Published and distributed under permit No. 424 authorized By the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, ■ » ' ■ .-i— . A. S. Burleson, Postmaster General. f> jit a« korUti dolav»lM«a ^Jitu. Dtkwl m oprt-«¡¿•ni do »»•!•, kar pro- due i rajo. Tki. p*F«r U davotod to tka mlmiti of tko work-img cUm. Workora aro antitlad to all wkat tkoy product. Knt»r*d m ••cond-eUua matter. Dm. I, 1MT, «t iS« post «fflea mi Ckiatfo, UU. u tutor Ik« Act of Con«nM of March »nt 117». Offiet: 4001 W. II. St., Chicago, 111. Delavci vseh dežela, združite te!' PAZITE m i t ovil ko o oklopoja, ki •o Mktja poleg na »lova, prMopJjo-••§a »podaj ali aa ovitka. Ako jo (S 72) Itovilka ........ * 7 tadaj f«a » prikodajo ito-Vilko aaiofa K. ta potato aaro^aiao. Prosiaio, po* a ovito jo takoj. JTEV. (NO.) 571. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •». CH1CAGO. 1LL„ DNE 20. AVGUSTA (August 20) 1918. LETO (VOL.) XlU. Neumevaita demokracija. Med kraljevsko in demokratično taktiko razlike, ki jih gospodje v monarhističnem taboru menda res ne razumejo. Mi se bojujemo za načelo, pa pobijamo program, s katerim se ne moremo strinjati. Oni napadajo in blatijo oaebe. Mi navajamo razloge; oni zmerjajo. Če je v Ameriki kateri slovenski list odpravil nizkotne osebne napade, je to gotovo "Proletarec", kar je celo •Tlevelandska Amerika" sama priznala, dasi morda njen izdajatelj tega sam ne ve. Nasprotno živi bas ta list in 44veliki" Jugoslovanski Svijet ponajveč od osebnih napadov in z največjim ape-titom se oba zaganjata v našega urednika. Ni treba misliti, da stoka Kristan zaradi tega; predolgo stoji v političnem boju, da ne bi poznal te metode. Gospodje ga se nadalje lahko igo na svojih grmadah in mu prerokujejo, kako ga bo "zgodovina obsojala." Zaradi tega ne bodo dobili tiste osebne polemike, s katero bi radi odvrnili pozornost od stvari. Tudi lahko trgajo posamezne besede in stavke iz njegovih člankov in govorov, s čimer falsificirajo smisel in pomen celote in dela. To je staro sredstvo ljudi, ki zagovarjajo slabo stvar, in njih bogovi naj jim blagoslovijo orodje! Dosegli ne bodo s to taktiko prav nič, kar pa z njo dokazujejo, je le to, da enostavno ne poznajo razmer. Ali je Kristan Slovensko Republičansko Združenje! Ali ima on organizacijo v svojem žepu? Ali jo je on s čarodejnimi sredstvi ustvaril iz nič? Kristan lahko danes umrje. Republičansko zdruienje ne pogine zaradi tega. Na njegovem grobu se slovenski demokratje ne izpremene v monarhiste in ne bodo začeli prisegati na Krfsko deklaracijo. V tem, da ne razumejo postanka in obstanka Repubiičanskega Združenja, je usodepolna zmota kraljevašev. Ker je bila njihova organizacija narejena od zgoraj dol, ai ne morejo prestavljati, da se lahko zgodi tudi drugače. Oni nimajo demokracije v duši in zato je tudi ne morejo prak-ticirati in »i je ne morejo zamišljati pri drugih. Slovensko Republičansko Združenje se je demokratično ustanovilo iu jmsluje ves čas demokratično. Nastalo je v času, ko se je pokazalo, da se odločuje med drugim tudi usoda Jugoslo-* v a no v in ko so se razmere tako razvile, da je dobilo upanje v pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja trdno podlago. Včasi vprašujejo gospodje, zakaj se ni ta or-; ganizacija prej ustanovila. Ve bi živeli bolj v praksi kakor v teoriji, jim ne bi bilo treba tako vpraševati. Re*ne organizacije niso pene iz mila. Vsaka hiša potrebuje fundanient in |>otrebt»je ga tudi dobra organizacija. Tak temelj pa je bilo treba poskrbeti, kajti svojčas ga ni bilo. i Ko se je snovala "Slovenska Liga", ho bili nekateri gospodje daleč od Amerike, ¡ni zato n* vedo, kako je bilo takrat. Tisti, ki vedo, pa večinoma nočejo povedati resnice. "Slovenska Liga" je naletela na splošen odpor. Otročja je misel, d.i jo je Kristan zadavil. Če bi se bilo ljudstvo strinjalo z njo, a Kristan bi ji bil nasprotoval, bi ga bil val ljiydske nevolje enostavno odpihnil. Toda ljudstvo ni maralo te organizacije, ker je bila brez programa, s svojim delom — kolikor ga je pač bilo — je pa vzbujala največji sum med ljudmi. Prav takrat se je pa tudi pokazalo, da je bilo jugoslovansko vprašanje večini zaprta knjiga, uganka, vsled česar je bila glavna naloga, da se masa pouči o njem. Slovenska Liga in z njo spojena hrvaška organizacija je to po najboljši možnosti ovirala. Ljudstvo se je pitalo s frazami namesto z dejstvi, in to ga je odbijalo. Vsakovrstne frakarske še- V Slovenskem Republičanskem Združenju ni bilo od začetka nobena diktature. V Chicagi je bila sklicana konferenca. Tam se je vsestransko raspravljalo o potrebi organizacije in o načelih, ki naj jih zastopa. Konferenca je naložila nekaterim osebam, naj izdelajo načrt načelne izjave. Ta načrt je bil zopet predložen konferenci, ki je ves večer razpravljala o njem in ga je naposled odobrila. A še vedno je sestavek veljal le za načrt, dokler se ni sešel širši zbor, na katerem so bile zastopane največje organizacije. Šele ko ga je tudi ta zbor sprejel, je bil to program. Če bi bil londonski odbor tako demokratično ravnal, bi bilo danes lahko vse drugpče, kakor je. In kako je sedaj? Naselbine vabijo same po lastni iniciativi govornike in snujejo potem podružnice Repubiičanskega Združenja. V krajih, kamor sploh še ni prišel nobeden nsših agitatorjev, se ljudstvo samo organizira .v podružnic*». Kje je treba še več dokaza, da je ideja, ki jo zastopa S. R. Z., ljudska ujeja?. Gospodje se pa vedejo, kakor da ni to nič druzega, kot kaprica par ljudi iz Chicage iu da se ho Republičanskemu Združeno zapelo De profundis, če ubijejo Kri-stana, Kržeta in Zavrtnika! Brezuspešen trud! Kar so hoteli doseči z denunciacijami, niso in ne bodo nikdar dosegli, /akaj trdi se lahko vsaka lopovščina, druga stvar je pa dokazati laž. Vsiliti ljudstvu Krfsko deklaracijo se jim tudi ne bo ponrečilo, ker je tisto ljudstvo našega naroda, ki misli, absolutno proti-monarhiČno in se ne da preslepiti z blagoslovi kron in prestolov. Vse, kar dosegajo s svojo taktiko, je negativno, in kmaln se bodo o tem prepričali tudi pri Hrvatih in Srbih. l)a se ljudstvo tudi tam boljinbolj okleps republičsnske ideje, bo končni rešitvi našega vprašanja le koristilo. Žalostno je, ds ima njih diktatorična taktika še drugo posledico; avstrijsnstva namreč nobena reč ne pospešuje tako kakor njihov način agitacije. Saj niso vsi ljudje, ki so bili in ki so deloma še zaljubljeni v FreticjoŽefa, sami lumpi. S poukom o jugoslovanski republičanski federaciji se pride večinoma tudi do njihove duše; ta ideja jim pokazuje nepotrebnost in škodljivost Avstrije. V njej spoznajo večjo svobodo. V jugoslovanski federativni republiki nimajo strahu, da bi izgubili kaj, kar jim je resnično