21. številka. Ljubljana, v sredo 27. jannvarja 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan Bve£er9 izimfti nedelje in praznike ter velja po poŠti prejema« za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dem računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanil« plačuje se od fittrietopre petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu 6t. I Si. Dpravnifitvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaupni možje, na delo! Nove državnozborake vol ivo imamo pred durmi? S cesarskim patentom je določen začetek Tolitev že za 9. marec in 27. marca ee snide že novoizvoljeni državni zbor k svoji prvi seji. Kaj naglo torej se nam bi ža nova ustavna doba! Kakor •poročajo donajski listi, začelo se je takoj povsod živahno agitaterično delovanje. Na vs- h krajih se vrše volilni shodi in različni novi možje se ponujajo volilcem za kandidate. Vsem na čela se jako gibljejo antisemitje, ki hočejo zlasti na Nižjeavstrij-skem uresničiti svojo grožnjo, da si pribore za dunajskim občinskim svetom Se v parlamenta veČino tistih poslanskih sedežev, katere so imeli deslej člani razpadle nemške levice. Takoj za njimi nastopajo socijalni demokratje. In kakor ti hitijo v živahni volilni boj tndi druge stranke, ki pridobe ali pa poizgube nekaj svojih mandatov, pa nastopijo v novem parlamenta v novih ali že znanih Bkapinab, z novim ali pa že ostavljenim imenom. Kakšna bode rova zbornica, katere stranke bodo tvorile v njej vladno večino, to je še vse neznano; le toliko je gotovo, da se ji obraz temeljito izpremeni. — To pot bedo prišli k volilni orni na podlagi refor-movane volilne pravice vprvo še volilci V. kurijo, vsled česer se pomnoži dosedanjo število poslancev od 353 na 425; Že ta prirastek, ki dobi bolj ali manj Bccijalnodemokratično lice, donese v zbornico dokaj novega, i v svojem progran.u i v obliki svojega, vsekakor radikalnega nastopanja. Kranjska dežela bo imela poslej 11 poslancev ; priraste ji te rej samo jeden. Nu, tudi vsi stari, dosedanji poslanci ne obdrže svojih mandatov. Nakateri ne mislijo sami več kandidovati, nekateri pa se bodo morali iadi ali neradi umakniti sveti volji naroda, ki si Izvoli novih zastopnikov za svoja narodna in gespedarska prava. Tako se torej tudi po kranjskih državnozfaorskih volitvah bržčas izpremeni marsikaj 1 „Vsaki nared ima take poslance, kakor£ne zasluži'. To je samo relativna resnica! Na v;soki kulturni stopinji stoječi narod, ki voli svobodno, brez vladnega in drugačnega terorizma, brez slepila sleparskih agitatorjev, ki slažijo le osebam, tak zaveden in nezaviran narod si bode našel res vedno poslance, kakor?ne zaslnži. Narod pa, v čigar duh in srce še ni prodrlo popolnoma razumevanje važ nosti državnozborskih volitev, narod, ki je priča divjim strankarskim bojem, narod, čigar voljo orne j 11 j ■ jo ali celo zatirajo različni činitelji, tak n red pa rabi tb časa novih volitev poštenih in nesebičnih, požitvovalnih in izomikanih voditeljev. Ti povedo še le narodu, kje ga pravo za pravo žali črevelj, ter mu pokažejo mej nasprotujočimi si kan-didi ti tiste može, ki imajo resnično voljo, potezati se za vse intertse njegove brez sebičnih privatnih nakan. Takih prijateljev voditeljev, ki poznajo do dobra srce in dušo svojega naroda, treba zlasti na rodom, ki žive sredi sovražnikov, hoteči vzeti jim vso individuvalnost in avtonomijo. K takim narodom moramo prištevati tudi sebe, Slovence, ki smo obdani in pomešani že od nekdaj cd Nemcev in Italijanov. Slovencem treba torej prav posebne pozornosti in izbirčnosti pri volitvi novih poslancev. Predno pa more voliti narod, treba, da se njega zanpni možje zjedinijo za kandidate, katere potem priporoče. Naredna stranka je izvolila na Ds h o d u zaupnih mož v Ljubljani* poseben eksekutiven edber; v njega pomoč in informacije pa so b? določili za razne kraje po deželi zaupni možje. Tem zadnjim kličemo ob tem velevažnem trenetku, ko stojimo na pragu nove ustavne dobe: zganiti se ! Sedrj je Čas za delo I Centralni cdbor narodne stranke iz vestno pričakuje, da storite svojo celo dolžnost, katero ste sprejeli z izvolitvijo. Na vas je predvf em, da greste v svojih kraj h mej narod ter spoznate njega želje ! Združite se z najuglednejšimi možmi svojega okraja v posebne volilne odbore, pa sporočite čim najpreje taistih predlege in zahteve eksekutivnenu edberu! Ko zve tako centralni odbor voljo naroda, mu bo lahko vzdržati potrebno disc plino v stranki, pa zadovoljiti kolikor možno različne želje. Centralni cdbor ima vse zaupanje do svojih zaupnih mož; tako pa more pričakovati tudi odbor, da store zaupniki vse, kar zahteva čast in korist naroda. Ljudje, ki ne poznajo premnogih in težavnih poslov članov eksekativnega odbora, napadajo ga pri vsaki priliki in nepriliki z očitki, da ne stori ničesar, ali da se njega glavni člani od-tezajo javnim odgovornim narodnim poslom. Kdor pa pozna faktične razmere, mora priznati, da je eksekutivni odbor v očigled različnim trenotnim odnošajem storil vedno vso svojo