H*ir. - t lu.i pleča na f Leto LXXV., št. 28 1942-XX Cena 40 cent: tTREDNTSTVO CN UPRAVA: UJTTBLJ AH A, PUOCDfUMTA izkljtjcho zastopstvo m oglase ti Kraljevine nanje h OUC4 t Ni II- tl-», ll-K tl-Sft —Izhaja dan opolđna. mozenutvo: 15JSO L. UNIONE PUBBLICITA ITALIANA A-, MILANO CONCBSSiONAiUA ESCLU5IVA per la pubbllcitA «!kega letalstva proti otoku Malti, na kat« r. m %o bila leta -in pristaniške naprav« cilji napadov. Angleška letala •*«• preteklo n.«e i7\r«/:t.i nap;uh na Neapelj in l'alermo, kj« r s<> vrgla nekaj bomb in lističev. I gotovljen-t J** nezn.il i» -k. r|t. v Neaplju ti i »>;!,, iwiM ne žrtve, v Pahrmn pa ho hili 3 ranjeni. Razdejanje v Bengaziju Rim, 4. febr. s. posebni dopisnik neke *me:iške ager cije pri 8. angleški armadi Maek Mi lian poroča, da so Angleži pred umikom iz Bciigazija povzročili eksplozijo 5*** ton dinamita ji mesto popolnoma uničili Strašne eksplozije so pognale ▼ zrak arzenale in skladišča vojn;h potrebščin. Izpraznitev Bengazija. je bila posledica velikega pritiska oklopnih ko- lor, generala Rommela. ki so operirale skipno z močnimi Italijanskimi ojačenji, ki sr, nedavno prišla v Severno Afriko. Vo_,aški položaj, zaključuje dopisnik, je precej spremenljiv. Šesta bitka za Cirenaiko C ur i h. 4. febr. s. >Neue Zurcher Zeitungr k'»t uvodnik dolg članek z naslo-»Sesta btka za Cirenaiki v katerem se pravi med drugim: Z drug m zopetnim zavzetjem Bengazija po itakjansko-nemških četah je vojna v Se v -rr.i Afrikj zavzela nov presenetljiv po-omembi prejšnjih bitk govor: član-kar o angleški ofenzivi, k; se je pričela 18. novembra lani in poudarja, da so bili An-gležj tako poraženi, da je moral general .inleck nadomestiti generala Cunnigha-ma z generalom Ritchejem. Kasneje sta moral: gamiZiji v Sol um u in Hal Faji kapitulirati in Angležj so med tem poslali ojačenja iz Eg pta. General Auchinleck je tedaj še vztrajal pri o 1 ločitvi za pohod proti listi ji je zbral rezerve pri Agedabiji, tla bi —rti 1 je v al ofenzivo. Tu je angleške čete presenetil protinapad osi. V Lond'.nu la glede položaja pesimizem in sani Churchill je zatrdil, da ni izključeno, da bo treba drugič izpraznati Cirenaiko. Ponovni razgovor Duceja z maršalom Goringom Po povratku s Sicilije se je sestal Gor ing tudi s šefom glavnega stana Kfm, 4. febr. s. Maršal Goi-ing, ki ne je, kakor je b'lo že objavljeno, Z. februarja vrnil s Mcilije v Rim. je včeraj zjutraj obiskal Pijemontsl-ejra princa, nato je maK..! Goring sprejel šefa glavnega stana generala grofa C'a\aJlera in se je z njim razgovarjai o vprašan j. ,"i skupnega vojaškega interesa. Popoldne dne 2. t. m. je maršala sprejel I>uce v a\« lijene t. Maršal ne je z Dure jem poao\no dolgo razgovarjal. Budimpešta. 4. febr. s. Vsi listi objavljajo na vidnih mestih in s poudarkom v, si o raz- govorih maršala Gor*nga z Ducejem. Sestanek med neposreln m sodelavcem Hitlerjevim in Dueejem, piše »Pesti r/sjag«, bo še spopclnil in ojačil orožje, ki bo prineslo zmago s Jam osi. Anglosaška projjaganda ; strelja tudi to pot v prazno ter se udaja najbolj fantast ističnim domnevam glrde razlogov tejra sestanka, (iotovo je, da bi moral anglosaški tisk enkrat za vselej vedeti da razgovorom med šefi »il osi slede odločit \e za dosego zmage. Nemško vojno poročilo Odbiti napadi pri Taganrogu — Sovjetske letalske izgube Borba proti sovražni plovbi Iz Hitlerjevega glavnega stana. 3 febr Vrhovno poveljn;štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V raznih odsekih vzhodnega boj *ča potrebno pa se\ ernovzhodno od Ta-ganroga. so bilj sovjetski napadi odbiti, pri ♦čemer je Imel nasprotnik velike izgube. Na drugih mestih so nemške čete pri svoj h napadih dosegle krajevne uspehe kijub trdovratnemu sovražnemu odporu tn neugodnim snežnim razmeram. Sovjetske letalske sile so izgubile 23 letal v li taiskih spopadih in pri napadih na letališča; nem-ike niso imele nikakih izgub. Pred južnovzhodno obalo Anglije so boj-na letala potopila S tovorne ladje, s skupno 10.000 br. reg. tonami, ki so plule v zaščitenih konvojih., ter st razno Lidjo. Nadaljnja večja tovorna ladja je bila hudo za. deta. Pri slojih izvidniških poletih ho letalske sile podnevi v dobrim ueinkom bombar-dirale neko industrijsko napravo ob vzhodni obali škotske. V Cirenaiki je Ml nmiknjoči se sovražnik znova prisiljen k borbi in pora/en. Ttrpel Je izgube in materialno škodo. Nemške bojne letalske sile so pri napadih na letališča, pristaniške In druge vojaške naprave na otoku Malti z borniranu težkega kalibra zadele tudi neko delavnico streliva in torpedov. \a zapadu so nemški lovci včeraj nad obalo zasedenega ozemlja sestrelili 3 angleška letala. Borba proti sovražni oskrbovalni plovbi se je v januarju nadaljevala z dobrim uspehom na raznih morjih. Vojna mornarica m letalske sile so v januarju potopile 63 trgovskih ladij s skupno 400.6O0 br. reg. tonami. Samo podmomiške sile so potopile 5*> ladij s 367.000 br. reg. tonami. Britanska vojna mornarica je izgubila v istem času v borbi z ladjami nemške vojne mornarice 3 rušilee. 1 podmornico In 1 brzi čoln. Kalen tega so bili z bombami ali torpedi hudo poškodovani 1 križarka. 4 rustici, 1 podmornica. 1 minolovec In 1 stražna ladja kakor tudi 28 trgovskih ladij. Sovjetske Izgube v teh podatkih niso zaobsežene. Odbiti napadi Berlin. 4 febr. s. Kakor ee doznava 2 vojaškega vira, »o nem'-ke čete zopet zavrnile v severnem odseku vzhodne fronte dne 1. februarja več boljševiških krajev nih napadov Na neki točki so Sovjeti pričeli s silno akcijo da bi zavzeli dva krv ja Pričen/i z napr.di ob zori so boljševik! do popoldneva nadaljevali z napadi v zapo rednih valovih in so Imeli izredno mm^Om mrtve, dokler niso bili prisiljeni k umiku. V nekem drugem predelu tega odseka 9o pričeti boljše viki v temi in ob Izredno slabih vremenskih prilikah z dvema silnima napadom? na nemške Crte. Toda tuđ: Ja a© se morali umakniti, ne da bi dosegli kaj uspeha ter so pustili na terenu številne mrtve in ranjene. Finski odsek Helsinki. 4 febr. s. Včerajšnje poročilo glavnvgq stana o položaju v zadnjih 24 urah: Na fronti Karelijske ožine živahen topovski zaporni ogenj z obeh strani. Nase Ištvo :n težko pehotno orožje je z uni_ Inimi učinki zadelo defenzivna gnezda in sovražoe utrdbiee Neka naša patrol?.. ki j? vdria v sovjot.sk-? črte. ;e tam uničita /elik bunKer in pokončala posadko. Veliki ^tski izvidniški oddelki so bili Odbiti od naših p«oložr»;'ev. Na fr^riti Svira na nekaterih točkah *i-iško in delovanje patrol Izja-lovil se je napad nek^ sovražne stotnije. Na fronti Vzhodne KarrlijV so na poj roćju Oii* .-keffa -ezera na.=e čete razpršile riapadajočo sovražno stetnijo in ji zadale hu'a poudarjajo listi, da so japonske čete v razmeroma kratkem času prevalile ogromno razdaljo in premagale težkoč?, ki so jih Angleži snialrali za nepremagljive. Gesta megla je pofcrivaia Mulmein, ko so tjakaj piišli Japonci. Angleži so to izkoristili in so skušali pobegmti na majhnih ladjah, s kat ori in i so upali doseči Mai-tabantfvi zaliv. Japonske k: Ione. prihajajoče iz zapada, so manever odkrile 'in uspelo jim je zaustaviti večji del beguncev. Tudi pri obrambi Mulmema so Angleži ostali zves:: svojemu dobro znanemu sistemu in so namestili v prvih črtah čete iz dominv-nov in podjarmljeavh držav Eirmanski vojaki so bili v prvi črti. Ind;jci v drugI. Angleži pa v tretji in zadnji črti. Napetost v Eangunu Tokio, 4. febr. s. Po p: rs t režem h angleških vjsteh iz Ran gum priznavajo angleške oblasti, da so Japonci na več krajih prekoračili reko Salveen in napredujejo proti zapadu. S te fronte se doznava tudi, da vlada v Rangunu velika n:3^etost ^.j-radi neposrednega ogroženv.i mesta pQ japonskih četah. Sm Po mnenju strokovnjakov je položaj obupen, ker Sinja-pura ni megeoe braniti pred letalskimi napadi Stockholm, 4. febr. s. Londonski dopisnik lista i'Chicago Daiiy News* takole označuje položaj Singapura: Skoraj vsi strokovnjaki so mnenja, da je položaj Singapura obupen. Singapura ni mogoče učinkovito branitj prej letalskimi napadi. Ker je sila teh napadov na Singa-pur vsak trenutek ve«-ja. je čedalje bolj očitno, da se tej sili ne bo mogoče dolgo zoperstavljati. Tokio, 4. febr. s. Agencija Domei doznava iz Johore Bahrua. da so japonski bombniki ob luninem svetu v predpretekli noči napadli Sirigapur in o!vrgli bombe in druga eksplozivna sredstva. Z obale Jahorske ož:-ne, ki obvladuje S ngapur, so opazili strašne eksplozije in visoke stebre dima, ki so se dvignili na petih krajih singapurskega oto-ka. Sanghaj, 4. febr. s. Doznava se. da so včeraj japonski bombniki v dveh zaporednih valovih napadli S ngapur in povzročili škodo. Tokio, 4. febr. s. V teku zmagovitega pohoda na Malajskem polotoku se je japon- ska vojska borila v 92 borbah in je prehodila 1.100 km. Popravila je 650 km želez-n.žke proge in 250 mostov, ki so jih Angleži razstrelili. Zajela je sledeči mater jal: Okrog 350 topov, 550 strojnic, okrog 250 tankov in oklopnih avtomobilov, okrog 3.600 motornih vozil ter precejšnjo količino streliva in živeZa. Zajetih je bilo 8.000 ujetnikov, na bojiščih pa je obležalo 5.000 sovražnikov. Skoraj ves Bcmeo v japonskih rokah Tokio, 4. feor. s. Tok-jski radio poroča, da je skoraj ves Borneo zdaj v japonskih rokah. Vsa letaUšča so že pod japonskim nadzorstvom. Površina otoka Bornea meri 731.500 kvadratnih kilometrov in je po velikosti tretji največji otok na svetu, vendar je redko obljuden in ima samo 2,700 000 preb valcev. Borneo je pripadal skupini Nizozemsko-indijskih otokov. zozemcem izkoriščanje preostalih položajev v Pacifiku. Angleški vojaški opazovalci že sedaj vidijo, kako se pojavlja nevarnost, da bi Japonska zbrala svoje sile proti indokitaj«kl meji, držeč istočasno v šahu s svojimi pomorskimi edinicami avstralsko fronto. Pripravljajoča se velika ofenziva spomladi nagiba list »Times« k trditvam o bližajoči se veliki nevarnosti vse od Črnega morja do Indijskega Oceana. Tudi položaj v Severni Afriki. piše >Nachtausgabe«t, ne more nuditi Angležem najmanjšega upanja, da se bodo stvari obrnile na boljše. Tisk onstran Rokavskega i preliva je zdaj odkril, da so vojne potrebščL ne osi mnogo boljše kot angleške. In to naj bi bil razlog za uspehe osi v tem /d-seku. Reuter pa pripisuje krivdo zaradi ponovnega angleškega umika slabemu vremenu. V resnici je tako. zaključuje berlinski list. da so angleške vojaške oblasti prepričane, da položaj ni samo kritičen, kakor je rekel Knox. na obeh Oceanih, temveč tak. da ne daje najmanjšega upanja niti v Severni Afriki ter na vseh frontah med Evropo in Vzhodno Azijo. Japonska oporišča za operacije na vseh področjih Tokio, 3. febr. s. Z izkrcanjem na otoku Ambo'nu in zasedba Mulmeina po Japoncih je Japonska postavila dve straži proti sovražniku. Japonska vojna akcija se raz-tega v polkrogu, ki ima Tokr.Q za središče ter se razteza za 120 stopinj s povprečnim radijem 5.200 km. Mulme n na Malajl Pontjansk, Kavieng, A m boi na in Nova Britanija so mogočna oporišča za napad, ki so v lasti Japonske. Tokio, 3. febr. s. Sef obveščevalnega ur:ida japonske mornarice poveljnik H ria_ de je opisal operacije japonske mornarice, in poudaril, da se mora,,o odslej morja, ki obkrožajo Javo, Sumatro, Avstralijo va. Makijo in se zdaj imenujejo Avstralsko Sredozemlje, imenovati morja Velike vzhodne Az'je. Frcgled fgdložaj Osnovne zmote Rooseveltove politike — Značilno prizna' nje ameriškega mornariškega ministra Berlin, 4. febr. s. Berlinski tisk obširno komentira