ljubeznenski zadevi vam bo zagotovil pogum in samozavest. Sprostite se in uživajte. Pazite na psihofizično zdravje, ker ste trenutno zaradi položaja zvezd nekoliko bolj občutljivi. Ne pozabite na ljubljeno osebo, katera vam bo v pomoč. To je vaše pozitivno obdobje za potovanje, kjer lahko prevzamete iniciativo. Planeti vam poklanjajo večjo fizično privlačnost. Ste psihično močni vendar fizično utrujeni. Čeprav imate nove ideje in spodbude pa v prihodnosti prilagodite svoje moči položaju. Za uresničitev vseh vaših skritih želja morate malenkost več potrpeti. Prepričani ste lahko, da se vam bo potrpežljivost obrestovala in skrite želje uresničile. Prijetno obdobje se nadaljuje. Počutite se v ravnotežju z željami in realnostjo. Pazite na besede, da ne pride do nesporazuma. Obeta se vam ljubezenska zveza z bikom ali rakom. Z šarmantno odločnostjo si prizadevajte izpolniti želje. VSE NASE MARINADE Ustvarjalnost na področju umetnosti mogočega je za mnoge le popestritev ponudbe, za nas pa le zadnja možnost rešitve urbanega okolja. (Ante Exodus) Gospod Franjo Firbec, paparazzo lokalnega časopisa, si celo jutro ni dal miru, Na vsak način je hotel svoj posnetek novozgrajene marine dopolniti z ekskluzivnim intervjujem. Po številnih upravnih prostorih je iskal glavnega krivca projekta tisočletja gospoda direktorja Pcpija Marinška in ga končno našel Pri kralju v Ljubljanski ulici. Predsednika lokalnega hortikulturnega društva in direktorja IZOMAR-ja je pocukal za rokav in pobaral: Firbec: Gospod Marinšek, dober dan! Ali Izolska Marinku bo? Marinšek: Ha, ha! Bo, bo, Jo - že imamo, Če (r) ne bo linč! Firbec: Svet je v rokah odločnih. Kako vam je uspelo, gospod Pepi, samo v treh letih zaključiti projekt dvatisočletja in to z obratnim dovoljenjem? Marinšek: Na začetku je bilo sila težko. Počasi nam je šlo zaradi pomanjkanja polen za transport kamnitih blokov. Kaj kmalu so nas zunanji partnerji s poleni dobro založili in kmalu so bile vse incgalitske skale na svojem mestu. Polen in kolov pa nam sedaj ne manjka niti za montažo privezov... Firbec: Sedaj je Marina v svoji končni podobi res prava umetnina, pravi biser nizke gradnje in bodoči raj petičnih gostov. Marinšek: Res smo zadovoljni s svojim izdelkom. Objekt sodi v gigante arhitekture umetnosti možnega in čas bo šele pokazal njegovo pravo estetsko vrednost... Firbec: Podražitev cene privezov v najemu so samoumevne, saj je privez končno sam po sebi le trdna investicija. Gospod Pepi, kako ste se uspeli izmotati iz labirinta državnih koncesij, ki so vam omejevale razmah ustvarjalnosti, predvsem pri dimenzioniranju števila privezov? Marinšek: Naj vam zaupam na uho. Medtem ko seje novogradnja lepo usedala in v temeljih stabilizirala, smo cnostavnodclcjni upravi ponudili brezplačni privez za transatlantskega Galeba in res so potem stvari dejansko zašijalc takorckoč kot po refoltu tramontane. Firbec: Ali naj razumem, da ste deželno upravo podmazali, in to samo z enim brezplačnim privezom? Marinšek: Ne bodite dmešni! To je bilo le poslovno darilo športnemu društvu naše obalne straže, obrambni minister šele razmišljal ali naj bi ga sprejel v dar. Privez podarjen deželni upravi, lahko gledamo kot darilo vsem deželanom. Enostavno kot pasulj, pardon, kot lipov čas, ali ne? Firbec: laskali ste torej le obrambnemu ministru, dejansko pa ste imeli veliko problemov okrog ministrstva za urbanizem, ali ni bilo tako? Marinšek: Gospod minister Jazzbcc je vedno ravnal in odločal v skladu z ustavno-zakonsko doktrino in v skladu z izjavo o pomorski usmerjenosti dežele. Ugodili smo vsem njegovim zahtevam in gradili le minimarine, tako kot smo sc dogovorili. Firbec: Govorite o marinah... Bralcem Mandrača je dobro poznana le ena, to je Izolska marina. Katere imate še v mislih? Marinšek: Dajmo sc guncati! Saj Izolska marina ne obstaja več od lanske jeseni. Takrat sojo Izolani še samoupravno in javno zatalali, to sc pravi, prodali IZOMAR-ju in njegovim delničarjem. Če še ne veste, je novi lastnik korporacije katere ponudbo koordinira konzorcij pod formalnim imenom Marina Izola, v resnici pa gre za Upravni odbor Hortikulturnega društva v senci. Konzorcij pa jc sestavljen iz delničarskih družb kot so: Slovenska Marina Viližan d.d., RO-RO Marina Pri Foodbalu d.d., Komunalna marina Mandrač d.d., Nova Marina Halictum d.d. in Marc Nostrum d.d. iz Simonovega zaliva. Skratka gre pri vseh za majhne in učinskovitc mini-marine, v skladu s pomorsko usmerjenostjo dežele. Na vsa ta prijazna zatočišča jadrnic in motornih plovil sem kot predsednik hortikulturnega društva zelo ponosen, saj sva jim vsem skupaj z gospodom ministrom botrovala. Firbec: Sedaj, ko ste končno uskladili deželno pomorsko usmerjenost z Obalno - Kraško iznajdljivostjo, boste končno lahko začeli z gradnjo tudi kopenske infrastrukture, kar bo omogočalo še varnejše zimovanje jaht. Mariašck: Pravkar potekajo pogovori še z dvema novima koncesionarjema z gospodom