zadačo, četudi ni delal hrupno. Rus je pa tudi, da se vidi marsikaj ničavno in lahko, kar je velepomombno in težko izvedljivo, ako človek le teoretično kritikuje, a se ne udeležuje dela. In baš delo je glavno; vsa kritika pa je često igrača zlohotnih zabavljačev. Na delo torej, zaupni možje! Puhtite vse osebnosti in lokalne, za celoto naroda nepomembne malenkosti, pa se lotite z vnemo agitacije v hasek naše cele domovine! Posvetujte se mej seboj, poizvedujte po volji volilcev, pa sporočite jo s tisto iskreno domoljubnestjo centralnemu odbora, s katero hoče voditi ta bodoči velevažni volilni boj! Državnozborske votitve. Volilcem pete kurije. Opozarjamo vse vo lilce, da mora vsak sum za to skrbeti, da pride v imenik volilcev, sicer izgubi volilno pravico. Poli' ti na oblastva so sicer sestavila imenik volilcev, ali oblastva niso za to odgovorna, Če so vpisani vsi volilci ali ne. Za to so mora vaak sam brigati. Potrebno je torej, da se vsi tisti, katerim pristoja volilna pravica v peti kuriji oglase, pri pristojnem političnem cblaatvu prvo instance iu so prepričajo, če so vpisani v imenik. Kdor ni vpiuau, mora sam dokazati, da mu pristoja volilna pravici. V to svrho mora predložiti dokazila glede starosti, državljanstva in pa da v dotičnem kraju, ki d r hoče imeti volilno pravico, prebiva že Šest me.vcev stalno. Vso to se mora zgcdtti tekom osmih duij po razpisu volitev. # * Socjalncdomokratična stranka je za peto ku« rijo postavila 60 kandidatov. V 12 volilnih okrajih LISTEK. Originalni ogledi. Pcšlna upraviteljica Nežika Kraljica ni bila kar navadna gospodična. Rodom tam nekje iz Soške doline, kazala je v vsem svojem bietvu južno nrav. Črnolasa glavica se je urno in neprestano obračala na vse strani in temne oči so globoko segale v srce in obisti onim gospedom, kateri so imeli srečo, stati pred gospedično Nežiko. Vsi moški pri Sv. Jedrti so od njenega prihoda v to mestece kaj pogostoma prihajali na požto, Zabavali 60 se tam jako dobro, kajti Nežka se je znala prikupiti moškemu spola, da, postopala je v tem ozira z občudovanja vredno spretnostjo. Kaj bi ne! Gospodična Nežika je imela resni namen, pokazati voljo „košatih Kraniic", ki „peštene toc'jo bit' ženice, ljub'ce ne za kratek Čas". Nežika je že davno nvidela, da Življenje poštne ekspeditorice nikakor ni toli prijetno, da bi se radi njega odrekla mfsli ca možitev. In mislila je o tem važnem vprašarju toli Časa, da sploh ni mogla več na nič drugega misliti. Omcžiti se, je bila vodilna ideja vsega njenega delovanja. Naposled so to spoznali tndi samci pri Sv. Jediti in se ohladili. Ravnali eo se pri tem po sv. Pavla, ki pravi v I. pisma do Kcrinč&nov ... ,če si brez žene, no išči J6tt. I Nežika si je mislila: bom si pa drugače pomagala. Ker je bila zdai v pisarni ves dan sftma, jela je pazno pregledovati zadnje strani vseh na pošto prihajajočih časnikov. Kmalu je našla v ljubljanskem đrtvnikn inserat, s katerim je iskal „državni uradnik, 38 let star, vdovec, cče dveh otrok, nevesto in matere za svoja otročiča". Zahteval je, da mora dotična de ma, katera želi kempetiratt za izpraznjeno in razpisano mesto v njegovem src?, imeti veselje za gospodinjah o, da mora biti lopa in prijazna, a stara k večjemu 2G let, povrh da mora imeti blago srce in znati mora m k; j hrvaščine. Než.ka si nikakor ni domišljala, da zamere ostreči >Ecm Um zthtevt m, a jedno je bilo getovo, stara je bila dovelj, kajti prekoračila jo že bila čas, ko pet tave človek rclno'eieu in dobi zadnje štiri, t. j. nrodrostne zobe. O bojih mej dekliško sramežljivostjo in vročo željo, dobiti moža, kateri so se vneli po Čitanja tega natečaja v srci Nežikinem, r o bom govoril, povem Te kenec. Nežika je napisala primerno pismo ter je ptslala v Ljubljano administraciji dotičnega 1 sta, katera je bila obljubila, da dopošlje vse „ponudbe" „državni mu uradniku". Nežika seveda o tem ni nikomur nič povedala, itzcn svrjima mjiskrenejšima piijateljicrma, kateri iti- z: urar o jma tajnost tako dcblO varovali, da jo je vse mestece šo isti večer izvedelo. Pri kavi eo mestne mamice stikale glave in resnebso ugibale o tej čadoviti stvari. Bile so presenečene, saj se pri Sv. Jederti še ni bilo nikdar primerilo, da bi bila katera piameno iskala moža iu se ponujala neznanemu Človeku. Stirnajst dnij so trajale ostre debate o vprašanja, ali je bil korak, kateri je storila Nežika Kraljica, dopusten ali ne. Naposled se je ženi ki svet razdelil na dva tabora. Nežiki prijazna stranka, mlade ženico in dekleta, je udarjala na struno emancipacije, nasprotna stranka pa, matere zrelih in ljubezni potrebnih hčerk, je pa trdila, da je Nežika grešila zopor žensko sramožljivcst. Hkrati je prišlo na pošto pismo iz Bosne, naslovljeno na „Veleštovano gospodjico Nežiko Kraljica". On ! Tako je vzkliknila Nežika in v/tre-petala na duši in na telesu. S tresočo roko je raztrgala zavitek in čit:;la pismo, p kano v klasični hrvaščini, V DJem je „politični uradnik v Sarajeva" milim načinom razlagal svoje razmere. Seveda je povedal