drago; Hrvat razume, da ostane njr^ovo hrvatstvo tam nedotaknjeno. V propagirani kraljevini pa vidi tujo vlado, tujega kralja, in še več strahov, nego jih v resnici je. Tedaj vstane v njeni opozicionalni duh, l(i se pojača do trme, in ta ga prižene na najbolj neumno stališče. Narodi naj sami odločujejo o svoji usodi! Ali je to mogoče, ako so .narodi kimavci? Za rešitev jugoslovanskega vprašanja nam je treba mislečih, razumnih ljudi, ki vedo, kaj lioeejA Tisti, ki se zavzemajo za jugoslovansko republiko, morajo misliti, že zaradi tega, ker morajo primerjati. S. R. Z. vzgaja demokrate s svojo idej«». Monarhizem se zadovoljuje z inameluki iu ne potrebuje nič druzega. A ker je vajen mame-luštva, misli da je tudi v demokratičnem tabor« tako, pa se vdaja sladkemu upanju, da potegne lahko vso republičansko "čredo" v svoj hlev, če se mu le posreči ubiti njene V past i rje". Ampak v demokraciji ni črede in ni pastirjev, in zato je upanje prazno in posel jalov. Vse zaman! Veliko bolj koristno bi bilo, če bi spoznali, da je na veliki cesti ogromen kamen, ki pomeni absolutno zapreko. Ta kamen je Krf-ska deklaracija, in če bi imeli dovolj poguma, da bi si to priznali, ne bi bilo treba čarovnika, da ga odpravi. Nihče ne bi zahteval od krfske deklaracije, da mora biti v njej republika, ali noben demokrat je ne more priznavati, dokler je v njej monarhija. Če bi bilo v njej sarnood loče vanje naroda, pa bi bilo prav. Potreba avstrijskega razpada Avstrijs se od lets 1867. predstavlja svetu kot konstitucionalna država. V stvsri je toliko resnice, da ima monarhija zakonite parlamente iu osnovne zakone, ki se smatrajo za njeno ustavo. Tods od časa prvih protiavtokratskih bojev v novem veku se polaga v pojm konstitucionalnosti nekoliko globokejši pomen. Tudi absolutizem ima lahko osnovne zakone; konstitueionalne države si pa ne moremo misliti brez gotove mere demokracije in konstitueionalnost velja za nasprotje avtokracije. S tega stališča je avstrijska konstitueionalnost burleskna farsa. Krona ima v tej srednjeveški državi toliko potov in sredstev za udejstvovan. svoje volje, da je njena moč kljub vsem parlamentom absolutna in so narodi vedno od nje odvisni. Predvsem ima cesar pravo sankcije. Noben zakon, naj bo sklenjen v centralnem parlamentu ali pa v kakšnem deželnem zboru, ne more biti veljaven brez cesarske sankcije. Ker cesar lahko odklpni sankcijo, je s tem spojena pravica vetiranja, proti kateri je parlament brezmočen. Parlament sam je odvisen od cesarjeve oziroma vladne volje. Cesar ga sklicuje, cesar ga, kadarkoli hoče, odgodi, zaključi ali pa razpusti. Res da je v slučaju razpitsta vlada po zakonu vezana, da razpiše v določenem času nove volitve; toda monarh stori z novim parlamentom lahko to, kar je storil s starim. Cesar imenuje uradništvo in sodnike. Cesarski namestniki, deželni predsedniki, okrajni glavarji, policijski ravnatelji so vsled tega orodje vlade, ki predlaga njih imenovgnje, pri čemer je razumljivo, da igra protekcija veliko vlogo. Ali ne le državni uradniki, temveč tudi načelniki takozvanih avtonomnih institucij, deželni maršali ali deželni glavarji, so imenovani od cesarja, in celo župani večjih mest morajo biti potrjeni od njega, po čemer je približno mogoče oceniti vrednost one "avtonomije." Ves ekseku-tivni aparat je na ta način odvisen od monarha eziroma od njegove vlade, in ker postaja birokracija na ta način poseben poklic^, je umljivo, da dobi fine občutke za željo in voljo vlade in je izurjena v "razlaganju" zakona na tak način, da se zmisel zakona lahko na glavo postavi. Z imenovanjem sodnikov in državnih pravdnikov vseh stopinj je tudi neodvisnost justice močno parali-zirana in celo ta institucija postaja vladin instrument. Kaj pomeni to zlasti pri političnih procesih, katerih se v Avstriji nikdar ne zmanjka, «i je lahko misliti. Specifikum avstrijske ustave je njen paragraf 14, ki daje vladi, kadar ni zbrair državni zbor pravico, da izdaja "cesarske naredbe" namesto zakonov. To je bilo pač namenjeno le kot sredstvo za silo. Ali dunajske vlade so že tako spretne, da si znajo ustvariti "slučaj sile," če ga ni. In ustvarjajo si ga rade, ker je s 5 14 vedno hclj prijetno vladati, kakor s parlamentom, v katerem imajo vsakovrstne npozieionalne stranke svoje zastopnike, ki kritizirajo vladne predlo- ge od vseh strani in delajo sitnosti s svojimi ur«- T -luHT«! utTflirev svoje hegemonije fltl pa vsaj včasi niti gotovo, da ne dobi I r vori, pri čemer ni opozicija pri glasovanju večine. Nastala je torej navada, da se državni zbor enostavno odgodi ali zaključi, kadar se zazdi vladi situacija kočljiva. In zgodilo se je, da so že par dni po zaključit vi parlamenta začele izhajati 44cesarske naredbe" po § 14. Seveda se to ne vjema z duhom zakona. Raba § 14.'je izjema in vlada nima pravice izsiljevati slučaja za tako izjemo, pa si tedaj dovoljevati davke, rekrute in sploh najbolj dalekosežne reči iz lastne moči in tie da bi bil parlament zaslišan. Ali praksa je pokazala, da si dovoljuje vlada lahko brez strahu vsako tako samoljubnost in zasmehovanje ljudskega zastopstva, ker parlament še nikdar ni povzpel, da bi bil resno pozval vlado na odgovornost za drzno kršenje zakona. To je pa utemeljeno v sestavi Avstrije. VI. Graški advokat in poslanec dr. Ilochenbur-ger je nekoč žugal ministrom, ki so na tak način izdajali cesarske naredbe, odkrito s cestnimi svetilniki. Slučajno je ne bas dolgo nato postal justični minister, in ted^J je podpisal nepregledno vrsto cesarskih naredb,izdanih na enak način. Stranke, ki So v času take kršitve zakrfna v opoziciji, kritizirajo vlado, jo napadajo in zmerjajo, ter preklinjajo § 14. Toda kadarkoli so socialisti predlagali, da se odpravi ta določba, ki dela iz vse ustave karikaturo, je bil predlog odklonjen, ker so velike stranke v opoziciji računale, da postanejo del večine in pridejo do vlade, kar se je navaduo vršilo s političnimi kupčijami, in za ta slučaj niso hotele dati iz rok sredstva, ki bi jim lahko služilo za bičanje svojih nasprotnikov. Stranke se poglavitno ločijo po narodnosti. Vpričo narodnostnih razmer, ki vladajo v državi, in večnih narodnih sporov so politična, gospodarska in kulturna načela, ki dajejo strankam drugod fundanient, sekundarnega pomena, in iz takih elementov izvirajoča nasprotja izginejo, čim se pojavi kakršnokoli vprašanje narodnega značaja. To se pa godi takorekoč vsak dan, ker skoraj ni predmeta, ki se ne bi na ta ali oni način dotikal tudi narodnosti. Drugod se smatra samo ob sebi za umevno, da so železnice sredstvo prometa, sodišča prostori pravosodja, gozdarski uradi institucije za varstvo in pospeševanje gozdov. V Avstriji se pa takoj pojavlja vprašanje: V