yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE:
Obnova mestnih vodnjakov (stran 2}
Počakati, da zbolijo ljudje? (stran 4)
Polni sodi, prazni kozarci (stran 5)
Zaplet v Rogoznici (stran 6)
Od besed do pesti naj bo daleč (stran 7}
leto xl, št. 35
Ptuj, 10. septembra 1987 cena 150 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Nepotrebne
težave
Na ginekološko-porodnem od-
delku bolnišnice so imeli v zad-
njem obdobju nemalo težav zara-
di črevesne infekcije. Samo s
skrajnimi napori so jo obvladali.
Od 24. avgusta niso imeli nobe-
nega novega primera: otroci so v
dobrem stanju in zdravi, prav ta-
ko matere. V bolnišnici so že ob
prvih obolenjih ukrepali; dom-
nevajo, da jih je povzročil virus.
Zanimivo je, da le-tega niso
našli pri osebju, zato upravičeno
sumijo, da so obolenje prinesle
matere, ki so prišle rodit. Tudi
po ustavitvi infekcije so odkrili
nove primere obolelih — v prejš-
njem tednu dve porodnici. Kot
so povedali, se težavam ne bi
ognili, četudi bi zaprli ginekolo-
ško-porodni oddelek. Verjetno je
črevesnih infekcij na terenu veli-
ko, čeprav v splošnih ambulan-
tah teh podatkov nimajo.
Resnica pa je, da obolevnost
pri odraslih ni tako huda kot pri
novorojenčkih in majhnih otro-
cih. Podobna obolenja so odkrili
tudi pri otrocih, ki so jih že od-
pustili.
Glede na to, da so na prizade-
tih oddelkih ukrenili vse potreb-
no, novih obolenj ni pričakovati.
Nujno pa bo poostriti nadzor na
terenu, saj zaradi birokratskih
zahtev resnice ni potrebno skri-
vati. Prav tako ne bo odveč
spomniti, da je potrebno v vsa-
kodnevnem življenju bolj skrbeti
za osebno higieno, saj se večina
infekcijskih bolezni prenaša z
dotiki. Materam z majhnimi
otroci pa priporočajo dojenje.
MG
Mirko
odličen
v Rimu
Svetovno atletsko prven-
stvo v Rimu je bilo za Mirka
Vindiša izjemno uspešno, saj
je v maratonu osvojil odlično
14. mesto med okrog 60 na-
stopajočimi najboljšimi ma-
ratonci sveta. To je do sedaj
največji mednarodni in sploh
uspeh mladega ptujskega at-
leta. Mirko in njegov trener
Franc Ivančič si zaslužita
iskrene čestitke.
1. k.
Javni sprejem za Vindiša bo
danes (v četrtek) ob 17. uri na
Titovem trgu v Ptuju z mini-
godbo in folkloro.
V znamenju Štajercev
Foto: Langerholc
Za nami je 18. festival domače zabavne glasbe Slovenije. Nadvse dobro so ga ocenili člani strokovne ko-
misije, nadvse prisrčno je nastopajoče sprejelo okoli 6 tisoč gledalcev. Vse je bilo lepo, praznično, veselo. Še
na nedeljski dež so organizatorji in občinstvo pozabili, ko so znova zadonele domače viže. Večina ansamblov je
mnenja, da je strokovna komisija pravično ocenila nastopajoče, tudi občinstvo se je izkazalo s svojimi odločit-
vami. Ansambel Štajerskih sedem je pobral obe prvi nagradi — strokovne komisije in občinstva, pa še nagrado
za najboljše besedilo. In veselo so jo mahnili v Slovenske Konjice in Maribor. Gotovo novim uspehom naproti.
Več na strani 3.	JB
PRIPRAVE NA SEJO OK ZKS PTUJ
O gradbeništvu v občini
Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS
Ptuj so 2. septembra sprejeli sklep o sklicu seje ob-
činskega komiteja ZKS FHuj: ta bo 23. septembra v
DO KGP Ptuj. Skupaj s komunisti iz te delovne
organizacije bodo ocenili položaj gradbeništva v
ptujski občini in poskušali najtj najboljše rešitve
za njegov nadaljnji razvoj.
Za tak sklep se je predsedstvo OK ZKS Ptuj
odločilo zato, ker je problem gradbeništva v ptuj-
ski občini prisoten že več let. Kljub številnim skle-
pom, ugotovitvam in usmeritvam v DPO in Skup-
ščine občine Ptuj se razmere ne zboljšujejo. Grad-
beništvo v ptujski občini zaposluje 9,3 % vseh de-
lavcev v občini, lani pa je ustvarilo le 8,3 % dohod-
ka. V letošnjem letu so povečali število opravlje-
nih efektivnih ur za 1,2%, število delavcev pa za
7,6 %, kar opozarja na občuten padec produktiv-
nosti v tej dejavnosti.
Dejstvo je tudi, da je gradbeništvo v ptujski ob-
čini preveč razdrobljeno, kar na 8 TOZD in DO.
Za vse ob sedanjih kritičnih gospodarskih razme-
rah ni prostora. Treba se bo organizirati tako, da
bomo v občini imeli močno delovno organizacijo s
področja gradbeništva ~ so menili na seji pred-
sedstva OK ZKS Ptuj.
Predsedstvo je na seji obravnavalo tudi priprave
na programsko-volilne seje osnovnih organizacij
ZKS (o tem poročamo v posebnem sestavku) in se
seznanili z gospodarskimi gibanji v letošnjem letu
v občini, saj niso posebno vzpodbudna.
FF
15 let po sprejetju sodniškega kodeksa
V četrtek, 3. septembra, so tudi
v ptujski enoti Temeljnega sodiš-
ča Maribor obeležili dan sloven-
skega sodstva v spomin na 3.
september 1944, ko je SNOS
sprejel odlok o začasni ureditvi
narodnih sodišč in o narodnih
sodnikih.
Na slovesnosti, ki so ji priso-
stvovali delavci sodišča, je Ivan
Gorjup — predsednik Temeljne-
ga sodišča Maribor — poudaril,
da se pravosodni delavci srečuje-
jo s težavami in problemi, ki pre-
tresajo našo družbo in ljudi.
»Veliko težav in nezadovoljstvo
ljudi občutimo, ko jih vse več
pritiska na naša sodišča v prepri-
čanju, da so prav njihovi proble-
mi največji, najpomembnejši in
prednostni ter bi jih morali reše-
vati tako rekoč čez noč ...«
Delavci TSM so imeli v prete-
klem letu v delu 110 tisoč prime-
rov, v minulih osmih letih pa kar
625 tisoč, kar priča tudi o po-
membnem deležu vseh, ki s svo-
jim delom sodelujejo pri opra-
vljanju sodnih poslov.
3. septembra je minilo tudi 15
let, odkar je slovensko Sodniško
društvo kot prvo v Jugoslaviji
sprejelo kodeks sodniške etike.
Nanj je Ivan Gorjup posebej
opozoril, saj izhaja iz izredne ob-
čutljivosti sodnikovega položaja,
njegovega dela, vsega njegovega
znanja in življenja, saj je prav od
tega odvisen družbeni položaj
ter ugled sodstva in sodnikov.
»Prav naš kodeks, ki smo si ga
slovenski sodniki zapisali, mora
postati naša opora v trenutkih,
ko se težave dela še bolj poveču-
jejo, ko s pritiski tako imenovane
>javnosti< poskušajo nekateri so-
diti mimo kazenskih sodnikov,
ko se izvršilni sodniki srečujejo
vse pogosteje z grožnjami ob de-
lu na terenu, ko morajo preisko-
valni sodniki ponoči na oddalje-
ne oglede krajev storitev kazni-
vih dejanj, ko morajo civilni sod-
niki razreševati težje in vse bolj
zahtevne zadeve in še bi lahko
naštevali,« je med drugim dejal
predsednik Temeljnega sodišča
Maribor Ivan Gorjup in opozoril
še na neustrezen postopek voli-
tev sodnikov ter čestital 29 jubi-
lantom za 10, 20 m 30 let dela na
sodišču.
Delavcem ptujske enote sta za
praznik čestitala še Betka Šošta-
rič in predsednik skupščine Go-
razd Žmavc, učenki glasbene šo-
le Karola Pahorja iz Ptuja pa sta
izvedli še kratek koncert na har-
moniki.
mš
Zbranim delavcem in gostom go-
vori Ivan Gorjup. Foto: mš
Jutri uradni začetek
kulturnih srečanj
Od jutri pa do 6. novembra bomo lahko v F>tuju spremljali že pet-
najsta kulturna srečanja. Letos nekoliko skromnejša po številu pred-
stav oziroma prireditev, po kakovosti pa naj ne bi zaostajala za tistimi
v prejšnjih letih — poudarjajo pri zvezi kulturnih organizacij občine
Ptuj, ki je tudi letos poskrbela za program in sofinancerje.
V septembru bo skupno pet prireditev: jutri ob 20. uri koncert
Moškega komornega zbora iz Ptuja v kleti gledališča, 16. septembra v
paviljonu Dušana Kvedra retrospektivna razstava Vladimirja Lamuta,
21. septembra bo v viteški dvorani na gradu koncert sopranistke Du-
nje Gunžer-Spruk, 25. septembra bo na gradu Borlu srečanje z igral-
cem Poldetom Bibičem in 30. septembra v gledališču gostovanje SNG
iz Maribora z Brechtovim Erotičnim kabaretom.
Šest prireditev ponuja tudi oktober: v prenovljeni grajski kapeli
na Borlu bo 2. oktobra večer šansonov z Arsenom Dedičem, Zoranom
Predinom in Borom Djordjevičem. V ptujskem gledališču se bo 5. ok-
tobra predstavila domača skupina z uspešnico Človek v šipi, 8. okto-
bra bo gostovalo Zagrebačko kazalište lutaka s predstavo za odrasle
Ogovaranja. 21. oktobra bomo gostili lutkarje iz Kamnice, 19. okto-
bra bo v gledališki kleti predstava v nemščini in od 20. do 30. oktobra
prireditve ob Borštnikovem srečanju: dve gledališki predstavi, sreča-
nje z nosilci Borštnikovega prstana in razstava.
Nekoliko skromnejši bo november, ki drugega ponuja nastop
Članov društva slovenskih skladateljev, in sicer Koordinacije za dva
izvaiai/tajij^elektroniko, ter šestega literarni večer društva slovenskih
/	__	mš
— UVODNIK
Beseda ni kamen
Razlika med besedami in kamenjem je seveda očima, pa ven-
dar je mogoče z besedami nekoga veliko bolj prizadeli in užalili kol
s kamenjem. Ljudje smo vzdržljivi in prenašamo marsikatero tele-
sno bolečino, huje pa je, kadar dobimo občutek, da nas nekdo poni-
žuje in tepta naš ponos.
Razlika je tudi. kdo govori in kje govori. Tisti, ki so aH se ima-
jo za uradne predstavnike naše družbe in predvsem države, imajo
več priložnosti, da javno povedo, kaj menijo, ne samo o posameznih
zagatah naše družbe, temveč tudi o posameznikih in skupinah pri
nas. In kar ti predstavniki povedo, slišijo tudi navadni državljani,
saj časniki ter radio in televizija zvesto povzemajo, kar je bilo reče-
no. Tisti, ki javno obsojajo, imajo moč. da nekoga prizadenejo z be-
sedami.
Med temi. ki so zadnje dve leti morali dohiti občutek, da jih
nekdo javno Unča, so prav gotovo predstavniki alternativnih gibanj.
Običajno se užaljenci umaknejo in umolknejo, za slednje pa je zna-
čilno, da so si besede sicer zapisali za uho. niso pa umolknili. Če bi
zbrali vse ocene in natolcevanja o (sedaj imenovanih) novih družbe-
nih gibanjih, ki so jih sredstva javnega obveščanja zapisala aH po-
vedala. bi morali dobiti občutek, da je posredi besedni Unč (tudi)
ljudi ki jih zadeve politike ne zanimajo.
Mirovniki. ekologi, predstavnik' ženskega, moškega in duhov-
nega gibanja pa so zbrano delali naprej. Od kongresa ZSMS v Kr-
škem do sedanje javne razprave o njihovi dejavnosti, ki jo je pripra-
vila zvezna konferenca ZSMJ, so strnili svoje predloge, jih pogum-
no povedali tudi tistim, ki so jih malo pred tem še obsojah z govor-
niških odrov in govorili, da jim nasprotujejo, ker se želijo zavzeti za
(ostalo) mlado generacijo in se z njo sporazumeti, da bi lahko sode-
lovali pri težavnih nalogah te države.
Toda napak bi bilo pričakovati, da bodo znane, če že ne razv-
pite pobude o civilnem služenju vojaškega roka in ugovoru vesti,
mehki različici energetskega razvoja, prepovedi gradnje nukleark,
spremembah v volilnem sistemu . . . naenkrat doživele navdušenje
pri odgovornih in pri ljudeh, ki so prej prebrali toliko obsodb teh po-
bud.
Zagata javne razprave o novih družbenih gibanjih pa je ravno
v tem, da je nemogoče ali pa zelo težko popraviti črno sliko. Vseka-
kor imajo besede o upravičenosti nekaterih pobud in o njihovi ko-
ristnosti (ker sproščajo mnenje množic in jih vzpodbujajo, da odlo-
čajo o svoji usodi) sedaj manjšo moč kot predhodni besedni Unč.
Kar je storjeno, bo težko popraviti. Morda so mladi v ZSMS
toliko močni, da bodo javno razpravo o novih družbenih gibanjih
uporabili kot možnost, da jim ljudje prisluhnejo. To, kar jim ni
uspelo v razpravah o štafeti, niti o civilni službi, niti ob sedanjih za-
pletih ob izvolitvi novega predsednika ZSMJ, niti ob nasprotovanju
sedanj.im ponudbam Sovjetske zveze, da bi pri nas zgradili nuklear-
ko in s tem poravnali svoj izvozni dolg. jim bo morda uspelo v seda-
nji javni razpravi. Kajti če je razprava javna, morajo novinarji pov-
zeti, kar je izrečeno, pa četudi ni izrečeno po volji vladajočih v tej
družbi.
Ptujčani bomo lahko sodelovali v javni razpravi o novih druž-
benih gibanjih že danes popoldan v srednješolskem centru. Tudi v
j naši občini se lahko alternativci pohvalijo z uspešnimi predstavitva-
) mi svojih pobud z različnih področij družbe in gospodarstva. In po-
' šleno je, da jim prisluhnemo.
I	Darja Lukman
v,__X'
Pridite na razstavo konj
Konjerejsko društvo Slovenije,
Obdravski zavod za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj ter visoko-
šolska TOZD za veterinarstvo
Biotehniške fakultete v Ljubljani
so organizatorji druge slovenske
razstave konj, ki bo v soboto na
sejmišču v Ptuju. Pripeljali bodo
okoli 50 najboljših slovenskih
konj vseh pasem. Začetek bo ob
9. uri. Do desete ure bo ocenje-
vanje razstavljenih konj, otvori-
tev razstave pa ob 11. uri. Ob 12.
uri bodo predstavili najbolje oce-
njene živali in podelili priznanja.
Zelo zanimiv bo gotovo -jahalni
program ob 14. uri in revija na-
grajenih živali. V imenu priredi-
teljev vljudno vabljeni na to za-
nimivo prireditev!	jg
Včeraj odprti Celjski sejem
Od včeraj — 9. septembra — pa do 20. bo v Celju jubilejni 20.
mednarodni obrtni sejem, na katerem razstavljajo slovenski, jugoslo-
vanski in tuji obrtniki. Na njem prikazujejo najnovejše obrtne dosež-
ke. Celjski sejem ni zanimiv le za obiskovalce, na njem se srečujejo
tudi poslovni partnerji, ki bodo na sejem prišli od 9. do 11. septem-
bra, ko bo le-ta tudi zaprt za ostale obiskovalce.
Organizatorji — Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno zdru-
ženje drobnega gospodarstva Slovenije in Golovec — so z letošnjim
odzivom obrtnikov izredno zadovoljni, saj se jih je v primerjavi s
prejšnjim letom prijavilo veliko več. Na sejmu, ki poteka pod geslom
»Vse za obrt, obrt za vse«, bodo imeli razstavljalci na voljo 27 tisoč
kvadratnih metrov površin, od teh 11 tisoč pokritih.
Celjski sejem je največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji.. Tuja
udeležba je letos sicer skromnejša, kljub temu pa se ga udeležujejo
Avstrijci, Italijani, Zahodni Nemci in Madžari.
Na sedemdesetih kvadratnih metrih sejemskega prostora se bodo
predstavili tudi ptujski obrtniki. Po več letih bo to skupna predstavi-
tev obrti* zadruge Panorama in Obrtnega združenja. Letos dajejo
Ptujčani največji poudarek tehnološkim dosežkom in tudi inovacijam.
MG
2— DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10. september 1987 — TEDNIK
Med ogledom novih vodnjakov
Obnova mestnih
vodnjakov
Mestne krajevne skupnosti so v svoje referendumske programe
vključile tudi obnovo starih vodnjakov. Letos bo tako novo življenje
pričelo štirinajst vodnjakov. Obnovo so zaupali zasebniku Janku Žni-
dariču z Ziherlove ploščadi, ki ima servis in montažo vodovodnih na-
prav. Sredstva šest milijonov dinarjev so zagotovili s krajevnim samo-
prispevkom in deležem občinske komunalne skupnosti.
V petek, 4. septembra, so tri obnovljene vodnjake na območju
KS Franca Osojnika že preizkusili. Navzoči so se prepričali o kakovo-
sti vode, ki se v ničemer ne razlikuje od tiste v vodovodnih ceveh.
Takšna je ugotovitev Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, enote
Ptuj. Severjev vodnjak je globok 39 metrov, Vrbnjakov 19 in Drekov
20 metrov.
Obnova mestnih vodnjakov ima večkratni pomen: na prvem me-
stu so potrebe splošne ljudske obrambe. S svojo zunanjostjo, ki je tak-
šna kot pred desetletji, pa se lepo vklapljajo v okolje ter ga bogatijo.
Vodnjaki imajo vedro, kolo in vrv.
Za njihovo vzdrževanje se bo potrebno šele dogovoriti. Predlo-
gov je več. Če jih bodo uvrstili med objekte skupne rabe, bodo po-
trebna sredstva zagotavljali v komunalni skupnosti. Kot objekti za
SLO in DS bodo črpali posebej za te namene združena sredstva. Tre-
tji predlog, za katerega je najmanj navduševanja, jih obravnava kot
osnovna sredstva temeljne organizacije Vodovod in kanalizacije, ki
bo sredstva zagotovila s ceno vode.
Kot je povedal Janko Žnidarič, bo v teh dneh pričel obnavljati
vodnjake v KS Jože Potrč.	- MG
Na zdravje s kozarcem neoporečne vode	foto: JOS
Jutri dan bratskih občin v Krapini
občine Ptuj. V Krapini je tudi ce-
la vrsta razstav: od drobnega go-
spodarstva do ženskih ročnih
del, na kateri s svojimi deli sode-
luje tudi Ana-Marija TOŠ. Ob
Tednu kajkavske kulture se spla-
ča obiskati Krapino, zlasti v po-
poldnevih od nedelje, 6„ do so-
bote, 12. septembra, ko vse pre-
bivalstvo od blizu in daleč živi z
V septembrskih dneh se vsako
leto spomnimo na 16. september
1961, na dan, ko so občinski sve-
ti SSH in ZSS občin Cakovec,
Ptuj in Varaždin v ptujskem de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja sprejeli sklep o medrepu-
bliškem sodelovanju in ustanovi-
tvi Srečanj bratstva in prijatelj-
stva, ki so se pričela v občini Ptuj
23. aprila 1962. leta. V spomin
na ta dan bratska občina Krapi-
na v okviru Tedna kajkavske kul-
ture organizira Dan bratskih ob-
čin SR Hrvatske in SR Slovenije.
