32. MKn.
Današnja števiSSta stane Din 1*50
D UuDl!sn!, D ?8!«K 28. IflOrca 1924.
Leto lun.
s
isfeafa vsak dan popoldne, izvzeatii nedelje la praznike, fnzerati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati pctit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
dnt-Rvclstoo „Slov. zaroda" in „Narodna tiskarna" Snaflova ollea AL 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo „31ov.  Naroda4' Snailova ulica si. 5, X. nadstropie
Telelon štev. 34. Dopise sprefema le podpisane in žalostno rrankovane. -'W   Rokopisov so no vraća. m
W Posamazna številka:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in več 2 D. V inozemstvu 4—6 Str. 2 O., 8 in vež po 3 D. Poitnina plačan*« v gotovini«
„Slovenski Narod* velja:	V JacoslavfJT !    v Ljubljani            po po*U		T iaereninn
12 mesecev......	Din 240—	Din 240-—	Dia 360-—
	, 120*—	. 120—	.    180- —
3      a ••••••	60-—	„ 60*—	90 —
	, 20-—	„ 20*—	- 30*-
Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki naj  poiljejo v prvič naročnino vedno   SMF" po nakaznic!. Na --amo pismena naro8Ia brez poslatve denaria se ne moremo ozirali.
Pomen nove vlade.
Pomen nove vlade za prečanske kraje postaja čedalje jasnejši in važnejši. Že kratka primera blokaške vlade z vlado nacijonalne koncentracije odkriva veliko nasprotje med obema, in sicer nasprotje, ki je najtesneje zvezano z občo blaginjo, z gospodarskim in tudi socijalnim napredkom prečanskih krajev. Pomislimo le. kaj za te kraje pomeni blokaška vlada in kaj nudi vlada nacijonalne koncentracije, ako prevzame državno oblast v svoje roke in ako vodi usodo države in torej tudi prečanskih krajev v bodočih mesecih in ev. letih!
Vzemimo najprvo socijalnost! Tej strani javnega življenja dajemo prednost pred ostalimi, ker ima posebno zvezo s programi in taktikami dveh poglavitnih skupin federalističnega bloka, namreč s SLS in z Radićevo seljaško republiko. Ne bomo se prepirali s papirnatimi socijalnimi programi SLS. Toliko pa stoji, da so ti programi res le papirnati, ter da je ta stranka v praksi najljutejša nasprotnica vseh socijalnih pokretov. Saj se najdejo med njenimi teoretiki ljudje, ki ne obsojajo stavke, vsi pa soglašajo, da je socijalizem brezbožen in v bistvu protikrščanski. Me-rodajno je, da so klerikalne stranke v vseh državah zagrizene nasprotnice socijalnih stremljenj in delavskih vrst in da to nasprotje čutijo prav dobro tudi socijalisti sami. Kako bi bilo s svobodnimi volitvami v Sloveniji in na Hrvatskem, da vodijo volitve klerikalci z Radićem na čelu, si lahko prav nazorno predstavljamo po vzgledu, ki so nam ga dali pred vojno! Enako protisocijalen je tudi Radić na Hrvatskem, ki sanja samo
0 hrvatski republiki. Tudi ta bi ne trpel, da se po hrvatskih mestih uveljavlja socijalno razmerje, da se delavstvo organizira na samostalni podlagi, in da z lastnimi organizacijami pridobi na javni moči in si utrjuje svojo gmotno situacijo. V socijalnem pogledu pomeni torej vlada federalističnega bloka velik nazadek. Ustavni prepiri bi potisnili socijalno zakonodajo v stran. Začela bi se prava preganjanja socijalističnih voditeljev, organizacije bi se ukinjale s prostimi dekreti. Tudi Zaloške ceste bi se ponavljale.
Drugačno razmerje do socijalnosti pa imajo programatično in taktično skupine, ki stoje na etatističnem političnem programu, katerim je državnost in nacionalnost prva naloga mednarodnega n domačega javnega življenja. Te sku-ine niso proti socijalnemu pokretu, pro-
1 izboljšanju gospodarskih in socijal-ih razmer, ker same zahtevajo za no-ranjost države čim večjo blaginjo in nakopravnost drža\Ijanov brez razli-
ke stanu in vere. Nazori se križajo sele pri sredstvih. Eni so za postopno državno zakonodajo socijalnega ravnovesja, druga pa za odločnejšo afirmacijo delavske moči v podjetjih samih. Vendar to še ni bistveno. Glavno je dejstvo, da se delavstvo pr« vladi nacijonalne koncentracije lahko zanese na mnogo svobodnejše volitve, torej na mnogo povoljnejše pogoje svojega političnega in sindikalnega delovanja, Kakor pa če bi na vladi čepela nasilna in brezobzirna Radičeva družtna.
Kaj bi bilo z gospodarstvom? Tudi na tem polju so pozitivni momenti na strani nacijonalne koncentracije, ki izvede   prečanski   nacijonalni preporod, ozdravljenje od federalistične zablode in očiščenje od demagoških, protidržav-nih tribunov v oslonu na gospodarstvo, na meščanstvo, na seljaštvo. Da \e bito seljaštvo, meščanstvo, sploh gospodarska dobrobit prečanskih krajev federalistom pri srcu, bi ne bifi tako b zzsrcam goni»i svoje absr.irei^ee ?n svcj?ga nega-tivizma proti vsem realnim in dnevnim interesom teh krajev in tega prebivalstva ter bi bili na temelju pozitivne, postopne zakonodaje ter progresivnega državnega pojmovanja z obema rekama zajeli nepregledno polje aktivne zakonodaje v korist svojega ljudstva. Vse te interese so vrgli v koš. ubogo ljudstvo pa so s praznimi frazami slovenstva, hrvatstva, sedaj s federalizmom, avtonomno, z »mežnarjem« za napredne kroge, seljaštvom itd. Ti strankarji niso videli povojnih gospodarskih ran na deželi in v mestu, med uradništvoni in ubogim seljaškim trpinom, ti politiki niso slišali o mogočnem gospodarskem, trgovinskem in industrijskem razmahu prečanskih krajev, ki ga je treba uravnati in zaščititi, o nevamosci, ki preti od strani Italije!   Vrgli so se raje na svoje   strankarske zablode ter zanetili brezplodni bratski spor povsem čustvene narave, ki je pa neizr.ierno škodil, koristil nič. Danes že vsakdo vidi, da klerikalcem in Radieevcem ni za .dc.to, marveč da gre pri celem sponi le za osebno ambicijo užaljenih politikov, ki hočejo samo vlade. Stranke so jim le polje osebnega, poklicnega delovanja m izkoriščanja.
Ali bi pod vlado federalističnega bloka napredovala notranja demokracija? Ali bi dr. Korošec kedaj kor.ee-diral nasprotnikom v avtenomizivani Sloveniji svobodo, ki jo danes uživa v jugoslovenski državi? Ali bi gospod Radič pustil nasprotnike, da se na Hrvatskem razvijajo svobodno in enakopravno, kakor mu dovoljuje beogradska vlada njemu, ki izpoveduje očitne proti-državne programe in ki je že zagrešil
brezbroj veleizdajniških činov in zločinov?
V vseh državah zasledujemo, da se državnost brani proti vsakomur. Tudi v Jugoslaviji jo moramo zaščititi. Nihče ni v stanu zagovarjati poizkus, da se prepusti komaj dosežena svoboda Srbov, Hrvatov in Slovencev demagogom in ljudem, ki so doslej samo razkrajali in ki nikdar niso hoteli pozitivnega sodelovanja. To velja za dr. Korošca kakor za Stjepana Radića.
Vlada nacijonalne koncentracije je torej v eminentnem interesu prečanskih krajev, ker tem krajem daje notranjo svobodo, garantira strankam demokra-
cijo, omogoča krepak razvoj gospodarstva, industrije in trgovine, ker bo skr-bela za seljaško in socijalno zakonodajo, ker bo preko celokupne jeke državne organizacije, vojske in splošne notranje konsolidacije utrdila tudi položaj Izpostavljenih krajev na zapadu in Jadranu. Naš cilj je Jadran in tega ne dosežemo z našimi večletnimi ustavnimi borbami, marveč z agilno notranjo upravo, z dobro gospodarsko konsolidacijo, z razvijanjem industrije in trgovine, z vsesplošno notranjo slogo in tekmo za velikimi cilji moderne države, kakor hočemo, da postani tudi Jugoslavija!
Odločilni dogodki v n ^daljnem razvoju krize.
Razkol v demokratskem klubu.
sestav
— Beograd, 27. marca. (Tzv.) Včerajšnji razvoj in razplet vladine krize je naša prestolica ves dan spremljala z največjim zanimanjem. Povsod je bilo opažati nervozno opazovanje in premo-trivanje najvažnejših dogodkov, ki so se odigravali v parlamentu in izven njega. V nekaterih slojih je snoči zavladalo veliko veselje, da je Že sestavljena Pasić-PribiČevićeva vlada, ki jo danes potrdi sam vlad rs r. T«, vest se jc izkazala za golo politično kombinacijo in mestoma tudi za špekulacijo gotovih od senzacij živečih listov.
Res je. Tudi snoč? so bile v parlamentarni krogi!? lancirane vesti, da je gotovo dejstvo, da se ima danes do opoldne sestaviti »državotvorna nsenonaina vlada.« To vlado imajo tvoriti radikali s Pribičevičevo skupino z indirektno oz. direktno podporo nekaterih džemi-jerov in Nemcev. To vlado naj bi tudi podpirali vsi do seda? nevtralni poslanci. Parlamentarni račun bi začasno omogočil delovanje take koalicijske vlade.
Eden najvažnejših dogodkov v parlamentu je bil včeraj formalni izstop Pribičeviceve skupine iz demokratskega parlamentarnega kluba. Ta izstop so v parlamentu razino komentirali. Vsi so soglasnega mnenja, da pomenja ta izstop za bodočnost demokratske stranke najvažnejši dogodek.
Skupina posl. Svetozara P r i b i č e-vića je, kakor smo že včeraj med najnovejšimi kratko javili, formalno naznanila predsedniku Ljubi Davidoviću svoj definitivni izstop iz kluba, naglašujoč, da je ta skupina pravi tolmač demokratskega strankinega programa. V demokratskih krogih je nastalo precejšnje vznemirjenje, ker se vsi zavedajo velikih in usodnih posledic, ki jih povzroči ta korak pos!. Pribičevića. Pribičević je ustanovil s svojo skupino parlamen-
— Nervoznost prestolice glede e vlade.
taren klub pod imenom »Samostojni demokratski klube. Skupščinsko predsedstvo je odkazalo novemu klubu nekdanje klubske prostore džemiieta. Klub tvori do danes 14 Članov in je pričakovati, da se mu pridružijo še nekateri drugi. Posl. Košta Timotijević, ki v načelih naše državne in notranje politike popolnoma soglaša s Svetozarjem Pri-bičevičem ostane začasno še v demokratskem klubu Ljube Davidoviea..
Predsedniku demokratskega kluba je bilo snoči izročeno pismo Svetozar-ja Pribičevića in njegovih somišljenikov tele vsebine:
»Podpisanim je čast naznaniti tale svoj sklep: Z ozirom na svo*e dose-Jar^e delovanje in vedno želee narodno in državno edinsivo ne moremo sodelovati s skupino, ki zavzema ponolnoma nasprotno stališče. Zvesti programu demokratske s'ranke in v so^l.nsin s sk*epj zadniega strankinega kongresa izjavljamo, da ne odobra\ amo Vate politike, k\ hoče prevzeti državno oblast s pomočjo federalističnega bloka.
Prosimo Vas vsled tega, da blagovolile vzeti na znanje, da se ločimo iz zveze demokratskega kluba in ustanavljamo samostojen demokratski klub, ki bo vodil politiko v duhu programa demokratske stranke.^
Podpisi: Svetozar Pribičević, Vale-rijan Pribičević, dr. Lukinič, dr. Krizman, Trifunović, Grisogvno, Branković, Vukosavljević, Kalember, dr. Srdjan Budisavljević. VeČeslav Vilder, Dušan Boškovič, Josip Reisner in dr. Svetislav Popov!c\
PRIBIČEVIĆ IZDA KOV LIST.
— Beograd. 27. marca. (Izv.) Pri-bičevićeva skupina namerava s 1. apii-lom pričeti z izdajanjem novega dnevnika »Reč«, ki bo pendant zagrebški
sRiječic.