Močnikom, direktorjem Mctalotchnc in z gospoddom Dcbcluhorjcm, direktorjem Arrigonija d.d.. Ta dva trgovska trusta bomo v kratkem vključili v konzorcij, da bosta skrbela za popolno oskrbo jaht in tranzitnega prometa. V zameno nam bosta morala odstopiti v uporabo vse njihove hangarje in skladišča za zimovanje plovil. Povsem mirni pa bomo šele, ko bo naš Upravni odbor zaposlil še najmanj šest podjetnih Celjanov iz Male seve pri Maliji nad Izolo. Ti sc bodo vsaj ob vikendih redno in zanesljivo udeleževali vseli koordinacij konzorcija. Sele tako komplctirani bomo lahko vsi zapluli s polnimi jadri... Firbec: Večina ustanoviteljev Marine Izola je'po prvi trnovi poti med šikaniranji in napornimi kalvarijami v boju za deželno koncesijo že bankrotirala oz. upešala, a v resnici so za oranje ledine ob novograilnji najbolj zaslužni prav oni. Kako se jim boste lahko oddolžili? Marinšek: Vsem, ki so v preteklosti kakorkoli pomagali pri izgradnji marine bo konzorcij dovolil odkup extra-delnic, z njimi bodo imeli GRATIS vstop na novo plažo ob zunanjem valo-branu imenovano tudi Bele skale splash d.o#, prav tako sc bodo lahko GRATIS guncali na novem toboganu na stari Stavbenikovi plažiT Nekaterim najbolj zaslužnim za gradnjo tisočletja bomo podarili GRATIS kole za privez, številnim bomo vrnili tudi posojena polena... s pripadajočimi obrestmi... Firbec: Ali je res, kar pravijo nekateri, da ni več takih vetrov, kot so pihali včasih na našem morju...? Mariašek: Resje lako, to drži, zato smo mi tukaj v Marini, predvsem ob brezveterju in bonaci vsem gostom na uslugo. Seveda, tokrat ne GRATIS! Morje jc od zmeraj bilo SLANO, na to dejstvo ne moremo vplivati. Vlado Bcrnctič TEL.(066)38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL 38-035 GORTANOV TRG (Obrtni dom) TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijem 1 TEL 65-354 hranilnica VLAD ibi PONUDBA FIZIČNIM IN PRAVNIM OSEBAM ZA VPIS IN VPLAČILO DELEŽEV v Primorsko hranilnico in posojilnico F1BA, d.o.o. Koper osvežitvena VIDEO ANGLEŠČINA ZA SREDNJEŠOLCE pol. &II. letniku 5.7.-15.7. „A.v 23,8.-2.9. 20.9.-30.9. dopolnilna ANGLEŠČINA ZA BODOČE SREDNJEŠOLCE za lažji začetek 23.8.-2.9. 6.9.-16.9. 20.9.-30.9. -Vrednost enega deleža znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Najmanjše možno vplačilo znaša 10 deležev in največje 350 deležev. -Na podlagi vplačanih vlog pripadajo vlagateljem enake pravice kot ustanoviteljem v skladu s statutom hranilnice in sicer: -udeležba na dobičku -pravica do upravljanja in -pravica do dela premoženja v primeru prenehanja hranilnice -Vpis deležev bo do vključno 15.7.1993 v poslovalnicah hranilnice v Kopru in Izoli KRI S HRIBA (LD)Obalni krvodajalci so v četrtek (24. junija) le doživeli trenutek, ko je transfuzijska postaja odprla vrata v novih prostorih bolnišnice na hribu. Dobili so kar 450 kvadratnih metrov prostora (še enkrat toliko kot doslej), krvodajalci, ki jih je na obali vzpodbudno veliko pa bodo ob odvzemu deležni vseh najsodobnejših postopkov. Pričakujejo, da bodo letos zabeležili blizu 4000 odvzemov krvi, kar je zavidanja vredna številka, še posebej če vemo, da krvodajalci trenutno še nimajo kakšnih posebnih ugodnosti niti pri nudenju zdravniških uslug, še manj pa v svojih delovnih organizacijah. . Največ zaslug za takšen razvoj krvodajalstva so na slovesnosti pripisali nekdanji predstojnici dr. Boženi Zen -Boh, zasluge za odprtje oddelka pa ministru dr. Božidarju Voljču, kije seveda tudi odprl nov oddelek bolnišnice. Ob njem sta udeleženec slovesnosti pozdravila še: vodja oddelka dr. Irena Kramar in direktor bolnišnice dr. Nikolaj Kinkela. oiìAbUDUiiùjm vm-tozi Iva* R llill. llillll} TEČAJ ŠIVANJA POLETNIH OBLAČIL tudi za začetnike 5.7.-10.7. 23.8.-28.8. BXO ÙIIÌ1A -Vplačilo deležev je možno tudi z vplačilom na ŽR št. 51400 - 625 -133 GBAfftr um OLMO 01 SEEROZA D. Posegi na objektih in območju naravne in kulturne dediščine so možni na osnovi strokovnih kriterijev, ki izhajajo iz vrednostenja objektov in območij dediščine, ter upravnih možnosti, s katerimi je opredeljen postopek za opredmetenje družbeno verificiranih odločitev. Rezultat - torej stanje na dediščini je odvisen od sposobnosti strokovnih organizacij ter od zavesti posameznikov, institucij ter oblasti. Osnova za ubrano sodelovanje in nemoteno delovanje pa je spoštovanje osnovnega življenjskega odgovora - to je zakonitosti. 1. MZVNKD Piran (oziroma direktorica v imenu zavoda) ni izdal nobenga soglasja, ki bi ga kasneje s pomočjo ministrstev izpodbijal. 