junij         ANGELČEK 1913/3*-št.io
Alojzij Košmerlj:
Dragi Marijini otroci!
Kdor hoče v življenju kaj znati in doseČi, se mora pridno učiti. Za vsak poklic velja pravilo: vaja dela mojstra. Tudi v nadnaravnem življenju je tako-K.dor koče v dobrem napredovati, se mora vaditi in uriti dan na dan. Ena najveČjih umetnosti v du-hovnem življenju je molitev. Da, molitev je umet-nost, ne rokodelstvo. Prava molitev ni nič povrsnega, aiČ ziuianjega. Kdor bi zgolj molitvene besede z uati izgovarjal, pa pri tem ue l>i niČ mislil, ta pač ne moli prav. Molitev ni praziio govorjenje. Resnična molitev je pobožen razgovor z Bogom, je povzdigova-oje našega diiha k Bogu, v nebesa, Molitev je torej res umetnost, pa sveta in potiebua umetnost. Vsak kristjan in zlasti Marijiu otrok si mora na vso moč prizadevati, da bi postal umetnik  v molitvi.
Tak umetnik je bil sveti Alojzij, katerega god obh.ajamo v mesecu juniju. Že v nežnih otroskili letih. je sveti Alojzij kazal izredno veselje do molitve. To veselje je dobil od svoje dobie matere, ki je bila globoko verna in srčno pobožna. Zgodilo se je, da se je mali Alojzij večkrat kar zgubil in ga ni bilo mo-goče najti. Deček je poznal vse skrite kotičke doma-fiega gradu, pa se je rad umakn.il v tiho samoto, da bi molil. Po dolgem iskanju so ga služabniki naiU v kakem oddaljeriem  kotu   klečečega  in  ročici   v  rao-
145
litev sklepajočega, Tako se je Alojzij vadil v molitvi otl najzgodnejsih let, tako je rastel v uinetnika mo-litve. V ilmskem jezuitskem samostanu je Alojzij vse očaral s svojo globoko, zbrano molitvijo- Neprestano so mu bile verske misli pred očmi. Skoraj neprestano je   mislil   na  Boga.  Raztresenosti   skoraj   ni   poznal. Lahko je molil ure in ure, ne da bi ga zmotila kakšna     ¦ neprimerna misel, Tako je imet samega sebe v 'obla-     H sii, da so mu smele prrti le iisfe uusli v duso, katere     I je sam hotel. Kadar je molil, je veduo inislil tudi na     ¦ vsebino molitve. Molitev mu je bila prava dušua slast.     I Večkrat je med premišljevanjem njegovo srce napoi-     I nila tako velika radost, da so ga solze oblile in se je     ¦ moral izjokati od veselja- Dobri Bog je zvesiega ča-     ¦ stilca nagradil z nebesko tolažbo.
Oiroci! Tudi mi naoramo postati umetmki molitve, Težko, da bi se naui posrečilo, povzpeti se tako vi-soko, kot se je sveti AJojzij. To ni vsatemu dano. Truditi se pa moramo in vaditi se moramo vsak dan, da bo naša molitev vedno lepša, vedno bolj zbrana» vedno popolnejša, Nadvse žalostno je, če kdo raolitev zanemarja; brez molitve se ne bo nihče zveliČal. Pa je ¦ žaiostno tudi to, ve se kdo za lepo in dabro moiitev ¦ nič ne potrudi- Kdor se gre kaj učit, je najprej za ¦ učenca, potem za pomocnika, nazadnje pa sam moj-ster postane. Nihče ne bi bil rad zmeraj učenec, zme-raj pomočnik. Vsak bi bil rad nekoč za mojstra, Le prizadevajte si, da postauete vsi mojstri molitve. Ne gre lahko. Z mnogiini težavami se je treba boriti. Tudi sveti Alojzij ni padel kot mojster molitve z neba. Pa se je trudil in vztrajal, in je dosegel mojstrsko čast.
Marijiui otroci smo. Rudi bomo molili iu molili bomo lepo in Bog uas bo podpiral  m blagoslavljal.
Še enkrat vam povem: Kdor zna prav moliti, ta zna tudi prav živeti. Po lepem, poboŽnem življenju pa pride lepa, blažena smrt. In po lepi, sveti smrti nas čakajo nebesa. Tja potujemo vsi.
Ko je umiral sveti Alojzij, je ves srečen klical: »Zdaj grem domov, domovl«
Molimo radi in molimo lepo, da poj-demo tudi mi nekoč — domovl
146