kakšnem jeziku se bodo izdajali vozni listki? V katerih mestih se ustanove železniške delavnice? V katerem jeziku bodo zaslišavani obtoženci, vlagani in reševani spisi, izrekane sodbe? Katere narodnosti bo gozdarsko osobje? Kateri deželi se dovoli kaj denarja za zboljšanje gozdov? Drugim narodom se mora vse to zdeti absurdno. V državi, v kateri je najpoglavitnejši boj enega naroda za supremacijo in ostalih narodov za enakopravnost, pa n emore biti drugače. Ceste, vodne regulacije, agrikultura, šolstvo — vse dobiva v tej nenaravni monarhiji narodno barvo; vsega se skuša vladajoča narodnost po- za nje močnejše simboliziran je. Tako ne more biti narodnih bojev nikdar kraj in vse življenje se mora — hote ali nehote — sukati okrog narodnega vprašanja. Če bi se namesto tega vodil boj za «velika politična načela, v katera verujejo stranke, ki jih zastopajo,' bi se moralo organizirati razmeroma majhno število skupin, ki bi, zanašajoče se na moč svojih idej, morale gledati, da se odstranijo ovire njih legalnega razvoja in ne bi vsled tega mogle trpeti vladnega nasilstva. Ker pa je' narodnost v Avstriji prvotni element, liberalizem, klerikalizem, agrarizem itd. pa šele sekun darni, je število strank in strančic neskončno, in nobena se ve, po kakšni kombinaciji utegne pri tej ali oni priliki postati del vladnih pomožnih čet, eventualno tudi del vladne sile. Na uiesto jasnega političnega boja stopa vsled tega strankarska intriga. Na tak način sestavljene kombinacije pa ne morejo biti gotove, da bo njih naravna in pravična moč zadostovala za vladajije;, najmanjša frakcija, ki odpade iz kakršnega koli razloga, izpremeni umetno skovano večino če/, noč v manjšino; ta bi tedaj morala oddati vlado opoziciji, ki pa pogostoma tudi ni solidarna v ničemer razun v tem, da oponira mouientani vladi in tudi sama ne more poroditi vladne večuie. Vladajoča manjšina ima vsled tega lahko nado, (ia se ji posreči kakšna nova kvolicija, če pridobi časa sa intrigo in ne da opoziciji prilike, da jo poruši. Odgoditev ali zaključite v parlamenta se ji prikaže kot sredstvo rešitve. In v neparlameri-tarni »bi se poslužuje istega § 14., katerega je preklinjala, dokler se ga je kakšna druga skupina posluževala proti njej. Reakcija ima torej v monarhiji in njeni sestavi sami najboljšo oporo in zaman je pričakovati, da postane iz Avstrije še kdaj demokratični in napredna država. Krepko zasidrana reakcija pospešuje avto-kracijo in ji daje izvrstno priliko, da postavlja svoje interese nad interese narodov, ki postajajo nesposobni za boj zoper zakrinkani absolutizem. Dinastija pridobiva moč, kakor da ni bilo sploh . nikdar uveljavljeno kaj takega kakor konstitu-cija. Zakon je popisan kos papirja. Parlament je neke vrste igralnica. Nikjer ni nič trdnega, na kar bi se narodi mogli zanašati. Le monarh je tukaj. In dekorativna figura postaja vir pravičnosti in milosti. Vladajoča narodnost posvečuje z njegovim imenom svojo silo, zapostavljeni narodi iščejo pri njem pomoči. V resnici žrtvujejo vsi ski"aj svoje ljudske pravice in ustvarjajo iz človeka božanstvo. VII. V taki atmosferi bi bilo nenaravno, če ne bi' vladar in dinastija mislila predvsem nase in skr» bela zase. Politika države se potaplja v dinastič-ni politiki; predvsem se morajo internacionalni odnošaji ravnati po interesih vladajoče hiše. Trozveza. ki sicer nikdar ni bila zelo zanesljiva, v kateri pa ie bila nemško-avstrijska zve-za absolutno trdna, je — če se gleda nanjo z av- »ejenegi j r tičala n V / N" V"a ol»st, atrijske strani — v prvi vrsti slulila varnosti m moči habsburške dinastije. V zvezi s familijo llohenzollernov, gotovo, da bi v slučaju kakšne nevarnosti pomagali pruski bajoneti, je habsbur-žanstvo lahko smatralo Avstrijo za svojo lastnino iu avstrijske nsrode za veliko čredo. Vsled te zunanje politike je morala notranja politika Avstrije biti nemška. To je bilo neprijetno za nc-neinške narode. Za zunanji svet bi bilo to pod-»ejenega pomena, če ne bi bila baš v tem dejstvu nevarnost za svetovni mir. mško-avstrijska alianca je bila od svoje-anka grožnja. Porojena je bila iz zavesti krivice, ki jo je Prusija leta 1871. storila Franciji in iz s tem spojenega strahu, da bi se mogla Francija prejalislej postaviti toliko na noge, da bi lahko zahtevala poravnavo. Temu kolikor toliko defenzivnemu namenu se je pridružil — in se je pravzaprav moral pridružiti — ofenziven. Že v stremljenju llohenzollernov po povečanju svoje moči je bil en vzrok. Eksistenca take vojaške sile, ki jo je reprezentiral združeni nemški in avstrijski militarizem, je morala dražiti željo za aktivnim nastopom. Za Avstrijo oziroma za Habsburžane je bilo vprašanje, kakšen dobiček bodo oni imeli od aliancc. Četudi so morali žrtve, izvirajoče iz te zveze in njenih trajnih vojaških zahtev, doprina-sati avstrijski narodi, bi se bilo vladajoči fami-!iji vendar zdelo smešno nesebično, če ne bi imela od teh žrtev pričakovati dobička zase. Avstrija sama, v interesu svojega gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja potrebna miru, sestavljena iz mnogoštevilnih narodov, ki imajo vsi rojaki in vsled tega simpatije onkraj meja, ne bi mogla biti nikdar agresivna in bi morala smatrati garantirano nevtralnost za ideal. Avstrija, združena z Nemčijo za obrambo in napad, je postala imperialističen faktor. S to za-slombo so Habsburžatii lahko sanjali o pomnožit vi svoje 44slave," o povečanju svoje moči; z Nemčijo kot zaveznico se je Avstrija lahko začela postavljati kot velesila in uganjati "Gross-machts politik." Po svojem gospodarskem razvoju je imela Avstrija prav malo razloga za osvajanje. Njena industrija, kolifcorkoli se je bila dvignila v posameznih deželah, vendar ni nadkrilila agrarnega značaja mnogo večjega kompleksa monarhije. Kar je imela eksporta, bi ga bila lahko razvijala brez teritorijalnega osvajanja. Za poglavitne avstrijske industrije bi bil mir koristnejši od vojne. Stremljenje po ekspanziji je bilo v dinastič-nih krogih močnejše nego v kapitalističnih; podpirali so ga pa tudi nacionalno šovinistični motivi, s katerimi so bili dinaatični interesi spojeni. vin. Ekspatizivnemu poželjenju je zveza z Nemčijo določala smiT. Pričakovati povečanje na račun svoje zaveznice bi bilo smešno. Habsburška dinastija je morala biti vesela, da ji ni bil pe vojni leta 1866. še kakšen kos njenega nemškega o-zemlja odrezan. Da je bil llismarek takrat pri-(Konec na 5. strani.) Slovensko repubttčansko združenje. 6XDEJ V CHICAGI, ILL IZVRKEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. K umi a, Rtbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Me Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petroviuh, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Joseph Fritz, Joneph Ivanetič, J. JudniČ, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Reael, Jos. Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovič, Charlie Veeel, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki •e d i*l e j še niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo itn izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. 0. B. No. I ,Cicero, Pl.) ZA KONVENCIJO 8. R. Z. lzvrševalni cdbor predlaga za konvencijo S. R. Z., ki ue snide 13. septembra v Chicagi, sledeči provizorični • * 1 . DNEVNI RED: 1. Tajnik pozdravi delegate in otvori zborovanje. 2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev konveucije. f 3. Volitev odbora za pregled poverilnic. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. ' Poročilo nadzornega odbora. Splošni položaj in dosedanje delo. Prihodnje naloge S. R. Z. S. R. Z. in Hrvatsko Republikansko C - 4. 5. 6. 7. 8. 9. druženje. 10. S. R. Z. in vojni cilji Zedinjenih držav. 11. Volitev izvrševalnega, centralnega in nadzornega odbora. 12. Razno. Definitivni dnevni red določi seveda konvencija sama, ko se konstituira. Vse organizacije, ici žele Kakšno izpremembo dnevnega reda ali imajo kakšne predloge, ki bi se morali pri dnevnem redu jemati v poštev ali pa so sploh važnejšega pomena, so naproŠene, da jih sporoče tajniku, Čim prej je mogoče. Konvencija se vrši v dvorani Pilaen Audito -rium na Blue Island Ave., blizu 18. ulice in se pri-; čne ob 8. dopoldne. Anton Terbovec, tajnik. bro znana. Priznamo, da nam je republika mnogo bolj po godu kot pa ceaarstva in kraljestva. In ker je tako, želimo, da dobi tudi tista dešela in uarod, kjer nam je zibelka tekla, formo ljudo -vlade. Najodgovornejši administrativni uradniki te dežele izjavljajo razločno in na glas, da naj dobi sleherni narod le tako vlado» kakršno al sam Želi. Sedaj je ča% prijatelji, zastaviti pot fraza r jem in priporočati ljudstvu, naj ae bori sa ideje republl-kanake forme, in da se vbem cesarskim in "kraljevim agitatorjem pokažejo vrata. Bliža se drugi kongres S. R. Z. Po doseda -njem zanimanju sodeč, bo na tem kongresu udeležba vt»e nekaj druzega, kut ai pa kraljevski hlapci Žele. Želim, da bi bil efekt tak, da bi vse sovražnike resnične demokracije po tem kongresu zazeblo na koncu palcev, in Če bi prav toplomer karal nad 100 stopinj v senci. Na seji lokalne organizacije za Chicago in okolico due 1. avgusta t. 1. se je konstituiral in izpopolnil o^bor, ki ima v oskrbi vse reči, ki se ti • čejo kongresa. Podpisani je med drugim sprejel tudi nalogo, da poskrbi zunanjim delegatom stanovanja. Zunanje delegate prouim sledeče: Kakor hitro ste izvoljeni, ml pošljite Svoje ime in naslov, da Vam preskrbim vse potrebno glede stanovanja ob Času zasedanja. Najbolje je, da so vsi delegati v četrtek zvečer, to je 12. septembra, že v Chicagi. Ker je pa Chicago velika vas, kjer so dolge ulice in hiša na hiši pa še ena gor, zato se utegne temu ali onetnu primeriti, da bi težko našel svoj prostor. V tem slučaju naj se vsakdo tele-fonično oglasi na spodaj označeno številko, nakar bomo skrbeli, da pojde kdo na postajo. Prank ftava, 4008 W. 31st St., Chicago, IU. Telefon: Lawndalc 8157. DELEGATOM U. KONGRESA S. R. Z. Dne 13. septembra t. 1. se prične v Chicagi drugi kongres S. R. Z., katerega bodo reprezenti-rali vsi tisti ameriški Slovenci, ki se strinjajo in zagovarjajo idejo, da je najboJjša forma vlade republika, ne pa dedno veličanstvo. Zbrali se bodo na tem zboru ljudje, ki so v svojih mlajših letih živeli v državi, kjer ko jih učili kot sveto resnico,' da sedi na prestolu človek, ki je nameščen po milosti božji. Prišli so v deželo, kjer ne nastavlja milost božja, temveč previdnost ljudstva reprezen-tante naroda na vladna mesta za gotovo dobo. Ker smo živeli v absolutistični monarhiji, in ker živimo sedaj v federativni republiki, nam je vladna forma obeh dežel brez vsakega razkladanja do- IZ URADA TAJNIKA S. R. Z. Člane Slovenskega Republičanskega Združenja, klube, društva, krajevne organizacije S. R. Z., kakor tudi posamezne rojake, ki se^ zanimajo za naše gibanje, opozarjam na knjižico "Krfska deklaracija in demokracija", katero je izdal lzvrševalni odbor S. R. Z. V knjižici je znana "krfska deklaracija", s primernim pojasnilom, kakor tudi "chicaška izjava", ki tvori temelj S. R. Z. Iz obeh dokumentov in pojasnila bo vsakemu lahko umljivo, v čem se naša načela razlikujejo od načel londonskega odbora in S. N. Z., ki stoji za stroški in poštnina, so za knjižico določene sledeče njim. — Da «e vsaj deloma pokrijejo tisaarski cene: Za posamezne iztise 5c, za 25 iztisov $1.00, za 50 iztisov $1.50, za sto iztisov $2.50, za petsto tetisov $10.00, za twoč iztisov $17.50. Naroča se pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. Anton Terbovec, tajnik., 8heboygan, Wis. Tukajšnja podružnica Slovenskega Republičanskega Združenja priredi v nedeljo, 25. fcvgu-sta JAVEN LJUDSKI SHOD v dvorani Igles. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Dnevni red: Namen in cilji Slovenskega Republičanskega Združenja. Na shodu bo poročal član eksekutive S. R. Z. brat Kerše iz Chicage. Tukajšnji Slovenci so že imeli priliko slišati govornike naše organizacije in naše nasprotnike in si tako napraviti sodbo, katera ima boljše namene za naš narod. Posledica je bila, da se je ogromna večina tukajšnjih Slovencev izrekla za K. R. Z. Nihče ne more reči, da se je to zgodilo pod kakšnim pritiskom. Če je kdo na rojake vplival z tuganjem iu podobnimi sredstvi, so bili to naši nasprotniki. Ker pa peščica teh ljudi še vedno ruje In skuša obrekovati našo organizacijo, sklicujemo ta shod, da ne bo nobenega dvoma več iu da bo jasen cilj fn delovanje ft. R. Z., kakor tudi delovanje nalih nasprotnikov, ki propagiraje jugoslovansko monarhijo. Zaradi tega je želeti, da se udeleže tega shoda vsi tukajšnji Slovenci brez razlike spola, kakor tudi ostali Jugoslovani. Posebno pa vabimo člane vseh tukajšnjih podpornih društev, ki so se pridružila naši podružnici^ Naj se gotovo polnošteviluo udeleže tega shoda, ki bo zanimiv. Ker ima tukajšnja podružnica S. R. Z. pravico poslati dva delegata na prihodnjo konvencijo združenja, ki prične zborovati dne 13. septembra v Chicagi, bomo imeli po končanem shodu volitev delegatov, ki bosta na zboru zastopala pristaše S. R. Z. iz naše naselbine. Slovenci in Jugoslovani! Resnost in važnost sedanjega svetovnega položaja ne more biti nikomur tajna. Vprašanja, ki so ležala stoletja nerešena na dnu zgodovine, sc reftujejo sedaj in od narodov samih je odvisno, kako bodo rešena. Pokažimo, da razumemo položaj in da nočemo v teh odločilnih časih stati indiferentno ob strani, ampak da