najprej, da ima 1800 gld. letno plače, da je posestnik malo grajščine pri Zadiu, sicer pa potomec stare hrvatske plemske rodovine iz Daluia-cije. Povedal je nadalje, da je bil oženjen s Slovenko, kr.tero mu je neizprosna usoda prezgodaj ugrabila, in da bi sb na vsak način r. d oženil ni postavila kandidatov, ker nima v njih toliko privržencev, da bi sploh megla koga dobiti, da bi kandidaturo napovedal. Največ kand datov je de• lavskega stanu, a nahajata se pa mej kandidati tndi dva zdravnika in jaden odvetnik. V dunajsko-novomeškem okraja za peto kanjo kandidaje dosedanji državni poslanec Kigelbert Pernerstorfer, ki je jedini mej socialističnimi kand d »ti, kateri je že dosedaj parlamentarno deloval. Vseh socijalističnih kandidatov ne bedemo navajali. Omeniti hočemo le tiste, ki kandidujejo na Slovenskem Na Kranjskem kandidnjejo socijalista g Franca Železnikarja, krojaškega mojstra v LJubljani, na Koroškem Viljema B i c h a , čevljarja v Beljaku, na Dolenjem Štajerskem Filipa R c b a s a , železniškega delavca v Celja, v Istri črkostevca A atona G eri na, na Goriškem nadkoncJuVterJH Franca Marna in v Trata tiskarja Karla U č e k a r j a. Jedina kronovina v Avstriji, v kateri se socijalisti niso upali postaviti nobenega kandidita, je Dalmacija, dasi voli ta dežela dva poslanca v peti knriji. Najbolje je pa razširjen soojedizem po Češkem. V liberskem volilnem okraju kandidujejo socijalisti celo v kmetskih občinah dr. Allerja in ne popolnoma briz upa z naga. V t m okraja so socijalisti že pri prejšnjih volitvah dosegli lepe manjšine. V tem okraju pa kandidujejo Šu štirje dragi kandi datj*: dosedanji zastopnik tega okraj« Angsten, narodni N* meč uč.tslj Arnold, liberalec Glo :kner in pristaš kinetike stranke HubnsZ. Kandidatov torej ne manjka. D i klerikalci niso prijatelji zborovalmo svobode, to nuo v d !i že pri nas na Kranjskem. 00 so le mogli, so razgnali kak shod, da ljudje ne bi slišali nasprotnih govornikov in ss Ollo ponašali s takimi junaškimi čirii. Ni Čnškt m niso nič boljši. Tako se j? te dni župnik v Karlsdorfa obrail na ravnofit do okrajnega glavarstva, naj prepove Bbod socijal.stov, ki je bil s^iiciu v njngovi župniji, da se posvetujejo o bodočih državi ozborskih volitvah. Svojo prošnjo je s tem uleinoljeval, da je njegova župnija še tako dovolj s;>ridma. * Socijalisti so se nadejali, da dosežejo lepe upp<-be v Galiciji a oo se motili. Njih 1'sfci so z velikim vesvlj«-m prinašali poročila o razmerah kmetskoga stanu v Galiciji, nadejajoč se, da s tem pridobe kmete, da bedo s ci:alie.t čno volili. Delali bo pa račun brez krčmarja. Gališki kmetje niso zadovoljni s sedanjimi o\o imi rnstrpniki, a za socijaliste ne marajo, koto izvedel', da so socijalisti pri 1 * olji ž.dov. V Galiciji v<-lja vsakdo za sovrsžnka kmeta, h.dor je prijatelj ž?dov. Posebno so Bgubili Socijalisti skoro VSO siaip&tij«», ko so zares nekatera Žide postavili za kandiJete * * # Rlaj Seski mi veleposestniki je bil nantal o s rojem času neki razpor. V» lepossstaiki meščan-■Vega ;ti;nu so ne b li odločili od plemstva, ki ni dovolj ee oziral na češke težnje. Sadaj se ja pa to naBprotjs poravnalo, ko so ja plemstvo postavilo s opet s Slovenko, Iz prvega zakoia ima sina M kota in hčerko Zoro; oba sta še mala, tri-in Šestletna. Končno je pr »sil, nr,j določi Nežika kraj, kjer bi bo lahko se3la. Podpisan je bil G.uro Cincare. Nežika je bila iznenad-.na. Tako sijajno pr-ttje ni pr ča» ovala. Piv ur« -nitaš trajččikin politični uradu k. Kar cm .milo jo e! K^ko krasno bo to! Vsako poletje pojim z Mi "-kom in Zoro io pozneje — (tu jn saradela) i>a graščino pri Zidru. Grajska go pa! Iu mož kot p liričen u adnik labko še avanzira. Naposled pustinj še oksedenea! Oh kD-liki ure-u jo dakal Naravno je, da ie N ziba hitro sporočila vs>m svojim pr j t Ijroasa, ^a te omoši in kako izvrstno partijo naredi, prijateljice pa »o to hitro razt.obile po celem mestecu ka* eri j so je V30 čudilo njeni pisateljski l ctoosti, ko cem pisma pa s'ovesno iz javi'::, da se bodi ni vso n;oč taidila, osrčiti go spida pl. Cinoastda na« so to ej petru li k sv. Jedrti, da lo domenita t r sklenila svoji pisanje z zago tovHom, da že sdaj i-rYno ljubi Miške ta in Zjro. In zopet so prebivalci pr'iazaega mesteca Sv. J >dort dolgih štrinaj^t d ni j ugibali, pride li državni uradnik iz Sarajeva po Nežiko, tli ostane doma. (Konec nrih.) nekaj bolje na narodno stališče. Pri državnoiborskih volitvah bodo že zopet skupno volili. * * Princa Friderika Schvrarzenbargu ss bili Čehi ponudili kandidaturo v bndjeviškena mestnem volilnem okraji, a jo je odklonil. Kand.doval bode zopet v veleposestva. Govorilo se je tadi, da kandidaje v peti kuriji, a je bila le prazna govorica, ali se je pa premislil. Poljski poslanci grof Mječislav Borkovvski, Hofaankl, Padlevvaki, grof Lo% Henzel, VVolfahrt in Szczepanew*ki ne kandidajejo več v drži n: zbor. Prepričali bo se, da bi bilo jim precej težko zmagati. Poljaki klab posebno v poslednjem zgabi jako nadarjenega, in v fiaančnib