2. Predstavitev enega o takšnih primerov je v resnici naslednja: a) MZVNKD Piran je izdal soglasje za adaptacijo hiše v starem delu mesta. Soglasje je veljavno, tako kot vsa soglasja, kijih MZVNKD Piran izdaja na osnovi odlokov, preko katerih je pristojen za izdajo soglasij. b) Na ministrstvo nismo naslovili ugovora na lastno soglasje, temveč pobudo za presojo zakonitosti odločb za lokacijska dovoljenja, ki jih izdaja Sekretariat za občo upravo občine Izola za območja, kjer ni sprejetih izvedbenih aktov. Odločbe za ta območja se so izdajale na podla-gidoločil Družbenega plana občine Izola ter usmeritvami predvidenih posegov oz. predvidene izdelave izvedbenih aktov, kar je predstavljalo osnovo za izdelavo lokacijske dokumentacije s strani Zavoda za planiranje, urbanizmi, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola. Kot primer smo navedli slučajno izbrano odločbo. Pobuda je bila sprejeta s strani ministrstva z obrazložitvijo, da je taka odločba nezakonita. Nezakonita je torej odločba za lokacijsko dovoljenje, ne pa soglasje MZVNKD Piran. Na občanonovem hrbtu se tako ne lomi spor med občino in zavodom , temveč seje zlomilo nezakonito ravnanje občinskih organov. MZVNKD Piran je le zasumil v zakonitost dela občinskih organov pri programiranju svojega dela. MZVNKD Piran je v predlogu programa Veseli smo vsakega večjega uspeha in dosežka nove bolnišnice na hribu (kot je, pred dnevi odprt oddelek transfuzijske postaje). Ob tem pa se s pomočjo stare razglednice, nostalgično vračamo v čase, ko je stara bolnišnica dolgo vrsto let pomagala ljudem v prostorih, ki niso bili zgrajeni v ta namen. Ob stol-nicerkvi Sv. Mavra je zrasla kot kolonija in v svoji, več kot stoletni zgodovini, služila v različne namene. Po drugi svetovni vojni je postala bolnišnica, trenutno pa, pod imenom Dva topola, nudi okrevališče in rehabilitacijo invalidom. spomeniškovarstvenih akcij za leto 1993 med drugim vključilo tudi delo na objektih cerkve M. Alietske in kompleksa palače Manzioli, za katere smo smatrali, daje potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Pri iskanju soločil za izvedbo omenjenih akcij smo ugotovili, da se lokacijske odločbe za staro mestno jedro Izola izdajajo brez ustreznega izvedbenega akta. MZVNKD Piran je namreč izvajal v Izoli spo-meniškovarstvena dela, za katera se ne zahtevajo lokacijske in gradbene odločbe (arheološke in restavratorske raziskave, restavriranje štukatur, poslikav...). Pa tudi sicer ne kontorliramo izdanih odločb, razen v delu, ki vključuje varstvo naravne in kulturne dediščine, saj odločanje o njih ni naša pristojnost. MZVNKD Piran mora delovati legalno tako kot vsi, pa čeprav za začasno ceno obnove dveh spomenikov, za katera se bori že desetletje. Poleg ukvarjanja s strokovnimi vprašanji in finansiranjem spomeniškovarstvenih akcij se bo moral MZVNKD Piran pač boriti tudi za njuno zakonito izvedbo. Tukaj dogovori med občino in MZVNKD Piran ne pomagajo, sprenevedanje pa še manj. Nihče ne more zahtevati od kogarkoli, da gre v zavestno črno gradnjo na objektih, ki se prenavljajo z republiškimi in občinskimi sredstvi, v primeru Manziolijeve hiše celo na osnovi meddržavne pogodbe med Slovenijo in Italijo. Dogovori o pomembnih stvareh so vsekakor nujni - le sodelovati morata oba. Izsiljevanje rešitev na podlagi gotovih dejstev, torej legalizacija stanja, ni dobra osnova za sodelovanje. Tudi ustanavljanje občinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ne bi rešilo problemov, saj bi bil še vedno organiziran v sklopu ministrstva za kulturo, ne pa občinske uprave in torej njej podrejen. Rešitve so odvisne od strokovnih kriterijev, upravnih možnosti in politične odločitve. Ce imajo proti odločitvam pomisleke poslanci, stranke, strokovne organizacije, ministrstva, sodišča, mora biti z njimi nekaj narobe. Obstaja namreč še ena možnost, odločanje in delovanje po nepisanem zakonu: cilj opravičuje sredstva. Le da morajo nanj pristati vsi. Daniela Tomšič Ravnateljica Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran Na pni in četrti strani Mandrača sta objavljena kar dva članka s podobno vsebino. Oba je, v imenu Medobčinskega zavoda za varstvo na ravne in kulturne dediščine iz Pirana, pod pisala direktorica Daniela Tomšič. Ker je vsak prispevek, ki ga ni treba honorirati, zaželjen in ker gre za našo novo sodelavko pristajamo tudi na to, da objavimo članka na istem mestu, kot sta bila članka, ki sta novo sodelovko vzpodbudila k pisanju. Avtorici bomo ustregli tudi s podatkom o informatorju, ki nas zalaga z določenimi neresnicami. Zavedeni smo bili z dvema dopisoma: enega je podpisalo ministrstvo zja urejanje prostora, drugega pa ravnatelji ca omenjenega piranskega zavoda. V njenem dopisu pa nas je vendarle zbodlo nekaj stvari: -globoka zaverovanost v lastno nezmotljivost in pravičnost, ki seveda ne da dihati drugače mislečim -prepričanje, da je Mandrač uradno občinsko glasilo, ki deluje v nasprotju z naravovarst venimi in spomeničarskimi cilji. V vednost le to, da Mandrač ne prejema niti tolarja družbene ali občinske podpore, glede zavesti pa le toliko, da tu in tam kakšno dobro delo storimo povsem volontersko, za razliko od Zavoda, ki se ne premakne, ne da bi za to dobil ustrezno plačilo (največkrat prav občinsko). V dokaz si lahko ogledate sramotno zapuščeno gradbišče Manziolijeve palače. -trditve, da je za vse