Letos ga proslavljamo jutri, 11.
septembra, v Krapini. Dopoldne
se bo sestal na redni delovni seji
koordinacijski odbor za sodelo-
vanje bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije, ki se je ude-
ležil tudi slovesnosti ob 10. oble-
tnici Recitala kajkavske poezije
in promocije knjige Zeleni grič
Ivice JEMBRIHA. Popoldne ob
16. uri pa bo na Gajevem trgu
kulturni program, ki ga bodo iz-
vajale kulturne skupine: DKUD
Medjimurske trikotaže Cakovec,
KUD »Zagorac« Radoboj iz ob-
čine Krapina, KUD DPD »Svo-
boda« Hoče iz občine Maribor-
Tezno in Ptujski instrumei; dni
ansambel DPD »Svoboda« iz
bogatimi kulturnimi, družabnimi
in športnimi prireditvami, kate-
rih vrhunec bo Festival kajkav-
ske popevke Krapina '87 10., II.
in 12. septembra.
Letošnji dan bratskih občin
poteka v jubilejnem letu. Spo-
mladi, 23. aprila, smo proslavili
25. obletnico Srečanj bratstva in
prijateljstva 1962— 1987 z izidom
knjige »Bratske občine po
Titovih poteh«. Enote in štabi za
civilno zaščito bratskih občin so
junija proslavile 10. obletnico so-
delovanja, ki se je pričelo na po-
budo občine Cakovec maja 1977.
leta. Zveza socialistične mladine
je praznovala 10. obletnico usta-
novitve mladinske delovne briga-
de bratskih občin, ki je bila usta-
novljena na pobudo OK ZSMH
Koprivnica, letos pa je, že 11.
mladinska delovna brigada, so-
delovala na ZMDA »Zadar '87«.
Rokometne ženske ekipe so
praznovale 10. obletnico ženske-
ga rokometnega turnirja bratskih
občin SRH in SRS v počastitev
8. avgusta — praznika občine
Ptuj, ki je bil začet na pobudo ro-
kometnega kluba »Drava« Ptuj v
letu 1977.
Naše skupno delo na področ-
jih sodelovanja bratskih občin
potrjuje, da nam občinske, regij-
ske in republiške meje niso ovi-
ra, temveč most prijateljstva, po
katerem odprtih src prihajamo
drug k drugemu, da bi s skupni-
mi močmi uresničevali najpleme-
nitejšo Titovo vizijo o bratstvu,
enotnosti, enakopravnosti in so-
žitju jugoslovanskih narodov in
narodnosti	FB
Udeleženci 1. skupne seje občinskih svetov SSH in ZSS Cakovec, Ptuj
in Varaždin v ptujskem delavskem domu Franca Krambergerja 16. sep-
tembra 1961. leta. Foto: Jože VRABL
Plaketa za Antona Kolariča in Alojza Kokola
že junija je.komisija za množi-
čno inventivno dejavnost v Agisu
imenovala novatorja leta. Anton
Kolarič in Alojz Kokol sta ino-
vacijo, za katero sta bila izbrana
za novatorja leta na osnovi krite-
rijev iz 44. člena sporazuma o in-
ventivni dejavnosti, predlagala v
letu 1985. Do realizacije je prišlo
šele v prejšnjem letu zaradi izde-
lave nekaterih orodij in naprav.
Kot je dejal Anton Kolarič,
inovacija ni velika. Gre za zame-
njavo cilindričnega vložka na
ključavnici za traktorske kabine,
pri kateri se je prej uporabljal
vložek z dodatnimi operacijami.
Z dodatno podložko sta novator-
ja skrajšala čas izdelave in poce-
nila proizvodnjo. Letos bo ino-
vacija prinesla 4,369 tisoč dinar-
jev gospodarske koristi.
Novatorja sta zaposlena v te-
meljni organizaciji Avtooprema:
Anton Kolarič je konstruktor av-
tomobilske opreme, Alojz Kokol
pa tehnolog livarne. Letos sta za
inovacijo prejela okrog osemin-
sedemdeset tisoč dinarjev. Delež
od gospodarske koristi, ki se vsa-
ko leto na novo izračuna, pa bo-
sta prejemala še štiri leta. Letoš-
nje izplačilo se nanaša na delež
od gospodarske koristi v prejš-
njem letu, ko se je inovacija pri-
čela uporabljati.
Delovna organizacija Agis so-
di po inovacijski, dejavnosti med
najuspešnejše organizacije v ob-
čini. Lani je imela 8,7 inovacij na
sto zaposlenih. V prvem polletju
letos so njeni novatorji imeli že
75 predlogov, največ v mesecu
marcu, ki je mesec inovacij. V
tem mesecu vsakega predlagate-
lja nagradijo ne glede na to, ali
bodo inovacijo uporabljali ali
ne.
Novatorja leta ocenjujeta, da
se možnosti za tovrstno dejav-
nost v Agisu izboljšujejo iz leta v
leto. Za to je zaslužen tudi refe-
rent za množično inventivno de-
javnost Dušan Žnidarič.
Glede na tehnološke zahteve
inovacije sta Anton Kolarič in
Alojz Kokol združila umski po-
tencial. Taki primeri niso pogo-
sti. Kolariču je to tretja, Kokolu
pa druga inovacija. Da sta bolj
redko med novatorji, ne pomeni,
da ne znata razmišljati razumno.
Takšno stanje je posledica tega,
da vseh izboljšav ne uvrščata
med inovacije.
Prejemnikoma plakete tudi na-
še iskrene čestitke!
MG
Anton Kolarič
Alojz Kokol
UUDJE NAM MORAJO ZAUPATI
V osnovnih organizacijah ZKS so začeli s pripravami na program-
sko-volilne seje, ki jih je treba izvesti do konca letošnjega leta. O tej
vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko pomembni nalogi so 2. septem-
bra razpravljali na seji predsedstva OK ZKS, konkretneje pa se bodo
pogovorili s sekretarji osnovnih organizacij ZKS na posvetih v manjših
skupinah. Ti posveti bodo v naslednjih dneh.
Programsko-volilne seje bodo
priložnost, da na njih natančneje
preverimo, kako se konkretno
kaže ZKS v posamezni osnovni
organizaciji, v delovni organiza-
ciji in krajevni skupnosti po X.
kongresu ZKS, kako se uvelja-
vlja prenova zveze komunistov,
ki pomeni novo vsebino delova-
nja, ustvarjalnejše povezovanje
članov in delovanje med ljudmi.
Komunisti v osnovnih organiza-
cijah in v občini morajo bolj pri-
tegniti ljudi k skupnemu prema-
govanju sedanjih kriznih razmer.
To pa bo moč doseči z vzgled-
nim delom v družbenopolitičnih
organizacijah, samoupravnih or-
ganih, delegatskem sistemu in v
vseh drugih oblikah delovanja v
našem okolju. Samo tako bomo
lahko presegli navidezno in tudi
dejansko vse bolj pogosto nemoč
članov v OO ZKS.
Prav zato morajo komunisti na
programskih sejah oceniti svoje
delo v okoljih, kjer delajo in živi-
jo, zakaj prepočasi spreminjamo
neugodne razmere in ne dosega-
mo večjih uspehov; razčleniti,
kje nam ni uspelo dopolniti in
spremeniti preživelih metod de-
lovanja, odpraviti nedejavnost in
oportunizem ter na podlagi tega
ugotoviti, kako doseči akcijsko
enotnost in odgovornost. Na seji
predsedstva OK ZKS Ptuj je bilo
poudarjeno, da je na program-
sko-volilnih sejah treba dati ko-
munistom možnost, da poleg
ocene lastnega delovanja odkrito
povedo svoja mnenja o delova-
nju v občini, v okviru ZK Slove-
nije in ZK Jugoslavije. Vendar se
take razprave ne smejo spreme-
niti v brezplodno kritizerstvo in
obtoževanje vse počez, temveč
morajo ob tem komunisti opre-
deliti glavne naloge za svojo ak-
cijo pri spreminjanju razmer v
združenem delu, v družbenih de-
javnostih, krajevnih skupnostih,
upravnih organih in na drugih
področjih organiziranega delova-
nja. Pri tem je še zlasti pomemb-
no delovanje komunistov v
SZDL.
POTREBUJEMO LJUDI AK-
CIJE
Posebno skrb je treba name-
njati kadrovskim pripravam na
programsko-volilne seje OO
ZKS in tudi občinske konference
ZK, ki bo tem sledila. Prva nalo-
ga je evidentiranje komunistov
za sekretarje, namestnike sekre-
tarjev in člane sekretariatov v os-
novnih organizacijah ZK. To na-
logo je treba opraviti do 15. ok-
tobra in se bodo o konkretni iz-
vedbi podrobneje pogovorili na
posvetih s sekretarji.
Osnovno vodilo pri tem je, da
v vodstva ZK od osnovne orga-
nizacije ZKS navzgor izvolimo
ljudi akcije, vztrajne in poštene
borce za dosledno uresničevanje
politike ZK na vseh področjih
našega delovanja. Gre za to, da
izvolimo take komuniste, ki razu-
mejo prenovo in so jo tudi spo-
sobni izpeljati, ki v celoti razu-
mejo sedanje obdobje družbene-
ga razvoja, vsebino in resnost
problemov, s katerimi se v druž-
bi srečujemo, ter so tudi pripra-
vljeni in sposobni mobilizirati
komuniste, delavce in vse druž-
benoustvarjalne sile za čimbolj
uspešen spopad s sedanjimi teža-
vami. Pri tem je treba upoštevati,
da posamezni komunisti ne bi
opravljali prevelikega števila
dolžnosti — ne le v ZK, temveč
tudi v samoupravnih organih,
delegatskih telesih, DPO in dru-
štvenih organizacijah.
Posebej je treba poudariti, da
je treba vsebinske in kadrovske
priprave na programsko-volilne
seje zastaviti tako, da bo zagoto-
vljeno kar najbolj neposredno in
aktivno sodelovanje vseh članov
v osnovnih organizacijah ZKS.
FF
Prva lopata že prihodnje leto
Tudi v zdravstvu so pričeli uporabljati sredstva
tretjega občinskega samoprispevka. Junija so izko-
pali jarke za toplovod, do konca leta pa bodo pri-
pravili vse potrebno za začetek gradnje oziroma
posodobitve ginekološko-porodnega oddelka ter
dispanzerjev. Kot je povedal vodja tozd Bolnišni-
ca dr. Lojze Arko, bodo v kratkem dobili investi-
cijski program in idejne načrte, tako da bodo grad-
njo pričeli takoj po dopustih v letu 1988.
V bolnišnici se zelo trudijo, da bi specialistične
storitve čimbolj približali bolnikom. Odprli so več
specialističnih ambulant; zadnja pridobitev je am-
bulanta za bolezni dojk, ki so jo odprli aprila le-
tos. Pacientke sprejemajo vsak četrtek po trinajsti
uri. Nakup aparata za odkrivanje bolezni dojk so
omogočili občani, poleg tega so si pomagali s pri-
spevki delovnih organizacij, skupnosti in obrtni-
kov; uporabili pa so tudi svoja sredstva. Za pre-
gled se pacientke naročijo na ginekološkem oddel-
ku, lahko tudi telefonsko. Vsako leto odkrijejo v
ptujski občini šestnajst tumorjev. Do septembra so
v ambulanti pregledali dvesto pacientk, toliko jih
pričakujejo še do konca leta.
Dodatna sredstva zdravstvo, za katerega name-
njamo iz leta v leto manj družbenega proizvoda,
dobiva solidarnostno, bolje povedano iz prispev-
kov občanov, delovnih organizacij, obrtnikov in
drugih, ki prispevajo v humanitarne namene in se
zavedajo, da dobre diagnostike ni brez dobre
opreme. Sredstva za gradnjo bolnišnice oziroma
nakup opreme lahko občani nakažejo na žirora-
čun številka: 52400-763-50711.
Seznam darovalcev je iz leta v leto daljši; vsem
se v bolnišnici zahvaljujejo in pričakujejo, da bo
srčnost ostala.
MG
Natolcevanje?
Verjetno ne bom povedala nič novega, če zapišem, da je ptujska
tržnica med najdražjimi v državi. Po cenah sodeč namreč.
Tudi gospodinje, ki se te dni odločajo, da bodo med svojo ozim-
nico dale tudi na ta ali oni način pripravljeno papriko, najbrž že ve-
do, da je večje količine paprike najpametneje kupiti na mariborski
tržnici, saj je tam kilogram mogoče dobiti tudi po 300 dinarjev. Na
ptujski tržnici pa jo je težko zbiti pod 600 dinarjev. Nekoliko manjša,
pa kljub temu opazna je razlika pri ceni paradižnika, nektarin in bre-
skev.
Nek bralec našega časopisa nas je opozoril, da je na lastne oči vi-'
del, kako ptujski prodajalci sadja in zelenjave tega kupujejo na mari-
borski tržnici, ga prepeljejo na ptujsko tržnico in prodajo po skoraj
enkrat višji ceni.
Inšpektorica, ki je odgovorna za cene na ptujski tržnici, vse to
pozna, ne more pa ukrepati, ker nima prič, ki bi upale povedati, kaj se
pravzaprav dogaja. In tako bo ostalo pri sedanjih cenah in, milo re-
čno, pri prekupčevanju.
Zakaj ne mora nihče vplivati na to, da Ptujčanov ne bi goljufali
in jih prisiljevali, da kupijo najdražje, ker drugega pač ni? Zakaj tega
ne smejo počenjati ptujski trgovci in morda kar kak posameznik? Pre^
prosto. Nimajo ustreznih potrdil o izvoru sadja in zelenjave. Tisti, ki
ju prodajajo po tako visokih cenah, pa jih imajo. Doma so od tam,
kjer paprika in breskve bolje uspevajo, in to jih opravičuje, da pre-
kupčujejo in izkoriščajo »svobodno oblikovanje cen na tržnici«. Ce
pa bi se znašel kdo iz krajev, kjer ti sadeži in zelenjava ne uspevajo in
ni član zadrug, ki jih pridelujejo, pa tega ne sme počenjati. Zanimivo,
kajne?
D. Lukman
NOVI TOPLIŠKI NAČRTI
Lepo vreme je podaljšalo letno kopalno sezono
v Ptujskih toplicah. Zunanji bazeni bodo odprti,
dokler bo vreme lepo. Žal v letošnji kopalni sezoni
ne bodo dosegli lanskega obiska. Tako se je na
primer julija kopalo 36 tisoč kopalcev, avgusta le
devet tisoč, v teh dneh pa jih obišče med dvesto in
tristo kopalcev. V toplicah so tudi povedali, da bo-
do sezonske karte za zunanje in notranje bazene
veljale do konca meseca.
Zaradi slabše letne kopalne sezone je vprašljiv
pozitivni rezultat ob koncu leta. Čeprav imajo
nadpovprečen obisk v avtokampu in bungalovih,
kjer je 85-odstotna zasedenost, izpada ne bodo na-
domestili. V osmih mesecih so imeli že štirinajst ti-
soč nočitev, kar je toliko kot lani v celem letu. Do
konca leta bodo pripravili tudi program razširitve
avtokampa. V tem obdobju pa bodo sprejeli še na-
črte za novo vrtino.
Omenjene načrte bodo pripravili kljub pomanj-
kanju investicijskega denarja.	MG
TEDNIK - 10- september 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Kadar Slovenec zapoje...
in poleg še zaigra, je pa res veselo. Kako ne bi bilo veselja
na pretek, če je na 18. festivalu domače zabavne glasbe
Ptuj '87 igralo in pelo kar 31 ansamblov.
V petek se je na prvem festi-
valskem večeru predstavilo 17
slovenskih ansamblov, strokovna
komisija, ki so jo sestavljali
predsednik Kajetan Zupan ter
člani Bojan Adamič, Tomaž To-
zon, Ivo Ciani in Vinko Štrucl,
pa je odločila, da zaslužijo zlato
značko Orfeja Rogaški instru-
mentalni kvintet iz Rogaške Sla-
tine, Bratje iz Oplotnice, Zrelo
klasje iz Ptuja, Celjski instru-
mentalni kvintet in Štajerskih se-
dem iz Slovenskih Konjic. Srebr-
no značko Orfeja so prejeli Pre-
rod iz Ptuja, Šaleški fantje iz Ti-
tovega Velenja, Metalurg iz Slo-
venske Bistrice, Viničarji iz Ma-
ribora ter ansambel Tonija Her-
vola iz Brežic. (Srebrni iz zlati
ansambli so dobili možnost na-
stopa na finalni nedeljski prire-
ditvi.) Bronasto značko pa so
prejeli Hmeljarski instrumental-
ni kvintet iz Žalca, Kvintet Mar-
tini iz Radelj ob Dravi, Idila iz
Cirkovc ter Brežiški instrumen-
talni kvintet iz Brežjc, plaketo v
obliki pisnega priznanja pa Ko-
roški jeklarji z Raven na Koro-
škem ter ansambel Kogras iz
Spodnje Kungote — razočaranje
letošnjega festivala.
Tako lepega in toplega vreme-
na, kot je bilo letošnja prva dva
festivalska večera, ne pomnimo.
Že dolgo nismo na dvorišču mi-
noritskega festivala sedeli v pole-
tnih oblačilih. Da nam je bilo to-
plo, so seveda poskrbeli tudi ne-
kateri ansambli, ki so zaigrali in
zapeli tako ubrano in poskočno,
da občinstvo ni moglo ostati rav-
nodušno. Med njimi lahko ome-
nimo Brate iz Oplotnice, ki so
nastopili na festivalu prvič in že
ogreli občinstvo ter navdušili čla-
ne strokovne komisije.
Na drugem festivalskem veče-
ru je nastopilo 14 ansamblov in
znova se je ponovila zgodba
prejšnjega večera, nekateri so
navdušili, drugi razočarali. Ko-
misija sicer ni imela težkega de-
la, komu priznati zlato odličje
Orfeja. Zlati so postali Stoparji
iz Mengša, ansambel Braneta
Klavžerja iz Celja, Gorenjci iz
Radovljice, ansambel Rupar iz
Škofje loke ter ansambel Vilija
Petriča iz Ljubljane. Srebrni pa
Stari znanci iz Ljutomera, Veseli
Zasavci iz Zagorja, ansambel
Francija Zemeta ter Slavček iz
Novega Mesta. Bronaste značke
Orfeja so prejeli Novi odmevi iz
Črnomlja, Cof iz Novega mesta.
Prijatelji iz Ptuja ter Alpina iz Zi-
rov, zgolj pisno priznanje pa an-
sambel Omizje iz Ljubljane. Ta-
ko sta torej minila dva kvalifika-
cijska večera; strokovna komisi-
ja je bila zadovoljna s kakovost-
jo nastopajočih ansamblov in
osemnajsti festival je postal pol-
noleten tudi po tej plati.
Nestrpno smo vsi skupaj čaka-
li na nedeljo, ko je bilo potrebno
na finalni prireditvi določiti
zmagovalce strokovne komisije
in občinstva. Toda gorje: nevih-
tni oblaki, ki so se zbrali že do-
poldan, so pozneje prinesli toli-
ko dežja, da je vse skupaj skoraj-
da splavalo po vodi. Kakšen nov
sivi las bi gotovo našli na direk-
torjevi glavi, pa tudi ostali člani
našega kolektiva nismo bili rav-
nodušni. Toda vreme je moralo
popustiti pred trdno voljo an-
samblov, da bodo še enkrat zai-
grali, ter odločenostjo občinstva,
da kljub vsemu zasede festivalski
prostor. Uresničile so se obljube
vremenoslovcev in natanko ob
17. uri je prenehalo deževati. Fe-
stival je imel tako kar dve uri za-
mude, pa tega nihče ni zameril.
Znova so na dvorišču lepo ureje-
nega minoritskega samostana, ki
ga je tik pred zdajci dokončno
uredil zasebni obrtnik Marjan
Korpar, zadonele domače viže.
Tokrat še bolj sproščeno in praz-
nično — vsemu navkljub. Nasto-
pilo je devetnajst srebrnih in zla-
tih ansamblov, zlate je v nepo-
srednem prenosu lahko gledalo
tudi slovensko televizijsko občin-
stvo, v Poletni noči ljubljanske
televizije pa tudi zmagovalno
melodijo.