PAŠIĆEVA POGAJANJA S PARLAMENTARNIMI SKUPINAMI-
— Beograd. 27. marca. (Izv.) Včeraj ob 9. dopoldne »e bil sestanek med Nikolo Pašičem in Svetozarjem Prihi-čevičem na stanovanju prvega. Daljši razgovor je bil o možnosti sodelovanja v vladi na temelju koalicije med desničarskimi demokrati in radikali. Svetozar Pribičević je načelno odobril tako koalicijo. Izjavil pa je ministrskemu predsedniku, da predloži danes ob 9. do. pojdne definitiven odgovor svoje skupino.
Nikola Pašić je takoj obvestil kralja o uspehih razgovorov s Pribi-čevićem. Pašić je tudi privolil, da se prizna demokratski skupini za vsakih pet poslancev po 1 ministrski sedež. Radikali so pripravljeni samostojnim demokratom prepustiti trgovinsko, primerno, prosvetno in pravosodno ministrstvo.
Designirani ministrski rredsednik Nikola Pašić je skušal včeraj po svojiit zaupnikih sondirati teren pri džemijetu in pri Nemcih.
Dževniiet je ministrskemu predsedniku kratko odgovoril naipreje. da ne more podpirati Pašvč-Prihičevićove vlade. Nemci po podali sličen odgovor. Po naročilu Pašičevem sta snoči vodila pogajanja z džemijetom in Nemci dr. K o-i i ć in Nasras Petrovič. Kar se tiče Nemcev, je definitivno dosežen aranžma, da sta dva Nemca za Pašića, ostali pa ostanejo nevtralni. Džemijet stavi nove zahteve in je opažati pri njem dve struji: ena manjšinska za Pašica. druga pa se skuša nasloniti na bosanske muslimane oz. na opozicijonalni blok. Nemci so snoči izdali kratek komunike, ki konstatira, da vlada, ki se ima sestaviti, ne more pričakovati njih podpore.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Na snoe-ni seji nemškega kluba je prodrl predlog dr. Krafta, da klub začasno ne podpira Pašič-Pribičevičeve vlade. Ta sklep ni bil soglasen, dva člana sta bila proti. Pašfć je nato snoči pozval k sebi nemškega poslanca prof. Teufla. s katerim je razgovarjal o stališču Nemcev napram njegovi novi vladi.
Pri premotrivanju splošne situacije je treba ugotoviti, da je Pašić naletel pri sestavi vlade na velike težkoče. ki se pojavljajo predvsem v parlamentarnem razmerju posamnih sil. Te fcež-koče so prilično veiike, ker še ni popolnoma opredeljeno stališče malih parlamentarnih skupin in pa nevtralcev. Radikali s sigurnostjo računajo, da se posreči Pašiću sestava vlade In da bo kriza danes popoldne končana.
Aleksei Tolstoj. 3
SPolet na Stlars.
Roman.
Los je stopil od mize in sklenil tok. Pod stropom so se prižgale in zašumele svetiljke. Skyless je zagledal na lesenih stenah risbe, diagrame in zemljevide, police z optičnimi in merilnimi instrumenti, klanfe, kupe konzerv in kožuhe. Na stopnicah v kotu lope teleskop.
Los in Skyless sta se približaia lesu, ki je obdajal kovinasto jajce. Z enim pogledom je Skyless ugotovil, da je bil jajčasti aparat najmanj 814 metrov visok in 6 metrov širok. Po sredi površine se je vil jeklen pas, ki je bil upognjen navzdol k površini aparata kot dežnik. — To je bila padalna zavora, ki je povečala odpor aparata pri padcu v zraku. Pod zračnim padalom so se nahajale tri okrogla vratca, odprtine za vhod. Spodnji del jajca se je končal z ozkim grlom. Obdajala £a je dvojna, iz masivnega jekla napravljena okrogla spirala, ki je bila zasukana v nasprotne strani — odbijač. Taka je bila zunanjost medplanetne ladje.
Los je trkal s svinčnikom po okovani lupini jajca in pričel razlagati podrobnosti. Aparat je bil ograjen iz mehkega in litega jekla, znotraj je bil dobro utrjen z rebri in lahkimi oblikami. To    bil zu.
nanji oklep. V njem se je nahajal drugi oklep iz šestih slojev kavčuka, klobučine in kože. V :em drugem, kožnatem. obšitem ja-cti so se nahajali aparati za opazovanje in kretanje, posode za kisik, zaboji za vsesavanje oglikove kisline, mehke blazinice za instrumente in živila. Za opazovanje so bila napravljena nad oklepom aparata posebna »očesca« v obliki kratke kovinaste cevi, opremljene s priz-matičnimi lečami.
Mehanizem za kretanje se je nahajal v grlu, ki ga je obdajala spirala. Grlo je bilo vlito iz kovine »Obin«, izredno vpogljive in po trdosti prekašajoče astronomični bron. V stenah grla so izvrtani navpični kanali. Zgoraj se razširja vsak od njih v takozvano eksplozivno celico. V vsako celico vodi od skupnega magneta komulator in cev za tok. Kakor prihaja v cilindre motorja bencin, tako se polnijo eksplozivne celice z »Ultra-lidditom«, najfinejšim praškom, eksplozivno snovjo izredne sile, ki je bila iznajdena leta 1920. v laboratoriju N...ske tvornice v Petrogradu. Sila »Ultra-liddita« je prekašala vse, kar je bilo doslej znanega na tem polju. Stožec eksplozije je zelo ozek. Da bi se os stožca eksplozije ujemala z osmi navpičnih kanalov grla, je bil napeljan v eksplozivne celice prihajajoči «Ultra-liddit« skozi magnetno polje. Tak je bil v splošnih potezah princip gibalnega mehanizma: to je bila raketa. Zaloga »Ultra-liddita« — za sto ur. Z zmanjšanjem ali povečevanjem števila eksplozij v sekundi je bilo
Spodnji del je znatno težji od zgornjega in zato se aparat obrača vedno, kadar pride v sfero privlačnosti planeta z grlom proti njemu.
■—S kakšnimi sredstvi je bil zgrajen aparat?, ie vprašal Skyless.
—Gradivo je dala vlada. Deloma sem porabil za to svoje prihranke.
Los in Skyless sta se vrnila k mizi. Po kratkem molku je vprašal Skyless dvomljivo:
—Ali računate s tem, da najdete na Marsu živa bitja?
—To zvem zjutraj, v petek. 19. avgusta.
— Ponujam vam deset dolarjev za vrstico o vtisih. Predujem — šest podlistkov po dvesto vrst, ček lahko predložite v Stockholmu. Prav?
Los se je zasmejal, prikimal z glavo — sprejemam. (Skyless je sedel na koncu mize, da napiše ček.) — Škoda, škoda, da nočete poleteti z menoj: saj je to v bisrvu tako blizu, bliže kot do Stockhol-ma.
Spremljevalec.
Los je stal, aaslonjen z ramo na odprta vrata. Pipa mu je bila ugasnila.
Za vratmi tja proti Ždanovskemu obrežju je ležala praznota. Nekaj motnih svetiljk je odsevalo v vodi. Daleko — so se dvigali megleni in nejasni obrisi dreves drevoreda. Za njimi je gorel in ni m^gel dogoreti motni, otožni zaton. Dolgi cblaki, Čijih koncev se je dotikal odsev zahajajočega soln-ca~. so LežaJ* kajčov.aiaki-v. «^leol vadi^fclad-p[
je modrilo in temnilo nebo. Nekaj zvezd se je prižgalo na njem. Bilo je tiho — po starem, na stari zemlji. Od daleč je prihajal zvok tulečega parnika. Kakor siva senca je šinila po praznoti podgana.
Delavec Kuzmin, ki jc o-M dan mešal v vedru barvilo, je tudi stal na pragu in vrgel iskro cigarete v temo.
—Težko se je ločiti od zemlje, je dejal tiho — celo od doma se je težko ločiti. Iz vasi greš takole na kolodvor — desetkrat se ozreš nazaj. Dom — koča. s slamo pokrita, in vendar — svoja, kraj, s katerim živiš skupno življenje. Zapustiš zemljo — vse je praznota.
—Voda v čaJTiiku je zavrela — je dejal Hohlov, drugi delavec— Pojdi, Kuzmin. čaj pit!
Kuzmin je dejal: — Maj bo. — vzdihnil in odšel h kovaškemu mehu. Hohlov — surov človek — in Kuzmin sta sedla pri kovaškem mehu na zaboje pila čaj, previdno lomila kruh, obirala suho ribo žvečila počasi. Kuzmin je zamežikal. skomigni: redko bradico m dejal polglasno:
—Smili se mi. Takih ljudi zdaj skoraj ni več.
—Počakaj se z njegovo posmrrmco.
—Nek avijatik mi je pravil: dvignil se je i osem kilometrov poleti in glej — vendar je zamrznilo olje v »jegovem aparatu, tako je bilo Lirzlo. A še više leteti. Tam ie — mraz. Tema.
—Jaz pa pravim — potrpi s posrnrtnico, — ic
stran. 2.
Š    v. ll
Program Pašić - Pribičevićeve vlade.
Ministrska lista bo sestavljena že dopoldne.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Na |>osebno vabilo designiranega ministrskega predsednika je bil včeraj ob 16.90 v Pašićevem stanovanju sestanek s Svetozarjem Pribičevićem. Na tem sestanku je bil v razgovoru tudi program nove koalicijske vlade, ki bi Imela na najvišjo željo Izvršiti t skupščini končni sprejem državnega proračuna, rešiti Invalidski zakon in v najkrajšem času Izvesti verifikacijo ie ostalih Ra-dlcevih mandatov. Po Izvršitvi tega programa naj bi se skušal doseči izhod iz latentne krize z novimi volitvami. Pašić je od Pribičevića zahteval, da mu definitivno odgovori glede svoje pripravljenosti za vstop v vlado. Pribičević Je načelno privolil na vstop v koalicijsko vlado, ki naj bi imela predvsem »državotvoren in nacijonalen značaj«.
Kakor hitro danes ob 9. dopoldne prejme g. Pašić Priblčevićev odgovor, se ima takoj sestaviti ministrska lista.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) V radikalnih krogih so snoči z vso sigurnostjo zatrjevali, da je situacija že toliko razjasnjena, da se ima danes dopoldne pričakovati sestavo koalicijske vlade. Nekateri Usti so snoči že razširjali v posebnih izdajah in letakih ministrsko listo.
KOMENTARJI O RAZKOLU V DEMOKRATSKEM KLUBU.
Beograd, 27. marca. (Izv.) Razkol v demokratskem klubu politični in parlamentarni krogi različno komentirajo. Opozicijonalni blok odkrito in jasno zatrjuje, da je izstop Svetozarja Pribičevića in njegovih somišljenikov doslej povoljno vplival na razpoloženje v bloku in da je to garancija za nada lino uspešno akcijo bloka. Boljše je, da je prišlo do tega razkola sedaj, nego pozneje, ko bi začel blok udjestvovati svojo veliko nalogo. Z druge strani radikali naglašajo, da je napravil Sveto-zar Pribičević s svojimi prijatelji odločen korak politika In domoljuba, pokazal je, da je vedno odločen in načelen bori te'j za načela narodnega in držav- j nega edinstva. Njegov nastop ni sledil 1 iz egoističnih, strankarskih interesov, temveč Iz višjih državnih Interesov.
PODROBNOSTI O SESTANKU PAŠIĆ - PRIBIČEVIĆ.
«*- Beograd, 27. marca. (Izv.) Danes dopoldne objavljajo listi nekatere podrobnosti o razgovoru med PaŠičem in Pribičevicem. Razgovori ki so trajali eno uro, so bili prijateljski in neobveznega značaja. Pribičević ima prepustiti samostojnim demokratom štiri ministrske sedeže, in prevzamejo: Pribičević prosveto, dr. Svet P o po vi ć promet, Grisogono pravdo, trgovino dr. Krizman aliWilder Pribi-Čeviću jc rezerviranih tudi več mest državnih podtajnikov. Pribičević dalje zahteva garancije, da bo vlada izvršna volitve, kar je najvažnejša stvar.
I
Parlamentarni računi za novo j vlado. j
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Radi- j kalni krogi so prepričani,   da sestavi | vlado Nikola Pašić in da bo ta nova j vlada položila prisego že danes popol-dne. Po informacijah iz radikalnih krogov ima »Politika« danes parlamentarni račun, po katerem je novi koalicijski vladi začasno garantirana večina v skupščini Račun je ta:
Radikali 108, 1 Romun, 1 srbski nacijonalist, 14 samostojnih demokratov, 6 džemijetov, 2 radićeva disidenta in 3 demokratski disidenti, tedaj U5 glasov.