govor. Ki ga je imel ameriški mornariški minister polkovnik Knox pred neko komisijo Kongresa. Zelo značilna in zgovorna je predvsem izjava, da ima Amerika opravka s totalitarnim sovražnikom in da se mora boriti na vseh frontah ob hudih in verjetno Številnih udarcih. Vojna na Pacifiku, na Maiaji. na evropskem vzhodu in v Severni Afriki, je zatrdil Knox, je edinstvena vojna, nekakšna svetovna revolucija Ta izjava, piše »Nachtausgabe^, je bila za ameriško javnost veliko presenečenje Doslej so ameriški množici vedno ponavljali, da bo borba z Nemčijo ob sodelovanju Anglije m boljševizma malenkostna stvar, na kar bi bila uničena še Japonska Zdaj se nenadoma izjavlja, da se je treba boriti proti skupni strategiji treh sil kar je stvarnost, ki jo je Beia hiša doslej zanikala. Polkovnik Knox je šel še dalje in je priznal, da je vojaški položaj na obeh Oceanih kritičen. To značilno priznanje, pravi list. je verjetno rezultat zmagovitega delovania nemških podmornic v ameriških in kanndskih vodah. Govornik je s tem tudi demantiral astronomske številke predsednika Roosevelta glede vojne proizvodnje Amerike. Imamo mnogo strojev in letal, katerim pa manjkajo motorji, .cer je proizvodnja teh prepočasna. Najvažnejše priznanje pa je bilo tole: Moramo se boriti na dveh Oceanih z mornarico, ki je bila od prlčetka določena samo za cn Ocean. Minister Knox je s tem odkril osnovno zmoto Rooseveltove politike. Ko je Hitlerju in Duceju na monakovskl konferenci v jeseni leta 1938 uspelo reSitl mir. je ameriški predsednik povečal svo;.e vojaške hujskaške napore Da bi opogumil Angleže in da bi podprl Churchillu naklonjeno strujo, je v februarju odredil postopno porazdelitev mornarice na Pacifiku. Polovica je bila premeščena na Atlantik s čimer je bilo naznačeno, da se Amerika pripravlja za napad na Nemčijo. Posledice je Knox formuliral z hrfavo. da Je vojaški položaj kritičen na obeh Oceanih. To pojasnjuie. znkal ?e je na zadnjem zn-oedanju spodnjo zbornice tako malo go- To pojasnjuje tudi, zal >.j angleški vojaški kritiki, ki analizirajo položaj v Vzhodni Aziji in njega verjetni razvoj, popolnoma pozabljajo na Ameriko, čeprav Roosevelt, da bi dokazal, da ameriška mornarica le nekaj dela, gladko laže o velikih pomorskih uspehih proti Japonski. Angleži dobro vedo. da gre za propagandne čenče in ne prikrivajo svoje zaskrbljenosti. Reuter poudarja, da se bodo Japonci, če tudi bi bile uničene vse utrdbe Singapura, potem, ko se bodo polastili otoka, lahko poslužili oporišča za dobavljanje goriva podmornicam in pomorskim silam ter letalom in bodo preprečili Američanom, Angležem in NI- „Edini sovražnik Finske je Moskva" Helsinki, 4. febr. s. Predsednik Riti je I govoril ob priliki prvega zasedanja parla-, menta v tem letu in je v svojem govoru I omenilt da je bila Rusija edini sovražnJc Finske' v vsej njeni zgodovini. Dejal je: V sedanji defenz vni vojni, ki jo moramo voditi proti sovražniku, ki ograža našo državo in vso Evropo, moramo ohraniti vero v Nemčijo in njene zavezn ke. Govoreč potem o vesteh glede sporazuma med EJenom in Stalinom o delitvi Evrope, je predsednik zatrdil: Nimamo nobenega uradnega poročila glede tega, tola naše izkušnje v zad-nj h letih nam kažejo, kakšne namene ima Stalin. Resnične pomoči lahko pričakujemo sarno od držav, za katere je ohranitve finske neodvisnosti življenskega pomena in katerih zemljep sni položaj omogoča, da nam lahko pošljejo pomoč. Nemč j a je edina velika sila» ki mora braniti svoje interese na vzhodu kakor mora Finska bruniti svojo varnost. 2e stoletja je obstojalo kulturno in gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Finsko. Švedska podpora Finski Stockholm, 4. febr. s. Včeraj je dospela z letali finska trgovinska delegacija, ki bo obravnavala važna, vprašanja glede izvoza iz ševdske na Finsko. Obravnavano bo mel drugim vprašanje izvoznega kredita Švedske v korist Finske. Švedska je že doslej pokazala svojo solidarnost do svoje posestrime. Ta kredjt bo poravnan takoj, ko bo I Finska zopet lahko izvažala svoje proizvo-I de na švedsko v večji meri kot moie v se-| danjih okoliščinah izvažati. Kriza egiptske vlade Resen spor med vlado In krono — Javnost je na strani krone in proti anglcfilski politiki vlade Rim, 4. febr. s. Po razpoložljivih vesteh o viadii krizi v Eg*.ptu gre za spor med krono in vlado. Piil>žnostm vzrok krize je bila prekin tev diplomatskih odnosov s Francijo, katere kralj m hotel, toda nasprotja v pogledih so mnogo globlja in trajajo že dolgo. Zaradi odločitve vlade, da se ukinejo odnosi s Francijo brez posvetovanja s krono, je kralj Faruk zahteval demisijo zu anjega ministra. Anglija, ki ki podpirala vlado, je svetovala zunanjemu ministru, naj demisionira, misleč da bo kralj prestrašen. Demisija pa je bila sprejeta. Predsedniku senata Mohamedu Mahmudu je bila poverjena sestava nove vlade. Javno mnenje je na strani kralja Fa-ruka, ki je precej popularem. Narod se zaveda težkoč. s katerimi se mora krona boriti od izbnaha. vojne. Ogromna večina egiptskega naroda trpi pod oblastjo Angležev, ki v očeh Egipčanov ni opravit -ljiva niti z močjo Anglije, kak?or kažejo zadnji angleški porazi v Libiji ln Aziji. Egiptski narod spremlja z zanimanjem in zadovoljstvom zmagovati p:hod Japoncev. Padec Singapura bo živahno proslavljen med tieoct m tiaoct egtfrtekin mano v. Anglija dobro ve, kakšno je pravo razpoloženje Egiptčanov ln ne prikrtva svoje slabe volje spričo zadržanja krone. Izključitev vafdističjre stranke iz egiptske vlade, ki jo je kategorično zahtevala Anglija, onemogoča Egiptu sestaviti vlado, ki bi dejansko ustrezala naj^dnim ln muslimanskim zahtevana. Vse vlade, ki si slede v Kairu| so preprosti kompromisi med voljo Anglije in ne-možnostjo Egipta, da bi se ravnal po svoji volji. Stockholm, 4. febr. s. Vest o hudi krizi egiptske vlade je povzročila v angleških političnih krogih val zaprepaščenja. Ves tisk izraža splošno vznemirjenje in nekateri listi so hudo napadli kralja Faruka, češ, da ima kriza lahko najhujše posledice za angleško strategijo, med tem ko so angleške čete še v borbi globoko v puščavi. Novi poveljnik angleških Set v Egipta Ankara, 4. febr. s. Iz Kaira poročajo, da je bil general Ston? šef angleške misije pri egiptaki vojaki, imenovan na po* veljnika aogleakJb čet t Egiptu. Stev. 28 Pobuda za ureditev družinskih vrtov Po zgledu večjih zapadnoevropskih mest naj bi se sedanje za obdelovanje zemlje izkoristilo za dosega trajnejših vzgojnih smotrov I-j ubijana. 4. februarja Razmere so lani nenadoma sprožile plaz zanimanja za obdelovanje zemJje m vrtov. Meščan:, čeprav morda kmečk: sinov in hčere, k: so že davno zgubil, vsak st:k z zemljo ;n njenim blagooe]n.m vplivom so naenkrat spoznali, da je velik del njihove rešitve v majhnem kosu zemlje, kjer je mogoče posaditi malo krompirja, malfr fižola, zelenjave :n drugega V* nekaj dneh je bila razdeljena vsa razpoložljivi zemlja n najeli bi jo bil. o razmere najmanj tako zahtevne in nedvomno bo vsak. ki se je že lani lotil obdelovanja svoje parcel:ce. nadaljeval še z večjo vnemo. Toda letos bo treba vio žiti že prvo obratno glavnico: zemlja nam bo jesen: obilno vrnila le. če ji bomo z-«#atno gnojil:, če jo bomo pravilno obdelovali, če jI bomo preskrbeli dobrega, zdravega semena itd. Založit: bo treba večjo vsoto, ki se njene obrestj ne b^do povrnile vse takoj v prvem letu. pač pa bo nekaj še ostalo v zemlji kot prihranek, kot trajna naložba. Ta se bo združila I glavnico, ki jo bomo vložil: naslednje ieto. Tako so in bodo in4eresi vrtnarjev vedno bolj povezani z obdelovano zemljo, vzeto v zakup. Večina bo stremela za tem. čl jim lastnik ne odpove zakupa nenadoma in tako odnese pred nosom izboljšano in zarad, tecn rodnejšo zemljo Zato ~o VSUk ki se loti obdelovanja zemlje, hot?! skleniti dogovor, ki mu bo jamčil daljšo zakupno dobo in daljši odpovedni rod. Socialno-vzgojni vplivi Sedanje zanimanje za zemljo pa bo imelo svoje posledice celo še v času. ko bodo težavne razmere že davno mimo. Pa tudi ko bi ne bilo temu tako, ga je treba izkoristili v trajnejše svrhe v zavesti, da se z stikov ljudi z zemljo more roditi le nekaj dobrega, socialno in vzgojno koristnega. V mestnih ljudeh je treba znova zbuditi pod vplivom vsakdanjih razmer meščanskega življenja že odmirajoč: občutek neogibne povezanos*; ć'.oveka s svojo rodno grudo. Mnogih socialnih nasprotovanj bi ne bilo. ko bi se lfimo*M med 5eboj poznali, ko b: na svoji kožj občutili tegobe drugega Stik meščana z zemljo nam je v tem o žiru lahko izredno dragocen in morali bi ga negovati z vsemi sredstvi. Pri nas smo doslej živeli v izrazitem agrarnem okolju in nas k takim akcijam gospodarske razmere same še niso silile. Sedaj pa. ko smo prisiljen:, da izčrpano iz naše zemlje vse. kar nam le more dati in ko se je Ljubljana Že toliko razvila, da so mnogi meščani brez vrtov, je treba pozdraviti vsako pobudo, kj gre v tej smeri. Zanimanje in veselje za obdelovanje zemlje in vrtov naj vzdrži tudi po popus^itvi sedanjih težavnih okoliščin Začetki družinskih vrtov Te ugotovitve in tj smotri niso novi; vsaj delno so novi v našem okolju, čeprav so $Jti dalekov m - * ■*> že pred leti sku- šali uresniči*:. Zc pred svetovno vojno 1914 do 1918 so se v zapadnoevropskih državah porodila stremljenja, da bi >e pred vratmi velikih, indu^tr. ftkSt m uradniških mest ustvarile posebne naselbin*? vrtov, lahkn dostopne in primemo urejene, ki bi bile na razpolago zammancem. Pobuda je bila zdrava in iz nje se je razvil po prejšnji svetovni vojn: velik pokret, ki je našel zagovornike n zasfopnike po vsej kulturni Evropi. Na zadnjem občnem zboru podružnice Sadjarskega ;n vrtnarskega društva Ljub-lian al je urednik »Sadjarja voje izhodišče na Saškem. Tamkaj je nastalo tako imenovano Schreberjevo gibanje, kj je težilo k ureditvi vrtov, da bi se na njih zaposlila meščansko mladino Kasneje, ko se je močno občutilo pomanjkanje stanovanj v večjih mestih, je bila za malo delavsko družino prava sreča, če je mogla dobiti v najem kos zemlje v vrtnarski koloniji, kjer S v vrtni uti lahko vsaj v poletnih mesecih pripravila zasilno stanovanje Pobnda za vr+narsk; pokret v Angliji je bila popolnoma gospodarskega ✓načaja in šele kasneje se ie začelo misliti tod9 na urban'stične in estetične probleme, ki so z nj'mi v zvezi. V vseh drugih deželah, z izjemo na Skandinavskem, so ureditve družinskih vrtov, šele pridobitve M stoletja Družinski vrtovi v Italiji Zanimanje za vrtove je bilo vedno znatno tudi med prebivalstvom velikih italijanskih mest. vendar se je do najnovejšega časa v Italiji predvsem gojil sistem, kjer je bil najem vrta povezan z najemom stanovanja. Pokret za ustanavljanje samostojnih vrtnih naselbin je zato šele v začetnem razvoju, nedvomno pa ga bodo sedanje razmere ugodno pospešile. Za vrtnarstvo se v Italiji predvsem zanima »Dopola v or o«, ki vzpodbuja k obdelovanju zemlje, pripravljanju vrtov zlasti delavstvo in vse delavske sloje. Vrtnarsko gibanje je tesno povezano z gibanjem za rejo malih živali in svilorejstvom Zlasti se je v tem izkazal Dopolavoro železničarjev. Zgodovinsko zanimivo je. da je Marghe-rita Sarfatt: že 1. 