Po nekaj letih se je znova zgo-
dilo, da sta strokovna komisija
in občinstvo izbrali za zmagoval-
no isto melodijo. Na polnolet-
nem festivalu je tako glasbeno
polnoletno postalo tudi zvesto
občinstvo, ki je prvi in drugi ve-
čer napolnilo prireditveni pro-
stor do poslednjega kotička. Tu-
di v nedeljo se jih je kljub slabe-
mu vremenu zbralo veliko števi-
lo, skupaj jih je bilo kar okoli
šest tisoč.
Organizatorji — Zavod Radio
Tednik Ptuj, Zveza kulturnih or-
ganizacij Slovenije ter društvo
glasbenih delavcev Harmonija
Maribor — so zadovoljni. Glede
na sklepni aplavz je zadovoljno
tudi občinstvo. Kaj torej hočemo
več? Kakovost nastopajočih an-
samblov je razen redkih izjem že
na visoki ravni. Tudi Ftuj živi s
festivalom, saj so bile ulice to-
krat polne prireditev.
Festival bi bilo težko izvesti
samo glavnim organizatorjem, če
ne bi priskočili na pomoč številni
zasebni obrtniki in delovne orga-
nizacije. Tudi ne, če ne bi imeli
neutrudne pomoči vojakov ptuj-
ske vojašnice Dušana Kvedra in
številnih posameznikov.
Za lepo ozadje odra je poskr-
bel Jože Foltin, za fcvetje cvetli-
čarna Roža, za ureditev celotne-
ga festivalskega prostora pa
Martin Ozmec. Samo muzika se-
veda ni dovolj za popolnost fe-
stivala. Potrebno je tudi marsikaj
povedati. In to nalogo sta dobro
opravila Nataša Vodušek in
Marjan Šneberger.
Nasvidenje na 19. festivalu!
J. Bračič
Presenečenje festivala: Bratje iz Oplotnice
Druga nagrada občinstva: Ribič Štefek in ansambel Prerod iz Ptuja
Cvetličarna Roža — pridemo tudi na dom
Se bova midva do drugega leta tudi pripravila?
Petkrat zlati pa še trema pred nastopom — Ruparji
»Daj no, mali, koga se pa muliš? Prid' že na oder!«
Napovedovalski tandem Nataša in Marjan — za
odrom
Rudi Šantl: Ptujska noč
Najboljši glas letošnjega festivala — Majda Renko
Nagrade
Strokovna komisija:
1.	nagrada z Orfejem — Štajerskih sedem iz Slo-
venskih Konjic
2.	nagrada z Orfejem — Celjski instrumentalni
kvintet
3.	nagrada z Orfejem — Gorenjci iz Radovljice.
Prvo nagrado za besedilo je prejel Boris Rošker
za pesem Stari spomini, drugo nagrado Manko
Golar za pesem S penezi je križ in tretjo nagrado
Ivan Sivec za Slovensko pesem.
Korenovo plaketo za najbojšo pevsko izvedbo je
strokovna komisija dodelila Majdi Renko, pevki
pri ansamblu Vilija Petriča. Nagrado za trikrat
osvojeno zlato značko Orfeja sta prejela ansambla
Štajerskih sedem in Zrelo klasje, za petkrat osvo-
jeno zlato značko pa ansambel Rupar.
Nagrade občinstva:
1.	nagrada — Ptujska noč v izvedbi ansambla
Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic — 168 gla-
sov
2.	nagrada — Ribič Štefek v izvedbi ansambla
Prerod iz Ptuja — 160 glasov.
3.	nagrada — Glasba je narave dar in Kaj je ti-
sto. Obe melodiji so izvedli Bratje iz Oplotnice in
vsaka je prejela po 58 glasov občinstva.
Za spremljajoče prireditve
— dobro
Za spremljajoče prireditve ob letošnjem
osemnajstem festivalu domače zabavne glas-
be lahko izrečemo pozitivno oceno, četudi
prvi sejem Vse za glasbo ni dal pričakovane-
ga. Udeležili so se ga le trije prodajalci —
blagovnica Mercator s stojnico na Titovem
trgu, ansambel Mavrica jo je postavil pred
prodajalno Volan, člani ansambla Štajerskih
sedem pa so svoje kasete prodajali v Krem-
pljevi ulici.
Kot so povedali organizatorji sejma, so
takšno udeležbo pričakovali, zato niso razo-
čarani. Prepričani so, da so dobili dobre na-
potke za organizacijo prihodnjega sejma.
Mnogo boljša je ocena zabavnoglasbenih
prireditev pred hotelom in v Prešernovi ulici,
kjer je bilo zlasti drugi dan veliko ljudi.
Kljub temu pa družbeni del gostinstva ugo-
tavlja, da v Ptuju v petek in soboto ni bilo
več kot štiri tisoč ljudi in ti so se selili z ene-
ga na drugi prireditveni prostor.
Kakorkoli že, petkove in sobotne priredi-
tve so pokazale, da se Ptujčani znajo in hoče-
jo zabavati, le pritegniti jih je potrebno. >Pre-
šernovci< — kavabar Orfej, grilbar Rimljan
in Bistro Julija — so se odločili, da bodo v
prihodnjem letu pripravili vrsto zanimivih
prireditev, s katerimi bodo vabili Ptujčane v
Prešernovo ulico.
MG
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
10. september 1987 - TEDNIK
Markovski folkloristi
že tretjič v Srbiji
Ko smo se leta 1981 ob
svojem gostovanju na veliki
mednarodni prireditvi »Smo-
tra folklore« v Zagrebu se-
znanili s takratnim sekretar-
jem samoupravne interesne
skupnosti za kulturo iz Re-
kovca, sedanjim direktorjem
»Levačkega sabora« Brativo-
jem Markovičem, še zdaleč
nismo slutili, da bo takratna
navezava prijateljskih stikov
dobila pozneje tolikšno raz-
sežnost.
Sledila so prva pisma in
vabilo. V letu 1982 smo bili
Markovčani kot prva sloven-
ska folklorna skupina gostje
na eni največjih folklornih
prireditev, ki jo prirejajo vsa-
ko leto v srcu Sumadije blizu
znamenitih samostanov v
Kaleniču, pod naslovom
»Prodjoh Levač — prodjoh
Šumadiju«.
Med večdnevnim bivanjem
pri svojih gostiteljih ob pr-
vem gostovanju je beseda
kljub jezikovnim pregradam
poleg drugega kar hitro ste-
kla o folklori, za katero so se
živo zanimali in za katero
lahko mimo trdimo, da je na
Ptujskem polju zelo bogata.
Že v letu 1983, ko smo Mar-
kovčani praznovali 45-letni-
co folklore, so bili Šumadinci
naši gostje. Od takrat dalje je
bilo poleg uradnih srečanj
veliko osebnih obiskov in
smo postali že dobri prijate-
Iji-
Vedno znova, kadar se sre-
čamo ob gostovanjih, kar hi-
tro steče beseda o tem in
onem — predvsem pa, kako
živimo in delamo mi tu, na
severu domovine, in kako
poteka naša vsakdanjost. Ob
gostovanju pri nas so videli
veliko novega — predvsem
pa tisto, kar je za njihovo ne-
koliko hribovsko raztreseno
vasico Kaludro, ki šteje
okrog 180 hiš pretežno kmeč-
kega prebivalstva, še vedno
kljub velikim naporom nedo-
segljivo. Do vasi še žal ni pri-
teka voda iz vodovodne pi-
pe, niti asfaltna cesta, čera-
vno že nekaj let plačujejo v
ta namen samoprispevek. Tu-
di telefona še ni v vasi in mo-
rajo do njega v bližnji Pre-
vest, kjer je sedež pošte. Pa
vendar živijo v tej vasi ljudje,
ki nas vedno sprejmejo z veli-
kim srcem in odprtimi roka-
mi in delijo z nami vse, kar
imajo.
Na Levaškem zboru, ki je
bil letos že 18. in ki ga je v
celoti posnela beograjska te-
levizija, smo markovčani go-
stovali že tretjič in se tudi to-
krat odlično predstavili s pri-
ljubljenimi ženitovanjskimi
kopjaši, plesno folklorno
skupino in demonskimi ko-
ranti, ki so jih S"madinci vi-
deli prvič.
Čas, ki smo ga preživeli pri
svojih gostiteljih, je kar pre-
hitro mineval. Krepki stiski
rok ob slovesu in prisrčni ob-
jemi, ob katerih ni manjkalo
solz, ter vabilo, da se vidimo
prihodnje leto v Markovcih,
ko bomo pri nas praznovali
»zlati jubilej« — 50-letnico
folklore, pa je najboljše potr-
dilo, da so se v teh letih stka-
le med nami trdne bratske in
prijateljske vezi.
Ob koncu gre zahvala
skupščini občine Ptuj in
vsem drugim, ki so nam ka-
kor koli po svojih močeh
omogočili, da smo lahko po-
nesli prelepo domačo sloven-
sko pesem in ljudske običaje
s Ptujskega polja na jug naše
domovine, v srce Šumadije,
saj bodo prav takšna sreča-
nja najboljši porok za zbliže-
vanje med narodi in zagoto-
vilo, da prelepa domača pe-
sem, ples in glasba ter bogati
ljudski običaji, katerim čas, v
katerem živimo, ni najbolj
naklonjen, ne bodo tonili v
pozabo.
Zahvala gre tudi vozniko-
ma Komunalnega podjetja
Ptuj Frančku in Zvonku, ki
sta nas varno in srečno pripe-
ljala na cilj in domov.
Franc Kolarič
Spominski posnetek v Kaleniču 1984
INŠPEKTORJI O VARSIVU OKOUA (2)
Počakati, da
zbolijo tudi ljudje?
Slovenski inšpektorji in inšpektorice so v zadnjih dveh letih dobili
nove naloge na področju vanitva okolja. S poostrenim nadzorom naj bi
prispevali k zmanjševanju ogroženosti okolja. Vzrok za poostrite« aad-
zora je več kot očiten, s pomočjo vse večje ekološke zavesti med ljudmi
pa bodo ukrepi najbrž naleteli na podporo. Res je, da obilica napisanih
nalog pri nas ne pričaka svoje i/polnitve, toda narava je neusmiljena is
zahteva, da njene zakone upoštevamo, če ne želimo skopati jame sami
sebi, ko uničujemo svoje okolje.
Tudi v ptujski občini imamo vse resnejše težave z onesnaženo pod-
talnico, rekami in zrakom. Imamo pa tudi lepo zapisan program ukre-
pov za varstvo okolja. Ravno o njegovem uresničevanju je tekel pogovor
z inšpektorji Milanom Vogrincem, Vero Lunder, Jožico Težak, Alenko
Mohorko, predsednikom občinskega komiteja za urbanizem, gradbene
in komunalne zadeve Janezom Belšakom ter vodjem ptujske ekološke
skupine Stankom Žuncem.
V prejšnji številki smo objavili prvi del pogovora, v katerem smo
predstavili pristojnosti inšpektorjev in njihove ukrepe, kadar veliki ones-
naževalci škodujejo podtalnici, rekam, gozdovom in s tem tudi, na kar
pogosto pozabljamo, predvsem ljudem.
INŠPEKTORJI IN SEDANJE
NALOŽBE
Omenimo, da večina onesnaže-
valcev, predvsem TGA Kidričevo
in Perutnina, trenutno gradi nove
zmogljivosti. Kakšna je vloga in-
špektorjev glede varstva okolja?
Kako sodelujejo v projektih, kako
lahko zagotovijo nadzor, da bodo
ekološke obljube delovnih organi-
zacij rodile sadove? Znan je pri-
mer tako farme bekonov v Dra-
žencih kot tudi akumulacijskega
jezera za elektrarno v Forminu,
ko so ekološke obljube, ki so
predvsem v zadnjem primeru bile
celo dodatna »prednost« novih
objektov, splavale po vodi. Kako
lahko vi vplivate, da bi novi obrati
pričeli proizvodnjo šele takrat, ko
so tudi ekološko neoporečni?
Lunder: Prav gotovo obstajajo
o tem predpisi. Vloga inšpektor-
ja, konkretno sanitarnega, je zelo
velika, saj daje predhodno sani-
tarno soglasje k projektom. Od
načrtovalcev investicije moramo
zahtevati, da upoštevajo vse
predpise glede varstva zraka, vo-
da, pitne vode, predpise glede
hrupa ... Vendar v primeru mo-
dernizacije TGA občinska sani-
tarna inšpekcija ni pristojna, o
tem odloča republiški sanitarni
inšpektorat. Ta pa je gotovo po-
dal svoje zahteve v soglasju k
projektom.
Dejstvo pa je, da čistilne siste-
me na vseh novih objektih gradi-
jo v končni fazi, kako pa so zgra-
jeni in kako delujejo, pa je drugo
vprašanje. Omenili ste farmo be-
konov. Prav gotovo je republiški
sanitarni inšpektor zahteval, da
mora farma za svoje delovanje
izpolniti vrsto pogojev za varstvo
okolja in da mora dobiti sanitar-
no soglasje, preden lahko dobi
tudi uporabno oziroma obrato-
valno dovoljenje. Vendar je bilo
potem drugače. Zahtev sanitar-
nega inšpektorja še danes niso
uresničili; zakaj ne, pa je potreb-
no vprašati njih. Prav gotovo pa
je vzrok takim spodrsljajem tudi
neodgovornost projektantov, ki
načrtujejo čistilne naprave. Na-
črtujejo jih, nekako prepričajo
tako inšpekcije kot naročnike, da
bo naprava delovala, na koncu
pa potem iz vsega tega ni nič.
Vprašanje je, ali res upravljala
naprave niso pravilno delali z
njo ali pa projektant ni dovolj
poznal tehnologije. Težko je to
ocenjevati, iz izkušenj pa lahko
povem, da je malo brezhibno de-
lujočih naprav.
Belšak: Celoten problem v od-
nosu do investicije je v nasled-
njem: ko načrtujemo, nas zani-
ma samo, kako bomo povečali in
izboljšali proizvodnjo. Ne zani-
ma pa nas, kakšni bodo »stran-
ski« učinki. Nekdo je prej ome-
nil krivdo posameznikov. Pri tem
se vse prične. Velja le račun, do-
nosnost, nikoli pa ne zaščita oko-
lja pred vplivi proizvodnje. Var-
stvo okolja je zgolj strošek. Vsi
stremijo k temu, da bi stroške
kar najbolj znižali; in najlažje je
opustiti čistilne sisteme, ker je
njihova gradnja tako ali tako
predvidena v sklepnem delu
gradnje. Znano je, da se projekti
iz finančnih razlogov delijo na
obdobja, ki trajajo tudi po nekaj
let, v predzadnjo fazo spada gra-
ditev zaklonišča in nazadnje še
čistilni sistem. Denarja običajno
zmanjka pri predzadnji fazi. Ta-
krat pa rečemo: sedaj imamo
proizvodni del in moramo ga
spustiti v tek, tisti, ki zahtevajo
še naravovarstvene pogoje, samo
eno čistilno napravo, pa nam vse
skupaj otežujejo. Gledajo samo
na proizvod: kako ga bodo pro-
dali; kakšne surovine uporablja-
mo, kakšen je njihov vpliv na
okolje in kaj bomo storili s stran-
skimi škodljivimi ostanki, pa ni
pomembno.
Veijameni, da imajo ljudje v
naložbenih službah velike teža-
ve, kadar poskušajo odgovorne
strukture prepričati, da so tudi
zahteve po ohranitvi okolja re-
sne. Ta dejavnost je zelo osovra-
žena, ker povzroča stroške. In za-
radi vsega povedanega so stvari
tako težavne. Moram pa reči, da
se ponekod stanje popravlja. Pe-
rutnina, na primer, pripravlja re-
konstrukcijo čistilnega sistema,
trenutno pripravljajo dokumen-
tacijo. Zadeve se počasi spremi-
njajo in vedeti moramo, da se ne
bodo spremenile v nekaj dneh.
Vendar bomo v komiteju vztraja-
li, da bodo urejene do leta 1990.
Podobno tudi v primeru TGA,
kjer je poseben del naložbe eko-
loški. Natančno je določeno, kaj
vse bodo v TGA morali narediti,
da bi zmanjšali škodljive vplive
na okolje. Vendar pa tudi pri tej
naložbi ostajajo ekološke zahte-
ve za konec.
KDO JE KRIV?
Belšak: Menim, da gre veliko-
krat za velik delež krivde posa-
meznikov. Najlažje je namreč
spustiti odplake v reke in poto-
ke, pa je z njimi opravljeno.
Mnogo težje pa je seveda, kadar
je potrebno odplake ali odpadke
zbrati, delno očistiti, spraviti v
posebne posode ali pa odpeljati
na odlagališča. Neposreden
vpliv na okolje bi bil nekako
omiljen. Vendar ljudje ravnajo
zelo neodgovorno. Delavec, ki
ga odgovorni pošljejo, »naj poči-
sti«, velikokrat ni poučen in se-
veda z najmanj napora dvigne na
primer zapornico, odpre ventile
in spusti odplake v potok. Teža-
va je v tem, da na naravo napa-
čno gledamo; ne razumemo, da
gre pri naravnih procesih zares.
Kazni, ki jih lahko odgovorni iz-
rekamo, so zaenkrat le simboli-
čne. Veliko več pa bi morali ljudi
izobraževati, povečati moramo
zavest, da s takim ravnanjem
pravzaprav sami sebi kopljemo
jamo.
NARAVA NE ČAKA
Iz povedanega bi lahko sklepa-
li, da se nam s pomočjo uspešno
izpeljanih naložb in posodobitev
ptujskega gospodarstva obeta tudi
zmanjšanje škodljivih vplivov na
okolje. Nekako do leta 2000 bi bi-
lo potrebno počakati, da bi bilo
škodljivih odplak in emisij manj.
Postavlja pa se enostavno vpraša-
nje: Kaj bo do takrat? V Dravo in
podtalnico se vsak mesec izteče
precej škodljivih snovi, fluor in
žveplo še naprej uhajata v ozračje,
cianide v podtalnici imamo že se-
daj ___Ali niso nekateri procesi v
naravi neobnovljivi do take mere,
da po daljšem obdobju sploh ne
bomo mogli več vrniti življenja v
reke, očistiti podtalnice za pitno
vodo in morda ozdraviti ljudi, ki
imajo posledice zaradi fluora, cia-
nidov in pesticidov? Spremembe v
desetih do dvajsetih letih so lahko
usodne.	Darja Lukman
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nekaj ukrepov iz »zelenega programa*:
—	Do letošnjega decembra morajo najvegi onesnaževalci svoje
programe za zmanjšanje onesnaževanja dati v obravnavo Izvrš-
nemu svetu.
—	Do konca prihodnjega leta morajo inšpekcijske službe in komite
za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve izdelati kataster
virov onesnaževanja okolja v ptujski občini.
—	Do polovice drugega leta morajo vse organizacije dopolniti pla-
ne z ukrepi za varstvo okolja in varčevanje z energijo.
—	Do zgraditve čistilne naprave morajo vse DO urediti predčišče-
nje odplak.
—	Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora mora
nemudoma spremeniti vodnogospodarsko soglasje za HE For-
min tako, da bodo DEM prisiljene povečati pretok pod jezom v
Markovcih od 10 do 30 m. v sekundi.
—	V Podravju moramo takoj začeti pogovore za zaščito podtalnice
in Drave ter omejiti letne količine dušika na podroqiK od koder
se oskrbujemo s pitno vodo.
(posnetek I. Ciani)
DIMNIKI IN DIMNIKARSKA SLUŽBA
(1. nadaljevanje)
4. PožaTna nevarnost
Vzroki za nastanek dimniških
požarov so naslednji:
—	nepravilna izgradnja,
—	premajhen premer dimo-
vodnega kanala,
—	premajhen odvod dimnih
plinov,
—	nepravilno priključena ku-
rišča,
—	preobremenitev dimovod-
nega kanala zaradi priključitve
večjega števila kurišč od dovolje-
nih,
—	slabo ali nikakršno vzdrže-
vanje,
—	nezadostno čiščenje in kon-
trola,
—	dotrajanost ali poškodbe,
—	slaba izolacija lesenih de-
lov ob dimniku,
—	skladiščenje — zlaganje
gorljivega materiala poleg dimni-
kov,
~ nestrokovno izžiganje dim-
nika.