stvareh izvađenoga moža. Pri prebivalstva Sz'jzepanow3ki že dolgo ni priljubljen, zadnji čas se je p« zameril še vladi, ko je napadal poljedelskega ministra. Tako sedaj ni mogel upati, da bi vlada podpirala kandidaturo njegovo, brez vladne podpore pa več ne gre. ♦ # * V Levova kandidujeta zopet Lnwikow?ki in P e/ak. Z'asti proti poslednjemu sa je od konservativne strani začelo hudo agitovanje. Poijsk; po-s'anci ga sovražijo, ker je v državnem zbora brez-ozirno razkrival gališke razmere. Rutcvvski nima nobenega upanja, da bi bil izvoljen v mestni skupmi tsmovv?ki. Zanj ne marajo niti k-is'i) mski, niti židovski volilci. Rutovvski je v državnem zboru zastopal najnepopularnejše stvari. Posebno so ga pa porabili, kadar je bilo treba kaj za vleči. Bil je poročevalec v zloglasnem pododseku za volilno preosaovo pred koalicijsko vlado. Dolgo je stvar zavlačeval, potem pa izdelal neki načrt, s katerim nobena stranka ni bila zadovoljna. V I J llhljll II i, 27. j muv.irja. Grof Badeni in Slovani. Poljski časopis .Reforma" je objavil či&nek o prizadevanjih grofa Badonija napraviti spravo mej Namci in čjhi. Ta list pa pravi, da gr. f B.td-ni ne sme pri tem ostati, temveč mora tudi zadovoljiti vse opravičene težnje Jugoslovanov, katera zatirajo Nemci in It »I ; mi. če si gnf Badeni tako zadovolji avstrijsko narodnosti, h-ne računati na veliko večino v državnem zbora. Samo peščica Nemcev iu Italijanov bole mu nasprotovala. Ta poljski glas je jako razdraž 1 Nemce in ž* prete grofa B*deniju, da ga bodo skušali vreči, ko bi kaj ticega poskušal. Ministerski predsednik sa pati posebno nima bati N)raoe7, ker mu je le dobro vo'je treba, pa jih porine v tako manjšino, da ne bodo mogli mu delati težav. Tirolski Italijani Grof Badeni je tirolskim Italijanom odločno povedal, da ne bodo vl^di dopustila v dđltev daželuega zbora in politične uprave. Pripravljena je pa delati na to, da se bode tirolsko posvetno veleposestvo razdelilo v dva volilna razreda, nemški in italijanski, d t tuli Italijani dobe nekaj poslancav iz velepoiestva. I) ž dni odbor se ne bode več volil tako kakor sedaj, temveč se po :■ u-: razde!e v nemlkoia italijansko kurijo, katera bodo vsaka volila nekaj zastopnikov v deželni od bor. Tako bodo Italijani vedno imeli v doželnern zboru svo;e zastopnike. Italijani se Še n ho izrekli, so ii zadovoljni s temi predlogi aH ne, temveč so le izjavili, da jih ho jejo dobro premsliti. Reško vprašanje. O^erska vlida je poslala ii Reko jed nega minister skega svetnika, ki je skušal Ručane pregovoriti, da hi so tesneje zvezali z Ogerako. To je vzbudilo na Riki veliko razburjo-nost mej Italijani, posebno ker se je govorilo, da Madjari s tem hočejo italijanski iredenti streti glavo. Vlada je spoznala, da stvar ne pojde gladko in bi napobled R čnni se jeli pr.b!iži!v&ti Hrvatom, zato je pa vso stvar sklenila opustiti. Miuisterski predsednik birou BinfTy je, odgovarjajoč na neko interpelacijo v državnsna zbnru, hotel skoro vso stvar utajiti. Izmislili so vse le časopisi. S^ved-i tako je najlažje prikriti blamažo. Nezaapnost na Ij V> proti Madjarom pa Ih ostane. Avstrija, Nemčija in Rusija. Se laj ko so cfi lijosi že zagotavljali, da je Avstrija v najboljih odnošajdi z Rusijo, prionša polvla Ina R R uchsvv *hr* neko DOvioo, ki nasprotno dokazuje. Ta list piše, da je grof Goluchovvski posotil saksonskega kralja, vračajoč se iz Barolina zaradi tega, ker mora kralj biti o vseh razmerah dobro poučen, kajti on bode poveljnik vzhodni vojski, ako pride do vojne. Potem takem mora biti položaj precej rosen, če morda ni vse Ie v zvezi s kako nameravano novo zahtevo sa oboroževanje. V tacih alaSajih vaslej vladni in p o 1 -vladni lt«iti poprej slikajo položaj v najernejšihj barvah. Baski veleposlanik Nolidov bode baje prestavljen v Paril. V Carigrada ostane ls fie tako dolgo, da ss konča diplomatična akcija, katero so aačele velevlasti proti Turčiji. Sedaj bi ga namreč ni kdo drugi ne mogel nadomestiti, ker ni poučen o cirigrajskih razmerah. Nekaj mesecev ostane torej Nslidov v8ekako še v Ctrigrada. Socijalisti pri železnicah Maj socialističnimi delavci pri vseh Železnicah v Nemčiji se je osnovala neka zvezi, katera je jako prestrašila nemške džavaike. Z reza ima baje namen, ko sa Nemčija zamota v kako vojno, napraviti štrajk vs >ti delavcev pri železnicah ia tako onemogočiti vsak vojni uspeh. Oblastva bodo porabila vsa sredstva, da to zvezo razdero. Železniška oprava bode skušala dobiti delavcev, ki niso pri tej zvezi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. januvarja. — (Cd. gg. naročnikom nZvona") aljudno naznanjamo, da blagovole naročnino uposlati čim preje, ker bodemo 2. št. „Z/onau ostavili vsem onim, ki oi.