1914 v Milanu ustanovila neke vrste društvo malih vrtnarjev, ki so dobili od občin in javnih oblastev v zakup večje kose zemlje v bližini mesta Podobna stremljenja so se skušala uveljaviti tudi v drugih »talijanskih mestih, med drugim rudj v prestolnici v okraju S. Lo-renzo. kjer ie nastala pomembna naselbina družinskih vr+ov. ki so jo urejevali in gojil! delavci. Družinski vrtovi so potrebni tudi Ljubljani Vzrok: za pobudo, da bi se uredili družinski vrtovi tudi v Ljubljani, so tehtni, kakor smo na dveh primerih pokazali že v uvodu Izkušnje drugod pa so tako obsežne -n dragocene, da so nam lahko jasen napotek, da bi z njimi pridobili važno gospodarsko in socialno napravo. Ker Da so z njimi združena Se nekatera vprašanja se bomo ob priložnost- povrnili k njim. Vsekakor menimo, da je bila pobuda sprožena ob pravem času in da bo nedvomno našla, kakor je podr>b^n predlog že pred leti, razumevanje pr^ naš; mestni občini. Vračanje pokvarjenega racioniranega blaga dobaviteljem po trgovcih na drobno Ljubljana. 4. februarja Dogaja se, da so trgovine na drobno prisiljene vrniti dobaviteljem blago, ki jim je dospelo v pokvarjenem stanju ali pa drugače ne odgovarja naročilu Ob pogledu na najpogostejše primere se odreja, da se je glede predmetnih vračil treba držati sledečih norm: 1) Ce se vrača pokvarjeno ali Kako^kon naročilu neodgovarjaločc blago z dogovorom, da nabavljajoča tvrdka dobi od dobavitelja v zameno enako množino primernega blaga, potem naj nabavljajoča tvrdka sporoči vračilo blaga Trgovtnsko-lrdustrlj-ski zbornici z natančnimi podatki postavke tabele A. v katero blago spada, množine nosameznega in celokupnega števila točk. " Ravnoiako naj snoroč: nabavljajoča tvrd., ka Trgovinsko * industrijski zbornici, ko prejme v zamena zahtevano blago, izvršitev zamene in pri tem naj zopet nasede natančno blagoznansdto postavko, količino tn posamezno in celokupno število točk. Tudi dobavitelj (proizvajalec ali trgovec na debelo) mora tako ob prejemu vrnjenega pokvarjenega nlaga. kakor tudi su odposiljatvi (ali izročitvi) v zameno da-nejra primernega blaga vposlati Trg. ind. zbornici podobni obvestili. 2) Ce pa nabavitelj vrača dobavitelju pokvarjeno ali kakorkoli naročilu neodgo-varjajoče blago, ne da bi nabavite I j mog-el dobiti od dobavitelja istotakšno količino svojecasr.emu naroČilu odgovarjajoče blago tedaj naj nabavitelj sporoči Trg. lnd. zbornici, da je vrnil pokvarjeno blago z vsemi pod točko 1) navedenimi podatki in Trg. ind. zbornica bo poskrbela za to, da nabavitelj dobi bon za dvig s tolikimi točkami kolikor jih znaša vinjeno blago. Dobavitelj (proizvajalrc al; trgovec na debelo) naj vrnjeno blago v prejemni knjigi vknjiži kot prejem in Trg. ind. zbornico obvesti na način, kakor je dolečeno pod toč. 1). Tako dobavitelji, kakor tudi nabavitelji morajo vpošiljati zahtevana poročila priporočeno. S pozivom na določila za porazdeljeva-nje racioniranih izdelanih tkanin in oblačilnih in obutvenih predmetov. Izdana od Visokega komisarijata (SI. 1. st. 512 90-41) se natančneje določa, da morajo proizvajalci < Lndustrijci in obrtniki), trgovci na debelo, konfekcijske izdelovalnice, ki ne prodajajo blaga občinstvu, vposlati Comcor-ditu, Roma. Corso d'Italia 11. v prepisu pa Vis. komisarijatu v prvih petih dneh vsakega meseca podatke o svojih zalogah racioniranih proizvodov ob koncu preteklega meseca, kakor so razvidni iz njihovih pre-jemnin ln oddajnih knjig z odnosnim! Števili, ki se nanašajo na prejem ln oddajo njihovih proizvodov v teku meseca. Primer, ki ga daje priloženi vzerec. kaž^ jasno, kako naj se ravnajo obvezanci ob vposiljatvi podatkov, ki jih Comcordit zahteva, nanašajoč se na mesec januar 1942-XX obojo, okrožnico in prilogo, morajo Trg. ind. zbornica kakor tudi strokovne organizacije priobčiti zainteresovanim podjetjem, pravočasno in i vs-^mJ sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Za Visokega komisarja načelnik VIII. oddelka Iz Trebnjega — Živilske nakaznice. Osebne živilske nakaznice za prebivalstvo vasi Trebnje bo prehranjevalni urad izdajal 4.t. m. Ugovore radi morebitnih nepravilnosti, pomanjkljivosti v številu ali .pa v obliki kart sprejema urad do 10. t. m. Cim stranka prejme živilsko nakaznico, naj jo predloži svojemu mesarju v svrho žigosanja in vpisa v novo knjigo odjemalcev. Kdor kart do .">. t. m. ne bo dal po mena rjo žigosati, ne bo imel skozi vse leto pravice do nakupa mesa. — Osebne izkaznice. Po odredbi Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino morajo imeti vsi moški od 15. do 50. leta starosti osebne izkaznice. Izkaznice bo izdajala občina na predpisanem vzorcu proti odškodnini 1 Lire za komad. Prebivalstvo ?i mora takoj preskrbeti 3 enake fotografi- je, ln sicer doprsna slika brez klobuka Vse dosedaj Izdane izkaznice ne veljajo več. — Nagrada za setev žita, 2e svoj čas J bilo objavljeno, da ae bodo izplačevale na grade za setev pšenice, rti, ječmena, ali soratce v kolikor bo imel kdo več kakor 1 ha posejanih njiv. Ta odredba se pa sedaj dopolnjuje ln Imajo pravico do nagrade tudi tisti kmetovalci, ki so posejali manj kakor pa 1 ha njiv. Za nagrado se je treba prijaviti pri občini. — Naročnikom! Vse naše številne naroe nike v Trebnjem in v okolici prosimo, da takoj prve dni meseca poravnajo naročnino ln Obenem plačajo tudi morebitne zaostanke Listu, ki je v kraju tako razširjen in ki prinaša iz kraja vse najvažnejšt vesti in objave se oddolžite le s točnim plačevanjem naročnine! Poročilo italijanskim učiteljem Liubliana 3. tebruaria Po odredbi zveznega poveljnika ie smel zvezni podpoveljnik 30. januaria t. 1. ob 18 poročilo voditeljem GILLa v k>lah Najprej je prikazal dosedanje etape zveznega poveljstva in izvršeno delo nato d« ie razvil harmoničen program tečajev in manifestacij, ki naj se izvrže prihodn?e mesece v sodelovanju s fcolo. m s*icer: zvezni tečaji telesne vzgoje, mladinske športne tekme, tečaj zborovskega petja za srednie n meščanske sole tečaj italijanskega lezika za Ciane. tečaj za asp-irante na mesta podpo-velinika pri BalHIi. avantgardistih ter malih m mladih Italijankah tečai ntmike in domačega gospodinjstva govorniški in recita. torski tečaji tečaji nagle pomoč- in tečaji keramičnega sJikanja. Glede vsakega nosa meznega tečaja je zvezni p^dpoveljnik da! smernice za njih izvršitev Končne je pr-kazal voditeljem delo. ki ga morajo izvršiti pri izvedb' organizacije vse g* delovanja OTLLa Poročilo se je začelo in se zaključilo s pozdravom Duceiu. Papiga jo je izdala — Ta roparski napad. — je dejal komisar Schott. potem ko je r/.l končal preiskavo. — je bil očividno namenjen dragoceni biserni ogrlici, ki jo je gespa Schmitt navadno nosila. Stara dama je sedela obrnjena s hrbtom proti vratom, napadalec je stopil po prstih Za njen stol jn Ji zamašil usta z robcem, prepojenim z nekim mamilom. — Komisar se je vprašujoče ozrl po sobi in nadaljeval: — Zato gospa Schmitt tudi ne more ničesar povedati o napadu in napadalcih, čeprav se k sreči zopet počuti dobro. Edina priča je tale papiga. Zamišljeno je komisar opazoval sivo papigo, čepečo v kotu velike bele kletke. — Ali mi ni bilo rečeno da zna ta papiga zelo dobro govoriti? — Da. — je pritrdila služkinja. — Con je govorila zeio dobro Po napadu pa ne govori več Morala se Je silno prestrašit Komisar Schott Je poki ma] 2 glavo. — Papiga je videla morda vse. videla je. kako je napadalec vstopil se pr.plazil do stola in opravil svoje zločinsko delo. Ce bi nam mogla vse to povedati, bi bila stva: kaj enostavna. Potem, ko so bile zabeležene na protokol še nekatere izpovedbe sluge ln šoferja, je bilo delo zaenkrat opravljeno Gospodje s© zapust.l. staro, na samem stoječo hišo. — Povejte m i. gospod Schott. — je menil mod potjo sodn- zdravnik dr. Mohrich — zdi se mi. da se posebno zanimate za papigo. Ali bi c^nel vedeti, zakaj? — Ker upam. dragi doktor, da nam bo pomagala izsl«. i:tj zločinca Zdravnik je zr^ajal z glavo. — No no fcako si pa zamislite to? — Tega še sam dobr0 ne vem, — je odgovori komisar zamišljeno Naenkrat je pa obetal. Ta hip mi je prišlo nekaj na misel. Na^aj moram da še neka] prelščem. Oprostite! — In ne da bi se zmenil za pres»enečenega zdravnika se je komisar obrnil n hitro odšel nazaj. čez dobre četrt ure Je zopet prestop1 ■ prag stare hiše in sluaklnia °ra je tako odvedla v sobo. kjer je bila stara gosp?, lapadena. V bližini okna je stala velika kletka tn v nji je se vedno Čepela papiga. — Pust*te me samega. — Je dejV^l komisar. — in recite go«p"dinjski pomočnic, gospodi: n-. Horsing da bi rad govoril z njo. Kmalu je le-ta vstopila ln obstala blizu vrat. motreč komisarja z nezaupljivim po- 2 edom. — Hotel sem vas sam0 prositi. — je dejal konVsar prijazno — da bi poskrbeli, da se ne bo noben tujec približa: papigi. Bodite tako prijazni in krmite jo sami. povejte to vsem v hiSi. — Kakor žel'te. gospod komisar. A ti IsMte še kaj? Ne, drugih želja komisar Schott ni imel. Zapustil Je z gospodinjsko pomočnico sobo in se poklonil Naslednjega dne je telefoniral komisar na dom gospe Schmfttove, češ. da bi rad govoril z gospodično Horsing. — Premislil sem si. — je dejal, ko se je oglasila hišna pomočnica. — Papiga bo pri meni bolje spravljena. Pošljite jo sem ali pa jo prinesite kar sami. kar bo še bolje. čez pol ure je prišla gospodična Horsing h komisarju ln prinesla kletke s sivo papigo, ki se je plaho stiskala v kot. Ko je ostal sam, je komisar prijazno ogledoval sivo ptico, ld ga Je gledala vpra- šujoče s svojimi razumnimi oćnn. kakor da ga hoče vprašati, kaj pomeni vse to Kar je nekaj spreletelo komisarja Ogledal si je papigo od bliže ln nekaj časa je stal sklonjen nad kletko. Potem se je : opet vzravnal in zažvižgal skozi zobe. ''delo se je, da je odkril neka i važnega in razveseljivega. Zamišljeno je zrl na P'T^eo. potem je pa telefoniral dr. Moh-richu: — Ali imate čas. gospod doktor? Popoldne ob treh pridem po vas Odpeljeva se h gospe Schmitt Da. misPm. da vas bom lahko presenetil. Komisar je takoj sedel v svoj avto In se odpeljal k ptičarju Zdelo se je. da ni oasel, kar je iskal, ker je zavil še v drugo *!n tretjo trgovino, kjer so predajali ptice. Točno ob treh je bil pri zdravniku. Kmalu sta Se zglasila pri gospe Schmitt Komisar je prosil gospodično Horsing. naj takoj pok'ičp vso služinčad. Presenečeno ga je pogledala vendar je pa izpolnila njegovo željo — Poklica! sem vas. — je dejal naglasu joč vsak zlog. — ker sem prišel do spoznanja da je napadel gospo Schmlttovo nekdo izmed vas Grobna tišina je sledila tem besedam tn oči vseh so bile uprte v mrki obraz komisarja, ki je po kratkem razmišljanju nadaljeval: — Do tega zaključka sem prišel zato. ker je izginja papf.ga. ki Je po mojem mnenju važna priča — Toda gospod komisar! — je vzkliknila gospodična Horsing in ga prestrašeno pogledala. — Saj sem jo vendar sama prinesla k vam na dom. — Seveda. — je odgovoril komisar sme-je. - Toda to nI bil Coli in uboga papiga ?e bil« povrhu se zastrupljena. Prosim, no- Lutkovna predstava GILLa Ltubljana 3 februaria V s4\noto ob t popoldne ie brla v priredbi GILLa v beli dvxrran' hote!« Lnion prva lutkovna predstava slovenske humo rizične zgodbe »Mi^olin« katere glavm junaki «o člani mišje družine Predstave sta se udeležila rudi zvezm podnove' nik m zvezni nadzornik Vsebina igrice ie zelo ljubka Kaže nam razumno in živahno M'4co ki je zarad* svoje biaitrcumnoMi začela hoditi ▼ šolo kier se ?e v kratkem času naučila lepih stvari in prokos^la vse svoje tovariše. Na pogled se poroči z Miso m predstava se zaključi z banketom na čast nmonoročeri cema. Prve predstave te igrice se ie v celoti udeležila deca iz Sp. 5u3ce. M««t Bežigrada n Trnovega. Otroci sc bili s predstavo zelo zadovoljni in polni navdušenja od začetka do konca. Kam se hodijo Ljubljančani smučat LJubljana. 