Dimniški požar
Dimniški |X)žari nam povzro-
čajo milijardno škodo, v nekaj
primerih pa so se poškodovali in
umrli ljudje. S požarom ne ogro-
žamo samo sebe, ampak tudi so-
sede in naravo. V nevarnost spra-
vljamo svojo ekonomsko varnost
in varnost otrok.
Ce bi bila preventiva dobro or-
ganizirana in dimniki pravilno
grajeni, do požarov na njih ne bi
prihajalo.
Požar v dimniku je edini po-
žar, ki ga spremljamo in ne gasi-
mo. Gasilci morajo storiti na-
slednje varnostne mere:
1.	Podstrešje je najbolj občut-
ljivo, zato spremljajo temperatu-
ro lesenih delov na podstrešju.
2.	Spremljajo smer in prostor,
kamor letijo iskre in kjer bi lah-
ko zanetile požar.
3.	V stavbi od zidov, kjer pote-
ka dimnik, odstranijo omare, le-
sene in ostale vnetljive dele.
Temperaturo zidov in stropov,
kjer je vlečen dimnik, spremlja-
jo, za hlajenje desk in tramov
uporabljajo vodo.
4.	Posebej pri nastajanju žare-
čih saj v kosih obstaja nevarnost,
da se dimnik zamaši. V takem
primeru uporabijo dimnikarsko
kroglo, ki jo spustijo z vrha dim-
nika, da odprejo požaru pot nav-
zgor.
5.	Ce pričakujejo večjo nevar-
nost, požar v dimniku gasijo ta-
ko, da skozi spodnja vratca vpi-
hujejo prah za gašenje.
6. O požaru obvestimo dimni-
karja.
Dimniškega požara ne smemo
gasiti z vodo, saj se voda pri
100° C spremeni iz tekočega sta-
nja v paro — 1 liter vode v 1700
litrov vodne pare — pritisk se
poveča, dimnik razpade in požar
se lahko prenese.
5. NEVARNOST ZASTRUPI-
TEV
Pri izgorevanju nastane kot
stranski produkt CO — ogljikov
monoksid. Fvlaksimalna dovolje-
na koncentracija je 55 mg/m'.
Trenutna smrt nastane, če vdih-
nemo 6 do 12 mg/l CO. Nevarno
za življenje in zdravje je 2 do
3 mg/l CO, če ga vdihavamo
30—60 minut. Nevarnost za
zdra*'je in življenje se pojavi, če
vdihujemo CO 0,2 mg/l več ur.
Ogljikov monoksid je brez vonja
in barve.
Največja nevarnost zastrupitve
nastaja pri trajnožamih kuriščih,
ko kurimo s pregomom, kurilna
in dimovodna naprava pa nista
plinotesni ali pravilno priključe-
ni. Največja tragedija pri tem je.
da največkrat za posledicami za-
dušitve s CO umirajo otroci in
starejši, včasih tudi večji del ali
cele družine. Ce bi naši predpisi
predpisovali, kdo, kdaj in kako
preizkuša plinotesnost, bi bilo
teh zastrupitev manj.
Stara mestna jedra, kjer so di-
movodne naprave že dotrajane,
bi morala biti priključena na kot-
lovnice ali pa bi dimovodne na-
prave morale biti obnovljene in
plinotesnost atestirana.
6.	ONESNAŽEVANJE
OZRAČJA
Iz kurilnih naprav prihaja v
zrak dim. Cmina dimne emisije
se meri po Becharachu. Dovolje-
no dimno število po JUS BH
8.270 se giblje med 2 in 4. Dim-
no število 4 se nanaša na peči do
10 kW, za vse ostale je med 2 in
3. (Glej tabelo.)
Včasih v dimu najdemo še va-
nadijev pentoksid V2O5, ki nasta-
ne ob izgorevanju kurilnih olj, in
je po pravilu v pepelu. Maksi-
malna dovoljena koncentracija
V:»05 v dimu je 0,1 mg/m^. Ker
ni dorečenega in zakonsko sto-
odstotno izdelanega sistema kon-
trole vseh kurišč (kaj, kdaj, kje in
v kolikšni meri spuščamo v zrak)
se veselo zastrupljamo. Nič ne
pomaga, če spremljamo samo
nekaj mest v Sloveniji in nekaj
kurišč, saj je na tisoče majhnih,
ki so brez kontrole. Gradimo vi-
soke dimnike in eni drugim ptoši-
Ijamo onesnaženi zrak.
Premalo se zavedamo odgo-
vornosti do narave in do nas sa-
mih. O čistilnih napravah raz-
mišljamo na papirju, za organizi-
rano stoodstotno preventivo je
premalo denarja. Ce bo šlo tako
naprej, ga za kurativo ne bo, ker
v razumnem času ne bo sposob-
nih, da bi proizvajali novo vred-
nost, ampak bomo zapisani pro-
padu kot velik del gozdov na
Slovenskem.
Zamislimo se nad tem in omo-
gočimo svojim potomcem, da bo-
do uživali v naših lepotah v nara-
vi in ne na slikah.
Dimnikarska služba se trenut-
no in delno ubada z meritvami
CO, CO2, O2, sajne slike in izra-
čunom SO2 v dimnih plinih. Ven-
dar pri tem ni reda in konstant-
nega spremljanja zaradi pomanj-
kljive zakonodaje.
TEDNIK ~ september 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Polni sodi, prazni kozarci
Oči svetovnih poznavalcev vi-
na so od 28. avgusta do 4. sep-
tembra bile uprte v Ljubljano, ki
je na Gospodarskem rastavišču
tokrat že 33. gostila mednarodni
vinogradniško-vinarski sejem.
Na njem je sodelovalo 476 raz-
stavljalcev vina, žganih in brezal-
koholnih pijač ter proizvajalcev
strojne opreme te stroke. Bilo je
241 domačih in 235 tujih razsta-
vljalcev iz dvajsetih držav.
Mednarodna ocenjevanja v
tnesecih pred sejmom so vzela v
precep 1051 vinskih vzorcev z
vsega sveta, 145 primerov alko-
holnih pijač in 84 vzorcev sadnih
sokov. Ljubljansko ocenjevanje
velja za enega najbolj objektiv-
nih v svetu, zato mu vinogradni-
ki tudi najbolj zaupajo, z meda-
ljami različne žlahtnosti in Lju-
bljane pa se lahko postavljajo
pred slehernim vinskim slado-
kuscem. Jugoslovanski vinarji so
na ocenjevanje poslali kar 40 %
vseh vinskih vzorcev (421 vin iz
vseh vinorodnih območij). Zanje
so poleg šampionskega odličja
za krater iz Kavadarcev dobili še
40 velikih zlatih medalj, 88 zla-
tih, 186 srebrnih medalj, za osta-
la vina pa še 95 diplom. Dobro
so se odrezali slovenski vino-
gradniki, saj so v svoje vitrine že
postavili 24 velikih zlatih, 51 zla-
tih in 75 srebrnih medalj ter 33
diplom. Med najbolj zadovoljni-
mi državami, ki so poslale svoja
vina na ocenjevanje v Ljubljano,
pa so lahko prav gotovo Avstrij-
ci. Polega dveh šampionov so v
svoje kleti odnesli 45 velikih zla-
tih, 37 zlatih in 47 srebrnih me-
dalj, pa še deset diplom. To bero
so dobili samo za 141 vinskih
vzorcev, ki so jih poslali na oce-
njevanje v Ljubljano.
Dogajanja med vinskimi sejmi
so tudi precej pripomogla, da je
mednarodni urad za trto in vino
s sedežem v Parizu ob letošnjem
mednarodnem letu vina razglasil
Ljubljano za mednarodno mesto
trte in vina. Zveneče priznanje
bodo našemu glavnemu mestu
podelili 31. oktobra na veliki slo-
vesnosti v Rimu.
KAJ SE DOGAJA NA SVE-
TOVNEM VINSKEM TRGU?
Med sejemskimi dnevi Vina
'87 se je v Ljubljani zvrstila vrsta
strokovnih in poslovnih srečanj,
na katerih je namesto veselja nad
žlahtno kaplico že prevladovala
zaskrbljenost. Ves svet se namreč
ukvarja z velikimi vinskimi zalo-
gami, ki so na eni strani posledi-
ca dobrih letin v tem desetletju,
po drugi pa znatnega padca vin-
ske potrošnje, h kateri je največ
pripomogla cela vrsta vinskih
škandalov, v Jugoslaviji pa pa-
dec življenjskega standarda. Sve-
tovna vinska proizvodnja, ki se
vsako leto zaokroži pri 330 mili-
jonih hektolitrov, je za 60 milijo-
nov hektolitrov večja od porabe.
Povsod se ukvarjajo z vpraša-
njem, kako pospraviti zaloge, ki
ogromno stanejo. V Evropi je le-
tni vinski pridelek 195 milijonov
hektolitrov, potrošnja pa samo
160 milijonov. Za destilacijo je
treba vsako leto odšteti do 4 mi-
lijarde nemških mark, vendar so
se tudi zaloge destilatov v zad-
njem času tako povečale, da ne
vedo več kam z njimi. Začeli so
se že ubadati z mislijo, da bi av-
tomobile poganjal bencin s pe-
todstotnim deležem destiliranega
alkohola.
V	Jugosaviji, kjer je z vinskimi
zalogami še mnogo bolj kritično
kot v mnogih drugih deželah, se
zaenkrat s takimi mislimi še ne
ukvarjamo, čeprav je vsako leto
po postopkih destilacije treba
predelati skoraj polovico vinske
letine. Ob tem smo vsaj dve dese-
tini našega vina primorani izvo-
ziti na že tako zasičene vinske tr-
ge. Šele po mnogih letih samo-
stojnega prodajanja posameznih
vinarjev v tujini sedaj vendarle
pripravljamo prvo skupno rakla-
mo za jugoslovanska vina, ki jo
bodo najprej gledali in poslušali
nemški potrošniki, saj je ta drža-
va največji kupec naših vin.
V	tem trenutku imamo toliko
zalog, da bi lahlo pokrili vse do-
mače potrebe po rdečem vinu,
tudi če letošnja trgatev ne bi dala
nobenega grozdja. Podatki za be-
la vina so malce ugodnejši, toda
tudi teh imajo v marsikateri kleti
mnogo preveč. Potrošnja vina v
Jugoslaviji strmo pada, hkrati pa
se iz gostiln in restavracij seli v
trgovinske nakupe. Nekoliko
okrnjena letošnja vinska letina
bo dala letos jugoslovanskim
kletarjem 1 179 000 ton grozdja,
marsikje pa zaradi polnih sodov
še ne vedo, kam bodo spravili
mošt. Nekatere kleti so namreč
doslej prodale komaj 20 % vina
iz prejšnje trgatve. Zaradi tržnih
in drugih gospodarskih razmer,
visoke infacije ter uničujočih
obresti kletarji strežejo z računi,
da je najdražje prav neprodano
vino.
Zaradi vsega tega so tudi slo-
venski kletarji, predvsem pa vi-
nogradniki pred trgatvijo, ki je
praktično pred vrati, zaskrbljeni
kot še nikoli. Letina bo namreč
kljub mnogim ujmam obilnejša
od povprečij zadnjih let; samo
na družbenih in zadružnih vino-
gradniških površinah bodo natr-
gali dobrih 63 000 ton grozdja.
Slovenska letina je sicer še en-
krat tolikšna, vendar je tisto vino
doslej ostajalo in se tudi popilo v
domačih kleteh. Letos je že dru-
gače, saj vinogradniki, ki sami
tudi kletarijo, gostilničarjem in
drugim niso mogli prodati vsega
vina, in ga imajo — po zaneslji-
vih ocenah — v svojih kleteh še
dobrih 800 vagonov. Bržčas naj
bi letošnjo letino želeli prodati,
vendar v kleteh pravijo, da je ne
bo mogoče prevzeti od nikogar,
ki z zadrugo nima sklenjene po-
godbe o predelavi grozdja.
Te dni še nihče ne ve, kje bo
mogoče dobiti denar za plačilo
akontacij za oddano grozdje, saj
posojil po 120-odstotni obrestni
meri kletarji preprosto ne morejo
sprejeti, ker bi si s tem podpisali
smrtno obsodbo. Še nikoli niso
tako kot letos poudarjali, da lah-
ko prevzamejo grozdje samo s
skupnim tveganjem z vinograd-
niki za usodo vina letošnjega le-
ta. Največ, kar bo mogoče, bo da
bodo lahko zaenkrat vinogradni-
kom dali samo akontacijo za
sredstva vložena v letino, dela in
obresti pa ne morejo plačati. Od
prodaje vinskega letnika 1987 bo
torej odvisno, kdaj in koliko bo-
do v posamezni kleti še lahko
plačali vinogradnikom za odda-
no grozdje. Izračunano je, da ki-
logram grozdja letošnje letine
stane vinogradnika dobrih 600
dinarjev (z delom in vsemi drugi-
mi stroški vred), hkrati pa je tudi
že jasno, da več od dobre polovi-
ce tega zneska ob oddaji grozdja
ne bodo mogli dobiti; pa še to
bo odvisno od kakovosti, sorte in
sladkorne stopnje. Ali bo to do-
volj za to, da vinogradniki še ne
bodo začeli krčiti svojih nasa-
dov, je vprašanje, ob katerem
lahko samo upamo, da se to še
ne bi začelo dogajati.
LICITACIJA SLOVENSKIH
ARHIVSKIH VIN
Na predvečer otvoritve sejma
Vino '87 je bila v ljubljanski Fe-
stivalni dvorani za Gospodar-
skim razstaviščem tretja licitacija
slovenskih arhivskih vin. Proda-
jali so vina z letnicami od 1967
pa vse do 1937. Ni treba posebej
poudarjati, da je 50 let stari sau-
vignon na licitacijo ponudila
ptujska klet za izklicno ceno
200.000 dinarjev. Za ta denar ga
je tudi prodala, kajti v nabito
polni Festivalni dvorani ni bilo
nikogar, ki bi zanj bil pripravljen
ponuditi kaj več.
Sicer pa sta na licitaciji izmed
25 slovenskih arhivskih vin ostali
naprodani le dve buteljki, laški
rizling prvega povojnega letnika
mariborskega Vinaga in renski
rezling iz ptujske kleti, letnik
1945. Začetek licitacijskega do-
gajanja je bil sila obetaven, saj je
komaj 20 let stari beli pinot iz
Goriških brd bil prodan za naj-
večjo razliko med izklicno ceno
(15.000 dinarjev) in denarjem, ki
ga je za to buteljko moral odrini-
ti kupec (45.000). Rebulo letnika
66 iz Vipave so prodali za 39.000
dinarjev, koprski merlot istega
letnika pa za 21.000. Leto starej-
ša vipavska barbera je med lici-
tacijo za deset tisočakov dvignila
svojo ceno in bila prodana za
29.000 dinarjev. Merlot letnika
64 iz Goriških brd je bil prodan
za 23 tisočakov, prav toliko pa je
za svoj cabernet sauvignon istega
letnika dobila koprska klet. La-
ški rizling 1963 iz Ljutomera je
med licitacijo močno dvignil svo-
jo ceno, saj je bil prodan za
63.000 dinarjev, čeprav so ga lju-
tomerski kletarji ponudili v pro-
dajo že za 23 tisočakov. Ormoški
beli burgundec letnika 1962 iz
Ormoža je bil plačan s 55 tisoča-
ki, leto starejši tokaj iz Goriških
brd z 41 in še leto starejši sauvi-
gnon iz Ormoža s 57 tisočaki.
Prav toliko so ormoški kletarji
dobili za renski rizling letnik
1959, za leto starejši beli burgun-
dec pa le 41 tisočakov. Maribor-
ski šipon je svojo vrednost med
licitacijo povečal za 10 tisočakov
in bil prodan za 46.000 dinarjev,
za renski rizling 1956 pa so Lju-
tomerčani iztržili 58 tisočakov.
Muškatni silvanec 1955 iz Vina-
gove kleti je bil plačan s 56 tiso-
čaki, leto starejši laški rizling iz
iste kleti pa s 60. Nato so v pro-
dajo ponudili prvega od sedmih
arhivskih vin iz ptujske kleti.
Ptujčani so imeli v prodaji naj-
več arhivskih primerov, toda beli
burgundec letnika 1.953 so pro-
dali za 53 tisočakov, izklicna ce-
na pa je bila le za tisočaka manj.
Ptujski zeleni silvanec 1952 je
kupca veljal 64 tisočakov (izkli-
cna cena je bila 56.000), za leto
starejšega rulandca pa je kupec
odšel 65.000 dinarjev (izklicna
cena je bila 63.000). Vmes so
prodali še traminec letnika 1950
iz Maribora za 75 tisočakov, na-
to pa so prodajali samo še po iz-
klicnih cenah, saj za ptujski ši-
pon letnika 1948 nihče ni bil pri-
pravljen plačati več od 90 tisoča-
kov, za leto starejšega rulandca
— tudi iz ptujske kleti — pa ne
več od 100.000 dinarjev. Kot re-
čeno, je za izklicno ceno ob kon-
cu licitacije bila prodana tudi 50
let stara ptujska buteljka sauvi-
gnona, ki so jo ponudili za
200.000 dinarjev.
OCENE PTUJSKIH VIN
Mednarodna degustacijska
komisije je na ocenjevanju pred
sejmom Vino '87 ocenila šest vin,
ki so jih v Ljubljano poslali ptuj-
ski kletarji. Sauvignonu lanskega
letnika so prisodili veliko zlato
medaljo, haložanu in renskemu
rizlingu pa sta pripadli zlati
odličji, medtem ko sta belemu
pinotu in rumenemu muškatu
pripadli srebrni medalji. Srebro
je dobilo tudi edino ptujsko vino
starejšega letnika, ki so ga letos
poslali v Ljubljano. Gre za ren-
ski rizling — izbor letnika 1983.
OCENE ORMOŠKIH VIN
Tudi ormoški kletarji se z lju-
bljanskega vinskega sejma vrača-
jo zadovoljni, saj so za 11 svojih
vzorcev prejeli dve veliki zlati, tri
zlate in šest srebrnih medalj. Tra-
minec 86 in beli pinot pozne tr-
gatve 83 sta dobila veliki zlati
medalji, laški in renski rizling
lanskega letnika ter laški rizling
85 zlati, sauvignon, renski rizling
pozna trgatev, beli pinot pozna
trgatev in šipon, vsi lanskega le-
tnika, pa srebrne medalje. Z ena^
ko žlahtnostjo je bil potrjen še
beli pinot 85 in club Slovin, pe-
neče vino.
Branko Vodušek
Slovenski dan na vinskem sejmu je minil v znamenju pokušnje najznačil-
nejših vin iz posameznih rajonov
Letos je bilo na vinskem sejmu več paše za oči kot pa pogodbenih dogo-
vorov (posnetka: B. Vodušek)
Pomoč prizadetim v neurjih
Neurja so letošnje poletje tudi na območju ptujske občine pov-
zročila ogromno škodo, ki jo bo mogoče vsaj delno omiliti tudi s sred-
stvi republiškega sklada solidarnosti. V času, ko smo zaključevali re-
dakcijo za to številko Tednika, še niso bili znani vsi kriteriji za razde-
litev pomoči:
—	v obliki regresa za nakup krmil za ohranitev staleža živine (v
ta namen je že prispela koruza iz državnih rezerv),
—	v obliki regresa za nakup reprodukcijskega materiala za jesen-
sko setev,
—	za nakup reprodukcijskega materiala, torej semena in ume-
tnih gnojil, za spomladansko setev, seveda na prizadetih območjih,
—	za investicije na poškodovanih nasadih in objektih,
—	za nadomestilo obresti od kreditov za kmetijsko proizvodnjo v
letošnjem letu in predvideno proizvodnjo v prihodnjem letu, seveda
na prizadetih območjih.
Solidarnostne pomoči bodo deležni oškodovanci v obeh sektor-
jih.
V tem tednu se je sestala komisija, ki bo pripravila kriterije za
razdelitev solidarnostnih sredstev, dokončno pa bo c tem razpravljal
še komite za kmetijstvo občine I^uj. Tako bomo lahko v prihodnji šte-
vilki o tem poročali natančneje.