Blok: 35(?) demokratov, 24 klerikalcev, 18 muslimanov, 20 radiče^cev, 11 zemljoradnikov, 2 socijalista, 8 Nemcev, 8 džemijetov in Drinković, skupaj tedaj 127. Razlika Je malenkostna, toda v korist Pašićevi vladi, ker še vedno radikali računajo, da ostali del džemije-ta ne bo vedno solidaren z blokom.
Opozicijonalni blok in vladna kriza.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Razvoj vladine krize in dosedanje Pašičeve uspehe za sestavo vlade različno komentirajo opozic, krogi. Nekateri izražajo mnenje, da je dana začasna moč-nost Pašiću sestaviti s pomočjo desni* carskih demokratov novo koallc. vlado. Splošno pa v opozicljonalnem bloku obstojate dve struji, ki se razlikujete v nazorih glede nadaljnje parlamentarne taktike. Del opozicije, h kateremu Je prištevati radićevce in Jugoslovenski klub, naglasa, da bi sestava Pašič-Pri-bičevićeve vlade ne bila pravilna in če se sestavi, tedaj znači to, da je Pašić »vrgel rokavico Hrvatom«. Po mnenju klerikalcev In radlćevcev mora v tem slučaju blok pričeti z akcijo, da demonstrativno zapusti skupščina Druga struja, kateri pripadajo muslimani in DavJ-
dovićevi demokratje, se s prvo ne strinja v tej taktiki, marveč je treba storiti vse, da se s pomnoženimi parlamentarnimi silami čez nekaj dni uvede parlamentarna in legalna borba proti Pašićevi novi vladi, katero lahko opozicijonalni blok strmoglavi vsako minuto.
IZJAVA PREDSEDNIKA NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Zastopniki opozicijonalnega bloka so včeraj popoldne posetiii predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanovića ter ga vprašali za mnenje o razvoju parlamentarne in vladine krize Predsednik jim je kratko izjavil, da dobi danes dopoldne g. Nikola Pašić definitivni odgovor, ako sprejme Pribičević sodelovanje v njegovi vladi. Dalje je predsednik kratko odgovoril zastopnikom opozicijonalnega bloka: »G. Pašić bo danes na ta odgovor sestavil vlado ali pa vrnil mandat.«
Padec Poincarejeve vlade.
Nepričakovana demisija. — Poincareju poverjena sestava nove vlade.
— Pariz, 26. marca. (Havas.) Ministrski predsednik Poincare Je ob 12.15 opoldne izročil predsednika MlUerandu demisijo kabineta.
— Pariz, 26. marca, (tlavas.) Ob 12^0 se Je sestal ministrski svet p°d predsedstvom Milleranda, da se posvetuje o položaju. Ministrski svet je trajal i uro 15 minut. Predsednik Miilerand Je sprejel demisijo kabineta.
— Pariz, 26. marca. (Havas.) Zbornica I ie zakonski načrt o ureditvi uradniških pokojnin z 71 : 264 glasovi komisiji vrnila, čeprav je fin. minister de Laste yrie stavil predlog za zaupnico.
— Pariz, 26. marca. (Izv.) Povodom razprave o ureditvi uradniških pokojnin je fin. minister zahteval od zbornice, da se mu izreče zaupnica. Zbornica pa je z večino 7 glasov vrnila zakonski načrt komisiji, nakar je fin. minister s svojim tovarišem takoj zapustil dvorano. Seja zbornice Je bila prekinjena. Poincare* le hitel v elysejsko palačo, da predloži Millerandu demisijo kabineta. Predsednik republike ie demisijo sprejel.
— Pariz, 26. marca. Po končani seji ministrskega sveta je Poincarč izjavil za-siopnikom tiska, da Je podal nepreklicno demisijo.
— Pariz, 26. marca (Havas). Millerand je pozval v razgovoru Polncareja, da nada-ljujo svoje delo, ki ie vodi že već kakor dve leti s splošnim odobravanjem zbornice
In domovine. Poincare ie odgovoril, da je njegova živa želja poslušati klic predsednikov, toda končnoveljavnl odgovor poda jutri dopoldne.
— Pariz, 26. marca. (K) Politični krogi pričakujejo, da Poincare* sestav! novi kabinet z malimi spremembami. Mesto finančnega ministra prevzame dosedanji podtajnik v tem ministrstvu D a u b i g n y, član nacionalnega bloka. Ta ima največ šans. Ce sc Poincareju ne posreči sestava vlad« bo »sta najbrže poverjena Barthouju.
— Pariz, 26. marca (Izvir.) V nekaterih Političnih krogih živahno komentirajo kombinacijo, da se poveri sestava vlade predsedniku reparacijske komisije Barthouju. V takem kaoinetu bi imel prevzeti vodstvo finančnega ministrstva M a r s h a 1, kar bi značilo dalekosežno spremembo v pravcu reparacijske politike.
— Pariz, 26. marca. (Izv.) Za slučaj, da 'Prevzame Poincare* sestavo nove vlade, namerava znatno reducirati ministrske resore. V enotno ministrstvo narodne obrambe se Imalo združiti vojno, mornariško In kolonijalno ministrstvo, v ministrstvo narodnega gospodarstva ministrstvo trgovine, javnih del in poljedeljstva.
— Pariz, 27. mar.a. (Izv.) Prekinjena dopoldanska seja zbornice se je nadaljevala ob 16. popoldne. Med čitanjem zapisnika o seji fn demisijskega pisma so se čuli razni medklici. Tako klici: »Gore mrtveci!« Desnica je odgovarjala: »Danes Je lahko Berlin razsvetljen!« Razvila se je nato kratka debata o demisiji. Večina zbornice Je izrekla Poincareju zaupanje. Zbornica Je odgođena do petka. Do tega dno so Ima sestaviti nova vlada.
Milijonske izgube dunajskih špekulantov.
Dunajske banke izgubile 150 milijonov zlatih kron«
— Dunaj, 27. marca (Izv.) V finančno-strokovnlh krogih cenijo obveznosti, ki so jih prevzele razne dunajske banke pri terminskih Špekulacijah s frankom, na 100 milijonov dolarjev. Do danes je končno tretjina tega zneska poravnana približno 30 milijonov dolarjev, kar odgovarja 150 milijonov zlatih kron. Pri Izgubah so udeležene velike, srednje in privatne banke, pa tudi velika In srednja Industrija, Dve dunajski veliki banki sta bili posebno občutno prizadeti. Kljub tem velikanskim izgubam finančni krogi upajo, da ne pride do gospodarskih katastrof na denarnem trna in v veliki industriji.
špekulacija a francoskim frankom so hnele rudi tragične posledice. Lastnik tvrd-ke Gartenberg & Komo, se je zgradil mrtev na ulici vsied vznemirjenja, ker je Izgubil radi špekulacij s frankom velikanske sne« ske. Privatne banke so hnele tudi velike Izgube. Na borzi se j« pojavilo splošno nezaupanje In neki dunajski bankir je na borzi jasno izjavil, da pesne samo ie dve ste-čllazmožnl rvrdkJ tj. njegova In pe Retseafl. dova, V finančnih krogih kljub temu, da se skuia izgube na prijateljski način pokriti, odkrito priznavajo, da ne bo mogoča aika-ka intervencija in da Je pričakovati lasot-araaoe itevflafc tvfdk*
I *    Politične vesti.
I = Ogoljufani klerikalni volilci. Mesto da bi pošteno in požrtvovalno, kakor se spodobi, zastopali interese svojih volilcev, so klerikalni poslanci živeli samo spletkarjenju, misleč, da bodo s cenenimi spletkami dosegli več, kakor s poštenim delom. Celo leto so saano splctkarili, ljudstvo varali s puhlo frazo, da je že na potu avtonomija, ki reši kot čarobno sredstvo volilske mase vseh težav in nadlog. Živeč samo spletkam, niso imeli ne časa ne volje, da bi se zavzemali za koristi In Interese svojib volilcev. Zato je lahko vlada brez vsakega ugovora in odpora valila neprestano nova bremena na rame slovenskega ljudstva. Da so danes tako neznosni davki, da Je uprava tako slaba, da vlada beda in pomanjkanje na vseh koncih In krajih, zato so odgovorni klerikalni tigri, ki so samo vlekli visoke dnevnice — 300 dinarjev na dan — pa nič delali, marveč samo intrigirali in grdo zanemarjali svoje poslanske dolžnosti. To je bilanca enoletnega »delovanja« klerikalnih poslancev. Kdo bo še v bodoče volil take poslance, ki delajo samo za svoj žep, ljudski blagor pa jim je deveta briga?!
= »Slovenčeve* fantazije. Strašno razočaranje je nastopilo v vrstah ljub* ljanske SLS. Razdelili so si bili že vsa važnejša mesta, da bi potem gospoda« rili v Sloveniji tako, kakor gospodari g. Stanovnik na mestnem magistratu. Sedaj, ko je vsled »spretne taktike g. Korošca« prišlo drugače, je zabavno gledati, kako klerikalci besne. Pred« vsem seveda pretijo. A časi, ko se je kdo bal pretenj raznih demagogov, so popolnoma minuli. Mesto, da bi bili veseli, da je vsaj nekaj preča nov prišlo v vlado, kjer bodo delali, da se tudi v gospodarskih zadevah provede po« polna enakopravnost, se jezijo, da pre* čanski demokrati niso raje dovolili, da radikali sami sestavijo vlado. Ni naša stvar, da se bavimo z vprašanjem, ka* ko se opredeljujejo demokrati iz Slove« nije. Vendar se lahko konstatira, da je SLS skozi mesece, zlasti pa zadnjih 14 dni, storila vse, da zaostri razmere. Vpila je, da je federalizem že tu in da je sedaj prišel čas, da se zavije vrat slovenskim naprednjakom. Še danes piše »Slovenec« v istem smislu, češ če ! pridejo klerikalci do vlade, uničijo slo« 1 venske demokrate. V isti sapi pa div« jajo, ker je posl. Reisner šel s prečan« [ skimi demokrati. »Slovenec« naj se ra» je bavi z notranjimi razmerami v lastni stranki, o kateri je notorično, da so ' popolnoma razdrapane. Danes pa je javna tajnost, da je 99 % klerikalnih pristašev mišljenja, da je velika škoda, da ne sedi g. Korošec na tistem stolu, kjer sedi g. Pribičević.
ss Klerikalci za bombe in granate! ! Na vesi, da nameravajo baje radikali v verifikacij skem odboru razveljaviti več radićevskih mandatov, se je, kakor poroča »Vreme«, izrazil neki prvak kle« rikalne stranke (Sušnik?) takole: »To bi bilo brezzakonje in nihče ne more za to prevzeti nase odgovornosti. Po* tem bi tudi mi imeli pravico, da pose* iemo po brezzakonju in da uveljavlja^ mo svoj program z bombami in revo/* ver ji, a v tem slučaju bi mi ne imeli več države.« — Klerikalci torej sanjajo že o bombah in revolverjih, ako ne bos do mogli drugače priti do moči in vla« de. To si je treba zapomniti za slučaj, I da se bodo zopet sklicevali na svoja ! krščanska načela. Ta krščanska načela J namreč, kakor je znano, izključujejo ! vsako nasilje. Kakšni kristjani so po* 1 tem ti naši klerikalci, ki hočejo open* rati z bombami,   granatami in revol« ver j i? 1
= Notranji spor med SLS in Ra* dićem se širi. SLS je boreč se, da pride na vlado, namigovala, da bo na Hrvatskem in v Sloveniji uporabila vladno moč proti radićevskim kandidaturam. SLS se strašno boji nastopa g. Radića pri volitvah v mariborski in ljubljanski oblasti. Mislila je, da po razpustu skup* ščine obrne orožje proti radićevcem in jim z žendarmerijo zapre pot preko Sotle in Kolpe. Pazočaranje pri SLS je veliko tudi s tega stališča.
Glasbeni vestnik.