nelegalnosti kriva občina, ob tem ko veste, da ima Izola izdelan plan prenove starega mesta (saj ste ga prav vi delali !?), ta plan pa je po svoji vsebini morda še natančnejši od zakonsko zahtevanega PUP-a, zaradi katerega je zdaj ogrožena obnova starega mesta. -o tem, kdo bolj skrbi za ljudi pa povprašajte tiste, ki so za vsa potrebna soglasja plačali nekaj deset tisoč tolarjev, zdaj pa ste vse skupaj razveljavili in jih takorekoč osiromašili. Sicer pa vas razumem: Ni lahko hiti akademik na vasi. Drago Mislej * : A BORCI SE NE DAJO Borčevska organizacija se ne da. Kljub staranju članstva, klub nehvaležnim časom hitrih sprememb in kljub temu, da so morali znova potrjevati vrednote za katere seje boril ves napredni svet organizacija ostaja. Sc več. Odločili so se, da svoje članstvo celo razširijo in v (nestrankarsko) organizacijo bodo prav kmalu začeli vpisovati PRISTOPNE ČLANE. Kdor želi postati pristopni član Združenja borcev in udeležencev NOB občine Izola lahko v teh dneh že izpolni posebno pristopno izjavo, s katero se zavezuje, da bo sodeloval z Združenjem pri ohranjanju tradicij NOB, varstvu spomenikov in spominskih znamenj NOB ter pri drugih dejavnostih organizacije. Pristopne izjave trenutno lahko dobite na sedežu organizacije. FIGOV TOP Legenda o figovem topu je ena najbolj znanih iz slavne izolske zgodovine. Za tiste, ki je morda ne poznajo le tO: Legenda sega v čase hudih bojev med Piranom in Izolo. Da bi soseda dokončno prisilili v predajo so Izo-lani izdelali tigov top, ga naložili na kač in se odpeljali proti Piranu. Nekje blizu Ronka so ga napolnili s smodnikom in usmerili proti Piranu. Zelo je počilo in se pokadilo, ko se je dim razkadil pa so ugotovili, da je top razneslo in, da je veliko mrtvih in ranjenih. "Če je že na čolnu takšen masaker, kako je šele v Piranužž, so modrovali Izolani. Da bi obnovili spomine na herojske čase naših prednikov, smo se odločili, da ponovno združimo znanje in moči ter izdelamo strašno orožje s katerim se bomo zavarovali pred vsemi sovražniki (posebej pa Ljubljano). Zato v sodelovanju s klubom za Izolo, Turistčno valilnico in Izolskimi turistčnimi delavci razpisujemo NATEČAJ za idejno zasnovo in izdelavo figovega topa. Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki in organizacije. Minimalna velikost figovega topa: 50 cm, kaliber 50 mm Topova municija je lahko raznovrstna npr., voda, papirčki, žogice itd.. Izdelani topovi bodo preizkuša ni na Ribiškem prazniku (28.avgusta 1993). Izbran figov top bo nagrajen z odkupom v višini 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Kandidati, ki bodo sodelovali na natečaju dobijo vse potrebne informacije v uredništvu Mandrača, do 30. julija, to je tudi rok do katerega morajo prijaviti sodelovanje na natečaju. DELAVNICA UMETNE OBRTI IN TRGOVINA MARJAN KUMER Smrekarjeva 21 66310 IZOLA IZDELAVA IN POPRÀVILO USNJENIH ARTIKLOV IZDELAVA UNIKATNIH IN MALOSERIJSKIH IZDELKOV IZ USNJA ŽENSKE IN MOŠKE TORBE, PASOVI IN IZDELKI PO ŽELJI PASOVI ZA PUŠKE ETUIJI ZA PIŠTOLE IN NOŽE IZDELKI ZA VAŠE DOMAČE IN HIŠNE LJUBLJENCE OVRATNICE, POVODCI, NAGOBČNIKI PO ŽELJI TUDI PROFESIONALNA KINOLOŠKA OPREMA ODPRTO od 9.-12. in od 14.-19. ure. Sobota od 9. do 12. ure V nedeljo in ponedeljek zaprto ( N JAVNI TVttt) tih MONTER o < Mil ANA KltMENČiČA 24 65000 Nova Gorìca teL: 065/26 675 ìn 066/68 54 4 Fax.: 065/26 675 Mobiitl.: 0609 /612 74 4 O Nudimo celotno izvedbo centralnega ogrevanja na plin. Večji porabniki plina dobijo brezplačno cisterno -kontejner. 5; KEMISM IN OGREVANJA OBROČNO ODPLAČEVANJE «v*»* Montìramo ìn VidRŽ ujEMO kliMA NApRAVE pRÌZNANÌll pROizVAJAlcEV INSTALATERSTVO MARKOVIČ Markovič Ratomir ■ Cankarjev drevored 29 Hiša stoji tudi brez nas,mi pa poskrbimo, da se vanjo lahko naseli življenje. OPRAVLJAMO VSA INŠTALATERSKA DELA pa tudi VISOKE IN NIZKE GRADNJE. Obiščite nas ali pokličite na tel. 65148 TMM il i I 1 Poznamo vsako ulico, vsaka vrata In vsak zid v starem mestu. Poznamo ljudi, ki živijo za temi zidovi. Z Izolo je treba ravnati kot s staro damo, ki se ji, kljub letom, pozna nekdanja lepota. izid d. o.o. PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE IN INŽENIRING B.Jakca 7, 66320 Portorož tel. / fax-. ( 066 ) 70-728 pmsmrsmo mmmmsvw Darko Kozlovič 66000 Koper, Pobegi, Izvidniška 10 Tel.: 066/58 919 Gradbeništvo HARBAŠ SURO Veliko barv ima to naše mesto in tudi mi smo dodali nekaj barvnih odtenkov na pomlajenem obrazu Cesta v Jagodje 33 stare gospe - Izole. Tel.: 63-875 Izdelujemo tehnično dokumentacijo za nove stanovanjske zgradbe in javne objekte, za prenovo starih zgradb, pa tudi za notrnjo opremo lokalov. Dolgoletne izkušnje, ki smo jih pridobili tudi s posegi v izolskem starem mestu jamčijo kvalitetno pripravo tehnične dokumentacije, potrebne za gradbeni poseg v starem mestu. projektiranje, svetovanje in inženiring d.o.o. • Koper • Čevljarska ulica 22/a • tel/fax 066/22-687 OAKUUSi' VSI PREDSEDSEDNIKOVI MOŽJE Če jc