-<:> uplačali naročnine vsaj za 1. četrtletje tekočega leta. Upravnistvo ^Ljubljanskega Zvona". — (Podmardal Hegediis } ) Ob mnogoštevilni udeležbi oficijelnih krogov je bilo danes dopo-ludoe truplo umrlega podmardala Hegediis) prepeljano iz vojaške bolnice na kolodvor, od kod t sa prepelje v Schwdrfnt. Ob Dunajski cesti m ob cesti na južui kolodvor je bilo vsa črno ljulstva. Sprovod je vodi za poved-nk ljubljanske brigide general S t e r z i. Sprevoda 80 se adaležili pašpolk št. 27 in jedea bataljon pešpolka št 17. Na če'u sprevoda so korakali vojaki. Za križem so vojaki peljali s črnim suknom pregrnenega konja, za duhovščino ja Šel nosilec, kateri je nesel pokojnikove redove, potem p-, je prišel voz, kateri ja peljil nebroj prekrasnih vencev s primernimi napisi. Tudi voz, kateri je peljal krsto, je bil z venci ves zikrit. Z t vozom s ■> korakali pokojnikovi sorodniki, potom pa civilni in vojaški dostojanstveniki, ter častaiške de-j atseiji iz raznih garnizij. Prišli so bili: podmaršal ir i H ii b n e r iz Jaroslava, polmaršal vitez P o h 1, j; url major S c h e i n e r , gener d major Ho :lm-m a n n , h f generalnega štaba polkovnik vit. P f e i-fer in polkovnik W o j t i c h iz Gridja, ganeral -major L o r e 11 o , polkovnik b .ron Schmidburg, polkovnik Sinka, stotn'k vitez Jedina in nad-poročnik pl. K 1 i m b a c h e r i£ Trsta, ulanski polkovnik M o r a w e t z pl. Miranov in nadporočnik prioc Schvvarzenberg iz Maribora, polkovnik pl. J a h n , stotaik A n o c I i in nad poročnik baron N^uenstein is Gjrico ; polkovnik B e r n a t h , podpolkovnik Gorba ia nadporočnik Lachner iz Puija; podpolkovnik G rose I, upravitelj Gro se ia nadporočnik baron Mor«ey iz Cdlovoa, tor šef generalnega štaba polkovnik Fischer izZigreba, R.'.ea teh članov do§hh deputacij ndaleSilt so se pogreba vsi elažbe pror.ti ljubljanski častniki, dalje dež. pred^adnik baron Heinz uradniki ds»ž vlade, dež glavar Detel a z dež. odborniki, d •/.••!.r> ud-i i predsednik pl. Kočevarz uradniki dež. sodišča, županov namestnik Vončina z inagistrataimi uradn ki ter zastopniki dugih uradov. Na kolodvora je vojaški župnik blagoslovil traplo ter v primernem ogoveru v nemškem in v slovenskem jeziku popisal zasluga pokojnikove za domovino iu cesarja. Zobi-čaju-m Btreljanjum vojakov se ja ziključil sprevod. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Za jutrišnjo predstavo opere „Krnant* se kaže najintenzvnejši zanimanja, takisto tuđi za reprizo te opere, katera bo v soboto. — (Umrl) je včeraj meščan in gostilničar g. Jikob Mila veo po dolgi bolezai v starosti 57 let. Bodi vrlemu možu zomljica lahka I — (Prvi glasbeni večer,) ki ga priredi »Glasbena Matica* za pokojninski zaklad svojih učiteljev, bode 4. fabruvarj* iu ne, kakor sm) prvič poročali, 3. februvarja t. 1. Za imenovane večere se kaže že živo zanimanje, opozarjamo torej, da se častilci „Glasbeae Matice" za časa oglase za abo-nement na sedeže v tabačni trafiki g. Šolarka v Šelenburgovih alicah (Stara čitalaica). — (Pevsko društvo „Ljubljana") skliče nedeljo dne 7. feb ru var ja v svojo pevsko sobo točno ob 2. uri izvanredni občni zbor. Po občnem zbora bo pevski večer, h kateremu se vsi , podporni člani in prijatelji društva uljndno vabljeni — (Brez komentara.) Sluga M. S na I mestni dedki doli ima po najnovejši uredbi 400 gl plače, prosto stanovanje, prosto knrjavo in razsvet ljavo ter nekoliko vrta v uporabo. G. H. P. uči tel j na istem zavodu ima pa — 360 gld. na leto — (Hitra pomoč — dvojna pora ć i Iz Metlike sa nam pišs: Nadi belokranjski kmetje so se z unemo poprijeti prenavljanja svojih vinogradov. R golajo in prekopajo, kar se da, ne plašeč se ne trndov ni treskov. V ji se zanašajo seveda na obi ubijeno jim drž. podporo, saj iz svojega U h troškov nikakor ne morejo pokriti. Žil, da te podpore ni, in je ni. Ljudje so precej potrosili za rigo-lanje, deloma za najeti drage delavce, ker sami z družinami niso bili koi utrudljivemu delu, deloma pa za nakup potrebnega orodja in smodnika za razstreljevanje kamnitega sveta. Z laj je nastala prava pravcata kriza. Trgovina s prešiči ni mogoča, ljudje so si zadolžili in niti za hrano nimajo Ako ima kateri kmet tudi še kaj zrnja, mu ni po magano, ker ga za primerno ceno ne more p?o dati. Nujno je torej potrebno, da vlada vinorejcem obljubljeno podporo čim hitreje mogoča izplača. „Kdor hitro da, dvakrat d»tt, pravi star pregovor in če bi se vlada po njem ravnala, bi ne rešila samo mnogo eksistencij, nego tudi mlačneže vzpodbudila na krepko delo. Upniki, pri katerih sj se naši kmetje zadolžili, zanašajo se na obljubljeno podporo, so začeli ddgove iztirjavati in prouzro čuje j o h tem siromašnim kmetom novih troškov. Naj torej vlada nikar več ne odlaša, nego kar najhitreje priskoči na pomoč belokranjski m km«tom — (Imenovanje) Svetoiški tajnik pri okroi. sodišči v Cdlji g de. Anton Zhuber pl. Okrog je dobil naslov dežoluosodnega svetnika. — (V dež zboru štajerskem) sa je včeraj zaradi vo:i'ov v dež. odbor primeril pracej bur-n prizor. Nemški nacijonalec Walz je zahteval, naj se volitev d ±ž. odbora postavi na dnevni red prihodnje seje. U ..c melje val je to s konstelacijo strank v dei. zboru in s tem, da je zdaj jed n mandat za dež. odbor i .praznjeu ter rekel: Povrh ee tuli domneva, da jo imenovanje grof.i Wurmbr< nda dež. gluvarjora v teaai zvezi z gotovimi obljubami, kat, di s; uveri, so li v vojaških znanostih kaj napredovali. Jsdnega novskov je vpralall Ksi l>> storil-, te bi titab na straži in ss zbere krog V *s Stnvln* rno žica. V'\iak: Pozval bi ljudi, naj ee razidt-jo C-8>r: D bro ; če pa .eden le ne bi cdlal, kaj bi mu re- i? Vojak: Ne nadlegujte m«, veličanstvo. C^sur i-sr'uo smijal ?n rekel: Ž« Rrina, da V is na bon nad'eg'VHl. Si non e vero, 6 ben tro vato. * (Kuga se razširja.) Porodiš razšrje-vanju kuge po lndji vzn^nairjaio vso E/ropa in obujajo povsod strah in t:epe:t S:ct»r so d.