— IX. Mladinsko glasbeno predavanje, a Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora in g. dr. Kimovec sta včeraj v stolnici mnogobrojni mladinski publiki predstavila orgije in orgel j ske oblike v tako temeljitem predavanju, da ne zaslužita samo pohvalo hvaležnih poslušalcev, ampak naravnost občudovanje. G. Premrl je na! najboljši or-geliski virtuoz tako no spretnosti In globokem razumevanju svoje blesteče igre. Treba ga Je le a pr. ob orgijah stoječ gledati kako igra in to na orgijah naše stolne cerkve z 52 registri, tremi manuall in pedalom, ki so umotvor domačega mojstra Ivana Milavca. Premrl se pogrezne takorekoč ▼ svojo Igro, si poje pri tem, bliskoma menjava registre, noge so tako absolutno sigurne, kot roke, njegova igra ne Izčrpa samo vseh duševnih sil, temveč tudi do skrajnosti tudi vse telo. Legato, kakor tudi ie dokaj težji orgeljski staceato mu teče ispod rok in nog enako lahko. Mol s ter le v
Iimprovizirani igri, ki Jo mora več ali manj afcex_ obvladovali vsak orgljavec tako le
pri Premrl u vsaka najmanjša zaigra, med-
al! doigra umotvor sedaj v mogočnem naraščanju smotreno in umetniško dopolnjujočih se registrov, do polnega zbora, sedaj v sladko melodični, nato ljubko Igrivi solo-i igri karakterističnih izpremen. Svojo skoro neizčrpno invencijo je pokazal zlasti v pregledu orgeljskih registrov, ki Jo je s kratko in lahko umljivo besedo razložil g. dr. Kl-movec.  Iz ostalih  konecrmih  točk me Je pred  vsem  zanimala  dr.   Gojmir Krekova »Slavnostna predigra«,   polna plemenitega, j I svečanega razpoloženja, Premrlova mog č-) na  »Doigra«, Mendelsohnova »Peta orgelj-; ska    sonata«,    vse    znanje    In obilnega 1 znoja zahtevajoča R. Boss jeva »Tema va-. riato«, Bachova »Dorska tokata« in Schu-j mannova »Fuga št. 6« v B duru, poslednja iz cikla fug na ime »Bach«, silno težavna in sijajna skladba, ki narašča iz zmernega početka, v vedno in vedno hitrejše valove   do   grandiioznega  konca. Mislim, i da odličnejše In temeljitejše. kakor včeraj-
j šnje. ne bi moglo biti nebeno mladinsko predavanje. Prireditelji in poslušalci morajo biti drug na drugega penrsni.
KI - O
Dražestna in ljubka krasotica
FERM ANDRA
nastopa s?mo ie danes 27.9 petek 28. in soboto 29. marca
v nravstveni drami
Prosvefa.
REP F I? TOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA  V LJUBI JANI
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer.
Četrtek 27. marca: Asantka. Red B. j Petek 28. marca: Cezar in Kleopatra Red E
! OPERA.
četi tek 27. marca: »Madamc Buterflv. Gostuje ga. Debicka. Red F.
Petek 28 marca: Plesni večer: Ipavčev »Možiček* in razni plesi. Red D.
* ★ ★
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v LJubljani.
V nedeljo, dne 30. marca: »Zakonske zmešnjave.«
★ * ★
— Dramska predstava po znižanih cenah. V soborc, dne 29. tm. se vprlzori ve-lezabavna burka »Danes bomo tiči« In sicer kot delavska predstava pri znižanrh cenah. Predprodaja vstopnic pri dnevni bia-
— Plesni večer baletnega zbora Narodnega gledališča v Ljubljani. Baletni mojster g. Aleksander Trobiš je priredil plesni večer našega baletnega zbora, kojega spored je sestavljen iz dveh de!ov. Prvi del tega sDoieda obsega devet najrazličnejših plesov, katere plešejo g. Trobiš, dalie gdč. soloplesalki Svcbodova in Vavpotičeva, članice baletnega zbora in dve mladi plesalki. V drugem deiu pa se vprizorl izv ima slovenska pantomina dr. Jos:? Ipavčcv »Možiček«, ki je v klavirski obdelavi izšel pred leti v založništvu Ijub*janskega knjl-garja In založnika L. Schwentnerja. Ker se je orkestralna partitura tega dela izgubila je celo delo nanovo instrumentiral skladatelj Viktor Parma ter se »Možiček« v tej izvedb! prvokrat izvaja na ljubljanskem odru.
i Vse plesne točke spremlja orkester Narodnega gledališča v Ljubljan'. Plesni večer se vrši v abonmaju in sicer za red D. Plesni večer začenja točno ob 8. na kar vse posetnike posebno opzarjamo. gajni.
— O Komenskem. V članku o Komen-skem (Narod 25. marca, str. 3, kolona 3) le precej pogreškov. Po najboljših virih le K rolen 28. (ne 20.) marca 1592. Rojstna vas le pri Uherskem Brodu (ne pri Brnu, ampak ob meji nekdanje Ogrske!) Leta 1631. le živel v Leznem (ne v Lesni). Ono znamenito pedag. delo Je naslovljeno »Janua linguarum reserata«. to Je »Odklenjena vrata« (ne reservata!) »Orbis pietus« Je Izšel leta 1657. (ne 1637). Mesto Elbing Je od ustja Visle oddaljeno v zračni črti 46 km. po cesti mnogo več (oe »blizu Izliva Vttle«).
Svoj »Orbis pietus« Je spisal K. v Sirišpo-toku ob reki Bcdrogu na Ogrskem (ne -na Sedmograškem«; od š. do nekd. sedmogr. meje je v zračni črti 140 km, po cesii | a 200 km!) — Naposled moram omeniti, da jc rojstna vas Komcnske^a Na niče; vas Ko-mua pa, ki je Še bolj proti nekd. ogrski granici, je zibelka njegovih d-. Jov in po njej je imel naš Ara s svoj pr..- ,-.
— Gostovanje gospe d vike de Dobičke. Danes zvečer se p^:e v opernem gledališču Puccinijeva opera Madamc liutter-fly z gostom gospo Debicko v e lavni vlogi. Ostale vloge so vrokah gospe l\ewiczeve, g. Cveiiča in g. Kovača. G^P' Debleka je brez dvoma odličen gost, k ije priznan pevski alo\es *ega po celi sreJr. Evropi, saj je gospn s:a!en gost največjih nemških, čeških in poijsklfa gledališč. Predstava se vrši za red P. Ciospa Debicka nastopi v so boto v operi Faust.
— Senijakob:?kl gled- °dcr vprizorl v nedeljo, dne 30. marca izborno veseloigro »Zakonske zme>nja\e«, ki je pri premijeri izborno uspela. Igra ima polno krasn.u kj-mičnih zapljeiljajev. Poselite predstavo. — Vstopnice so v predprodaji v kavar::: Z.:-iaznik na Starem trgu.
— Slovenska Mat'ca ima svoj občni zbnr dne 13. aprila t. 1. ob 10-30 dopoldne v svojih prostorih z d:ievnlm redom: 1.) i3. -ročila odbora. 2.) Volitev novega odh .. 3.) Slučajnosti.
Sokolsfvo.
— Sokoli jezdeci. Kakor vsak petek, tako tudi iUtri dne 28. marcu bratski h^u-nek »Sokolov jezdecev« v Kavami Prešeren ob 20. zvečer. Ker je ta sestanek ve« levaien, radi pogovora o »Kolo jahačev«, se brat:e pozivi,ajo k poln - iidelež-bi. Jezdni odsek.
Julijska Krajina.
— Volilna borba. Rsentl in Peternel sta poselila celo Soško d; lino. V Bovcu je razlagal Pisenti, da bo narodni parlament krepko branil vse opra\le^nj zahteve ta aspiracije tujerodcev, ki žive V mej^h sv -bodne in neodvisne Italije Tako govoriti pred slov. volile!, se pravi. r. >rčev.<ti :>•. ž njimi in žaliti lih. Ti »tujerodcU žive na svoji zemlji ie stoletja in Italija Je pograbila to zemljo, ne da b: Jih vprašala, al čejo priti pod njeno oblast? Kako vpotteva Italija slovenske pravične zahteve, to vemo že predobro. Kdor bi volil fašistovsko listo, ta bo glasoval za pogin julijskih SI -venov! V Kobaridu je obetal Piscnt!. da bodo dali Italijani Slovencem kruha In zaslužka. Doslej pošiljalo med ence tr.: \-ce, obrtnike in delavec, da jim jemljejo kruh Izpred ust Pisenti je obiskal tudi Idrijo. Spremlja ga Peternel, ki prevaja njesi ve govore.
Turistika in sport.
— Medmestna tekma Ljubljana : Celovec se vrši v nedeljo 30. tm. ob 14.30 na igrišču Ilirije. Po medmestni tekmi sledi prvenstvena tekma Slovan : LjublJ. akad. SK. Predprodaja vstopnic od retka naprej v trafiki Sever, Šeknburgova ulica. Znižane dijaške karte se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so numerirani, tako da si lahko vsakdo vnaprej zasisura določen prostor.
— Celovec : LJubljana. Reprezentančno nogom, moštvo Celovca je sestavljeno Iz 9 Igralct/v Athletiksportkluba in 2 Igralcev Sportverelna ter dospe v Ljubljano v soboto zvečer pod vodstvom kapetana koroškega nogom, saveza M. ilauserja. Ljub« Ijanski team tvori kompletno prvo m Ilirije l Milanom v obrambi in Husom v halfih. Tekmo bo vodil zagrebški sodnik Fabrls.
Društvene vesti.
— »Ceskoslovcnska obec v LJubljani« vabi svoje člane ter slovensko Javnost na Smetanovo proslavo, ki Jo priredi v ponedeljek dne 31. t. m. ob 20. v dovarni Jadrana (arena Narodnega doma, Tomanova ulica) s predavanjem prof. Mlchla ter z umetniškim sporedom. Sodelujejo član! narodnega gledališča. Vstopnina prostovoljna. V nedeljo dne 30. t. m. ob 1& v restavraciji Narodnega doma češko marijonetno gledališče »Vodnikova Hanička*.
— Predavanje o gojitvi cvetlic. Priznu-rti vel.kt ljubitelj in gojitclJ cvetic gocp. nads\etnik Avgust Bukovic predava v petek dne 28. t. m. ob 20. na moškem učiteljišču o gojitvi cvetlic. Ker bo predavanje nad vse zanimivo, sc ljubitelje cvetja na tc opozarja.
— Društvo konceptnlh uradnikov. Občni zbor »Društva konceptr.ih uradnikov politične uprave v Sloveniji« se bo vršil dne 13. aprila 1924 ob H10. dopoldne v knjižnični dvorani pa'ače pokrajinske uprave v Ljubljani. Na polnoštevllno udeležbo vabi odbor.
— J. a. d. »Triglav«. V četrtek. 27. tm. ob 20. pri »Novem svetuj za vse člane obvezen sestanek. Na dnevnem redu pogovor radi proslave 50 letnice društvenega obstoja.
— DruStvo finančnih konceptnlh uradnikov na Slovenskem ima svoj redni občni zbor dne 29. mnrca 1924 ob Vt 20. v hotelu »Union« v Ljubljani.
— Šišenska dekl. mešč. Sola Je priredila šolsko predstavo v prid pomladka »Rdečega križa«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Pevsko točko so Izvajale deklice precizno In z občutkom, v igri so pa nastopile res temperamentno In sigurno.
— Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi v prsih, tolčenju srca, kar povzroča telesno zaprtje, grenčica »Franz-Josef« temeljito očisti prebavilna pota in odstrani napenjanje.
Stev 72.
• SI OVTN«K!    NM900»    ine '28   m?rca 1924.
Stran
5.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 27. marca 1924.
Polom klerikalne politike«
Klerikalna dvolična politika je do-fivela popolen poraz, ki bo brez dvoma mel zanjo katastrofalne posledice. Po lanskih volitvah v nar. skupščino so *zšii klerikalci iz volilne borbe kot zmagovalci na vsi črti. Zastopstvo slovenskega naroda v parlamentu  je prešlo popolnoma v njihove roke.    S tem so prevzeli nase tudi vso odgovornost za uspeh ali neuspeh svoje politike. V volilni borbi so obečali slovenskemu ljudstvu zlate gradove, ako izroči in zaupa gastopstvo slovenskih interesov v beo-gradskem parlamentu klerikalnim kandidatom. Ljudstvo je slepo verjelo tem klerikalnim obljubam in izvolilo za svoje zastopnike malodane same klerikalce. Bilo je pač prepričano, da bo padala sama mana z nebes in da bo teklo v Sloveniji mleko in med, Čim prevzame vodstvo   slovenske   politike v narodni skupščini   izključno v roke klerikalna stranka.
Ta nepričakovana zmaga pri skupščinskih volitvah je klerikalcem popolnoma zmedla glave. Mesto da bi klerikalni poslanci, zavedajoč se velike odgovornosti pred narodom, stopili na pot realne politike, zastopali s trezno in razborito taktiko interese slovenskega ljudstva ter skušali uveljaviti zahteve slovenskih ljudskih mas predvsem na gospodarskem in upravnem polju, so menili, da dospo najlaglje z dvorezno in dvolično politiko na svoj cilj.