smo pripravljeni sodelovati po svojih najboljših močeh za demokracijo sveta iu za demokracijo svojega naroda. Udeležite se torej /tega •dioda polnošteviluo I . Stalnim članom S. R. Z. naznanjamo, da sc bodo ob tej priliki pred shodom pobirali mesečni prispevki v stranski sobi. Pridite torej pravočasno, da ne bo z vplačevanjem zadržavan shod. Apeliramo pa tudi na ostale zavedne in napredne rojake, naj pridejo in se vpišejo kot stalni člayi te za naš narod velevažne organizacije itt s tem pokažejo, da so res aktivni bojevniki za svobodo. Odbor. . Broughton, Pa. Dne 25. avgusta se bo v naši naselbini vršila konferenca lokalne organizacije Slov. rep. združenja za zapadno Pennsylvanijo, na katero vabimo zastopnike vseh društev, klubov in drugih organizacij ,kakor tudi drugo občinstvo od tod in okolice, da se je udeleži v obilnem številu. Vstop je vsakemu dovoljen. Konference so najlepše prilike za seznanjanje rojakov o delovanju in ciljih Slovenskega republičanskega združenja, zato ne zamudite te prilike. Program konference in drugih slavnosti jc sledeči: ' 1) Sprejemanje zastopnikov iii drugega občinsKa od 11. do 12. (dopoldne). 2) Pričetek konference od 12. opokloe. 3 Po končani konferenci sledi dviganje a-meriške zastave pri tukajšnjem Slovenskem domu. 1 * g tU!' 4) Na konferenci, kakor tudi pri slavnosti bodo nastopili različni govorniki. 5) Svirala bo Slovenska godba iz Canons-burga. ' i Slovenci in drugi Jugoslovani, udeležite se slavnosti in konference dne 25. avgusta. Dolžnost Jugoslovanov je, da podpirajo ideje S. R. Z., za katere so zadnje čase pričeli delovati po raznih krajih Zedinjenih držav tudi Hrvati in Srbi. Tudi naša dolžnost je pokazati tej republiki, da nismo eni tistih, katerih se veseli kajzer, nego smo njegovi najhujši nasprotniki ter vztrajni borci za dosego svobode Jugoslovanom. Dolžnost nt* vseh je, da pomagamo v boju za demokracijo. Za ugodnosti zastopnikov in drugega občinstva bomo dobro preskrbeli. \ .Med nerazvozljane ruske uganke spada tudi sledeča zgodba, o kateri poročajo iz Wash-ingtona: Ameriški generalni konzul Poole v Moskvi je naprosil sovjetsko vlado za potni list. Svo^ je reči je oddal švedskemu konzulu. Tako poročajo iz Stockholma. Iz kakšnega vzroka je zadnji ameriški zastopnik zapustil Moskvo, ni še znano. Dne 6. r. m. je Poole prejel noto od Čičerina, boljševiške-ga komisarja za zunanje zadeve, ki je sporočil prvemu, da želi sovjetska vlada živeti v prijateljstvu z Združenimi državami. Obenem je Čičerin protestiral proti izkrcanju zavezniških čet v Ar-hangelsku. Nota se glasi v celoti: "Dragi gospod Poole! Ob času, ko jc občan Lenin v svojem govoru omenil neopravičeno an-gleško-francosko invazijo Rusije in dejal, da sta Anglija in Francija faktično v Vojneirt stanju z nami, ste nas vprašali, ako smo v miru z vntni in če lahko ostanete tukaj. Odgovoril sem Vam, da je naše ljudstvo v miru z vašim ljudstvom in da Vam damo na razpolago vse pripomočke za izvrševanje Vaših funkcij. Tega se še vedno držimo, kolikor se nas tiče; nismo pa krivi, če je pretrgana brzojavna zveza skozi Murman; to je .krivda Anglije. Kdina zveza, ki je še možna, je brezžični brzojav, in tega Vam damo na razpolago. Proeimo Vas, obvestite svojo vlado in ljudstvo, da se nam godi velika krivica vsled napada in nasilja od strani zaveznikov na severu. Ničesar nismo storili, da bi bili zaslužili ta napad. Naše ljudstvo noče ničesar druzega, kakor da živi v miru in prijateljstvu z masami in delavci vseh narodov. Kljub obstoječemu miru so angle-ško-francoske oborožene sile napadle naše ozemlje, vzele naša mesta in vasi, razpustile naše delavske organizacije in zaprle njih člane ali jih pa zapodile iz njihovih domov brez vsakega raz-' loga. Napadli so nas brez napovedi vojne, in ne • da bi obstojalo vojno irtan je,/ropajo naše ljudsko imetje. Napram nam ni nobene pravice in nobenega zakona ne priznavajo tisti, ki so poslali proti nam svoje čete menda samo zato, ker smo prvi tista no vili vlado za zatirane reveže, Proti nam je dovoljen vsak rop. Utrinki Ljudje, ki nam niso napovedali vojne, se obnašajo proti nam kakor divjaki, toda mi, ki predstavljamo zatirane reveže^ nismo in nočemo J)hi taki barbari. Oni streljajo člane naših sov-jetov. toda mi damo popolno svobodo njihovim uradnim zastopnikom, to je zastopnikom Anglije in Francije. Vi ste predstavnik naroda, ki noče storiti nič zalega sovjetom, kakor ste se sami izrazili. Ozirati se hočemo na Vas in Vaše opozarjanje, da naj ne postopamo trdo napram državljanom tistih držav, ki so nas napadle. Vsled tega hočemo internirati te državljane in jih smatrati za civilne vjetnike ,ampak ta naredba se tiče le članov posestniškega razreda, ki so naši nasprotniki. Angleški in francoski'delavci, ki se slučajno nahajajo tykaj, so naai naravni zavezniki in njim je zagWlovljena popolna svoboda. Delavci vsega sveta so naši prijatelji. Ker ste izjavili, da ne mara Amerika uničiti sovjeta, bi Vas vprašal, če nam morete povedati, kaj hoče Anglija od nas. Ali je namen Velike Britanije uničiti najpopularnejšo vlado, kar jih je še videl svet, namreč organizacije revnih delavcev in kmetovi Ali je njen cilj kontrarevolucija? Z ozirom na dejstva moram soditi, da jc to njen namen in cilj. Prisiljeni smo verjeti, da hoče poklicati v življenje zopet prejšnje tiran-stvo carizma. Ali je morda nje nnamen okupirati gotova mesta ali gotove teritorije, ki jih lahko imenujef Ker poznamo'Vašo prijaznost, upamo, da nam pomagate do rnzjasnjenja te uganke. — Čičerin." • — . Iz Londona poročajo: Zavezniške Čete so se izkrcale v zalivu Onga, sto milj južnozapadno od Arhangela. Čete, ki operirajo iz ArMngela, so dospele že v Paberešskajo, sto milj južno od Arb«ngela ob železnici, ki vodi v Vologdo. Bolj-fteviike fcte so se dalj časa upirale in zato je prodiranje počasno. Drugi zavezniški oddelki prodirajo proti Kotlaiu ob reki Dvini, ki je kakih 260 milj južno od Arhangela. Obenem poročajo, da so angleške čete dospele v okrožje Baku ob Kaspiškem morju v Transkavkaziji. Angleži so prišli z mezopolamske fronte skozi Perzijo in njihova pot je bila zelo težavna. Sli so večjidel čez gorate, divje kraje, kjer so se zdajpazdaj spopadli z jatami mohamedanskih hribovcev. Iz Vladivostoka javljajo listu "Times," da so češkoslovaške čete v Sibiriji v nevarnosti. Le del češkoslovaške armade med Volgo in Bajkal-skim jezerom je oborožen, medtem ko je ostalim četam zmanjkalo streliva in drugih potrebščin. Krajevna sovjetska vlada v Petrogradu sc je preselila v Kronštat. Vse kaže, da postane Rusija velikansko bojišče. Zavezniki prodirajo od treh strani ( s severa, juga in vzhoda) in v notranjosti republike divjajo civilni boji, medtem