4. februarja Nekdo, ki se ne hodi nikamor smučaT, ker še ne zna stati na smučkah, pravi, da je Polževo zaradi velike reklame najbolj znano, vendar pa tam smučanje ni zdaj kaj posebaioga. ker je sneg brez vsake podlage, ker je bil hitro zvožen. V nedeljo ln na Svečnlco jf na Polževem zopet kar mr_ golelo smučarjev, ki so imeli naravnost izvrstno smuko. Takega snega, kakor je zriii povsod orez izjeme za smuko, že dolgo ni bilo v nižinah. Smučarji poznajo tak sneg samo v planinah, pa še to redko Zvoziti ga skoraj sploh ni mogoče, ker ga je preveč. Tudi tam, kjer smuča dan za dnem množica smučarjev, je snega za smuko ob tem vremenu izboren. Letos namreč južnega snega sploh Se nismo imeii. Zapadel je suh sneg, ki se Je dobro viegcl, da je zdaj snežna ode;a povsod gceta in da smučke do zeml;e nikjer ne pridejo. Celo na Rožniku, kamor se ho_ dijo Ljubljančani smučat sleherni dan, s.» le tu pa tam s kristjamami preglodali snežno odejo, da se vidi nekaj krtin. To je pa le na najbolj strmih krajih in še tam je zdaj zapadel nov sneg, tako da preveč zvoženega sploh nikjer ni. Na GradiSču nad Višnjo goro so 2e davno odkrita smučišča. Gradišče ima pa v primeri s Polževim to sii>bo stran, da leži proti jugu In zato tam sneg mnogo prej skopni, kakor na Polževem aH pa se ga sonce prevez prime Seveda je pa zdaj smuka tudi tam izvrstna. V splošnem pa naj bi veljalo načelo: tu .'M v reklami ohjektivnost! čem vas dolžiti. kdo ve, kdo je to storit, samo — dotični se je zmotil, kajti Oolija sem takoj prvi dan zamenjal z drugo papigo. Hotel sem naravnost k cilju. Zopet je sledila grobna tišina, a komisar je nadaljeval: Coli si je že zopet opomogel. Zdaj pa napravimo poskus. Prisotni stopijo po vrsti h kletki. Crtm se približa zločinec, pokaže papiga a srditim vreščanjem svoj odpor, kakor bi storila t takih okoliščinah vsaka normalna žival Prosim torej! Zadnje besede so veljale šoferju, ki je v vidini zadregi stopil h kletki, pap'.ga ga je brezbrižno opazovala. Tudi ob pogledu na šoferju sledečo kuharico se ni prav nic razburila. Ostala je mirna tudi, ki je stopil h kletki vrtnar. — Zdaj pa poskusiti vi. gospodična Horsing. — je dejal komisar končno. V splošno presenečenje je pa ostala hišna pomočnica na svojem mestu kakor vkopana in s srditim pogledom je ošinlla komisarja. Tresla se je ln vse je kazalo. da se bo vsak čas onesvestila. — VI ste zločinka, gospodična Horsing. — je dejal komisar. Trdo so padle komisarjeve besede v tišino, potem je pa hišna pomočmi ca zastokala, se skrušila in v polni meri priznata svoj zločin. Na povratku je dejal dr. Mohrich: — Sreča samo, da ste pravočasno vzeli seboj papigo. Schott. To ste napravili imenico; — Neumnost. — se je zasmejal Scnott — Papige tistega dne sploh nisem mogei zamenjati, ker nisem imel nobene duge pri sebi. ftele danes sem kupil iadomestrisa Oolija Vse drugo je bila zviJaSa. «o-spodična Horsing je po neumnosti iđstzs nila pravo papigo šele, ko sem 'O orosr. naj jo prtne»e k meni. iSe/esiiica K O L I D A I Danes: Sreda. 4 februarja: Andrej Cor-sini DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vrtoglavica Kino Sloga: V sinje višave Kino Inion: Nedolžna ali kriva 1'metnostna razstava slikarjev Nandeta m Draga Vidmarja v galeriji Oborsnel na Gosposvetski cesti Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I., predavanje meart. vrt. aaist. Franca Pirnata o nadaljnem spomladanskem delu v zelenjadnem vrtu. posebno o presajanju sadik Iz tople m mrzle grede na prosto, o setvi zelenjave na prostem in o oskrbovanju in zalivanju zelenjavnih setev ob 18. v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici DE21R.NE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni trg 12. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Dr, Vladimir Foerster umrl Ljubljana 4. februarja V Ljubljani je umrl dr. Vladimir Forster, višji sodni svetnik v pok. brat znamenitega klavirskega virtuoza pok. Antona Forster-ja in brat ing. Jaroslava Fdersterja, profesorja ljubljanske univerze. Dr. Vladimir Forster je b I po rodu Ceh in se je rodil 17. V. 1868 v Pchervu na Češkem. Njegov oče se je preselil v Ljubljano in se je udejstvovai kot kapelnik. Vladimir je študiral gimnazijo v Ljubljani, pravne studile je pa končal na Dunaju. Potem se je vrnil v Ljubljano in je bil zaposlen kot kon-cipijent pri dr. Štoru in dr. Mund\ Odvetniški izpit je položil v Gradcu, od koder se je vrnil v Ljubljano. Nekaj časa je služboval prj deželni vladi kot koncipist na kar je prestopil v sodno službo. V Ljubljani je služboval kot sodnik, na kar se je preselil v Metliko, kjer je služboval kot starešina sodišča. Končno je služboval v Novem mestu kot sodni svetnik in pred vpo-kojitvijo višji sodni svetnik. Vpokojen je bil leta 1934. ko se je preselil v Ljubljano. Živel je pri svoj: sestri ge. Ljudmili Mnn-kočevi. Med svojimi tovariši je užival velik ugled in spoštovali so ga številni prijatelji in znanci Foersterjeve rodbine. Pogreb bo jutri ob 16. z Zal, kapelica Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku časten spomin, ugledni rodbini ob težki izgubi naše iskreno sožalje. Dogoni klavne živine in prašičev Ljubljana, 4. februarja Prehranjevalni zavod Visokega Komfsa-rlata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: Dne 9, februarja 1942 v Črnomlju «a govedo in prašiče. Dne 10. februarja 1942 v Novem mestu za govedo in prašiče. Dne 10. februarja 1942 v Vel. Laščah ca govedo in prašiče. Dne 11. februarja 1942 v Ljubljani za govedo ln prašiče. Dne 11. februarja 1942 na Rakeku za govedo in prašiče. Naše »IfidsMšče DRAMA Sreda. 4. febr.: ob 17.: Voda. Red B Četrtek, 5. febr.: ob 17.: Lepa pustolovščina. Red Četrtek Abonenti reda B bodo Intell d revi ob 17. predstavo Vombergarjeve tridejanke »Voda«. To je zabavna, satirična komedija z veseloigmo potezo. Junak komedije je vsa vas; dejanje se plete okrog gradnje novega vodovoda. Dramatik je ožigosal v Igri na vesel način človeške slabosti kot so: niče-murnoart, častihlepje, trma itd. OPERA Sreda, 4. febr.: ob 17.: Madame Butterflv. Red Sreda Četrtek, 5. febr.: ob 17.: Don Pasouale. Premiera. Red Premierski Abonenti reda Sreda bodo imeli danes ob 17. uri predstavo Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. Peli bodo: Hevbalova, Kogejeva, Franci, Janko, Sladoljev, Dolni-čar, Lupša. Poličeva, Gregorin in Skabar. Red Premierski bo Imel v četrtek ob 17. url prvo letošnjo uprizoritev Donizettijeve opere »Don PasquaJe*. Peli bodo: Don Pa-squale — Betetto, Malatesta — Janko, Er-nesta — Manoševski, Norino — Ivančičeva, notarja — Jelnikar. Novi prevod in muzikalno vodstvo štritof, režiser Primožič, inscenator ing. Franz. Otroci, ki sodelujejo v Leharjevl mladinski opereti »Indija Koromandija«, bodo imeli skušnjo v nedeljo ob 10.30 v Operi. Udeležba je obvezna. Ravnateljstvo Opere prosi, naj se javijo vsi statisti, ki »o sodelovali v »Aldi« v petek ob 12. uri v Operi. Radio Ljubljana v Četrtek, 5. februarja i942-xx. 7.30: Poročila v slovenšč ni. 7.45: Operna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.45: Avgust Stanko solo na harmoniko. 12.40: Koncert violin-čelista g. Selmi. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komun ke glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: R. Zandonajeve skladbe pod vodstvom Autora. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Jana Slaisa, pri klavirju Janko Ravnik. 17.45; Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 40: Simfonični koncert pod vodstvom Collona. 21.40: Ljubltnnrki radijski orkestei pod vodstvom D M šijanca: orkestralna glasba. 22.20: Mali orkester Bojana Adinrčn. ?2 45: Poročila v italijanščini. Stev. 28 Cene parcel nekdaj in dandanes »SLOVENSKI N A ROO«,«^. 4 februarja 1942-XX Stran S Ob koncu prejšnjega stoletja stavbne parcele v kakor dandanes niso bile cenejše . / Ljubljana. 4 februarja Dandanes se zde stavbna zemljišča prt cej draga. Ce pa presojamo cene zem. glede na cene raznega blaga ah le življer. skih potrebščin, se nam sele pokaže, a; zemljišča draga ali ne Razumljivo je. d. se cene zem:;*č ravnaio Tudi po zna-zakonu o ponudb: in povpraševanju: ko večje povpraševanje po zemljišč:h. so d? a j ja. Pri tem na moramo tudi upoštevati, d; so zemljišča poeosto zelo draea č*»orav -posebnega povprašeavnla po njih Cer>< zemlj:šč v me«*ih V moeoče do neke mer' držati na veći: višini umetno Spekulacije, ki niso spekulacij'e V mestih nekater lastniki stavbnih zemljišč čakajo dolga leta da b; se zemljišče podražila; zato jih nočejo prodati, včas:r n:tl ne. čeprav jim kupe; ponujajo mnos. višje cene od »dnevnih cen« To je nek« vrste spekulacija, ki je pa vendar ne sme mo imenovati tako. Za soekulacijo nam p ne velja, če lastnik noče prodati zemljiš«; ▼/ pričakovanju, da ga bo lahko proda dteažje kdaj poznee Nihče ne more zahte vati od njega odgovora, zakaj zemljišč noče prodati in zakaj ga noče zaz dati sarr Nihče ga tud: ne ^me dolžiti da čaka le n: višje cene Lastniki zemliišč se lahko izgovarjajo, da zemlfifCa nočejo prodati, k**: je najboljša naložba, če je denar nalozer v zemlji P~av:.;o. da se vrednost zemlfiiU mnogo manj spremen kakor denarja Spekulacije z zemljišči Lahko pa govor :no seveda tudi o očitni špekulacijah z zem:j:5či. Tako se včas. podraže zemljišča čez noč v ulicah, ki s. pred regulacijo. Prav zaradj tega je bil» pri nas odloženih že precej regulacijski del. Včasih zarad: izredne podražitve za vdanih ali nezazidanih 7em';:.^č ne more' :"ravnati stavbne črte in ne razširiti ces4 šča. V nekatenh ulicah zidajo velika, zeli draga poslopja v stari stavbni črti. ne d; bi upošteva!; potrebe sodobnega prometa Hišn. lastnik: >e včasih upirajo prepus:.-del parcele za cesto ali hodnik, ko name ravajo zidati, ter branijo tako trdovratn« vsako ped svoje zemlje, da raje ne zidajo kakor da b; žrtvovali tudi nekaj decime-trov zemljišča. Občin; pa seveda ne mor-biti vseeno, ali je stavbna delavnost živahna ali v zastoju. za-*o je iz:d boja med n< in lastnikom zemliišča včasih negotov Lastnik se zaveda, kaj ;e njegovo orožje ter ga zna dobro uporabiti. Toda tudi to uso končno špekulacije z ztm.j.šč. v pra em pomenu besede. O špekulacijah govc ; mo, ko mislimo na prekupčevanje z zern- L Spekulu^je z zemij.šči Se navadr najbolj razv.je?o v posebnih časih, ko ljua-e raje nalagajo denar v zemljo kakor • hranilnice. Pr nas i e začel nenavadm vahen promet z nepremičn.nami 1. 