delegatom občinske skupščine uspelo sestati se na predpraznični seji (kar je, glede na vročino in splošno strankarsko mrzlico težko verjetno), potem se je zdaj že začel lov na novega mandatarja občinske vlade. Politika je stvar aritmetike in ekvilibristike, zato tudi ugotavljanje možnih kandidatov ni prenaporna naloga. Najlažje jo opravite, če se za kakšnih šest ur zapijate v eni od izolskih beznic in kmalu vam bo vse poslalo jasno. V pomoč pa le nekaj namigov. Iskanje novega mandatarja bo predvsem strankarska manipulacija. Strankarsko neodvisnega kandidata ne bomo več imeli, saj je takšen kandidat nevaren, ker lahko zheži iz vajeti levih ali desnih in ga potem rušijo vsi. Kandidata moramo torej iskati med strankarskimi možmi. LDS bi lahko predlagal Braneta Andrijašiča, sedanjega podpredsednika IS, vendar je njegova kandidatura inalo verjetna, saj je enkrat že pogorel s svojo kandidaturo pred istimi poslanci. Glede na splošno neaktivnost strank, v katero se vključuje tudi I.DS, ho težko najti poslovno ambicioznega liberalca, ki hi se šel šestmesečno občinsko avanturo. V teh pogojili bo morala reagirati Združena levica, saj ne more dopustiti, da bi kandidata predlagal kdo iz druge strani. Iz strankarskega vrha bo težko zvabiti kogarkoli. Doinio se ima dobro pa Adriaticu, Jovanovič na Galebu, Tkalčič dela visokošolski center, Žlogar je prišel v prvo ligo itd. Torej lahko predlagajo le nekoga iz druge kategorije, kar je, glede na trajanje mandata celo možno. Obstaja pa tudi možnost, da prepustijo opoziciji, da imenuje in celo spravi skozi svojega kandidata, ki ga bodo potem s svojo skupščinsko večino veselo rušili. Skupščiaska opozicija Im težko našla skupnega kandidata, saj doslej še ni našla skupnega jezika. Krščaaski demokrati morda računajo na uveljavitev Robina Krampfa, vendar je težko verjetno, da bodo svojega elitnega kandidata žrtvovali za tako kratko obdobje. Zato bodo ver jetno Čakali na pobude drugih prijateljskih strank, ki bodo morda izbrskale kakšno ime. V zadnjih dneh je spet oživel kandidat social demokratov Bojan Zadel, vendar mu povolilno izginotje ne bo ravno v korist. Morda bodo svojega kandidata izbrskali prosti strelci, pa tudi to ni prav verjetno. Skratka, vse skupaj vedno bolj vleče na misel, ki jo je izrekel eden od vodilnih iz skupščinske večine: "Najraje bi videl, da bi za predsednika prešel Stepanov in bi potem jaz iz skupščinskih klopi miniral vsako njegovo pobudo”. Ko tako prištejemo in odštejemo vse možnosti, variante in predloge zlahka ugotovimo, da bomo novega mandatarja zagotovo iskali zelo dolgo. To pa seveda pomeni, da bo sedanja vlada (v odstopu) morala požreti še marsikatero v pričakovanju izteka rednega mandata. Nakladač Veliki wmmmtMa—m. AIDS razsaja tudi v Izoli. Zadnja znanstvena ugotovitev je, da v zadnjem stadiu AIDS-a začnejo odpadati črke na nagrobnem spomeniku, seveda pa so podobni znaki vidni že pred tem. Eden bolj javnih primerov seropozitivnih osebje dvojica ob vstopu v Izolo. Že v časih realnega socializma so ugotovili, da gre za dvojico sumljivih nagnjenj, zdaj pa je kruta bolezen razkrila, da je to res. Če si pobliže ogledate kožo obeh oseb boste zlahka ugotovili, da seje bolezen že dobro razširila. Intervencije pa od nikoder. Med tiskanjem te številke Mandrača je v vročinsko zatohlih prostorih občinske sejne dvorane, župan Zvonko Grahek zagotovo zaskrbljeno prešteval prisotne delegate vseh štirih zborov, ki bi morali uradno vzeti na znanje odstop mandatarja Jožeta Černeliča in hkrati začeti postopek za predlaganje novega mandatarja. Glede na časovno neskladje Mandrača in občinske skupščine smo izvedli krajšo anketo in med ljudmi dobili nekaj kandidatov za novega predsednika občinske vlade. Z našim izborom seveda ne želimo prejudicirati morebitnih predlogov političnih strank, zanimivo pa je le vedeti, kdo so kandidati po mnenju naključnih anketirancev. VEČ O KUKO - njegova vrlina so izkušnje (92 let), zrelost, zgodovinski spomin in priljubljenost med ljudmi. Kot župan Ljubljanske ulice ima izkušnje v upravljanju, njegova pomanjkljivost je to, da izhaja iz proletarske družine, vendar to pri njem ni pustilo prehudih posledic. JOŽ ICA - Je ena od dveh kandidatk. Poznana med ljudmi, rada se pogovarja z navadnimi občani, njena posebna vrlina pa je, da se spozna na kuhinjo, kar je v primeru občinskih vladnih in drugih zdrah velika vrlina. Njena specialiteta je sicer mešano na žaru, vendar se spozna tudi na občinsko mineštro. Slabost: preveč emocionalna za hladnokrvnega predsednika. HELMUT-Ni domačin, čeprav prihaja vsako leto po dvakrat na dopust v Izolo. V delovanje občinske uprave bi lahko prispeval nekaj nemške delavnosti in ordunga, hkrati pa je veseljak in žurač, kar med Izo-lani tudi nekaj pomeni. Glede na to, da je po poklicu parketar bi zagotovo znal izgla-diti in polakirati nekatere doslej storjene vladne neumnosti. Slabost: Njegova nemščina ima preveč koblenškega