ko intrigirajo in ropajo na četrti strani Nemci. Iz Stockholma poročajo: "Politiken," glasilo sVedskih socialistov, je dobil brzojavno poročilo iz Moskve, da se Čehoslovaki stalno umikajo. Boljševiške čete so jih premagale na u-ralski fronti pri Tnšilovki in jih vrgle nazaj na Petropavlovsko, 25 vrst južnozapadno od Nov*>-useneska. Boljševiki so sc umaknili ob cesti Bujnsk — Simbirsk do Kašinkc. V okrožju Saška so boljševiki na novo okupirali Jekaterinovko, kjer so vplcnili večjo množino pušk in bomb V okrožju Voroneža so boljševiki vzeli Kalač in Krasnopolje z velikim plenom in pognali kaza-ke na drugo stran reke Tišanke v smeri proti ' Povorinsku. Izpraznili pa so železniški postaji Jaršenskajo in Alckcijkovo. Na kubanski fronti ob Črnem morju je češkoslovaška kavalerija nnpadla,postaje Burul-skajo, Jek veri n «k a jo in Čuluvsoskajo. Na niur-manski fronti so boljševiki 4. t. m. okupirali Iza-kogarko. Kurirji, ki so prišli v Moskvo iz vzhodne Sibirije, poročajo, da je vsa pokrajina na-okrog Bajkalskega jezera v roksh sovjetskih čet V Moskvi jc bilo aretiranih mpogo franeo skih in srbskih častnikov. Iz Rima poročajo: Ttalijnnske skupine sa priredile prisrčen sprejem delegaciji ameriških manjšinskih socialistov pod vodstvom Johna Spargota. Pri sprejemu so bili navzoči tudi za stopniki vseh strokovnih delavskih organizacij v Tu dodajam nekaj navodil glede vožnje. Najbolje je, da vzamete tisti, ki «e boste vozili skozi Pittsburg, poulično karo ua Fourth Ave. in Smithfield St., poleg Velike pošte. Ime kare je Carrick No. 53. Od postajališča pa vozijo avtomobili akoro vsake četrt ure do naše naselbine. Kateri hočejo, lahko vzamejo NVasbingtou karo pri Baltimore R. R. postaji in se peljejo do Mine No. 3 Častile Skaneu. Od tam pa bouo skrbeli tukajšnji rojaki, da pride vsakdo na določen prostor. Dne 24. avgusta, to je dan pred konferenco bomo priredili veselico v prid S. R. Z., ua katero vabimo društva iu drugo občinstvo od tu in ge so ga navdajale z gnusom. Če bi bila ostala propaganda le v rokah raznih deklamatorjev, bi se bilo lahko zgodilo, da bi se vse jugoslovanstvo ljudstvu pristudilo. Da je to resnično, bi najbolje lahko potrdil "Glas Naroda", ki se je od začetka postavil v službo lige, a jo je potem z vihrajočimi zastavami zapustil, ker je spoznal, da nima ta organizacija ljudstva. V dobi, ki je potem prišla, je baš "Proleta-rec" toliko pisal o jugoslovanskem vprašanju, da sc je v najširših krogih zbudilo zanimanje za to reč. Gospodje, ki zastopajo londonski odbor, nimajo niti pojma, koliko shodov je bilo v najrazličnejših krajih Amerike, na katerih se je pojasnjevalo bistvo jugoslovanskega vprašanja in njega pomen. Da ne poznajo težav, ki so bile r tem spojene, jim ne zamerimo, čeprav bi vsaj nekatere lahko poznali. Dejstvo pa je, da n| bil pri avstrijakantih noben list tako obsovraŽeu kakor "Proletaree" in nobena oseba tako kakor Kri-stan. Ali delo je naposled rodilo sad. In ko je po sistematični propagandi iu vsled naraščajočega zanimanja med ljudstvom jugoslovansko vprašanje potegnilo dovolj pažnjc nase, jc biki mogoče misliti na ljudsko organizacijo, bližnje okolice. Ta prireditev je namenjeua ve-levažni stvari podpirati Slovensko republikansko združenje, zato naj je nihče ne zamudi. ; Jakob Dolenc, tajnik. Glencoe, O. Odkar se je ustanovilo Slovensko Republikansko Združenje, je bilo tukaj veliko zanimanje za to organizacijo in Slovenci v Glencoe popolnoma odobravajo njene cilje. Hoteli smo tudi že pred daljšim časom ustanoviti lokalno organizacijo, a stvar se je zavlekla, ker je vedno mnogo vsakovrstnega dela. Dne 11. t. m. suio pa opravili tudi to nalogo. Lokalna organizacija se je tega dne ustanovila in šteje že nad 30 članov. Za tajnika je bil izvoljen vneti član sodrug.Anton Gruden, čigar naslov je Box 58, Glencoe, O. Z ustanovitvijo zbora smo poslali tudi primerno resolucijo v Washington. Prepričani smo, da bo naša organizacija dobro napredovala. Nace Žlembergar, poročevalec. 4 i £j La Salle, 111 Tukaj vlada veliko, i zanimanje za gibanje Slovenskega republičanskega združenja". Ko-jaki razumejo položaj in radi prispevajo v korist te organizacije. Na zadnji redni seji smo izvolili za delegata za konvencijo SRZ., od tukajšnje lokalne organizacije brata Frank Jakšeta in Justin Zajca. Redne mesečne seje lokalne organizacije SRZ. se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 4. popoldne r S. N. Domu. V nedeljo 1. septembra bomo imeli v prostorih S. N. D. razne tekme v korist S. R. Z. Kegljišče bo igralo glavno vlogo, zato naj ke-gljavci ne zamude te prilike. Poročevalec. Rimu. Ameriški sodruji so razložili Italijanom stališče ameriškega delavstva, ki je za vojno do zmage nad kajzerizmom. . Kodanjski "Social Demokraten" je prejel brzojavko ruskih socialistov, da so boljševiki vrgli v zapor štirideset odličnih zastopnikov ruske zmerne (menjševiške) socialistične stranke. Bati se je, da bodo ti socialisti obsojeni na smrt, ker so hoteli sklicati vsedelavski kongres. Iz VVashingtona poročajo: Maximilian llsr-den je v zadnji številki svojega lista "Die Zukunft," zopet naperil oster napad na pruske mi-litariste. Zanimivo je, da je nemški cenzor pustil list z omenjenim člankom v Švico, odkoder jc dospel posnetek z diplotnatičnimi dopešami v Washington. Händen piše, da se duša modeme Nenij člje lahko označi z besedama: Na kolena! Dalje pravi: "V tem hipu, ko se ognjeni jeziki slovanske m r žn je, ki vstajajo na vseh štiri vogalih Ifci-sijc, zgrinjajo v en sa nivelik plamen, se pečajo naši vladarji z vprašanjem; kako bi postavili nove prestole in dobili kandidate zanje na slovanskih tleh. Naredili so političen zakon, ki ga 44 odstotkov prebivalstva v prizadetih deželah ne more niti ne bo nikdar odobrilo. Ali hočejo naši vladarji res podpirati načrte sovražnika in združiti v en sam plamen vse iskre, ki tle od Vladi-vostoka do Sebastopola in od Murmanske do Helte? To so usodne napake pruske politike. Nem» ski duh se je umaknil staremu pruskemu duhu, ki je zasužnjil vse, kar je nemškega in postavil Nemčijo v največjo nevarnost." Ilarden nato napada prusko gosposko zbornico,1'posebno pa kneza Salmhostmarja, ki je neki dejal, da ni sedanja vojna nič druzega, kakor konflikt med ameriškim in nemškim svetovnim nazorom. Harden piše: "Ali mislite, d« ** Angleži in Američani res taki, kakor jih slikajo » naši nazadnjaški listi! Ob Izeri, pri Arrasu in Dormansti so dokazali, da niso. Prelili so svojo najboljšo kri in žrtvovali na stotisoče življenj brez kakšnih sanj osvajanja, temveč edinole za svoje ideale. Ali se to strinja z va5o sliko, s ks-lero jih hočete prikazstlt" PltOLBTARKC Koroške narodne - 44Dol žebrs" se tedaj, kadar