Dasi so pred volitvami živeli z radikali v divjem zakonu in največ pripomogli k temu, da je prišla na krmilo homogena radikalna vlada, so po končanih volitvah z vihrajočimi zastavami prešli v Radičev federalistični tabor. Zaverovan so se pač v iluzijo, da pomen j a jo Radičevi uspehi pri volitvah na Hrvatskem že zmago federalističnih sešel. V tej fiksni ideji so jadmo potisnili svoj lonček k Radičevi žerjavici, da bi bili tako sodeležni pričakovane zmage Raci čeve federalistične ideje. Kmalu pa so uvideli, da iz RadiĆcve moke še ne bo tako   hitro kruha.    Zato so jeli znova igrati pod odejo tudi z radikali, ravnajoč se po stari prislovici, da je vedno dobro, ako ima človek za vsak slučaj v ognju dve železi. S to dvojno igro sicer niso mnogo dosegli: Izposlovali so si samo nekaj mrvic in drobtinic, kakor klerikalno komunistični občinski zastop v Ljubljani, svobodne roke glede Kmetijske družbe in Mestne hranilnice ljubljanske itd. To so bili edini uspehi klerikalnih tigrov v Beogradu. Istočasno pa so klerikalci snovali tudi opozicijo-nalni blok, naperjen  proti radikalom. Hoteli so tako sedeti na dveh stolih. Z desnico so krepko objemali kot zavezniki Radiča in Davidoviča, z levico pa so stiskali roke radikalom. Tako so vodili za nos Davidoviča in Radića, pa tudi radikale. Zavedali so se, da to njihovo postopanje sicer ni »honorowo€, pač pa »zdorowo«, In bili prepričani, da morajo s takšno svojo politiko pristavljanja svojega piskerčka istočasno k dvema ognjema ,uspeti na vsi črti.
In zgodilo se je, da je opozicijonal-ni blok strmoglavil radikalno vlado. Zdelo se je, da pojde sedaj separatistična pšenica neovirano v klasje. Klerikalci so izdelali že v vseh podrobnostih na" črt, kako preobličijo Slovenijo v rimsko-klerikalno satrapijo. Plavali so v morju zadovoljstva, razkošja in radosti. Ko pa so bili že tik pred uresničenjem svojih velikopoteznih načrtov in nad, pa jc nastal polom. Pašić in Pribičevič sta sklenila sporazum in osnovala naroden blok v obrambo države proti njenim rušil-cem. Presenečenje in razočaranje... Klerikalci so telebnili z nebes na realna tla. Njihova politika je doživela popolen fijasko. Obsedeli so med dvema stoloma in Svetozar Pribičevič je napravil debel križ preko njihovih načrtov in računov. Papeževe države v Sloveniji ne bo! Ali se je potem čuditi, ako vzpričo tega dejstva klerikalci rjovejo, kakor ranjeni — tigri?
★   ★ ★
_ Centralizem   aH   državno edfn-
stvo? Klerikalci se na vso moč trudijo pomešati pojme, da lahko v kalnem ribari;©. Državno edinstvo je vse kaj drugega, kakor centralizem. Znano je, da naša ustava garantira državno edinstvo, obenem pa predvideva možnost popolne dekoncentracije državne uprave in najširše samouprave v oblastih, srezih, občinah ter strokovnih komorah. Ves načrt g. Voje Marinkoviča, s katerim se je strinjala vsa prečanska javnost, je izvedljiv v okviru vidovdanske ustave. Pašićev vladni mandat je opredeljen tudi s sklicavanjem na zgodovinska dejstva in sicer na razkosanost ki je skozi stoletja toliko zla prinesla našemu narodu in ki se ne sme vrniti niti v obliki federalizma in s sklicavanjem na saintgermainski mir, ki priznava ustanovitev kraljestva SHS, t. U e«e države, ki ni nastala po kakih dogovorih, ampak vsled enodušne volje celokupnega naroda in vsled zmage srbske-
— Otvoritev pomožne pošte Sv. Rok
ob SotU. Dne 21. decembra 1923 začasno eatvorjena pomožna pošta Sv. Rok ob Sotli pošta Rogatec se s 1. aprilom 1924 sopet otvori.
— Gremij trgovcev v Ljur'jani. Gremij trgovcev LJubljana — okolica in Zveza trgovskih gremij ev in zadrug za Slaveni jo v LJubljani naznanjajo, da se s 1. aprilom preselijo iz svojih pisarniških prostorov Gradišče 17. v nove prostore palače Kred.tne banke I. nadstropje. Vhod iz Aleksandrove ceste.
— Promocija. »Slovenska dijaška zadruga« v Pragi »avlja da je Dromoviral njen član g. Božidar L a v ri č iz Novevasi pri Rakeku na staroslavni Karlovi univerzi v Pragi za doktorja vsega zdravilstva in da je njen član g. Franjo L u k m a n Iz Ormoža položil inženirski izpit na visoki tehnični šoli v Pragi.
— Svarilo pred nakupom. Od 23. na 24. tm. je bila soprogi vladn. sveta. Mencingerja ukradena iz stanovanja (Cankarjevo nabrežje št. l), skoro nova črna svilena obleka, vredna nad 5000 K. Pred nakupom svarimo, izsleditelju je zasigurana primerna nagrada.
— Katehetom, učiteljem na eks. Šolah In učiteljicam ročnih del. Prosvetni oddelek za Slovenijo vabi veroučitelje. dušne pastirje, učitelje na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nameščene učiteljice žen. roč. del, naj predlože vsaj do 15. aprila 1924 prijave za nagrade v zmislu razglasa višjega šolskega sveta v Urad. listu št. 8 iz i. 1923 s to razliko, da navedejo samo eno razdobje t. j. za čas od 1. januarja do 31. marca 1924. Na poznejše prijave se prosvetni oddelek iz proračunskih ozirov ne bo mogel ozirati.
Šče se ne da spraviti v okvir državnopravne in mednarodne situacije, ki je nastala oziroma je priznana s saintger-mainsko pogodbo. Državno edinstvo nikakor ne izključuje sporazumnega dela vseh treh plemen. Ce »Slovenec« trdi, da je stvar »treh narodov«, da si uredijo državo, kakor hočejo, je pri tem pozabil na dvoje: Prvič, da se govori o državi, ne o državah, dalje pa, da je Narodno Veće s sodelovanjem SLS in njenim izrecnim in navdušenim pristankom 1. decembra 1918. za večne čase proglasilo državno In narodno edinstvo. Ce so se takozvani trije narodi torej imeli odločiti, so to že storili in sicer so bile v Narodnem Veću zastopane vse slovenske stranke. Največ besede pa je imela SLS, ki je najbolj glasno prisegala na narodno in državno edinstvo. Svoj program je SLS spremenila šele pozneje in sicer iz volilnih razlogov, da povojno nezadovoljstvo zaobrne na svoj mlin.
— Odhod avstrijskega generalnega konzula dr. Kohirussa. Tukajšnji avstrijski generalni konzul g. dr. Kohl-r u s s , ki ye imenovan za avstrijskega odpravnika poslov v Sofiji, zapusti te dni svoje sedanje službeno mesto. G. dr. Kohlruss je bi vesten, izredno konci-Ijanten uradnik in ljubeznjiv družabnik. Zato je vžival v vseh naših krogih iskrene simpatije. Želimo mu na njegovem mestu obilo sreče!
— Razdelitev Slovenije v prosvetnem oziru. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, po katerem prejme nadzorstvo nad šolami v ljubljanski oblasti dr. Stanko Bevk, ki ostane do dokončne likvidacije i dalje šef prosvetnega oddelka za Slovenijo. Njemu sta dodeljena kot referenta dosedanja nadzornika Josip VVesterin Engelbert G a n g L Nadzorstvo nad šolami v mariborski oblasti dobi dr. Janko Bezjak, dodeljena sta mu dr. Leopold Poljanec in Fran GabrŠek. Od ostalega osobja so dodeljeni referentu za prosvetne posle v ljubljanski oblasti Narte Velikonja, Ivan A b r a ni, Ignacij Zima. Josip B a j e c, Mirni R e s n i k , Ana Zupančič, Fran Rcsnik, onemu v mariborski oblasti Ivan Kock, Nikola Obradović, Viktor Lichtenberg, Josip Vokal, Marija Fink. Vida Primožič in Josip M i k 1 a v č i č.
Dosedanja gospodarsko - upravna referenta dr. Milko L u b e c in dr. Ivan Kar lin sta stavljena na razpolago notranjemu ministrstvu, dosedanji poročevalec za vere Viktor S t e s k a pa ministrstvu ver. Ljubljansko gledališče bo odslej podrejeno naravnost ministrstvu prosvete; muzeja in licejska knjižnica ostaneta še nadalje podrejena prosvetnemu referentu pri ljubljanski oblasti.
— Znaten napredek je storilo naše ljudsko šolstvo, kjer ne bo s prihodnjim letom nobene nekvalificirane moči
več. Med vsemi pokrajinami naše dr- I ,, .
~        .__.   c, __.    _" . Med   njmv. se nahaja tudi ondotm sodnik
zave doseže to Sloveni.a prva. V vsc:n ; Simetft Knlnska obCina steje 25 000 prebi.
manjka v Jugoslaviji še okrog 200 učiteljev, da bi bila zasedena vsa učna
Ljubljanski veiesejem
Senzacija!
11. in 14. aprila
Milina revija i operi
— Šolske knjige Iz avstrijske dobe le treba očistiti. Po prevratu, I. 1919. in 1920. so naše višje šolske oblasti ukazale, da se imajo iz vseh šolskih knjig, ki so vporabi še iz bivše dunajske zaloge šolskih knjig, očistiti vseh slik in spisov (odnosno pesmi) ki se nanašajo na avstrijsko dinastijo ali njeno vladarko dobo. A kaj najdemo Še danes, peto leto po prevratu v raznih naših Šolskih knjigah in pesmaricah? Nedo'ak-njene spise, pesmi in slike, slavospeve »presvetlemu cesarju Francu Jožefuc, »presvit-li cesarici Elizabeti«, »presv. cesarju Karlu« itd., zlasti v mestih kot so Ptuj, Celje, Maribor, Prekmurju In v klerikalnih zas. zavodih. Zadnji čas bi že bil, da bi okrajni šolski nadzorniki pregledali zlasti šolske in učiteljske knjižnice ter napravili red.
— Poljedeljski tečaji v vojski. Polje-deljsko ministrstvo je sk!entto, da otvori letos poljedeljske tečaje ra vojnike v vseh divizijah. Prvj takšen tečaj se otvori za vojnike fz beogradskih polkov.
— Krallično sliko so zažgali v neki gostilni v Kninu v Dalmaciji. Ko se je izvedelo za zločin, je ogorčeno občinstvo hotelo demolirati dotično hišo, kar pa je preprečila policija.   Storilci so bili aretirani.
Raditevo nrorrarmkft iUiU
vsa
mesta na že osnovanih šolah. Seveda i primanjkuje še šol. zlasti v Južni Srbiji { in Bosni.
— Češkoslovaški podkonzul v Ljubljani g. dr. Gustav Z k h o r s k t, a tašč češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, je bil imenovan za vice - konzula na dosedanjem mestu. Iskrenemu prijatelju Jugoslovenov Iskreno čestitamo z : željo, da bi še dolgo ostal med nami.
— Pravico javnosti je odreklo mi-nisirslvo prosvete zasebni frančiškan- j ski gimnaziji v Kamniku. I
— Jugoslovenska izdaja »Prager Presse«. Znani češkoslovaški dnevnik »Prager Presse« izda okoli 15. aprila ti. posebno števi'ko posvečeno Izključno naši kraljevini. Ta izdaja, katera je že druga te vrste, bode zopet gotovo vzbudila veliko zanimanje. Ima cilj razpravljati o našem gospodarskem razvoju In okrepiti odnošaje med kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko zlasti na narodnogospodarskem polju. Poleg tega prinese ta posebna Izdaja omenjenega dnevnika več člankov ter razprav o naši kraljevini izpod peresa znanih strokovnjakov. Na pomladanskem velesejmu v Zagrebu bo imela »Prager Presse« posebni kiosk, kjer se bode omenjena posebna izdaja razprodajala. Opozarjamo naše kroge na to izdajo ter na ugodnost inseriranja v njej.