19^ • o izbruhu vojne Seveda to ni bila na>;» -ebnost. Tudi drueie je b"! tedaj pro-net z nepremičninami mnogo živahnejš. Mnog- so pa tud; kupovali s;are hiše, kei ami tudj niso hoteli ali ne mogl; zidat; stavbne cene so se namreč na-orem: na le in stavbna podjeMa niso mogla pre •zemati del po st^ln; proračunski vsoti -*nk; se pa tudi niso mogli odločiti 7«-> ".danje, ne da b vedel; vsn; približno, ko-ko bodo znašali ftn&ki. ko bo delo kon •ano. Razen tega je >e primanjkovalo ne-M*erega gradiva al; pa ni bilo zanesljivo Is ga bo mogoče drh->v;ti Snretn sp«11. *iste kupce hiš. k; =o nameraval1 kup;t: -tare hiše ker ni«o mogl; zidati Povora inje po 7emli «čih in h^šnh ie bilo veko n SDekulant n: tvegal če ie nakupo ■^1 v«e^*orek R^-.M-t"'i Vn H? «0 tak*-1i »poklicni« nrr'- »amjit^ ^avH«o bre7 irotokoliranp tvrrlk^. hnr^l« bo'iše zveze :nkor ljudje, ki so kvorvnl- le zase. zato *e bil velik de1 nmnn'^ ~> ■ -^»-em čninam. roksA pppfcuoftevaleev N^r^m^n^e so tedaj nodraževale torej tud' zaradi Dre-:':pčevania in ne zgolj f*s**tl živahnega vpraševanja cam^T3 na sebi V središču vedno manj parcel Razumljivo je. da vrednost zemljišč v edifču rase tem bolj čim bolj se mesto r; naven. Večje mesto, 'cm draž:a so zem-šča v njem. Cim boli se mesto Siri, tem močnejša je težnja po Č m bolj c-ospodarn: 'rabi zemliišč. Zato je pa tudi vedno manj ezazidanih zemlii;f cred; mesta. Toda še • stih zemljišč je vedno mani naorodai v.m bolj se podražuiejo ta zemliišča. tem nanj jih lastniki ponujajo. Se vedno pri-akujejo. da se bodo še vsaj malo podra- 7. la. Zavedajo se. da bodo zemliiščn sredi mesta vedno draga, ker središče ne more 'gubitj svojega pomena in ne vrednosti hodijo pa tudi. da je naibolj neprimeren "as za prodajo zemljišč prav tedaj, ko se • eprenvčnine naibolj podr.vžuieio. rrš. p^-iraževan;e nepremičnin pomenj lahko le izgubljanje vrednosti denarja kakor vsako podraževanje. Prav to pa zeio ov.ra razvoj •nesu* v središču za kar nam >iužj kot ■jooer primer kjuD.jana. Sred; mesta osta-neiLuz-aane najbolj dragocene parcele. Cun dražja je nezazdana parcela v sre-Ku, tem večja je nevarnost, da bo osta-• a še dolgo — nezazidana. »Dnevna cena« zemljišč O dne\ n: ceni stavonih zemijišč v mestu skoraj ne moremo govorni. Cene so en: :n .sli ulici, včasih v neposredni so-.r... zeio različne. Ce bi bjla višina ceit odhrssns le od ponudb in povpraševanja, bi bile cene nedvomno enotnejše Na cene pa vplivajo razni posebni čin telji, ki smo jih nakatere že navedli: spekulacije, premoženjske razmere posameznih lastnikov, na- n leguiacije po.-amezn.h ulic. lega parcel, stavbni sistem itd Parcela z južno lego je ..ihko dražja od parcele, ki ni solnčna. Su-no zemij šče je pogosto dražje od močvirnatega zemlj.šča. Stavbno zemljišče je vča--:n dražje tud- po sam: uporabnosti: če je ;>arcela premajhna za več:e poslopje, k: bi bilo bolj donosno od manjšega, ga lastnik >evedo ne more tako lahko prodat: drago kakor bi ga sicer. Skratka, o dnevni enotni cen: parcel ne moremo govoriti. Zato ie tudi težka presoja, ali je posamezno zemljišče »vredno« toliko in toliko ah ne. V -plošnem pa seveda drži, da so slabše parcele sredi mesta dražje od boljših zunaj mesta. Ob prometnejših cestah so stavbne parcele nedvomno tudi dražje kakor v tesnih, manj prometn h ulicah, čeprav so ne-iaitere ozke neprometne ulice v samem geometričnem središču mesta. Cene nekdaj in dandanes Zanimiva je primerjava med cenami stavbnih zemljišč v Ljubljani nekdaj in /.daj Pri tem moramo upoštevati, da se je središče mesta premaknilo. Ce je bilo prejšnje čase v prometnem in kupčijskem pogiedu središče na Mestnem trgu, je v zdaj v okolici glavne pošte. Tedaj seveda zemljišča niso bila tako draga ob tedanji Dunajsk: cesti kakor zdaj ob našem nebotičniku. Ce torej primerjamo cene zem-i::šč v središču nekdaj in zdaj. moramo najprej ugotoviti, kjer je blo tedaj središče ;n kje je dandanes. Ko proučimo cene zemljišč v Ljubljani ob koncu prejšnjega stoletja, nas zelo preseneti, da ni«ao bile v splošnem n č nižje od dandanašnjih, sorazmerno visok h cen. To bomo dokazali prihodnjič s posebno zgovornim primerom. DNEVNE VESTI ■^4»i*>: — Tajnik albanske faAistične stranke na obisku v Romi. V prestoln.ci se mudi tajnik albanske fašistične stranke Jup Kazazi. V ponedeljek je obiskal Akademijo Musso-Itnijevega Fora Sestal se je z mladimi ro-iakit ki obiskujejo akademske tečaje. — Romska Kraljevska opera je prepovedala svojim obiskovalkam nošnjo klobukov z velikimi krajci. Vodstvo romske Kra-i;evske opere je v skladu s predpisi, ki so %h izdala oblastva, prepovedala svojim ob. iskovalkam dostop v parter, na balkon in galerijo s klobuk: karsne koli mode Dovoljeno je samo preprosto pokrivalo, ki se tesno prilega glavi in ki nima širokih krajcev. — Velika tatvina tkanin. V noči na ponedeljek so lat v zvrSiii v Monz. drzen viom. Vlomili so v manufakturno trgovino Carla Ri-v-a. in 2 avtomobilom odpeljali tkanin vsake vrste za 150 000 lir. — Priprave za letoAnji velele jem \ M lanu. XXIII. velesejem v Milunu bo tudi letos največ j. n najpopularnejše spričevalo italijanske proizvodnje. V primeri s prejšnjimi se bo letoSnja razstava v skladu s sedanjimi vojnim: napori preusmerila predvsem k prikazu vojnega gospodarstva Sejem bo kakor vsako leto od 11. lo 27. aprila — Novo ital j;tn«%k«i industr jsko podjetje. Po podatkih, ki jih objavlja \<< n k Centralnega sta t.stičnega instituta, je število industrijskih podjetij • Italiji poraslo od 731.880 v letu 1937 na 1 037 214. Polovica industrijskih podjetij s 64*1- uslužbencev, deluje v sever n: Italiji. Povprečno računajo da odpade na vsako industr;j-ko podjetje v sevem; Italiji 6 uslužbencev, v srednji Italiji nekaj manj kot 3 in 2 7 na otokih. — Smist 1 obnovitve hrvatskega nabora. vHrvatski Narodi je te dni objavil obširen članek pod naslovom >Smi»el obnovitve hrvatskega sabora«, ki v njem obširno razpravlja o zakonski odredbi, ki je odredila njegovo ponovno oživljenje. Clankar pravi med drugim, da je državni poglavar dr. Pavelić s tem samo pokazal svojo voljo, da obnovi politično življenje Hrvatske na način, kakršnega je Hrvmtaks poznala v svoji zgodovini. Pisec med drugim poudarja, da je Hrvatska tudi vsa leta pod Ju-g*oslavijo neprestano izražala svojo nezlomljivo voljo po ustanovitvi lastne države ln je s tem pokazala tudi zadostno zrelost za povsem samostotno življenje. Hrvatski sabor, ki se bo kmalu sestal, bo to le potrdil in vsej Evropi pokazal, da so Hrvati politično zmožni voditi lastno državo ki bo v vrsti drutrih evropskih držav zavzemala častno mesto. — Iz hrvat*ke diplomatske službe. Predsednik rumunske vlade Antonescu je te dni sprejel v nastopno avdiienco novega poslanika neodv«ne hrvatske države dr. Ben-zona. au je bil na ts položaj Imenovan namestu ods* a vidnega poslanika dr. Bu!a-ta. Antonescu se je z dr Benzonom zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru, ki je v njem med drugim poudaril, da Ru-munija zelo B&M borbo Hrvarske za neodvisnost in bo to nleno neodvisnost tud! zmerom md^ Dodpirala. — Is srbskega jro*p«dar«tva. V Beogradu je bila te dni ustanovljena nova rudarska delniška družba ki si 1e nadela naziv >Balkan-metal* Nov« družb* Ima delniško glavnico 1 milijona din večina njenih delnic pa je v rok*^ Pruske rud^r<»ke in to-niiniške družbe Fieusaag«. Prav tako v Beogradu je Bankverein. ki je že lani pre-rael vse posle bivše Jugoslovenske ud: ne banke, prevzel zdaj tudi pošlo znam beograjske Praške kreditne banke. Ta prevzem formalno še sicer ni urejen, venci.11 pa bo odobren na prvem rednem letnem občnem zboru delničarjev Bankvereina. Kot zanimivost iz sedanjega srbsk^z a gospodarstva moramo omeniti tudi uttfanovitev posebne centrale za les. ki je lila te dnt ustanovljena v Beogradu in k! ji je glavna naloga skrbeti za pravično razdelitev drv med prebivalstvo. — Bol^arsko-hrvatvko prijateljstvo. H I rojstni dan bolgarskega kralja Borisa III ki jo bil prejSnji petek, je Zagreb novč potrdil svoje velike simpatije do bratskega bolgarskega naroda. Bolgarski poslani!: pri vladi neodvisne hrvatske države Jordan M'č'Karov je v prostorih poslaništva priredil dopoldne svečan sprejem, popoldne pa je zagrebška radijska oestaja oddajala po-seb?n bolgarski vrčpr Otvoritveni govor je imel predsednik bol^arsko-hrvatskega društva prof. Oršanic nato pa je zbor bolgarskih slušateljev zagrebškega vseučilišča zapel n*"kaj bolgarskih n;-rodnih pesm: Zagrebčani so na rojstni dan bolgarskega kralja tudi sicer pokazali največje prijateljstvo do bratskega bolgarskega naroda — Slovaki se zelo zanimajo za hrvatsko gospodarstvo. Slovaški poslanik pri vlnli neodvisne hrvatske države dr. Jožef Cie-ker že od prvega dne svojega bivanja na Hrvatskem kaže posebno zanimanje za hrvatsko gospodarstvo Obiskal je že precej hrvatskih krajev in si ogledal njihovo sro-spodarstvo. te dni pa je obiskal tudi hrvatskega ministra za kmečko gospodarstvo dr. Jožo Dumandžiča, ki se je z njim zadržal v daljšem govoru Dr Cleker se je zlasti zanimal za težave hrvatskega kme*a in za način, kako mu vlada neodvisne hrvatske države pomaga. — Savski led razbijajo z dinamitom. Le redke zime so bile tako ostre, da je korito Save po\-sem zmrznilo in da je zaradi tega vodostaj v zimskih mesecih kazal kar 2 m nad normalo. Nove vode se namreč razlivajo čez zaledenelo Savo in se tako rečna gladina čedalje bolj dviga. LetoSnja izredno ostra zima je zlasti v savskem koritu izzvala takšen nenormalen pojav ln so morala hrvatska oblastva resno premišljati kako bi preprečila sicer zelo redke po-: lave v zimskih mesecih Da bi Savi omogočili kolikor toliko normalen odtok, so te dni nekaj kilometrov nad Zagrebom, prt znani vasi Jakuševcu, začeli led razbijati z dinamitom. Rečno korito so s tem za sile očistili in je vodostaj spet padel razstre-ljevanje ledu pa bo vnovič potrebno, če bo ostra zima trajala Se naprej Tudi iz Beograda prihajajo poročila, da je Sava povsem zamrznila in da so se nekateri pamikl komaj rešili ledenega objema Tu^; tam bodo morali poseči po dinamitu če ne bo v nekaj dnevih nastopilo toplejše vreme. MALE IN VELIKE 2ELJE — Vašo hčerko bom nosil na rokah, zatrjuje snubac bodočemu tastu. Vsako najmanjšo željo j: bom bral že iz oči — Ze prav. že prav' Rad bi pa vedel kako bo z velikimi željami ŠIROKOGRUDNOST Zaliubl jen mladenič poasb; svojo novo r»njate4jico ns orc*Uvo njenega godu »Evo jedilnoe« li*t* dušica • H nravi »Izberi st kar ri srce po*©H: pečenko, kranjsko klo baso z zaljom ker ti bolj Predstave ob delavnikih ob 16.. lU.lfi to nedeijan m pra/niklh ob 10.3(1 I i.HO IH.AV in I ».30 KINO .MATICA * TELEFON lignja m-n«! dieli m Emma (iramatica Vrtoglavica <• ostUlh *log»Ji Cami.. ri.>rn. Ruti -i' ftere ud 01a.= r>. Puecini W->ener tilNO IMUN • TELEFON Nedolžna ali kriva i • u«v«, i sta^apviu f::p;ni ki« v»ju Himna miidinc. film zanoenlh opojnih IfDOt in le/nje po obv!« danju nevarn.