postsne noga ali roka otrpla in nerabna, kadar se ud »uši, ali če ga trga človeška akrnina ali ¿a dobi ien. Tudi širini, /lasti konjem, Če so hromi, se "dol žebrs", kravam pa, če dobijo otekline na vimenu. Če ima živina kako notranjo bolezen, tedaj se ji da po 4 4 dol žeb ran ju" pojesti koa kruha z blagoslovljeno vodo. % vražami se preganjajo lišaji in bradavice. Ka lišaje pač rabijo tudi "žverco" iz pip, bradavice si pa izžigajo z gorečim Železom. Poleg tega se pa vzame tudi nit in se naredi v njej toliko vozlov, kolikor ima človek bradavic, oziroma se podveže vsaka bradavica s to nitjo, potem se pa pokoplje nit pod hišni kap in kadar atrohui, k-ginejo bradavice. Vrže se nit tudi na pot in kdor jo najde in pobere, ta dobi bradavice, prvi jih pa izgubi. Ako si spahne kdo roko, mu napravijo 44veho", t. j., privežejo mu nit okoli roke, da minejo bolečine, in roka je kmalu zopet za rabo. Znana prikazen je takozvana "vešča", ki »e prikazuje na močvirjih in se da razlagati popolnoma naravno. Ljudstvo ima to prikasen za človeka brez glave in z lučjo v roki. Jako nevarno je srečati tako luč na samem, ker človeka lahko 4 4 zapelje in zavoii" v kako močvirje, kjer bi poginil. Če mu pride nasproti in se ji ne more ali noče izogniti in ne moli pridno, ga udari nevidna roka in trešči na tla, kakor da bi ga zadela strela. Pri razpotjih, oziroma križih in kapelicah straši zelo velikokrat in prikazujejo se človeku znani mrtveci, okostja in druge take prikazni. Posebno rado straši o polnoči in ob velikih go-dih ali praznikih, pa tudi po dnevi na samotnih krajih. Straši tudi tedaj, če je kak mrlič ostal komu kaj dolžan, in sicer tako dolgo, dokler se ne poravnava njegov dolg in krivica. Okoli leta 1865. je klical v Bačah kmet Vuhrar, ki je bil slabo gospodaril in si nakopal z lahkomiselnostjo velike dolgove, na pomoč hudiča, da bi mu prinesel denarja. Priklical ga je v kleti s črno knjigo in ga panal z molitvami in blagoslovljeno kredo, da mu je prineael denarja. Obljubiti mu je moral, cia mu da najmlajše, kar ima v hiši. Kmet je mislil na tele, ki ga je bila pravkar storila krava. Med tem, ko se pogaja kmet s hudičem, sliši kri- čati svojo nosečo ženo, ki je ležala bolna v izbi. Vuhrar pusti -zlodeja in vso čarovnijo in hiti v isbo, kjer je ravno porodila žena krepkega dečka. Slutil je, da ga je hotel opehariti hudobec za otroka; ker pa Še ni bil podpisal pogodbe, je bil otrok rešen. Hudič, denar in vse je izginilo, surovi kmet pa je klel svojo ženo, češ, da ga je pri čaranju motila in spravila ob teško pričakovani denar. Od tistega dne je strušilo vx njegovi hiši. Letelo je v njegovo izbo kamenje skozi okna/ skozi strop in od vseh strani. Ljudje so hodili gledat čudno prikazen. Celo župnik iz Žile, znani poznejši prošt Serajnik je prišel, da bi ukrotil z molitvijo hudega duha, in prigovarjal ljudem, da naj se spametujejo in opustijo praznoverje. Ko je svaril ljudi, je priletel kakor trdijo ljudje, od nekod velik kamen, padel župniku na glavo, mu stri klobuk in ga ranil. Na to je odšel župnik molče, ljudje pa so bili prepričani o strahu in vražah še bolj nego poprej. Strašilo je še dalje, ¡u sicer tako dolgo, dokler ni prodal Vuhrar svojo kmetije in se izselil v Weitensfeld na nemškem Koroškem. : Na Hum, kjer stoji cerkvica Sv. Krišto/a, prihaja po noči truma mrliče v z mrtvimi duhovniki. Tam čitajo in slušajo maše. Če zaide kdo po noči do cerkvice, opazuje lahko to prikazen in vidi svoje mrtve sorodnike. Slično se pripovedu* je tudi o cerkvici na Macnu pri Borovljah. J." O kapelici nad Podgorami se pripoveduje, d.i so prenesli ljudje sveto» podobo, ki so jo bili našli tam, kjer stoji sedaj kapelica, v dolino v župnijsko cerkev, dočiiu so metali hudi duhovi "ha pobožne ljudi zgoraj velike pečine, ki jih lahko vidiš še dandanes okoli župnijske cerkve. V Sent Janžu v Uožu in ravno tako v Svečah pravijo, da so Turki razsekali Marijini podobi v oltarju obraz in da je pritekla kri: 44Je les, pa je božja guada vmes." V Svečah so hoteli udroti Turki na konjih v cerkev, pa so sc začeli pogrezati do trebuha v zemljo. Tedaj so klicali Turki 1 na pomoč in vpili: "Sveče, Sveče!" in vas, ki sc je imenovala poprej.Vrbjce, je dobila ime Sveče. Na dan sv. Jurija ali na šentjurico se zbe-ro otroci v veliko.trumo. Na glavah imajo čelade iz papirja, trobijo z rogovi in zvone s kravjimi zvonci. Vodja ima leseno sabljo in se ustavi s svojo množico pri vsaki hiši in začne: "Sveti Šentjuri potrka na duri, ima hlačo zeleno,' eno pa rumeno" i. t. d., kakor se čita v Scheiniggovih koroških narodnih pesmih. Ljudem, ki jih obdare, voščijo dolgo življenje, srečo pri živini in na polju ter obilo otrok, onim, ki jim ne dajo ničesar, pa vso nesrečo, ki je sploh mogoča. jajc in zabele (zaseke) si napravijo cvrtje, ki ga dajo ali prodajo tudi drugim Ijudenu kajti imajo ga često preveč. Izmed zgodovinskih oseb se je priljubil koroškim Slovencem posebno kralj Matjaž; o tem vedo mnogo pripovedovati. "Neki koroški kmet je vozil z Ogrskega vino na Koroško. Na svojem potu dojde nekoč skozi veliko dobravo do visoke gore. Na gori zagleda kočico, ki je bila napol vzidana v zemljo, tako, da se je komaj videla streha iz nje. Pred vrati opazi vrlega jtinaka, o-pasanega s sabljo. Ko se mu približa Voznik t vq-som, jame junak tako-le govoriti: "Ti si, prijatelj, iz gornje naše strani. Povej mi, lazijo li še mravljice na sledeče tri vrbe: na vrh Sv. Krištofa, (V RoŽu imenujejo mesto Sv. Krištojs goro Hum.) Sent Msgdalenc in Sent Urhs". — Lazijo še sedaj, tods redkeje ko kedaj," odvrne voznik. Junak nadaljuje: "Reci doma: Kadar vera toliko oslabi, da ne bo nihče več prihajal na one tri gore, tedaj hočem vstati in priti s svojo črno vojsko." — 44Kdo pa si ti?" ga popraša kmet iz-nenaden. "Kralj Matjaž sem! 8topi bliže in pojdi z menoj v to kočo, da se prepričaš na svoje oči o tem." Voznik vstopi, a kralj Matjaž mu veli: 44Postavi se za moje ledje, pak poglej preko desnega ramena skozi tole okntf." Kmet stori to in zagleda ravno polje, široko in dolgo. Po polju prek in prek pa stoje sami oboroženi vojaki s svojimi konji. A vse je mirno in tiho. Nihče se ne zgane, kakor da spavajo konji in ljudje. 44Evo ti črne vojske!" reoe kralj Matjaž začudenemu kmetu. 