JB
Razvoj v dogovoru
četrtega septembra je bil v sobi predsednika SO Ptuj Gorazda
Žmavca svečani podpis družbenega dogovora o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva v občini Ptuj do leta 1990. Podpisale so ga or-
ganizacije združenega dela, skupnosti, skladi ter skupščina občine. Z
njegovo vsebino soglaša šestnajst od osemnajst predvidenih podpisni-
kov; podpisala ga nista ptujska ekspozitura Jugobanke in ptujska po-
slovna enota mariborske avtoprevozniške zadruge. Prizadevali pa si
bodo, da se jim pridružita, ob tem pa bodo krog podpisnikov glede na
potrebe še povečali.
Z dogovorom so začrtali usklajeni razvoj te pomembne gospo-
darske dejavnosti v naslednjih treh letih. Drobno gospodarstvo je v
vseh doslej sprejetih dokumentih prednostna dejavnost, čeprav ji v
praksi to pogosto oporekamo in ji onemogočamo pravi razvoj.
Družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj
do leta 1990 je izvedbeni dokument družbenega plana. Je osnova, na
kateri bodo gradili bodoči razvoj te dejavnosti vsi podpisniki. Zelo
konkreten bo tako že poseben sklep izvršnega sveta, spremljal bo re-
solucijo za prihodnje leto, v katerem bodo podrobno zapisane vse na-
loge podpisnikov, tiste, ki jih bo moč tudi uresničiti.
Podpisnike družbenega dogovora je v petek pozdravil predsed-
nik SO iHuj Gorazd Žmavc ter poudaril pomen sprejema tega doku-
menta. Anton llec, predsednik občinskega komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje, pa je predstavil vsebino dogovora in bo-
doče naloge.
MG
V vrtu
September je" v naravi pa tudi koledarsko že jesenski. Rastline v
vrtu zvečine prenehajo rasti. S krajšanjem dneva so rastline deležne
vse manj svetlobe, niža se temperatura; to sta poleg vode bistvena de-
javnika rasti, zato je večina rastlin prešla v fazo dozorevanja, drevni-
ne pa se začno utrjevati za prezimitev. Vrtičkarji v tem obdobju
zmanjšujejo obdelavo tal, ne gnojijo več, pa tudi varstvo rastlin pred
boleznimi in škodljivci se je znatno skrčilo. Kljub nekaj vročim dne-
vom, ki jih bo prav gotovo v tem mesecu še nekaj, zalivanju ni potreb-
no posvečati več tolikšne skrbit Še vedno pa skrbimo za pletje in od-
stranjevanje plevela, da se le-ta ne bi osemenil. Sicer pa se posvetimo
pripravam na strokovno pravilno spravilo sadja in vrtnin ter nego
rastlin za pripravo na prezimitev.
V	OKRASNEM VRTU redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da
ti za tvorbo semenic ne porabijo več hrane in da na rastlinah ne gnije-
jo. Slednje je še posebej pomembno za sobne, okenske in balkonske
rastline, ki imajo nekoliko dlakave liste (take so pelargonije, petunije,
Slovenke in podobne). Na fuksijah, pelargonijah in drujgih se še ved-
no pojavljajo uši in pršice; uničujemo jih z 0,1-odstotnim folimatom
ali 0,15-odstotnim actelicom. Ob prehodu v jesensko vreme pa so iz-
redno ugodni pogoji za razvoj plesni in rje (pelargonijina rja); uspe-
šno jih preprečujemo z 0,05-odstotnim bayletonom.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v začetku meseca zadnji čas za setev
zimske solate. Sejemo jo na gredice, kjer je pred tem rasel nizki fižol,
krompir ali grah. Sorti zimske rjavke ali nansen, ki razvije svetlozele-
ne čvrste glavice, posejemo v 20 cm oddaljene vrstice. Za čas, ko pri-
manjkuje solate, posejemo motovileč. Ce ga posejemo v tem mesecu,
bo uporaben še pred zimo. Za 10 m' gredice potrebujemo 15 do 20 g
semena. Sejemo ga v vrste 15 om narazen (zaradi lažje pletve) ali pa
enakomerno po vsej površini. Okoli 15. septembra vršičkamo brstični
ohrovt tako, da odščipnemo (izrežemo) osrčje vrhnjemu listnemu šo-
pu. Tedaj lahko pričakujemo pridelek v novembru; če pa vršičkamo
le 14 dni kasneje, se pridelek podaljša za mesec dni, torej v zimo, kar
nam ustreza, če nameravamo prezimiti brstičnik zunaj.
V	SADNEM VRTU v tem mesecu zori večina sadja. Pravilno in
pravočasno spravilo sadja je pomembno, čeprav se tega običajno niti
ne zavedamo in temu namenjamo premalo pozornosti. Pri večini sad-
nih vrst ločimo tako imenovano drevesno in užitno zrelost plodov.
Določanje pravočasnega obiranja je odvisno od namena, za kaj bomo
sadje uporabili: za predelavo, sušenje, takojšnjo ali presno uporabo,
za hrambo v navadnem skladišču ali pa v sodobnih hladilnih komo-
rah.
Prezgodaj obrano sadje je slabo razvito (v zadnjih 20 dneh se teža
plodov poveča tudi do 15 in več odstotkov), je slabše obarvano, vse-
buje manj sladkorja in je manj aromatično. Pogosto je lupina nedozo-
rela, zaradi česar je dihanje plodov manjše. Nasprotno pa prezrelo sa-
dje samo odpada z drevesa, je mnogo bolj občutljivo za bolezni, manj
primerno za hranjenje v skladišču, zmanjša se količina pridelka, pa
tudi okusnost plodov se slabša.
Plodove moramo trgati s peclji, sicer se vrednost sadja zmanjša.
Vsaka najmanjša poškodba na plodu ima za posledico spremembo vi-
deza, trpežnosti pri hranjenju in okužbo z glivico gnilobe — monilijo.
Pri obiranju sadja pa moramo biti tako kot do kakovosti sadja še bolj
pazljivi do drevesa, da z brezskrbnim otepanjem ne poškodujemo
rodnega lesa.
Miran GLUŠiC, ing. agronom.
Ko je leta 1983 pričela delati Tovarna oblačil iz jeansa v Novem Marofu kot delovna or-
ganizacija v ustanavljanju SOZD-a Varteks, je Levi's uradno prišel na jugoslovansko
tržišče. Za zadovoljitev visokega nivoja kakovosti storijo vse, kar zahteva ameriški
partner: vzorec vsake bale tkanin pošiljajo na strokovno ocenjevanje v Bruxelles, izde-
lane kavbojke pa gredo skozi strogo kontrolo. Brez tega ne morejo na pot v trgovino
nobene kavbojke z znakom Levi's, kajti podjetje Levi Strauss & Co. je vložilo pre-
več naporov za doseganje ugleda in kakovosti svojih izdelkov, da bi ga na lahek način
izgubilo.
Kavbojke Levi's so v Jugoslaviji naprodaj v trgovinah Varteksa, Standard konfekcije in
Ateksa, V PTUJU PA V PRODAJALNI VARTEKSA, MURKOVA 1.
J^B	INDUSTRIJA HIDRAVLIČNE IN
^K^.	KMETIJSKE OPREMf
II I	HIKO "Olga Megiič« PTUJ, p. o.
Industrija hidravlične in kmetijske opreme
HIKO »OLGA MEGLIČ« Ptuj
objavlja
dela in naloge za nedoločen čas
- REZKANJE IZDELKOV	_ 3 izvrševalci
Pogoji:
kv — vkv rezkalec z 1 letom delovnih izkušenj na horizontalnem vrtalnem
stroju (Borvverku).
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
HIKO »OLGA MEGLIČ" Ptuj, Vošnjakova ul. 6.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
10. september 1987 — TEDNIK
Prepogumno?
Pred dobrim mesecem smo poročali o delnem zboru krajanov, ki
so ga pripravili odgovorni v krajevni skupnosti Ivana Spolenaka, da
bi krajanom naselja Na Obrežju pojasnili težave z gradnjo primarne-
ga omrežja kanalizacije. Po njihovih izračunih bi morali krajani pri-
spevati 500 tisoč dinarjev, če bi želeli končati osnovni vod. Pri kraja-
nih je ta predlog naletel na nasprotovanje in ga niso sprejeli.
Tudi mladi v tej krajevni skupnosti resno premišljujejo o nastali
zagati in na nedavnem sestanku osnovne organizacije ZSMS so se do-
govorili, kako bodo tudi sami prispevali, da se bo klobčič razvozljal.
Najprej želijo izvedeti dejansko mnenje krajanov. Zato so te dni
pričeli obiskovati gospodinjstva Na Obrežju. Krajane bodo s pomoč-
jo vprašalnikov seznanili z nastalimi težavami in jih povprašali po nji-
hovih željah glede naložb v krajevni skupnosti. Zraven kanalizacije
namreč krajani morda celo bolj pogrešajo asfaltirane ulice in telefo-
ne. Da ne bi izgubljali denarja z gradnjo kanalizacije — za dokončno
ureditev ga bo potrebnega še ogromno —, ki je niti ne bi mogli urediti
brez izdatne pomoči krajanov, bi morda bilo pametneje delati tisto,
kar je z denarjem iz samoprispevka moč storiti. Toda sedaj, ko je pro-
gram zastavljen tako, da gre večina denarja v gradnjo kanalizacije, je
težko karkoli storiti brez privolitve ljudi. Tako privolitve, da bodo do-
datno pomagali s svojim denarjem, kot privolitve, da spremenijo refe-
rendumski program. Prve najverjetneje ni pričakovati, o drugi pa ve-
lja razmisliti.
Nekako tako so razmišljali mladinci omenjene krajevne skupno-
sti. Malce pogumno, a prav gotovo realno in odkrito. Bolje je potratiti
nekaj dragocenega časa in energije za anketiranje krajanov, kot pa
vztrajati pri neizpolnljivih načrtih.
Gotovo je, da bodo mladi naleteli na odpore med odgovornimi v
krajevni skupnosti. Toda ti jim bodo morali priznati vsaj to, da delajo
z odprtimi kartami in da poslušajo glas krajanov.	d. 1.
KS Heroja Lacka
Rogoznica praznuje v
Spodnjem Velovleku
v septembrskih dneh praznuje krajevna skupnost heroja Lacka
Rogoznica svoj praznik. Posvečen je spominu na krajane in narodne-
ga heroja Jožeta Lacka, ki so svoja življenja v času narodnoosvobo-
dilnega boja darovali za našo svobodo in zmago socialistične revolu-
cije.
Letošnje praznovanje bo potekalo v Spodnjem Velovleku v nede-
ljo, 13. septembra, ob 14. uri. Na svečanem zboru krajanov in kraje-
vne skupščine bo slavnostni govornik predsednik sveta krajevne
skupščine Jože Tomažič. Podelili bodo priznanja najzaslužnejšim kra-
janom. Delegacije bodo položile vence pred spominska obeležja na-
rodnoosvobodilnega boja. Kulturni program bodo izvajali učenci os-
novne šole dr. Pranja Žgeča iz Dornave in ženski pevski zbor prosvet-
nega društva Alojza Arnuša Rogoznica. Praznovanja se bo udeležila
delegacija pobratene krajevne skupnosti Banja iz občine Arandjelo-
vac v SR Srbiji.
Po svečanem zboru bo tradicionalno tekmovanje gasilskih dru-
štev Kicar, Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlek za pokal krajevne
skupnosti heroja Lacka. Praznovanje bodo nadaljevali z družabno
prireditvijo, ki jo organizira gasilsko društvo in vaščani Spodnjega
Velovleka. Poskrbeli bodo za veselo razpoloženje in dobro počutje
vseh, ki bodo od blizu in daleč prišli na praznovanje.	F. B.
Praznik v Gradišču
v Gradišču bodo v tem tednu proslavili deveti praznik krajevne
skupnosti in 30-letnico Ribiške družine Pesnica. Prireditve so začeli
včeraj s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Danes bo tekmova-
nje oziroma orientacijski pohod rezervnih starešin, jutri pa turnir v
malem nogometu za pokal krajevne skupnosti. Osrednji del prireditev
bo v soboto. Od 7. do 10. ure bodo ob jezeru Gradišče tekmovali ribi-
či, ob 11. uri bo slavnostna seja s podelitvijo priznanj OF in krajevne
skupnosti, v nadaljevanju pa bodo v kulturnem domu razvili prapor
ribiške družine in podelili priznanje ob obletnici. Srečanje bodo skle-
nili z veselim delom.	1 ^
Vabijo v pevski zbor
Mešani pevski zbor ptujskega društva upokojencev bi rad pove-
čal število svojih članov in članic. Zato v svoje vrste vabijo vse, ki
imajo veselje do zborovskega petja. Vaje imajo vsak torek ob 16. uri v
društvenih prostorih v Aškerčevi 9.
I. k.
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
Trg MDB 2
Tel.: 771-539
V šolskem letu 1987/88 vpisujemo v naslednje izobraževalne obli-
ke:
osnovno šolo za odrasle
šolo za skladiščnike
poslovodsko šolo
šolo za gostinske tehnike
tečaje nemškega in angleškega jezika za odrasle in otroke od 6.
leta dalje (začetne in nadaljevalne)
•
tečaj krojenja in šivanja
tečaj ročnega pletenja
strojepisni tečaj
likovni tečaj
tečaj avtogenega treninga
•
tečaje za strojnike težke gadbene mehanizacije
tečaj za viličariste
tečaj za varnostnike
tečaje varstva pred požarom
tečaje varstva pri delu
Vpis: vsak dan od 7. do 15. ure
Pričetek tečajev: konec septembra ali v začetku oktobra (ko bo
skupina popolna).
Informacije tel.: 771-539.
Dve dekleti z nahrbtniki, da o kovčkih
niti ne govorimo
Po tistih nadvse dragocenih
uricah, ki smo jih smeli prebiti
nekje med stenami znamenitih
zgradb ali trgovinic s spominki
na Dunaju, smo se končno lahko
sproščeno namestili na sedežih
in nemudoma zaspali.
Tako boste sedaj prikrajšani
za poročilo o živžavu, ki bi ga
nemara smeli pričakovati, a si
zanj ni nihče pretirano prizade-
val (takrat še ne). Zato pa smo se
kasneje nekoliko bolj potrudili v
tej smeri. Vendar bi to temo za-
enkrat raje pustili ob stran. Na-
meravala sem vam namreč na
kratko predstaviti Bratislavo.
(Skozi naša očala je nemara le
nekoliko drugačna kot v resnici,
in to upoštevajte).
Torej: Bratislava je bila sijaj-
na. Četudi smo že na sami želez-
niški postaji pogrešili Miškov
potni list, in kljub temu da nas je
čakalo še neznansko cijazenje z
mestnimi avtobusi (kovčki so se
tu pokazali kot najneprikladnej-
ša oblika prtljage, to zagotovo
drži kot pribito), smo ostali >bri-
ljantne< volje. Prejkone so nam
vse te kolobocije le še dvigale
moralo.
Pri:epali smo torej do študent-
skega doma, ki je ob pol enih (ali
nekaj takega) razumljivo že živel
svoje običajno nočno življenje.
Ko so nam dodelili >sobane<, nas
je ob pogledu na mehke (vsaj ta-
krat so se nam zdele najmehkejše
pod soncem) postelje kar samo
zaneslo pod tople koče (ponoči
je Bratislava razmeroma hladno
mesto).
Naslednji dan smo si šli ogle-
dat bodoče delovno mesto.
Namenili so nam »gradbena
dela na šolskih objektih«, HA-
HA.
Veste, to na žalost ni in ne mo-
re biti tisti zdravi smeh, ki bi
vam segel do srca, ne le zato ker
je »papirnat«, temveč predvsem
zato, ker sem zaradi vztrajnega
počivanja na hladnih betonskih
tleh skorajda staknila jetiko.
Kkkh, kkhh, hhm ... — ali pa
nemara čisto zares? Saj bi še vse
šlo, ampak da mora nekdo žalo-
stno izdihniti samo zato, ker ni
imel nobenega »pravega« dela
in je svojega »majstora« vsakič,
ko je še tega zmanjkalo, nehote
pahnil v neznansko zadrego, je
pa že malce prekruto, se vam ne
zdi?
No, roko na srce - saj ni nih-
če izdihnil, vsaj zaradi sušice ne.
Bolj verjetno je bilo, da bi nam
popokali trebuščki, ker smo se
preobjedli malčika - posebne
vrste mastne skute z okusom po
vaniliji.
Samo nikar si ne drznite, da bi
nam poočitali, da smo požeruhi
in da naj nam kar prav bo ... —
to je bila samo popolnoma ra-
zumljiva posledica dejstva, da se
nismo in nismo mogli navaditi
na specialnost slovaške kuhinje
- kruhove cmoke s posebno si-
vo polivko in nekakšnim sladkim
dušenim zeljem. Nekaj smo pa
vendarle smeli zaužiti, ali ne?
Vendar nam je bilo (dobrosr-
čnim kot smo) včasih kar malo
težko, ko smo morali vračati pol-
ne krožnike (izjem je bilo le za
vzorec) in na ta način nehote kri-
tizirati njihovo kuhinjo. Tudi nas
ne imejte za izbirčne — kje neki
~ nemara smo te >knedeljce< ta-
ko >srčno vzljubili< tudi zato, ker
so se nam prav potuhnjeno na-
smihali s krožnikov praviloma
vsak drugi dan. Krasna prilož-
nost za shujševalno pišče (bese-
da kura je že obrabljena). Ven-
dar nas je večina, kot že rečeno,
to s pridom nadoknadila z razni-
mi malčiki, smetanovimi zavitki,
sendviči, krekerji ob hladnih bra-
tislavskih večerih — skratka, ži-
veli smo popolnoma v neskladju
z vsemi pravili o zdravi prehrani
in se imeli nadvse lepo ... Saj
res ni napačno poslušati zanimi-
vih štorij in med smehom tuin-
tam prigrizniti kakšen medenjak.
Malinovec — ali karkoli že je to
bilo — pa je bil tako ali tako
vedno pri roki . . .
Vzdržite do naslednjič.
Fleur & Co.
Ponos Bratislave — trdnjava.
Naše gradbišče. Tu smo pometali razrede in strgali rjo z ograj. Ker v
Bratislavi pogosto škropi, nam dela ni nikoli zmanjkalo.
Smeška po »udarnem dnevu« pred našim domom (pogled od zadaj — na
Smeško, namreč).
»Tako bo, če je komu prav aH ne!« Res?
1. julij 1987. V spodnjo Rogoz-
nico so se pripeljali delavci in
geometri ter pričeli meriti po
Dornavski cesti in ob njej. Kraja-
ni so jih nezaupljivo gledali, saj
niso vedeli, za kaj gre. Delavci so
brezskrbno hodili po njihovih vr-
tovih, zabijali količke sredi zelja,
krompirja, meter od hiš...; še
dobro, da so pustili pri miru ve-
rando, čeprav jim je bila napoti.
Pravzaprav ne delavcem; napoti
je novi, šest metrov široki, s plo-
čnikoma na obeh straneh obdani
in z lučkami okrancljani obvoz-
nici.
»Ne sekirajte se, saj krompir-
ček boste letos še lahko pobrali,«
je razburjene krajane tolažil nek
delavec. Razburjene in presene-
čene, kajti do tedaj so bili prepri-
čani, da bo obvoznica vodila za
hišami, tako, kot je zarisana na
zemljevidu Ptuja in okolice.
Spodnjerogozničani so o svo-
jem ogorčenju obvestili republi-
ški komite za promet in zveze,
skupnost za ceste SR Slovenije
in občine Ptuj, izvršni svet naše
občine in komite za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve.
V sredo, 2. septembra, pa so skli-
cali zbor. Trideset prebivalcev
Dornavske, Čarmanove in Koko-
love ulice se je želelo pogovoriti
s predstavniki občine — prišla
sta kar dva — in jim predstaviti
svoje velike težave.
Po predvidevanjih naj bi tod
vsak dan peljalo 300 avtobusov,
400 tovornjakov, 200 priklopni-
kov, o osebnih avtomobilih pa
bolje, da ne govorimo. Po tej ce-
sti hodijo ali se vozijo ljudje na
osrednje ptujsko pokopališče.