žav^ jele ie sol dir 10 pokopati ia delajo rame priprave v cb-ambo kage, Uda te sanitarna naredbe eo na-\adno jako pomaukijiva iu mafo koristne, E -ro-p\ »e boji kuge, ker pomni, kiko grozno j* ž > divjala. Kuga je te tako stara, kakor 8vet. Zgodovina ;i >s uči, da jn bes kuga zahtevala največ Žetev mej človeškim rodom, več, n^go katerakoli vojna So sebno v šeste ti stoletju je kuga grozno ra:!.s;ijalft po Evropi Trajala je preko 50 let. Iz A rjo s; je zavratno priklatila v Pdlestino, od t .m js zlei- v Sirijo in v C«rig-ad, se vt h- tapda v Italijo, od t in Šla dalje v Francijo in v Nnmč jo Nič ni meglo ustav.-r- n e pot« po Evropi. Takr f je umrlo samu v C»r'gradu do fiOOO Jjudij na dan! V Runa, v Ljonu, v Marselji in drugb m^stdi se ja p^e plašeno ljudstvo zbiralo v cerkvah, pr se B'ga, da odvrne to straono šibo Toda kuga je kosila d 'j tisoče in t^sjoe ljudtj. Nenadoma so j»< člo-eka po-lotila mrzlica, pod pazduho al', sa nšesottl sa je napravil tov, pričel je delirij, po tjuplu se ja poki ziilo n^k( 1 ko vijoličastih madežev in v 2, najpozneje ii dneh bila jo žrtva kuge mrt'a. Hada kuga jo bila poleni leta 717. v Carigradu, 771 1. v Pa vi j a in na S'cdiii, 801. 1. na Fia coskura in An-f.lt-Ak-m. L«ta 1270. je kuga pobrala mnogo vitezov iz križaroke vojske cesarja Frderika Ru l^č^brad^a. Strašna j« biUi koga leta 131 G. in 1317. v Italiji, Franciji, Bfigiji iu na Poljskem. Pisatelji iz XIV. stoletja ne znajo, koje ime naj bi dali tej strašni morilki. Zovejo jo: Orna smrt, Črna kuga, vesoljna morilka itd. A tudi na Kitajskem je vi diU baš takrat ,črna suirt", morda še strašuejša, nego po Evropi: razni zgodovinarji sodijo, da je saoio na Kitajskem pobrala kuga do 13 m lij. oseb! ! Inl. 1347. l.{ skrajnega Vstoka priplazila se je ,c:rna soort" v vedno odprta ji vrata, v Carigrad. Ol tam je pričela zopet svojo pot po Evropi. Naslednjega leta je bila že v Italiji, potem v Franciji, potem v Nemčiji in tako je počasi lazila po vsej E?ropi, da je leta 1402. prilezla celo v I«fl*ndijo! Takrat je izgub Ih Evropa tretji dtl svojega prebivalstva, ▼ Aziji pa je pobrala koga okola 24 milijonov žrtev ! In takrat so pričeli ljudje nekoliko misliti na sred stvs, s katerimi bi se dalo opreti kugi Gledali so v prvi vrsti na javno čistobo in baš tako na osebno. Ia res se je od takrat kuga pojavila v Evropi mnogo redkeje in, kadar se je pojavila, ni umiralo veo tohko ljudi j, kob kor jih je kuga pobirala glasom starih statistik. L m 1628. in leta 1665. je bilo zopet nekoliko kur.-, toda iste ni niti primerjati „čmi smrti' iz, XIV. stoletja. Darila, s Zahvala. Kmetjeka podružnica v Št. Jurji pri Kranji h«« t"m porom toplo zahvaljuje slavni kranjski hranilnici zi pod. ljeno podporo v znesku 80 gld. z* napravo drevesnice. — Odbor kmetijske podružnice. Brzoj si^rlre. Dunaj 27. jauuvarja. Namesto dvornega svetnika Š u k 1 j e j a imenovalo je ministarstvo članom upravnega sveta dolenjskih železnic dr. Ivana T a v č a r j a. Dunaj 2 7. januvarja. Nemški listi napadajo vlado jako ostro zaradi njene deklaracije v češkem dež. zboru. Oficijozni „lYem-denblatt" izjavlja, da je ta deklaracija tudi znamenitega pomena za prihodnji državni zbor, ker naznanja stališče, na katero se vlada postavi. Praga 27. januvarja. Ceski listi pozdravljajo vladno eouncijacijo v dež. zboru z zadoščenjem, ker pri.inava popolno jednako-pravnost in jodnakovrednost Cehov in Nemcev ter nerazdeljivost kraljevine Češke. Nemški listi so jako nezadovoljni. Budimpešta 27. januvarja. Kossut je interpeliral vlad«) zaradi potovanja ministra Muravjeva v Pariz in v Beroliti. Izrekel je strah, da doseže Mnravjev sporazutnljeiije mej Rusijo, Francijo in Nemčijo glede orijentalnega vprašanja, kar bi moglo biti na veliko škodo Avstro-Ogerske. BeroliU 27. januvarja. „Nord AUg. Ztg." javlja, da pride ruski veleposlanik v Carigradu Nelidov kot poslanik v Pariz namesto Mohrenheima, kateri je ondu postal politično in socijalno nemogoč. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Kome.) XII!. Zboru oni svetnik Ivan Baumgartnec govori o podopjih jninoieles ;Uke postaje v Lnbljani, lu za rs^bni promet veliko t> osai, 1: t ga ;a je tudi d*ž Jn. zbor kranjski skit iii, . aj ee c. kr. priv. juiaa ialez-i n*,ros;, da naj zaradi zi osobiti proiiet v L^nb-jaoi novo, vedno bolj naraščajočemu orometa etno n di stolnega mes^* L ubljans v r itd no poslopje, ali c^j pa sedanjo p s ajno po-blopje tako prezida, da bo v vsakem o.iru zado- V ob' e •. iia sa ji osobni promet na južnoželesniški postaji, odkar s'a se otvorili gorenjska iu dol'i j ka žol^znca, znatno pov-rčil in da ta raste od k ta d j leta. O o zgradbi j)osU*je IvnbijMii y n* to pj:nnoi5itev osebnega p.omata ni mog'o računati in pič v.saktoremu bo jasno, da prostori se 1^njim r.i.i'.uierara ne mornjo zadoičati, iii je na tfj postaji os»bni promet na G^r nj*ko in Dolenjsko h ahneji, uego po južii ž^io/iUtoi. Kar je opetovano israzila želja, da n ij b sn se-d m jim razmeram pr merno kolodvorsko poslopje zgradilo, meni predi g . di bo zbornica pritrd la njegovemu predlogo: Gsneralnsmn ravn teljstvu o kr. pfv. juino železniške druibe predložiti je vi igo, v kafen sn n<<\ prosi, da naj isto za osjbni promet na ljubljanski postaji zgradi novo po-ilopje ali trni pa se sedanje postajno poslopje tako prezidi, di bo sedanjim razmeram v vsakem ozira od-govarjalo. Dalje omenja poiOLevalec pr jm .:u h ovir i-a nieslu, kjer ju>na železnica kr<ža dunajsko cento v L.ubijani. C tr. priv. južna ž-lezu:ca se je sicer že opetovano izte'ila, da ja odredila, da se OSSta le redko in ie za kratek čas zapira. Ker 88 je zadaja lei a prosti promet na Dan&jski cet>ti prav pogosto po dnevu oviral, so vedno glasneje prošnje za odpravo prometnih ovir. Ker se c kr. priv. jažnoŽeleaniska družba tudi v drugih včjih mestk ozira na želje prebivalstva in je zelem c i tako izpeljala, da se promoriio ililuji' "Stil Taiino-Cliinin tinktura za lase okrepfuje in ohranjuje lasiščo in preprečuje izpadanje las. Cena 1 Bteklenici z rabilnim navodom BO kr. MmMmn kaIu^m (90—3) lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. fitev.44. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.768. V čelrlel*, dne* 2.S. Jnmivarja 1H07. Piv i k rat: ERNANI. Velita opera v Etirih dejanjih. Po V. Hugovi drami „nemani" spisal F. II, Prave. Ugltifibil O. Verdi. Poslovenil A. Fantek. Kapelnik g, 11 i 1 h r i J Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajni-a se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob ' ,s. uri. Konec po 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 30. januvarja 1897. Umrli so v EjuUlJaiil: V deželni bolnici: I)nć 20. jannvarja: Jora Bertoncelj, gostija, 68 let, pljučni emphizpm. Dnevi, januvarja: Josip JanSa, gostač, 76 let, pljučnica. Dne 22. janavarja: Ivana Berčič, zidarjeva hči, 80 let, jetika. — Adalhcrt Finz, pekovski pomočnik, 27 let, i. tika. Meteorologično poročilo. Jannvar, Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina ▼ mm. v 21 urah 86, 9. zvečer 730 1 —38 si. Bzah. oblačuo 27. 7. zjutraj 7324 -7 1 p. m. svzh. oblačno 00 n 8. po pol. 788*0 —24 si. jzah. jasno XD-u.ri_a.jsl2:3. "borza* dne 27 januvarja 1897. J i. ti pni državni dolg v notah , Skupni državni dolg v srebru Ivstrijska zlata renta . . avstrijska kronska renta 4'/. )j'.<'i«.kr» /.Ia a renta 4°/,. . >gerska kronska renta 4" , Avstro-ogerske bančne delnice areditne delnice .... London »ista...... Meroftki dr*, bankovci ca 100 i0 mark....... '0 iVankov...... Italijanski bankovci . . . C kr. cekin:...... mark 101 gld 95 kr. 108 , 25 45 101 , 80 • 122 , 20 • 99 . 75 ■ 960 , — • 375 , 2f> 3 U9 . 70 58 , 67 V, 73 t * - BI V, f 20 f 66 Gosler egusar nadučitelj Hermina Megušar rojena —^ poročena. ••4^ Podzemelj Fostojina dne 26. jannvarja 1897. (164) V kopališču Toplice na Kranjskem je izpraznjeno mesto Srednja včerajšnja U-mperatura —5"6°, za 3'6° pod normalom. z kino plačo 500 gld., prostim etnnovanjem in zemljiškim deputetom. Ob jeduem se prepušča upravitelju kopališka restavracija. Prosilci, ki so zmožni obeli deželnih jezikov in morejo položiti jamščino, naj pošljejo laatnočno pisane ponudbe s prepisi spričeval kneza. Auer-sperga gozdarskemu uradu v Soteski, pošta Dvor na Kranjskem, najdalje do konca februvarja t. 1. (80—2) Ces. kr. avstrijske £g* državne železnice. ^«rm»tfr^> ngam«t»sss Izvod iz voznega reda Tr«l]«LT7-2iegm od 3.. oktobra 1896, »Mtopno omenjani prihajalnl la odhajalul teli oanatenl M * ircdajMTropakem čaao. (15-21) Odhod Is L|ablja\ne (jnž. kol.). Proga čez Trbiž. Ob lt. ari 6 min. po noći osobni vlak v Trhli, Reljak, Os1ot»> Pruiaenifeita, Ljubno; čem Sslathal v Anuta, Iiahl, Omanđen, Solnoprrad i 6es Klein-Reifling ▼ Stejrr, Lino, n* Dumi tU Amitatten. — Ob 7. ari 10 min. ■ nir« j osobni vUk t TrSII, Pontabal, Beljak, OsloTea, FranMna. feste, LJnbno, Duiuj; tam Belsthal ▼ Solnograd, cas Amitetten n* Dunaj, — Ob 11. ari 50 min. dopoludne otobni vlak t Trbiž, Pontabal, Beljak, Os>-loTeo, I.juhiiu, Hrlztlial, Dunaj —Ob i. ari popoludne oaobni Tlak t Trhla, Beljak, OeloTSM), Ljubno, oea SeUthai ▼ Solnograd, [.and ■< i ».min, /.ell n> jeiera, Inotnoat, Bregono, Uurih, OeneTO, Paria ; tea Kleln-Roifllng v stnjrr, Lino, RudeJerlcB, PlrnnJ, Marijine Tare, Heb, Pranoore Tare, Karlove run, Prago, Llpako, Dunaj Tla Amitatten. Proga v Novo meato ln v Kočovjo. Ob 6. ari 15 min. ajatraj melaui vlak. — Ob 13. ari 56 min. po« poladne metani vi.it« — Ob 6. uri 80 min. /•.