^t V sinje višave Cvet n.iJodlićnejSih nil.idih filmskih Igralcev: S. Jacbino, M. Ferrari. I — Nakup koruze v Banatu. Srbska centrala za žito je na novo uredila vprašanje nakupa koruze v Banatu. V bodoče smejo nakupovati koruzo samo naslednje tvrdkc: Agrar.a. Veliki Bečkerek. Agrarprodukt. Velik; Bečkerek. Cerealexport d. d. Beograd, Uljarica d. d Beograd in D. d. za predelavo koruze. Poleg tega smejo nakupovati koruzo tudi banaški mlini, v kolikor jo rabijo za mešanje s pšenico pri mletju. Glede nakupovanja p£en ce v Banatu veljajo stare določbe, da jo smejo nakupovn ti samo Agraria Veliki Bečkerek in tisti mlini, ki so jo kupovali doslej na svoj ra-":in. Iz L't'blj site —lj živilski trg. Trg je še vedno >zim sku kakor pravimo Šele prihodnji mesec smemo pričakovati nekoliko živahnejši pre met. a seveda le. če bo postalo dovolj toplo. Zdaj .ie dovoz domačih pridelkov siab že zaradi mraza, ker je prodaja na prođem težavna in ker je nevarnost, da bla-£to pomrzne med prevozom. Upoštevati je treba tudi. da nekaterih lanskih pridelkov nI več toliko. Kljub temu dovažajo tud: <->b najhujšem mrazu zelenjavo na trg Nekatere prodajalke pripeljejo svoje blage šele ob 10.. ali tudi pozneje, prve pa prt-najajo na trg že pred 8 Danes je bilo naprodaj rekaj zelenjave na kmečkem zele-njadnem trgu ln so jo gospodinj naglo pokupile Trg je se vedno tudi založen z domačim sadjem jabolki. Od časa do čas-a prinašajo kmetice tudi jajca —lj Po dolgih tednih prvi »hladm dan c. 2e več tednov nI bilo tako toplega dne kakor včeraj, čeprav se ;*e mnogim zde'u precej mrzlo. Včerai j" namreč maksii.iai. na dnevna temperatura znašala že +0 2 stop Ko ie maksimalna dnevna temper3-tura nad led iS čem. govore vremenoslov^i o hladnem dnevu, če je pa nad lediščem tudi najnižja dnevna temperatura, imenuje dan topel Davi je pa bilo zopet precej mrzleje kakor včeraj. Toplomer v Zvezdi je kazal -104 stop. —lj Kino Sloga predvaja te dci izredno lep mladinski film. prava himna mladosti, prese rn osti, ne u gnane borbe za športnim udejstvovanjem in mladostnih idealov. V dosego svojih ciljev ln teženj se ne straši ta mladina nobene nevarnosti druži jih tesna tovariška vez, ki jo prepleta žarek medsebojne iskrene in lep ljubezni. To je film vesetth mladostnih obrazov, o mladi ljudeh m z mladimi ljudmi. To'je film našega časa in nase mladine, kateri je tuđi posvećen. Samo prvovrstni mladi igrale*: Silvana Jachirso, Marto Giannini, AJdo Fioreii, Mario Ferrari in Fausto Guerzoni. Na sporedu je samo nekaj dni ter ga uprava kina piav toplo priporoča na ogled. —lj OPerna pevka guč. Valerija. Heyba-lova bo sodelovala na prvem koncerta Ljubljanskega komornega orkestra, ki bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 7. uri v Veliki Filharmonični dvorani, s spromlje-vanjem klavirja, kai bo oskrbel pi2i::ist Bojan Adamič, bo zapela naslednje Schu-rnannnove samospeve: Posvetitev, Pogovor v gc^.du. Tega ne morem umeti, Na mojem srcu. Ko v cvetju oil je krasni maj. Iz mojih solz in Iz starih pravljic veje. To so prekrasne pesmi, ki So po večini vzete iz raznih ciklov enega najboljših svetovnih komponistov za samospeve. Vse ostale točke koncertnega sporeda bo izvajal novi komorni orkester pod umetniškim vodstvom violinista Karla Rupla. Na koncert opozarjamo, predprodaja v Knjigami Glasbene Matice. —lj Violinska virtuozinja Plna Carmi-relli je prv.ć nastopila na našem koncertnem odru meseca julija m. 1. Takrat je s svojo igro vzbudila največje občudovanje pri vsej koncertni publiki, ki je bila takrat v Filharmosićni dvorani. Tudi kritiku iK> to enostavno priznali. Eden izmed njih konstatira sledeče dejstvo: Gospodična Carmirelli predstavlja redko violinsko reproduktivno ustvarjalko, ki io bomo racr. zopet poslušali v svoji sredi. Kakor ga njena visoka nadpovprečna kvaliteta zasluži jo je občinstvo, ki ga je na mah osvojila, že po prvih taktih, toplo daio priznanje v prisrčnem navdušenju. Upamo, da nas bo že jeseni zopet obiskala. Mia n umetnici gredo iskren« čestitke. VioliruKi koncert Plne Carmlrelhjeve bo v pete* 6. t. m. ob pol 7 uri zvečer v veliki Filhar-monični dvorani. Igrala bo Griega, Caj-kovskega, Copolo, Hubaya, Ravela, Paga-ninlja in Casello. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. —lj popolnoma nov program štev. 15. od četrtka 5. februarja daj je v »Veselem teatru!« Zopet smo Vam pripravili za uro in pol novega programa. Tokrat bodo prevladovale v našem sporedu glasbene točke. Nastopil pa bo tudi stan Ljubljani že gotovo poznan farne z Lublnne. Predstave vsak četrtek in soboto ob 18 30, ob nedeljah pa ob 14.30. 16.30 in 18.30. —lj Osebne i/.kaznice po odredbi V sokega Komisarja začne ljubljansko mestno poglavarstvo izdajati v najkrajšem času, in sicer :jh bo prebivalstvo J obilo po posameznih okrajih najbrž v šolah. Zato naj zaenkrat zaradi osebnih izkaznic nihče ne hodi na mestno poglavarstvo, temveč naj mirno čaka na nadaljnje objave in navodila v dnevnikih. —lj Združenje trgovcev opozarja članstvo, da dob; maksimalni cenik Št. 5 v pisarni Združenja trgovcev. —lj V Vrtnarskem tečaju Sadrjarske *n vrtnarske podružnice Ljubljana 1. predava v sredo 4. t. m. mestni vrtnarski asistent g. Pimat Franc o nadaljnjem sponi 1 a lanskem delu v zelenjadnem malem vrtu, posebno o presajanju sadik iz tople in mrzle grede na prosto, o setvi zelenjave na prostem in o oskrbovanju in zalivanju zelenjavnih setev Začetek točno ob 18. (šesti) ur4 v kenijski predavalnici na I. drž realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. Izpolnitev registra stalnega prebivalstva dolenjskih občin Važna objava anagrafskega urada občine Trebnje, po kateri bodo poslovali tudi anagrafski uradi ostalih občin Trermj*. 2. februarja. Zaradi izpopolnitve registra stalnega prebivalstva občine, ki se je sosta"ii na podlagi podatkov ljudskega štetja, izvršenega dne 31. julija 1°41. se vse prebivalstvo poziva, da si nemudoma pribavi pri svojih žMnnih uradih krstne liste, poročne li?U' in druge osebne dokumenta, katere izdajajo župni uradi v ta namen takse pro sto. Vse le dokumente bo treba pri ana-grafskem uradu občine Trebnje samo po-kazatifc ne pa oddati Posebno se poudarja da so dokumenti veljavni samo z matični"! zapisom. Ne zadostuje namreč samo številka ro'stnega. krstnega, poro-nega lista ali dnjpili dokiurrentov, temvee mora biti na vsakem dokumentu zapisana tudi številka zvezka matične kbjige ter zaporedna številka tietičnega rojenca, krsčeaca al' roročenca v tej matični knjigi. Zato naj vsakdo v* župnem uradu pove. za kai rabi dokumente. Kdor ima svoje dokumente ž* v redu. mu torel ni treba iskati novih listov oni pa. ki kakega dokumenta nimajo, jih pa dobe v dotičnem župnem uradu v ta namen, kot že omenjeno takse prosto« Pripominja se. da je zaradi nujnosti treba dokumente takoj pribaviti. V prihodnjih dneh bo občinski anagrafski urad pričel s posebnimi vabili, ki bodo v obliki dopisnic poslani strankam po pošti, klicati v urad posamezne družinske poglavarje, ki morajo ob tej priliki že prinesti s seboj zahtevane dokumente zaradi izpopolnitve registra, t j. družinskih pol in osebnih listkov. Za one pa, ki bodo rojeni, poročeni ali pa, ki bodo umrli, ne bo treba piedlagati več listin, ker bodo župni uradi o vsem tem občino obveščali sproti. Za one, ki bi se tej naredbi upirali aii jo omalovaževali, je predvidena ."^roga kazen, in sicer globa 100 do 500 lir. V izogib strogi kazni se torej prebivaL stvo poziva, da si zahtevane dokumente takoj nabavi in da se na povabilo takoj in pravočasno javi. Prav tako je treba nemudoma prijaviti občinskemu anagrafskemu uradu vsako izselitev, preselitev in vselitt-v. Na Dolenjskem Je zapadel nov sneg Ponekod ga je zapadlo na staro podlago dobrega pol metra Ljubljana, l februarja. V noči od ponedeljka na torek in še včeraj je na Dolenjskem spet snežilo Včeraj Čez dan se je sneg sicer somo ponujal, v gostih kosmičih pa je padal prejšnjo noč, tako da je spet pobelU vso Dolenjsko, ki se še ni znebila niti prejšnjega snega Zorane ceste in od smučarjev zorana pobočja je sneg spet žalil tako, da so včeraj morali ceste čistiti z velikimi plugi, če so hoteii omogočit: vsa; skromen, najnujnejši promet. Zorali so seveda samo glavno cesto, dočim so si po manj pomembnih cestah kmetje napravili gazi, čez dan pa so te gazi s sanmi in drugimi vozili razširili. Novega snega je v nekaterih predelih Dolenjske zapadlo precej Če« pol metra, posebno obilen pa je bil spet — kakor le. tos že nekajkrat — v krajih od Višnje gore mimo Stične tja do Novega mesta, Ljubljančani, ki so bili včeraj na Dolenj-kem, so bili začudeni, saj v Ljubljani ni snežilo in niso pričakovali novega snega niti na Dolenjskem. Bili so prepričani, da so vsa pota še shojena in so se temu primerno rouli. Na Dolenjskem jim je eneg pripravil Iznenađenje: silil jim Je tja do kolen in se trmasto puščal v obutev, da so bili nežni in razvajeni meščani kmalu temeljito premočeni. Novi sneg na Dolenjskem dolenjskega kmeta ni kar nič ujezil Kolikor je bil pre-skop, da je bil dolenjski kmet že v str°.hu za svoje zlmke posevke, ki v topli in nP--močeni zemlji ne bi kaj prida prezirnih, Je postal pozneje radodarnejši in je dolenjsko krajino s svojim belim plaščem, ki očem jemlje vid in jih slepi, visoko prekril. Zdaj jo je v svoj zimski plašč uklenil »e bolj in se nam ni več treba bati pomladnih in poletnih mesecev. Ozimina bo pod snegom ugodno prezimila in bo pomladi dala plodove, ki si jih vsi želimo. Zaradi novega snega na Dolenjskem trpi edino zverjad — mednjo štejemo tudi po- nižne in strahopetne dolgoušce — ki le s težavo najde dovolj hrane in se zaradi tega, rada prmliža človeškim bivališčem. Človek pa mora biti pozimi prizanesljiv tudi do zver jadi! Doigousci in drugi prebivalci naSih go- adov, ki so že itak precej redki, se komaj še bore za svoje živi-enje z visokim snegom. Zakaj bi jim poleg snega strogt>l po življenju še človek, ki mu nočejo nič žale. ga? Na to bi morali pomisliti divji lovci, ki jih je na Dolenjskem čedalje več. Resniinj ljubezen do soljudi, ki jih najbolj tare zima in ki je dandanes žal zeio redka, bi morali vsi poznati tudi do živali Do ptic. ki prezebajo v naših krajih, pa jih vendarle ne zapuste, je človok še ko . Ukor toliko dober ln prizanesljiv, enako dobroto in prizanesljivost pa bi moral poznati tudi do nenevarna divjačine, ki daje našim gozdovom življenje in ki nikomur ne stori nič zalega Novi sneg naj bo hkrati tudi nov opomin, da moramo ljubiti vse, kar živi v prirodi in da ne smemo nikomur streči po življenju. Grdo razvado divjih lovcev, ki pri svojem protizakonitem lovu zlorabljajo se zimo, ko zverjad že itak dovolj trpi, bi bi. lo nujno potrebno z najostrejšimi ukrspt popolnoma zatreti. VZROK — Zakaj si pa prišel šele ob Štirih zjutraj domov? — vpraša žena moža. — Ker bi rad spal, srček moj. TEŽAK IZPIT — Gospod kandidat, kaj je uran? Kandidat molči. — Tega ne veste? Kaj je pa helij? Kandidat še vedno molči. — Tudi tega ne veste? Se zadnje vprašanje vam zastav-im: Kakšna je razlika med uranom in helijem? PORODNICE ne morejo dovolj pre-hvaliti poživljajoče, krepllne in zdravilne Ambroževe medice, ki jo dobite le v Medar-ni, Ljubljana. Židovska ul. 6. 12T SKODFXICA »ALPA« CAIA krepkosti in zdravje daja. 11T KRVAVICE DOBIJO DANES popoldne člani socialnega odbora proti članski izkaznici, Kot-nikova 21. POHIŠTVO po naročilu tn vse vrste stolov izdelujem : o utiram oprave m r vršu jem vsa popra-rtu najceneje. — Josip Zormnn LJubljana, Breg 14. 1099 Tužnim srcem javljamo, da nam je umrl nas" ljubljeni brat, svak ln stric, gospod dr. Vladimir Foerster višji sodni svetnik v pokoju Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, dne 5. t. m. ob 16. uri z 2al, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1942. LJUDMILA MANKOCEVA, ING. JAROSLAV FOERSTER, sestra in brat in ostali sorodniki. Inserira) v MSiov. Narodu Stran 4 »SLOVENSKI N A ROD«,«reda, 4. februarja 1342-XX. Stav. 28 Olje in med nam bođo dajale — solnčnice Letos bodo kmetje pridelali mnogo več solnčičnega soinčnic ima tudi velik pomen za čebelarstvo semena — Pridelovanje Ljubljana, 4. februarja Ze prejšnja leta smo v našem listu priporočali kmetom, naj bi pridelovali čim več buč in soinčnic. Na ozemlju sedanje Ljubljanske pokrajine pa pridelovanje soinčnic. Na ozemlju sedanje Ljubljanske pokrajine pa pridelovanje soinčnic in buč ni bilo poatbno razširjeno, zato je bila propaganda tem težja. Kmet se ne more preusmer.ti čez noč, da bi začel opuščat: kulture, ki jih je gojil od njega dni v korist rastlin, ki jih dotlej še ni prideloval. Nai kmo-t n; čutil posebne potrebe, da b: začel uvajati solnčnice in ne tud. izkušenj za to. Razen tega ni bilo urejeno odkupovanje solnčničnega semena za izdelovanje olja. Kmetje pa sploh niso vedeli, kako koristna rastlina je solnčnica. Nekateri kmetje so pridelovali precej buč. toda ne zarad: bučnega semena, da bi ga proda ia-li za izdelovanje olja ali da bi olje izdelovali sami kakor kmetje na Štajerskem, temveč da so 1 nezrelimi bučami pitali prašiče. 