Ob cesti je precej starejših hiš,
pa tudi novih.
Vse to strokovnjakom ni bilo
dovolj. Cesta je v programu
skupnosti za ceste Socialistične
republike Slovenije. In tam ven-
dar najbolje vedo, kakšno je sta-
nje v spodnji Rogoznici.
»Tako bo, če je komu prav ali
ne!« je svoje krajane, od katerih
je bil izvoljen, »umno« potolažil
predsednik sveta krajevne skup-
nosti Rogoznica Jože Tomažič.
Spodnjerogozničani bo picuia-
gali drugačno, zase primernejšo
inačico za obvoznico. A bo nji-
hov predlog gotovo dvignil tlak
kmetijcem, saj bi s tako cesto
uničili del zemljišča, namenjene-
ga kmetijstvu. Pa čeprav gre za
zasuto gramoznico.
Optimizma jim niti Janez Bel-
šak, predsednik komiteja za ur-
banizem, gradbene in komunal-
ne zadeve, niti Milan Cuček,
član izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, ki med drugim skrbi
tudi za krajevne skupnosti, nista
vlila. Zagotovila sta le to, da bo
občina skrbela za zakonitost pri
gradnji. Vanjo pa krajani že se-
daj dvomijo, saj so na njihovih
parcelah količili in se sprehajali,
ne da bi jih — vsaj večino — ob-
vestili. Ponavlja se nekaj podob-
nega kot ob žetalski »aferi« s
skladiščem za radioaktivne od-
padke: delavci namreč krajane
— v šali — napačno obveščajo in
protesti, štrajki, shodi ... so tu.
Dela pri rogozniški obvoznici
bodo kmalu pričeli, vendar le na
tistih odsekih, kjer trasa m spor-
na. Kako bo s cesto med hišami,
pa se še ne ve. Takšna, kot je za-
količena, res ne more ostati.
Pravzaprav »je bila« zakoličena,
kajti večino količkov so krajani v
jezi izpulili.
Na seji v sredo so hkrati
obravnavali težave v zvezi z
onesnaževanjem potoka Rogoz-
nica. V zgornjem delu naselja na-
mreč gradijo kanalizacijo, v
spodnjem pa smrdi; od sokraja-
nov dobivajo pošiljke po ceveh,
ki so namenjene deževnici. Ne-
kdo je sicer podvomil, da je tisto,
kar je neka tovarišica videla pri-
plavati v potok, res to, kar je tr-
dila, da je (namreč — oprostite
izrazu — drek), saj je menil, da
ga po tolikšnem »potovanju« ne
bi bilo mogoče več prepoznati
(verjetno bo potrebna raziskava
o vplivih dolgega potovanja na
obliko d ...). Smrdi pa.
»Naj smrdi, saj ne pri nas,« si
verjetno mislijo eni, ki ga v Ro-
goznici sračkajo. Tako ali druga-
če.	Jože Smigoc
Tem hišam se bo cesta približala na en meter. Pa se za to načrtovalci ne
sekirajo.
Rogozničani srednjih let trdijo, da so se v tem »grezničnem kanalu« v
svojih mladih letih kopali. Skoraj jim ni verjeti.
TEDNIK ~ september 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
Od besed do pesti naj bo daleč
Ciril Baškovič v centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije
skrbi za posebej občutljivo in pomembno področje — za razvoj znanosti
in tehnologije. Hkrati pa pogosto sodeluje na različnih pogovorih komu-
nistov v Podravju. Konec junija je obiskal ptujske komuniste in pripravil
zanimiv referat. V uredništvu smo se odločili, da ga objavimo saj je v
njeni odkrito in natančno orisal sedanjost in nakazal, kako bi z upošte-
vanjem ustvarjalnosti in znanja množic v naši družbi lahko marsikaj
obrnili na bolje. Predvsem pa bolje gospodarili in bili demokratičnejši
drug do drugega. (Naslov in vmesne naslove je dodalo uredništvo)
OD SOVRAŽNIKOV DO SO-
DF.IAVCEV
Konec aprila letos je v Beogra-
du potekal t. i. idejni plenum CK
ZKJ. Pripravljali so ga že od lan-
skega poletja z namenom ugoto-
viti in spremeniti razmerje sil, ki
onemogočajo izvedbo stabiliza-
cijskega načrta in kongresnih
usmeritev ter začrtati aktivnosti
za preboj iz krize. Iz tega dobre-
ga namena se je nato rodil po-
skus, ki je naletel na močno soci-
alno in politično podporo v do-
bršnem delu Jugoslavije ter delo-
ma tudi v-Sloveniji, da bi najprej
naredili neke vrste obračun z
nasprotniki. Potem ko ti ne bi
več imeli moči nasprotovati, bi
toliko lažje izpeljali program iz-
hoda iz krize v boju s stabilizaci-
jo-
Etatistično-avtoritarni blok sil,
ki v Jugoslaviji še zmeraj prevla-
dujejo, četudi niso enakomerno
razporejene, blok, ki je tor.ej že-
lel kreniti v obračun z nasprotni-
ki, da bi bolj enotni nato učinko-
viteje uresničili osnovni razvojni
program, seje spopadel s samou-
pravno-demokratskimi silami.
Te se bojijo odpiranja Konflik-
tov, ki bi trosili moči in energijo
v fazi ideološkega predhodnega
čiščenja, in nato trošenja moči za
prevladovanje prikritega odpora
premaganih. Zavzemajo se za
obratno pot: komuniste je treba
angažirati, da bodo družbi ponu-
dili t. i. pozitivni program, s kate-
rim bi se izvlekli iz krize. Na tak
program bi navezali vse sile, ki
jim je do tega, da dosežemo
skupne cilje. Pri tem ni ključnega
pomena, ali so ljudje, ki bodo so-
delovali pri posameznih točkah
koncipiranja in izvajanja progra-
ma, tudi pri drugih tako zagreti.
Skupen položaj zahteva, da v
skupne napore zajamemo vsako-
gar, vsaj tam, kamor ljudi usmer-
jajo njihovi konkretni interesi in
pripravljenost na delovanje.
Priprave na zvezni plenum so
potekale v obliki nekakšnega
spopada omenjenih silnic in po-
gledov, zato je bil tudi večkrat
prelagan do aprila 1987. Seveda
so se spreminjale tudi teze oziro-
ma gradiva, tako da je končna
verzija samo še v nekaterih tonih
ali podtonih podobna prvi, ki je
izšla v časopisu kot skupna izja-
va predsedstev države in ZKJ in
ki jo je zlasti del mladine in inte-
lektualcev ter velik del ZK na te-
renu razumel kot pozivanje k
obračunu z idejnimi sovražniki.
V zadnjem gradivu za plenum pa
je že bilo v ospredje postavljeno
predvsem vprašanje ekonomske-
ga razvoja.
KAKO DO PROGRAMA EKO-
NOMSKEGA RAZVOJA
Na tej osnovi je nato potekal
plenum v Beogradu. Plenumi, ki
so sledili po republikah, in vse
razprave, ki so potekale v pripra-
vah na zvezni plenum in ki še po-
tekajo do osnovnih organizacij
ZK, so bili v funkciji priprav na
končni skupni dogovor jugoslo-
vanskih komunistov o tem, kate-
ra je, poenostavljeno povedano,
prava pot, ki jo moramo komuni-
sti ubirati, da bi kot vodilna in
hkrati realna sila z največ oblasti
v rokah — pač sociološka resni-
ca — skupaj z ostalimi v Jugosla-
viji mogli spremeniti ekonom-
ska, socialna in druga gibanja.
Jedro slovenskega plenuma o
idejnopolitičnih razmerah je na-
slednje: odkriti, kako priti do de-
lujočega pozitivnega programa
zlasti ekonomskega razvoja. To
gledanje se naslanja na sporočilo
10. kongresa ZKS:
1.	Uspešno gospodariti s sred-
stvi, ki so na razpolago. Mišljena
so družbena in zasebna, saj si
družba ne more dovoliti, da bi
katerakoli ostala neaktivirana ali
pa slabo aktivirana;
2.	Demokratizirati upravljanje
in politiko. Brez tega ni mogoče
doseči, da bi ljudje v resnici
sproščeno, svobodno in neobre-
menjeno vstopali v skupna priza-
devanja za uspešno ekonomijo.
Po drugi strani demokracija s
svobodo, kulturo dialoga, s strp-
nostjo do različnosti itn. omogo-
ča, da človek lahko s sebi lastno
identiteto bolj polno zaživi in
plodneje sodeluje z drugimi. Z
eno samo omejitvijo: ne na ra-
čun drugih! Sporazumevanje
kajpak prenese tudi konflikt z
namenom stvari razčistiti tako
daleč, da se ve, da so ljudje za
konkretno sodelovanje, o čemer
naj se sami dogovorijo; in le v ta-
kem primeru si bodo prizadevali,
da zares dosegajo svoje namene.
Ce se o nečem niso dogovorili, je
bolje zadevo opustiti, saj ne bo
dala želenih rezultatov.
BREZ FIGE V ŽEPU
Za idejnopolitično enotnostjo
se pri nas pogosto skriva izjava,
za izjavo pa fige v žepu. Z idej-
nopolitično enotnostjo, ki ni na-
stala iz realne neenotnosti oziro-
ma, bolje, ki se ne pričenja od re-
alne različnosti, praviloma ne
gradimo učinkovite akcije. Za
takšno učinkovitost je pogoj svo-
boda, da se ideje, pogledi, intere-
si lahko pojavijo, živijo, se med
seboj soočajo, se spopadajo, do-
kler sodelujoči na koncu ne ugo-
tovijo, kaj je skupni presek inte-
resov in na njih temelječi skupni
cilj. Navidezni, na prvi pogled
cenejši enotnosti sicer lahko sle-
dijo izsiljene akcije, pa se jih bo
udeležilo manj subjektov, kot bi
bilo potrebno, in še med seboj se
bodo upirali. Rezultati so slabši
ali celo nepričakovani, kar je pri
nas v zadnjih letih značilno. To
pomeni, da je proces prihajanja
do enotnosti (idejnopolitične ali
kakšne druge) na katerikoli ravni
veliko bolj važen, kot smo doslej
menili, in veliko bolj zahteven.
Dobro ga izpeljemo, kadar upo-
števamo realne interese in kadar
nastopi stroka, ki pove, kaj in ka-
ko je možno izpeljati, koliki bo-
do napori ter trud, kdo se »žrtvu-
je« in za koliko časa, da z učin-
kovito akcijo pridemo do uspeš-
nega konca — rezultatov. Dokler
se udeleženci v resnici ne opre-
delimo do truda in stroškov, ima-
mo opravka samo z izjavno in
navidezno enotnostjo, slabo pod-
lago za kakršnokoli akcijo, ki naj
bi dala rezultate.
SOCIALNA PRAVIČNOSr TE-
MEIJI V DOBREM GOSPO-
DARSTVU
O tem bi zdaj morala teči beseda:
namreč demokratizirati razmerja v
družbi zato, da bi se subjekti lažje in
manj obremenjeno dogovorili o skup-
nih interesih, potrebnih projektih in
jih nato z lastno odgovornostjo reali-
zirali. Takšno obnašanje je težko vpe-
ljati v etatistično ekonomijo, ki je bila
postavljena po vojni po vzorcu SZ, ne
glede na Kidriča, ki je pred svojo
smrtjo menda hotel preiti na obrazec
»kapitalizem brez buržoazije«, si-
stem, ki bi na osnovi produktivnosti
in realnih rezultatov dajal ekonomske
možnosti za uveljavljanje socialne
pravičnosti. Socialna pravičnost ima
osnove v dobrem gospodarstvu, zato
je osnovno vprašanje Jugoslavije —
dobra ekonomija. Razviti jo bo mo-
goče s prestrukturiranjem, torej tudi
izločanjem šibkih členov, pri čemer
ne moremo in ne smemo trajneje po-
tisniti v še težji položaj morda kar
tretjino prebivalstva. Gre torej za zelo
zahtevno nalogo. Opravili jo bodo ali
komunisti v raznih okoljih, saj terja
usklajeno aktivnost na mnogih kon-
kretnih mestih in bomo na ta način
imeli vodilno vlogo, ali pa bo rešitve
ponujal in uveljavljal kdo drug, mor-
da tudi z mislijo, da spremeni družbe-
ni sistem. V takem primeru bi bilo ko-
ristno vedeti, da krivde ne gre iskati
predvsem pri drugih silah, ampak gre
zadevo razumeti kot kazen božjo za
napake komunistov.
PRVI KORAKI V POLITIČNO
KULTURO
Zveza komunistov se na pozitiv-
nem programu povezuje z vsakim, ki
pomaga koncipirati in izvajati pro-
gram. Delo na tem je dandanes osno-
vno merilo vrednosti članstva ZKS.
Sodelovanje poteka na programskih
točkah, pri katerih se ujamemo oziro-
ma dosežemo soglasje. To pomeni, da
z nekaterimi subjekti delamo skupno
na neki točki, hkrati pa lahko imamo
različne poglede in si celo nasprotuje-
mo pri drugih točkah. Toda zatega-
delj bi bilo zelo nesmotrno prekiniti
odnose z njimi tudi na točki soglasja.
Kadar pa bo nekdo na vseh stvareh
sistematično delal proti programu
ZKJ in se trudil spremeniti družbene
razmere v kakšno drugo smer ter blo-
kiral akcijo ZK, takrat bo ZK jasno
opredelila svoje nasprotovanje, v
družbi pa posegla po samoupravnih
orodjih, da bi stvari postavili na svoja
mesta. Takšno obnašanje predstavlja
velik korak naprej v politični kulturi,
nujen v celi Jugoslaviji. Ce se nekdo z
nekom ne strinja, to še ne pomeni, da
mora biti ta zanj za zmeraj odpisan!
Treba je gladko priznati, da nam tra-
dicije, ki jih je zgodovina v Jugoslavi-
ji razvila v mentaliteti mnogih prede-
lov oziroma socialnih skupin, v tem
pogledu niso zelo naklonjene. V šoli
politične kulture se še nismo prebili
do višjih razredov, o3 besede do pesti
oziroma spopadanje marsikje samo
pol koraka, kar objektivno otežuje ak-
cijski manever v ZKJ. Kjer pa so raz-
mere takšne, da je od besede do pesti
daleč, tam pa je potrebno to dejstvo
maksimalno izrabiti.
V katerikoli skupnosti ali organiza-
ciji pelje pot do rezultatov od dejan-
sko obstoječe različnosti, ki jo s po-
močjo znanja in strokovnosti spreme-
nimo iz šibke v močno točko. Brez de-
mokracije in brez odgovorne stroke
procesa ni mogoče izpeljati. Velik del
kadrov ne obvlada teh procesov, ako-
ravno bi vsaj za profesionalce v zvezi
komunistov moralo veljati, da obvla-
dajo ta svoj osrednji kruh. Nekdo, ki
v politiki dela kot aktivist ali celo
profesionalno, bi te procese moral
dobro poznati in obvladati. Ce odpo-
ve, pomeni, da je odpovedal ključni
upravljalski proces v družbi kot celo-
ti, in sicer:
1.	skupno dogovarjanje o tem, kaj
je skupnega, in
2.	kako se organizirati in postavlja-
ti okoliščine, da družbeni subjekti do-
segajo zase vredne skupne, torej svoje
cilje.
Zadeva ni enostavna in njeno stro-
kovno plat tudi v politiki premalo ob-
vladamo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
O umetnosti prevajanja se v
našem okolju ne govori mnogo,
tudi o pomembnih prevajalcih
ne, kljub temu da se moramo
prav njim zahvaliti za prisotnost
svetovne literature v slovenskem
jeziku. Kot iztočnico za pogovor
o umetnosti prevajanja lahko
uporabimo Platonovo razumeva-
nja umetnosti: pravi, da je umet-
nost posnetek posnetka; to lahko
dejansko velja za prevajanje.
Prevajalec v svojem delu skuša
narediti veren posnetek dela, ki
ga prevaja, tako stilno kot vse-
binsko. Za takšno delo pa je po-
trebno temeljito poznati tuji je-
zik, ustvarjalni opus pisatelja,
okoliščine in čas, v katerem je
deloval, predvsem pa slovenski
jezik. Za dober prevod velja le ti-
sti, ki upošteva vse značilnosti
slovenskega jezika in vso barvi-
tost, ki jo naš jezik nudi. Pomena
prevajalcev se zavemo — žal —
šele takrat, ko smo neposredno
odvisni od njih oziroma od re-
zultatov njihovega dela.
Ljudska in študijska knjižnica
je pripravila razstavo o sloven-
skih prevajalcih in njihovem de-
lu. Razstava predstavlja izbor
prevajalcev, prevodov in njiho-
vih del. Izbor je nujen, saj Slo-
venski leksikon novejšega preva-
janja navaja 2400 prevajalcev. V
razstavo nas povede Dalmatino-
va Biblia, ki je prvi veliki preva-
jalski podvig v slovenskem pro-
storu. Na žalost zaradi varnost-
nih razlogov ne moremo predsta-
viti originalnega dela, ki ga hrani
knjižnica, ampak le faksimile.
Predstavljeni so še prevodi in de-
la Antona Sovreta, Otona Žu-
pančiča, Vladimirja Levstika,
Antona Gradišnika, Ivana Mi-
nattija, Kajetana Gantarja, Jan-
ka Modra in Janeza Gradišnika,
ki letos v septembru slavi osem-
desetletnico. Razstava je na
ogled do konca septembra v ča-
su, ko je knjižnica odprta za
bralce.
I. Piano
Dalmatinova Biblija je ponos sleherne knjižnice.
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Kristina Šamperl-Purg
Narodnostno prebujenje
»Zadni človik je na sveti, ki svoj rod za nič drži.« (Štefan Modri-
jak, 1774-1827, Središče)
Slovenska Štajerska, posebej področje Ljutomera, Ormoža in
ptujske okolice, je pričakala pomlad narodov leta 1848 dokaj dobro
pripravljena. Anton KrempI, ormoški kaplan, je že leta 1819 želel ob-
javiti slovenske pridige, slovenski katekizem in slovenske bogoslužne
pesmi, vendar ni našel razumevanja pri nemškem škofijskem ordina-
riatu v Gradcu. Stanko Vraz, znani ilirec, je leta 1837 pisal drobno pi-
smo enemu najbolj gorečih narodnih delavcev, duhovniku Jožefu
Muršecu iz Biša v Slovenskih goricah, v katerem razmišlja o usodi
Cbelice, o Prešernu, o tem, kako dopoveduje kolegom na Krajnskem,
kako na Štajerskem hujši veter brije, kar se tiče možnosti uporabe slo-
venskega jezika in narodnosti nasploh. Jožej Muršec je bil tudi usta-
novitelj graške Slovenije, neutrudljiv poverjenik in podpornik Družbe
sv. Mohorja v Celovcu, soustanovitelj Slovenske Matice v Ljubljani
in avtor slovenske slovnice. Kremplu je leta 1844 uspelo izdati Dogo-
divšči ne Štajerske zemlje. Ta poljubno pisana zgodovina v sloven-
skem jeziku je našla pot v marsikatero hišo na podeželju in tako pri-
pomogla, daje ideja o Zedinjeni Sloveniji in o uvedbi slovenskega je-
zika v urade in šole bila dejansko prisotna, živa predvsem po podeže-
lju. Tudi bojkot volitev v frankfurtski velikonemški parlament na
ptujskem in ormoškem področju je bil rezultat prebujene in globoke
narodne zavesti in hkrati bojazni pred še večjim nemškim pritiskom.
Boj za uveljavitev slovenskega jezika je po marčni revoluciji na-
šel trdna tla v ČITALNICAH. Ptujska (ZAP, fond: Muzejsko društvo
Ptuj (M D), šk. št. 28) je bila ustanovljena leta 1863, delovati pa je za-
čela 5. 9. 1864. Ormoška Čitalnica je bila ustanovljena leta 1869, iste-
ga leta kot je bil znani ormoški TABOR. Na njem je kot govornik do-
živel pravi triumf Božidar Raič, duhovnik, pisec, učitelj slovenščine
na mariborski gimnaziji do 1. 1860, pobudnik Čitalnice, soustanovi-
telj Slovenskega naroda. S svojo zavzetostjo za narodno stvar in pro-
nicljivostjo je dolgo časa uspešno deloval kljub germanizacijskim pri-
tiskom Bachovega absolutizma. Boj Slovencev se je v 80. letih na iHu-
ju in v Ormožu prenesel tudi na ekonomsko področje, kajti nemški
kapital je postajal vedno močnejši, zadolževanje Slovencev, predvsem
iz okolice, pa vse očitnejše. Slovenski denarni zavodi bi naj zavrli od-
tok domačega kapitala v tuje roke. Tudi na Ptuju je po triletnih priza-
devanjih začela delovati leta 1883 Ptujska hranilnica. Njen glavni po-
budnik prof. Žitek je moral zapustiti Ptuj in gimnazijo, kjer je učil.
Taafferjev režim je kljub nekaterim olajšavam za Slovence popustil
ptujskim Nemcem, ki so Žitka zatožili. Leta 1880 (ZAP, Kronika de-
želnoknežjega kameralnega mesta Ptuja 1873 — 1913, Rokopisna zbir-
ka R — 31, str. 42) so Slovenci dobili večino v ptujskem okrajnem za-
stopu; to je bila tudi zadnja zmaga pred razpadom monarhije.
V^^ času je začel pospešeno naraščati delež nemškega prebi-
valstva, med katerimi se je bolj ali manj zavestno znašel marsikateri
Slovenec. Leta 1890 je bilo na Ptuju le 23,6% Slovencev, v Ormožu
pa 39 %. Čisto drugačna je bila slika na podeželju, kjer je istega leta
živelo (v ptujskem sodnem okraju brez mesta Ptuja) 99 % Slovencev, v
ormoškem (brez mesta) pa 97 % Slovencev (Special Orts Repertorium
von Steiermark, Wien 1893, str. 2, 266, 298). 86,2 % prebivalcev ptuj-
skega (Zgodovina agrarnih panog, Lj. 1970, str. 110) sodnega okraja
se je ukvarjalo s kmetijstvom, delavstvo je bilo v veliki manjšini in tu-
di slovenskih bojev se ni udeleževalo. Ob neslednjem štetju prebival-
stva leta 1900 (ZAP, fond: Mestna Občina (MO), 1911, spis št. 2528)
je bilo na Ptuju le še 15% Slovencev, čeprav Ivan Prekoršek (1. Pre-
koršek: Boj za slovensko Štajersko, Slovenski branik 1911, str.
283 — 284) ugotavlja, da jih je bilo 60,82 % rojenih v slovenskih sod-
nih okrajih.
Vzrok za tak izid ljudskega štetja tiči prav gotovo v dejstvu, da je
bil pogovorni jezik vzet za merilo nacionalne pripadnosti. Krepko so
se v tem času že poznale posledice načrtovanega ponemčevanja. Na
eni strani je oblast (ZAP: R-31, str. 72) postavljala nemške uradnike,
učitelje in razne nadzornike, na drugi pa so vsi trgovci razen enega bi-
li Nemci. Prav tako je bil med šestimi ptujskimi zdravniki le en Slove-
nec, notarji m advokati so bili na pol, duhovščina pa vsa slovenska.
Podobna struktura meščanov je bila v Ormožu, vendar po nacional-
nosti bolj v slovensko korist.
Odraz germanizacije je tudi časopis ŠTAJERC, ki je v veliki na-
kladi 15 do 20 tisoč izvodov izhajal od leta 1900 do 1918. Pisanje bil
v slovenskem jeziku in je tako zlahka prodrl v najbolj odročne vasi.
Časopisje hotel kmeta izobraževati in vzgajati ter mu iskati tržišče za
kmetijske pridelke. Politično se je bojeval za. enotno Štajersko pred-
vsem iz ekonomskih razlogov. Za dosego zastavljenih ciljev je imel tu-
di svojo stranko, ki pa je bila umetno ustanovljena od zunaj.
Slovenci na podeželju niso brezglavno prevzeli idej Štajerca in
njegove stranke. Poštarji (Štajerc, 1900, st. 1) npr. niso hoteli dosta-
vljati Štajerca. Iz dopisov tudi izvemo, da kmetje niso hoteli spremlja-
ti cesarskega namestnika po Halozah in da je advokat Brumen kljub,
vsem pritiskom zagovarjal stranko v slovenskem jeziku.
Časopis Štajerc je bil najbolj znan nemčurski list na Ptuju, pisan v slo-
venščini; izhajal je od leta 1900 do 1918. Original je v Ljudski in študij-
ski knjižnici Ptuj.
<Se nadaljuje.)
8 - ZA RAZVEDRILO
10. september 1987 - TE]>N[IK
»Valček na polki in Lujzek na Micki, luštno je resen na festi-
vali bilo, en dober sen špricar si na Ptuji privoša in kupa si poleg
še svinjsko meso. Sen Mico na moped sredi noči si naloža.jo pe-
la po sodri po cesti domu, je cesta naenkrat v jorki sfalila, sen v
vodi hladija si vročo glavo . . .«
Toto mojo festivalsko vižo sen van hteja gnes povedati name-
sto tistega običajnega pozdrova — dober den. Resen je prav lu-
štno bilo, še posebno te, gdo je tele-vizija snemala. Sosid Juža mi
je poveda, da je tudi mene vida gor na ekrani in še Mico ob me-
ni. Duma je s prston pokoza na mene no reka svojemi ta malemi
sini: »Vidiš, to je tele, tista ženska poleg njega pa je vizija. Vse
fkuper pa se reče televizija . . .«
Seveda jaz sosidi Juži nesen nič dužen osta. Poveda sen mu
nazaj: Če bi tebe na televiziji vidli, pa bi rekli — trot In brez vizi-
je. Pač pa je po stori tradiciji tudi letos festivalčkove malo dežek
namoča. Vete, mi kmečki delegati smo že tak navajeni: če je v
začetki septembra suša, te /te prosimo no molimo za dež, pač pa
za ptujski festival, saj te sigurno tudi dež (za)gode. Še festivalov
direktor Franček LAČEN je takoj vsega SIT bija, gdo je začeja
dež iti. Gdo je dež heja, pa je drgoč LAČEN grota. Pa tudi bivše-
ga direktora festivala Miška Gobca sen sreča ne festivali. Un se
pač vsokokrot na festivali najbolj boji, da ga ne bi keri po priim-
ki fčesna . . .
Vete, jaz se rad z direktori družin. To so običajno dobri no
fejst Udje. Seveda pa so tudi izjeme, tak kak tan doli v Veliki
Kraduši. Ima nas svakojakih, dobrih i slabih.
Za gnes van naj bo zadosti, saj grema zdaj z Mico silirat tisto
od toče potučeno koruzo. Ročno boma jo mogla požeti, saj veči-
na na tleh leži. Prekleta toča, tota nan je letos naredla provega
hujdiča. Pa srečno do drugega tjedna.
Vaš Lujzek
TEDNIK - 10> september 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Mladinci srebrni
v Ljubljani
Minulo soboto in nedeljo je bilo \
Ljubljani republiško pnenstvo z ma-
lokalibrsko puško in pištolo serijske
izdelave (nacionalni program). S pu-
ško so streljali serijo 3 x 20 strelo\ iz
trojnega položaja (leže — stoje —
kleče).
, Razveselili so nas mladinci SI) Že-
lezničar, saj so s puško ekipno nastre-
Ijali 1335 krogov in med 16 najboljši-
mi ekipami Slovenije osvojili drugo
mesto. Za republiškim prvakom Po-
stojno so zaostali le sedem krogov.
Ekipo so sestavljali: brata Stanko in
Branko Lenart in Ludvik Pšajd. Naj-
boljši med njimi, Stanko Lenart, je
nastreljal 452 krogov in med 57 tek-
nunalci os\ojil osmo mesio.
Poseben uspeh je dosegel tudi Lud-
\ ik Pšajd > pištolo, saj je bil s 440 kro-
ni drugi ter os\ojil srebrno medaljo
SZS za leio 1987. Članica ZdenLi
Matjašic se tokrat pr\enst\a ni udele-
žila zaradi teža\ s hrbtenico.
Člani so tekmo\ali samo s puško in
so bili ekipno povprečni. Med 27 eki-
pami so pristali: Kidričevo na 13. me-
stu, Turnišče pa na 17. S 482 krogi je
bil najboljši Bojan Mihelač (Tur.) na
15. mestu med posamezniki, vendar
je nastreljal 10 krogov premalo in ni
dosegel norme za prvenstvo Jugosla-
vije. Osvojil pa je naziv »mojster stre-
lec«.
Tako letos na državnem pr\ enstv u
ne bomo imeli nobenega tekmovalca.
Pred ptujskimi strelci je še tradicio-
nalni troboj Maribor- Ptuj Varaž-
din. Ta bo 27. septembra v Varaždi-
nu. Na to srečanje se marljivo pripra-
vljajo in pričakujejo tudi tretjo zapo-
redno zmago ter osvojitev prehodne-
ga pokala v trajno last.
S tem tekmovanjem bo sklenjena
sezona streljanja z mk orožjem za leto
1987.
KA
Kolesarski
maraton
v jubilejnem letu — ob 100.
obletnici kolesarstva na Sloven-
skem — se kolesarske prireditve
vrstijo druga za drugo. Kolesar-
ski klub Ptuj bo 12. septembra
ob 9. uri organiziral 3. ptujski
kolesarski maraton.
Maraton bo dolg 75 km in bo
potekal po klasični progi: Ptuj—
Destrnik—Pacinje—Polenšak-
Tomaž—Ormož—Velika Nede-
lja—Dornava—Ptuj. Zbirališče,
start in cilj bodo pred Blagovni-
co Mercator. Prijave bomo spre-
jemali dve uri pred startom.
Vsi, ki mislijo, da je 75 km za
njih preveč, posebno še otroci v
spremstvu staršev, bodo lahko
vrteli pedale na 25 km dolgi pro-
gi (mali maraton).
Ob progi bodo kolesarjem na
voljo osvežilne pijače. Kolesarji,
ki bodo maraton prevozili v pe-
tih urah, bodo prejeli spominske
medalje. Razdelili bomo tudi ne-
kaj praktičnih nagrad.
Želimo, da bi se maratona
udeležilo čimveč Ptujčanov, zla-
sti šolske mladine, saj bi tako ge-
slo »VSI NA KOLO ZA ZDRA-
VO TELO« dobilo svoj pravi po-
men.
S. P.
Se o velikem uspehu Mirka Vindiša
Dober teden so bile oči svetovne športne javno-
sti uprte v drugo svetovno prvenstvo v atletiki v
Rimu. To je biieden največjih in najpomembnej-
ših športnih dogodkov vseh časov, vključno z
olimpijskimi igrami. Znova se je pokazalo, kdo
zna m zmore. To ne velja samo za svetovne velesi-
le, ne samo športne, tudfi manjše države so v neka-
terih panogah dobile svoje tekmovalce in tekmo-
valke med nosilci in nosilkami medalj, med sve-
tovjiimi prvaki.
Zal med temi (bilo jih je 29) ni bilo naših. Po ti-
hem smo pričakovali medaljo od Slobodanke Čo-
lovič, vendar ni uspelo. Bila pa je med favoritinja-
mi in tudi to je nekaj. Med svetovnimi nastopi na-
ših so uvrstitev v finale Popoviča v teku na 800
metrov, nov državni rekord štafete 4 krat 400 me-
trov ter seveda imeniten tek in uvrstitev Mirka
Vindiša v maratonu, saj je s 14. mestom med naj-
boljšimi maratonci na svetu dosegel do sedaj naj-
večji uspeh, spoštovan tudi v mednarodnem meri-
lu. To je prvi in zelo nomemben korak k medna-
rodni uveljavitvi, če oašteiemo predolinipijski ma-
ratonov Seulu kjer pa konkurenca ni bila tako mo-
čna. Že po teku v Seulu je Mirko dejal, da je imel
dober ončutek, moči še za boljšo uvrstitev, vendar
ni imel izkušenj, ki so za razporeditev moči na 42
kilometrov in 125 metrov dolgi progi še kako po-
membne. To, mislimo na razporednev moči, se je
v nedeljo še kako potrdilo. Veliko maratoncev, ki
so bili med tekom v vodstvu ali pred Mirkom, je
bilo na cilju za njim ali pa so celo odstopili. Pred
njega seje uvrstilo osem maratoncev iz Hvrope, pa
noben Japonec, čeprav sta bila na Univerziadi v
Zagrebu pred nJim kar dva. Za njim je ostal tudi
sloviti Finec Vamijo, znan in uspesen tekač na 5 in
10 kilometrov, sedaj pa maratonec. Mirko je še
mlad, zato potrebuje na nadaljnji športni noti do-
bre možnosti za vadbo in čimveč mednarodnih na-
stopov v močni konkurenci, saj bo le tako stalno
napredoval. Tega je bilo do seuaj premalo, morda
tuai zatOj ker le iz majhnega kluba, iz majhnega
mesta in ker atletika pn nas ni kraljica, temveč pe-
pelka športov, v močni senci vsemogočnega Nogo-
meta in nekaterih drugih ekipnih športov, med ka-
terimi pa sta zlasti košarka in rokomet, tp moramo
Criznati, zelo uspešna v svetovnem merilu. In za-
aj je temu tako? Zato, ker je atletika trdo, vztraj-
no m načrtno strokovno delo skratka gara-
nje. To pa, kot kaže, ni v sozvočju z našo sedanjo
miselnostjo, ko želimo s čim manj dela in čim hi-
treje doseči, pridobiti čim več, na tak ali drugačen
način.
Zato pa smo tam, kjer smo. Tudi v atletiki.
I. k.
Začetek prvenstva v rokometu
Sezono so v slovenskem roko-
metu začeLi s prvim kolom v
vzhodni drugi republiški ligi za
članice. Igralke ptujske Drave so
se v soboto v dvorani Center po-
merile z ekipo Partizana iz Gor-
nje Radgone in zmagale s 25:16.
Ekipa trenerja Starkla se je pre-
cej trudila, da je zlomila odpor
borbenih gostij, ki pa imajo pre-
cej slabo tehnično znanje. Ptuj-
ska ekipa se na prvenstvo ni do-
bro pripravila, kljub temu pa bo
med kandidati za prvo mesto, saj
so se v ekipo vrnile Rižnarjeva,
Radanovičeva in Podpadčeva.
Na tekmi s Partizanom se je kot
strelka izkazala Nataša Fridl saj
je dosegla kar 12 zadetkov. Štiri
je prispevala Korošakova, tri
Podpadčeva, dva Vtičeva, po
enega pa Hentakova, Lašičeva,
Rižnarjeva in Radanovičeva.
V vseh ostalih ligah se bo pr-
venstvo začelo konec tega tedna.
Zelo zanimivo bo tokrat v vzhod-
ni skupini druge republiške lige
za člane, kjer z našega območja
nastopajo ekipe Velike Nedelje,
Ormoža in Drave. Glede na
igralski kader in tradicijo dobrih
uvrstitev lahko pričakujemo, da
se bosta Velika Nedelja in Or-
mož vmešala v boj za vrh zraven
Branika in Fužinarja, cilj Drave
pa je sredina lestvice. Ze v pr-
vem kolu bo prvo srečanje sose-
dov, in sicer v Ormožu med do-
mačimi člani in Dravo (sobota
ob 19. uri v Mestni grabi). Velika
Nedelja pa se bo pomerila z Ae-
rom Celje.	I- k.
Po dveh kolih samo Hajdina stoodstotna
Rezultati: I. razred — 2. kolo
Skorba—Osankarica	I : 3
Pragersko—Hajdina	1 :4
Boč—Aluminij	2 : O
Stojnci —Središče	1 : 1
Slov. vas—Drava	I : 1
Ger. vas—Oplotnica	3 : I
Lestvica I. razreda po 2. kolu
1.	Hajdina	2 2 0 0 10 : 3 4
2.	Drava	2 110 6:23
3.	Slov. vas	2 110 4:13
4.	Središče	2 110 2:13
5.	Ger. vas	2 10 15:42
6.	Boč	2 10 12:12
7.	Aluminij	2 10 1 3:42
8.	Skorba	2 10 1 4:52
9.	Osankarica	2 10 1 5:72
10.	Stojnci	2 0 11 2:6 1
11.	Pragersko	2 0 0 2 3:7 0
12.	Oplotnica	2 0 0 2 1:6 0
Pari 1. razreda 3. kola v soboto, 12. 9., in v nede-
ljo, 13. 9. 87:
Aluminij-Stojnci 12. 9. ob 16.30 (del. A. Koro-
šec)
Oplotnica-Skorba 13. 9. ob 10.30 (del. E. Ber-
čnik)
Hajdina-Boč 13. 9. ob 10.30 (del. J. Vogrinec)
Osankarica —Pragersko 13. 9. ob 10.30 (del. B.
Lešnik)
Drava-Ger. vas 13. 9. ob 16.30 (del. J. Doki)
Središče—Slov. vas 13. 9. ob 16.30 (del. B. Kir-
biš)
Rezultati 2. kola — mladina
Boč-Drava	0:8
Skorba —Središče	1 :6
Ger. vas —Pragersko	O : 6
Hajdina —Slov. vas	.4 : 2
Oplotnica—Stojnci	2:0
Lestvica po 2. kolu — mladina
1.	Drava	2	2 0 0 12:1 4
2.	Hajdina	2	2 O O 12 : 3 4
3.	Pragersko	2	2 O O 12 : 4 4
4.	Oplotnica	2	2 0 0 5:2 4
5.	Središče	2	10 1 7:5 2
6.	Slov. vas	2	10 111:62
7.	Skorba	2 0 0 2 5:12 0
8.	Boč	2 0 0 2 2:110
9.	Stojnci	2 0 0 2 1:10 0
10. Ger. vas	2 0 0 2 2:15 0
Pari mladine, 3. kolo, v soboto, 12. 9. 87, ob'
16.30:
Stojnci-Boč, Slov. vas-Oplotnica, Prager-
sko—Hajdina, Središče—Ger. vas m urava—
Skorba
Rezultati 2. kola - kadeti:
Skorba—Osankarica	O : 3
Pragersko —Hajdina	6 : 1
Boč—Aluminij	1 :4
Stojnci —Središče	4:0
Slov. vas—Drava	3:0
Ger. vas-Oplotnica	2 : 3
Po 2. kolu vodijo Osankarica, Aluminij ie Stojn-
ci s po 4 točkami.
Pari 3. kola, kadeti, v soboto, 12. 9., in nedeljo,
13. 9. 87:
Oplotnica —Skorba, Drava —Ger. vas, Središ-
če—Slov. vas, Alumitiij—Stojnci, Hajdina —Boč,
Osankarica —Pragersko
Rezultati 11. razreda — vzhod:
Podvinci —Grajena (prekinjeno)	2 : I
Gorišnica —Rogoznica	6:2
Bukovci —Markovci	2:3
Kicar—Dornava	2 : 1
Po I. kolu vodijo Gorišnica, Markovci, Podvin-
ci in Kicar s po 2 točkama.
Pari 2. kola 11. razreda — vzhod
Rogoznica —Bukovci 12. 9. ob 16.30 (del. M.
Vogrinec)
Sobetinci —Podvinci 12. 9. ob 16.30 (del. S.
Zemljič)
Grajena —Gorišnica 12. 9. ob 16.45 (del. S.
Tomčič)
Markovci-Kicar 13. 9. ob 10.00 (del. J. Čuš)
Dornava prosta.
Rezultati: II. razred — zahod
Hajdoše—Partizan	14:3
Zg. Polskava —Apače	I : 3
Videm —Sp. Polskava	'	3:1
Tržeč—Mladinec	5:2
Po I. kolu vodijo Hajdoše, Tržeč, Videm, Apače
s po 2 točkama
Pari 2. kola II. razreda — zahod
Partizan-Mladinec 12. 9. ob 15.00 (del. Š. Ha-
semali)
Sp. Polskava—Tržeč 12. 9. ob 16.30 (del. J. Če-
lan)
Apače-Videm 13. 9. ob 10.00 (del. S. Perič)
Hajdoše-Zg. Polskava 13. 9. ob 10.00 (del. D.