••.,ir metani vlak. Prihod v LJnblJ »no (jnž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 5. ari 61 min. ijutraj oaobui vlak ■ Dunaja Ti« Amitenen, I.lpikega, Prage, KrsnooTih varov, KarloTih raror, Heba, Marijinih ranu, PUnja, Hudejovio, Holnograda, Linoa, Htejra, Omundena, Iaohla, Aimont, l.juinin, GelOToa, Beljaka, Franseuafaste. — Ob II. uri 95 min. dopoludnej oaobni vlaki Dunaja via Amatetton, KarloTih varu v, Heba, Marijinih varu., Plmja, Budajerie, Sotnograda, Llnoa, 8teyra, Pariaa, OeneTS, Ouriha, Bra> oranoa, Inomoata, Zella na jeeeru, Lend-Oaatelna, Ljubna, Oeloroa, Lino«', Po lita bi a — Ob 4. uri 65 min. popoludne oaobui Tlak s I luna; a, l.jutina, Satatbala, Beljaka,, Oloroa, Franaanafeate, Pontabla. — Ob 9. ari 4 mir. BTedar osobni vlak ■ Dunaja Tia Amatetten, ia Ljubna, Beljaka,, Hnlovim, Pontabla. Proga li Novega mosta ln la Kočovja. Ob 8. ari 19 min. sjutrej meianl Tlak. — Ob 3. url 89 min."rxj» poludua meianl Tlak. — Ob 8. uri 35 min. »reiot mešani Tlak. Ddhod Is LJubljane (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. ari 33 min. sjutraj, ob 3. uri 6 min. popoludne, ob t. ni 60 min. BTooer, ob 10. nri 36 min. sveder. (Poslednji Tlak 1« t oktobra ob nedeljah in prainikih.) Prihod v L.)ubl|»no (drž. kol.) la Kamu litri. Ob S. uri 66 min. sjutraj, oh 11. uri 16 min. dopolndne, ob 8. ur' 90 min. *vi>. i>r, ob B. nri 66 miu. BTečer. (Poslednji Tlak la t oktobra ob nedelj*b in prasnlklh.) Soliden učenec se takoj vzprejme v trgovino h špecerijskim blagom. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo »Slov. Nnroda". (159—1) Vzprejmem spretnega solicitatorja. Plaća 00-70 gld. po zmožnosti. Vstop takoj ali pa tudi pozneje. XJ>i-. i^otiii Treo (147_3) odvetnik v Postoj ini. i^-^S i^Sli,?PPS. ^v^sirl^a. l^ilaveo roj. X3l3,frier naznanja v svojem in v imenn svojih otrok vaem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno veet, da je na& iskreno ljubljeni Boprog, oziroma oi!e, stari oče, brat, atrije in tast, gospod JeOl^<>l> Milavec meščan in gostilničar danes ob 4. nri popoludne, po dolgi in zelo rtmlni bolezni, previden 8 sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 57 let mirno v Gospodu zaspal. Pogrel) nepozabnega pokojnika bode v četrtek, dn«; 28. januvarja t. 1., ob 4. uri popoludne iz nove bolnišnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sveto ma5e zadužnice se bodo brale v mestni župni cerkvi sv. Jakoba Predragega pokojnika priporočamo v blag npomin in molitev. V Ljubljani, duć 2«S. janu\arja 1897. (168) št. 18.112. 1. 1896, Razpis dražbe. (ir.8-1) Kadi oddaje zagradbe brega ob Enlpi pri Osiliiici (politični okraj Kočevje) razpisuje so h|i1oniiii poiiisdbena oliraviinvn. Zagradbe tikajoči se podatki (prfudarek, stavbeni pogoji in stavbeni načrt) vpogletlajo se lahko ob aradnia arah pri deželnem stavbenem urada. Podjetniki nu -jo svoje primerno kolekovane, zapečatene in z napisom „ponudba za prevzetje brežne zagradbo pri Osilnici" označene ponudbe najdalje do 12. ure februvarja t. i. izročiti pri vložnern zapisniku deželnega odbora in jo isti pridejati 5% vadij skupno svote od 0200 gld. v gotovini, ali v obrestonosnih vrednostnih pa-pirj h, ali pa je pridejati pobotnico o vplačilu vadija pri deželni blagajnici v Ljubljani. Ponudnik m- ra v ponudbi izrecno izjaviti, da se stavbenim pogojem popolnoma podvrže. Od ponudnika zahtevano plačilo je navesti ali v odstotkih, katere misli od jednotnih cen odpustiti, ali pa katere želi imeti na jednotne cene doplačane, ali pa naj se navedejo posebno jednotne cene, toda brez preraetnbo stavbenega popisa. V zadnjem slučaju bi se moral tudi ves zaslužek izračunati. Deželni odbor si pridržuje pravico, da sme mej ponudniki ne glede na to, koliko je kdo popustil, voliti in eventmalno tudi novo ponudbeno obravnavo razpisati. Od deželnega odbora kranjskega dne" 22. januvarja 1807. Ž t. 10.53.*. Razglas. (131—3) 1'otllrunJe deželnega dvorcu v IJJublfaiil im lioiigreM-iieiu trgu. ponekauJe dreves ua vrtu iu oilNlrauilev ografe oddalo 66 bo ponudbeni ni polom. Oni podjetniki, kateri bi hoteli ta dela prevzeti, se pozivljejo, da vlože svoje zapečatene ponudbe do 1. ie tiru var ja opoludne pri podpi- sanem deželnem odboru. Staviti pa se morati glede podiranja dvorca na jedni strani, gledo po-sekanja dreves in odstranitve ograje pa na drugi strani poNebui ponudbi. Natančnejši tozadevni pogoji pozvedo se pri deželnem stavbinskem uradu na Turjaškem trgu Žt 4. v Ljubljani, dne 20. jauuvarja 1897. Št. 664. (152—2: V poslopju, ki se bo letos v Špitalskih ulicah na mestu bivše meščanske bolnice zgradilo, oddati je še nekaj prodajalnic. Kdor želi kako teh prodajalnic v najem vzeti, vloži naj svojo ponudbo- do konca tega moseca pri podpisanem magistratu. Pojasnila glede lege, velikosti in cene teh prodajalnic dajo v navadnih uradnih urah mestni stavbinski urad. Magistrat deželnega stolnega mesti Ljubljane 23. dan januvarja 1807. Prostovoljna prodaja. Dne 11. februvarja 1897 se bode gtoloin