5 cer pa doslej tudi ni bilo dovolj dobre, primerno razpredene propagande za pridelovanje soinčnic in buč. Ni b-lo povpraševanja po solnčmčnem semenu, odnosno ne organiziranega nakupovanja, zato se pridelovanje pač n; moglo razširiti. Pridelek bo šel lahko v denar Ze jesen: po bilj naši kmetje opozorjeni, da bodo poslej lahko prodcial: solnčnično seme v neomejenih količinah, treba je le, da se oprimejo pride'ovanja soinčnic v čim večjem obsegu. Ljubljanska tovarna olja namerava začeli izdelovati jedilno o^je iz solnčničnega semena. Za tovarniško predelavo pa mora biti seveda precej surovin. Ce b: bilo pridelka premalo, b; tovarniška produkcija olja ne bila mogoča. Da bo torej pridelovanje soinčnic pri nas donosno, se ga mora oprijeti čim več pridelovalcev. Tovnrna olja ie odvisna od n::h. prav tako pa oni odvisni od nje. Tako se tud: v tem primeru interesi industrije En kmetijstva lahko krijejo. O akciji za pridelovanje soinčnic na deželi, predvsem o ni<=»n:h uspehih na Barju, bomo poročali prihodnjič; ob tej priliki nameravamo le opozorti. kako pomembna rastlina je solnčnica, ki so jo pri nas nekaterj gojilj 1q kot okras vrtov. Pridelovalcem morajo pomagati čebele Zdaj. ko vse kaže, da bodo letos naši fcmetje začeli pridelovati solnčnice v večjem obsegu, jih moramo opozoriti tudi na velik pomen predelovanja soinčnic za čebelarstva Toda pridelovalci morajo tudi vedeti, da je uspešno pridelovanje soinčnic v veliki meri odvisno od čebelarstva. Na to jih opozarjajo v prvi letošnji številki Slovenskega čebelarja, v članku »Gojimo solnčnce« (J. Kobal). Iz tega članka izvemo o zanimivih poizkusih pri pridelovanju soinčnic: cveti, kg so jih oprašile čebele, so dal; 97 odstotkov semena, cveti pa. kjer čebele niso opravile svojega dela. so dali komaj 23 odstotkov semena. To pač dovolj dokazuje, kako velikega pomena je čebelarstvo za pridelovanje soinčnic in kako sta tesno medsebojno povezena čebelarstvo in pridelovanje soinčnic. 300.000 kg sladkorja Pisec članka o solnčnicah ugotavlja, da so naši čebelarji v zadnjih treh letih po-rr.bil: za pitanje čebel 300.000 kg sladkorja. Vrsti'e so se same slabe letine in če so čebelarji hoteli obvarovati svoje čebele pred propadom, so morali jeseni združevati čebelje družine in jih čez zimo pitati s sladkorjem. Kljub temu je mnogo čebelnih družin propadlo in mnoge so pomrle zaradi no.-emavosti. Tako je bilo narodno premoženje oškodovano za težke miiij--.no. C • ■ >•> bil; prisiljen- začeti premišljevati, kako bi izboljšal: čebeljo pašo. Sprevideli so da je čebelja paša od desetletja do desetletja slabša, zlasti odkar je vedno več kultivirune zemlje, vedno manj pašnikov, gozdov, grmičevja.... Sprevidel; so. da bo tud; pri nas treba začeti šir ti pridelovanje medečih rastlin, n. pr. vrbe in tega dela so se tudi že lotili. V veliko korist našega čebelarstva bi pa bilo tudi. da b; se čim bo'j razširilo pridelovanje soinčnic. Solnčnični med izvrsten Solnčnice dajejo mnogo medu, zlasti še, ker cveto tri mesece in prav v času, ko je druge čebelje paše malo. Naglasiti je treba tudi. da solnčnični med prekaša po j okusu celo lipovega. Svetle, rumene barve je in prijetnega vonja. Čebelarji naj j upoštevajo, da daje solnčnica tudi mnogo j obnožine; ie medeče vrbe je dajejo nekoliko več. Od pridelovanja soinčnic bodo meli torej veliko korist tudi čebelarji. Pridelovalce soinčnic pa bodo čebele nagradile za pašo na solnčničnih cvetih s tem, da bodo solnčnice tem bolje rodile. Ce se bo pridelovanje soinčnic res tako lepo razširilo na Barju kakor kaže. si smemo od tega obetati tudi lep napredek za čebelarstvo. To je še tem večjega pomena, ker zadnja leta ajda. ki je prej dajala glavno pašo. na Barju zelo slabo medi. Kaj vse nudijo solnčnice Solncn.ce bomo pi.dslovaii predvsem zaradi semena za izdelovanje olja. Prejšnje čase so nekateri pridelovalci pitali s .-oinčručnim semenom praš.če. perutn.ne in ptice. Solnčnica je izrazita oljna rastlina n vsi deli rastline vsebujejo olje. Največ olja pa vsebuje seme. Izdelovanje olja iz semena je donosno. ker je odstotek olja v semenu vel.k. Solnčnično olje je dobro, ena najboljših vrst jedilnih olj# zlasti po svoji izdatnosti. Solnčnica pa nudi tudi dobro živalsko krmo. Koristno lahko porabimo vse de:e rastline. Dobro krmilo, zlasti za krave, so oljnate tropine, ki jih bodo pridelovalci semena lahko dobili v tovarn- pod ugodnimi pogoji. Za prašičjo krmo, pa tudi za pokladan.ie govedu so dobri solnčn čni listi. Iz solnčničnih stebel bi lahko pridobivali dobra vlakna, ki bi nam dajala izvrstno predivo in še celo več kakor lan Sicer pa je pepel iz sežga nih solnčničnih stebel tudi izvrstno gno- j-lo. Dovolj bi pa že bilo. da bi nam solnčnice dajale le seme za olje, da bj bilo pridelovanje donosno. « Zemlja za solnčnice Seveda zahteva tudi solnčnica dovolj dobro zemljo. primerno obdelane in gnojeno ali spočito. Izkušnje kažejo, da je treba tudi sonlčnice pridelovati izmenoma, ne leto za letom na eni isti zemlji; to se pravi, tudi solnčnice moramo pridelovati po sistemu kolobarjenja, če želimo doseči primerne uspehe. Na enem in istem kraju bi smeli solnčnice pridelovati samo le vsako četrto leto. V krajih, kjer je pridelovanje soinčnic razširjeno, jih sejejo navadno med koruzo in krompir. Tu in tam pa pridelujejo tudi solnčnice povsem same. Uspehi so tem boljši, če zemljo primerno obdelujemo. Izkazalo se je. da je treba solnčnice večkrat okopati, celo do Štirikrat na leto, osipavanje so pa zadnja leta nekateri začeli opuščati. V glavnem velja, da je treba zemljo za solnčnice obdelovati kakor za koruzo. Bolje je. da je zemlja že jeseni preorana. Izkazalo se je. da solnčnice bolj rode, če jih sejemo sorazmerno zgodaj. Pozebe se nam n: treba bati, ker je solnčnica bolj odporna proti mrazu kakor n. pr. koruza ali fižol. V splošnem pa sejejo solnčnice v drugi polovici aprila. Septembra je solnčnica navadno že zrela. Zanimivosti in podrobnosti o pridelovanju soinčnic pa bomo opisal: ob drugi priliki. kosine in britje V star-1 h časih so nosili moški brade — Britje ni tako enostavno kakor bi človek mislil Odraslemu normalnemu človeku poganja na obrazu okrog 12.000 koc n. Našim prednikom se ni bilo treba briti, ker so bile brade v modi, in so j.h možkj nosili s ponosom kot znak svojega dostojanstva. Zdaj so pa bradati moški take izjeme kakor so b le v starih časih obriti. Samo v nordijskih deže. lah so se moški brilj tudi v starih čas h. Brtev iz bronaste dobe nam pove kako stara moda so že gladko obriti obrazi. Ta moda je zdaj zavialala po vsem svetu. ZJaj si sploh ne moremo misliti kakšen bi b.l recimo pogled na nogometno tekmo med obema državama, kjer bi nastepji sami bradati nogometaš:. Kocine na obrazu moškega zrasto v enem dnevu za 0.4 do 0.6 mm. To bi da'o (krog 5 m dolgo eno samo kocino. Največ kocin imajo svetlolasi moški, dečim jih imajo čr-nolasi prib^žno eno šestino manj. Zato pa imajo ernolasi debelejše in trše brade. Pogosto bruje draži korenine kocin in brala postaja vedno trša. Pa tudi svetloba pomaga pri tem. Klor rad hodi po planinah ali k morju, bo pač vedel, da se mora pri pogostih solnčnih kope lih večkrat br.ti kakor sicer. Malo je snovi, ki bi bile tako trpežne kakor so naše kocine in lasje. Z znanim trikom Kitajcev, ki drže obešeni na svoj h laseh še dva človeka, še ni dosežena meja moči človeških las. Preiskave so pokazale, da bi lahko nos li iasje gosto poraščene glave 25 ljudi srednje teže. Moč človešk h las in kocin je prisil.la industrijo, da izdeluje britve in britvice iz najboljšega jekla in vendar se nam britev ali britvica že pri pr_ vem britju skrha, če je brada količkaj trda. Cim flnejša je britvica, tem manj je tieba pr.tiskati pri britju. Niti najboljšemu brivcu se ne posreči pierezati las gladko, pa naj bo britev še tako nabrušena. Pod mikroskopom vi'.imo. da je las navzlic ostri blitvi še vedno našel čas, da se je upognil, in da ga je britev prerezala postrani. Z aparatom za britje odnosno z njegovo britvico pa lasu sploh ne moremo prerezati, temveč ga lahko samo narežemo in razkoljemo. Električni brivski aparat, ki napravijo njegova rezila v minuti 10.000 obratov in poldrugi milijon rezov^ odlomi koc ne, kakor da bi lomili bambusove palice. V starih časih je veljalo britje za posebno umetnost. Cim bolj se pa ta al: oni posel razširi in udomači, tembolj se oddalji od pojma umetnosti in postane obrt. T.sti ljudje, ki se br jejo vedno sami, smatrajo britje še vedno za važno in delikatno opravilo. Temu primerno paz;jo tu ii na svoje britve. Nekateri moški imajo po eno britev vse življenje. Tak moški dobro ve, da se mnogo lažje ureze s skrhano brit v jo nego z ostro, ker je treba s skrhano bolj pritiskati na kožo. Tudi če ni tehnik, če ni še nikoli sli- šal o utrujenosti kovine, ve dobro, da britve ne smemo preobremeniti. Zato vidimo pri brivcu, da uporablja vedno po več britev. Brivcu je britev isto, kar je zdravniku medicinski instrument. Dober brivec vedno pa- zi na svoje britve. Kocine ne rasto pravokotno iz kože. Zato je treba pri britju glavo premikati. Poleg tega Si pa brivec še sam pomaga s tem, da napenja kožo s prosto roko. Pribl.žno do sredine jabolka ra-sto kocine s konicami navzdol, naprej pa s konicami navzgor. In to mora brivec primemo upoštevati. Ce se brijemo tako, da je od jabolka navzgor obrnjena britev navzdol, reže britev kocine v tako neugodnem kotu da se takoj skrha. Ce odgovarja lega britve' smeri koc n jih poleg tega previsoko odreže in Človek ni gladko brit. Isto kakor za vrat, velja tudi za zgornjo in spodnjo ustnico. Zgornjo ustnico je treba briti poševno in postrani od znotraj na zunaj, nikoli pa ne od zgoraj navzdol, spodnjo pa vedno od spodaj navzgor. Pri takem načinu raziranja ostane britev trikrat tako dolgo ostra. Nevidno steklo Kratko smo že porov&li, da se je učenjake v fizikalnem zavodu v Oslu rx>srečiIo> odkriti nevidno sitekJo. Steklo J€ zaradi svoje pcosora"=sti do cotove meje žc tako nevidne in Bara&do jc to že bolestno v praksa i p i /mil :n poffcnsđ pri lepo osni ženem, do tal sejgajoccni oglodata, recimo, v kavami; drugače i*-". 6e na s rane odsev s/vet!obnega žarka. Čc. recimo, med zatemnitvijo v mestu sije luna. mečejo ckna d"leč vklne odseve mesečine in o nevidnosti ali zatemnitvi oVen ne m' re biti več govora. V fizikalnem zavodu v Oslu se je pa zdaj posrečita učenjakom šesta viti nevidno -tcVo-. ki ffa tudi z nobenimi odsevi ne opa-/imr>. Tovarne S& sicer že da\no izdelovale steklo ravrvh in rovsern samorodnih površiri. k'cr se slo dohro obnesel. Dr. Niel-sen ga ie nazva1 metallosan mangan. S tem serumom se izločijo, kakor rečeno, vse ozebline in tudi zmrznjeni udje. Novi preparat se uporablja v tridnevnih r*res.'cdkm. kakršna je psč ozebl;na. do *e?