PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 64 (13.894)
Trst, torek, 16. aprila 1991
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Pozno ponoči je vodstvo PRI sklenilo, da stranka ne bo glasovala za vlado
Republikanci ne gredo zraven
V noči na Kvirinalu mrzlična posvetovanja med Cossigo in tajniki strank vladne večine Obnovitev Cossigovih posvetovanj, štiristrankarska Andreottijeva vlada ali volitve?
RIM — Sedma Andreottijeva vlada Se je rodila pod nesrečno zvezdo in njena usoda postaja iz ure v uro bolj negotova. Po zapletu z republikanskimi ministri in predvsem z ministrstvom za pošto in telekomunikacije, se je včeraj sestalo vodstvo republikanske stranke, ki je moralo proučiti odstop tajnika La M alfe in zavzeti stališče do udeležbe stranke v vladi. Zasedanje vodstva PRI je trajalo dobrih 5 Ur' nakar je La Malfa odšel na Kviri-nal, kjer sta ga čakala Cossiga in Andreotti ter povedal, da njegova stranka ne bo glasovala za zaupnico. Ni še jasno, če se bo vzdržala ali če bo celo glasovala proti vladi.
V dokumentu, ki sta ga vodstvu PRI Predstavila tajnik La Malfa in predsednik Visentini, ugotavljajo, da danes sicer ni nobene možne alternative sedanji večini v parlamentu. Zato j .e stranka v pogajanjih za sestavo nove vlade tudi zagovarjala obnovitev pet-strankarske koalicije, ki bi trajala do konca sedanje zakonodajne dobe in bi rešila nekatera pereča vprašanja kot je na Primer reforma institucij ter preprečila ponovne predčasne volitve. Na
žalost pa so morali republikanci ugotoviti, da je bil dogovor, ki so ga dosegli s predsednikom vlade o strukturi novega kabineta, kršen, čemur je treba še dodati dejstvo, da so iz vladnega programa črtali vprašanje reforme institucij (na kar so republikanci sicer pristali, ampak samo zaradi čuta odgovornosti). V teh pogojih, pravi dokument, ki ga je odobrilo vodstvo, PRI ne more glasovati za vlado. Zato bodo njeni trije ministri odstopili.
Sklep, da ne bodo glasovali za vlado je med republikanci povzročil hud razkol. V vodstvu so Mammi, ki je nekako jabolko spora, ker ga je La Malfa črtal iz vladnega seznama, in nekateri drugi člani menili, da pomeni dokument v bistvu izstop PRI iz večine in prestop v vrste opozicije, s čimer se absolutno ne strinjajo.
Kako bo kriza potekala naprej, je za sedaj še nejasno. Dejstvo je, da je Andreotti napovedal, da se ne bo predstavil v zbornici danes, ampak da bo predstavil vlado s 24-urno zamudo. Njegova odločitev je povzročila, kot je bilo pričakovati val protestov iz vrst
opozicije. Še zlasti oster je bil tajnik SDL Occhetto, ki je dejal, da nudi večina dokaj klavrno podobo.
Možnosti za nadaljnji potek krize je več. Tajniki strank, ki so se v poznih večernih urah zvrstili pri Cossigi na Kvirinalu, bodo morali odločiti, ali je politično umestno, da sestavijo štiris-trankarsko vlado in tako po dolgem času prekinejo s prakso petstrankar-ske večine. Andreotti lahko tudi popusti in se vrne nazaj k rešitvi, za katero se je domenil z republikanci. Ni niti jasno, če se bo Andreotti sploh predstavil zbornicama, morda bo celo vrnil mandat predsedniku Cossigi, nakar bi bilo treba začeti vsa pogajnja znova z vsemi nevarnostmi, ki take krize vedno vsebujejo. Danes ne gre niti podcenjevati možnosti morebitnega razpusta zbornic in razpisa predčasnih volitev. Upoštevati je seveda treba tudi možnost, da Cossiga poveri nalogo za sestavo vlade kakemu drugemu politiku. A komu? Demokristjanu, socialistu? Vse to bo treba rešiti v prihodnjih dneh.
Tajnik PRI La Malfa
Bivši minister Mammi
Razlito nafto v Genovskem zalivu naj bi s površine odstranili približno v tednu dni
Po potopitvi ciprskega tankerja Haven manjša nevarnost ekološke katastrofe
Tragedija nesrečnega kurdskega ljudstva
>
,,
; >
*	$4 :f%: .	*
T	' I
jejo P4ne kolone kurdskih beguncev se še vedno vi-moči i 0tl turški in iranski meji. Kljub mednarodni poje njihovo stanje kar se da bedno (Telefoto AP)
NA 2. STRANI
GENOVA — Onesnaženje morja pri Genovi po eksploziji ciprskega tankerja Haven se počasi omejuje in iz potopljene ladje uhajajo le kapljice nafte. To je včeraj zagotovil admiral Antonio Alati na običajni tiskovni konferenci, na kateri so uradno pojasnili, kako poteka akcija za preprečitev ekološke katastrofe. Včeraj sta se dva potapljača s televizijsko kamero spustila do tankerja in ugotovljene so bile le manjše razpoke, iz katerih uhajajo minimalne količine nafte. Po mnenju Alatija bi lahko že v tednu dni odstranili skoraj vso razlito nafto s površine, če seveda ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov. Kljub tem dokaj optimističnim napovedim pa nevarnost ekološke katastrofe velikanskih razsežnosti še ni odpravljena.
Precej nejasnosti je še tudi s količino nafte, ki naj bi ostala na potopljenem velikanu. Haven je bil dolg 343 metrov, v svojih rezervoarjih pa je imel prostora za 228,5 tisoč ton nafte. Ob eksploziji je bilo na njem 140 tisoč ton nafte. Koliko nafte se je razlilo in zgorelo po eksploziji, povsem natančno ni mogoče izračunati in so zato podatki o približno 100 tisoč tonah nafte, kolikor naj bi je še ostalo v ladijskih rezervoarjih, precej približni.
Na vsak način strokovnjaki, ki so zaposleni z dezaktiviranjem »ekološke bombe«, pripravljajo tri postopke. Prvi, ta se je že začel, predvideva natančno snemanje potopljene ladje, da bi ugotovili stanje vseh štirinajstih rezervoarjev, ocenili v kakšnem stanju so vgrajene naprave za prečrpavanje nafte na rezervoarjih (ventili, cevi) in odkrili morebitne razpoke, ki so nastale ob eksploziji. V drugi fazi naj bi zaprli vse razpoke, iz katerih še odteka nafta (razen tistih, ki jih je mogoče enostavno nadzorovati), končno pa naj bi v rezervoarje načrpali vodo in plin ter tako s pomočjo različnega pritiska preko drugih odtokov izčrpali nafto. Vse to naj bi bilo mogoče ob uporabi enega samega tankerja.
Strokovnjaki so tudi vsi soglasni, da je izredno pomembno to, da so tanker Haven, preden se je potopil, uspeli privleči v plitvejšo vodo, saj bo to tudi olajšalo celotno akcijo. Ladja je potonila približno 60 m globoko, toda ventili, na katere bodo priključili črpalke, so na globini 34 m, ker je Haven visok 26 metrov. Zaradi majhne globine tudi ne bo vpliva podvodnih tokov in strokovnjaki se bojijo le visokega plimovanja ob močnem južnem vetru, ki izteklo nafto potiska proti plažam.
Na trajektu našlo smrt približno 150 ljudi
LIVORNO S prvimi pogrebi se je včeraj začelo žalostno slovo od žrtev tragedije pred livorn-skim pristaniščem, ko je na trajektu Moby Prince zgorelo približno 150 oseb. Vest o večjem številu mrtvih, kot je bil govor doslej, je včeraj posredovala li-vornska prefektura. Po teh podatkih je treba 141 članom posadke in potnikov dodati še 10 do 12 oseb, ki so se vkrcale brez rezervacije. Do včeraj popoldne so na pogorelem trajektu našli 133 trupel, 87 od njih pa so jih že identificirali.
V zvezi s preiskavo o tragičnem trčenju trajekta s tankerjem Agip Abruzzo velja omeniti, da je včeraj komandant pristaniškega poveljstva v Livornu govoril o .možnosti, da naj bi bil tanker zasidran na nedovoljenem področju, kar pa so lastniki tankerja odločno demantirali.
V Gorici ustanovni občni zbor zamejske konference svetovnega slovenskega kongresa
GORICA — Sinoči je bil v Viteški dvorani goričkega gradu ustanovni občni zbor-zamej-ske konference svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino.
Po pooblastilu iniciativnega odbora za deželo FJK je zasedanje občnega zbora otvoril član odbora Janez Povše, ki je obenem predlagal umestitev delovnega predsedstva, v katerega so bili predlagani Spomenka Hribar, Bojan Brezigar, Janez Povše, Darko Bratina, Ravel Kodrič in Damjan Hlede.
Predsednik iniciativnega odbora Bojan Brezigar je občni zbor predstavil kot sintezo doslej opravljenega dela in nadaljnji korak k utrditvi zamejske prisotnosti v svetovnem slovenskem kongresu, katerega ustanovno zasedanje bo 27. junija letos v Sloveniji.
Sledila so poročila iniciativnih odborov v imenu katerih so za tržaško pokrajino govorili Sergij Pahor, za goričko pa Janez Povše.
Na Tržaškem je trenutno 51 članov, sad prvih sestankov tega odbora pa je tudi razširitev pobude na goriško in videmsko pokrajino. Goriški iniciativni odbor je od ustanovnega sestanka od konca letošnjega februarja organiziral iniciativno jedro odbora na Goriškem, medtem ko je na Videmskem ustanovitev odbora še predvidena. Smisel zamejske konference svetovnega slovenskega kongresa je vsekakor v tem, da zamejski Slovenci lahko izrazijo lasten, izviren pristop k slovenskemu gibanju.
Občni zbor je v imenu goričkega župana pozdravil odbornik Marjan Breščak, nakar je predsedujoči Bojan Brezigar predal besedo Spomenki Hribar, predsednici konference za Republiko Slovenijo. Hribarjeva je orisala dosedanji potek prizadevanj za uresničitev zamisli o svetovnem slovenskem kongresu, ki je usmerjena v nestrankarsko povezova-
nje Slovencev in njihovih interesov po svetu. Utemeljevanje te ustanove je osredotočila zamisel, da svetovni slovenski kongres jemlje vse Slovence po svetu kot enakopravne, z enakimi odgovornostmi, da se slovenstvo ohrani in razvija. Hribarjeva je osnovni cilj kongresa opredelila v ustvarjanju slovenstva danes za jutrišnji dan in sicer takšnega, ki ne bo zaprto v ozke provincialne meje, ampak bo dejansko zadobilo tolikške razsežnosti, da bo lahko uspešno povezovalo vse Slovence, ne glede na države, v katerih živijo.
V razpravo so posegli senator Stojan Spetič, Aleksij Pregare, Avguštin Devetak, Stanko Žerjal, Janez Povše, Salvatore Venosi, Štefan Bukovec, Martin Brecelj in Marija Fer-letič. Sledile so volitve predsednika, volitve odbora, nadzornega odbora in razsodišča. Izvoljeni pa so bili tudi delegati za zasedanje osrednjega slovenskega kongresa. Za predsednika konference za Furlanijo-Julijsko krajino je bil soglasno izvoljen Janez Povše.
Medtem ko je najšibkejšim usodno čakanje na vrhovih ob meji s Turčijo in Iranom
Za Kurde kanček učinkovite pomoči Evropa zahteva sojenje za Huseina
«
BAGDAD, BRUSELJ — Čeprav z nedopustno zamudo bo mednarodna pomoč končno le dosegla množico Kurdov, to živo kolono onemoglih na vrhovih ob meji s Turčijo ali na meji z Iranom, ki skušajo pod improviziranimi šotori trdovratno kljubovati lakoti, boleznim in vremenu. Za otroke in stare je napor prevelik, tako da nekaj stotin oseb (govori pa se tudi o 1000 osebah) dnevno podleže boleznim ali izčrpanosti. Iraško-iransko mejo naj bi doslej prestopilo 900 tisoč Kurdov, približno 10 tisoč dnevno, a ob meji je še vedno kakih 40.000 oseb. Turčija je doslej sprejela 400.000 oseb. Ob vznožju vrhov, na katerih čakajo ubežniki, so postavili vojaško kuhinjo, ki bo lahko nudila 700.000 obrokov dnevno, iz Ankare je tudi prišlo dovoljenje, da se postavijo taborišča. Nemčija je uspela vzpostaviti letalski most, da bodo zdravila in hrana, spalne vreče in odeje lahko prišle do ubežnikov v kratkem času. Pomoč je začela prihajati tudi iz Izraela, Italije inxelo Japonske.
Zunanji ministri dvanajstih držav ES, ki so se sestali v Luksemburgu, so soglasno zahtevali, naj Sadam Husein stopi pred mednarodno sodišče zaradi genocida in zločina zoper človeštvo v
zadnjih tednih in v preteklih letih. Sklep, ki predstavlja zgodovinski premik in ki sloni na predlogu nemškega ministra Genscherja, je sporočil minister Gianni De Michelis, v bistvu pa je podoben predlog dala že Francija v okviru OZN. Stališče ZDA je ta trenutek še nejasno. Vsekakor bo turnusni predsednik Jacgues Poos prenesel predlog tajniku OZN, da ga bo lahko obravnaval varnostni svet.
Turčija je včeraj podprla predlog Velike Britanije, naj bi se v Iraku ustvarila »varnostna cona« za kurdske ubežnike. Vendar bi dokončno rešitev lahko predstavljal samo povratek Kurdov na domove, a za to bo OZN morala izsiliti pogoje v Bagdadu. Ameriški vojaki zapuščajo jug države, zamenjale jih bodo »modre čelade«, nekaj enot pa je vstopilo v severni del, da bi ščitilo ubežnike.
Iraška tiskovna agencija Ina skuša medtem prepričati s svojimi sporočili, da se Kurdi vračajo na svoje domove, istočasno poroča o hudodelstvih kurdskih upornikov. Oglasil se je tudi lider Kurdistanske domoljubne zveze Jalal Talabani, ki zatrjuje, da so v severnem Iraku vojaki napadli kurdske ubežnike. Predsednik Husein pa vabi Kurde, naj se vrnejo na domove.
Danes slovo od znanega republikanca Pacciardija
RIM - V starosti 92 let je zaradi možganske kapi v nedeljo umrl eden najbolj znanih in tudi najbolj kontroverznih osebnosti italijanskih republikancev Randolfo Pacciardi. Boril se je v prvi svetovni vojni, sodeloval v španski državljanski vojni, kjer je bil v bojih proti Francu komandant bataljona Garibaldi, in se udeležil odporniškega gibanja.
V začetku petdesetih let je bil obrambni minister, večkrat pa je bil tudi sekretar republikanske stranke, iz katere pa je bil leta 1963 izključen, ko je tudi ustanovil novo gibanje »Nova republika«. Leta 1974 je bil obtožen tudi vpletenosti v poskus »belega« državnega udara, toda leta 1978 je bil oproščen, obtožbe pa so bile proglašene za neutemeljene. V začetku osemdesetih let je dosegel »pomilostitev« tudi v republikanskih vrstah in bil leta 1981 po soglasju Uga La Malfe in na predlog Giovannija Spadolinija spet sprejet v PRI.
Njegovemu spominu pa so se včeraj na sedežu PRI poklonili tudi predsednik Cossiga, ministrski predsednik Andreotti ter predsednika obeh vej parlamenta Spadolini in Iottijeva. Pacciardija bodo z državnimi častmi pokopali danes.
Tudi Bosna in Hercegovina pod udarom srbskih nacionalistov
LJUBLJANA — Predsednika Miloševič in Tudjman sta se včeraj ponovno sestala na »mejnem območju obeh republik«. Razpravljala sta o državno-jugoslovanski krizi in odnosih med republikama. Predsednika sta se strinjala, da je treba upoštevati celovite interese srbskega in hrvaškega naroda in se izogibati kakršni koli obliki nasilja. Dogovorila sta se, da se nadaljujejo razgovori skupine strokovnjakov, da se bosta še naprej pogovarjala in da se bodo sešli predstavniki obeh parlamentov.
Kratko uradno sporočilo pa je izredno skopo in nihče ne ve natanko, kaj sta se predsednika v resnici razgovar-jala. Njun položaj je namreč izreden: Miloševič ima nedvomno v Srbiji diktatorsko oblast, saj drži v rokah nekdanjo komunistično, sedaj socialistično stranko, dvotretjinsko večino v parlamentu, razpolaga z vsemi sredstvi množičnega obveščanja, sredstvi prisile itd. Tudjmanov položaj na Hrvaškem je formalno nekoliko drugačen, ker je parlamentarna opozicija močna in monopol oblasti ni tako izrazit, dejansko pa prihaja tudi v tej republiki do poenostavljanja političnega življenja, ob močnem pritisku od zunaj.
Predsednika se razgovarjata in šest predsednikov se sestaja vsak teden, toda istočasno obe sporni republiki, Hrvaška in Bosna in Hercegovina, izgubljata kose svojega ozemlja. Kninska krajina je na primer prodrla že na Plitvice, osem občin Bosne in Hercegovine pa se je ločilo od sedanje medobčinske povezave in priključilo Banjaluki ter proglasilo avtonomijo. Očitno naj bi bil naslednji korak združitev obeh Krajin v novo srbsko avtonomno področje, ki bi bilo sestavni del Velike Srbije. O tem je pretekli teden dva dni razpravljala bosanska skupščina, v kateri je prišlo do zelo ostrih polemik med muslimanskimi in hrvaškimi poslanci na eni in srbskimi poslanci na drugi strani. Jabolko spora je tudi' skoraj dva tisoč dvesto avtomatskih pušk, ki jih je zaplenila bosanska policija. Ugotovili so, da nesporno pripadajo JLA, kam pa so bile v resnici namenjene, ni povsem jasno. Srbi in JLA trde da vojski, Mohamedamci in Hrvati pa tega ne verjamerjo in menijo, da naj bi oborožile srbske upornike na tej ali oni strani meje med BiH in Hrvaško. Puške naj bi bile menda res naročene, toda že pred enim letom, pošiljka je bila poslana mimo vseh predpisov, brez pravih dokumentov in straž.
lezničarji predlagajo, da naj bi se njihovo železniško podjetje odcepilo od hrvaškega in da naj bi se formiralo v okviru jugoslovanskih železnic.
Predsednik vojaškega sodišča pa je napovedal, da se bo v četrtek v Zagrebu nadaljeval proces proti obrambnemu ministru Špeglju in drugim soobtožencem. Hrvaška vlada bo popravila sodno palačo vojaškega sodišča in zagotovila miren potek sojenja. Predsednik hrvaškega parlamenta je prejel peticijo z več kot dvesto tisoč podpisi, v kateri hrvaški državljani protestirajo proti vojaškim sodiščem in sojenju civilistov pred vojaškimi oblastmi.
V	tako zaostrenem političnem položaju se stopnjujejo socialne napetosti. Beograjski JAT ne dela že dobrih deset dni, ker stavkajo mehaniki in drugo tehnično osebje, ki skrbi za vzdrževanj letal. Preostalo osebje se je razdelilo, saj gre v tem velikem srbskem podjetju tudi za politične spore in oblast.
Danes bo v Srbiji stavkalo 700 tisoč delavcev tekstilne in kovinske stroke. To bo prva opozorilna stavka, kateri so se dolgo upirali uradni sindikati, ki so še vedno v rokah Miloševičeve srbske socialistične stranke. Stavka naj bi bila samo opozorilna, napovedujejo pa generalno stavko po vsej Srbiji. Vlada odgovarja, da nima štrajk nobenega smisla, ker vlada ne razpolaga s sredstvi, saj ni denarja niti za izplačilo januarskih plač, zaostalih pokojnin in drugih obveznosti.
V	Sloveniji je bilo grožnje z vladno krizo zelo hitro konec, ker je Kmečka zveza - ljudska stranka privolila, da se za mesec zamrzne odstop sedanjega kmetijskega ministra Jožeta Osterca. V tem času bodo proučili položaj kmetijstva, reorganizirali kmetijsko ministrstvo in ustanovili vzporedne organizme. V bistvu gre za prevladujoče mnenje, da ni pravi trenutek za globlje vladne spremembe in z njimi povezane kočljive politične razgovore, saj so vladni odnosi že sicer izredno kočljivi.
Včeraj se je sestalo razširjeno slovensko predsedstvo, na katerem so poleg predsednika vlade in skupščine sodelovali tudi odgovorni ministri in predsedniki vseh strank, zastopanih v slovenskem parlamentu.
Razpravljali so o pripravah Slovenije za osamosvojitev in konkretnih načrtih vseh ministrstev, ki se aktivno ukvarjajo s pripravami. Doseženo je bilo precejšnje soglasje in omiljena vsa sporna stališča, zlasti med tistimi, ki so se zavzemali za hiter enostranski slovenski akt, in vladno večino, ki zagovarja postopnost in temeljitejše priprave.
O vsem tem bo morda govor v slovenski skupščini že v sredo, ni pa rečeno, saj ima skupščina na dnevnem redu vrsto zapletenih in pomembnih vprašanj.
BOGO SAMSA
Zgodovinski obisk Gorbačova v Tokiu
TOKIO — Medtem ko se napetosti v SZ stopnjujejo (v Gruziji se nadaljujejo etnični spopadi z Oseti, v Litvi spet grozijo vojaki, nadaljujejo se tudi stavke v Belorusiji in Sibiriji) sta dve osrednji politični osebnosti - zvezni predsednik Mihail Gorbačov in predsednik ruske federacije Boris Jelcin - odpotovali vsak na svojo stran sveta: Gorbačov prvič po 46 letih na Japonsko, Jelcin v Francijo na obisk Evropskega parlamenta. Med postankom v Kabarovsku, na skrajnem vzhodu SZ, je Gorbačov povabil Jelcina, naj z njim sodeluje pri premostitvi gospodarske krize v državi, a Jelcin v Strasbourgu pripoveduje o ruski razpoložljivosti.
Obisk Japonske je vsekakor zgodovinskega pomena, čeprav se vse vrti okrog štirih malih otokov v skupini Kurilov. Otoke si je namreč prilastila SZ po zaključku druge svetovne vojne in, čeprav nimajo nobenega gospodarskega ali političnega pomena, predstavljajo za Japonce vprašanje »narodnega ponosa«. Zunanji minister Tošiki Kaifu verjetno ne namerava popuščati ali sprejemati polovičnih rešitev, Gorbačov pa je menda odšel iz domovine brez pooblastila, da bi predal otoke Japonski. Vendar bi Sovjetska zveza ta trenutek še kako potrebovala japonsko gospodarsko pomoč. Govori se, da bi Japonska lahko ponudila SZ kredit v višini 28 milijard dolarjev. Mogotec Mitsubishi razmišlja, denimo, o turističnem središču v Nakhodki, marsikoga zanima tudi petrolej na polotoku Sahalin. Ne glede na otoke, ki so kljub vsemu v središču pozornosti, bi morali Japonska in SZ podpisati 14 dvostranskih dogovorov in zaključni dokument.
Drzni letalec Mathias Rust sedaj obtožen poskusa umora
HAMBURG — Fant, ki je pred štirimi leti pristal z letalom na trgu pred Kremljem, tvega najmanj tri leta zapora zaradi precej hujšega prekrška: pred dvema letoma je namreč zabodel v trebuh bolničarko, ki je odklonila njegove ljubezenske ponudbe.
Mathias Rust je zaslovel leta 1987, ko je z malim letalom cessna pristal tik pred Kremljem. Neobičajen podvig, s katerim je tedaj 19-letni fant osmešil sovjetski varnostni sistem, je takrat spravil z uglednih mest ministra za notranje zadeve Sergeja Sokolova in načelnika generalštaba za letalstvo Aleksandra Koldunova. Fant je zaradi potegavščine presedel štirinajst mesecev v moskovskem zaporu.
Leto kasneje je bil kot oporečnik med vojaškim rokom zaposlen v neki bolnišnici Rdečega križa v Hamburgu in prav tam je tudi spoznal 19-let-no bolničarsko vajenko, ki ga je odklanjala. Ostro sta se sporekla in končalo se je tako, da jo je Mathias dvakrat zabodel v trebuh. »Nenadoma se mi je stemnilo pred očmi in nisem več vedel, kaj počnem. Ko sem se zavedel, sem se sam predal policiji,« je pojasnil pred sodiščem v Hamburgu.
Razsodba bo znana jutri, kljub izgovarjanju na raptus pa bo Mathias Rust zaradi poskusa umora obsojen vsaj na tri leta zapora.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik-Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Rimu osamljena smrt matere in malega sinka
RIM — Dvajsetletna ženska in njen šestmesečni sin sta pred tednom dni žalostno umrla v nekem večjem stanovanjskem objektu v Rimu, ves ta čas pa se njuni sosedje niso zavedli, kaj se dogaja v majhni garsonjerji v 6. nadstropju. Trupli obeh sta bili že v razpadajočem stanju, vse pa kaže, da je mlada mati umrla zaradi prevelike doze mamil, njen mali sinko pa je nato ob mrtvi materi shiral zaradi lakote.
Fiorella Romani, tako je bilo ženski ime, je v velikanskem stanovanjskem objektu, kjer živi približno pet tisoč ljudi, stanovala od julija lani. Skupaj z njo je takrat živel tudi 27-letni Danilo Marši, ki je oče umrlega Marca Marsi-ja, ki se je rodil oktobra lani. Kot so povedali sosedje, naj bi se Danilo Marši po sporu z Romanijevo pred nekaj meseci odselil.
Mlada ženska je bila znana kot narkomanka, sosedje pa so tudi povedali, da z njo niso imeli skoraj nikakršnih stikov. Najbrž se zato tudi nihče ni zavedel, da Fiorelle Romani in njenega sinka že dalj časa niso videli. Preiskovalcem so nekateri sosedje tudi zatrjevali, da nihče ni slišal joka malega Marca.
Srhljiv prizor je v nedeljo zvečer odkril eden od čuvajev v stanovanjskem objektu, katerega je poklicala Fiorellina sestra, ki je bila zaskrbljena, ker ji sestra že nekaj dni ni odgovarjala na telefonske klice.
Samo štirim odstotkom prišlekov priznan status političnih beguncev
RIM Zadnje čase preplavljajo Italijo prave množice priseljencev, ne samo iz najrevnejših afriških držav, temveč tudi iz vzhodnoevropskih držav in ne nazadnje iz Albanije. Prav ob množičnem prihodu Albancev je zakon Martelli obnovil posebno komisijo, ki naj preuči in sprejme prošnje za status političnega priseljenca. Status priznajo v Italiji približno 3 do 4 odstotkom priseljencev, ki zanj posebej zaprosijo.
Predsednik komisije, prefekt Catenacci je pojasnil, da odstotek odgovarja povprečju, ki ga dosegajo tudi v drugih državah članicah Evropske skupnosti. V prvem trimesečju 1990 je bilo predstavljenih skupno 4897 prošenj, od teh čaka na odgovor še 3022 prošenj. Največ so jih predstavili prišleki iz Romunije (1337), Somalije (648), Etiopije (472), Bolgarije (150), nato še iz SZ (64) in Albanije (1774 prošenj pred množičnim prihodom). Prav glede Albancev je Catenacci posredoval še nekaj podatkov. Doslej se je komisija pogovorila s 3000 priseljenci v pokrajini Brindisi in s 1200 v Bariju. Komisija je razdeljena na štiri delovne skupine, ki bodo od prihodnjega tedna dalje obiskale zbirna središča v Piemontu, na Tridentinskem, v Kampaniji in na Siciliji, nato še v Materi, Brindisiju in Tarantu. Do konca leta bi
komisija morala biti kos navalu prošenj, ki ga je sprožil množičen prihod Albancev. »Pojav nas je presenetil,« je izjavil Catenacci, »a izkazalo se je, da je zakon Martelli učinkovit.«
Prav glede albanskih priseljencev prefekt Catenacci ni posredoval podrobnejših podatkov, čeprav meni, da je le manjši odstotek Albancev odšel iz domovine iz političnih razlogov. Večina si želi predvsem zaposlitve in torej boljših življenjskih pogojev. Tistih, ki jim status političnega priseljenca ne bo priznan, vsekakor ne bodo izgnali iz Italije, le ugodnosti bodo uživali nekoliko manj.
Ostaja seveda vprašanje, kakšno socialno oskrbo in kakšno možnost zaposlitve lahko nudi država, v kateri je brezposelnost že itak dovolj razširjen pojav, a to ni vprašanje, s katerim se mora spoprijemati komisija za priznanje statusa političnega priseljenca. S problemom se morajo najpogosteje spoprijemati posamezne krajevne uprave, ki bodo prav gotovo morale premostiti še marsikatero težavo, preden bodo zakoni uredili to zadnje čase nadvse razgibano ■ področje. Zdi se, da bo v bodoče priseljencev čedalje več.
Seminar v pripravo na deželni kongres
Obširna problematika v notranji razpravi SSk
Kar dva tisoč milijard lir za zdravstvo v naši deželi
V letošnjem letu bomo v Furlani-ji-Julijski krajini za zdravstvo porabili 2000 milijard lir, od katerih bo šlo več kot 200 milijard iz deželne blagajne. Podatek je iz poročila deželnega odbornika za zdravstvo Maria Brancatija, ki ga je imel na zasedanju pristojne komisije deželnega sveta in s katerim je pospremil predstavitev zdravstvenega proračuna za dveletje 1990-91 in budžeta za letošnje leto. Od 12 krajevnih zdravstvenih enot v FJK jih je kar 10 zaključilo lansko bilanco v ravnovesju - je poudaril Brancati - preostali dve pa s primanjkljajem zaradi povečanih izdatkov za osebje, "v Zabeležiti gre tudi poseg deželnega odbora na tem področju. Na Brancatijev predlog je namreč odobril prvo letošnje nakazilo za pomoč na ledvicah bolnim osebam, ki jo predvideva deželni zakon št. 21/86. Gre za 70 podpor v skupnem znesku 275 milijonov lir, ki jih bodo prejeli bolniki za presaditev organov in za popresaditvene terapije oziroma za ostale oblike specialističnega zdravljenja. Te podpore imajo izreden značaj glede na normalno zdravstveno oskrbo, porodila pa jih je potreba, da bi nefropatičnim bolnikom zagotovili nujne terapije.
Slovenska skupnost je začela deželno predkongresno razpravo z notranjim seminarjem na deželni ravni, ki je bil posvečen posodabljanju in poglabljanju strankinega programa in vlogi SSk v sedanjem političnem trenutku. Zanj so namreč značilne - beremo v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva - spremembe v Sloveniji, raz-prad komunizma, razkol KP v Italiji in posledice vsega tega med Slovenci v Italiji, katerim želi SSk nuditi premišljene in učinkovite odgovore.
Seminarja, ki je bil preteklo soboto v Gorici, so se udeležili izvoljeni predstavniki SSk, člani raznih strankinih teles na krajevni, pokrajinski in deželni ravni ter nekateri strokovnjaki, ki so bili povabljeni k razpravi o specifičnih vprašanjih. Dopoldanski del je bil namreč posvečen trem sklopom vprašanj, ki so jih udeleženci srečanja obravnavali v treh skupinah. V prvi, ki je obravnavala socialna vprašanja, šolstvo in telesno kulturo, so iztočnice za razpravo podali socialni delavec Ivan Buzečan, tržaška tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc in športni delavec Ivan Peterlin. Druga skupina je obravnavala sedanji zamejski gospodarski trenutek, o katerem je poročal Štefan Bukovec, tretji sklop problemov - ekologija in teritorij - pa je uvedel Aljoša Vesel. Delo po skupinah je bilo posvečeno sestavi lestvice problemov, na katere bi mora-
li biti naša skupnost in SSk posebej pozorni, kot tudi predlogom za posodobitev programa in organizacijskih izboljšav za učinkovitejše delo stranke. Iz razprave pa je izšla bogata paleta kritičnih misli, predlogov in opozoril, ki jih bodo strankina telesa upoštevala pri vsakdanjem političnem delu in pri sestavljanju kongresnih dokumentov.
Deželni tajnik Jevnikar je v uvodu v skupno razpravo o izrazito političnih in strankinih vprašanjih med drugim govoril o dosedanjih prizadevanjih za uravnovešena razmerja v odnosih ma-tica-zamejstvo s koncem monopolov in zapostavljanj, ki so bili dolgo značilni za politično, kulturno, družbeno in gospodarsko sfero. Pri tem je - piše v tiskovni noti - opozoril na različne poglede, ki so se pojavili glede nekaterih mehanizmov za doseganje enakopravnega položaja vseh pripradni-kov slovenske manjšine v Italiji, in na odnose med SSk in krovnima kultur-no-družbenima organizacijama (SSO in SKGZ). Jevnikar je govoril tudi o potrebi, da SSk v trenutku, ko je marsikdo upravičeno razočaran ob zatonu nekaterih ideoloških sistemov in »trdnih resnic«, jasno pove in dokaže, da je odprta za vsakega človeka, ki pristaja na njeno izbiro po samostojnem slovenskem političnem nastopanju in po demokratični pluralistični ureditvi.
V Čedadu večer o prihodnosti šole dveh narodnostnih manjšin
Kulturno društvo Ivan Trinko prireja predavanje raziskovalca pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLOKI) Pavla pranja na temo »Kam gresta slovenska šola v Italiji in italijanska šola v Jugoslaviji«. Prireditev, ki bo potekala dvojezično, bo v petek, 19. aprila, ob 18. uri na sedežu društva v ,*■ IX. Agosto 8 v Čedadu, predavanju pa bo sledila predstavitev zbornika Šola in sožitje.
* Med mnogimi čestitkami, ki jih je ob izvolitvi za novega Predsednika deželnega sveta FJK (na mesto obolelega Solim-Perga) prejel Nemo Gonano, je tudi telegram predsednika slovaške skupščine dr. Franceta Bučarja. Prepričan sem - je reče-n° v njem - da bodo že doslej plodni stiki med deželnim sve(om FJK in slovensko skupščino tudi v prihodnosti temeljili na vzajemni želji po razvijanju dobrososedskih odnosov, gospodarskega in kulturnega sodelovanja kot tudi po splošnem razvoju in napredku.
Na Reki se je končala razstava o severnojadranskih pristaniščih
Konec tedna sta se zaključili pomembni sejemski prireditvi, in sicer 8. Transadria na Reki in 12. razstava Hobby, šport in prosti čas, ki je bila - skupaj s 5. Izložbo turizma v severovzhodni Italiji, na območju Alpe-Jadrana in Vzhodne Evrope - na videmskem razstavišču. Že 26. aprila se bo v naši deželi začela še ena razstavna prireditev, in sicer 26. Sejem radioamaterstva, hi-fi in elektronike v Pordenonu.
Na reški Transadrii so se na temo »Severnojadranska pristanišča in njihove kratkoročne in srednjeročne razvojne strategije« tudi tokrat predstavila vsa pristanišča od Chiog-gie do Reke, skupaj z njimi pa tudi druge gospodarske dejavnosti iz okvira multimodalnih sistemov. Se posebno dragocen je bil kongresni del prireditve, ki je v polni meri potrdil že predlagane perspektive za bližnjo prihodnost po-morsko-pristaniškega gospodarstva v severnem Jadranu.
Spodbuden je bil tudi uspeh mednarodnega sejma v Vidmu, ki si ga je ogledalo okrog 68 tisoč obiskovalcev.
gospodarski dopis iz Slovenije
Inflacijski kvas v bankah
JOŽE PETROVČIČ
vih
Pojav je nenavaden: banke so po dolgotrajni suši polne denarja in nimajo prav nobenih večjih težav zaradi likvidnosti, podjetja pa so popolnoma brez denarja in si med seboj ne poravnavajo nobenih finančnih obveznosti več. Na denarnem trgu v Beogradu se je ponudba denarja izboljšala, vendar še zdaleč ne more doseči povpraševanja po denarju, čeprav so obresti za kratkoročno posojen denar nenavadno visoke in presegajo 60-odstotno obrestno mero. Takšno stanje pa niti ni težko razložiti.
Denar se je začel nabirati v bankah zaradi tega, ker priteka iz dveh koncev. Narodna banka Jugoslavije je pred časom sklenila povečati denarne okvire v prvem polletju, kar preprosto povedano pomeni, da je dala v obtok večje količine denarja, kot pa je bilo predvideno. S tem denarjem bodo pokrili nekatere izdatke oziroma primanjkljaje v državnem proračunu. Gre za sorazmerno velike vsote denarja (za skoraj 35 milijard dinarjev oziroma preračunano po uradnem tečaju kar nekaj več kot 2 milijardi dolarjev), ki ga bodo uporabili za finansiranje nekaterih setvenih del, za izplačila, ki jih dobiva jugoslovanska armada iz proračuna, za kmetijske regrese in premirje, za poravnavo nekaterih obveznosti, ki izhajajo iz proračuna, pa jih država ni mogla poravnati, ker so republike nehale plačevati svoje prispevke v proračun... Ta denar, in pa tisti, ki ga je Srbija (za njo pa tudi Črna gora) dobila z vdorom v državni finančni sistem, se je že začel pretakati po bankah.
V bankah pa je čedalje več tudi tistega denarja, ki ga podjetja še imajo, pa se ga ne upajo uporabiti za podjetne namene. Ne namenjajo ga za naložbe, kajti finančne in splošne gospodarske razmere so v Jugoslaviji tako zelo nestabilne, da uničujejo tudi najtrdnejše firme. Nihče se zaradi tega ne upa tvegati, kajti celo zelo majhna finančna luknjica lahko čez noč izprazni še tako velik denarni meh. Ko pa podjetje zaide v splošni jugoslovanski nelikvidnostni tok, se iz njega ne more več izvleči. Vsi zato
denar v banke in ga tam ijejo za izplačevanje delavče-zaslužkov. Delavčeva plača je namreč postala najpomembnejša podjetniška postavka: direktorji se bojijo naložiti denar v morda veliko bolj donosne posle, kot pa so bančne obresti, samo zaradi tega, ker je tveganje zaradi plač preveliko. Če se namreč kupčija izjalovi -v zdajšnjih gospodarskih razmerah pa je težko najti povsem zanesljivega poslovnega partnerja - bodo neizplačane delavčeve plače tiste, zaradi katerih bo moral direktor zapustiti svoje delovno mesto, z njim pa bo podrl tudi- dobršen del njegove menedžerske ekipe.
Denar se torej pretaka po nekakšnih višjih finančnih krogih in do podjetij sploh ne pride. Del gospodarstva si ga ne upa sposojati zaradi visokih obrestnih mer, večina podjetij pa je kreditno nesposobnih. Banke so pri posojanju denarja mnogo bolj previdne kot doslej in denar raje posojajo za najrazličnejše nakupovalne namene samim prebivalcem kot pa nelikvidnim podjetjem, kajti pri mnogih stečajih so se tudi banke zelo opekle.
Dobre likvidnostne razmere v bankah so znanilke splošne finančne odjuge. Kadar pride takšna odjuga sama od sebe in je ne ne spremljajo drugi ustrezni ukrepi, se navadno razbohoti inflacija. Inflacijsko moč bo mogoče natančneje napovedati takrat, ko se bo videlo, kam bo začel odtekati ta denar iz bank. V bankah namreč ne bo ostal, kajti po naravi je tak, da se hoče neprestano gibati. Če bo začel odtekati za plače in za pokrivanje javnih izdatkov, potem bo hitro povzročil podražitve. Narodna banka sicer napoveduje, da bo inflacijski kvas, ki ga prinaša denar iz primarne emisije, skušala zadrževati z jemanjem denarja iz obtoka, kar pa je v razmerah velike gospodarske nelikvidnosti zelo težka naloga. Tudi zvezna vlada je napovedala, da bo morala plače spet nadzorovati (kar pomeni, da se zaveda inflacijske nevarnosti zaradi ohlapnejših monetarnih okvirov), vednar se zdi, da tega zaradi čedalje večje politične in gospodarske sredobežnosti ni več sposobna storiti.
V
v vašem računu.
Mm**!
56;KM	0601 rs| .OTT-NOV
ROSSI ALBERTO
H

18444
KSNBsf

i-.;
To je^devetmestna številka pa dnu zunanje strani vašega računa, v rdečem pasu. Natisnjena pa je tudi na notranji strani računa in to vedno pod postavko številka uporabnika ENEL. To je vaša in le vaša številka. Pomeni pa ključ, ki vam odpira vrsto novih storitev ENELTEL, ki so vam na razpolago s pomočjo telefona.
To je najbolj enostaven, neposreden in hiter način, da pridete v stik z ustanovo ENEL. Že zdaj lahko s pomočjo te številke posredujete podatke o stanju na števcu, v kratkem pa bo mogoče prijavljati okvare in začeti postopke za plačilo. V praksi to pomeni, da bo kompjuterizirani sistem ENEL takoj ugotovil naročnika, čim boste po telefonu zavrteli vašo številko. Na .ta način bo med 27 milijoni uporabnikov takoj zabeležena tudi vaša prijava. Številka uporabnika je ključ, s pomočjo katerega boste lahko cenili in uporabili novo kvaliteto storitev, ki jih ENEL z ENELTEL-om pripravlja za vse uporabnike.
ENELTEL
Kvaliteta z energijo
Poziv včerajšnje skupščine v Novinarskem krožku
Obljubam za Primorski dnevnik morajo slediti konkretna dejanja
Za občasne in redne obiskovalce Krasa
Vodnik v treh jezikih po občinah območja KGS
Primorski dnevnik mora živeti, solidarnostnim izvajam in obvezam javnih ustanov, političnih strank in organizacij pa morajo slediti stvarna dejanja, v nasprotnem primeru manjšinskemu dnevniku resno grozi postopna ukinitev. To je poziv včerajšnjega javnega zborovanja novinarskega sindikata Furlanije-Julijske krajine, ki je bil posvečen boju novinarjev za novo delovno pogodbo, a tudi kriznim situacijam, s katerimi se soočajo nekatera krajevna občila, s posebnim poudarkom na naš časopis. Zaključke srečanja, ki so se ga precej množično udeležili novinarji, sindikalisti, izvoljeni predstavniki in zastopniki strank, je potegnila predstavnica sindikalnega odbora našega dnevnika in članica deželnega vodstva sindikata Breda Pahor, ki je z obžalovanjem ugotovila, da se stvari s Primorskim dnevnikom premikajo zelo počasi oziroma v nekaterih aspektih se sploh ne premikajo. Novinarji vsekakor nadaljujejo boj na sindikalnem področju (nasprotovanje odpustom in takojšnja obnovitev dopolnilne blagajne), njihova prizadevanja pa so mnogo širša in so usmerjena v bodočnost časopisa. Pri tem uživa novinarski kolektiv vsestransko podporo ne samo deželnih in vsedržavnih sindikalnih vodstev, a tudi predstavnikov javnega življenja, ki so se oglasili v včerajšnji zanimivi in živahni debati.
Skupščino sta uvedla podpredsednik in tajnik deželnega novinarskega sindikata Giampaolo Carbonetto in Roberto Collini, ki sta orisala (doslej neuspešen) potek pogajanj za obnovitev novinarske delovne pogodbe. Novinarji se ne borijo samo za čim boljšo pogodbo, ampak tudi za popolnejšo svobodo tiska in proti založniškim koncentracijam, ki si postopno (glej novega lastnika Piccola) počasi utirajo pot tudi v naši deželni realnosti. V razpravi pa je bil, kot rečeno, predvsem govora o' Primorskem dnevniku. Poslanec DSL Willer Bordon, ki se je prvi oglasil, je rekel, da se mora s krizo dnevnika soočati ne samo slovenska manjšina, ampak ob njej celotna deželna in državna stvarnost, saj bi morebitna ukinitev dnevnika prizadela demokracijo in svobodo izražanja v
Furlaniji-Julijski krajini ter v celotnem obmejnem pasu. S to oceno je soglašal predsednik deželne Novinarske zbornice Cesare Russo, ki je govoril o izjemnem pomenu Primorskega dnevnika, navezal pa se je tudi na govorice o tem, naj bi bil novi lastnik Piccola (grupa Melzi) zainteresiran tudi za naš dnevnik. Sam podjetnik Melzi, ki ima naj večji delež v lastništvu Piccola, pa je v nekem intervjuju demantiral te govorice.
Predstavnik sindikata tiskarskih delavcev FILIS-CGIL Elvio Volpati se je zavzel za tesnejšo akcijsko sodelovanje med tiskarji in novinarji, glede stikov in sestankov s političnimi silami in javnimi upravami pa je bil mnenja, da doslej žal ti še niso obrodili konkretnih rezultatov. Deželni svetovalec DSL Miloš Budin je med drugim podčrtal, da bi bilo nedopustno, da bi država in Dežela pustili umreti Primorski dnevnik, ki ga je treba rešiti ob belem dnevu brez političnih izsiljevanj, da bo občilo še dalje prvenstveno ostalo časopis slovenske manjšine. Senator Stojan Spetič je rekel, da bi manjšina brez svojega dnevnika v kratkem postala folklorna skupnost, glede konkretnih pobud pa je omenil bližnjo parlamentarno razpravo o do-
polnilih k zakonu za podporo žaložniš-kim dejavnostim in pritisk, da bi pristojna javna telesa zagotovila dnevniku več reklame. Glede pobud v senatu je Spietič napovedal tudi podporo socialističnega parlamentarca Arduina Agnellija.
Deželni sekretar UIL Gianfranco Trebbi je glede Primorskega dnevnika in problematike informacije nasploh obžaloval institucionalno odsotnost Dežele, na kar se je navezal tudi pokrajinski sekretar CGIL Roberto Treu, ki se je vprašal, kakšni so pravzaprav načrti grupe Melzi in če so se morebitna pogajanja o tem sploh kdaj začela. Solidarnost uslužbencem, ki jim grozi odpust, je človeško gledano pomembna, žal pa ne zadostuje, če obljubam ne sledijo dejanja. Glavni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je znova orisal vzroke te krize in izrekel priznanje novinarskemu sindikatu za včerajšnjo pobudo, ki pa mora čimprej naleteti na stvarne odzive, kot je dejal predstavnik deželne tiskovne agencije Guido Baggi, da jutri ne bo morda za vse skupaj prepozno.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja skupščina na sedežu Novinarskega krožka.
Kras je krasen, Meraviglioso Carso, VVunderschoner Karst — to so naslovi slovenske, italijanske oziroma nemške izdaje vodnika po občinah Kraške gorske skupnosti, ki je v teh dneh prišel iz tiskarne. Izdala ga je sama Kraška gorska skupnost, pisne prispevke so posredovali zainteresirane občinske uprave ter kot strokovnjaki Elio Fornazarič, Marinka Pertot in Nadja Kriš-čak, za prevode sta poskrbeli Fedra Paclich in Elena Bertolini, za grafično opremo in tisk pa Graficenter.
»S to publikacijo želimo predstaviti širši javnosti lepote in značilnosti kraškega prostora, njegove posebnosti, naravne skrivnosti in zgodovino,« je v predgovoru vodnika zapisal predsednik KGS Marino Pečenik. »S to publikacijo želimo tudi prispevati k okrepitvi vrednot miroljubnega sožitja ter omogočiti občasnim in rednim obiskovalcem Krasa, da bolje spoznajo njegove človeške in naravne značilnosti. Tako bomo tudi konkretno prispevali k spoštovanju narave in okolja, vzajemnemu spoštovanju med narodi ter grajenju nove Evrope,« je še zapisal Pečenik.
Vodnik obsega 30 strani srednjega formata ter krasijo ga številne slike in druge ilustracije. V uvodu so prikazane glavne naravne, demografske, gospodarske, etnične in kulturne značilnosti območja KGS, ki se razteza vil občinah in zajema celotno kraško področje v mejah Italije. Za tem se zvrstijo prikazi posameznih občin, to je občin Trst, Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina, Doberdob, Tržič, Zagraj, Ronke, Foljan-Sredipolje in Sovodnje ob Soči. Lahko rečemo, da so besedila skrbno sestavljena, saj v strnjeni in hkrati dovolj berljivi obliki postrežejo s kopico podatkov o naših krajih. Zelo lepo se berejo tudi vložki o nekaterih kulturnih in naravnih značilnostih Krasa, in sicer prispevki o osmicah, kraški ohceti, vegetaciji, kraškem jedilniku, geomorfologiji, geologiji in živalstvu. Na prvih straneh sta tudi utrinka »kraške« umetnosti: pod sliko s kraškim motivom Lojzeta Spacala je objavljeno Razmišljanje Srečka Kosovela. Na eni izmed prvih strani je tudi zemljepisna skica območja KGS. O njej bi si dovolili reči, da je mogoče nekoliko preskromna, saj bi v takem vodniku pričakovali dokaj podroben zemljevid. Po drugi
•- . -T ih
VODNIK PO OBČINAH
KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
strani pa velja omeniti, da so uredniki upoštevali tudi formalno dvojezičnost, saj so v slovenski, italijanski in nemški izdaji imena občin v obeh jezikih, ki sta v javni rabi na območju KGS.
Z objavo vodnika je vodstvo KGS uresničilo načrt, ki si ga je zastavilo pred približno tremi leti. Za njegovo realizacijo je skrbela komisija, ki so jo polej predsednika Pečenika sestavljali svetovalci oziroma odborniki KGS Mario Lavrenčič, Lojze Tul in Igor Tuta. Vodnik je izšel v 15 tisoč izvodih in ga nameravajo posredovati predvsem turističnim in potovalnim agencijam. Kot nam je povedal predsednik Pečenik, bo vodstvo KGS publikacijo prestavilo prihodnji teden, verjetno ob sodelovanju deželnega odbornika za turizem Gioacchina Fran-cescuta.
Na sliki naslovna stran slovenske izdaje vodnika KGS.
Jutri manifestacija solidarnosti s Kurdi
Vabilo tržaškim šolam na ogled razstave o nacističnih taboriščih
Danes v ZSKD srečanje o palestinskem vprašanju
Občina protestira zaradi zaprtja enote ENEL v Nabrežini
Jutri popoldne bo v Trstu manifestacija v znak solidarnosti s Kurdi, za katero so dali pobudo Združenje za mir, ACLI, klub »Altraitalia« in Mladinska levica. Manifestacija bo ob 18.30 na Trgu Unita. K pobudi so pristopile še številne druge organizacije, kot so Agesci, ARCI-Ženske, krožek Che Guevara, Mladinski krožek za obnovo komunistične prisotnosti, Zveza za okolje, Zelena alternativna lista, Demokratična stranka levice, PSI, ZŽI-UDI, Zeleni golobice, skupnost S. Martino in Čampo ter nekateri posamezniki. V letaku, ki vabi ljudi na shod, je med drugim rečeno, da so Kurdi znova žrtev krvavega zatiranja, zato potrebujejo konkretno solidarnost svetovne javnosti, ki mora brezkompromisno obsoditi diktatorski režim Sadama Husseina. Organizacija združenih narodov, piše še v pozivu, mora izkazati Kurdom isto solidarnost, ki jo je pred kratkim izkazala Kuvajtu, pri čemer naj se posluži vseh miroljubnih sredstev, ki jih ima na razpolago. OZN, pravijo dalje prireditelji jutrišnje manifestacije, naj da pobudo za sklicanje mirovne konference za Bližnji vzhod, saj bo samo politična rešitev problema lahko prinesla mir na tem območju. Končno pa poziv k udeležbi na shodu vsebuje še zahtevo, naj italijanska vlada poseže, tudi skupaj z drugimi državami članicami Evropske gospodarske skupnosti, da konkretno pomaga kurdskemu ljudstvu.
Predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli je kot predsedujoči Pokrajinskemu odboru za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij povabil tržaškega šolskega skrbnika, naj se zavzame za to, da bi učenci in dijaki tržaških šol vseh stopenj imeli možnost obiskati fotografsko razstavo o nacifašističnih lagerjih, ki je na ogled v Palači Costanzi v Trstu. Razstavo so pripravili odborništvo za kulturo Občine Trst, ravnateljstvo mestnih muzejev in Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča, postavljena pa je bila tudi zato, da bi odgovorili na provokacije misovskega senatorja Pisano-ja in drugih, po katerih naj bi Tržaška rižarna med drugo svetovno vojno ne bila uničevalno taborišče.
Poleg tega Pokrajinski antifašistični odbor pripravlja program, da bi se zlasti srednješolska mladina bolje seznanila z grozodejtvi nacifašizma.
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja danes ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 srečanje, posvečeno palestinskemu vprašanju. Na njem bodo predstavniki tržaškega odbora pobude Salaam - otroci oljčne vejice predstavili iniciativo o posebni obliki rejništva palestinskih otrok, ki poteka v zadnjih mesecih na vsem italijanskem ozemlju.
Kot gost bo na večeru sodeloval tudi Pavel Stranj, ki bo podal nekaj uvodnih misli o bližnjevzhodni problematiki. Ob koncu bo na sporedu še predvajanje diapozitivov, ki jih je Odinea Cupin posnela pred kratkim ob obisku, ki ga je imela tržaška delegacija v okviru pobude Salaam na zasedenih teritorijih.
■ Kulturno durštvo Lipa, Mladinski krožek in Slomškov dom iz Bazovice vabijo na predavanje z diapozitivi o alpinistični odpravi Alpe Adria Sagarmatha Everest Expedition 1990. Na večeru bodo sodelovali predsednik Slovenskega planinskega društva Trst Lojze Abram in člani SPDT, ki so se udeležili odprave. Med njimi sta tudi dva Bazovca in ena Padričarka. Prikazali in opisali nam bodo priprave in vzpon na najvišji vrst sveta Everest. Obeta se nam zanimivo srečanje, zato zgoraj omenjene organizacije toplo vabijo danes zvečer v kinodvorano v Bazovico ob 20.15.
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je na svoji seji z dne 9. t. m. izrazil odločno nasprotovanje ' proti nameri elektriške družbe ENEL, da bi preselila svojo tehnično operativno enoto iz Nabrežine v Tržič. Če bi to namero uresničila, bi morali hoditi v Tržič za vsak tehnični problem vsi uporabniki na območju od Štivana do Fernetičev, saj nabrežinska tehnična operativna enota ENEL zdaj skrbi za devinsko-nabrežinsko, zgoniško in repentabrsko občino. Mimo tega je devinsko-nabrežinski občinski odbor izrazil tudi zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki bi jih načrtovana preselile v enote iz Nabrežine v Tržič imela na zaposlitveni ravni.
Devinsko nabrežinski-občinski odbor je svoje stališče posredoval pokrajinskemu in deželnemu vodstvu družbe ENEL, z njim pa je seznanil tudi tržaško pokrajinsko upravo ter občini Zgonik in Repentabor.
V	organizaciji KD Rdeča zvezda
V	Zgoniku koncert proseške godbe
Edinstvena doživetja učencev nabrežinske šole Gruden na mednarodnem srečanju manjšinskih šol EGS v Walesu
Godbeno društvo Prosek je v mali dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku v nedeljo popoldne pričaralo ljubiteljem glasbe lepo kulturno doživetje. Organizator večera, KD Rdeča zvezda, je povabil v svojo sredo »znanca iz sosednje vasi« z namenom, da ti dve sorodni kulturni postojanki navežeta še tesnejše medsebojne vezi prijateljstva in sodelovanja. S temi besedami je pozdravila goste Jasna Jurečič, ki je tudi povezovala celoten program. Proseški glasbeniki so postregli pozornim poslušalcem s pestrim izborom viž, od koračnic pa do zahtevnejših skladb s partiturami iz baroka pa vse do evergreena šestdesetih let. Pod taktirko mladega dirigenta Aljoša Starca je orkester dokazal, da je v lazi nenehne kakovostne rasti in da so sadovi zavzetega dela tega pomlajenega kolektiva že dobro vidni.
Večer sta prijetno popestrili in zaokrožili hudomušni klepetulji iz dolinske občine Vanka in Tuonca, ki sta brez dlak na jeziku in s svojevrstnim pristopom obravnavali aktualne teme našega vsakdana, (bs)
Od 3. do 7. aprila je v waleškem mestecu Pwllhe-li potekalo srečanje manjšinskih šol v sklopu EGS. Slednja je druga tovrstna pobuda za prvo, katero so pred tremi leti priredili v francoskem mestu Brest v Bretaniji. Kot predstavniki slovenske manjšinske šole v Italiji so se manifestacije v VValesu udeležili učenci 2. in 3. razreda srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. Spremljali so jih ravnatelj, trije profesorji in deželni svetovalec Bojan Brezigar, ki je obenem član italijanske komisije za manj razširjene jezike in tudi član pripravljalnega odbora za tovrstna srečanja. Upoštevajoč smotre izleta je tržaški šolski skrbnik izdal v ta namen posebno dovoljenje nabrežinski šoli.
Skupina je odpotovala 3. aprila z avtobusom do Brnika in nato z letalom do Gatwicka: za večino je to bil letalski krst. Vožnjo so zamejski predstavniki nato nadaljevali z avtobusom do VValesa, kjer so jih organizatorji porazdelili v dvojicah po domovih pretežno kmečkih družin v območji vasi Botwnnog. V jutranjih urah naslednjega dne je bila slavnostna otvoritev manifestacije Evvrosgol Cymru. Prisotne skupine so se v povorki podale ena za drugo skozi mesto Pvvllheli do prireditvenega paviljona. Tu so predstavniki skupin pozdravili in se predstavili v svojem jeziku. V imenu slovenske šole sta sotpila na oder učenca Mauro Švara, ki je nosil prapor občine Devin-Nabrežina, ki so ga so učenci sami izdelali za to priložnost, in Roberto Vidoni, ki je v slovenščini takole pozdravil: »Čast nam je, da na tej pomembni manifestaciji zastopamo slovensko narodnostno
skupnost, ki živi v Italiji. Na to srečanje smo se pripravljali celo šolsko leto z namenom, da vam z našo prisotnostjo predstavimo nas same in našo domovino. Naša želja pa je še, da bi vas spoznali in iz vaših krajev odnesli naj lepše vtise.«
V	popoldanskih urah so bila na programu tekmovanja v rugbyju, waleškem narodnem športu. Naši predstavniki so kljub boljši pripravi v drugih bolj domačih panogah dosegli v eni izmed treh skupin kar prvo mesto. Zvečer je bila v telovadnici šole gostujoče vasi Botwnnog večerja in prireditev. V režiji prof. Canzianijeve so se Nabrežinci predstavili s slovensko pesmijo in plesom v narodnih nošah. Z diapozitivi pa so še prikazali utrinke iz domačih krajev in lastne risbe na temo Prešernove pesmi o Lepi Vidi.
V	jutranjih urah naslednjega dne so si vsi udeleženci ogledali dve waleški mladinski drami, popoldne pa so se pomerili v različnih zabavnih igrah. Zvečer je bila V velikem prireditvenem paviljonu še slavnostna prireditev, na kateri se je vsaka skupina predstavila s krajšim programom. Naši učenci so zadnji stopili na oder in so s svojim nastopom in še posebno s svojimi tremi harmonikaši navdušili vse prisotne.
Soboto so vsi waleški gostje izkoristili za krajši izlet. Nabrežinski srednješolci so si ogledali največji center severnega Welesa, Caernarvon, edinstveno razstavo živih metuljev v Butterfly Palače na otoku Anglesey in se udeležili krajšega izleta z vlakom po
slikoviti pokrajini od Blaenau Ffestiniog do Por-thmadog. Po tej progi so se nekdaj vozili delavci, ki so v tamkajšnjih kamnolomih lomili skrilavec.
Z zaključno slovesnostjo in s podelitvijo priznanj vsem udeležencem se je v nedeljo zjutraj iztekel Ewrosgol Cymru s pozdravom in željo na ponovno snidenje manjšinskih šol leta 1993 v Friziji.
V popoldanskih urah je organizator še zrežiral Nabrežincem krajši izlet v zapuščeno rudniško obmorsko vasico Nant Gwrtheyern, ki so jo pred kratkim skoraj popolnoma preuredili v vas muzej. Zvečer so naši učenci ob poslovilni večerji po domovih družin izredno prijaznih gostiteljev še utrdili prijateljstva, izmenjali naslove in, s solzami v očeh, pozno zvečer odpotovali proti domu. Potovanje je sicer bilo dolgo in utrudljivo, vendar se ne da primerjati z bogatimi izkustvi, z vtisi in z vsem doživetim na tem srečanju.
Ob koncu velja omeniti, da bi ob samostojni organizaciji bilo to potovanje neizvedljivo, saj je zahtevalo precej stroškov, ki so sicer v glavnem bili namenjeni prevozom. Za delno kritje stroškov je prispevala nabrežinska hranilnica, za športno opremo pa sta poskrbeli tvrdki Finsepol in Beneco; vsem udeležencem je openska hranilnica še nudila manjši nahrtbnik. Šola pa je ob pripravah na to zahtevno potovanje lahko še računala na sodelovanje staršev in, glede stikov z organizatorjem, tudi na deželnega svetovalca Bojana Brezigarja.
L. Z.
Ošibljeni morotejci potisnjeni v opozicijo
S široko večino Tripani potrjen za tajnika KD
Napovedi, ki sicer glede na zadnjo fazo internega soočanja v stranki niso bile zelo tvegane, so se popolnoma uresničile: Sergio Tripani je bil z odločno večino glasov, vendar brez podpore morotejcev, potrjen za pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije. Na 35. kongresu KD, ki se je zaključil v nedeljo na Pomorski postaji, pa se je izpela vloga morotejcev, ki jih v novem pokrajinskem svetu stranke na 41 zastopa vsega 10 članov. Zelo jasno pa le prišla do izraza moč, ki si jo je v zadnjih letih v okviru deželne stranke Pridobil predsednik deželnega odbora Biasutti.
Vsekakor bo odnos med večino, ki j° glede na nedeljske volilne rezultate Predstavlja več kot 70 odstotkov članov novega pokrajinskega sveta stranke, in morotejsko opozicijo, katere teža v pokrajinskem vodstvenem organu se je močno ošibila, vendar pa še lahko računa na veliko predstavnikov v številnih voljenih telesih, eden izmed bistvenih problemov, s katerim se bo KD v kratkem morala soočiti. Poslanec Sergio Coloni, ki je med vidnejšimi predstavniki morotejcev v naši deželi, je že na kongresu napovedal, da »kot manjšina ne bomo ustvarjali polemik, vendar tudi ne bomo popuščali«. Istočasno se je Coloni skliceval na politično etiko, in v tej luči, kot je poudaril tržaški župan Franco Ric-hetti (prav tako morotejec), je treba razumeti alternativno kandidaturo Silvana Magnellija za novega tajnika
. Predlog, da bi Magnelli na pokrajinski ravni vodil KD, pa je bila tudi izraz želje, da bi bolj poudarili katoliški obraz stranke. Magnelli namreč pripada tistemu krogu KD, ki zagovarja odločnejše uveljavljanje in upoštevanje krščanskih vrednot tudi v političnem oziroma strankinem delovanju. Med pripombami, ki so jih morotejci, Se bolj odločno pa razne katoliške organizacije, izrekle na račun sedanje strankine večine je tudi to, da politiko Ppjmuje preveč kot laično in pridobit-niško dejavnost.
, ysekakor pa je na 35. kongresu tržaške Krščanske demokracije slavila zmago široka koalicija, ki je izrazila
tajnika Tripanija in v nov pokrajinski svet izvolila 25 članov na 41. »Večino v večini« imajo pristaši predsednika deželnega odbora Biasuttija (tudi Tripani sodi v to strujo), ki lahko računa na 17 glasov v novem pokrajinskem vodstvu. V svojem govoru je Biasutti še pred volitvami, ki so prikazale njegovo stvarno težo v tržaški KD, poudaril, da bi moral biti Trst deželno vodstveno središče stranke, vendar pa da prav v njem ni prišla do izraza rast vodstvene skupine.
Če je torej premoč Biasuttijeve struje več kot očitna, kot je jasneje kot doslej prišel do izraza zaton morotejcev, pa se bo že v kratkem postavilo vprašanje odnosov znotraj večinske koalicije. Zelo konkretno gre za porazdelitev odgovornosti, ki naj bi jih posamezni predstavniki ene ali druge struje prevzeli v notranjih organizmih stranke oziroma v številnih javnih upravah in ustanovah, kjer je prisotnost pripadnikov KD odločujoča. V imenu morotejcev je poslanec Coloni »odločno postavil vprašanje heterogenosti skupine, ki bo vodila KD«. Na takšno načelo pa se bodo prav gotovo sklicevali tudi pripadniki vseh struj, ki so podprle kandidaturo Tripanija na 35. kongresu.
»Bela« stavka šoferjev ACT
Šoferji avtobusov Tržaškega konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT) so včeraj začeli z belo stavko, ki bo trajala za nedoločen čas. Sklenili so, da ne bodo opravljali nadurnega dela, dokler sindikati ne bodo dosegli dogovora z vodstvom podjetja o dopolnilni interni delovni pogodbi. Bela stavka bo seveda povzročila vrsto težav v mestnem prometu in bo onemogočila redno avtobusno službo. Računajo, da bo odpadlo vsaj 200 od 5.500 dnevnih voženj.
Z občnega zbora dolinske kulturne organizacije
KD Vodnik: vrsta nerešenih vprašanj ni ohromila zastavljenega delovanja
Konec prejšnjega tedna je svoj redni obračun opravljenega dela podalo dolinsko KD Valentin Vodnik. Občnega zbora so se udeležili nekateri člani, predsednik in tajnica krovne kulturne ustanove in predstavniki nekaterih drugih organizacij, ki delujejo v vasi oz. izven nje. Z razliko od mnogih prejšnjih občnih zborov je na tokratnem srečanju razveseljivo učinkovalo dejstvo, da je bilo med prisotnimi precej mladih.
Po običajnih formalnostih je prvo bilo na vrsti poročilo o dveletnem delovanju KD Valentin Vodnik. Podal ga je Vojteh Lavriha, v svoj st vu večletnega predsednika in enega aktivnejših članov v zadnji mandatni dobi. Že uvodoma je Lavriha opozoril na globoko krizo - ob tej organizaciji in znotraj nje: odbor, ki je moral v skrčeni obliki in brez širše zunanje podpore uresničiti vrsto zastavljenih nalog, se je že na začetku mandatne dobe moral »spoprijeti« tudi s primerno proslavo ob 110-letnici dolinskega društva. Težavna je bila porazdelitev funkcij, pojavila so se nesoglasja in sodelovanje med člani je bilo preskromno: vse je prispevalo k čedalje zaznavnejši »odsotnosti« kulturnega društva.
Med najpomembnejšimi vprašanji gre zabeležiti že kronično pomanjkanje primernih prostorov, kar seveda sproti bremeni vsakršno delovno zamisel in tako prispeva k postopnemu malodušju samih aktivno soudeleženih članov. Kljub vsemu pa je odbor moral skrbeti, da ne bi izumrlo tisto delovanje, za katerega so bili temelji že postavljeni. Iz društvenih prostorov sta se torej nujno morali izseliti obe dejavnosti, ki sta namenjeni mlajšim in najmlajšim. Ob tem gre zabeležiti razumevanje, s katerim sta animaciji in mladinskemu pevskemu zboru ponudili »zatočišče« ravnateljstvi osnovne in nižje srednje šole v Dolini. Društvena dvorana pa je ostala na razpolago le za vaje moškega pevskega zbora in za razne sestanke.
Ob mnogih temnih točkah gre torej poudariti dejstvo, da kljub težavam delovanje ni zamrlo, čeprav se je bilo treba za to pošteno truditi. Kot je podčrtal Lavriha, mora društvo s prenovljenimi močmi iskati večje podpore v vaški sredini, saj so za njegov obstoj
odgovorni prav vsi vaščani; ob tem pa navezovati čedalje trdnejše sodelo-vanjske vezi s sorodnimi organizaciji v bližji okolici, da bi s skupnim delom dosegli čim boljše in zaznavnejše cilje. Naloga novega odbora torej ni lahka: predvsem mlajši odborniki bodo morali utrditi vezi v vasi in iskati stika z mladimi, ob tem delu odbora bodo delovale manjše skupine, ki se bodo ukvarjale z delom po posameznih društvenih odsekih.
Uvodnemu poročilu so sledili obračuni dveletnega delovanja treh interesnih skupin, in sicer moškega pevskega zbora, otroške animacije in mladinskega pevskega zbora. Giancarlo Foraus, predsednik MoPZ Valentin Vodnik, je upravičeno kritično predstavil stanje te najstarejše vaške kulturne dejavnosti: zbor mora namreč premeščati probleme s številom pevcev, skromen je odziv s strani mladih vaščanov, saj so po dveh letih »prepričevalnih akcij« k zboru pristopili le štirje novi pevci, občutena pa je tudi brezbrižnost v odnosu vaške skupnosti do zbora samega. O delovanju mladinske pevske skupine je spregovoril Rado Kocjančič, spodbudno pa je bilo tudi poročilo Neve Bak, ki skupaj z Darjo Gruden že tretje leto vodi animacijsko delavnico za otroke.
Bordon in Pascolat kritična do novih norm o carinah
. Poslanci DSL so mnenja, da obstaja neko protislovje v teme-Ju normativa, ki naj bi urejal carinsko službo, in nameravajo Poseči pri finančnem ministru takoj po umestitvi nove vlade, a bi to protislovje odpravili. Tako sta povedala tržaški posla-fic DSL Willer Bordon in njegov videmski kolega Renzo Pas-°lat na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila včeraj na tržaš-s.e™ sedežu tiskovne agencije ANSA, da bi prikazala svoja kni’"3 0 zadevi, ki je seveda posebno občutena v našem mestu t sicer tudi v drugih obmejnih krajih.
Dr, , fdon in Pascolat, ki je med drugim član finančne komisije P slanske zbornice, sta podčrtala, da je zakon 349 iz leta 349 tem65* Pomembno avtonomijo carinski službi ter v skladu s m določil razne pravice in dolžnosti carinikov. To avtonomijo jje V Marsikaterem bistvenem oziru spregleduje novo zakonsko s ^edilo za ureditev carinskega sektorja, ki ga je že odobrila sv atna zbornica in ga zdaj obravnava ustavna komisija poslan-dori zk°rnice. Jasno je, da bi takšen zakonski ukrep vnesel lo Qatno zmedo v že tako slabo urejeno službo, kar bi povzroči-Dov°V° nezadovoljstvo med cariniki in po vsej verjetnosti tudi n .® stavke. Sploh bi bilo potrebno temeljito pregledati celot-“alijansko zakonodajo o carinski službi v luči določil EGS. ordon in Pascolat sta na tiskovni konferenci podčrtala, da 0c) a?ana pripomba oziroma poseg pri finančnem ministru ne sj; Zata le njunih osebnih pogledov, saj gre za stališče celotne sledi}116 P0slancev DSL. Pristavila pa sta, da zadevi osebno oh*3 Posebno od blizu prav zaradi pomena, ki ga ima za eJno deželo, kot je Furlanija-Julijska krajina.
Trgovinska zbornica odprla avtomatsko okence »Sesamo«
Trgovinska zbornica je včeraj dopoldne s krajšo slovesnostjo predala namenu avtomatsko okence »Sesamo«, ki omogoča konzultiranje in izdajo zborničnih dokumentov, vključno s popolnim seznamom vseh italijanskih podjetij ozirma družb. Napravo bodo v prihodnje še bolj izpopolnili, tako da bo mogoče s samopostrežnim načinom in s pomočjo posebne magnetne 'kartice do vrste zborničnih storitev, vključno z vplačevanjem pristojbin.
Udeleženci včerajšnje slovesnosti, med njimi podjetniki, ekonomski operaterji, predstavniki stanovskih združenj, denarnih zavodov, profesionisti in drugi potencialni klienti, so prejeli shemo z natančnimi navodili za uporabo avtomatskega okenca, ki se odlikuje, kot poudarjajo ria Trgovinski zbornici, po preprostosti, hitrosti operacij in varnosti, omogoča občutni prihranek na času in zagotavlja rezerviranost informacij.
Dva tedna je pokojnica ležala mrtva na domu
Na opozorilo stanovalcev poslopja v Ulici Domus Ci-vica 5 pri Valmauri so škedenjski karabinjerji in gasilci vdrli včeraj zjutraj v stanovanje 67-letne Ortensie Man-tich, ki je živela sama. Sosedje je že dalj časa niso videli in ker so se zbali, da se je z njo zgodilo kaj hudega, so sprožili alarm. Kot se je nato pokazalo, so imeli prav.
Mantichevo so gasilci našli mrtvo na postelji, njeno telo pa je bilo že v hudo razpadajočem stanju, tako da računajo, da je umrla pred več kot štirinajstimi dnevi. Ker ni bilo nobenih sumljivih sledov, so karabinjerji prepričani, da je umrla naravne smrti.
Njeno stanovanje je bilo siromašno, živela je skromno, prav zato pa preseneča dejstvo, da so včeraj našli v spalnici plastično vrečo, v katero je pokojnica strpala za več milijonov lir bankovcev po sto tisoč lir.
• Policijski agenti so v noči od nedelje na ponedeljek aretirali v Ulici Gambini Cristiana Marcuzzija (Ul. della Tesa 26) in Danielo Zerial (Ul. Timeus 3), oba stara 26 let, ker sta se peljala z ukradenim fiatom 500.
Avto je upravljal Marcuzzi, ki sploh nima vozniškega dovoljenja. Da nista imela nedolžnih namenov, je nadalje pričalo razne orodje, ki služi za vdiranje v avtomobile.
Beneški sodnik Casson se je včeraj srečal s sindikalistom Fabbrijem
Sodnik Felice Casson
Preisk6^ s°dnik Felice Casson, ki vodi njer,n,avo 0 petoveljskem atentatu in °rožis 1 morebitni povezavi s skladiščem režim a]ne organizacije 'Gladio v Nabil ustLv6 včerai mudil v Trstu. Po svo-n°beneleni navadi ni izdal novinarjem vendar Podrobnosti o namenu obiska, imel t, 5® ie izvedelo, da je med drugim Cisnai it daljši pogovor s sindikalistom nal U9°m Fabbrijem.
Fabbri, ki je svoj čas bil aktiven v neofašističnih organizacijah, je v začetku februarja odkril prav ob bunkerju, v katerem je Nabrežinec Conti naletel na orožje Gladia, pet predmetov, za katere se še ne ve, če so detonatorji ali kondenzatorji. Če naj bi šlo za vžigalnike, ki služijo pri aktiviranju peklenskih strojev, je seveda čudno, da so ostali izven bunkerja in da jih je Fabbri, po 18 letih, naključno odkril. Sodnik Casson je vsekakor prepričan, da je iz bunkerja izginilo več materiala. Manjka na seznamu le »manjša« količina plastika, ali sodijo zraven tudi detonatorji? Druga hipoteza, ki utemeljuje Cassonov obisk v Trstu, pa vodi k ugibanju, kako bi lahko prav ti deli pomagali dokazati, da je petoveljski atentat povezan z nabrežinskim skrivališčem orožja in torej tudi z osebami, ki so o njem kaj vedele. Dokler ne bo Casson zaključil preiskave, bodo odgovori vsekakor ostali le pri domnevah.
OBVESTILO
Tajništvo Primorskega dnevnika je na razpolago za stranke in sprejemanje prispevkov vsak delavnik od 10. ure dalje.
Vest, da je razpečevalec hašiša popolnoma iznenadila Tržačana
Atensko dopisništvo tiskovne agencije Ansa je včeraj sporočilo, da je trem Italijanom, obtoženim sodelovanja v mednarodni tolpi razpečevalcev mamil, uspelo zbežati grški policiji. Agencijska vest navaja imena dveh Tržačanov: 55-letnega Luciana Sodo-maca in njegovega 29-letnega sina Gi-orgia, o tretjem italijanskem državljanu pa posreduje le ime — Claudio. Poleg teh treh naj bi grška policija prijavila mednarodnemu policijskemu organu Interpol še Libanonca Elia Cherouza in Jugoslovana Borisa Bar-berja. Medtem ko naj bi tem petim uspelo zbežati, piše Ansa, pa naj bi v grških zaporih bilo že zaprtih pet Grkov, med katerimi tudi domnevni vodja tolpe, 48-letni Constantin Stathis iz kraja Kilocastros. Na seznamu tolpe naj bi bil še šesti grški državljan, ki pa se še skriva v domovini.
Pri posredovanju te vesti, piše dopisništvo Anse, je policija nadalje potrdila, da je zaplenila 345 kilogramov hašiša. Odkrila ga je na otokih Otho-niu blizu Krfa in Atokosu blizu Itake v Jonskem morju. Preiskava naj bi stekla novembra lani, ko je grška policija zaplenila na ribiški ladji, ki je prihajala iz Libanona, 600 kilogramov hašiša.
Ladja je bila namenjena v mesto Lin-dos na otoku Rodosu. Med aretiranimi je takrat bil tudi Grk Vannis Paleolo-gou, ki je med zasliševanjem pred nekaj dnevi priznal, da se na Othoniu in Atokosu skriva še velika količina hašiša. Domnevati gre, da je verjetno prav on navedel imena treh Italijanov.
Vest je vzbudila med tržaškimi časnikarji veliko zanimanja, Luciana So-domaca pa je popolnoma iznenadila in osupnila. Mož je lastnik trgovine s športnimi in pomorskimi artikli v Mi-ramarskem drevoredu, poleti pa prireja križarjenja s svojo dvojamborno jadrnico. Doslej je križaril po Jadranskem morju, lani poleti pa se je spustil do Egejskega morja. Kot nam je potrdil, je takrat bil zadnjič v Grčiji. Vest je padla nanj kot strela z jasnega, tako da je sam nemudoma telefoniral na kvesturo. Načelnik letečega oddelka Padulano je njemu, pa tudi novinarjem, potrdil, da nima nikakršnega zapornega naloga ali obvestila. Tudi razna imena, ki jih je zabeležila agencijska vest, so Sodomacu povsem tuja. »Upam, da bom v prihodnjih dneh lahko razčistil to neverjetno zadevo,« je zaenkrat njegova edina želja.
Kot najuglednejši gost občnega zbora je nato prvi spregovoril predsednik ZSKD Ace Mermolja, za njim pa so pozdravili še Saša Ota v imenu PD Slovenec, predsednik dolinske Majen-ce Andrej Sik in predsednik zadruge Dolina Boris Laurica.
V razpravi so bodočemu društvenemu odboru svetovali, da bi posvetil večjo skrb stiku tudi z novopriseljeni-mi prebivalci vasi in zavestneje beležil spremembe v vaški družbeni stvarnosti. Predlagana je bila tudi pobuda, da bi društvo priskočilo na pomoč vsem, ki bi radi spet pridobili prvotno obliko svojih priimkov, (dam)
Na sliki (foto Magajna) udeleženci petkovega občnega zbora KD Valentin Vodnik iz Doline.
Mlečni izdelki v zdravi prehrani
Italijansko združenje za znanost o prehrani in Inštitut za preučevanje prehrane in jestvinskih tehnologij skupnosti Alpe-Jadran bosta v kratkem priredila v konferenčnem središču na Tržaški pomorski postaji strokovni posvet na temo »Mlečni izdelki v človekovi prehrani«. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki mednarodnega ugleda in med drugim poglobili vprašanje pravega mesta mlečnih izdelkov v dietah.
Kot je ob predstavitvi posveta povedal prof. Aldo Raimondi, specialisti praviloma izključujejo mlečne izdelke iz shujševalnih in drugih zdravniških diet predvsem zaradi nasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebujejo. Prof. Raimondi pa je poudaril, da je sodobna tehnologija že toliko napredovala, da je danes mogoče pripravljati mlečne izdelks brez gori omenjenih kislin oziroma z njihovo omejeno prisotnostjo. Po drugi strani' pa ne gre prezreti, da vsebujejo mlečni izdelki vrsto drugih snovi, iti so potrebne za uravnovešeno in zdravo prehrano.
Na tržaškem posvetu bo poleg tega govor o gibanju porabe mlečnih izdelkov in prikazali bodo naj novejša die-tetska navodila za vsako starostno dobo posebej.
t
Umrla je
Marija Alberti vd. Ražem
(BOBETOVA)
Pogreb bo danes, 16. t. m., ob 12. uri iz hiše žalosti v Bazovici.
Žalujoča sinova Stojan in Silvester z družinama, nevesta Angela, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Bazovica, 16. aprila 1991
Ob izgubi drage none Marije Ražem izreka občuteno sožalje delovnima kolegoma Karlu in Darinki
kolektiv Farco
KD Rdeča zvezda izreka iskreno sožalje odbornici Silviji Perčič ob smrti mame Nade.
Organizator koncerta je bilo SKD Barkovlje
Lep nastop treh zborov v barkovljanski cerkvi
V soboto je bil v barkovljanski cerkvi koncert treh pevskih zborov, katerega organizator je bilo SKD Barkovlje. Na koncertu so nastopili domači mešani zbor Milan Pertot, pravtako mešani zbor Canterini Romagnoli iz Ravenne in še mešani zbor Savorgna-no iz kraja San Vito al Tagliamento.
Naj najprej zapišemo, kako je prišlo do tega skupnega nastopa. Barkovljanski zbor je že nastopil, v Ravenni ter je s tamkajšnjim zborom navezal prijateljske stike. V kraju San Vito al Tagliamento še ni nastopil, potekajo pa priprave za njegovo gostovanje v tem kraju.
Ob lepi udeležbi Barkovljanov, pa tudi drugih ljubiteljev petja (udeležba bi bila prav gotovo še večja, če ne bi bilo medtem stavke našega dnevnika) so trije zbori nastopili, brez druge spremljave, pred glavnim oltarjem.
Zbor iz Ravenne se je predstavil s spletom pesmi v domačem dialektu, ki ga pevci še posebej gojijo in kate-
Tri obvestila Sindikata slovenske šole
IZČRPANE LESTVICE
Na šolskem skrbništvu je razo-bešen seznam izčrpanih lestvic za poučevanje na slovenskih višjih srednjih šolah. Prosilci lahko vložijo prošnjo za poučevanje naštetih predmetov do 30. aprila.
Profesorji na teh lestvicah, ki že poučujejo, ostanejo vključeni vanje z danimi točkami, lahko pa v istem roku predložijo novo dokumentacijo za višje točkovanje. UČITELJI GLASBENE VZGOJE S primerno diplomo lahko vložijo do 30. aprila prošnjo za poučevanje na eksperimentalni italijanski nižji srednji šoli glasbene smeri. Prošnji naj priložijo vso umetniško, didaktično in poklicno dokumentacijo.
PROFESORJEM GLASBENE IN TELESNE VZGOJE Profesorji, ki so uspešno opravili habilitacijo v izrednem roku ali natečaj in ki imajo 360 dni poučevanja na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v predpisanih šolskih letih, se lahko udeležijo natečaja po naslovih, ki ga je razpisal deželni šolski skrbnik z odlokom dne 25.7.1990. Rok za prošnje zapade 18. aprila.
Podrobne informacije in potrebne obrazce dobite na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II, tel. št. 370301.
razne prireditve
Mladinski odbor SKGZ priredi v petek, 19. t. m„ študijski večer na temo: SVET IN KULTURA DELA: KAKŠNE PERSPEKTIVE ZA_ MLADE NA POTI V LETO DVA TISOČ. Predaval bo Orazio MUSMECI.
V Slovenskem kulturnem klubu - Ul.
Donizetti 3, bo v soboto, 20. t. m„ predaval pisatelj ALOJZ REBULA na temo ' KOCBEK - ČLOVEK, UMETNIK, MISLEC". Začetek ob 18.30.
Klub prijateljstva vabi jutri, 17. t. m„ ob 16.30 na srečanje v Ul. Donizetti 3. Govoril bo dr. Boris Kariš o temi: DUŠEVNI RAZVOJ Z VIDIKA ANTROPOLOGIJE. Sledi družabnost.
čestitke
Včeraj je praznovala visok življenjski jubilej naša draga nona JUŠTA. Se na mnoga leta ji kličejo vnuki in pravnuki.
Včeraj je praznovala svoj 80. rojstni dan JUSTINA STAREC. Mnogo zdravja in še na mnoga leta ji želijo mož Jože ter sinova Danilo in Silvij z družinami.
Igor in Elvina sta SARO izbrala. Sedaj čakamo, da bi ji še bratca dala. Najlepše čestitke za kakovosten podvig jima želijo Lucija, Sadko, Ivan in Andrej.
remu so posvetili tudi proslavo 30-let-nice njegovega delovanja.
Mešani zbor iz San Vita al Tagliamento pa je slovenskim ljubiteljem glasbe znan, saj je že nastopil na ljubljanski televiziji. Zbor, ki ga sestavljajo v glavnem mladi pevci, se je na sobotnem koncertu, predstavil v glavnem s polifoničnimi skladbami.
Barkovljanski zbor, ki ga z lepim uspehom vodi Aleksandra Pertot, se je predstavil na koncertu z vrsto ljudskih, narodnih, pa tudi sakralnih pesmi.
Nastop treh zborov, ki so si na koncu izmenjali še darila in si obljubili medseobjno sodelovanje in gostovanja, je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem.
Nastopu je sledila še družabnost v domačem kulturnem sedežu, kjer so organizatorji zelo številne goste pričakali s kruhom in soljo - po stari slovenski navadi, (ni)
Na sliki (foto Magajna) nastop bar-kovljanskega zbora na sobotnem koncertu v barkovljanski cerkvi.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
Nocoj ob 20. uri (red H) ponovitev Donizettijeve opere DON PASOUALE. Gostuje gledališče La Penice iz Benetk, režija Patrizia Gracis, scenografija Lauro Crisman, dirigent Guerrino Gruber. Zadnja predstava.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj pb 20.30 bo na sporedu premiera dela M. Ayme MASSIBILLI z Arturom Brachettijem. V abonmaju odrezek št. 2 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatra d'arte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzetti, Pietro De Vico in Anna Campori.
Gledališče Ul. Ananian
V	petek, 19. t. m., ob 20.30 bo skupina I Ciompi predstavila delo Filippa Canuja OUELLE FINESTRE CHIUSE. Predstava je izven abonmaja in se ponovi v soboto, 20., in nedeljo, 21. t. m.
izleti
Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico vstaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu, tel. št. 226133, ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak torek in petek.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Risvegli, i. Robert De Niro.
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Rischiose abitudini.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Misery non deve morire, r. Bob Reiner, i. James Caan.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Brian di Nazareth.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass, i. Deborah Caprioglio,
EDEN - 15.30, 22.00 Marina trans sexual yoyami, pora., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 A letto con il nemico, i. Juha Roberts.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatan-tuono, Claudio Bigagli.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Volere volare, r.-i. Maurizio Nichetti.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □

lld
m
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
TRIPTIH
Achille Campanile
Vojna - Kosilo v naravi
w	Dario Fo
Se tat ne more pošteno krasti
Režija Sergej Verč
Premiera V PETEK, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitvi: V SOBOTO, 20. aprila, ob 20.30 - Abonma RED B V NEDELJO, 21. aprila, ob 16.00 - Abonma RED C
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 18. t. m.,
predavanje na temo
PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V JULIJSKIH ALPAH
Predavatelj Marko SIMIČ
bo svoje predavanje opremil z diapozitivi in glasbo.
Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 22. t. m.,
ob 20.30bosta v gledališču Rossetti nastopila TRIO Dl MILANO in Anthony PAV.
Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 nastopil Trio gledališča Verdi v sestavi: Ondina Altran (pevka), David Kanarek (rog) in Giovanna Bellesi (harfa). '
Gledališče Mlela
V	sredo, 17. t. m., ob 20.30 bo na pobudo Tržaškega jazzovskega krožka koncert tria, ki ga sestavljajo George Cables (klavir), Cameron Brown (kontrabas) in Giulio Capiozzo (bobni).
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
- V sredo, 24. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert POKLON MOZARTU. Nastopa godalni kvartet GM v sestavi: Ž. Hrvatič in J. Kjuder (violini), M. Bitežnik (viola), P. Filipčič (violončelo). Sodeluje flavtistka Daniela Brussolo. Vabljeni!
razstave
V	TK galeriji bo v četrtek, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstaveGiorgia Valvas-sorija OBJEKTI IN RISBE.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava Lojzeta SPACALA. Razstava bo na ogled do 2. maja po običajnem urniku.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava slikarja Bruna FAI-DUTTIJA. Razstava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bernini - Trg Sansovino -je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Luciana VISENTINA.
V galeriji Studio Tommaseo, Ul. del
Monte 2/1, bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20 duecento«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 19. t. m., ob 20.30 odprtje razstave tržaške slikarke MEGI PEPEU. Predstavitev: Jože Pirjevec. Sodelujejo: Olga Lupine in Drago Gorup, pri klavirju Katja Granier. Vabljeni!
razna obvestila
V prostorih SKD Vigred se vsak torek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322.
Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemajo rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah.
Gorska kolonija v Comegliansu. Za pojasnila in informacije se obrnite v Trstu ob četrtkih od 16. do 18. ure na Slovensko Vincencijevo konferenco - Ul. S. Nicolo 31 - tel. 68762 ali vsak večer po 21. uri na tel. 43194 ali 764288; v Gorici ob torkih in petkih od 10. do 12. ure na tel. 533177, ob sredah in četrtkih od 14. do 15. ure na tel. 530924.
Združenje za zaščito Opčin priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v konferenčni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, srečanje o problemih Opčin.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu - Ul. Donizetti - Peterlinova dvorana - prireja v ponedeljek, 22. t. m., ob
20.30	večer na temo PODOBA NAŠEGA OTROKA - PRVI REZULTATI RAZISKAVE NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM. Govorili bodo prof. E. Susič, dr. D. Sedmak in prof. M. Kravos.
KD Lipa, mladinski krožek in Slomškov dom
prirejajo danes, 16. t. m., ob 20.15
v kinodvorani v Bazovici predavanje z diapozitivi o
ALPINISTIČNI ODPRAVI ALPE ADRIA
SAGARMATHA-EVEREST EXPEDITION 1990
Sodelujejo predsednik in člani SPDT.	Vabljeni!
|alei'tja
UL. SV. FRANČIŠKA 20
vas vabi
v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri na otvoritev razstave Giorgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 16. t. m., na podružnici v paviljonu B, Ul. S. Cilino 16, ob 17. uri: l.a, 2.b, 2.c, 3.g, 4.g, 5.g in ob 18.30: 2.a, l.b, l.c, l.g, 2,g ter jutri, 17. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3.a, 3.b, 4.c, 5.c in ob 18.30: 4.a, 4.b, 3.c, 5.a, in 5.b.
Devinsko - nabrežinska občina sporoča, da se bo učno osebje občinskih otroških vrtcev z italijanskim in slovenskim učnim jezikom udeležilo študijskega in izpopolnjevalnega seminarja za vodje, vzgojiteljice in operaterje otroških vrtcev, ki ga prireja deželni zavod IRRSAE 18. in 19. t. m. v Gradežu. Zaradi tega bo v omenjenih dneh prekinjen pouk v občinskih otroških vrtcih, medtem ko bosta laboratorija v centrih CREA v Devinu in Štrekelj v Sesljanu redno delovala.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 16. aprila 1991
BERNARDA
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.33 - Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 22.29.
Jutri, SREDA, 17. aprila 1991
RUDOLF
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 56-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 5.12 najnižja -61 cm, ob 11.29 naj višja 33 cm, ob
16.55	naj nižja -27 cm, ob 23.00 najvišja 55 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Carlo Capaldi, Greta Felluga, Nicola Scocchi.
UMRLI SO: 88-letna Maria Alberti, 77-letna Maria Valentini, 54-letni Fabio Cernivani, 82-letni Armido Micor, 45-let-ni Pierpaolo Robba, 89-letni Mario Fav-retto, 67-letna Maria Škodnik, 58-letna Livia Ranzato, 85-Ietna Ada Boscaroli, 66-Ietna Matilde Lo Conte, 54-letni Fran-cesco Barcello, 88-letni Antonio Petito, 90-letni Miro Boldrini, 71-letna Doride Corradi, 83-letni Umberto Zammattio, 81-letni Maurizio Manente.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. aprila 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Trg Monte Re 3 - Opčine - (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte do 19.30 do 20.30
Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, Trg Monte Re 3 - Opčine - (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi_______________
MORO ETTORE je na Palkišču v Dolu odprl osmico. Gostom streže prigrizek in vino lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
OSMICO je pri Piščancih odprl Sergio.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
V SOVODNJAH (v vasi) je odprl osmico Franc Lukman-Magrinov. Toči dobro domačo kapljico.
GOLF GL 1600 rdeče barve, maj '90, še v garanciji, prodamo za 12.800.000 lir. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
DAJEMO V NAJEM 4-sobno stanovanje, namenjeno za urade, v trgovskem centru mesta, 120 kv. m in podstrešje, 5. nadstr., dvigalo, mesečna najemnina
2.500.000	lir. Telefonirati na št. 300826 od 9. do 12. ure.
DIJAKA/INJO zadnjih razredov višjih šol z dobro srednjo oceno, ki želi dobiti službo po končanem šolanju sprejme na prakso dvakrat tedensko po dogovoru resno podjetje v Trstu za knjigovodske, tajniške in organizativne funkcije. Prošnjo z opisom šolskih uspehov in izvenšolske dejavnosti poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Po šoli".
KNJIGOVODSKO/TAJNIŠKO delovno mesto nudimo resni delovni osebi po možnosti z delovnimi izkušnjami v družinskem trgovskem podjetju. Poslati natančno izdelan curriculum vitae z izobrazbo in morebitnimi delovnimi izkušnjami na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Resnost".
GORIŠKO komercialno podjetje išče uradnico za zunanjetrgovinski sektor. Zaželeno znanje angleščine in prakse na področju. Minimalna starost 23 let. Poslati podroben curriculum na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 Maggio 1, pod šifro "2000".
IŠČEMO zazidljivo zemljišče v zgoniški občini. Tel. v večernih urah na št. (040) 251139.
IZGUBILA SEM šop ključev v okolici Doline. Najditelja prosim, da telefonira v dopoldanskih urah na št. 415672.
PRODAM dobro vpeljano trgovino barv in lakov. Tel. na št. 228390.
PRODAM nezazidljivo zemljišče v Borštu in Logu. Tel. 228390.
PRODAM tomos matic malo rabljen po tržni ceni. Tel. (040) 575145.
PRODAM ford transit bele barve, devet prostorov, 17.000 km, v dobrem stanju, po tržni ceni. Tel. (040) 575145 v večernih urah.
MERCEDES 190 E, bele barve, letnik '83, 77.500 km, v dobrem stanju prodam. Cena po tržni vrednosti. Tel. v večer-
. nih urah na št. (040) 575145.
PRODAM alfo sud 1300, letnik '83, prevoženih 96.000 km, v odličnem stanju. Tel. 281172 po 19. uri.
ZAVAROVALNICA na Opčinah potrebuje za določen čas uslužbenko/ca z možnostjo za stalno službo. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 212753 ob delovnih urah.
prispevki
Ob priliki družabnosti, ki jo je organiziralo ANPI-VZPI prispevata Kristina Mahnič 25.000 lir in Spartaco Valentinis
20.000	lir za pokrajinski ANPI-VZPI.
Namesto cvetja na grob Felicije Adamič daruje Olivia Krasnik 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku.
Namesto cvetja na grob Fajota Boleta darujejo družine Štok, Zobec in Šiškovič
40.000	lir za Sklad Mitje Čuka in 40.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na starše daruje Cveto Ukmar z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Nelota Zulianija darujeta Ida in Drago z družino 25.000 lir za ZPZ Vesna, 25.000 lir za MPZ Vesna in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Fajota daruje družina Rogelja 60.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Žarka Zidariča darujeta Alma in Peter 25.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Žarka Zidariča darujejo Pierina, Anna in Cristiana 50.000 lir za Združenje slepcev - Unione italiana ciec-hi.
V	spomin na Žarka Zidariča darujejo Lucio, Giuliana in Alessandra 50.000 lir za Združenje slepcev - Unione italiana ciechi.
Namesto cvetja na grob Stanota Križmana daruje družina Guštin (Repen 14)
20.000	lir za KD Kraški dom.
Ob rojstnem dnevu Guerrina Husuja daruje žena 50.000 lir za ŠD Primorje in
50.000	lir za VZPI-ANPI Prosek.
Ob 16. obletnici smrti brata Silvestra Grgiča daruje sestra Milena 10.000 lir za KD Slovan.
Popravek: V spomin na pokojnega brata Ivana daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Obvestilo
izletnikom
Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Maroko in na Sicilijo in niso še dvignili programa s saldom, prosimo, da to storijo danes v potovalnem uradu AURORA.
Za potovanje na Sicilijo od 5. do 11. maja je na razpolago še pet prostorov. Ce kdo želi, se lahko vpiše še danes pri Aurori.
Ob seriji TV filmov / ragazzi del muretto
Italijanske nanizanke žanjejo velike uspehe
Petdnevna tržaška manifestacija Green šport za mladino
Ekologija, gore, kolo
I ragazzi del muretto: po tretji od 14 filmov lahko zagotovo potrdimo, da je ta tipična italijanslka nanizanka »dobila Pot« v italijanska srca in duše, saj ji sledi vse več televizijskih gledalcev, število katerih se bo očitno do zadnje oddaje, ki bo na sporedu dne 27. junija, še povečalo. RAI je torej spet zadela »v črno«. Očitno je skupina sociologov in psihologov, ki delujejo v okviru italijanske radiotelevizijske službe dognala, da je problematika najstnikov v italijanskem velemestu, ki krčevito išče svojo identiteto in pot v »odrasli« svet, vendar pa imajo v sebi le toliko konfuzije in neuresničenih želja in načrtov, zelo občutena, saj se v njej identificiralo mladi, pa tudi (in predvsem) njihovi starši.
Po tipični italijanski nanizanki La pi-°vra 5, kateri je sledilo rekordno število Preko 12 milijonov gledalcev, imamo sedaj nanizanko RAI, ki, čeprav še precej banalno, seže v bistvo problema, poleg tega pa je privlačna in pravzaprav zanimiva. RAI niti tokrat ni štedila s sredstvi. V tej nanizanki je namreč uporabila enajst protagonistov, 300 igralcev in kakih 2000 statistov, zato pa bodo spet dosegli enega od sezonskih rekordov »au-dienceja«.
Kdo so »I ragazzi del muretto«? To so, kot pravi že sam naslov, fantje (in dekleta) ki sedijo na zidku glevnega trga nekega, očitno rimskega predmestja, ta zid
pa je vse njihovo življenje. Tu se pogovarjajo, tu socializirajo, tu si zaupajo svoje najintimnejše želje, tu se zaljubljajo in tu obupujejo. Ti najstniki (med 16 in 20 leti) niso predstavniki kakega predmestnega proletariata, temveč prej srednjega meščanskega sloja, a so vseeno polni stisk in problemov. Imajo generacijske konflikte s straši in profesorji, pred seboj ne 'vidijp svetle bodočnosti, temveč le temo in meglo, katero le redko predre kak sončni žarek, vseeno pa še vedno vztrajajo na zidku, ker menijo, da se bo njihovo življenje končno obrnilo na bolje.
Ti TV filmi so prvi tovrsten poskus RAI2, ki pa so že po treh nanizankah dokazali, da so nanizanke ustvarjene za »domačo«, v tem primeru italijansko uporabo, boljše od vseh odkupljenih nadaljevank, ki jih z razkošjem delijo privatne, predvsem Berlusconijeve TV mreže, ki pa prikazujejo neko tujo realnost, ki torej ne more italijanskemu gledalcu seči v dušo. Navsezadnje je ustvarjanje takih nanizank (po eni strani realističnih, po drugi celo »vzgojnih«) ena no-silnik funkcij RAI, ki je, vsaj v tem primeru, v svoji nameri, uspela.
Na sliki: ena najbolj emblematičnih scen nanizanke - najstniki naslonjeni na zidek s pogledom uprtim neznano kam...
Green šport - zeleni šport. Tako so organizatorji tržaškega združenja La marmotta in Lega Montagna UISP imenovali petdnevno manifestacijo, ki se te dni odvija v Trstu. Podnaslov je Montagne dei continenti (Gore kontinentov), pri organizaciji pa pod pokroviteljstvom tržaške Občine in Pokrajine sodelujeta še Mountain VVilderness, ARAC in Športni center pristaniških delavcev.
Zakaj ta pobuda? Kot so obrazložili sami organizatorji, jim gre predvsem, da prikažejo gorsko in gorniško kulturo na drugačen, bolj »ljudski« način, pač kot rekreacijo, šport, pa tudi v naravovarstvenem ključu. Prav zato je. teh pet »tržaških gorniških dni« posvečenih predvsem študirajoči mladini, ki bodo sledili predavanjem, pa tudi praktičnim vajam hoje v gore.
Slavnostno odprtje manifestacije je bilo včeraj dopoldne, ko so v dvorani tiskovne agencije ANSA predstavili javnosti vodič Tržačana Fabia Fabrisa »Alpi Giulie Orientali e Carso«. V njem je avtor nazorno opisal 27 najbolj primernih in popularnih prog za novo »ekološko« športno kolesarsko disciplino »mountain bike«. V večernih urah pa je v dvorani ARAC v tržaškem ljudskem vrtu znani tržaški alpinist Paolo Pezzolato predstavil svoje alpinistične vzpone na Aconcaguo m na vrhove Cerro Torre, Fitz Roy in Paine v Patagoniji.
Manifestacija se bo nadaljevala drevi ob 21.00, spet v dvorani ARAC, z diapozitivi tržaškega alpinista Tonyja Klingendratha o vzponu na najvišji afriški vrh Kilimandzaro. Naslov predvajanja je »Una nuvola di nome Kibo« (Oblak z imenom Kibo), na končni razpravi pa bodo sodelovali predstavnik revije Alpinismo Goriziano RudvVit-tori, predstavnik deželne WWF Dario Predonzan in predstavnik tržaških gorskih vodičev.
Jutri bo v dopoldanskih urah s pričetkom ob 9. uri tekmovanje v orien-teeringu za študirajočo mladino. Pohod, ki se bo začel v športnem centru Portuale pri Briščkih, bo potekal po kraški gmajni v okolici Zgonika.
Tudi v četrtek bo še kar pestro in zanimivo. V dopoldanskih urah (pričetek ob 9.00) bo namreč na sporedu na skalah na začetku Napoleonske ceste (s proseške strani) tekmovanje v špor-
tnem plezanju, katerega se bodo udeležili tržaški dijaki in študenti. Pred tekmo, ki bo seveda povsem rekreacijskega značaja, bodo tržaški alpinisti in gorski vodiči predstavili prisotnim to novo športno disciplino.
Petdnevna manifestacija se bo zaključila v petek. Ob 9. uri se bo v športem centru pristaniških delavcev začelo množično »ekološko« kolesarjenje z »mountain bike« pod vodstvom dvakratnega državnega prvaka Mat-tea Toscana in pisca vodnikov Fabia Fabrisa. Na sporedu bodo tekme in pa rekreacijsko kolesarjenje. V večernih urah (v dvorani ARAC v Ljudskem
vrtu s pričetkom ob 21. uri) pa bo na sporedu sklepno predavanje tržaškega alpinista Dušana Jelinčiča o nedavni uspešni odpravi Alpe-Adria Sagarmat-ha Expedition 90 na Everest, katero je priredilo SPDT z naslovom: Everest med sanjami in realnostjo«. Po prikazu diapozitivov bo na sporedu končna razprava o ekologiji, ki jo bosta vodila vsedržavni tajnik Lega Montagna UISP in član italijanskega vsedržavne-a izvršnega odbora Mountain Wil-erness Luigi Casanova.
Na sliki (foto KrižmančičJ: kolesarstvo je eden najbolj ekoloških športov...
današnji televizijski in radijski sporedi
m rai 1
	C RAI 2	^ RAI 3	| ff' TV Slovenija 1	| (<1P) TV Koper
6.55 Aktualno: Uno mattina 10-15 Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine (vodi Paolo Frajese)
11.05	Nanizanka: padri in prestito
11.40 Variete: Occhio al bi-11 sc 9liett0
j L95 Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik
14.00	Kvarkov svet :^-30 Kronika motorjev
19.00	Dokumnetarec: 40. vz-1 s Porednik
19.30	Otroški variete: L’albero 1 c n azzurro
jo.OO Mladinska oddaja: Big! jp95 Iz parlamenta in vesti |q-05 Aktualno: Italia ore 6 i°-45 Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine (vodi lq Paolo Frajese) a-40 Almanah, vreme in
2?'ln T®dn?k^TG 1 - Sette 1-40 Film: Superfantagenio (fant., It. 1986, r. Bruno Corbucci, i. Bud Spen-?er- Luca Venantini)
3-40 Košarka: polfinalna tekma pokala prvakov, n Scavolini-Pop 84 U.20 Dnevnik
n Is Pane.s v parlamentu ■49 Rubrika: Mezzanotte e 1 no “intorjii 1-00 Dok.: Sola
7.00	Risanke, nan. Lassie in otroški variete
8.30	Nanizanka: Mr. Belve-dere
9.00	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Španščina in nemščina
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	Variete: Detto tra noi
16.25	Variete: La TV degli
animali
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.50	Nanizanka: Alf
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Moonlig-hting
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: Perry Ma-son - Lo spirito del male
22.15	Nanizanka: L'ispettore Sarti - Corsa gialla
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Filmske novosti
0.20 Film: La fiamma del peccato (krim., ZDA 1944, r. Billy Wilder, i. Barbara Stanwyck, Fred McMurray)
11.00	Kolesarstvo: Settimana bergamasca
11.20	Ameriški football
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Krožek ob 12. (2. del)
15.40	DP v sabljanju
16.00	Nogomet: Madžarska-SZ (under 21)
16.45	Odprti prostor
17.05	Drobci
17.15	Nanizanki: I mostri -Una bellezza come tan-te, 17.40 Vita da strega
18.05	Dok. oddaja: Geo
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Aspettando un terno al lotto
19.55	BlobCartoon
20.05	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.35	Aktualno: Aspettando un terno al lotto
22.40	Nočni dnevnik
22.45	Aktualno: Babele (vodi Corrado Augias)
23.40	Nočni dnevnik
0.25 Variete: Fuori orario
9.00	Mozaik: Zgodbe iz školjke
10.00	Šolska TV. Zemljepisne posebnosti - Živali, ki jih ni nihče ljubil
10.50	Tečaj angleščine
11.15	Sedma steza
11.35	Osmi dan
12.20	Omizje
15.15	Video strani
15.25	Tečaj angleščine (pon.)
15.55	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Šolska TV. Zemljepisne posebnosti - Živali, ki jih ni nihče ljubil
18.00	Spored za otroke: Pogledi - Znamenja na Slovenskem
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Strast in paradiž (1. del)
21.00	Novosti založb: Od obzorja do obzorja
21.10	Glasbena oddaja: San Remo '91
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Hag-gard in Inšpektor Morse
23.40	Video strani
16.00	Športni pregled
16.30	O zamejskem športu: 6. krog
17.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Luomo ragno
20.00	Film: Lettera rabata (r. Ruy Guerra, i. Pierre Vanecki, Michel Pilor-
ge)
21.00	Nanizanka: La ragazza della sedia nove
22.20	Loto in TVD Novice
22.15	Nanizanka: Dottori con
le ali
23.00	Rubrika o športu
TV Slovenija 2
16.00	Satelitski prenosi
17.30	Regionalni program TVS: Studio 2 Koper
19.00	Slovenski ljudski plesi: Tolminske ravne
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.29 Košarka: polfinalna tekma Pokala evropskih prvakov, Pop 84-Scavo-lini
22.00	Žrebanje lota
22.05	Yutel in Satelitski programi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Country club; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 9.45 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.00 Starost danes; 12.25 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: Skupina The Van Leer Chamber Musič Players; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40
. Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.25 Glasbena poslušalnica; 14.45 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za A. Dvoraka; 21.05 Radijska igra; 21.35 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
C______________
6-00 Nanizanka: La famigl
8 30 pr,ady ’
u Film: I clandestini del
frontiera (dram., ZE 4957, r. Jeffrey Heyden Anna Maria Pierange 1mc ^elFerrer)
11 4s ^u^rika: Gente comun ■45 Kviza: II pranzo e servi
17 sc 12'35Tris lino kanale 5 News rj.20 Kviza: O.K. II prezzo giusto!, 14.20 II gioco d< 1. le coppie ■65 Aktualna: Agenzia m trimoniale, 15.35 1 c oo am°- parliamone tb.oo Otroški variete: Bi 1 o bum bam in risanke in »c Nanizanka: I Robinson •45 Kviza: II gioco dei not , Tra moglie e marito
26.15	Radio Londra ,5 Striscia la notizia
0.40 TV film: II ricatto 2 -bambini nelVombra 7n /m ^assimo Ranieri, 2. di 71 , n Aktualno: Leta negata
4T0 Variete: Maurizio Cc tanzo Show, vmes (24.C Canale5News
1 in Striscia la notizia ■30 Nan.: Marcus Welb
2.30	Operazione ladro
CANALE5
I RETE 4_______________ |
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset-ti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la
16.15	Variete:	Aspettando
»Manuela«
16.45	Nadaljevanki: General Hospital, 17.15 Febbre damore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: C eravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nadaljevanka: Marilena (i. Catherine Fullop)
20.35	Kviz: II ficcanaso
22.05	Nanizanka: Jack, 1'inves-tigatore privato
23.05	Aktualnosti: Ciak
23.50	Šport: Veliki golf
0.55 Film: Africa sotto i mari (dram., It. 1952, r. Gio-vanni Roccardi, i. Sophia Loren, Steve Barclay)
| ITALIA 1___________________|
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
8.45	Nan.: Luomo dasei mili-oni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sul-le strade della Califor-nia, 12.00 T.J. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Variete: II paese delle meraviglie
16.00	Nan.: Simon & Simon,
17.30	Mai dire si, 19.00 MacGyver
20.00	Risanka: Papa Gamba-lunga
20.30	Nogomet: prijateljska tekma Inter-Brazilija, vmes Odprti studio
22.30	Šport: Torkov priziv
0.05 Nanizanka: Cin-Cin
0.30 Odprti studio
0.45 Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai
ODEON________________
13.00	Risanke
14.00	Film: Creusus (kom., 1960, r. Roger Descoffre, i. Rene Thomas, Fernan-del)
15.00	Nadaljevanka: Pasiones
16.15	Kabaret: Fiori di zucca
16.45	Film: II venditore di pal-
loncini (dram., 1975, r. Mario Gariazzo, i. Renato Cestie, Adolfo Celi)
18.30	Risanke
20.30	Film: Cuore di cane (kom., It. 1976, r. Alberto Lattuada, i. Cochi Ponzo-ni)
anello)
22.30	Emozioni nel blu
23.00	Film: II debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i Lando Buz-zanca, Barbara Bouchet
0.30 Kabaret: Fiori di zucca
TNIC__________________
8.30	Nanizanke: Le spie, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 II mondo fantastico di Mr. Monroe
11.15	Nadaljevanka: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Casco e belle gam-be (kom., 1980, r. Lee Philips, i. Kevin Dobson, Sharon Gless)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.00	Nadaljevanka: Tra il buio e la luce (2. del)
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMCNevvs
20.30	Kviz: Ho fatto 13!!!
22.30	Variete: Festa di comple-anno
23.30	Nočne vesti
23.50	Variete: Ladies and Gen-tlemen
0.30 Košarka: polfinalno srečanje Pokala evropskih prvakov
TELEFRIULI____________
10.30	Telefriuli non stop
16.00	Otroška oddaja in risanke
18.00	Nanizanke: Mago Merilno, 18.30 E' proibito bal-lare, 19.00 II calabrone verde
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Rubrika: Il comune
21.30	Šport in šport
22.30	Nočne vesti
22.30	Film
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: "ideje in nasveti;
11.00	Glasba; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka,-
15.00	Naše sanje; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.30 Glasba; 18.32 Souvenir d ltaly;
19.00	Prostor za jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Nora leta.
Odobren finančni načrt za športno igrišče v Pevmi
Problem parkiranja in številnih glob je odjeknil tudi v občinskem svetu
Goriški občinski svet je sinoči odobril finančne načrte za pol ducata posegov na področju javnih del. Med temi gre omeniti načrt za športno-rek-reacijsko središče v Pevmi in s tem povezane urbanizacijske posege. Občina bo v ta namen potrosila 290 milijonov lir. 75 milijonov lir so tudi namenili za namestitev ogrevanja na pokriti zelenjavni tržnici. Ostali posegi zadevajo zavod IPSIA ter srednji šoli Virgilio in Perco v Ločniku.
Sinočnja seja se je začela s krajšo slovesnostjo, ko je župan izročil dolgoletnemu občinskemu tajniku dr. Senniju spominsko medaljo ob odhodu v pokoj. Sennija je začasno nadomestil dr. Raffaello Fabbro, sicer tajnik na Pokrajini.
Med vprašanji, ki so jih načeli svetovalci, gre omeniti problem prometa v mestu in glob zaradi nepravilnega parkiranja. V zadnjem času so namreč mestni redarji postali nekoliko strožji, kar je sprožilo negodovanje avtomobilistov. Glasnik teh protestov je v občinskem svetu postal odv. Gianluigi Devetag (PSI), ki je menil, da je v pomanjkanju racionalnega načrta za preureditev prometa in parkirišč trda roka redarjev neupravičena.
Odgovoril mu je odbornik za promet Breščak, ki je povedal, da je uprava poverila avtomobilskemu klubu ACI izdelavo načrta za preureditev prometa in parkirišč v mestu. Navedel je tudi podatke iz raziskave, ki je pokazala, da se parkirni prostori v strogem centru nasičijo že med 8. in 8.30, ko prihajajo v službo uradniki in trgovci. Treba bi bilo torej te avtomobi-
le preusmeriti na -parkirišče pri Rdeči hiši, odtod pa naj bi se ljudje peljali v center z avtobusom. Ta rešitev je pogojena s preusmeritvijo tovornjakov od Rdeče hiše na avtomobilski terminal in z uresničitvijo potrebnih avtobusnih zvez. Toliko o načrtih uprave glede prometa in parkirišč. Kar pa zadeva specifični problem glob, ki je dvignil toliko prahu v mestu v zadnjem času, je Breščak zagovarjal ravnanje redarjev. Največkrat namreč priselijo globo v primerih, ko je to nujno potrebno. Navedel je primer parkirišča pred bolnišnico, ko je poseg redarjev zahtevala sama KZE, ker so
nedisciplinirani avtomobilisti z nepravilnim parkiranjem celo onemogočali dostop rešilcev do vhoda. Potrebna je torej predvsem večja disciplina voznikov in če že ne odpoved avtomobilu vsaj pripravljenost parkirati nekaj sto metrov stran.
Svetovalec Bratina (DSL) je opozoril na zaprtje Centra za boj proti rakastim obolenjem, ki je doslej izvajal zelo učinkovito zdravstveno prevencijo zlasti v korist žensk. Menil je, da bi centra ne smeli zapreti. Odbornik Tuzzi mu je odvrnil, da je bila ta odločitev nujna in v skladu z zdravstvenim načrtom, ki predvideva določene redukcije.
Srečanje slovenskih organizacij glede statuta goriške občine
Goriška občina se tako kot druge krajevne uprave pripravlja na odobritev statuta, ki bo po novem urejeval delovanje uprave in občinskih služb ter odnose do občanov in drugih inštitucij. Možnost je, da se v statut vnese tudi marsikatero pomembno določilo glede priznavanja prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti in zagotavljanja njenih pravic. V ta namen pa je potreben aktiven in kolikor mogoče strnjen pristop vseh slovenskih političnih in družbenih komponent k razpravi o določilih novega statuta. Izhajajoč iz te potrebe je Sindikat slovenske šole dal pobudo za odprto srečanje na temo Statut goriške občine: za skupne predloge slovenskih organizacij. Srečanje bo nocoj ob 18. uri v mali dvorani goriškega kulturnega doma in je odprto vsem, ki želijo prispevati k razpravi. Govor naj bi bil o jezikovnih in drugih narodnostnih pravicah, o instrumentih za ovrednotenje slovenske kulture, o participaciji občanov, o vlogi Konzulte za vprašanja slovenske manjšine in o drugih vprašanjih, ki naj bi našla svoje mesto v členih občinskega statuta.
Med množico tudi župana Gorice in Nove Gorice
Pet tisoč udeležencev na Pohodu prijateljstva
Skoraj pet tisoč tekačev in ljubiteljev rekreacje se je v nedeljo dopoldne udeležilo tradicionalnega Pohoda prijateljstva med Gorico in Novo Gorico, ki so ga letos že 16. priredili Posoška skupina za mladinski in socialni turizem ter Športna zveza iz Nove Gorice. V dneh pred pohodom se je prijavilo kar 4.300 udeležencev, še nekaj sto pa se jih je pridružilo na startu ob 10. uri s Travnika.
Med pisano množico, ki je navalila na 12 kilometrov dolgo progo, so bili tudi predstavniki uprav obeh mest. Župana Scarano in Pelhan sta korakala drug ob drugem, z njima pa je kot predstavnik pokrajinske uprave sodeloval na pohodu tudi odbornik Mirko Špacapan. Tekači in pešci so z različnim tempom pretekli ali prehodili ulice goriškega mestnega središča in se skozi mejni prehod v Škabrijelovi ulici podali v Novo Gorico nato pa spet čez mejo do cilja na dvorišču salezijanskega zavoda v Ul. Don Bosco.
Prvi je pritekel na cilj Goričan Paolo Portelli v dobrih 36 minutah, v ženski konkurenci pa je že četrtič zaporedoma prevladala Viviana Pusnar prav tako iz Gorice, ki je progo pretekla v 52 minutah. Kot najštevilnejša skupina se je spet uveljavila šola Milojke Štrukelj iz Nove Gorice (405 udeležencev), z italijanske strani pa je bila z 205 udeleženci.najštevilnejša skupina UGG.
Na sliki (foto Čubej): kmalu po startu.
Postavili so jih javni tožilec in predstavniki civilnih strank
Zahteve po novih zasliševanjih na procesu o atentatu v Petovljah
Primorska poje prvič v Zagraju V petek revija zborov v Gorici
Na porotnem prizivnem sodišču v Benetkah se danes nadaljuje proces zaradi preusmeritev v preiskavi o atentatu v Petovljah. Proces se je po razveljavitvi prejšnjega prizivnega procesa na kasacijskem sodišču začel v petek, ko se je od treh obtožencev javil samo glavni med njimi, general karabinjerjev Dino Mingarelli. Polkovnik Antonino Chirico in marešalo Giuseppe Napoli se nista predstavila v sodni dvorani in jima zato sodijo v odsotnosti.
Proces se je začel s predstavitvijo instanc javnega tožilca in zagovornikov civilnih strank, šestih po krivem obtoženih Goričanov, ki zahtevajo odškodnino od preiskovalcev. Generalni pravdnik Remo Smitti je tako zahteval, naj se ponovno zasliši na dosmrtno ječo obsojeni avtor atentata Vin-cenzo Vinciguerra, ki je leta 1984 v zasliševanju pred preiskovalnim sodnikom Felicejem Cassonom prvi omenil obstoj paralelne tajne organizacije. O tej organizaciji - šlo naj bi za Gla-dio - je Vinciguerra govoril tudi v nekem kasnejšem intervjuju, zato naj bi sodniki preverili če in kakšne zveze so obstajale med Gladiom in petovelj-skim atentatom.
Za prevzem nekaterih izsledkov iz preiskave sodnika Cassona se je izrekel tudi predstavnik civilnih strank
odv. Livio Bernot. Zahteval je, naj se preverijo izjave "priče" VValterja Di Biaggia, ki je svoj čas po krivem obtožil skupino Goričanov, da sta ga Mingarelli in kapetan tajnih služb Antonio Labruna prisilila k lažnim izjavam o švicarskem izvoru eksploziva za pe-toveljski atentat. Odv. Roberto Mani-acco je zahteval naj se upoštevajo tudi Cassonove ugotovitve o prisotnosti eksploziva "C4" v nabrežinskem skrivališču Gladia. Ta eksploziv je na moč podoben tipu "T4", ki naj bi ga uporabili atentatorji v Petovljah.
Predsednik sodišča Michele Curato je napovedal, da bodo o sprejemu teh instanc odločali v nadaljevanju procesa na osnovi zaključkov preiskovalnega dela postopka. Med prvo obravnavo so nato zaslišali gen. Mingarellija, ki je zanikal, da bi imel kako zvezo s tajnimi službami oz. z generalom Ge-rardom Serravallejem, ki je takrat poveljeval Gladiu. Mingarelli tudi trdi, da ni namenoma preusmeril preiskavo o atentatu z namenom, da bi ščitil ne-ofašiste. Če je bilo kaj narobe, je izjavil, je to bilo zgolj zaradi napak ali kvečjemu zaradi površnosti.
V zvezi s procesom naj omenimo še, da je predsednik Curato prepovedal snemanje obravnav, za kar so zaprosili uredniki tv oddaje "Un giorno in pre-tura" in "Radio Radicale".
Primorska poje je v soboto, 13. t. m., prvič obiskala tudi Zagraj. Na koncertu v javni večnamenski dvorani je nastopilo šest zborov iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, ter iz sosednjega novogoriškega območja, kot gosta pa dva italijanska zbora in sicer Dino Salvador iz Ronk in Ars mušica iz Gorice.
Pevska prireditev je naletela na ugoden odziv občinstva. Nastopajoče sta uvodoma pozdravila Marko Jarc v imenu Javnega večnamenskega kulturnega centra iz Ronk, ki je poleg Zveze slovenskih kulturnih društev, Združenja pevskih zborov Primorske in občinske uprave v Zagraju poskrbel
za gostovanje revije v tem kraju in podpredsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Rudi Pavšič.
Ob zaključku nastopa je zadovoljstvo nad uspehom prireditve izrekel tudi zagrajski župan Visintin ter željo, da bi revija v prihodnje spet obiskala ta kraj. Predstavniku Zveze je izročil občinsko plaketo.
Na sobotnem koncertu v Zagraju so kot prve nastopile članice pevske skupine Stu ledi, takoj za njimi pa mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki ga vodi Nino Specogna. Goriške slovenske zbore je na reviji zastopal mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan.
V	nedeljo je Primorska poje gostovala v Bovcu in Ilirski Bistrici.
V	petek, 19. t. m., ob 20.30 bosta koncerta v okviru 22. revije v Kulturnem domu V Gorici in v Sežani. V Gorici bosta od domačih zborov nastopila Andrej Paglavec in Oton Župančič.
Na sliki (foto Klemše): mešani pevski zbor Pod lipo.
_____________kino______________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Risvegli«. R. De ■ Niro.
Igra »Odmor« s tržaško skupino
Smrtna nesreča upokojenca
• 1 • V • V V	O J V • 1
pri križišču v Strazicah
Novosti v preiskavi o milijardni goljufiji z listki lotenj
VERDI Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Balla coi lupi«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Mia moglie, gli uccelli e la bestia«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
Zanimiva gledališka predstava se obeta drevi, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopila bo tržaška gledališka skupina 'Teatro per teatro" z zanimivo in svojevrstno enodejanko "Lora di ricreazione" (Odmor).
Avtor predstave je Marcello Crea, režiser pa Franco Ferranti. Poleg avtorja nastopata še Marco Lorenzi in Barbara Sinicco. Tehnična spremljava Stefano Iugacic.
Tržaška skupina je z omenjenim delom doslej žela precejšen uspeh. Prvič pa se predstavlja občinstvu na Goriškem s sodobnim, ironičnim tekstom, ki bo nedvomno pritegnil pozornost poslušalcev in gledalcev.
■ Namakalni kanal, ki dovaja vodo za namakanje krminsko—gradiščanskega območja predstavlja stalno nevarnost za srnjad, zaradi betonskih bregov. Goriški gasilci so včeraj rešili iz vode žival, ki je zašla v kanal nedaleč od odlagališča v Ulici Brigata Sas-sari. Prepeljali so jo v vojašnico, kjer jo je pregledal živinozdravnik, nato pa, v sodelovanju z lovskimi čuvaji ponovno spustili.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini — Korzo Italia 89 — tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. 2) --- Ul. A. Manlio 14 A/B tel. 480405.
Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila včeraj, okrog 14. ure, v neposredni bližini križišča ulic del Boschetto in Zorutti. Žrtev je 79-letni upokojenec Antonio An-tonelli, iz Gorice, ulica Forle del Bosco 9, ki je bil ustavljen, s svojim motornim kolesom, v bližini križišča. Vanj je silovito trčil fiat uno, ki ga je upravljal 20-letni Massimo Zit-ter iz Gorice, Ul. Granatieri di Sar-degna 13/2. Upokojenca je vrglo najprej v parkiran avtomobil, obležal pa je kakšen meter stran na pločniku s hudimi poškodbami in je že kmalu po sprejemu v bolnišnico umrl.
Vse okoliščine nesreče še niso raziskane, vendar naj bi bila dinamika nesreče precej enostavna. Fiat uno, ki ga je upravljal Zitter je v križišču ulic Boschetto in Zorutti trčil v mini 90, ki ga je vozila Carme-lina Tonti iz Gorice, Ul. Grado 1. Po trku sta se vozili odbili: mini je obstal nekaj metrov stran, prevrnjen na bok, v njem pa je ostala nelkaj časa uklenjena tudi voznica; fiat uno je brez nadzorstva zletel nekaj metrov stran in zadel upokojenca, ki je bil ustavljen ob parkiranem avtomobilu.
Tontijeva je bila v nesreči laže ranjena in bo ozdravela v dveh tednih, skoraj brez poškodb pa se je zmazal voznik fiata.
Na območju, kjer se je pripetila nesreča je že nekaj tednov precej gost promet, zaradi delne zapore Drevoreda 20. septembra, kjer urejujejo greznice. Del te prometnice je namreč odprt samo enosmernemu prometu.
izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 21. t. m., izlet v Kami) o z vzponom na San Simeone. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 7.30. Vodi Ivo Berdon (tel. 81507). Hoje bo približno štiri ure.
razna obvestila
Pokrajinski odbor SKGZ in VZPI-ANPI prirejata v soboto, 27. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano na slavnost ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Prijave in pojasnila na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2.
Sindikat slovenske šole obvešča, da sta goriškim šolnikom na voljo dve štipendiji za udeležbo na 27. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 1. do 13. julija letos. Interesenti se morajo javiti pri odbornikih sindikata najkasneje do 25. aprila.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje občni zbor 22. aprila ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu.
Preiskava o milijardni goljufiji s ponarejenimi listki državnih loterij se nadaljuje, vendar je zaradi preiskovalne tajnosti zaenkrat za javnost le malo novosti. Glavna osumljenca Roberto Crisci in Aldo Pierattoni sta še vedno v zaporu. Njun branilec odv. Lippi je konec prejšnjega tedna vložil prošnjo po izpustitvi na začasno prostost, o kateri se morajo sodniki izreči v roku desetih dni.
Preiskava je v teh dneh dobila nekoliko jasnejši okvir vsaj glede števila oseb, ki so osumljene sodelovanja pri goljufiji. Poleg dveh priprtih domnevnih organizatorjev naj bi sodna obvestila prejelo še 16 ljudi, od tega devet Goričanov, pet Tržačanov in dve osebi v Rimu. Slednji dve naj bi pomagali goljufom na ministrstvu za finance, tržaška skupina pa naj bi sodelovala s Pierattonijem pri tiskanju ponarejenih listkov. Kar zadeva Goričane še niso znana, imena vseh osumljenih, gotovo pa je, da gre za svojce in prijatelje dveh aretiranih. Tako naj bi bila med prejemniki sodnih obvestil cela Cris-cijeva družina (oče mati in brat Gian Franco, ki je vsled škandala odstopil z mesta predsednika Pokrajine), pri Pie-rattonijevih pa naj bi pri kasiranju nagrad s ponarejenimi listki bili soudeleženi obe hčerki osumljenega tiskarja.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ancora, ti pre-go, ancora«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Festival baletnih skupin iz FJK.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Neuslišana ljubezen«.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9.30 Adolfo Piani iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče, ob 11. uri Fe-lice Costi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Maura Pesentija
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, sorodnikom, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Posebna zahvala tudi vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in z nami sočustvovali.
Mama, tata, brat In nona
Gorica, 16. aprila 1991
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete
Pozitiven obračun enoletnega dela Dr. Damjan Paulin spet predsednik
Zveza slovenske katoliške prosvete, ki združuje devet društev in skupin, je & aprila sklicala redni občni zbor. Zasedanje, na katerem so soglasno potrdili za predsednika dr. Damjana Paulina in izvolili člane statutarnih organov, je potekalo v Katoliškem domu, °b udeležbi številnih predstavnikov društev, pozdravili pa so ga tudi gosti, tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Stopar, predstavnik novogoriške ZKO Mignozzi, podpredsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Rudi Pavšič, Zveze cerkvenih pevskih zborov Lojzka Bratuževa, predsednik Katoliškega tiskovnega društva Kazinih Humar, pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan in predsednica SSO Marija Ferletičeva ter predsednik društva Jadro iz Ronk Mučič. Pozdravno pismo je poslal občinski odbornik Marjan Breščak.
Zasedanje se je pričelo s poročilom dosedanjega in tudi novega predsednika dr. Damjana Paulina, saj so mu delegati v nadaljevanju zbora soglasno potrdili zaupanje.
Dr. Paulin je, izhajajoč iz spremenjenih političnih razmer v matični domovini dejal, da Zveza pričakuje predvsem enak odnos matice do vseh komponent slovenske skupnosti v zamejstvu. Ob ocenjevanju razmer v tukajšnji stvarnosti pa je dr. Paulin omenil Predvsem možnosti, ki se bodo odprle °b izvajanju zakona za obmejna pod-r°čja in nujnost, da o porazdelitvi finančnih sredstev odloča komisija, v kateri naj bodo predstavniki obeh
krovnih organizacij in naj se upošteva dejansko stanje. Kljub razmeroma ugodnim izgledom za prihodnost, pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je bila finančna pomoč iz javnih skladov (Dežela, Pokrajina) v korist Zveze v zadnjem času dejansko nižja.
V oceni delovanja zveze, ki je bilo sicer zelo bogato, kakor so udeleženci lahko zatem slišali iz posameznih poročil, je dr. Paulin navedel ugotovitev, da je kljub vsemu občutiti še zmeraj preveč zaprtosti in samozadovoljstva in priporočilo, da se je treba znati odreči stvarem, ki razdvojujejo in ločujejo. Ob tem je imel v mislih težave znotraj organizacije same, pa tudi odnose s sorodnimi organizacijami in društvi, kakor recimo z ZSKD.
Sodelovanje in skupno nastopanje je, kot kaže, edina uspešna rešitev za delovanje nekaterih ustanov splošnega pomena, je bilo slišati v naslednji ugotovitvi. Zaključni del predsednikovega poročila je zajel navajanje in oceno pomembnejših prireditev in sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, ZSKD in Prosvetno zvezo iz Trsta, kakor tudi navajanje spodbudne novosti: nastanek novih skupin (Izvir in Oder 90).
Iz poročila tajnice Franke Žgavec je izšla zaokrožena slika delovanja Zveze v lanskem letu, pri čemer je govornica naglasila pomembnejše dosežke posameznih društev in napovedala odmevnejše prireditve Zveze v Mozartovem letu. Prva, koncert Mozartovih skladb v izvedbi zbora Consortium musicum
iz Ljubljane, ansamblom in solisti, je bila na sporedu že v soboto, 13. t.m. Jeseni bo Zveza pripravila prireditev ob 400—letnici Jakoba Gallusa — Petelina.
Pazljivemu poslušalcu v tajniškem poročilu ni ušlaost, uperjena v "modrijane", ki po časopisih svarijo pred zapravljanjem denarja s strani Zveze. Poudarjena je bila nadalje samostojna usmeritev in nastopanje Zveze proti poskusom monopolizacije kulture s strani strank.
Ob blagajniškem poročilu smo pri-usluhnili še podrobnim poročilom o delovanju članic. O društvu Hrast v Doberdobu je poročal Maurizio Peric, o zboru Rupa—Peč Mirjam Pahor, delovanje KD Štandrež je prikazala Valentina Pavio, Ljubka Šorli je poročala o delovanju društva Mirko Filej, dejavnost Ljudskega radia je predstavil Danilo Čotar, dejavnost pevskega zbora Mirko Filej Branko Blažič, Aleksandra Kosič pa dejavnost zbora Lojze Bratuž. Kristina Kovic je pripravila poročilo o dejavnost PD Podgora, medtem ko je Franka Padovan udeležence podrobno seznanila z aktivnostjo društva "F.B. Sedej.
To društvo, ki je obnovilo tudi dramsko dejavnost je lani, zlasti na pevskem in glasbenem področju, doseglo pomembne uspehe. Tako je zmagalo na reviji cerkvenih pevskih zborov na Bledu ter si pridobilo, kot priznanje, avdienco pri papežu. Odmeven je tudi vsakoletni festival narodno—zabavne glasbe.
Uspela predstava Gledališke skupine Gorica
Veliki stroj bodo ponovili v Novi Gorici in Sežani
Kot smo poročali, je Gledališka skupina Gorica prejšnji teden izvedla v Kulturnem domu gledališki prikaz Veliki stroj, ki izpostavlja problematiko posameznika v odnosu na svet s stališča mladih izvajalcev. V tričetrt urnem dogodku nastopajo Adriana Furlan, Laura Furlan, Vesna Ceščut in Erik Bensa, aktivno pa so v predpripravah sodelovali še Ivo Cotič, Mirjam Simiz in Tanja Vižintin. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah Dušana Košute, ki je tudi posnel glasbeni trak, luč je vodil Igor Devetak, sceno je pripravil Silvan Bevčar, mentor in režiser je bil Janez Povše.
Po zaslugi ravnateljstev in profesorskih zborov Klasičnega liceja Trubar, Učiteljišča Gregorčič, Poklicnega zavoda za trgovino Cankar in Trgovskega tehničnega zavoda Zois je prišlo do zanimivih predstav mladih za mlade ter živahnega pogovora po dogodku. Gledališka skupina Gorica ima v bližnji prihodnosti v načrtu ponovitev "Velikega stroja" za gimnazijo v Novi Gorici ter na gledališki reviji v Sežani.
Na sliki (foto Čubej) prizor iz najnovejše postavitve Gledališke skupine Gorica.
Pripravila sta ga Kmečka banka in SDGZ
V zvezi Z dogodkom na strelišču nad Selcami
Strokovno srečanje o stanju gospodarstva na Češkoslovaškem
Protestno pismo župana Lavrenčiča in interpelecija Brezigarja na Deželi
Pred kratkim sta Kmečka banka in ^DGZ iz Gorice priredila srečanje v ®otelu Nanut na temo "Češkoslovaško gospodarstvo danes". Kot predstav-nik Republike Slovenije in Ljubljanske banke v Pragi je predaval Štefan Loncner, govoril je tudi Ernst Ribič iz Podjetja Metalka Commerce iz Ljubljane.
Podobno kakor ostale države vzhodne Evrope doživlja tudi Češkoslovaška težke čase sprememb iz prejšnjega sistema v tržno usmerjeno gospodarstvo proizvodnja pada predvsem zaradi drastičnega zmanjšanja trgovanja s so-sdi iz območja, kjer je bil promet v ^ oliki kompenzacijskih poslov (clea-ln9). Izvoz v zahodne države pa šepa aradi slabše kakovosti blaga, če iz-tel?memo nekaJ artiklov steklarstva, kstila in neobdelanega lesa. t: Nujna je torej preusmeritev v priva-zacijo in ustanavljanje malih podje-,J' Postopno ukinjanje velike industri-{ Prilagajanje domače zakonodaje J1' sklepanje mednarodnih dogovo-
rov za pridobivanje m jamstva tujega kapitala. Vsekakor Češkoslovaška previdno ureja trgovinski promet s tujino, saj bremenijo uvoz tudi do 50 odstotkov dajatve, kar je državo privedlo do nizke zunanje zadolžitve (9 milijard dolarjev). Inflacija znaša okrog 40 odstotkov.
Kje iskati zanimanje naših gospodarstvenikov za vzpostavitev odnosov s to državo, ki je še v začetku tega stoletja slovela kot ena najrazvitejših v Evropi? Zdaj je verjetno pravi čas, da se naša podjetja vključijo v dogajanja na Češkoslovaškem, saj so tam potrebe velike, delovna sila poceni (povprečna mesečna plača okrog 150 tisoč lir) in obstajajo konkretne možnosti povezovanja z obstoječo strukturo slovenskih podjetij, ki tam delajo že desetletja. Pohiteti je treba, da nas seveda kdo ne prehiti in razširiti dejavnost tudi na to tržišče. Prireditelja okrogle mize in predavatelja sta seveda na razpolago za potrebne nasvete in pomoč. (Boris Baša)
Na območju vojaškega strelišča nad Selcami, na meji med občino Doberdob in Ronke, se je te dni, kakor izhaja iz časopisja, pripetil dogodek, ki bi se lahko sprevrgel v tragedijo. Nič hudega sluteči izletnik je namreč nehote zašel na območje strelišča, menda zato ker ni bilo poskrbljeno za primerno zavarovanje in se znašel v zelo neposredni nevarnosti, da ga zadene krogla.
Dogodek je seveda povzročil hitre in zelo ostre reakcije tistih, ki že leta opozarjajo na nevarnost, ki jo predstavlja omenjeni objekt in na nujnost, da se njegova dejavnost omeji in ukine. Veliko občanov Doberdoba in Ronk pa je lani podpisalo tudi peticijo, naslovljeno na Deželo, v kateri si prizadevajo za zaprtje strelišča.
Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič je, sklicujoč se na omenjeni incident, pisno interveniral pri vojaškem poveljstvu za severovzhodno območje in na Deželi.
V pismu, ki ga je poslal tudi v vednost krajevnim vojaškim oblastem in
Deželi, ugotavlja, da dogodek ponovno opozarja na vprašanje, ki je aktualno že lep čas in na katerega predstavniki občin in tudi drugih ustanov stalno opozarjajo in predlaga, da se potek dogodka takoj razišče in ugotovi morebitne odgovornosti. Dogodek naj bi nadalje spodbudil v deželnem svetu postopek, da pride čimprej na dnevni red razprava o peticiji za zaprtje strelišča nad Selcami in da tudi Dežela, v skladu s stališči, ki bodo iznešena med razpravo, stori potrebne korake.
Na Tržiškem so ustanovili tudi poseben odbor (vanj je pristopila tudi doberdobska občina), ki si prizadeva za zaprtje poligona.
V zvezi z incidentom, ki naj bi se pripetil 4. aprila, je treba omeniti tudi pisno vprašanje, ki ga je deželnemu odboru naslovil svetovalec SSk Bojan Brezigar.
Brezigar postavlja tri vprašanja: če vest objavljena v tisku odgovarja resnici, kaj namerava deželni odbor uk-
Dijaki dvojezične trgovske akademije iz Celovca so se seznanili z delovanjem zavoda Žiga Zois
Tov i- Ve 90SP°darstva, da bi bile tr-želip h ?0*6 mednarodno usmerjene in v j! dijakov po vzpostavljanju stikov do	AIpe -Jadran so pripeljale
trn , a dijakov dvojezične zvezne amTu e akademije iz Celovca pri tr-v Qgkem tehničnem zavodu Žiga Zois
čpF6* jV^ka trgovska akademija je pri-1990/O, l°Vati šele v šolskem letu /“l- Gospodarstvo Slovencev na ho n, enI ie v preteklosti bilo pretež-dniih I?erieno v kmetijstvo. Šele v za-razvi, d.esetletiih so se začele izraziteje men n tudi druge dejavnosti, zlasti di nflftrcid/na blagovna menjava. Zara-in stahh sprememb v gospodarstvu
naJL, ecanja trgovanja s Slovenijo je . la notreba po gospodarsko izo-in usposobljenih kadrih.
Draženih
Ihan u8 .tak° izobrazbo še zmeraj pri-de Jkuje. Gospodarsko izobražen ka-tnr 2 dobrim znanjem slovenščine je *i ]akaUdp0 .polreb<;n' študij
na trgov-
dob ademiji do dijakom torej nudil m P0goje za zaposlovanje, tistim, Ve °d° nameravali študirati na uni-nnm\pa dobro podlago za študij eko-uomskih in socialnih ved.
hiiipl akV dvojezične trgovske akade-s J 12 Celovca so v začetku marca v in n®fvu ravnateljice Ambrush Hoja diisu° • Gasser vmili obisk, ki smo ga J Ki m profesorji opravili 21. novem-ra lani na njihovi šoli. mi, 5Stte sta sprejela ravnatelj Vladi-jim Nurm in prof. Joško Šavli, ki sta ^ ,12rekla dobrodošlico. Prof. Ida Pri-m Zlc Pa je orisala delovanje in raz-sp,wna naši šoli, ki je v zadnjem de-Vp, ., tJu vzbudila med goriškimi dijaki dovcu 2animanje. Dijaki slovenske tr-zavri akademije iz Celovca in dijaki °da za zunanjo trgovino iz Gorice
imajo podoben učni načrt. Po končani šoli dijaki obvladajo jezike prostora Alpe Jadran, poleg strokovnih predmetov.
Sprejemu je sledil ogled šole. Gosti s Koroške so prisostvovali tudi pouku trgovinstva in italijanščine. Po kosilu v Dijaškem domu je sledil zanimiv popoldan. Najprej smo bili na obisku Kmečke banke, kjer smo spoznali delovanje te ustanove. Odpravili smo se nato na obisk podjetja Korotan italia-na, kjer so nam razkazali novi sedež.
Popoldne smo bili na sedežu Briške gorske skupnosti v Krminu, kjer nas je predsednik Hadrijan Corsi seznanil z vlogo in delovanjem te. ustanove, ki pospešuje razvoj kmetijstva v Brdih. Na Gradnikovi kmetiji na Plešivem
nam je Corsi prikazal postopek kletarjenja.
Na poti proti Gorici smo si ogledali še Prevalo, Jazbine, Števerjan, Oslavje in Pevmo. Zvečer smo goriški višješol-ci pripravili v mali dvorani Katoliškega doma zabavno družabni večer. Ob snidenju smo izročili koroškim sovrstnikom rdeč nageljn in rožmarin.
V soboto smo se v ranih urah odpravili na ogled bazilike v Oglej, kjer nam je prof. Kodelja razkazal staro cerkev in v splošnih obrisih podal zgodovino in pomen oglejske bazilike. Pot nas je nato vodila skozi Gradež, ob tržaški obali v Miramar. V dopoldanskih urah smo si ogledali stolnico sv. Justav Trstu. Tu nas je čakal ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab, ki
nas je nato pospremil do Dijaškega doma. Med potjo nam je prikazal življenje tržaških Slovencev. Po prigrizku v Dijaškem domu nas je čas preganjal v Gorico, na kosilo, zadnjo točko dvodnevnega obiska koroških dijakov.
Povsem zadovoljni in veseli nad uspelim srečanjem se_goriški višješolci zahvaljujemo prof. Šavliju in Kodelji za trud, ki sta ga vložila, koroškim sovrstnikom pa kličemo nasvidenje.
Nekaj dni zatem sta prišli na obisk trgovskega zavoda Žiga Zois tudi ravnateljica Ahžbeta Kupkova in podrav-nateljica Maria Karlubikova iz trgovske akademije v Trnovi na Slovaškem, kjer uvajajo novo šolsko strukturo. Zanimali sta se za metode učenja tujih jezikov, predvsem italijanščine. Njihova šola uvaja namreč nekaj strokovnih predmetov v nemščini. Na enem oddelku pa bi radi razvili znanje italijanščine, in tako zadostili povpraševanju novih trgovskih poklicev. Na Slovaškem ustanavljajo namreč nova podjetja z mešanim kapitalom, predvsem z avstrijskim, deloma italijanskim. Pred tem srečanjem sta bili obe profesorici tudi na obisku pri dvojezični akademiji v Celovcu. Po pogovoru na zavodu Žiga Zois sta si profesorici ogledali tudi šolo Ivan Cankar in se v pogovoru z ravnateljem Vladimirom Šturmom seznanili z delovanjem te strokovne šole.
Upati je, da se bodo podobna srečanja v bodoče še nadaljevala, saj so pomembna v luči vse tesnejše integracije na političnem in gospodarskem področju.
Na sliki dijaki iz Koroške s spremljevalci in gostitelji.
IVO COTIČ
reniti, da se preprečijo možnosti podobnih dogodkov, če smatra za potrebno poseči pri vojaških oblasteh, tudi spričo spremenjenih mednarodnih odnosov, da se vojaška strelišča uredijo in omejijo samo na dejansko neobljudenih območjih in daleč od naselij.
prispevki
Za nov skavtski sedež so darovali trgovina Čotar 30 tisoč, Globfin Srl 200 tisoč, Roman bar 100 tisoč, gostilna Paulin 100 tisoč, podjetje Nardin 50 tisoč, Tekno-mec 50 tisoč, La Goriziana - Hoban 500 tisoč, Vinko Levstik 100 tisoč, Avguštin Devetak z Vrha 200 tisoč in več neimenovanih podjetij: štiri so prispevala po 50 tisoč, štiri so prispevala po 100 tisoč, dve po 150 tisoč in eno 200 tisoč lir.
Ob praznovanju 8. marca na Vrhu so udeleženke zbrale 240 tisoč lir in jih namenile za vzdrževanje KŠC Danica.
Ob obletnici smrti drage mame, daruje družina Angel Frandolič 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Mirkota Pete-anija darujejo bratranci Ana, Ada in Bruno 150 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Ob 14. obletnici smrti mame Kristine, daruje hčerka Ladislava iz Ronk 50 tisoč lir za KŠD Danica na Vrhu.
Ob obletnici smrti moža Viljema daruje Angela Nanut 100 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu in 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
V	počastitev spomina sestre Marielle daruje Malvina 50 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu.
V	spomin tete Cecilije iz Doberdoba, darujejo Jovaneževe družine 150 tisoč lir za klub alkoholikov na zdravljenju v Ronkah.
V	spomin na drago teto Cecilijo, darujeta Silvana in Andrej 220 tisoč lir za klub alkoholikov na zdravljenju v Ronkah.
V	počastitev spomina Jožefa Ferletiča iz Doberdoba, darujejo nečaki Jelen 120 tisoč lir za pevski zbor Jezero.
Za Zeleni križ so z raznimi nameni darovali: Giuseppe D'Amelio, Andrea Rag-ni, Paolo Grusovin, Luca Ruzzini, Gian-carlo Caravello, Massimo Zampi, Marco Vidoz, Ferdinande Prandi, Luca Amoro-so, Davide Cotza, Massimo Gorasso in Massimiliano Linossi, prijatelji Maurizia 240 tisoč; Emilia Chersovani 50 tisoč; Doro in Lidia Molar 50 tisoč; Luigi in, prof. Tullio Gabrielli 100 tisoč; Bozzi, Foggia in Sdraulig 100 tisoč; "La Foto-tecnica" 20 tisoč; Iolanda Stibel 30 tisoč; Luigi Valent 50 tisoč; Angelo Pirisin 20 tisoč; Luisa Sbogar 2 tisoč; Tanina Mis-tretta 20 tisoč; Marino Zambelli 5 tisoč; Ersilia Pozzar Depollo 100 tisoč; Anna Paulin in družina Brunic 50 tisoč; družina Montevecchi 80 tisoč; Maria Barazzet-ti 5 tisoč; Dolores Baumanu 100 tisoč; Et-tore, Marino in Nives Musini 25 tisoč; Duilio Zanutel 5 tisoč; Laura Culot 20 tisoč; Rosa Leoni 200 tisoč; Nino in Mari-uccia Grapulin 100 tisoč; Fulvio Alesani 50 tisoč; Maria Tonetti in otroci, Gisella Pittana in otroci, Giovanni Marega, Ca-terina Schelle, Bruna Sdrigotti, Giusep-pina Ussai in Albina Zampar 200 tisoč; družina Scodnik 150 tisoč; družina Marini 50 tisoč; Irena Grandi 5 tisoč; uslužbenci podjetja Pečar in Savina Pečar 60 tisoč; družina Veronese 20 tisoč.
Od danes v Parizu za evropski košarkarski naslov
V splitskem taboru optimisti
PARIZ — Od danes do četrtka bo krasna pariška športna palača Bercy prizorišče finalnega obračuna za evropski klubski košarkarski naslov, t.i. »final four«.
Danes bosta na sporedu polfinalni srečanji Barcelona - Makabi (ob 17.30), nakar (oib 20.30) bo sledil dvoboj med Scavolinijem iz Pesara in splitskim POP 84.
Italijanski prvak je pravzaprav velika novost tega sklepnega dela, ostale ekipe pa imajo bogato tradicijo na tem najbolj elitnem klubskem evropskem košarkarskem pokalu. Splitsko moštvo je celo dvakrat osvojil naslov.
Spličani so včeraj dopotovali v Pariz. V splitskem taboru vlada zmerni optimizem, trener Željko Pavličevič pa se kar boji drevišnje-ga spopada z italijanskim prvakom. Dejal je namreč: »Bolje bi bilo, da bi proti Scavoliniju izgubili vsaj eno tekmo letos. Izredno težko je namreč premagati trikrat zaporedoma istega nasprotnika. Sicer pa moramo pri tem uspeti. Mislim, da je naša moč v obrambi, medtem ko je največji adut Italijanov v napadu.«
Gotovo večji optimisti od trenerja so splitski igralci.
Zoran Savič, tudi državni reprezentant: »Že dvakrat smo premagali Italijane in zakaj jih ne bi tudi v

Walter Magnifico (Scavolini)
tretje. Mislim, da nam bosta največje težave delala Američana Daye in Cook. Na dosedanjih dveh tekmah smo našli protiorožje za ta dva Američana, upajmo, da nam bo uspelo tudi tokrat.
Bek Luka Pavičevič: »Verujem v to ekipo. Sicer pa mislim, da je že uvrstitev v četverico za nas lep podvig. Zelo smo motivirani in prepričan sem, da bomo uspeli tretjič osvojiti naslov prvaka.«
Mladi trener italijanskih prvakov Scariolo, za katerega se zelo zanima sam madridski Real, se seveda predvsem boji Kukoča, o katerem meni, da je eden najboljših košarkarjev na svetu sploh in da lahko sam odloči o zmagovalcu. Sicer pa zaupa svojim fantom, ki se zavedajo, da so pred izredno priložnostjo. Naj tiudi omenimo, da bo sledilo Scavoliniju kar 2.000 navijačev.
V drugem današnjem polfinalu bo Barcelona pred nehvaležno nalogo, saj bo proti nevarnemu Makabiju nastopila brez Crespa in Jimeneza.
Gabriela Sabatini premagala Grafovo
AMELIA ISLAND (ZDA) — Argen-tinka Gabriela Sabatini, nosilka št. 2, je na mednarodnem teniškem turnirju v Amelii island premagala Nemko Steffi Graf s 7:5, 7:6. Dvoboj je trajal dve uri in 10'.
Mendoza še naprej predsednik Reala
MADRID Ramon Mendoza je bil izvoljen še za štiri leta kot predsednik madrdiskega Reala. Mendoza želi ojačiti ekipo, ki je trenutno le na osmem mestu v državnem prvenstvu. Kaže, da je Real zainteresiran za jguoslovanska asa Prosinečkega in Pančeva.
Slovenka Hrovatova mladinska svetovna prvakinja v slalomu
Urška od solz do zlatega nasmeha
Urška Hrovat s trenerjem Jožetom Drobničem
GEILO — Bilo je 11. januarja letos v Kranjski gori na ženskem veleslalomu, ki je veljal za svetovni pokal in pohorsko Zlato lisico. S štartno številko 59 (!) se je po vitranškem slalomišču spustila komaj 16-letna Ljubljančanka Urška Hrovat. Po že načeti progi je smučala fantastično — seveda v primerjavi s smučarkami tretjega svetovnega razreda, ki so štartale neposredno pred njo — in dosegla zanjo izjemen 20. najboljši čas. Vsa nasmejana se je na ciljnem prostoru prerivala med
drugimi smučarkami in prejemala čestitke trenerjev in spremljevalcev smučarskih ekip in novinarjev...
Dobre tri ure kasneje so jo na istem prostoru oblile solze. Na drugi progi jo je nekaj vratič pred ciljem zaneslo v sneg in upanje o dobri uvrstitvi je v nekaj trenutkih skopnelo. Med tistimi, ki so jo s toplim objemom skušale potolažiti, je bila tudi Nataša Bokal, tistega dne izvrstna druga za Švicarko Vreni Schneiderjevo. Bilo je, kot da bi
ji hotela dopovedati, da njen čas še pride...
Preteklo nedeljo, le dobre tri mesece po tistem nesrečnem veleslalomu, so se kranjskogorske solze prelile v zlat geilski nasmeh. Urška Hrovat je namreč na slalomu za svetovno mladinsko prvenstvo v norveškem Geilu osvojila zlato kolajno, poleg tega pa še drugo mesto v kombinaciji. Članica ljubljanske Olimpije, ki je veljala za favoritinjo, saj je v slalomu med mladinkami še nepremagana, si je zagotovila zmago že v prvem teku: imela je namreč kar osem desetink prednosti pred drugouvrščeno tekmovalko. V drugem teku je ta naskok še povečala in tako suvereno slavila.
V moškem slalomu je po prvem teku teku že kazalo na nov jugoslovanski uspeh, a kaj ko so zmagovalca superveleslaloma Jureta Koširja po podrobnem pregledu televizijskih posnetkov diskvalificirali, ker je storil napako.
Jugoslavija se je na letošnjem mladinskem svetovnem smučarskem prvenstvu vsekakor izkazala, saj se je z dvema zlatima in dvema srebrnima kolajnama uvrstila na tretje mesto za Švico in Italijo.
Vrstni red ženskega slaloma: 1.
Hrovat (Jug.) 1'20"21, 2. Gallicio (It.) 1'21"75, 3. Panzanini (It.) 1'21"92.
Vrstni red moškega slaloma: 1.
Puckett (ZDA) 1'33"29, 2. Amiez (Fr.) 1'33"66, 3. Zinsli (Švi.) 1'33"68.
Vrstni red ženske kombinacije: 1.
Meusburger (Avs.), 2. Hrovat (Jug.), 3. Ertl (Nem.) 5. Brleč (Jug.).
V 27. kolu prve jugoslovanske nogometne lige Ljubljančani zmagali
Olimpija prijetno presenetila v gosteh
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Z a Crveno zvezdo, ki je v polfinalu pokala prvakov v Miinchnu povsem zasenčila sloviti Bayern, v ju-oslovanski ligi ni ovir, čeprav so eograjčani že utrujeni od non stop igranja. Tokrat je z njimi klonila Ri-jeka z 1:2, Zvezda je nastopila brez Savičeviča, strelec obeh golov pa je bil Pančev.
Pančev lovi evropsko lovoriko za najboljšega strelca, zdaj ima 22 golov, njegovi najbližji zasledovalci na lestvici strelcev pa zaostajajo za 10 golov. Rečani so igrali solidno, strelec je bil Nestorovič, bili pa so brez možnosti, saj je Zvezda vodila z 2:0. Partizan je imel kar precej težav z zadnjeuvrščenim Spartakom, zmago pa mu je zagotovil Višnjič. Tudi Proleter je v boju za uvrstitev v pokal UEFA vknjižil obe točki, gola zanj z Budučnostjo pa sta dosegla Ivič in Boškovič. Kar zadeva uvrstitev v pokal UEFA med tremi tekmeci za zdaj najslabše kaže DE namu, ki je v hrvaškem derbiju v Osijeku izgubil z 1:2. Domači so z golom Vukoviča povedli z 1:0, Šu-ker je nato še izenačil, Sovjet Met-
ile/«' pa je nato s silovitim strelom s 30 metrov dosegel zmagoviti gol za Osiječane. Hajduk se je začasno izvlekel iz nevarnih voda, toda njegova igra in zmaga z Zemunom (2:1) ni bila ravno blesteča. Kozniku in Bokšič sta bila strelca za Splitčane, ki jih je gledalo samo 1000 gledalcev.
V boju za obstanek je doma že tretjič spodrsnilo Slobodi, za katero bržkone ni več rešitve, ker njen tabor pretresajo nemiri in štrajk igralcev, ki bi radi svojega trenerja (nekdanjega reprezentančnega vratarja Meškoviča), klub pa se s tem ne strinja. Spartak, Sloboda in Buduč-nost, to so zdaj najverjetnejši kandidati za ohdod iz lige, čeprav je do konca še 10 kol.
Ljubljanska Olimpija je v gosteh spomladi še drugič zmagala in se prebila na visoko šesto mesto. Rad-nički je bil za Ljubljančane izredno neugoden nasprotnik, saj je na zadnjih dveh gostovanjih v Ljubljani obakrat zmagal. Toda Ljubljančani so prekinili to neugodno tradicijo. V 42. minuti so vodili že z 2:0, oba gola pa je s streloma od daleč dosegel Šeparovič, ki je bil strelec že prejšnjo nedeljo za Bežigradom s
Proleterjem. Radnički je še pred odmorom znižal na 1:2, toda izenačiti mu ni uspelo, tako da so Ljubljančani zasluženo vknjižili obe točki, ki jim dajeta celo nekaj možnosti za prodor prav k vrhu lestvice. Ljubljančani seveda računajo na dve točki tudi v nedeljo doma z Železničarjem.
REZULTATI 27. KOLA I. ZNL: Vojvodina - Željezničar 4:3 (0:0) - po llm, Radnički - Olimpija 1:2 (1:2), Proleter - Budučnost 2:1 (1:0), Rad -Velež 1:0 (1:0), C. zvezda - Rijeka 2:1 (1:0), Sloboda - Borac 10:11 (0:0) - po llm, Spartak - Partizan 0:1 (0:0), Hajduk - Žemun 2:1 (1:1), Osijek - Dinamo 2:1 (1:0), Sarajevo prosto.
LESTVICA: Crvena zvezda 42, Partizan in Proleter 31, Dinamo 28, Osijek 27, Olimpija 25, Rad in Željezničar 24, Velež, Borac in Radnički 23, Vojvodina in Zemun 22, Hajduk 21, Rijeka in Sloboda 20, Budučnost 19, Sarajevo 18, Spartak 4.
PRIHODNJE KOLO (21.t. m.): Osijek - Vojvodina, Dinamo - Sarajevo, Zemun -Spartak, Partizan - Sloboda, Borac - Crvena zvezda, Rijeka - Rad, Velež - Proleter, Budučnost - Radnič ki, Olimpija - Željezničar, Hajduk prost.
nedeljski izidi
nogomet
Knorr Bologna - Clear Cantu; Phonola Caserta - Scavolini Pesaro.
1.	— 1. Nigody	1	Bari - Fiorentina	X
	2. Natura Ferm	1	Bologna - Parma	2
2.	— 1. L' Orsetta	1	Cagliari - Lecce	1
	2. Farorosso	1	Genoa - Lazio	1
3.	— 1. Gordon Effe	X	Inter - Cesena	1
	2. Imposimato	2	Juventus - Torino	2
4.	— 1. Eveltim	1	Napoli - Atalanta	1
	2. Indulto	1	Piša - Milan	2
5.	— 1. Inot	X	Roma - Sampdoria	2
	2. Iron Bi	1	Varee - Venezia	X
6.	— 1. Ibervu Mo	1	Palermo - Perugia	X
	2. Ipogeo Bell	2	Vis Pesaro - Chieti	2
	KVOTE		Savoia - Ischia I.	X
12 (11 dobitnikov)		74.006.000 lir	KVOTE	
11 (430 dobitnikov)		1.850.000 lir	13 (2.343 dobitnikov)	6.318.000 lir
10 (5.846 dobitnikov)		134.000 lir	12 (53.637 dobitnikov)	274.700 lir
PRIHODNJI STOLPEC: Atalanta - Parma; Cesena - Genoa; Fiorentina - Inter; Lazio - Napoli; Lecce - Bologna; Sampdoria - Bari; Torino - Piša; AVellino -Ascoli; Cosenza - Padova; Cremonese - Lucchese; Messina - Salernitana; Pescara - Udinese; Triestina - Brescia.
URARNA - ZLATARNA
CEPAK
Ul. Udine 33 - TRST Tel. 421263
SECTOR TWO TIMES ADV 3500
PARIZ - ROUBAIX
VRSTNI RED: 1. marc Madiot (Fr.), ki je 266,5 km prevozil v 7.0819" s poprečno hitrostjo 37,332 km na uro; 2. Colotti (Fr.) po 107"; 3. Bomans (Bel.), 4. Bauer (Kan.); 5. Ballerini (It.); 6. Pee-ters (Bel.); 7. Verhoeven (Niz.); 8. Ser-geant (Bel.); 9. Ludwig (Nem.) po T41"; 10. Redant (Bel.) itd.
LESTVICA GRAND PRIX: 1. Soren-sen (Dan.) 42; Madiot (Fr.) 40; 3. Van Hooydonck (Bel.) 37; 4. Bomans (Bel.) in Ballerini (It.) 29; 6. Muscouw (Bel.) 27; 7. Chiappucci (It.) 25.
PLAV-OUT (3. KOLO)
ZELENA SKUPINA: Tombolini -Ranger 83:77; Fernet Branca - Telemarke! 111:89; Teorema - Sidis 89:74. LESTVICA: Fernet Branca Pavia 6; Ranger Varese, Teorema Arese in Tombolini Livorno 4; Sidis Reggio Emilia in Telemarket Brescia 0. PRIHODNJE KOLO: Ranger - Teorema; Tombolini - Telemarket; Sidis - Fernet Branca.
RUMENA SKUPINA: Birra Messina - Panasonic 93:91; Filanto - Turboair 84:77; Lotus - Kleenex 76:83. LESTVICA: Kleenex Pistoia 6; Turboair Fabri-ano in Filanto Forli 4; Lotus Monteca-tini in Birra Messina Trapani 2; Panasonic Reggio Calabria 0.
totocalcio
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 29. KOLA: Bari - Fiorentina 0:0; Bologna - parma 1:3; Cagliari -Lecce 2:0; Genoa - Lazio 3:1; Inter -Cesena 2:0; Juventus - Torino 1:2; Napoli - Atalanta 2:0; Piša - Milan 0:1; Roma - Sampdoria 0:1.
LESTVICA: Sampdoria 43; Inter 41; Milan 40; Juventus, Genoa in Parma 33; Torino 32; Atalanta in Lazio 30; Roma in Napoli 29; Fiorentina 26; Bari 25; Cagliari 23; Lecce 22; Piša 20; Cesena 18; Bologna 15.
PRIHODNJE KOLO: Cagliari - Juventus; Milan - Roma; Atalanta - Parma; Cesena - Genoa; Fiorentina - Inter; Lazio - Napoli; Lecce - Bologna; Sampdoria - Bari; Torino - Piša.
košarka
ZA ITALIJANSKI NASLOV PLAV-OFF (OSMINA FINALA)
Stefanel Trst - Libertas Livorno 2:0 (88:84 in 96:87); Benetton Treviso - Ti-cino Siena 2:1 (95:73; 80:96 in 79:63); Clear Cantu - Glaxo Verona 2:1 (66:62; 96:104 in 88:79); Scavolini Pesaro - Au-xilium Turin 2:1 (116:101; 115:121 in 111:94).
PARI ČETRTFINALA (21., 25. in 18.4.): Philips Milan - Stefanel Trst; Messaggero Rim - Benetton Treviso;
kolesarstvo
totip
Po 22. kolu v ženski odbojkarski C-l ligi
Borovke še naprej pri vrhu Sloga misli na novo sezono
Do konca prvenstva C-l lige manjkajo še štiri kola, to pa ne pomeni, da so glavne odločitve že padle, saj je položaj nejasen tako na vrhu kot na dnu lestvice, kjer je že obsojen na izpad edinole Mon-tecchio, ostalih treh mest, ki vodijo med deželne ligaše, pa se otepajo 4 ekipe. Prav tako je zapleteno pri vrhu. Prednost imata kajpak Latisa-na in Bor, trdno za petami jima sledi Pandacolor, vsaj teoretično možnost za napredovanje pa imata tudi še Kennedy in Vicenza Tre.
Za Slogo Koimpex je, kar se načrtov tiče, odločitev padla že pred časom: slogašice so kot novinke imele za edini cilj obstanek v ligi, s svojo dobro igro pa so presegle vsa naj olj rožnata pričakovanja. Usidrale so se na zlato sredino lestvice, sedaj pa pri vodstvu društva že pripravljajo novo sezono. V tej luči gre tudi gledati povsem zrevolucio-nirano postavo, ki je v soboto igrala v Vicenzi. Kot smo že poročali, so nastopile vse igralke, nekatere pa tudi v neobičajni vlogi. Tako sta na primer Ukmarjeva in Škerkova igrali na centru, Zbogarjeva, ki je po enem mesecu prebolela poškodbo, pa je tokrat igrala kot krilna napadalka. S podobnimi poskusi bodo pri Slogi Koimpex, kot kaže, nadaljevali tudi v preostalih tekmah.
Kar se zmag tiče pa je Sloga Ko-impex v drugem delu manj uspešna kot v prvem, tega pa navijači svojim ekipam marsikdaj ne »odpustijo«. Sloginega trenerja Ivana Peterlina smo vprašali, kaj meni o tem.
»Upam, da bo naša zvesta publika razumela, da so igralke do danes dale res veliko od sebe in da Po doseženem cilju psihološki naboj pač ni enak kot prej. Poleg tega ne smemo pozabiti, da smo imeli v tem drugem delu nekaj nevšečnosti s poškodbami, gripo in službenimi obveznostmi igralk, tako da nismo tako uspešno trenirali kot običajno.«
Dalj časa ste bili tik pod vrhom lestvice. Ste kdaj pomislili na B-2 ligo?
»Pomislili že, verjeli pa ne. V ligi smo bili sicer konkurenčni, z večjo samozavestjo bi bili verjetno na lestvici bolje uvrščeni, napredovali Pa ne bi.« (Inka)
Odbojkarice Bora Elpro Cunje so tudi v povratnem domačem srečanju premagale Conad Fontane iz
Beti Nacinovi (Bor Elpro Cunja)
okolice Trevisa ter za nameček z istim izidom. S tem Tržačanke še naprej nadaljujejo mrtvi tek z ekipo Foče Coiori iz Latisane, ki je odnesla celo kožo v domačen obračunu z Ghemar iz Piove di Sacco, a ne brez težav. Gostje so namreč povedle celo z 2:0 v nizih, in šele zatem je veliki Borov tekmec za vrh lestvice zaigral tako kot zna in izenačil na 2:2. V loterijskem tie-brea-ku pa so domačinke zmagale s 15:13. Brez zapletov ni šlo niti v Sarmeoli di Rubano, kjer je bilo potrebno tudi odigrati pet nizov, predno je bil znan končni zmagovalec: Gamatex, ki se krčevito bori za obstanek, se je namreč silovito upiral, a na koncu je le moral zlata vredni točki prepustiti gostitelj i-cem, ki še naprej zaostajajo za vodilno dvojico za dve točki.
Če se povrnemo k sobotnemu letošnjemu 22. prvenstvenemu nastopu borovk, moramo omeniti, da je bil verjetno eden najbolj zahtevnih, če že ne najtežji. Gostje Conada so se borile kot prave športnice od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Ekipa je mlada in izredno dobro tehnično podkovana. Koncept igre je sodoben in ob odlični podajačici je napad hiter in tudi raznolik ter kombinatoren. Le škoda, da so igralke nizke rasti in nimajo izrazite tolkačice, ki bi znala v kritičnih trenutkih spraviti žogo, kot se pravi v odbojkarskem žargonu, na tla. (G. F.)
Po neodločenem izidu proti Tamaiu v 1. amaterski nogometni ligi
Za Juventino vrh nedosegljiv?
JUVENTINA - TAM Al	1:1 (1:0)
STRELCA: Klanjšček v 16', Sozza v 77'.
JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Maso, Trevisan, Klanjšček (Marušič v 83'), Černigoj, Lovato, Bastiani, Tabaj, Cingerli, Kavs.
TAM Al: N. Piccolo, M. Piccolo, Ferrari, Sorgon (Sozza v 60'), Giordano, Čorba, Bianchet, Sforzin, Piovesana, Santarossa, Canton.
SODNIK: Saccani iz Mantove. IZKLJUČEN: Tabaj (60'). RUMENI KARTON: Černigoj, Santarossa, Trevisan, Cingerli.
GORICA — Igralcem Juventine ni uspel veliki podvig. V najpomembnejšem srečanju kola so namreč na domačih tleh igrali neodločeno proti vodilnemu Tamaiu. Končni rezultat vsekakor jii pravi pokazatelj tekme, v kateri so Štandrežci dokazali, da znajo biti kos tudi očitno hitrejšemu in morda bolje uigranemu nasprotniku. Protagonist, in to v slabem pomenu besede, je bil sodnik Saccani, ki je v drugem polčasu zaradi osebnega obračunavanja nerazumljivo izključil kapetana Tabaja, igralcu Tamaia pa pokazal le rumeni karton. To je namreč usodno vplivalo na nadaljnji razplet. Menimo, da bi si nogometna federacija ne smela privoščiti, da na tako pomembno
■Ulili
Massimo Tabaj
srečanje pošlje izrazito nedoslednega sodnika.
Domačini so igrali brez poškodovanega Capotorta, kar se je v obrambi še kako poznalo. Kljub temu so naši pričeli dokaj poletavno, saj so že v 16. minuti povedli po zaslugi Klanjščka,
ki je lepo izkoristil nepazljivost gostujoče obrambe in po lepi podaji Trevi-sana poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. V nadaljevanju sta si bili ekipi povsem enakovredni, vendar pravih priložnosti niso imeli ne eni ne drugi.
V drugem polčasu se je igra zelo zaostrila. Vse je že kazalo, da bodo domačini le uspeli obdržati minimalno vodstvo vse do zaključnega žvižga, ko sta se v 60. minuti znašla na tleh Tabaj in Santarossa: v medsebojnem obračunavanju je krajši konec potegnil kapetan Juventine, ki ga je sodnik izključil, medtem ko je gostujočemu igralcu pokazal le rumeni karton. Slo je za pravo nezaslišano odločitev, ki je seveda odločilno spremenila potek srečanja. Tamai je v številčni premoči začel masovno napadati, Juventina pa je morala priznati premoč gostov v 77. minuti, ko je Sozza z lepim strelom izenačil.
Igralci Juventine so s tem neodločenim izidom verjetno že izločeni iz boja za najvišje mesto. Za Tamaijem namreč sedaj zaostajajo za štiri točke, do konca prvenstva pa manjkajo le še štiri kola. Na vrhu trenutne razpredelnice ni prišlo do bistvenih sprememb, saj sta tudi drugouvrščena Pro Cervig-nano in Costalunga v medsebojnem srečanju igrala neodločeno, (mar)
V derbiju 26, kola 2, amaterske nogometne lige v Bazovici
Zaslužen uspeh Zarje proti Gaji
Akcija z derbija Zarja - Gaja
Po zasluženi zmagi proti sicer zadnjeuvrščenemu Vermeglianu
Sovodnje so si zagotovile prestop v 2. AL
SOVODNJE - VERMEGLIANO 2:0 (1:0)
^TRELEC: Modula v 40' in 50'
^OVOonje.. Gergolet| Hmeljak, Tom-- ' Grillo, Čevdek, Bicciato, Butkovič,
Luisa, Agosto (v 2. p. Sambo),
Modula,
sqZ nedeljsko zmago proti Vermeglianu tovTS°VOdenici tuc** matematično zago-dosl .g.rest;oP v 2. amatersko ligo, kar jim s še nikoli ni uspelo. Uspeh sovpada sjg°rnembnim jubilejem društva, ki letos 6Vj 1 35-letnico ustanovitve. Tako bo °bletn'UC^ na nai*eP®i način proslavila to
in"^ek™a sama ni bila posebno zanimiva „ o11-*6! tudi ni kaj dosti povedati. Zma-Verm V°,dentcev proti zadnjeuvrščenemu bila -6g ianu ni bila v dvomu in bi lahko 2. Jl^atnejša, če bi si domači zlasti v VeL?SU ne bili privoščili nekaterih od-m podaj in iskanja fines.
LADOST - ISONZO	1:1 (0:1)
deni AD0ST: Dieg° Gergolet, M. Ar-De 'n Colja, Falcicchia, Dario Gergolet, renzn n „ Ger9olet (v 57' Gerin), De Lo-'D' Argentin, Frandolic, Zoff.
Ptibor'i°mač;ih tleh si ie Mladost končno ščenem t,OČko in sicer Proti visokouvr-mu Isonzu. Tekma se je začela s
•	,^ŠDI sklicuje v četrtek, 18. ap-ob%°b v Prvem sklicanju in
20.	uri v drugem sklicanju v ah dvorani Kulturnega doma v
Gonci, Ul. Brass 20
21.	DEŽELNI REDNI
OBČNI ZBOR
DNEVNI RED:
' otvoritev občnega zbora 2' izvolitev organov občnega zbora
•	sPrejem nove članice
4' Poročila
5- Pozdravi in diskusije poročil razrešnica odboru ž volitve novega odbora
“• zaključki
hitrimi akcijami gostov, ki pa so se večkrat zaključile v kazenskem prostoru domačinov. Na drugi strani je Mladost le redkokdaj ogrozila vrata Isonza. Sredi prvega polčasa pa so gostje po večkratnih poskusih s prostega strela povedli. V nadaljevanju se je slika na igrišču povsem spremenila, saj so domačini diktirali tempo igre in poskušali priti do gola, a gostje so le z redkimi protinapadi ogrožali vrata Gergoleta. Ko je že vse izgledalo, da bodo Kraševci tudi tokrat zapustili igrišče poraženi, je Argentin izkoristil podajo Gerina v sredino kazenskega prostora in z glavo zapečatil končni izid.
BEGLIANO - KRAS	3:3
STRELCI za Kras: Špacapan v 55' in 60' (11-m), Cucarich v 80'
KRAS:_Caputo, Tul, Fadda, Špacapan, Škabar, Škerk (Parma), Rotta (Cucarich), Lepore, Piščanc, Božič, Šuc.
Kras je odigral v nedeljo »neverjetno« tekmo. Nogometaši trenerja Manzutta so na gostovanju v Beglianu očitno podcenjevali gostitelje, ki so uvrščeni na spodnjem delu lestvice. Posledica le-tega so bili trije zadetki, s katerimi so domačini vodili po prvem delu.
V nadaljevanju so po se krasovci vendarle zbrali in zaigrali kot znajo. V desetih minutah so z goloma Špacapana zmanjšali izid na 2:3, deset minut pred koncem pa tudi povsem zasluženo izenačiti.
Drugi polčas je bil pravzaprav pravcati monolog Krasa, ki bi si, sodeč po priložnostih za gol, tudi zaslužil celotni izkupiček. Nasprotnika je imel ves čas v rokah, v vseh 45 minutah se mu je le enkrat »izmuznil«, in prav takrat so si domačini prislužili enajstmetrovko. Naj strožjo kazen pa je vratar Caputo ubranil in tako »rešil« dragoceno točko.
DON BOSCO - BREG	0:0
BREG: Petronio, Pavletič (Rocchetti), Pečar, Tul, Paoli, Olenik, Slavec, Lacala-mita, Zaugna, Udovicich (Giuressi), Cas-tellano.
Tudi v povratni tekmi niso Brežani premagali povprečnega Don Bosca, čep^ rav so skozi vse srečanje napadali, vendar brez pravih priložnosti za zadetek.
Majhno igrišče modrim ni omogočalo izvajanje igre, katere so vajeni, tako da
smo zabeležili veliko netočnih podaj. Povedati je tudi treba, da je domači vratar pogostoma odločilno posegel, na drugi strani pa je bil vratar Petronio v vsej tekmi le dvakrat resneje zaposlen.
Prvi polčas je bil nekako izenačen, saj so tudi domačini občasno podajali v napad, medtem ko so bili Brežani dvakrat nevarni z Lacalamito in enkrat s Pečarjem. V drugem polčasu so modri začeli odločneje napadati. Tul in Pečar sta bila na levem krilu stalno trn v peti domačinov, a njunih podaj v sredino kazenskega prostora ni nihče izkoristil. Proti koncu je trener Valdevit poslal na igrišče Rocchettija in Giuressija, toda brez uspeha. V zadnjih minutah se je pred vrati domačinov ustvarila prava gneča, toda Brežani kljub odločnemu bodrenju svojih številnih navijačev niso zatresli mreže. Kljub temu ponesrečenemu nastopu ostajajo Brežani sami na tretjem mestu, a do konca prvenstva manjka še pet tekem. (E. B.)
STOCK - PRIMOREC	1:2 (0:1)
STRELCA za Primorca: Smilovich v 22', Kralj v 79'
PRIMOREC: Leone, Sardiello, Castro, Purič, Rados, Ferluga, Kralj, Santi, Brac-co, Legiša, Smilovich.
Primorec je proti ekipi s spodnjega dela lestvice dosegel pomembno zmago. V prvem polčasu so gostje povedli z golom Smilovicha in nato uspešno zaustavili vse akcije domačinov. Sredi drugega dela so domačini le izenačili, in to s pomočjo enajstmetrovke. Le minuto zatem pa je Kralj uspešno izkoristil pridobljeno žogo na sredini igrišča in po hitrem protinapadu spet povedel za trebensko enajsterico. Primorec je nato zaustavil vse poskuse gostiteljev in zasluženo odnesel domov obe točki.
obvestilo
ŠK KRAS
sklicuje v petek, 19. t. m., ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Športno-kulturnem centru v Zgoniku 27. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnih komisij, poročilo upravnega sveta, pozdravi in razprava, razno. Vabljeni!
ZARJA - GAJA	3:1 (2:1)
ZARJA: Kočevar, Borelli, Ridolfo, Robert Kalc (v 51' Gombač), Damjan Fonda, Germani (v 89' Grgič), Auber, Valjen, Voljč, Mauro, Antonič.
GAJA: Zemanek, Loi, Bullo (v 87' Leban), Pangoni, Milkovič, Gabrielli (v 24' VValter Kalc), Vengust, Ghiotto, Kalc, Ke-lemen, Čermelj.
STRELCI:_v 12' Germani, v 26' in 84' Voljč, v 31' Čermelj.
Tudi letošnji vzhodnokraški derbi med Zarjo in Gajo se je končal z zmago Ba-zovcev, tokrat z razliko, da so zasluženo premagali bratrance iz Padrič-Gropade. Gostje so se predstavili v Bazovici brez cele vrste standardnih igralcev, ki zaradi poškodb tokrat niso mogli nastopiti. Tako so imeli Bazovci veliko lažjo nalogo od pričakovane, saj so bili skozi vso tekmo v očitni premoči, ki pa je niso znali najbolje izkoristiti, saj so si zapravili nič koliko stoodstotnih priložnosti za gol, tako da rezultat ne kaže prave razlike med ekipama. Kljub temu pa moramo pohvaliti goste za požrtvovalno igro skozi vso tekmo, kaj več pa jim ni uspelo.
Tekma se je začela ob rahli premoči Gaje, ki je poskušala s hitrimi potezami napadalcev zasejati paniko v bazovskih vrstah, vendar so zarjani vse akcije uspešno odbili. Zatem pa so domačini le izvedli nekaj dopadljivih akcij in prav kmalu tudi povedli z Germanijem, ki je preigral nekaj branilcev ter s silovitim strelom izven kazenskega prostora premagal Zemaneka. Po prejetem golu so gajevci kmalu ostali brez Gabriellija, ki se je poškodoval. Spremenili so koncept igre v obrambi ter prešli na sistematično izvajanje off-sida, kar pa bi jih lahko zelo drago stalo, če si ne bi domačini zapravili celo vrsto zelo ugodnih priložnosti. Najprej se je Voljč predstavil sam pred vratarjem, toda njegov strel je končal mimo gola, nato pa je Robert Kalc preveč okleval, tako da je akcija splavala po vodi. Drugi gol je padel po zaslugi Voljča, ki je izkoristil podajo Roberta Kalca ter premagal Zemaneka. Gaja se je tedaj srčno vrgla v napad in že v 31. minuti po napaki obrambe Bazovcev zmanjšala razliko, kar je spet postavilo pod vprašaj izid tekme. Do konca polčasa pa ni bilo več izrazitih priložnosti za gol ne na eni ne na drugi strani.
V drugem delu so vsi pričakovali silovito reakcijo gostov, ki pa je ni bilo, nasprotno, prav Bazovci so imeli nekaj več od igre in v protinapadih stalno ogrožali gajevce. Akcije so si sledile kot na tekočem tradu, toda vse priložnosti si je Zarja tudi sistematično zapravljala. Še najlepša se je ponudila Robertu Kalcu, ki je po lepi podaji Voljča sam pred vrati zadel vratnico. Nekajkrat pa je posegel tudi nezanesljivi sodnik, ki je tudi Voljču pokazal rumeni karton, češ da je storil prekršek v kazenskem prostoru, potem ko ga je Vengust z grobim prekrškom zaustavil, ko se je popolnoma sam predstavil pred Zemdnekom. Do tretjega gola je bilo tako potrebno počakati vse do 84. minute, ko je Voljč po lepi akciji Auberja z natančnim lobom premagal vratarja gostov. Ob koncu moramo pohvaliti obe ekipi za dobro nogometno predstavo, ki ni bila nikoli groba, kljub zelo moški igri. (Big)
PRO ROMANS - PRIMORJE 1:2 (1:1)
STRELCI: v 6' Cecotti, v 38' Ussai, v 70' Antoni
PRIMORJE: Coronica, Luksa, Milani, Štoka, Antoni, Savarin, Livan, Miclau-cich, Sullini (v 72' Trampuš), Ussai, De Marco.
Prosečani so v Romansu dosegli zelo lep uspeh, po katerem so sedaj sami na tretjem mestu lestvice, a obenem so se še približali Comu. Trener Vidussi je tokrat
poslal na igrišče zelo napadalno ekipo, saj sta poleg Miclaucicha in Sullinija zaigrala tudi Ussai in De Marco, kar je bil dokaz, da gostje startajo na zmago. Prav tako napadalno pa so igrali domačini, ki lahko računajo na najboljši napad prvenstva in ki so celo povedli že v šesti minuti z zelo natančnim udarcem z glavo Cecottija. Prosečani se niso zmedli, reagirali so precej umirjeno in začeli izvajati prve strele na vrata. Večkrat so poskusili z udarci od daleč, a brez uspeha. Na sredini igrišča pa so vseskozi imeli vajeti igre v rokah,, tako da je Pro Romansu preostal le protinapad, v katerem pa je bil nevaren: prav v protinapadu so domačini ustvarili najnevarnejšo akcijo, ki jo je Bernardel zaključil z močnim strelom čez prečko. Sedem minut pred koncem polčasa je Ussai z zelo močnim strelom ob kazenskem protoru le izenačil,
V	drugem polčasu sta ekipi nadaljeva-
li v istem slogu. Pro Romans je izvajal predvsem hitre protinapade, medtem ko so Prosečani napadali bolj vztrajno. Najboljša priložnost se je ponudila Antoniju, ki po podaji Miclaucicha žal ni uspel preusmeriti žoge v mrežo, čeprav je bil sam pred vratarjem. Pritisk gostov je le obrodil sadove v 70. minuti, ko je Antoni s prostega strala poslal žogo v mrežo, potem ko se je rahlo dotaknila noge nekega branilca. V zadnjih minutah so se domačini podali odločneje v napad in Cecotti je z udarcem z glavo znova spretno poslal žogo proti vratom, a Coronica je pravočasno posegel. Domačini pa so v teh trenutkih igrali precej zmedeno in niso več uspeli streljati proti Coronici, tako da je Primorje s prikazano igro povsem zasluženo osvojilo obe točki. (Š. M.) VESNA - AUDAX	1:0 (0:0)
STRELC: Candotti v 49'
VESNA: Messina, Soavi, Massai, Baril-la, Niko Sedmak, Leonardi, Pertan (46' Diego Sedmak), Venturini, Kostnapfel, Pichierri (v 49' Giraldi), Candotti.
Kriška Vesna je na domačih tleh prišla ponovno do tiste zmage, ki je ni dosegla od davnega decembra proti Foglianu, s katerim se bo prav prihodnjo nedeljo srečala v gosteh. Zmaga proti solidnemu Audaxu tako uvršča Križane na sedmo mesto lestvice, ki naj bi omogočalo prestop v višjo ligo.
V	prvem polčasu ekipi nista pokazali zanimive igre, vseeno pa je bilo nekaj priložnosti, bodisi na eni kot na drugi strani. V peti minuti je Leonardi izvedel prosti strel, vendar je žoga poletela nad prečko, nakar je Candotti z lepim diagonalnim udarcem ogrozil nasprotnikova vrata. Okrog 30. minute so gostje imeli lepo priložnost, vendar je bil Messina na mestu. Povedati je treba, da je sodnik v zadnji minuti prvega polčasa izkjučil napadalca Kostnapfla in tako so domačini morali ves drugi polčas nadaljevati v okrnjeni postavi.
V	drugem polčasu je stopil na igrišče Diego Sedmak in tako nadomestil Ferlana. Odločilni zadetek je padel že po 4 minutah igre po zaslugi Candottija, ki je lepo izkoristil hiter protinapad. Vesna je bila še naprej nevarna s Candottijem in Sedmakom, mrežo gostov pa je ogrozil tudi Venturini, vendar je njegov strel šel mimo vratnice. Ko je do konca manjkalo kakih šest minut, so gostje imeli na razpolago odlično priložnost, a vratar je prisebno posegel. Pohvalo si v kriških vrstah zaslužijo vsi, še zlasti Candotti, Leonardi, Diego Sedmak in Messina.
Na koncu povejmo še, da bodo nadaljevali z deli za novo igrišče,, ki naj bi bilo dokončano čez kake tri mesece. Za tribune pa bo treba še počakati. (S. K.)
V nedeljo v 26. kolu košarkarskega prvenstva C lige v Pordenonu
Sijajen podvig Jadrana TKB
CRUP PORDENON - JADRAN TKB 85:87 (39:50)
CRUP: Toneatto 10 (7:9), Fabbro, Comuzzi 6 (2:2), Cudia 12 (5:6), Ardessi 8 (0:3), Gobbo 15 (3:4), Cecco, Peruch 20 (6:7), Barzi 1 (1:2), Rizzetto 13 (1:3).
JADRAN TKB: Crisma, Oberdan 9 (1:2), Čuk 13 (1:5), Pregare 23 (5:6), Stanissa, Sosič 13 (4:5), Pertot (0:1), Merlin 20 (5:6), Paulina 5 (1:3), Smotlak 2 (2:4).
SODNIKA: Collavizza in Conte iz Vidma. PM: Crup 25:36; Jadran: 19:31. SON: Crup 24; Jadran 28. PON: Oberdan in Sosič (39), Cuk (40). TRI TOČKE: Oberdan (2), Sosič (1), Merlin (3), Toneatto (1), Cudia (1), Ardessi (2).
Človek sploh ne ve, kaj naj si še misli o Jadranovih košarkarjih, ki so iz tedna v teden bolj spremenljivi, še bolj spremenljivi od marčevega vremena. Ista postava, ki je pred desetimi dnevi klavrno klonila pred videmskim moštvom CBU (štirinajstouvrščeno na lestvici), je v nedeljo po 40 minutah skrajno motivirane igre, v kateri so vsi jadranovci ves čas ohranili potrebno mero zbranosti in upornosti, slavila pomembno in bržkone tudi »odrešujočo« zmago v Pordenonu v gosteh pri prvouvščenem CRUP.
Srečanje se je začelo na dokaj nenavaden način, z gostitelji,_ ki so zgrešili 12 prvih metov na koš. Živčnost pa je bila prisotna tudi v Jadranovih vrstah, tako da je bil rezultat v 3. min 2:0 v korist Vatovčevega moštva, v 5. min. pa že kar 9:0. Pordenončani so bili nekako skregani s košem, »modrim« pa je »krenilo« do take mere, da so imeli sredi polčasa že kar 15 točk prednosti.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI DVE TOČKI: Oberdan 1:4, Čuk 6:17, Pregare 9:14, Sosič 3:4, Pertot, Merlin 4:8, Pulina 2:4, Smotlak 0:1. METI TRI TOČKE: Oberdan 2:3, Sosič 1:1, Merlin 3:4. SKOKI: Čuk 9 v obrambi, 2 v napadu; Sosič 2, 1; Pertot 4, 0; Merlin 5, 2; Paulina 0, 3; Smotlak 3, 0. IZGUBLLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 1, 2; Čuk 4, 0; Pregare 3, 2; Sosič 3, 3; Pertot 0, 1; Merlin 2, 2; Paulina 0, 1; Smotlak 1, 1. ASISTENCE: Čuk 1, Sosič, 1. BLOKADE: Merlin 2, 3.
SKUPNO - met: 2 točki 25:52; met tri točke: 6:8; met skupno: 31:60; skoki: v obrambi 23, v napadu 8; izgubljene žoge: 14; pridobljene žoge: 12; asistence: 2; blokade: 5.
Obe postavi sta predvajali osebno obrambo in jadranovci so v tem elementu po tolikem času spet izkazali svoje bojevniške vrline. Pregare je dobesedno onesposobil najnevarnejšega nasprotnikovega igralca Ardessija, ki je v prvem polčasu dosegel vsega 2 točki in ki ni niti enkrat v teku vsega srečanja uspel sprejeti žogo neovirano; Walter Sosič si je prevzel in učinkovito izvedel nekaj odločilnih pobud v napadu, kar je zanj dokaj nenavado,
BOR RADENSKA - RADIOOUATTRO
79:65 (36:31)
BOR RADENSKA: Kovačič, Perčič 6 (2:4), Jogan 4 (2:3), Barini 16 (6:8), Fran-ceschin 10, Smotlak 5 (1:2), Korošec 8, Semen 8, Pieri 20 (10:10), Tul 2.
PM: 21:27, PON: Pieri (4). SON: 23. TRI TOČKE: Franceschin 2.
Borovci so le v zadnjih petih minutah igrali dobro v obrambi in učinkovito v napadu, saj je bil izid v 35. min 61:61. Z delnim izidom 16:0 so naši v samih treh minutah visoko povedli, gostom pa ni šlo od rok niti izvajanje prostih metov, tako da je bilo tekme konec. David Barini in Andrej Pieri sta bila v napadu nepogrešljiva, dobro pa je zaigral tudi Štefan Semen (4:4 v metu ter 8 odbotih žog). Borovci so tako osvojili peto zaporedno zmago in so sedaj sami na sedmem mestu lestvice.
Sicer pa je bilo 23. kolo porazno za naše peterke. Kontovel je namreč izgubil
poleg tega pa je sijajno branil nad nasprotnikovim play-makerjem Cudio, kar je povzročilo znatno upočasnitev ritma igre nasprotnika. Dean Oberdan, ki je v prvem polčasu bolj malo igral, je bil v končnih minutah srečanja odločilen, ko je zadel dve trojki, ki so potisnile nazaj nasprotnika, ki se je ravno takrat nevarno približeval jad-ranovim košarkarjem. Mauro Čuk je končno spet polovil svojo »porcijo« odbitih žog in kljub temu da se tokrat v napadu ni izkazal, tudi zato ker so mu nasprotniki posvetili posebno.pozornost, je pa nadoknadil slab dan v napadu s solidno igro v obrambi. In Robert Paulina je odlično izpolnil svojo nalogo, še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je Martin Pertot po tolikšnem času spet zaigral daljšo obdobje in prispeval velik delež k uspešnosti in učinkovitosti Jadranove obrambe in zapiranja prostora pod košem.
s Cusom in je tako Santosu prepustil prvo mesto. Cicibona pa si je na neverjeten način zapravila vsako možnost za obstanek v ligi. Iz še nepojasnjenih razlogov se nihče v društvu ni zavedal spremembe urnikov v zvezi s tekmo z Liber-tasom, ki pa je poslala redno sporočilo že v začetku prvenstva samega, tako so se cicibonaši predstavili v telovadnici gostov z dvourno zamudo, tako da so gostitelji zmagali brez boja, Ciciboni pa so odvzeli še točko. Sedaj je položaj Cicibo-ne že brezupen, saj zaostaja za Liberta-som in Radioguattrom kar za tri točke. V soboto pa se bosta srečali prav ti dve ekipi, tako da bo ena od njiju gotovo imela 12 točk na lestvici.
Sokol je na domačih tleh izgubil s Fer-roviariom s 100:110 (47:59). Med ostalimi izidi pa preseneča zmaga Stelle Azzurre proti Fincantieriju. (V. Jogan)
Skratka lahko rečemo, da je bil to neke vrste preporod jadranovcev, ki so nas v zadnjem mesecu navajali na medlejše predstave. Verjetno gre tudi omeniti, da so gostitelji zaigrali nekoliko slabše v primerjavi s prvim srečanjem obeh postav, ki je bil na sporedu v prvem delu prvenstva v Trstu, vendar všeč nam je misliti, da so tokrat Pordenončani igrali slabše tudi in predvsem zato, ker jih je k temu prisilila sijajna Jadranova obramba.
Jadranovce čaka sedaj značajno pomembna domača tekma proti tretjeu-vrščenemu Consulsped iz Mester, ki so ga v prvem krogu tekmovanj Vatovčevi fantje že premagali doma. Upati je, glede, da je Consulsped tudi močan nasprotnik, da si bomo v soboto zvečer lahko spet ogledali kvalitetno košarkarsko predstavo. (Cancia)
Domovci za 3. mesto
Brumnovi varovanci so v tem kolu zasluženo premagali trdoživega mestnega tekmeca Petrolifero. Naši fantje so po visokem vodstvu v prvem polčasu, ko so vodili že z 20 točkami prednosti, kot je že običaj v nadaljevanju znatno popustili. Nasprotniki so se večkrat nevarno približali belo-rdečim, vendar več niso zmogli. Domovcem žal nikdar ne uspe ohraniti obilnega vodstva iz uvodnega dela srečanja. Koncentracija popusti m vsa težko zaslužena prednost gre po gobe. Sicer je bil tokrat za nasprotnike nerešljiva uganka razigrani Gruzovin, ki je očitno spoznal, česa je sposoben. S to zmago so naši utrdili četrto mesto na skupni lestvici pred srečanjem proti Albi, ki bo najverjetneje odločalo o končnem tretjem mestu.
Corridoni je z zmago proti Polisontini postal matematično letošnji prvak in bo zato v naslednji sezoni branil barve Poljana v prvenstvu D lige.
Po 26. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem
Borovci uspešni, Kontovelci sedaj drugi
nogometna prvenstva - nogometna prvenstva - nogometna prvenstva
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 26. KOLA
Fortitudo - Fiumicello	0:1
Cordenonese - San Canzian	1:2
Ruda - Ponziana	1:0
JUVENTINA - Tamai	1:1
Cervignano - Costalunga	0:0
Trivignano - Lauzacco	1:1
Aviano - Aguileia	4:1
Sangiorgina - Percoto	1:0
LESTVICA
Tamai	26	12	10	4	40:19 34
Cervignano	26	8	15	3	29:15 31
Costalunga	26	11	9	6	31:20 31
JUVENTINA	26	6	18	2	13:8 30
San Canzian	26	9	12	5	24:20 30
Aviano	26	8	13	5	28:18 29
Fortitudo	26	9	10	7	16:19 28
Aguileia	26	9	8	9	24:24 26
Cordenonese	26	7	11	8	21:25 25
Sangiorgina	26	6	12	8	20:22 24
Ponziana	26	5	13	8	15:22 23
Percoto	26	6	11	9	18:27 23
Ruda	26	5	12	9	18:26 22
Fiumicello	26	6	10	10	20:29 22
Trivignano	26	5	11	10	12:23 21
Lauzacco	26	5	7	14	23:35 17
PRIHODNJE KOLO Sangiorgina - Pro Aviano, Aguileia -Trivignano, Lauzacco - Pro Cervignano, Cotalunga - JUVENTINA, Tamai - Ruda, Ponziana - Cordenonese, San Canzian - Fortitudo, Percoto -Pro Fiumicello.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 26. KOLA
. Pro Romans - PRIMORJE	1:2
Villanova J. - Villesse	4:3
Piedimonte - Moraro	0:1
VESNA - Audax	1:0
Mariane - Fogliano	0:1
ZARJA - GAJA	3:1
Capriva - Mossa	1:1
Como - Pro Farra	0:0
LESTVICA
LESTVICA
ZARJA	25	16	8	1	40:8 40
Corno	26	14	9	3	30:18 37
PRIMORJE	25	14	7	4	38:20 35
Pro Romans	26	12	9	5	45:28 33
Moraro	26	9 12		5	26:14 30
Villanova J.	26	10	9	7	21:18 29
VESNA	26	9	9	8	28:21 27
Mossa	26	6 15		5	20:17 27
Piedimonte	26	7	9	10	20:24 23
GAJA	26	7	9	10	29:34 23
Villesse	26	7	9	10	28:42 23
Audax	26	6 10		10	17:26 22
Pro Farra	26	3 12		11	24:29 18
Mariano	26	4 10		12	18:28 18
Fogliano	26	5	7	14	25:45 17
Capriva	26	4	4	18	14:51 12
PRIHODNJE KOLO Corno - Capriva, Mossa - ZARJA, GAJA - Mariano, Fogliano - VESNA, Audax - Piedimonte, Moraro - Villanova J., Villesse - Pro Romans, Pro Farra - PRIMORJE.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina H
IZIDI 23. KOLA
SOVODNJE - Vermegliano 2:0 CUS TS - Azzurra	0:1
Begliano - KRAS	3:3
Sagrado - San Lorenzo	1:1
Poggio - SanVAnna	11:0
MLADOST - Isonzo S. Pier 1:1 Junior - Medea	3:1
LESTVICA
LESTVICA
Sovodnje	23	14	7	2	54:24 35
Medea	23	12	8	3	43:19 32
Isonzo	23	10	11	2	37:19 31
KRAS	23	11	9	3	39:25 31
Poggio	23	11	5	7	44:24 27
San Lorenzo	23	11	5	7	28:24 27
Azzurra	23	10	7	6	24:20 27
Junior	23	8	10	5	39:28 26
Sagrado	23	6	6	11	25:31 18
Begliano	23	3	11	9	20:30 17
CUS TS	23	4	6	13	18:35 14
MLADOST	23	2	10	11	17:39 14
SanVAndrea	23	5	3	15	21:59 13
Vermegliano	23	34	16		18:50 10
PRIHODNJE KOLO Medea - MLADOST, Isonzo S. Pier -Poggio, SanVAndrea - Sagrado, San Lorenzo - Begliano, KRAS - CUS TS, Azzurra - SOVODNJE, Vermegliano - Junior.
Skupina I
IZIDI 24. KOLA
Exner - Chiarbola	1:7
CGS - Fincantieri TS	2:0
Roianese - San Vito	3:1
Don Bosco - BREG	0:0
Union - Giarizzole	0:1
Stock - PRIMOREC	1:2
S. Andrea - Opicina	0:1
Počitek: Montebello
LESTVICA
Chiarbola	24	15	5	4	58:15 35
Opicina	23	13	6	4	39:19 32
BREG	23	9	12	2	44:20 30
PRIMOREC	23	10	8	5	41:23 28
S. Andrea	24	9	10	5	24:21 28
Roianese	23	10	7	6	34:23 27
San Vito	24	10	7	7	37:29 27
Giarizzole	23	10	7	6	31:24 27
Fincantieri	24	9	9	6	29:24 27
CGS	23	8	9	6	28:20 25
Stock	24	9	5	10	35:30 23
Montebello	23	3	12	8	21:27 18
Exner	23	4	4	15	16:45 12
Don Bosco	23	1	6	16	17:55 8
Union	23	1	1	21	11:90 3
PRIHODNJE KOLO Montebello - S. Andrea, Opicina -Stock, PRIMOREC - Union, Giarizzole - Don Bosco, BREG - Roianese, San Vito - CGS, Fincantieri TS - Ex-ner, počitek: Chiarbola.
košarkarska prvenstva
MOŠKA C LIGA
IZIDI 26. KOLA
Crup PN - Jadran TKB	85:87
Conegliano - Goccia Carnia	65:75
Consulsped - Roncade	84:76
Giganti - Solečo	81:65
Jesolo - Solvay	102:88
Latte Carso - Bassano	79:83
Pierobon - Di Lenardo	81:83
CBU Videm - Prometheus	74:87
LESTVICA
Crup Pordenon Prometheus Di Lenardo Consulsped Roncade Bassano Jadran TKB Solvay Tržič Jesolo Soteco Pierobon Goccia Carnia Latte Carso CBU Videm Giganti Conegliano
26 21 5 2372:2022 42 26 20 6 2389:2122 40 26 17 9 2120:1994 34 26 17 9 2293:2178 34 26 15 11 2125:2103 30 26 14 12 2287:2225 28 26 14 12 2069:2089 28 26 13 13 2194:2128 26 26 13 13 2220:2209 26 26 13 13 2112:2166 26 26 12 14 2095:2097 24 26 12 14 2029:2086 24 26 12 14 2092:2194 24 26 9 17 2103:2213 18 26 5 21 1924:2161 10 26 1 25 1840:2277 2
PRIHODNJE KOLO (20. IN 21. 4.) Jadran TKB - Consulsped Mestre; Bassano - Giganti mestre; Soteco Gradišče - Jesolo; Roncade - Pierobon; Goccia di Carnia Videm - CBU Videm; Di Lenardo Solesino - Latte Carso Trst; Prometheus San Dona -Crup Pordenon; solvay Tržič - Conegliano.
JADRANOVI STRELCI Čuk 559; Pregare 449; Merlin 330; Oberdan 184; Smotlak 180; Crisma in Sosič 125; Paulina 118; Škerk 24; Sta-nisa 19; Pertot 13.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Na Goriškem
IZIDI 18. KOLA
Villesse - Alba Betton	78:93
Dom Gometal - Petrolifera	74:66
Grado - Senators	66:73
Polisontina - Corridoni	53:86
LESTVICA
Corridoni Grado Alba Betton Dom Gometal Senators Petrolifera Polisontina Villesse
17	16 1 1429:1190 32
18	11 7 1420:1344 22 18 10 8 1298:1266 19 18 9 9 1291:1302 18
17	8 9 1243:1321 16
18	7 11 1290:1332 14 17 5 12 1143:1222 10 17 4 13 1240:1419 8
PRIHODNJE KOLO (19. IN 20. 4.) Corridoni - Grado, Alba Betton -Dom Gometal (v soboto, 20. t.m. ob 20. uri v občinski telovadnici v Kr-minu), Senators - Polisontina, Petrolifera - Villesse.
Na Tržaškem
IZIDI 22. KOLA
CUS Trst - Kontovel	66:63
Bor Radenska - Or. Express 79:65 Sokol - Ferroviario	100:110
Libertas - Cicibona	2:0
Scoglietto - Santos	75:91
Fincantieri - St. Azzurra	91:103
Barcolana prosta
LESTVICA	
Santos	21 16 5
Kontovel	21 16 5
Barcolana	21 15 6
Stella Azzurra	22 15 7
CUS Trst	22 15 7
Fincantieri	21 14 7
Bor Radenska	21 12 9
Scoglietto	20 10 10
Ferroviario	22 9 13
Orient Express	20 5 15
Libertas	20 5 15
Cicibona	21 4 17
Sokol	21 1 20
1831:1689 32 1861:1630 31 1956:1758 30 1725:1626 30 1633:1560 30 1687:1607 28 1825:1738 24 1607:1654 20 1742:1729 18 1544:1755 10 1412:1632 10 1509:1716 7 1534:1789 1
PRIHODNJE KOLO (20. IN 21. 4.) Cicibona - Bor Radenska; Kontovel -Fincantieri; Santos - Sokol; Ferroviario - Scoglietto; Orient Express -Libertas; Barcolana - CUS Trst; Stel-la Azzurra prosta.
odbojkarska prvenstva - odbojkarska prvenstva - odbojkarska prvenstva
Ženska C-1 liga
IZIDI 22. KOLA
Bor Elpro Cunja - Conad 3:1, Tre-garofani PD t Fincantieri Tržič 3:1, Montecchio - Dolo 0:3, Vicenza Tre -Sloga Koimpex 3:1, Latisana - Ghe-mar 3:2, Pandacolor Sarmeola - Gama-tex 3:2, Kennedy - Ausa Pav 3:0.
LESTVICA
Latisana	22	17	5	59:30	34
Bor Elpro Cun.	22	17	5	54:29	34
Pandacolor	22	16	6	54:34	32
Kennedy	22	15	7	55:29	30
Vicenza Tre	22	15	7	53:36	30
Ghemar	22	14	7	49:39	28
Conad	22	13	9	47:42	26
Sloga Koimpex	22	12	10	47:39	24
Dole	22	9	13	33:46	18
Fincantieri	22	7	15	35:50	14
Tregarofani	22	7	15	39:55	14
Gamatex	22	6	16	34:55	12
Ausa Pav	22	5	17	24:57	10
Montecchio	22	1	21	20:65	2
PRIHODNJE KOLO
Fincantieri - Bor Elpro Cunja, Ghe-mar - Conad, Sloga Koimpex - Ken-nedy, Vicenza Tre -Pandacolor, Ausa Pav - Montecchio, Gamatex - Latisana, Dolo - Tregarofani.
Moška C-2 liga
IZIDI 22. KOLA
Bor Agrimpex - Brotto 3:0, Santalu-cia - Volley Bali Videm 3:1, Credito Vivil - Itely 3:0, Friuli Povoletto - Roz-zol 1:3, Valprapor Imsa - 01ympia CDR 2:3, Libertas Turjak - Remanzac-co 2:3, Cremcaffe - Torriana 3:1.
LESTVICA
Credito	22	20	2	63:28	40
Bor Agrimpex	22	18	4	61:29	36
Friuli	22	15	7	50:38	30
Remanzacco	22	13	9	50:38	26
Cremcaffe	22	13	9	48:41	26
Valprapor Imsa	22	11	11	48:45	22
Santalucia	22	10	12	46:46	20
Brotto	22	10	12	44:46	20
Rozzol	22	9	13	42:44	18
Torriana	22	9	13	33:46	18
Itely	22	7	15	30:56	14
Volley Bali	22	6	16	28:53	12
Libertas	22	2	20	24:62	4
PRIHODNJE KOLO Volley Bali - Bor Agrimpex, 01ym-pia CDR - Brotto, Rozzol - Cremcaffe, Friuli Povoleto - Libertas Turjak, Torriana - Credito, Remanzacco - Valprapor Imsa, Itely - Santalucia.
Ženska C-2 liga
IZIDI 22. KOLA
Tarcento - Martignacco 0:3, Fonta-nafredda - Sokol Indules 0:3,ASFJR -Ottica Tomasini 0:3, Casarsa - Danone 3:0, Promovolley - Altura 3:1, CUS Videm - Prata 3:1, Peroni - Agorest So-vodnje.
LESTVICA
Martignacco	22	18	4	58:23	36
Ottica Tom.	22	18	4	61:27	36
CUS Videm	22	18	4	58:27	36
Sokol Indules	22	17	5	54:28	34
Casarsa	22	14	8	50:30	28
Agorest Sov.	22	13	9	43:40	26
Tarcento	21	12	9	48:34	24
Altura	22	11	11	42:43	22
Promovolley	22	8	14	37:49	16
Peroni	22	8	14	32:50	16
Danone	22	7	15	37:46	14
ASFJR	22	5	17	24:54	10
Prata	22	5	17	26:59	10
Fontanafredda	22	0	22	6:66	0
PRIHODNJE KOLO Sokol Indules - Tarcento, Altura -Martignacco, Danone - Peroni, Casarsa - CUS Videm, Agorest Sovodnje -ASFJR, Prata - Promovolley, Ottica Tomasini - Fontanafredda.
Moška D liga
IZIDI 20. KOLA
Bo Frost - Pallavolo TS 2:3, Volley Club - Arniči del Cuore 3:1, Caldini -CUS TS 2:3, Soča Sobema - VB Carnia 0:3, Carmona Porcia - Promelco Buia 1:3. Panizzo in Prevenire sta bila prosta.
LESTVICA
Promelco Buia	19	16	3	53:14	32
VB Carnia	19	15	4	49:22	30
Prevenire	19	14	5	47:24	28
Volley Club	18	12	6	43:34	24
Panizzo	18	11	7	44:28	22
CUS Trst	19	11	8	37:34	22
Bo Frost	18	8	10	31:38	16
Carmona	20	7	13	34:45	14
Soča Sobema	18	6	12	30:41	12
Caldini	19	6	13	27:46	12
Amici del C.	19	5	14	23:48	10
Pallavolo TS	18	1	17	9:53	2
PRIHODNJE KOLO
Panizzo - Bo Frost, VB Carnia - Pallavolo TS, CUS Trst - Carmona, Promelco - Volley Club, Prevenire - Soča Sobema. Caldini in Arniči del Cuore sta prosta.
_________Ženska D liga__________
IZIDI 22. KOLA
Gammalegno Cechini - Natisonia 3:0, Socopel - Itas 3:1, Virtus - Orna 0:3, Martignacco - Celinia 3:0, Torriana -Pieris 3:0, Mossa - Kontovel, Carr. Emiliana - Ledra Gemona 3:1.
LESTVICA
Martignacco	22	21	1	64:13	42
Torriana	22	17	5	56:23	34
Carr. Emiliana	22	16	6	54:30	32
Fiume Venelo	22	16	6	50:35	32
Orna	22	13	9	45:39	26
Socopel	22	13	9	45:30	26
Mossa	22	11	11	45:41	22
Celinia	22	11	11	39:43	22
Ledra Gemona	22	10	12	42:41	20
Virtus	22	8	14	41:50	16
Gammalegno C.	22	8	14	36:48	16
Natisonia	22	6	16	37:55	12
Kontovel	22	4	18	21:58	8
Pieris	22	0	22	7:66	0
PRIHODNJE KOLO
Itas Fiume Venelo - Gammalegno Cecchini, Pieris - Pav Natisonia, Celinia - Carr. Emiliana, Martignacco -Mossa, Ledra Gemona - Virtus, Kontovel - Torriana, Orna - Socopel.