— Konzulat Češkoslovaške republike v LJubljani poživlja tem potom vse v Sloveniji se nahajajoče češkoslovaške državljane rojene leta 1902, 1903 in 1904, da se v najkrajšem Času, najpozneje pa do 10. aprila 1924. pismenim potom prijavijo tukajšnjemu uradu ter navedejo poleg rojstnih podatkov ter mtst* pristojnosti v CSR tudi natančen naslov. Ti podatki so konzulatu potrebni radi naborov, Id se bodo vršili v mesecu aprHu. Dan nabora bo pravočasno objavljen v časopisih.
— Ravnateljstvo mestnega dohodarst-orada radi snaženja uradnih prostorov ne ura dure za stranke dne 29. marca t L
— Otvoritev telefona v Topne** prt
Pri pošti In telegrafu Toplice prt Novem mestu Je bila dne 1. marca tL otvor jena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni pro- I
mt a mtšmmJmnm atefeo fl-J. \
j valcev. Med temi je 23.000 pravoslavnih. Na sodišču v Kninu so baje nastavljeni Izključno radičevci.
—. Celjske vesti. — Organizacija JDS za mesto Celje ima redne sestanke vsako sredo ob 20. v rdeči sobi Narodnega doma. — Organizacija JDS za okolico je imela na praznik popoldne svoj četrti set3nek pri Fazarincu na Ostrož-nem. Tudi ta sestane-k je bil dobro obiskan in se je na njem razpravljalo v raznih važnih zadevah. Krajevna organizacija bo v kratkem priredila v raznih krajih oKolice predavanja o zeml^k: knjigi, taksah, davkih itd Prihodnji sestanek se obiavi pravočasno. — Gledališče. V soboto ob 16. dijaška predstava »Vzgojitelj Lano/ec«. — Predavanje Sokolskega društva bo prihodnjo soboto ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Predava, kakor že javljeno, prof. Jos. J e r a s iz Ljubljane » o umiku čez Albanijo leta 1915.« Umrla je Uršula Rehar, prodajalka sadja na glavnem trgu. — Radi tatvine je bila pred ofcr. sodiščem obsojena Ana Zidar, služkinja na 2 meseca težke ječe. Pokradla je pri hotelirju JuvanČiču v Zid. mostu razne stvari. Radi poskušenega posilstva na neki ženski je bil Martin Golob iz Blatnega vrha prT Laškem obsojen na dva meseca težke ječe. — Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju ima dne 5. aprila ob 20 v rdeči sobi Narodnega doma svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom.
—Mariborske vesti. Iz razstave gradbenih načrtov. V sredo so dospeli iz Mflnstra novi načrti westfalske družbe »Westfalische Heimstattec, U je znana največja stavbena družba v tej pokrajini. Načrti predstavljalo moderne eno- in več-družinske hiše. Z načrti Je dospelo tudi več prospektov t Ilustracijami najnovejših stavb te družbe. Obisk na praznik pa tudi v sredo Je bH zelo živahen. V sredo popoldne Je pripeljal na razstavo g. prof. Ravnihar 6. razred državne realke. Ob zaključku se pričakuje obisk tudi drugih šoL — 10.000 dinar-|evvpIškotih.V sredo so pri obmejni kontroli v Mariboru prfšH na sled nekemu študentu Iz Banata, Id Je potoval v Inozemstvo ter skušal Iztlhotapitl v pecivu (piškotih) zavitih 10.000 D. Da g« niso saprli, te ga Je dotični organ usmilil In mu posodat, da Je plačal globo, eex 2.000 D. — Nesreča prt delu. V pivovarni Gfttz se Je pomožni delavec Ivan Stuer ponesrečil pri izlivu vro-taa piva iz kotla. Opekel al je obe pod
Prepeljali so ga v bolnico. — Narodno gledališče v Mariboru ie v ponedeljek po daljšem odmoru vprizorilo lepo Surgučevo dramo »Jesenske gosli«. Vloc.o Vjeročke je prevzela gdč. Kovačičeva in jo rešila zelo dobro. Na praznik 25. so ponovili opero »Carostrelec«, pri kateri je bil ob.sk bolj slab, kar je pripisati le lepemu vremenu. Po mestu so se v sredo šinle govorice, da bo moralo gledališče že 1. aprila usiaviti predstave. Kolikor nam je znano, so te govorice še preuranjene.
— Popravek. V včerajšnji notici »Spremembe v državni službi je tiskarski ši\.rat zakriva nekaj napak. Za učiteljico žensKih ročnih del e imenovana A~a Grmov še k v Pištanju. Lpokojen je ravnatelj I. drž. gimnaz.'i. v Ljubljani Prane Novak.
— Beograjski aJcademikl posetijo Češkoslovaško. Slušatelji beogra-^ke trgov-govske akademije posetijo v aprilu Češkoslovaško, da si ogledajo kulturno in gospodarsko življenje bratskega naroda. Ekskurzijo, ki bo štela S5 študentov in študentk, vodil prof. dr. Lukić. Beogradćani poseti:o Prago, Plzen, Podebradv, tiradec K.-alove, Ostravo in Bratislavo.
— Iz Amerike. V kraju Poj k Springs. Wyo je ubilo v enem tamošnjih rovov Slovenca Valentina Potočnika. Pokojni, ki je bii star šele 20 let. je bi! priden mladenič ter je bi! splošno priljubljen. — Ponesrečeni Slovenci. Dne 8. marca je nastala v kraju Scofieid, država Utau v rovu Castle Gate veiika eksplozija, pr; kateri se je ponesrečilo tudi šest Slovencev. Imena treh so znana in sicer so to Jurij Sluga, Andrej Kompas in Aleksander Patrik. V rovu, v katerem je nastala eksplozija, se je vsega skupaj ponesrečilo 173 premogarjev, med katerimi je večinoma oženjenih.
— Drzna sleparija. Albert Reiser, zastopnik rimske rvrdke Molino in Moncereli v Ljubljani je poneveril 38.352 lir. Drznemu sleparju pa to ni bilo dovolj in je skušal izvabiti od tvrdke 20O.0G0 lir, kar se mu pa ni posrečilo, ker so sleparijo pravočasno odkrili. Reiser je pobegnil.
KINO predvaja
četriek, 27.
petek,
28.
soboto,
29.
nedeljo, 30.
neprekosljivo senzacijo
Pod dvema zastavama
Kolosalna drama v 6. dejanjih v glav.it vlog Prlcclla Dean.
Krasni posnetki iz b"!r*\ francoskih koloniste pr<*i» Arabcem.
Osveta. Ljo^**en, Žrtev.
17
PRED«AZNANiLO.
15 a v e d u m
(Človek opica.)
la te nasvete. Nato je berač izvabil od nje 10.000 K d? jih potrebuje v »svete namene« ker le na ta način bo njena živina rešena »zacoprunja«. Katernica si je na Jezici izposodila emen;eno vsoto in jo izročila beraču. Tudi obleko svojega pokojnega moža, ki je umrl po prevratu, mu je Izrodila, ker je berač izjavil, da jo odnese »p. žegnat« v Moravče. Z obleko se ni vrni, pač pa je Katernici izjavil, da je obleka shranjena pr. župniku v Moravčah in da jo bosta šla skupaj iskat, pri čemur bosta opolnoči na pokopališču v Krasnji nakopala mrtvaških kosti. In žena. ki je v svoji naivnosti verze a beraju vse, je res očša i n; m v Moravče. Odšla sta V četrtem 2u. rm. $e predelno sta odšla ,e bil ber^č celo D w ori Katernici, mjlil je, prižigal sveče in po raznih ceremonijah je odšel pred h:.s->. kjer je izkopa ;zp>d prnga hleva kup kosti in steklenico vode, katere predmete je prej sam zak«">pal, da je tem lačje prevaral ženico, člš. da je seda: očitno dokazana zacopra-nos' niene z:\iie. Zgodaj zjutraj sta n.tto odšla proti Moravčam K-teml^u. jc pravila sosed'm. da gre v Krašnjo živino kupovat Ni se več povrnila. V gozdu pod Limbarsko goro berač nič hudega slutečo ženo napadel, ud ir . večkrat s kolom oo glavi in jo ubil. Nato ;o je oropa! in pobegni!. Baje je ime'n Katernlca pri sebi 90.000 K denarja, kftiere^a pri njej niso našli. Truplo umorjene so r.tš.j v soboto. Pokojnica je bi!a, kot že omenieno vdova in mat štirih otrok. Morilca so orožniki že aretirali.
KINO TIVOLI
predvaja od danes do nedelje 30. marca du-
bovito in pikantno vesel .cro slavnega francoskega dramatika rZvjten Scribela Kozarec vode« (Le verze d' eau), k; j^ lansko sezono privabljala v našo dramo ?tev Ino občinstvo. V glavni vlogi poznata krasotlca M a d y C h r I s 11 a n s. Njeni partnerji naj-boljski filmski igralci, oprema sijajna in razkošna, režija prvovrstna. Vsakdo, ki jo |e videl v našem gledališču, si jo pride ogledat tudi v kino, že radi primerjave.
PreskrM n^sta Lsubli
— Roparski umor v Družinski vasi. V Družinski vasi pri Novem mestu ie bil v noči od nedelje na ponedeljek izvršen strahovit roparski umor nad posetnikom Ivanom Ramutom in njegovo ženo Uršo. Ivan Ra-mut, oblečen v samo spodnje perilo, je ležal ubit v bližini hleva. Na glavi je imel poleg zevajoče široke rane šc dve manjši rani. Poškodbe so bile priradejane očividno z nekim topim oroduem. Naravnost grozen pa je bil pogled v notranjost hise, !:i^r Je Ie^?.la v mlaki krvi ubita žena Urša. V sobi. kjer Je ležala, je bilo vse razmetano in stene so bile oškropjene od krvi. Na lice mesta je prispela takoj, ko je bil zločin odkrit, komisija iz Novega mesta, sestoječa iz preiskovalnega sodnika Kcbeta, avskult^nta Stukelja, dr. Gregoriča in Ignacija Pavlica. Komisija je izvršila obdukcijo obeh trupel. Žena Urša Je bila v blagoslovljenem stanu. Kdo je izvršil strahovit zločin nad obema zakoncema, dosedaj še ni ugotovljena Kakor poročajo, je imel Ramut v nedeljo pri sebi okoli 20.000 K denarja, ki si ga je izposodil od posestnika Alojizja Zureta in ga razkazoval okoli. Verjetno je, da je s tem opozoril nase kakega lakomnega lopova. Na drugi strani je razširjena verzija, da sta bila mlada zakonca v stalnem prepiru z moževimi starši, ki niso bilj zadovoljni s sinovo ženltvijo. Starši so pred kratkim izselili na Dobravo. Baje so se s sinom strastno pravdali. Z czirom na ljudske govorice so orožniki aretirali očeta Ivana Ramuta in njegovega svaka. V Družinski vasi In bližnji okolici je ljudstvo radi 'trvavega dogodka silno razburjeno.
— Družinska tragedija. V Nemški vasi pri Ribnici se je odigrala te dni žalostna rodbinska drama. V hiši posestnika P-reles-nika je nastal radi domačih razmer prepir, med katerim je Prelesnik udaril svojo ženo tako močno po glavi, da je zblaznela in so jo moral* prepeljati v ljubljansko bolnico. Ko je mož uvidel kaj je storil, ie odšel v kaščo in se tam obesil.
— Roparski umor v Krašnjl. Berač umoril posestnlco. V gozdu pod Limbarsko goro nad vasjo Sp. Loke Pri Krašnji je bi1 izvršen strahovit zločin nad posest. Jero Sever, vulgo Katernica Iz S«>. Savelj pri Jezici. Truplo omeniene so našli v torek in sicer je bila umorjena. Sum je padel takoj na berača Jurčka z Jezice ki je bil s pokoj-nlco znan že dolgo časa. Berač Jurče je bil splošno znana figura in veljal je na Jezici za sila pobožnega človeka. S praznimi vražami je sleparil lahkoverne ljudi, kateri so mu seveda šli na Hm in dobival je vedno veliko miloščine. Njegova zunanjost je bila selo Častitljiva in znal se je prikupiti ljudem. Tako se je zgodilo, da ga je spoznala tudi Katernica. Jurče je večkrat zahajal k njej in posestnica mu je potožila, da gre njeno gospodarstvo rakovo pot In da ji je poginilo že več živine. Nesrečna ženica je trdno verovala, da je moral nekdo njeno hišo prekleti. Se bolj jo je v tej veri utrdil berač Jurče. ki je izjavil, da je njena hiša »zacoprana«. Rekel ji je, da lahko odžene »coprnike« od hiše In je Katernici nasveto-val več receptov, tako n. pr. da naj da dva kilograma, mesa dvema psoma katera naj potem poginula pokoplje In druge *U£*a
vraže. Lahkov«
J* seveća. Izpolni- i
električnim tekom.