=tkrat zaporedoma. Celo v naite/jih primerih se doseže 'po-pr no izleacnje. Nase novinarstvo pred So leti Ob 50 letnici smrti Ivana Železnikarja, urednika ^Slovenskega Naroda44 Ljubljana, 4. februarja Pred pol stoletjem smo sicer že imeli tisk ter smo smel; govoriti o novinstvu, nismo pa še imeli poklicnih novinarjev v dandanašnjem pomenu besede. Sicer so že tedaj novinarji živeli le od svojega novinarskega dela, toda zelo redki so se posvečali temu poklicu predvsem iz ljubezni ter notranjega nagba; večino jih je pognala v novinarski poklic sila, zato se jim je tudi zdela zaposlitev v uredništvu začasna. Novinar še ni užival primernega ugleda kot le novinar. Ce so ga spoštovali ali celo slavili, so videli v njem predvsem literata, človeka peresa, ki ne opravlja zgolj težaškega novinarskega dela. temveč je tudi nadarjen pisatelj ali pesnik. Razen tega je moral biti novinar v tistih časih sredi političnih bojev in uveljavljal se je predvsem na političnem torišču. Istovetili so ga s politikom in bilo je že naravno, da so ga politični nasprotn ki neusmiljeno blatili ter mu podtikali, da je plačanec. Novinar je moral prevzemati nase posledice političnih porazov, zmage so si pa lastil: politiki, ki so stali v političnem boju za novinarjevim; plečami. Tedaj novinstva in novinarstva ni bilo mogoče ločiti od politike, zato ni mogel ostati novinarjev ugled neemadeževan od političnih pomij. Niti povzdigovanje novinarjevega dela »za narod« mu ni moglo rešiti ugleda. V tistih časih se ie udejstvoval novinar Ivan Železničar. Smemo ga našteti med prve slovenske poklicne novinarje. Sicer je bil tudi Zeleznikar vsaj do neke mere literat in se je zatekel v novinarstvo, ker ProS. Lesa FSaiSer je eden izmed glavnih stebrov novo osnova nega Ljubljanskega komornega orkestra, ki bo imel v ponedeljek 9. februarja svoj prvi koncert v Filharmonični dvorani. G. prof. Pfeifer je naši javnosti že dobro znan kot odličen violinski virtuoz. Koncerti Ljubljanskega kvarteta, čigar voditelj je g. prof. Pfeifer, so v dovoljni mer dokazal profinjenost njegove gre in virtuozno obvladanje instrumenta. Njegovo sodelovanje v Ljubljanskem komornem orkestru je jarnstvo in dekaz kvalitetne viš ne njegovih produkcij. Prof. Pfeifer uživa tudi glas odličnega glasbenega pedagoga, o čemer pričajo nastopi njegovih učencev na produkcijah Glasbene srednje šole in Glasbene akademije. Razumljivo je, da vlada sprčo sodelovanja tako odličnih moči veliko zanimanje za koncert Ljubljanskega komornega orkestra. Zato priporočamo pravočasno nabavo vstopnic v Matični knjigarni. ni mogel končati študij ter se posvetiti pravni stroki. Razumljivo je, da se je tudi o nudejstvoval na političnem polju. Lahko bi rekli, da je v novinarstvo prešel iz po-1-tike in da je pozneje iz novinarstva zopet prehajal v politiko. Bil je pa vendar že »tipičen« novinar, čeprav svojega časa, novinar, ki se je posvetil delu v uredništvu s pravo poklicno vnemo in je gledal nanj kot na življenjski in ne le začasni poklic. Morda prav zaradi tega njegovo ime ni tako znano, kakor bi vendar zaslužil — ker je bil predvsem novinar in le postransko literat. Prav tako bi bilo najbrž z Jurčičem in Levstikom, če bi ostala samo novinarja. Bila sta pa tudi p sat el j a in njunega novinarskegga dela skoraj ne upoštevajo. Tako je bil Fran Levstik naš najboljši novinar prejšnjega stoletja. Zato je pa bil tudi nadarjen; »imel je spretno pero«, kakor pravimo, bil je kritičen, imel je ?nv-sel za humor in satiro. Bil je pa tudi zna-čajen in bojevit ,česar novinarju ne štejemo vselej v dobro. O Levstiku govorimo zato, ker mu je bil Zeleznikar do neke mere precej podoben. Podobna sta si bila po svoji novinarski nadarjenosti, pa tudi po značilnostih novinarskga sloga. Ivan Zeleznikar je pisal spretno, živahno, pa tudi precej ostro, toda mej dostojnosti ni nikdar prekoračil. B:l je odkrit nasprotnik v polemičnih bojih in seveda so mu včasih zamerili, če je povedal kaj preveč odkrito. Ivan Zeleznikar se je rodil v Stiski vasi pri Cerkljah 28. decembra 1839. torej pred 103 letL G mnazijo je obiskoval v Ljubljani. Ko jo je končal je bil zaposlen 2 leti kot vzgojitelj pri Ceškotu v Ljubljani. Odločil se je za pravne študije in odpravil se je na Dunaj Studij nj mogel končati brez denarja, zato je vstopil v službo pri notarju Rateju v Slovenski Bistrici. Kot novinar se je začel udejstvovati že 1. 1871., ko se je po Tomšičevi smrti preselil v Maribor. Pozneje je dobil službo v bankj »Sloveniji* v Ljubljani. Nekaj časa je služboval tudi v Sevnici, potem pa zopet pri notarju Rateju v Slovenski Bistrici. V Ljubljano se je preselil 1. 1881. ter stopil v uredništvo našega lista. Urejeval ga je do svoje smrti; umrl je 26. januarja L 1892. Literarno se je udejstvoval skoraj pfl vseh tedanjih slovenskih listih, tudi prt Ljubljanskem Zvonu. Omeniti je treba, da je urejeval nekaj časa rudi humoristični list »Škrat« in pozneje »Brus«. Na političnem polju je dosegel rudi lepo uspehe in bil je dolga leta v ljubljanskem občinskem odboru. Med meščani je užival velik ugled. Narodni krogi so ga zelo cenili zaradi njegovega dela in možatosti. Najvišje in najnižje države Zemljepisna lega se je temeljito ukvarjala tudi z vprašanjem, kako visoko leže poedine evropske države podprečno nad morsko gladino. Rekord ima v tem pogledu Švica, ki ji še slede Španija, Portugalska, Italija, Norveška, Švedska, Francija, Island, Velika Britanija, Nemčija, Sovjetska Rusija, Belgija, Danska in končno Nizozemska, ki leži en del njeneoa ozemlja celo pod morsko gladino. Kako dolgo se lahko živali postijo? Učenjaki so se zanimali za vprašanje kn-ko dolgo lahko žive živali brez vsake hrane in prišli so do zanimivih zaključkov. Mrzlokrvne živali so v tem pogledu na prvem mestu in med njimi imajo prvenstvo kače, ki so prave umetnice v gladovanju. Kače lahko žive brez hrane tudi dve leti. To je seveda velika izjema, kajti druge živali takega rekorda ne dosežejo Poskusi so pokazali, da so bernardjnci najbolj odporni proti začasnemu pomanjkanju hrane, kajti ti psi lahko žive brez nje do 65 dni. Konj se lahko posti 20 dni, zajec 12, miš pa samo dva dni. Najmanj odporne so v tem pogledu ptice, ki že poginejo, če so brez hrane en dan. Največji zemeljski plaz Največji zemeljski plaz so imeli leta 1805 v dolini Goidau v Švici. Z gore Ruffi je prihrumel v dolino tako ogromen zemeljski plaz, da je povsem zasul šest vasi. Več sto ljudi Je izgubilo življenje. Prst in kamenje je bilo razmetano 35 km daleč naokrog. DISKRETNOST IN TAKT. — Kolikokrat vam bom pa še morala povedati Karel, da morate potrkati proden vstopite? — Oprostite gospa, vedno pogledam skozi luknjico v ključavnici in če milostiva še ni oblečena, ne vstopim. Etjo d'Errico J^o$ iz lepsnl^e 27 1 J >Različna sta ... « je pripomnil eden izmed novinarjev. >Tako je. različna ... dva iz miriade lepenkastih nosov, ki jih prodajajo skoraj povsod, od veleblagovnic pa do najskromnejših trgovin s papirjem. Oblika je kar moči običajna. Ne tista, na primer, ki jo rabijo igralci v varietejih, kadar se hočejo našemiti. Taksnele nosijo na semnjih. na predmestnih plesih in ljudskih maškaradah . .. « >Kako se pričvrščajo na nos?« se je spet oglasil eden izmed novinarjev in se boječe dotaknil tistega, ki mu je bil najbližji. »Ker nimajo elastike, da bi jih držala na obrazu, se pričvrščajo samo s pomočjo neznatne upogljivo-sti, ki jo pokaže lepenka, ko nataknete papirnati nos na pravega. Z? to si vsak kupec že pri nakupu izbere tistega, ki najbolj ustreza njegovi meri... Pred nekaj dnevi sem sam poskusil. Šel sem k ,Sa-maritairi' in iz zaboja, v katerem jih je bilo vsaj tisoč, ako ne več, izbral tegale, ki se mi prilega . .. « Tako govoreč je vzel komisar iz istega predala tretji lepenkast nos in si ga nataknil na obraz, potem pa negibno zastrmel v novinarja, ki ju je nehote posilil smeh. Richard je ostal resen. Snel si je rdečo nakazo z nosu. jo položil k prvima dvema in mirno dejal: »To ni za smeh ... Pomislita, da utegneta čez kaj ur tudi vidva ležati na cesti s takšnole rečjo na obrazu in s trebuhom razparanim od bodala.« Menda se šalite . . . « >Ali je v moji vnanjosti ali mojih besedah kar koli takega, da opravičuje to domnevo?« Novinarja sta umolknila in njiju nasmeh ni bil nič več tako vesel. j Zdaj imamo že dva slučaja, ki sta v nekem o žiru povsem enaka,* je nadaljeval policist z glasom profesorja fizike, kadar razlaga poizkus, *zato nam nič ne brani misliti, da se lahko vsak čas pojavi tretji slučaj.« »A po tem takem,« je zamrmral eden izmed novinarjev, zaman se trudeč, da bi prikril zmedenost, ki je delala njegov glas nekam negotov, >po tem takem imamo opravka s krvoločnim norcem?« Komisar je skomignil z rameni. j-Po naziranju pozitivistične šole je vsak zločinec blaznik, to vesta enako dobro kakor jaz ... za nas uradnike pa, ki moramo ostati v strogo začrtanih mejah zakona, je definicija preprostejša, čeprav birokratska... zločinec je zločinec ... in to je vse.« »Dobro, dobro ... a hotel sem reči . .. « »Po diagnozi bi radi slišali še prognozo in morda tudi kaj o načinu zdravljenja?« »Evo ... « >Nu, prijatelja, opozarjam vaju, da smo za zdaj komaj pri diagnozi in še ta je zelo nedoločna... uboj iz neznanega vzroka, obeležen z lepenkastim nosom, ki naj, kakor kaže, služi za značko .. . Nihče ne ve, ali je s tem vrsta končana, kakor vsi želimo, ali se utegne še nadaljevati... in kar se tiče načinov zdravljenja, ne \ndim do zdaj nobenega . . . « »Stvar je res čudna ... « jDa,« je dobrodušno priznal komisar, r čudna je, a samo v tem smislu, da ne poznamo vzroka ... Vsi pojavi so čudni, dokler ne poznamo njihovih vzrokov ... potem pa postanejo igračke, ki zna tudi otrok ravnati z njimi. Pomislite na radio, na kinematograf ____« Novinarja, ki sta oba držala svinčnik nared nad zapisnico, se nista upala motiti zgovornih izlivov nenavadnega komisarja s črno suknjo in odlikovanji, in burkasta trojica rdečih nosov na pisalni mizi je simbolno ponazarjala nerešena vprašanja med policijo in tiskom, tema velesilama, ki ju je zmerom težko pripraviti do priznanja, da sta brez moči. »Za zdaj« — tako govoreč si je komisar prižgal cigareto in jih ponudil tudi obiskovalcema — »za zdaj ste vi srečnejši, kajti slikoviti značaj teh zločinov, ki je mojim zapisnikom samo v breme, da ne rečem v kvar, utegne dobiti v vaših kronikah pikanten novinarski okus... humorističnih listov niti ne omenim ... Saj bosta videla .. . počakajta teden dni, toliko, kolikor je neogibno treba, da se ognejo očitka nespoštljivosti do mrtvih ... pa bodo vsi žur-nalčki in vse kavarniške revije zaznale neslane pri-peve o ,z3očincu. ki sadi nosove', o ,policiji, ki je dobila dolg papirnat nos' itd.« Ko je naprej napovedoval te zbadljivke, se je komisar Richard kot dober Parižan hudomušno muzal. Toda mlajši izmed novinarjev, ki je moral imeti precej razvit dar za opazovanje, mu je segel v besedo in vprašal: »Ne zamerite, gospod komisar... prej ste rekli, da so ti lepenkasti nosovi tako različne oblike in velikosti, da človek ne more dobiti primernega zase, ako jih več ne poskusi... kako si torej razlagate ... « »Da se ti, ki jih nasaja zločineo, zmerom prilegajo? Tu moram pribiti, da se je nos, ki smo ga našli na pokojnem markizu, manj dobro prilegal kakor tisti, ki ga je imel mrtvec v Amelijini ulici ... drugič pa ne smemo pozabiti, da mora lepenkasti nos, ako naj ga nosi živ človek, povsem čvrsto ticati na naravnem, pri mrtvecu, ki leži zleknjen na tleh, pa zadostuje, če ga približno natakneš . . . dokaz vam bodi dejstvo, da ta dva, ki ju vidite pred seboj, celo na pisalni mizi štrlita pokonci. . . « Novinar, ki se je bil oglasil k besedi, ni rekel ničesar več, a Milton, ki je slišal ves razgovor, se ni mogel otresti občutka, da vprašanje s tem ni do kraja dognano in da je komisar, ko je vstal in naznanil, da je ura petnajst in da mora zdaj na pogreb markiza de Villerova, nalašč prenaglo končal pome-nek. Ko sta novinarja odšla, je doktor Milton vprašal: »Ali ni rečeno, da bo pogreb ob sedemnajstih?« Utrjuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnt del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani