i
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
OavnfiilNi vnaia« celoletna 4 K, poluletna 2 K, Cetrt-HfllOLUlUa 2011JUi letna 1 K| poaameana štev. 10 vin.
Mlštvo ii npravništvo:
nacBKBaanaauraHca ■
St. 22.
V Ljubljani, 28. aprila
Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane.
Janez Krek:
Slovenci.
(Dalje.)
Slovenski.
Danes znaei izraz »slovenski« kO't jezikovna označba zahodno jezično- skupino južnih Slovanov. Prvotno je izraz označeval slovanski jezik sploh. Umaknil se je pai izvzemši Slovencev v Avstriji, Slovakov na Ogrskem in Slavincev v Pamoratiiji povsod krajnim plemenskim imenom. Najkasneje se je to izvedlo med slovenščino in hrvaščino. Izraz »slovenski jezik« je obsegal včasih kajkavskjo-hrvatsko*) narečje (med Kulpo Karano in Dravo do Virovitice n,a vzhoidu) — pred turškim gospo-d-stvom je segal še dlje prati vzhodu ([potem izraz Slavonija), prebivalce so pa Turki deloma tu uničili, deloma prepodili, z juga sem jih je pa nadomestilo š-tokavščino govoreče prebivalstvo — obsegal je tudi »tiokaivsko-hrvatski jezik slavne dalmatinske staradobrovniš-ke književnosti (slavinski), posluževal se ga je tudi še v 18. stoletju srednje dalmatinski ljudski pesnik Kačič Mio-šič.
V	18. in v 19. stoletju šele je postal splošen izraz »hrvatski«, ki je bil prej običajen za čakavsko narečje v severni Dalmaciji, Istri in na hrvatskem Primorju.
Slovensko-hrvatska jezikovna skup-nost.
Poizkusov na uvedbo splošnega Slovensko hrvatskega pismenega jezika tudi ni manjkalot Crkveno slovanski jezik je bil hrviaitski, zastopali so ga v glavnem hrvatski glagolaši (slovanska liturgija latinskega obreda) tudi med Slovenci. Slovenski glagolaš »magister Georgius, Henricius de Rayn (iz Brežic na južnem Štajerskem), je živel kon-
*) Imenuje se tako po vprašanju kaj, Štokavci pravijo šta, Čakavci ča.
Kopitarjeva ulica itev. 6
vsal |!tefc
Leto XI,
cem 14. in začetkom 15. stoletja kot kanonik in penitenttiar ipri katedralki v Toursu.
Slovenska protestantska nost (Trubar) se je obračala tudi m, Hrvate toda Trubarjevo dolenjsko narečje radi svojega močnoi krajnega značaja se ni: moglo rabiti za skupen jezik. Hrvat Jurišič je postal slovenski pisa-Ie’j njegovo slovenščino1, ki se je naslanjala 'nekoliko bolj na hrvaščino, so z oizirom na prevod svetega pisma odklonili kranjski deželni stanovi, preprečila se je tako jezikovna sloga, ki m se bila polagoma uvedilla^ Pozneje se je delalo v 19. stoletju ob času ilirizma na jezikovno- združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov kat Ilircev. Štokavsko narečje Hercegovcev in južnih Dalmatincev, ki je doseglo jezikovno združitev Srbov in Hrvatov, je bilo preodaljeno od slovenskega narečja, da, bi se moglo djoseči -združehje breiz državne pomoči
v	šoli in v uradu. Kljub temu pomenja ilirska, doba velik korak napredka na popolno- združitev srbskojhrvatsko-slo-venske jezikovne skupine. Slovensko narečje govoreči Hrvatje (Kajkavci, okroglo en milijon) so- sprejeli štokav-ski (srbska hrvatski) jezik. Hrvatsko dalmatinsko naročje je prodrlo zaito globoko- v slovenske jezikovne meje in so- je uvedli brez vsake ovire v Cerkev, šolo in v urad. Hercegovsko štokavsko narečje je postalo gladko, kakor saimo-obsebi umljivo hrvaitski jezikovni jezik.
KNJIŽEVNOST.
Szednji vek.
Naj starejši slovenski jezikovni spomini so nam ohranjeni v neki brižinski zbirki rokopisov (prepis iz 10—11. stoletja). Iz bodočih stoletij -se nam izvzemši mnogih -osebnih imen do 15. stoletja ni ohranilo- nič pismenega. Pač so pa ostala poročila o- znaimemiitem pravnem stališču slovenščine v vojvodini Koroški, kjer se je moral vživeti nekak
slovenski dvorni jezik.
Pradaven oibred ustoličenja na Gosposvetskem polju, o katerem smo že govorili, se jo, kakor poroča vetrinjski opat Janez (iz leta 1286) v slovenskem jeziku; poieg tega je šla koroškim vojvodom pir-avica, če so bili zatoženi pri cesarju, da s-o se zagovarjali v slovenskem in v nobenem drugem jeziku pred njim. Aneas Silvius Piccolomini (poznejši paipež Pij II.) poroča, da so kot vrhovni) lovski, mojstri na cesarskem dvoru k-ovt razsodniki uradovali v cesarjevi navzočnosti slovensko. Tudi sicer so nastopali koroški vojvodi, četudi nemškega pokoljenja, kot slovanski knezi. Štajerski pesnik Ulricli von Lich-tenstein je celo- v -svojem »Frauens dienst« (1255) zapisal besede, s katerimi ga jo pozdravil na njegovem vener-skem turnirskem potovanju (1227) vojvoda Bernhard na deželni meji: »Buge was -primi gralva Venu-s« (Bog Vas spri mi, kraljeva Vemus).
Ko so izumrli Sponheimerji (1269), so prešle njih dežele- na Otokarja II. češkega; poitem na Meinharda tirolskega in končno 1335) na Habsburžane, tora j na vladarske roidbine, ki so presto-lovale izven dežele. Slovenski dvorni jezik je zato- propadel, tudi ustoličeval-na s lav nosit je postala neumljiva in je koJnčno izginila po 1. 1414. Kot pravni jezik si je pa reš-ilai slovenščina skazi stoletja poleg nemščine skromno mesto.
Narodna pesem.
Zato je pa 15. in 16. stoletje cvetela narodna pesem. Vrvenje v gradovih, viteški boji in snubitve so se opevale. V sili čas-ojv -se je pa v glaivnem pečala z boji proti Trnkom. Značilno za splošni krščanski značaj te junaške pesnitve
je, ker sta poleg domačih plemičev, kmetov in deklic njena glavna junaka ogrski kralj Maitija Carvinus (kralj Matjaž) in srbski narodni junak kraljevič Marko. Zadnji zgodovinski dogodek, ki ga opeva stara narodna pesem, je zmaga, nad Turki pri Sisku ob izlivu Kolipe (1593). Tudi pesmi o legendah in o bajkah so tisti čas cvetele.
Reformacija.
iVažen preobrat pomenja reformacija. Začetkoma je izkušala delati z govorečo' besedo, a ko so med drugimi voditelji reformacije izgnali iz domovine tudi glavnega vodnika, Dolenjca Primoža Trubarja (1508—-1586), ki ko se je naselil! v; Nemčiji, je pričel književno delovati, da. dela s tiskano besedo za razširjenje luteranstva, česar ustmeno ni več mogel. Abecednik z malim katekizmom in katekizem z nekaterimi pesmimi so prve natisnjene slovenske knjige (1550). Popolnoma je že obupal ker so se knjige slabo prodajale, ko mu je priskočilo v gotovini plemstvo na pomoč. Tekom let je izdal ves novi izakojn, psalme, več /katekizmov s pesmaricami, Lutrovo postilo, cerkvene rede, molitve in celo sloveni ski koledar. Z baronom Ungnaidom, ki je ustanotvil v ta namen, tiskarno v Uročim ([Vimtemberško), je organiziral izdajo luteranskih knjig tudi v hrvat-skern jeziku. Ustanovila se je tudi tiskarna v Ljubljani. Drugi pisatelji so naljevali delo kot prestavljalci in pesniki. Najznamenitejši so Ju raj Dalmatin (poleg Trubarja naj plodovite jši pesnik), ki je prestavil cello sv. ipismo in Adam Bolhorič, 'ki je izdal pirvo slovensko slovnico (obe v \Vittenibergu 1584). Prvi slovenski slovar je daroval Slovencem nemški zgodovinar Hierony-mus Megiser (1592).
(Dalmatinov prevod svetega pisma je ustvaril temelj slovenskemu pismenemu jeziku, ker se ga je posluževala tudi, pozne j zmagovita protireformacija. Čimbolj so jih pozabili, tim slabši se je pisala slovenščina, ki se je ipisa.la do konca 18. stoletja.
-Poleg protestantov jei razvila tudi katoliška duhovščina že v 16. stoletju nekoliko živahnejše delovanje, četudi ni dosegla živahnosti po plemstvu podpiranih protestantov.
Protireformacija.
Literarno delo, ki so je pričeli protestanti, je nadaljevala koncem 16. stoletja pričeta v nekaterih desetletjih izpeljana protireformacija. Razmere so se pa iizpremenile, pomagalo ni plemstvo, ki je podpiralo prej tisk protestan-ških knjig. Vsled turških in kmečkih vojska je dežela obubožala. Pričela se je tridesetletna vojska, ki je zahtevala velike žrtve. Poleg tega je vplivalo versko duševno stanje v nemški državi tudi na oddaljenem jugu. Posledica je bila, da je po živahnejšem nastopu pod Tomažem Hrenom literarno delovanje kmalu popolnoma oslabilo. To literarno delovanje je v sledeči dobi prosvete venčala izdaja izvrstne prestave katoliškega s vet tega pisma ipo Japelju in Kulmerdeju (1784—1802). Leksikalni in
slovnični poizkusi te dobe so komaj vredni, da jih imenujemo. Dragoceno je nemško delo J. W. Valvazorja »Ebre des Herzogtums Krain« (1689), ki podaja zvesto sliko takratnega slovenskega ljudskega življenja na Kranjskem. Znamenita so v rokopisu ostalai latinsko in nemško pisana jezikovno znanstvena dela učenega filologa in nasprotnika Gotschedda Zigmunda Popoviča.
Prosveta.
V dobi Malije Terezije in Jožefa II. so pričeli zopet temeljito proučavati jezik in bolje gojiti književnost. Pričetki umetne pesnitve so navezani na ljubljanski almanah »Pisanice« (1779 —1781), posnet po dunajskem almanahu (od 1. 1776). Hagedorn, Denis in njunim sovrstniki so jim služili kot vzor.
Valentin Vodnik.
V »Pisanicah« so iz&li prvi klasični Vodnikovi poizkusi (1758—1819), pr-
vi	slovenski pesnik. Visoko izobraženi baron Žiga Zois (njegov oče je bil Italijan, njegova mati Slovenka), Ilerder-jev učenec, ga je pa opcizoril na narodno pesem. Vodnik, po svoji notranji naravi humorist, anakreontični narodni pesnik, ki se pa kljulb svojemu skromnemu jeziku dvigne tudi do ode na proslavol visoko planinske narave svoje domovine in domovinske preteklosti.
Anton Linhart.
Njegov sovrstnik Anton Linhart (1756—1795) je pa obdelal dve veseloigri, med njimi Beduimarchaisovo »Ženitev Figaira« in jo izvrstno prirediL ta>-kratnim slovenskim razmeram primerno.
Romantika.
Kar je vzklilo vsled Ilerderjevega duha po Vodniku in Zoisu, se je raz-cvetlo v prvi polovici 19. stoletja po romantiki; zavedli so se lastne narodnosti, domačih običajev, bajk in pesmi in so v zvezi ž njimi ljubezinjivo gojili materinščino. Jernej Kopitar (1786—1844) iz kroga barona Zoisa se je seznanil na Dunaju s stremljenji mlajše nemške romantike; naslanjajoč se na naroden jezik je spisal, izvrstno slovnico slovenskega jezika (1808/09), navdušen je bil za narodno pesem, ustanovil je po zgledu bratov Grimm slovanskol jezikovno vedo, slučajno se je seznanil s Srbom Vukom Stefanovič Karadžičem in je odločilno vplival na srbsko književnost, medtem ko med Slovenci ni našel nobene enakorodne sile.
Značilna za to dobo je ljubeznjiva dobrohotnost nemško pisanih časopisov na jugu (Gradec, Celovec, Ljubljana) nasproti tem stremljenjem; objavljali spl celo v svojih predalih^ proizvode slovanske književnosti. Deželni stanovi so ustanovili (1812) v Gradcu učno stolico slovenščine, iz katere se je razvila slovanska učna stolica na graškem vseučilišču in v bogoslovno učnem zavodu v Ljubljam (1817).
Poleg proučavanja lastne narodnosti se je razvilo, tudi zanimanje za književnost in narodne pesmi Slovanov, posebno Čehov in Srbov (Čelakowski,
Kollar, Karadžič) in v smislu smotrov svetovne književnosti nemške romantike tudi za Shakespearea, Byrona, Italijane, Špance, za Herderja in za Goetheja.
Kranjska Čebelica.
Ko je izšel pesniški almanah »Kranjska Čebelica« (1830—1833, 1844), se je zato razovetlo visoko razvito književno' delovanje, še- prej, ko' se je pričel pregibati ilirizem (1836), kar je tudi povzročilo, zakaj ni mogel med Slovenci trajno uspeti. Učenjak Čop, nadarjen s splošnim vpogledom v evropske književnosti, in z globokim umevanjem pesništva, je bil povzročitelj, odvetniški kandidat
dr. France Prešeren
(1806—1849) naj znamenitejši pesnik, največji pesnik med Slovenci, najboljši lirik slovanskega juga. Anastazij Grun mu je spisal posmrtinico »Ati meinen Lehrer«.
Trpka usoda v pesnikovem življenju — težko, je trpel pod pritiskom v predmarčni dobi, — se, zrcali tudi v njegovi liriki. Iz njih veje tripka bolest, ki se večkrat dvigne do obupa, a končno se omili na bolečo odpoved, a najde vedno siplošen človeški izraz. Zavest dostojanstva, a o|benem tuidi m uče n iškega zvanja pesnikov ega* ki s© izraža tudi pri Grillparzcrju, ga veže z Baronom, literarno pa stoji na tleh nemške romantike, Petrarke in antike. Občudovati se mora v njegovih ne mnogoštevilnih pesmih različnost strun, ki jih zrna udariti, in pesniške oblike, ki jih nad. vi ajdu j c:	pripx'txsi.a,	ljudska,	pesem
kakor mogočna himna, globoko zamišljen sonet in 'ljubka gazela, krepka, balada in graciozna romanca, poreden epigram in ostra, satira; nadvladuje vse zvoke lirike, umetno dovršeno brez umetničenja, celo v najtežjih oblikah. In vse v pravem domačem jeziku, ki še duhti po domači zemlji njegove domačije, kar ni mogoče prevesti. Kljub temu so njegove pesmi (Poezije, 1847) vedno zopet ipoizikušali prevesti, tako v vse slovanske jezike: (v ruščino popolnoma po Korschu); v italijanščino, nemščino (AusWahl von Sambaber, »Rreširenklange«, Laibach 1880); skoraj vse so izšle 1901 na Dunaju poid naslovom: »Fr. Prešeren, Poesien, in deu-tscher Ubertragung, gesammelt und herausgegeben. von Dr. Fr. Vidic. Alfred Holder, Wien). Pri likom a. je tudi Prešeren sam, ker takrat, ni bilo nobenega slovenskega časopisa, nemško pes-nikoval, a vedno se je čutil kot slovenski pesnik (Prešeren »Deutsche Ge-dichte«, Laibach 1901.)
Kot zgled Prešernove nemške pesnitve navajam tu pesom iz »Illirisches Blatt« (1834):
Soaett.
Ihr, die entsprossen aus dem Sla^en-stamme,
Die Ihr, d er eignen Mutter lang ent-zogen,	n
Die Bildung nicht am ibrer Brust ge-
sogen,
Die man, wie mich, vertraut der deu-tschen Amrne!
Nicht glaubet, dass ich eucli deshalb verdamme,
Dass daukbar der Germani 11 iihr gewo-gcn,
N ur dass sie wird der Mutter vor-ge/zogen,
Das ist’s, wias in mir weckt des Zornes F lamine.
Der wahren Mutter soli und muss sie weichen:
Doch m e in ich, dass es ziemt dem Pflegesohine,
Dor Pflegerin eiin Dankgeschenk zu reichen.
Van edlem Erz, nicht von gemeinem Tone
Sei doch das, wias er bringt der iiber-reichen,
Die auf Armseligkeiten, blickt mit Hohne.
Stanko Vraz.
Zagrebškemu ilirizmu, s katerim so tudi Slovenci zelo simpatizirali, je darovalo slovensko ljudstvo svoj dan, ker mu je darovalo najznamenitejšega lirika in propagatorja Stanko Vraza, ki je opeval v ilirskem jeziku lepoto svoje slovenske, štajerske domačije.
Grlo izpiramo s Fellerjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid« in masiramo tudi na zunanje s tem preizkušenim tešiteljem bolečin. To je najboljša bramba proti prehlajenju in vratnim bolečinam. 12 steklenic tega izbornega domačega sredstva pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Istotam naročimo tudi Fellerjeve nalahno odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa-Pillen«. 6 škatlic franko stane samo 4 K 40 h. Dvoje nepogrešljivih domačih sredstev, odlikovanih z nad stotisoč zahvalnimi pismi in zdraviliškimi priporočili.	(va)
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Vtiranje z
v nad stotisoč zahvalnih pismih in od mnogo zdravnikov priporočenim bolečine lajšajočim, oživljajočim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn.
odstrani Vaše bolečine. 12 steklenic frank« za 6 kron pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Uporablja se posebno pri bolečinah vsled revmatizma in prehlajenja, kajti
stori dobro!
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Modni salon |
Rozi Fabčič
E
JBogata zaloga ženskih ročnih del in zram spadajočih potrebščin.
Rimska cesta 6
F Mprinl L1UBUHHH
M > U1C1JUE Mestni trg 18.
Troovina z modnim in droUmm blagom.
Valiks Izber vezenin, čipk, rokavžo, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepntli roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, sukanca Itd.
1
ffvedtiskanje in vezenje monofitamov in
vsakovrstnih drugih risb.
priporoča cenjenim darnam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, mode-4 lov in raznega nakita.
Postrežba točna In solidna.
1
I
M
Priporočamo cenjenemu občinstvu odino domačo tvrdko
ilgnac Vok
I špecljalna trgovina šivalnih sirojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
j katera ima po ugodnih ce-
1
n ah in obrokih od strokovna-4 kov priznano najboljše bivalno st roio v Evropiinto soPFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna pismena g-arancija{
Pouk o vezeniu vsali (is brezplačno. Pridni posredovalci se iSčeio
SOj
s. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno z sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“• vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za i S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti 2 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni I S Prti> servijeti in brisalke iz platna in damasta. •J '-š	Priznano	nizke	cene!
n *
arscr^K
n
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse "§. vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi j| pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh j? velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * šili krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in g klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. 3 Vedno sveže blagot	1-
Z7£Z
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
M SalMpajalsigsrnepa prilila zaltelenp!
Ljudsko Posojilnico
regisfrovana zadruga z neomefeno zaveso
v LiuMlaiL Miklošičeva cesta št. 6
prilit, f lastni hiši, nasproti hotela Jniof za Irančiškaosko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
431	01
4 10
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.