Drevenšek).	Branko Kirbiš
GORIŠNIŠKA TRŽNICA
v Gorišnici imajo tržnico v
malem. Pred zadružnim domom
je že več tednov stojnica delovne
organizacije Agroplod Resen.
Gorišničani so se nanjo hitro na-
vadili, še posebej zato, ker je po-
nudba dobra; privlačne pa so tu-
di cene.
Samoupravne organe krajevne
skupnosti in družbenopolitične
organizacije pa v tem obdobju
najbolj skrbi, kako najpametneje
porabiti sredstva letošnjega kra-
jevnega samoprispevka. Zbrali
bodo petdeset milijonov dinar-
jev, dobro tretjino so že porabili
za modernizacijo kilometra ceste
od Muretincev do Borla. V krat-
kem pa bodo položili tudi zgor-
njo plast asfalta na nekaj kilome-
trih ceste v Zamušanih. Gorišni-
čane tudi skrbi, kako bodo ures-
ničili ambiciozne načrte pošte.
Med letošnje načrte sodi še ure-
ditev avtobusne postaje. Dela so
že pričeli, zaradi obnove ceste
Ptuj - Ormož so jih za nekaj časa
prekinili.	MG
Smola v drugi
vožnji
Na nedeljski dirki za državno pr-
venstvo v Rogatici v Bosni in Herce-
govini je nastopilo sedemnajst moto-
krosistov iz vse Jugoslavije.
Ptujčan Bogomir Gaiser je imel to-
krat smolo. Po prvi vožnji je bil peti,
v drugi pa mu je dva kroga pred ci-
ljem, ko je bil tretji in bi bil skupno
zanesljivo drugi, odpovedal motor,
zato je odstopil.
Na dobri, malce trdi progi je zma-
gal Aleš Zaje iz Siovenijaavta, drugi
je bil Robert Rendolič iz Kranja in
tretji Stanko Vindiš iz Karlovca.
V. Kozel
V tem obdobju gre najbolje > promet paprika, foto: Laura, Gorišnica
10 — ZA RAZVEDRILO
10. september 1987 - TlEDNIK
TEDMIK ~ september 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
v meglenem petkovem jutru so puhudniki s čolni prečkali Dravo. (Pos-
netek: Jože Slodnjak.)
INa Jelovicah so udeležencem pohoda taborniki pripravili šotore, ob ta-
bornem ognju pa se je še pozno zvečer ra/legala pesem. (Posnetek: Ire-
na Maurič.)
C °: Gii 10 poteh Kozjanske žete in kurirjev NOV
Krajevna konferenca Socialistične zveze v
KS Olge Meglič je na pobudo borcev v petek
in soboto organizirala šesti pohod po poteh
Kozjanske čete in kurirjev narodnoosvobo-
dilne vojne. Udeležilo se ga je 45 pohodni-
kov, 34 krajanov (od pionirjev do borcev) in
11 vojakov iz garnizije Dušana Kvedra. Od
doma krajanov v svoji krajevni skupnosti so
pohodniki krenili proti Dravi. Prečkali so jo
tam, kjer je med vojno Olga Meglič prevaža-
la čeznjo kurirje, partizane, orožje in pošto.
Na območju KS Hajdina so udeležence po-
hoda vodili hajdinski pionirji, jih nato preda-
li v spremstvo kidričevskih in pionirjev iz KS
Dolena in Majšperk.
Prvi dan so prispeli do Jelovic in tam pre-
nočili. F^ravi partizanski večer so preživeli ob
tabornem ognju s prisrčnim programom, noč
pa pod šotori.
Naslednji dan so pot nadaljevali proti Že-
talam, kjer so jim pripravili sklepno sloves-
nost. Slavnostni govornik je bil predsednik
SO Ptuj Gorazd Zmavc.
40 kilometrov je udeležence pohoda, zlasti
mlajše, ki niso navajeni na tolikšen napor,
utrudilo. Vendar komandant pohoda Jože
Botolin Ugotavlja, da je takšen pohod, kot ga
pripravljajo v KS Olge Meglič, za mlade naj-
neposrednejši stik z našo zgodovino, veliko
pristnejši način obujanja spominov na dni
NOB kot množična manifestacija v Mostju,
kjer se mladi kar »izgubijo«. Skupina, ki jo
je vodil, je bila tolikšna, da so se najmlajši
pohodniki in starejši udeleženci pohoda spo-
znali, navezali prijateljske odnose, veliko la-
žje prisluhnili spominom onih, ki so sodelo-
vali v NOB, saj so jih ti čakali ob vseh po-
membnejših partizanskih pomnikih ob poti.
jš
(od 14. do 21. septembra 1987)
Vsem delavcem v zdravstvu, v vzgoji in izobraževanju, v množi-
čnih medijih!
Staršem in družbenim delavcem!
Z geslom »Kdor zdravo živi, ne kadi!« tudi letos opozarjamo na
škodljivost kajenja ter na ukrepe za njegovo prepoved povsod, kjer se
zbirajo ljudje.
Kljub dolgoletnim prizadevanjem da bi vsaj omejili, če že ne od-
pravili kajenje, le-to ogroža vse več ljudi. Še posebej nas mora skrbeti
kajenje pri otrocih in mladini, ki si že v odraščanju usodno kvarijo
svoje zdravje.
Znanstvenih dokazov o usodni škodljivosti kajenja ne more nih-
če več ovreči. Ti nam dokazujejo, da je kajenje škodljivo tako za ka-
dilce, kot tudi za tiste, ki jih le-ti ogrožajo. Prav tako vemo, da lahko z
opuščanjem kajenja preprečimo njegove številne kvarne posledice.
Zlasti pomembno pa je, da mladi sploh ne začnejo kaditi! To pa bo-
mo dosegli samo z vsakodnevnimi prizadevanji in delom nas vseh, in
ne le tistih, ki jim je to službena obveznost. K tej široki akciji nas je
pozvalo tudi predsedstvo RK SZDL, ki je obravnavalo problematiko
kajenja na seji 15. julija 1986.
Tudi slovenski zdravniki so na zadnjem srečanju (29.—30. 5.
1987) v Novi Gorici ponovno opozorili na škodljive posledice kajenja
ter na dolžnosti vseh zdravstvenih delavcev na tem področju.
Najnovejša raziskava o razširjenosti kajenja in njegovih posledi-
cah pri slovenskih zdravnikih je pokazala, da še vedno kadi 30%
zdravnikov in 20% zdravnic, da je v 15-letnem obdobju umrlo 15%
kadilcev in le 5 % nekadilcev, tako da je bila povprečna življenjska
doba moških nekadilcev 69 let, moških kadilcev le 62 let, le da so bili
pri slednjih značilno pogostnejši: pljučni rak, srčni infarkt ter druge
bolezni dihal in prebavil.
Vas vse ponovno pozivamo, da pri svojem vsakodnevnem pokli-
cnem kot tudi javnem delu vztrajno z vzgledom, govorjeno in pisano
besedo opozarjate na nevarnosti kajenja. Pomagajte, da tudi s tem da-
mo zdravju vrednost, ki mu gre, in dvignemo odgovornost do svojega
zdravja ter zdravja skupnosti. Pri tem so vam na voljo naše številne
publikacije. Le dobro poučeni ljudje se lahko odločijo o tem, da
sploh ne bodo kadili ali pa prenehali. Od tistih, ki tega ne zmorejo,
pa upravičeno zahtevamo kulturnejši odnos do otrok, mladine in ne-
kadilcev nasploh.
Zdravstvene in vzgojno-izobraževalne organizacije, delovni in
družbeni prostori, pa tudi naši domovi — zlasti prostori za najmlajše
— naj že enkrat postanejo prostori, kjer se ne kadi!
Naša skupna akcija pa bo še uspešnejša, če bomo uresničili tisti
del programa preventivnega zdravstvenega varstva, ki z vsakodnev-
nim obveščanjerh in osveščanjem opozarja na neštete škodljive posle-
dice kajenja. Zato naj bodo v zdravstvenih ustanovah, šolah, športnih
in drugih objektih, kjer se v večjem številu zbirajo občani, predvsem
pa mladina, na vidnih mestih razobešeni napisi in plakati o škodljivo-
sti oz. prepovedi kajenja in zdravem načinu življenja. Na razpolago
pa naj bo tudi zdravstvenovzgojna literatura, ki jo zalaga in skladno z
dosežki medicinske znanosti stalno dopolnjuje založba skupščine
RKS.
SLOVENSKO ZDRAVSTVENO DRUŠTVO
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Promet bi kazalo urediti nekoliko drugače
Nova prometna ureditev je še
vedno (in tako bo še nekaj časa,
dokler se ne bomo navadili —
pravijo) tema številnih pogovo-
rov, manj, srednje ali pa zelo kri-
tičnih. Precej mnenj smo v Ted-
niku že objavili, tudi nekaj pred-
logov za spremembe. Večinsko
mnenje je, da osnovna ideja —
zapora starega mestnega jedra —
ni sporna. Torej je namen dober,
precej kritičnih pa je na račun iz-
vedbe prometne ureditve, ki je v
nekaterih primerih dokaj nelogi-
čna, ne glede na zaenkrat še pre-
cejšnje pomanjkanje parkirnih
prostorov.
Menim, da je najbolj sporna
smer poteka prometa okrog
mestnega jedra. Ta povzroča ve-
liko problemov domačinom, kaj
šele obiskovalcev iz drugih kra-
jev. Najprej moraš vedeti, na ka-
terih križiščih zaviti, da skozi
druga prideš oziroma se pripe-
lješ do roba mestnega jedra, do
javnih ustanov, do markantne
točke mesta — gradu, do — na
primer — restavracije Ribič. Če
to veš ali izveš, kar je ob gostem
prometu med tednom lahko sila
neprijetna zadeva, te ob izhodu
čaka najtežje ptujsko križišče (ali
pa drugo najtežje, za železniškim
prelazom), zlasti če želiš zaviti v
levo, proti hotelu, Ormožu ali
Varaždinu. Gre za križišče ob
vstopu v mesto (pri pošti), kjer je
tudi izvoz s parkirišča za pošto,
najbližjega mestnemu jedru. Za-
to je eden od predlogov tudi ta,
da bi izvoz s tega parkirišča ure-
dili po Lackovi ulici (enosmer-
no).
Ostanimo še pri smeri okrog
jedra. Obiskovalec, ki se v Ptuj
pripelje z mariborske strani, ima
na mostu na levo lep pogled na
grajski kompleks, staro mesto in
tudi restavracijo Ribič. Po logiki
bi naj na križišču pri pošti zavil v
levo in je tam. Pa ni tako, ker v
to smer ne sme. Preostane mu
pot okrog gradu, ki pa jo mora
poznati. To je po mojem eden
glavnih argumentov, da bi bila
nasprotna možnost smeri vožnje
boljša. Na ta način bi bistveno
zmanjšali gnečo na že omenje-
nem križišču in jezo voznikov ob
prometnih konicah, saj je vklju-
čevanje na glavno prometnico ta-
krat prava loterija in lahko zelo
nevarno. To je že potrdilo nekaj
skrivljene pločevine (na srečo za-
enkrat le to). Seveda se da pro-
met proti glasbeni šoli, kinu.
AMD Ptuj, restavraciji Ribič
itd., urediti tudi dvosmerno sa-
mo do — recimo ~ glasbene šo-
le ali podobno. To so možnosti,
po mojem pa je današnja slaba.
Prav tako menim, da je zapora
zajela preširoko območje. Zlasti
to velja za ulice ob Dravi ali nje-
ni bližini, pa tudi parkirni pro-
stor pri tržnici bi se dalo lepo iz-
rabiti, saj mestnega jedra s tem
ne bi okrnili, površino pa bi po
potrebi z enostavno zaporo lah-
ko uporabili tudi v druge name-
ne (prireditve, predstavitve in
podobno).
Še enkrat bi rad poudaril, da
osnovni namen zapore ali nove
prometne ureditve NI SPOREN.
Gre torej za iskanje najboljših
možnosti, srednje poti med inte-
resi stanovalcev in obiskovalcev,
prodajalcev in kupcev, za mesto
z vsemi njegovimi značilnostmi
in zahtevami. Skoraj mesec in
pol izkušenj že imamo. Pretehtaj:
mojih argumentirano in se odlo-
čimo, ali naj ostane tako, kot je,
ali pa spremenimo.
Ludvik Kotar
Gneča pri pošti po zaslugi križišča in parkirišča
(foto KOSI)
Veliko izjem ni nikoli dobro.
(foto A. Bradač)
Rodile so:
Ljudmila Gobec, Popovci 11
— deklico; Veronika Klemenčič,
Rakovci 22 — Roka; Suzana To-
plak, Stojnci 108 — Matejo; Jel-
ka Kovačič, Ziherlova pol. "3 —
dečka; Ivica Zelenko, Tržeč
37/b — Darjo; Elizabeta Kor-
par, Sovjak 89, Videm ob Ščavni-
ci — Darinko; Tatjana Krajnc,
Hrastovec 134 — Klavdijo; Ma-
rija Trafela, Podlehnik 80 —
Matjaža; Marjana Zore, Kraig-
herjeva 12 — Nušo; Marija Vin-
diš, Zg. Leskovec 5/a — dečka;
Nada Filipič, Bodislavci 51 —
Petro; Ana Arnuš, Kicar 75 —
dečka; Marta Ivanuša, Loperšice
17 — Julijo; Marija Rajh, Vel.
Nedelja 6 — Sabino; Milica Je-
sih, Bratonečice 10 — Simona.
Poroke:
Janez Muršec, Zg. Hajdina 48,
in Cvetka Steiner, Zg. Hajdina
48; Miran Zorčič, Trstenjakova
I, in Erna Hvaleč, Arbajterjeva
7; Davorin Kelenc, Ormoška 92,
in Marjeta Frank, Lovrenc na
Dr. polju 21/b; Ignac Polič, Ru-
ta 24, in Darja Tušek, Frasova 5;
Franc Puntncr, Zg. Korena 57, in
Marija Mahorič, Gomila 1; An-
ton Lesjak, Draženci 51, in
Zdenka Rimele, Kajuhova 5
Umrli so:
Marija Vidovič, Krčevina pri
Ptuju 76, roj. 1920, umrla 30. av-
gusta 1987; Marija Began, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1912, umr-
la 28. avgusta 1987; Rozalija
Kralj, Ul. heroja Lacka 6, roj.
1914, umrla 29. avgusta 1987;
Franc Majcen, Hranjigovci 4,
roj. 1911, umrl 29. avgusta 1987;
Ivan Vidovič, Ormoška 91, roj.
1923, umrl 31. avgusta 1987; Ma-
rija Ivančič, Muretinci 45, roj.
1904, umrla 31. avgusta 1987;
Mirko Marin, Bresnica 50, roj.
1931, umrl 1. sept. 1987; Elizabe-
ta Šlehta, Podlehnik 8, roj. 1925,
umrla 2. sept. 1987; Ivan Kola-
rič, Središče ob Dravi, Slovenska
77, roj. 1923, umrl 3. sept. 1987;
Terezija Brumen, Dolič 25, roj.
1900, umrla 3. sept. 1987; Veko-
slav Muršič, Gabrnik 29, roj.
1935, umrl 2. sept. 1987; Miro-
slav Kramberger, Potrčeva 31,
roj. 1960, umrl 4. sept. 1987; Bol-
fenk Lukman, Lača ves 48, roj.
1898, umrl 3. sept. 1987; Elza
VrabI, Srbski trg 4, roj. 1909,
unTrla 5. sept. 1987; Peter Vese-
njak, Pestike 34, roj. 1910, umrl
4. sept. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poitni predal 99. Ure-
ja uredniiki kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaSa 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČOP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvričen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.
STRELJANJE BO!
Prebivalci Vičave in Orešja so spet ogorčeni zaradi nespoštova-
nja zakonitosti oziroma pravnoveljavne odločbe, ki prepoveduje upo-
rabo strelišča na glinaste golobe v Hajdošah. Ob nedavnem republi-
škem prvenstvu je čezmerno povzročanje hrupa spet razburilo duhove
in kot kaže, se bo pravdanje, začeto pred enajstimi leti, nadaljevalo.
Na interesnem zboru, bolje povedano protestnem, so v sredo zahte-
vali prekinitev kakršnega koli streljanja in tudi odpoved državnega
prvenstva v streljanju na glinast? golobe, ki bo to soboto in nedeljo.
Obsojajo tudi različna izvedeniška mnenja, čeprav so pooblaščene
merilce hrupa opozarjali, da dela ne opravljajo pravilno.
Na zboru je podpredsednik izvršnega sveta Stanko Brodnjak
predlagal, da se dogovorijo še o izvedbi napovedanega državnega pr-
venstva, potlej pa streljanje prekinejo vse do končnih odločitev o uso-
di strelišča.
S tem se na zboru niso strinjali, kljub temu pa je dogovor, da so-
botno in nedeljsko državno prvenstvo bo, svoje pa bodo opravili tudi
sodni izvedenci in merilci hrupa.	mš-
" . . 5»	^
Delavci temeljne organizacije komunalni servisi so v ponedeljek,
6. septembra, namestili na območju mestnega jedra prvih deset sme-
tiščnih košev EMO ali-enostavno povedano-košev, kamor kadilci
odlagajo cigaretne ogorke. Nakup košev je temeljno organizacijo ve-
ljal 570 tisoč dinarjev.
Naše ulice in trgi so polni cigaretnih ogorkov, morda bodo koši v
bodoče bolj polni, trgi in ulice pa čistejši. S tem bo tudi manj dela za
ulične pometače in strojno metlo, kot pravijo avtu riko SK 220, ki
dnevno čisti in pometa mestne ulice in trge.
Sedaj, ko imajo kadilci tudi koše, bi jih morali primerno kazno-
vati za vsak ogorek, ki gre mimo. Glede na nekulturo večine bi to naj-
bolj učinkovalo.	MG
Ogoiiii sodijo v koš Emo!
(foto: jš)
V minulem tednu (od I. do vključno 8. septembra) so miličniki po-
staje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih nesrečah in
pri tem zabeležili eno smrtno žrtev, dve osebi sta bih v nesrečah huje, tri
pa lažje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili pretesno prehitevanje,
izsiljevanje prednosti in vinjenost voznika. Materialna škoda na vozilih
je bila ocenjena na okoli 720 tisočakov.
SMRTONOSEN PADEC
V	soboto, 5. septembra, ob 23.
30 sta se na kolesu z motorjem
peljala po regionalni cesti od Lo-
vrenca proti Kidričevemu 33-le-
tni Jože Štumberger in 28-letni
Krste Ristov — oba stanujoča v
Kidričevem. Med vožnjo je so-
potnik Ristov padel s kolesa in z
glavo udaril v obcestni kamen ta-
ko močno, da je zaradi poškodb
umri na kraju nesreče.
PRETESNO PREHITEVAL
V	četrtek, 3. septembra, ob
11.30 je prišlo do nezgode na
magistralni cesti v Gorišnici.
Voznik tovornega avtomobila
Dragan Gabrijelčič iz Nove Go-
rice je peljal iz smeri Ormoža
proti Ptuju. V Gorišnici pri hišni
številki 16 je začel prehitevati 3
kolesarje, ki so vozili drug za
drugim. Zaradi pretesnega prehi-
tevanja je z desnim delom vozila
trčil v prvega kolesarja H. B. iz
Moškanjcev in ga zbil po cesti-
šču. Kolesarja so hudo ranjenega
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
DEKLICA PRED AVTOMO-
BIL
V ponedeljek, 7. septembra, ob
16.40 je prišlo do nezgode v Tr-
stenjakovi ulici v Ptuju. Voznik
osebnega avtomobila Franc Ma-
horič iz Grajenščaka je peljal po
Trstenjakovi ulici proti Srbske-
mu trgu. Zaradi pred seboj par-
kiranega vozila je ustavil, nato
pa je avto hotel obvoziti. V ti-
stem trenutku pa je z desne stra-
ni izza parkiranega avtomobila
pritekla deklica M. K. iz Ptuja.
Kljub zaviranju jo je zbil, pri če-
mer se je hudo poškodovala in
so jo prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.	— OM