narečja. CELESTINA - Močnejša kandidatka z močnimi vezami v samem državnem vrhu. Na osminko je k Frediju zvlekla že nekaj strankarskih veljakov, hkrati pa ima dovolj ’ freh ’ ’ odnos do Ljubljančanov. Je dobra pevka in pozna izraze vseh slojev prebivalstva ter jih tudi rada uporablja. Slabost: njeno pogosto pojavljanje na govorniškem odru na tržnici ji včasih prinaša zamero finih gospa. BORIS - Pozna celo Izolo in večino Izola-nov, je dobrodušen in povsem neškodljiv. Hkrati je dovolj prilagodljive narave, da bo omogočal normalno delovanje vlade v senci. Slabost: Nasmejan videz, vzbuja občutek neresnosti, vendar je mogoče z nekaj mišičnimi vajami to napako odpraviti. GUIDO MERLOT - Problematična, vendar prodorna osebnost. Če ga spraviš skozi ena vrata ven pride skozi druga vrata nazaj, to pa je zagotovo vrlimi dobrega predsednika. Odličen govornik, ki poslušalcem zlahka proda najbolj poceni laž za najdražjo resnico. Slabost: Že nekaj časa živi v Kopru, kar med občani zagotovo ni posebej na ceni. OOPUìi' Prišel je julij in z njim julijske težave: kam na dopust. Kje bo letovala večina Izolanov je v glavnem jasno. Obeta se predvsem letovanje na svetilniku in za nekatere na belih skalah. Dober del Izolanov pa bo letovalo kar po bifejih, saj se tam še najbolje počutijo. Kje pa bodo letovali naše javne osebnosti? Zvonko Grahek bo letoval na plaži pred svojo hišo oziroma na plaži društva mišično obolelih. Glede na to, da so mu pol leta kopali pred hišo se jim bo na ta način maščeval. Jože Černelič bo letoval na MALTI, saj hiše še ni končal in ga čaka še veliko malteških užitkov. Del dopusta pa bo preživel pri avtoličarju in popravljal avto, ki gaje skušala njegova soproga spravili skozi zid Pergarjeve delavnice. Dunja Komljanec bo odšla na strokovni izlet v Ameriko, kjer se bo v domovini hamburgerja seznanila s skrivnostmi hitrega nahrajevanja potrošnikov. Aleksander Lozej bo dopust preživel na balkonu stanovanja v Jagodju in v funkciji člana upravnega odbora Stavbenika prešteval jahte v nastajajoči marini. Glede na sedanje stanje bo imel dokaj kratek dopust. Marino Domio ne bo mogel na dopust, saj ga je cel regres porabil za nakup novega XM-a. Tako bo ostal doma in užival tišino, ki te dni prijetno veje z bližnje Lonke. Breda Pečan si bo privoščila poslanski dopust na kolesu. V zadnjih dneh jo je bilo kar nekajkrat videti s celo družino, kako sc že pripravlja na kolesarski dopust. Njej v opozorilo pa le sociološka definicija bici-klista: To je človek, ki ga pritiskajo od zgoraj, on pa tlači tiste pod sabo. Janez Jug bo za dopust obiskal matični urad in skušal na vsak način doseči, da mu spremenijo priimek, ki ni ravno najbolj primeren današnjemu času. Tihomir Stepanov bo letoval v Marini. Za tiste, ki so zdaj presenečeni naj povemo, da gre za Marino di Carrara, ki sploh nima marine ampak ima le takšno ime. Vladimir Kern bo letoval na Gorenjskem, saj njegov klobuk zares ne sodi na kakšno mediteransko plažo. Med dopustom bo skušal napisati strokovno utemeljitev svoje skupščinske razlage, da se nam je v prejšnjem sistemu bolje godilo. Anton Sovec bo dopustoval med žemljicami. To načelno sicer ni tako slabo, žal pa gre za žemljice, ki jih bo sam pripravljal v novoodkupleni pekarni. Mandrač bo dopustoval na Antarktiki, kamor se bomo umaknili takoj po izidu te izredne številke Čakulista. P.S. Telefona ni. *o< ONA PIVSKA i':h\N3V:i Vsak pameten kraj ima svojo transverzalo, pot, sprehajalno pot, kolesarsko pot itd. Ker Izola ne sodi med ravno najbolj pametne kraje nima še nobene od teh poti in še kolesarsko pot mora deliti s Koprom. Glede na našo zgodovinsko tradicijo in navade (ne delavne) predlagamo oblikovanje in ureditev PIVSKE TRANSVERZALE, ki bi sprehajalec (lahko tudi kolesarje, vozičkarje in podobne prevoznike) popeljala od ene do druge lokalne pivske postojanke. Seveda se v ta projekt ne vključujejo novonastali kafiči in restavracije, pač pa le dobre stare gostilne in bifeji v katerih je moč zaznati avtentični duh proletarske Izole. Transverzala bi potekala po naslednjih postojankah: Ker gre za predlog, ki mora šele v javno razpravo bomo navedli njihova domača imena, da boste vedeli, za kateri lokal sploh gre. Delavska MINUTKA - bife PUMPA - MIKAC - BUNKER - DORO - Dom slepih - Pri MAKEDONCU - FREDI - KRALJICA - VIDA - DELIKATESA - Pod FIGO - KOŠAKI. Za tiste, ki bi si želeli privoščiti daljšo transverzalo pa je na voljo še podaljšana verzija, ki vključuje tudi obisk SOLATE v Livadah, bife v nekdanjih Stavbenikovih delavnicah - Arrigoni. Za sladokusce sta še dve občasni vmesni postaji na krajši transverzali in sicer: CELESTINA na Tržnici in KARLO z refoškom (za vogalom). Z uvajanjem transverzale ne bi bilo veliko dela, saj je že dobro uhojena in poznana, za opozorilne znake pa bi lahko uporabili kar žive smerokaze (malo nihajoče in opotekajoče). Zadeva bo šla v skupščinsko razpravo, takoj ko bo o tem sklepala nova vlada, ki bo, če bo. Že