(Konec.)
Mestna občin:: ni nikdar p!sm:no cd-govcnla na številne dopise. Mestna občina se ni kdor ni pogajala radi skupnega delovanja. Najprej je, izjavila, da se ce more pogajati z družbo, ki ni konstituirana, kf nima predsedn ka. Toda že prej predno je oficijelno bil postavljen predsednik je v oktoberski seji obe. sveta stavil referent mestne elektrarne predlog, da se ponudba »Elektre« odbije.
Dotična seja je sigurno še v spotmnu častite gospode. Predlog je bo* tako lahkomiselno utemeljen, da sem kot občinski svetnik z lahkoto dokazal neresnice Izvajanja referenta. Zmagala je resnica fn poštenost, ki je še vedno najmočnejša stranka na svetu — tudi v Ljubljani. Predlog je sramotno prorpadel, dnevniki so poročali o tem.
Toda po tihem občina ruje In vrta* proti podjetju, katerega imam čast zasto* pati kr>t predsednik in na katerem nisens udeležen niti z eno delnico. Udeležen pa> sem na njem s svojo inženjersko amblcfjojf In na svoji strani čutim vse svoje kolege. Udeležen sem s srčno željo ustvariti nekaj koristnega, z zavestjo da sem prav storil tako.
Mesto ne dovoljuje polaganja vodov po mostnem svetu. Morali smo se držati državnih cesf Naprava danes stoji. Daljnovod teče iz Fužin ob južni železnici do dolenjske ceste proge. Tam preide v kablov vod. Kabel teče po cesti na Južno železnico do Bavarskega dvora In se cepi tam v dve progi, ki sežeta do glavne pršte na eni do topničarske vojašnice na drugi strani. Južna železnica, Ljubljanski dvor, Strojne tovarne in livarne in Transformator so že pri!\!op!jen'.
Na Fužinah stoji že velika lokomobila družbe za 400 konjskih sil za rezervo, č© v Ljubljanici zmanjka vode. Občrna ne mara ijči, ne dovoli Tr'klopa velik.h N":\b in podjetij, katerim toka ne more dati. Občrna prosi minls'rslvo, da naj prekliče dovoljenje polaganja kaMov po državnih cestah, občina se re sramuje kopati jarkov ob Kreditni bank\ da bi naš'a aH smo izvršili nri'Kirp te palače ali ne. Naj Išče. Ce bi me vprašala odkrito, bi odgovoril pošteno, z da ali nex. Kdor išče za mojim hrbtom ne zasluži odgovora.
Znka' vse 'o? Ne vem. Pravijo, da hočejo imeti rTlektro v rokah. Lahko jo dobe. Ponudili smo vendar kupno pravico za vse delnice. Da >im niso tnkoj dali večine :8 naravno. Odkrito sem bil vse to utemeljil. Krojekt v rokah težavnega ar rata mesta, bi potreboval leta, če b; se hil stploh i:resnrj:! Industrija čakati ni mogla. Saj imamo Itak grozno število brezposelnih. S*»*:.: smo uresničili projekt v treh mesecih v najslabšem letnem času, v katerega nas je zapeha'a obč na. Sami smo oddali tok, kamor smo hoteli. Sami smo dali delo domačemu podjetju. Dovršeno podjetje je mestu na PTodnj. Da nismo delali zastonj je jasno. Ce bi bila občina takoi pristapHa družbi, bi bila dobila 40% podjetja po lastni ceni.
Pribijem, da nam mesto brani dati prebivalstvu več tisoč žarnic. Pribiem, da mesto brani preskrbo javnih zavodov kot je Pokojninski zavod in Zavod za zavarovanje delavcev z lučjo. Pribijem, da mesto Intrigira proti preskrbi Industrije, ki hoče dati, brezposelnim delo. Prfbijem, da sem stopFl v javnost Šele ko sem opozoril g. župana, da bo trpel ugled mestne občine.
S tem trenutkom Je naprava delniške družbe »Elektrac postala javna naprava in javnost ima pravico kontrolirati njeno poslovanje. V, zavesti poštenega namena družbe, bo »Elektra« brezobzirno S'a svoje oot. Ce bo tok h. Fužin razsvetljeval m2$t-n*» nkolico. namesto mesta samega to nI aaia krivda.
: .....
Kdor je vse to, vse neverjetne homa-tije, vse opisane in še druge intrige doživel sam kakor jaz, ima pravico javnosti Povedati, da od sedanje mestne uprave nima pričakovati pomoči. Uprava občine, ki bi si b la na jasnem, bi problema sama ne zmogla. Vezana bi bila na sodelovanju Javnosti, industrije, obrti in vseh ostalih konzumentov. Veflflca elektrarna mesta mora zares zrasti iz domačih tal, delnice morajo v široke plasti ljudstva. Z današnjo mestno upravo sigurno ne bo nihče posku-Sal težavnega eksperimenta.
Ustanovitev družbe Elektre je več I kot eksperiment. 2e danes se vidi, da stoji j podjetje na zdravih nogah. Vsi upi so do- j pustni, da bo »Elektra« pionir. Ce si pri- . dobi  zaupanje  ljudstva  z  zdravim  pošlo- |
vanjem, če bo pokazala uspehe, bo ugladi-la pot velikemu podjetij, ki naj služi splošnim interesom. Takrat bo Elektra rada postala del večje organizacije in mesto bo moglo uživati plodove privatne inicijative.
Prišel bo čas, ko bo nevredno postopanje mestne občine meni nasproti le še poza-b'jena žalostna epizoda. Rad jo bom pokopal tudi sam. S srcem sem vezan na svoje rojstno mesto. Z veseljem bom pomagal z vsemi svojimi močmi. 2e danes pa sem siguren, da obsoja vsa javnost metode, pod katerimi sem trpel. Ponavljam to, kar sem že na oktoberski občinski seji izjavil: jaz mestne uprave ne potrebujem. Ce me uprava rabi — in rabila me bo — naj me poišče.
Najnovejša poročila.
Vladina kriza danes opoldne še ni rešena!
VELIKA NERVOZNOST V BEOGRADU. — DANES POPOLDNE DEFINITIVNO SESTAVLJENA MINISTRSKA  LISTA  PAŠIČ - PRIB1ČEV1-
ČEVE VLADE?
— Beograd,   21. marca (Izv. Ob
12.30). Celokupna parlamentarn in politična situacija se nahaja v znamenju nervoznega pričakovanja, kdaj se sestavi Pašič-Pribičevičeva vlada. Do tega momenta še ni padla končna odločitev. Definitivno Še nI rešeno vprašanje sestave vlade. Dopoldne so se vrstili v parlamentu in v predsedstvu vlade važni politični dogodki
Na razvoj krize zelo vpliven je bil današnji sestanek med Pribičevičem in PaŠičem, ki se je vršil danes ob 10. do 11. dopoldne v predsedstvu vlade. Na tem sestanku je bil ugotovljen končno-veljavni sporazum med obema voditeljema. Po končani konferenci je posl. Pribičevič izjavil Vašemu dopisniku: »Stvar je končana!«
Pribičevič zahteva: 1.) ukinienie kuluka, 2.) končno in pravično ureditev uradniškega vprašanja, predvsem definitivno ureditev materijalnih prejemkov uradnikov, 3.) rešitev invalidskega vprašanja s čimprejšnjim sprejetjem zadevnega zakona in 4.) zanesljive in precizne garancije za njegov vstop v volilno vlado, ki bi jo imeli sestaviti radikali.
Po konferenci se je Svetozar Pri-Hčevič sestal v stanovanju svojega rrata Valerijana s svojimi somišljeniki, kjer so izvršili končno redakcijo vseh zahtev za vstop v vlado.
Za danes ob 16. popoldne je določaš končni sestanek med Pašlčem in Pribičevičem, na katerem se imajo resiti zaključne formalnosti pri sestavi ministrske liste.
Drug važen dogodek je bil v parlamentu. Davidovičev demokratski klub je imel vse dopoldne sejo, na kateri
je razmotrivši razvoj sedanje krize. Klub je sklenil izdati na vse demokratske organizacije manifest kot odgovor na Pašičev proglas, v katerem se imajo pojasniti tudi vsi notranji razlogi za izstop Pribičevičeve skupine iz bloka. Sestavljen je poseben redakcijski odbor iz posl. dr. Voja Marinkoviča, posl. dr. Veljkoviča in posl. dr. Kumanudija.
Pribičevičeva skupina je sklenila, da prične takoj z organizacijo »samostalne demokratske stranke« in da se izda na organizacije poseben manifest, v katerem se organizacije pozivajo, da podpirajo samostojne demokrate pri njih delu za ureditev vseh državnih problemov in v akciji za ohranitev državnega in narodnega edinstva.
Za presojo razpleta krize je tudi važen sklep, ki ga je danes objavil dže-mijet Džemijet je soglasno sklenil, da pozitivno podpre Paš&Sevo novo vlado. Radikalom se je končno posrečilo pridobiti za se vse člane džemijet a.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Po vsem mestu vlada za razvoj krize najbolj napeto zanimanje, nastala ie povsod velika vznemirjenost in je skoraj dospela splošna nervoznost na vrhunec.
Danes vse dopoldne so stale mnogoštevilne množice meščanov in tudi seliakov pred predsedstvom vlade in pazljivo smotrile vsako najmanjše gibanje.
— Beograd, 27 marca. (Izv.) Splošno prepričanje vlada danes opoldne v parlamentu in v javnosti, da bo vladina kriza danes popoldne definitivno končana. Za 16. uro popoldne ie določen sestanek Pašič-Prlbičevič. Pregledati se imaio in odobriti medsebojne za-
hteve. Ukaz o imenovanju vlade bo še danes podpisan in parlamentarni krogi
računajo, da bo mogoče že jutri popoldne skiscat: prvo sejo narodne skupščine, na kateri se ima predstaviti Pa-šI6-Pribičevičeva vlada.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Ko je ministrski predsednik Nikola Pašić danes opoldne zapustil kabinet ministrskega predsedstva, so ga obkolili -nno-šieviini novinari, vprašujoč ga: »Kaj je z vlado? Ali je vlada že gotova?« Pašič. oČividno dobro razpoložen, je po svojem običaju odvrnil: »To sedaj ne morem reči!«
Pašič je iz ministrskega predsedstva odšel naravnost* na svoj dom. Popoldne po končani konferenci s Pribičevičem ima še le oditi na dvor.
PROGRAM PAŠIĆ - PRIBIČEVIČEVE NOVE VLADE.
— Beograd, 27. marca. (Izv. Ob 10.) V parlamentarnih krogih razmotrivaio danes program nove Pašič-Pribičeviče-čeve vlade, kj bi ga imela izvesti v najkrajšem času. Program naj bi vseboval tele glavne točke:
1. nujen sprejem državnega proračuna in finančnega zakona v narodni skupščini po skrajšanem postopanju.
2. verifikacija ostalih Radrčevih mandatov. Sedaj jih je v verifikacijo predloženih 38.
3. sprejem invalidskega zakona in zakona o centralni upravi, za tema zakon o poljedelskih kreditih.
Ta program naj bi nova vlada Izvedla do velikenoči. Po velikonočnih počitnicah pa bi vlada pričela z rešitvijo zakona o obrtniški banki, zakona o sodiščih in sodnikih ter zakona o srednjih šolah in učiteljih. Glede verifikacije Radičevih mandatov dvomijo opozici-jonalci, da bi radikali pričeli takoj z rešitvijo tega vprašanja in so mnenja, da je veliko vprašanje, kedaj in kako bi to radikali izvedli. Splošno zatrjujejo, da je kraljeva izrecna želja, da se ima izvesti verifikacija Radičevih mandatov.
LJUBA DAVTOOVIC O NOVI PAŠIĆEVI VLADI.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Današnje »Vreme« priobčuje izjavo Ljube Davidoviča o eventualni novi Pašičevi vladi. Voditelj bloka dvomi, da bi mogel Pašič sestaviti novo vlado, ker so mu odrekli poleg opozicijonalnih skupin svoje sodelovanje Nemci in džemijet (?), ki so si izgovorili svobodne roke. Če pa se Pašiču posreči sestaviti novo vlado in pride pred narodno skupščino, jo hočemo takoj strmoglaviti. Tako vlado lahko vržemo že pri proračunu s sedanjimi 20 Radičevimi poslanci, ker džemijet ne bo   glasoval za proračun.
Glede sodelovanja Pribičeviča z radikali je izjavil Ljuba Davidovič, da mu to sodelovanje ne bo v korist.
— Beograd, 27. marca. (Izv.) Džemijet je danes soglasno sklenil, da popolnoma podpira novo Paš:č-Pribičevi-čevo vlado. Številčno razmerje vlada sedaj v skupščini to-le: Celokupno je do danes od 312 izvoljenih poslancev verificiranih 263. Če bi bili vsi Radičevi mandati, 69 po številu, na enkrat verificirani, bi blok lahko razp lagal s 156 glasovi, sedaj skupno z Nemci brez džemijeta samo s 115 glasovi, dočim ima vlada skupno s Pribičevičem in džemijetom ter ostalimi nevtralci 143 glasov.
INOZEMSTVO IN POINCAREJEV PADEC.
— London, 26. marca (I.rv.) Padec Po-incarejevega kabineta je vzbudil tu globok odmev. Nekateri so pred 14 dnevi računali z demisijo Poincarćja, toda prišla je sedaj nepričakovano. Angleška javnost je njega padec pričakovala še le po končanih volitvah. Macdonald se radi tega* tudi ni spuščal s Polncarćjem v meritorna pogajanja o glavnih mednarodnih problemih.
— Berlin, T!, marca. (Tzv.) Pariško poročilo o padcu Poincarejeve vlade je prispelo v Berlin zelo pozno popoldne. Večer-niki so vest priobčili brez komentarjev. Samo »Tag* pristavlja kratko: Za nas Nemce ni ta vest povod, da zvone zvonov! prazniku. Gotovo je, da bo njegov naslednik sledil Poincarejevim političnim smerem. Še slabše bi bilo, če bi prevzela krmilo Cle-menceau ali Tardieu.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 27. marca. Sprejelo ob 13. DeviTe: Curih 14.05—14.15. Pariz 437.7i>—142.70, London 3-^.40—351.40, Dunaj 0.114—0.lin, Praga 235.50-2,^.50, T:<: 3^X90—35J.1).>. Ne\vyork 80.625—81.50. Valute: dolar 7".T5 —80.75, lira 336.50—339.5\
Efekti: T% invesr. pos. 1921. 67—69 2x-2Co drž. renta r.i:r.i *:e.-.. 152—ls5, Ljublj. kred. banka 245. Cenim'., banka 65— 6S Hrv. esk. banka 147—149, Kred. banka Zgb. 146— 147.5 H;pt. banka 75—77, Jugo-banka 12o —12S. Prašte^;.. na 910—925. Slav. banka 112—115, Eksploataciv: 152—154, Drava d. d. Osijek 425, Šećerana, Osijek 1290— 1310, Isis d. d. 60—62, Nihag 131—152.5,(1.::-man 955—970 S'.aveks 620—640, Slaven -i 133—137, Strojne tov. 160, Trbove.^ka "2 —725, Union, paromlin 750, Vevče 1^3—155
— Beograd, 27. marca. DanaSn a b r-za: Newyork 81.40, Milan 351. London 350 Pariz 442, Prasa 236.75, Dunaj 0.1146.
INOZEMSKE BORZP.
— Curih, 27. marca. DnnaŠnia borzi: Beograd 7.10 densr. Pariz 31.40 denar Ne\vyork 575.50 bi. DL:naj 0.00815, Pr.;;-ta 16.SO den. Bukarešta 3 sr. tečaj, Berlin 1.29 Milan 25. b!.. Bukarešta 4.15 bi.
— Trst, 27. marca. Današnja predb- >rxa: Beograd 2S.35—2S.50, Praga 67—67.50, London 99.40—99.65. Pariz 125 — 126. Newyork 33.10—23.20. Curih 394—|Q£
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
glicerinov in medeni sok hren toličobe.
Čudovitega t&činkn proti pord&&eli9 krhki in ra#-pokani koši* — Fino par/umiranj.
Milo Malattine. JPuder Malattine,
Dobiva se povsod,
Glavriđ zaloga za preprodajalca 1818 D. D.; oddelek Juri   Dr «lle j   Zagreb,  Palmotloeve  ulloa   broj 66.
_ ©bdriavatl ća aa
lil M3!M od Uo 12. aprila o. g.
Glede upuu. i legitimacija obratiti se na Hamburg Amerika Llnie. Glavno zastupstvo za Jugoslaviju J. G. Erašković, Zagreb.
ni
Tovarna   usnja   Aleks. Podvinec & Cie,
Radeče, išče
VRAT
Ozira se le na ponudbe onih, ki so na takih mestih že bili zaposleni. — Stanovanje prosto.
najnovejše
velikonočne razglelnke
na drobna in deboSo priporoča
Narodna knjigarna
m     Ljubljana, Prešernova uleca 7 —
~-'T~ili I M JI J!     J» J\ J"     II -I
mehanična delavnica
(popravljalntca)
L. BARAGA, Lfubijana, Selenbnrgova ulica 6-1.
^»»♦»»•>>•>»»»♦
Stresno lepenko prvovrstno
KiifltiSBOtfll (KoDtmentallederjiappe)
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
3os. R. puh, Ijnbijana,
Grsdoška ulica 22.        Telefon 513.
rva
,111
Za
naj aa prlloSl 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
EBS3E
HL10GLHSI
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanja pa Din S'—
SInžbe
J
Knjigovodkinja
(bilancistka) išče službo s 1. majem. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno mesto/2096«.
Išče se boljše
mlado dekle
za navadno hišno delo. Nastop s 1. aprilom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2152
Mm Ml
želi stopiti v zvezo z resnimi tvrdkami, ki imajo svoje lastno podjetje žaganega lesa: jelke, smreke, bukovine, hrastovine itd., zlasti take, ki morejo dobaviti od 60 do 90 vaeonov mesečno. — Resne ponudbe spre-ema MARIO BUDA, Hotel Južni kolodvor.
Končno sem našel
prvovrstno blago po n ajnlžjlh cenah pri
A. Sinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19
Tam ae vr&l INVENTURNA PRODAJA.
Vsakdo naj poskusil Garantiram, da ba zadovoljeni
damskih   siamnikov   in moških klobukov
Bohorič - Zavfian
Ljubijana - Mestni trg 7
;zdeluje po najnovejših modelih, istuiam velika  zaloga damskih siamnikov, nakitenih in praznih in raznovrstnega na\ita.
Najceae]e
-- CEMENT --
Plima Por.land trboveljski in dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema;
H. Petrii,
Gosposvetska cesta 16/L
Telefon 343 1741
Zidna opeka
normalno in močno žgana, priznana kot najboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. Sealolesvekl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2.
Tesarski polir,
kateri je dovršil strokov* no rokodelske tečaje na srednji tehniški šoli v Ljubljani — išče primer* ne službe. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »E. N. 15/2147«.
Mladi pomočnik
kolonijalne struke, vješt nakovanju i otpremi ro*} be, koji je več bio zapo* slen u veletrgovinama — traži se za odmah. — Po» nude na: Breucr, dioni* čko društvo, Bjelovar.
2137
Tri postelje
z žimnicami
naprodaj. — Domobran* ska cesta 7/1. 2151
Klavir se proda
po ugodni ceni radi po» manjkanja prostora. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2146
Sobna opraya
radi selitve naprodaj. — Na ogled samo do 11. ure dopoldne vsak dan. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2130
Naprodaj:
dobro ohranjen, skoro nov KLAVIR (StutzfL). amerikanska registrirna BLAGAJNA, 2 STARI SKRINJI iz dobe Marije Terezije in Ludovika XIV., ter 2 stari OMA* RI ZA OBLEKO. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 2150
V ZDRAVILIŠČU
Dobrna pri Celju
lahko dobite krasno kom* pletno družinsko stano* vanje za sezijo april* september. — Vprašajte: Vila Egger, Dobrna pri Celju. 2128
Nepremičnine
Stavbna parcela
v velikosti 804 m9 se po ugodni ceni proda. Isto* tam se proda tudi šivalni stroj »Singer«. — Poizvc se: Vič*Glince 81/1. 2145
Trg. pomočnik,
starejšt moč, dober pro* dajalec, izurjen mešane stroke, posebno železni* ne in špecerije. se pod ugodnimi pogoji sprejme v eno večjih trgovin na deželi — kot prva moč. Oziralo se bo le na res starejšo in prvovrstno moč. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 2127
I
Moško kolo
»NVaffenrad« — naprodaj. Naslov pove upra* va »SL Naroda«. 2148
I
m
1
Suhe hruške,
kuhano maslo. pristni čisti med, čebelni vosek, encian, suhe korenine in čebulo dobavlja tvrdka Josip Renko, Sevnica ob Savi. 2103
Dve sobi
se od daste dvema gospo* doma ali gospodičnama. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2153
Dve prazni sobi
ali sobo z uporabo ku* hinje — iščem. — Po* nudbe pod »Takoj/2154« na upravo »Slov. Nar.«.
Prodam zelo lepo posestvo
(dobičkanosno) ker sem invalid ter tudi nimam nobenega delazmožnega človeka. Zemljišče je vse v najboljšem stauju in deloma obsejano, ter se ena družina z otroci las hko pošteno preživlja. — Hiša ima dve sobi, prav prostorno gospodarsko poslopje, hlev za 2 do 3 krave, 3 svinjaki, preša, klet. 3 vozovi, plug in vse pohištvo ter žitne shram* be. Tri velike, lepe in ro* dovitne njive, dobra koš* nja ter lepi sadonosniki z obilnimi žlahtnimi dre* vesi in nekaj vinograda; krasen, poln bukov gozd, drv in stelje dovolj! — Hiša in vse posestvo je ob cesti ter v najlepši solnčni legi v Ponkovški fari, pol ure od farne cerkve in osem minut od železnice. — Vse skupaj se proda za 600.000 K — ali če se nekaj obdrži, za 400.000 kron; vse po dogovoru. Za polovice se počaka. Naseli se lahko takoj. — Naslov: Alojzij Labič, posestnik v Slatini št. 2, pošt« Ponikva ob Južni železnicL 2156
Proda se hiša
s sadnim vrtom v Zgor* nji Šiški. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 2157
Realitet na posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA. Sv. Jakoba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA, KUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN. 2126
Trg«
pvina
s špecerijskim. koIonijaL nim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter polj* skimi, vrtnimi in gozdni* mi pridelki — v večjem mestu Slovenije, — zelo dobro vpeljana, se odda v najem. Vpoštevalo se bo le na solidne in dobre trgovce. — Stanovanje, skladišča, v hiši. — Pre* vzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 Din. — Ponudbe je poslati pod »Trgovina v najem'20S3« na upravo »Slov. Naroda«.
Okasion-slamnike
od 10 do 100 Din razpro* dajam samo od 20. do 30. marca. — Horvat, modi ska, Stari trg 21. 1971
Ravnokar sem prejel večjo množino raznih
vrtnic
iz svetovnoznan? dreve« niče Teschendorf — ir Dresdena. — Dobijo se V5ak dan pri Ivan Brr« čelniku. Ljubljana. Velika Čolnarska ulica št. 21.
2161
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer, Czapka, Ehr* bar, H'»lzl, Schwcigho» fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jerica Hubad, roj Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. št. 5. 50
POZOR! PEKARJI!
Diamalt
tvornice Hauser in Sobot« ka, Dunaj, Stadlau, pe* karski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado« mestke. — Čuvajte se sličnih   potvorb,   naj bo
Erašek ali tekočina! Za« tevajte samo originalni »Diamalt«! — Glavno rt. stopstvo za Jugo^hvijo-Edvard Dužanec, Stross-rnaveriev« ulica br 10. Zagreb. 12961
Na dobro
domačo hrano
se sprejmejo 3—4 gospodje. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 3011
Polenovka,
namočena, •« dobi vsak petek. — pri rvrdki Fr. KHAM, Ljubljana, nasproti hotela »Union«. — Dobi se tudi med tednom. 1014
Znižane cene za otroške vozičke,
ki ae dobijo direktno ▼ domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles — »TRIBUNA«, F   B. L, Ljubljana, Karlovska cesta 5t 4. — Iatotam s dobijo   po   znižani eer nova dvokolesa. mali p možni   motorčki. Šiva1!' stroji in pneumatiks, tr se   sprejemajo   v poln« popravo   za emajlirani in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi ns obroke.
1480
Testni na in tisk »Narodne tiskarne««
8626
IR