dolgo je iz skupščinskih in upravnih vrst slišati, da gre v Izoli vse narobe zato, ker imamo v naši občini tudi kukavičje jajce, ki ga je podstavil nekdo, ki mu Izola (z oblastjo vred) ni najbolj pri srcu. V uredništvu smo skušali odkriti kdo bi bil to kukavičje jajce, vendar je bilo možnih kandidatov toliko, da se nismo mogli odločiti. Rešitev problema sc je prikazala čisto slučajno. Naš fotograf Orlando je odkril to famozno kukavičje jajce in ga seveda fotografiral. Tako smo spoznali, da jajce sicer je, vendar se še ni izleglo. Kdo bo iz njega prilezel pa bomo videli v naslednjih dneh, saj je naš fotograf na nenehni preži. KRIMINOLOGIJA HIB Da vam ne bi kvarili praznikov smo rubriko Krimikalije v prejšnji številki izpustili. Posledic take odločitve nismo mogli predvideti, so pa porazne. Poredneži so ga brez strahu, misleč, da tokrat ne bodo prišli v javnost, lomili okoli in počez. To ni res S.B. ima baje dva nemška ovčarja. To ni hudo, huje je, da sta jo psa odmahala sama na sprehod in ju je lastnik hudo pogrešal. Še huje pa je, da ju je lastnik, ko sta se psa vrnila, kar dobro pretepel. Najhuje pa je to, da je lastnik izgubil oblast nad svojimi dejanji in psa pričel na vso moč metati ob zid. O pasjem incidentu so bili obveščeni policisti ter Društvo za varstvo živali. Odšli 16.6. jo je najprej mahnil neznano kam, ni bilo prvič, S.M. Policisti so ukrepali in ga vrnili tja, kjer mu je mesto. Tudi F.B. je bil v strahu, ker je pogrešal mladoletno hči. Tudi ta je bila izsledena in vrnjena. Sosedski spori Š.S. in R.S. sta v sporu zaradi dvorišča in hodnika. Spor je prevzelo sodišče in upajmo, da bo s svojo razsodbo zadovoljilo oba. M.F. in K.R. pa sta zaradi osebnih zadev že dalj časa v sporu. Ker se je spor neprenehoma stopnjeval sta modro poiskala pomoč pri policistih, slednji pa so tudi njiju napotili na sodišče. Tudi P.H. in J.M. se nimata preveč rada. Prvi naj drugega udaril kar tako, brez razloga. No, v ozadju naj bi bil spor iz starih časov. Deset nezgod V minulih tednih je prišlo do desetih prometnih nesreč, na srečo ni bilo mrtvih in res hudo ranjenih, brez zlomov in prask le ni moglo iti. Opazno pa naraščajo meddržavne nesreče in to kar z vsemi sosedi, ki nas obkrožajo. Diplomati zaenkrat še niso posredovali. Nikjer ni več hladu Kaj stori razgret človek, ko zaradi toplote ne more več? Stopi do morja, da bi se ohladil. Toda tudi tam je gneča, vname se prepir za mesto in že so tu pesti pa brce in... Baje je tako povsod ob obali le tam od Podbelvederja proti Konku se lažje diha. Le mimo dveh plaž in dveh šankov je treba priti. Tako smo se kalili Mladoletniki v Oktobrski imajo nov način zabave. Balončke napolnejo z vodo. Krasno! Nato balončke mečejo v mimoidoče, predvsem v starejše. Brez veze in neokusno. še ni hudo Kot vse kaže, glavni turistični naval še ni prišel in tako se obnašajo tudi tatiči. Na Obali so aktivni le domačini, večjih migracij iz notranjosti države še ni bilo opaziti. Tako je v tem tednu izginilo naslednje blago: Fiat Croma, surf, mountain bike, 6000 SIT in 30 DEM, diplomatski kovček z neznano vsebino ter dodatno še dva mountain bikea. Po informacijah izolske postaje milice uredil Tomač ivjif u;l\ GALERIJE ALGA:Od četrtka 10. 6. razstavlja svoja dela JANEZ FERLAN INSULA: Na ogled je razstava RAJMUNDA KOCBEKA Galerija TIERA (Gregorčičeva ulica), razstava keramik ANTONA FLEGA V recepciji hotela Halietuim v Simonovem zalivu ima prodajno razstavo slikar DANIIX) DROFENIK. KONCERTI SVETILNIK: Nedelja, 4.7. ob 20.00 PRVA OBLETNICA RADIA MORJE. Nastopajo: Zebra, Zura, Delirium, Night Jump, Deseti brat itd. BELVEDUR: 3. julija ob 22.00: jazz pevka MIA ŽNIDARIČ KNJIŽNICA Matična knjižnica Izola vabi v četrtek 8. julija ob 20.00 na otvoritev razstav: - Ilustracije NADF3 DELLORÈ na oddelku za otroke - Korespondenca Franja Ravnika na oddelku za odrasle bralce Matična knjižnica prehaja na poletni urnik. V juliju in avgustu bo knjižnica odprta vsak dan (ponedeljek petek) od 8.00 do 12.00 ure, od ponedeljka do srede pa tudi popoldan od 18. do 20. ure. FRANCE RAVNIK France Ravnik seje rodil na Gorenjskem v Smokuču blizu Žirovnice 1.1832. Študiral je v Ljubljani, Gorici in Trstu. Leta 1855 je postal duhovnik in učitelj. V letih 1855-1860 je služboval v Brtonigli, nato do 1.1862 v Kastvu, potem do 1.1871 v Kopni in nazadnje do 1.1883 v Kortah. V letih 1869-70 je bil poslanec v poreškem zboru in to v času, ko so si Hrvatje in Slovenci v Istri stežka utirali pot v javno življenje, ker niso imeli kapitala in ne učenih mož. Avstrijska oblastjo ukinjala slovanske občine in sklovansko podeželje priključevala italijanskim centrom, da bi ga ti podrejali. Ravnik je Hrvatom in Slovencem zravnal hrbet in vzbudil zavest pripadnosti lastnemu narodu, svojim učencema Špinčiču in Lučiču pa priporočal strpnost do tistih, ki jih zapostavljajo. Podpiral je čitalniško in taborsko gibanje na jugozahodni meji slovenstva od Boljunca in Sežane do Kubeda in Kort. Aktivno je obvladal več jezikov. Spoštoval je vse kulture, hotel izobraziti svoje ljudi, da ne bi bili manjvredni in tarča /a potujčcvalcc. V deželnem zboruje kot poslance istrskih Slovencev govoril italijansko, v koprski gimnaziji poučeval slovenski in hrvatskijezik. Zaradi uspehov v snovanju slovenske zavesti, je italijanska iredenta Ravnika črtila in zahtevala, da ga iz Kopra premestijo. Odšel je v Korte, kjer sc je srečal s probelmi, ki sojih domačini imeli s samostanom na Krogu nad Sečovljami. Ta seje imel za edinega dediča leta 1841 izumrlih grofov Grisoni-jev in je domačinom osporaval zemljiški delež. Samostan je zahajal pod vpliv piranske fare, kije hotela uveljaviti svojojurisdikcijo nad Albucanom - nad slovenskimi kmeti v krajih med Vuki, Lonzanom, Pcršinami, Krogom in Mcdošmi - namesto fare Korte. Ravnik seje srdito boril zato, da mu ne zmanjšajo fare, edine slovenske v zahodnih Savrinih. Na tromeji mestnih občin je bilo namreč nevsrno, da ostane sam s svojo cerkvijo in zvonikom. Ravnik je v Kortah spravil .šolo na noge. Ko je prišel semkaj je namreč našel le enega učenca, ki jezna! nekaj brati, kajti prejšnji učitelj-duhovnik je bil namreč bolehen in je zadnja leta bolj malo poučeval. France je poučeval le dečke in teh je bilo kar 90. Posebno skrb je posvečal nadarjenim učencem, katere je nagrajeval ali pošiljal v mestne šole. Tako npr. Antona Klcva-Bencdct ti. Taje bil nekaj gimnazijskih let v Trstu kar prvi v razredu in seje v štirih jezikih odlikoval tudi na Rcvoltcolli (višji ekonomski šoli). Ravnik je razširjal knjige Mohorjeva družbe, edine, ki so bile tedaj za malega človeka dosegljive in razumljive. Število naročnikov je od I. 1872 do 1880 dvignil od 7 na 39. Tudi tuje postavil temelje čitalništva - društvenosti. Kraj je imel svoj pevski zbor in verjetno tudi godbo. Ko je bil Ravnik še v deželnem zboru, je predlagal, da bi za istrske Slovence namestil potujočega ulčitclja kmatijstva. Zadevo pa so zavlačevali in, ko njega v zboru ni bilo več, so namestili Italijana, kar sc da sklepati po oznanilu 25.5.1884: V Korte bo prišel direktor De Rossi, ki bo predaval, kako sc židni črvički vzgajajo. V skladu s svojimi narodobudnim delovanjem in gorenjskim poreklom je Ravnik včasih prevajal Korte v Dvor, Soline pod Krogom pa v Solnice. Ravnik je kar dobro poznal socialne in kulturne razmere svojih ljudi in jih je posredno tudi napisal v svoji kroniki šole. Nada Morato j : Hotel DELFIN Tomažičeva 10, Izola tel.(066)63-552 int.392 Barvne fotografije v eni uri. * Ob izdelavi ^ enega filma fotografij velikosti 10X15 Vam podarimo barvni film! MANDRAC JE TEDNIK KS OBČINE IZOLA Zalužnik: GRAF’FIT d.o.a I Naslov: Veliki trg I. Izola/td.: 6! 139 Odgovorni urednik: D. Mislej Lreduiški odbor: Neva Zqjc, Vlado Ostruito, (iianfranko Niljan, Mirjan Muženič, Nataša Benčič Jelačin. Andrej Šumenjak, Danilo Markočič / Uredništvo: Ura Domio, Roman lapajne, Tomai Ferluga Preds. čas. sveta: Zorka Sosič Oblikovanje: Davorin Mare Elektronska obdelava: GRAFTIT d.o.o. I Tisk: Tiskarna Hran Cena: 0 SIT, poštnina la 6 mesecev 500 SIT, m 12 mesecev 900 SIT Naklada 6000 izvodov VAŠI LASTN .hiši.stanovanju.podstrešju, kleti. lopi.garaži.terasi.gotovini .vrednostnim papirjem, .predmetom za osebno rabo.dragocenostim.zbirki.slikani.vidnim oblogam .steklu. .pomivalnem stroju. pralnem stroju. hladilniku. zmrzovalniku.sesalniku .televizorju. . i nstalacijam .dv igalu.Centralni kurjavi. boj lerju. ki imatski napravi .gradbenem materijalu. GROZI NEŠTETO .požar.strela.eksplozija.vihar.toča.okvara gospodinjskega aparata.okvara na instalacijah, .okvara na centralnem ogrevanju.okvara antene.odgovornost do tretjih oseb.padec letala, .manifestacija.demonstracija.poplava.izliv vode.zemeljski plaz.odtrganje zemljišča. .snežni plaz.vlomska tatvina, rop. razbitje, lom .udarec motornega vozila. NEVARNOSTI! Adriatic Vam za vse našteto ponuja pošteno, kakovostno zavarovalno kritje. Obiščite nas ali pokličite katero koli našo poslovno enoto ali pooblaščeno agencijo, ki jih je v Sloveniji že več kot šestdeset. O našem stanovanjskom in požarnem zavarovanju Vam bomo z veseljem povedali vse, kar Vas zanima. Izvedeli boste, zakaj nam je lani zaupalo in pri nas zavarovalo svoje premoženje novih 20.000 zadovoljnih zavarovancev. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Agent d.o.o., pooblaščena agencija, Cankarjev drevored 4, Izola, tel 63 611 3 ^ 'L ^ ' /- $tjf /> /*> rL : ; ,v / / / ■m ¥ x q V /\»jO. A/C /W ‘I '{ P«'2> . ,«* ™ ” 0' x/itt j 0* / W a, qCuLqX, \4* \ K''0 \_— S» vie» «0»° \ »"** »hec rvGin» AcunoJt. ?a>:o,\v /■» ^ ^^ if *1 lo * -J X * * r o> o ^ o o Q ^ £. 4. julij H- lire di#é #:P] S> i r P’ifeW’-krt :e, tobogap. sgeedi , miss j; tufniT^v-smesnerii1 "A ’l I AyH,/T^\ ,p(fii.etilnik: od lfìt uri tombola NK Izola, _________ mfm$ri Zebra, Z\ira/Bakala. Nifiht, junip DeìfthjSti -1 P ’: in ob s%ji J- '" ffi b!/^r ^>vv.\;, (JRAFFITI^JK :