4Poglej zopet skoz okno!" Korošee pogleda, kralj pa prime polahno za sabljo ter jo potegne malo iz nožnic. V tem trenotku oživi vsa vojska. Vojaki privzdignejo glave, konjički pa začno kimati in hrzati ter udarjati s kopiti. "Vi diš," reče na to kralj Matjaž, "temu ne bo dolgo in jaz vstanem ter potegnem sabljo iz nožnic. To- pel veter bo vel tedaj in vdihnil vsem ljudem eno misel. Moji vojaki poskačejo na konje in črna vojska bo stala v bran za sveto vero." Tedsj bo prijelo vse za orožje, kar nosi moško glavo. Bilo staro, bilo mlado, vse pohiti v vojsko, da brani staro vero. Nastane pa takrat taka sila, da se le človek ne bo utegnil preobleči, temveč vsak poj-de na vojsko v opravi, ki jo bo baš nosil na sebi. A zbralo sc bo toliko pravovernega ljudstva, da boj ne bo trajal niti toliko časa, da bi mogel pojesti človek tri hlebe kruha. Ako pade tretji hleb komu iz rok, mu bode rekel sosed: "Pusti ga, brate, naj leži; P« boju bo dovolj hleba in vsoga," Tako naglo bodo premagali sovražni!^ svete vere. O čudnem Matjaževem koncu sc pripoveduje po Spodnjem Korotanu, da so bili mogočnemu kralju za vidni vsi drugi zapadni vladarji in so združili zoper njega veliko vojsko. Premagal! so Matjaža popolnoma in mu pobili vse vojake rs-zen sto zvestih vojakov. S temi je pobcguil v votlino pod Pečjo (Peco), ki »e mu je odprla sama in ga skrila njegovim sovražnikom. Krasno opisujejo Korošci Matjaževo prebujenje. Pred njegovo jamo bo na božično noč zra-stla zelena lipa Od polnoči do ene ure bo cvetla tako sladko, da napolni vso okolico s prijetno dišavo. Cvetla bo pa samo eno uro in se posušila potem. Na to posušeno lipo bo obesil kralj Matjaž na dan sv. Jurija svoj ščit in tedaj ozeleni lipa iznova. To l>o znamenje boljših časov, ali do-tle je še silno dolgo. Kadar pa pride kralj Matjal * svojo vojsko na dan, bo premagal in tfp vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in ustavil zlate čase. , Po spodnjem Korotanu pripovedujejo, da s! Jo bilo izbrslo ljudstvo samo Matjaža za kralja na Oosposvetskem Polju in ds je imel svojo stolico na Karnskem Gradu. Noč in dan so bila odprta vrat« njegovega gradu; vsak siromak si je lahko izprosil milosti, vsak zatiranec je našel pravico in obrambo. Kralj je bil zelo dober in je dajal kovati same zlate. Takrat so bili zares zlati 3a-si. » * ~ Med slovenskim narodom v Korotanu se nahaja lepo število starih pravljic, pripovedk, pregovorov, zagovarjanj in vraž. (Konec prihodnjič.) Fran Albrecht: Izobčenka — Nevarna igra ... je odmevalo po njeni duši dvoje besed, trdih in mračnih. In sama ni znala, da se je ob tem strastnem navalu neizgovor-jeuih besed nehote okrenila od okna proč in se z razpaljenimi, vročimi o^mi zazrla nanj. V trenotku ji je planil spomin, žareč in pekoč, prek^ duše in jo kakor v nemi ekstazi vso obvladal. *4Vi nas seveda malo pospremite, gospodična Mirni," je predramil tišino tih, zamolkel, u-kazovalen glas Aleksandrov. Gostje so se pripravljali k odhodu. Mirni je sklonila glavo kakor ob tajni zapovedi. Če bi ji ukazal, naj ostane, sedla bi, sklonila glavo in bi ostala. • • e 4 \ Kolikokrat" ji je bilo tako, ko se je namah začutila tako strašno osamljeno in zapuščeno. V tistih neskončnih, melanholičnih večerih je prihajalo tisoč in tisočkrat: vse prejšnje njeno življenje, šumeče in vriskajoče, vsi daljni sladki in grenki spomini, vse se je spojilo, zmedlo, zlilo v en sam polblazen krik hrepenenja: Proč proč! Ljubezni, življenja, mladosti 1 In s svojimi drobnimi, ostrimi prsti si je rula tedaj po laseh, s pestmi se je 5ila ob prsi in čelo in klicala s svojim onemoglim srdom: "Zakaj, o zakaj sem jaz ženska, zakaj nisem jaz mož!"... In zato je l>ežala. Hotela je daleč, tja v črne, mrtve lesove, ki so se kopičili vN svoji nočni temi kakor ogromni grobovi, med samotno skalovje, še dalje od sveta, Se bolj od ljudi, še globlje v pozabljerije, pa naj jo ob tem zagrnejo črni prepadi, zasujejo sneženi navali. Bežala je iz hiše, i* te črne, zamrežene jetnišnice, postavljene visoko na goro, begala je okdli in v njeni duši se je boril strah z mo- gočno strastjo, ki je vabila, v pozabljenje in smrt. Tako je dre vela okrog, kakor blazna, brex smotra, >zadevaje se ob kamenje in dračje, kj jc ležalo po tleh, veasi v snegu in mrazu, pada[a, vstajala in zopet hitela naprej, dokler se ni, onemogla in teiko hropeča, krvaveča na rokah in opazil zgrudila brez moči kje na tla in zajokala z divjim, glasnim jokom. Pozabljena, zapuščena in — sama, sama! Tako je vstajala pred njo resničnost, nesramno razgaljena, potvorjena od njene bolne, vročične fantazije t leta beže brez haska, najlepša leta. Cvetje mladosti vene brez duha, usiplje se brezplodno in ona — devetindvajset let na starka, zgubana in vela — Životari na tej strašni gori, izobčena iz vsega resničnega življenja, ki bi ga imela pravico tirjati tudi zase. . . Kje je izhod iz te .neskončne, proklete samote, kdaj bo konce teh enakbmemo tekočih, brezbarvnih dni, ki padajo nanjo s svojo monotono ravnodušnostjo liki udarci biča, da se vije telo in blazni duša v nerazumljivi, nezasluženi bolečini? Ni izhoda, ni konca! Danes je tako, jutri zopet in vse, vse dni, dokler je nc vržejo v tisto črno prst tam gori kje za cerkvijo . . . Čeprav je vedela, da je nezmiselno misliti na to, je vendarle mislila zopet in zopet. Slast je čutila, ako se je mučila in si sli-kala bodočnost kolikor mogoče črno in brezupno; slast je čutila, ako si je napenjala možgane, navala po duši: naslajala se je ob lastni bolečini svoji. S trpko gorjupostjo se je spominjala časov, ko so še romale preko domovine njene brezuspešne prošnje za premestitev. O, temu je davno! Zdaj jc tako zadovoljna, kakor pravijo njeni višji — res, ustvarjena je za samoto in za hribe! -4 > Zaaiaejala &e je in njen smeh je tekmoval z blaznimi disakordi tulečega vetra. In spomnila / s* je časov, ko je še ob nedeljah in četrtkih hodila v dolino. Z srdito, onemoglo bolestjo ranjenega srca se je spomnila, kako so tekmuje letali za njo vsi, od golobradega učiteljskega suplenta pa do sentiuuuitalno-pobožnega kaplana in oie-njenega župana, laskali ji v njeni navzočnosti s komplimenti, ki so vsekakor pričali o njih duševni kvaliteti, vili oči s prosečimi, vdanimi smehljali, za hrbtom pa si šepetali spolske frivolnosti in nesramnosti o njenem telesu ter brili dvoumne burke na račun 44hribovske dame." "Sodrga, svinje!" je kriknila Mimi, planila kvišku in s stisnjenimi pestmi in razljučenimi očmi strmela na pokrajino, ki je počivala nizko pod njo, mirna in pokojna. Zvezde so sijale na nebu kakor zlati bleščeči draguljčki; kakor drobna, mežikajoča očesca otrok so se plaho in nemirno utrinjale male luči v dolini ter zrle iz mrakov in teme tako zaupno in milo, kaker nedolžni detinski smehljaji . . . Toliko lepega miri in pokoja je bilo tam spodaj, kakor da plovejo nevidni, dobri angeli nad to dolino, čuvajoči jo in neslišni, roseČ le mir in pokoj in ljubezen. . . "Hinavščina! Vsa ta zemlja sc bo utopila v močvirju brezmejne svoje hinavščine!" In do zvezd, daljnih, nedoseznih bi rada zakričala svoje sovraštvo: kako sovraži to zemljo-domovino, ki jo je zasužnjila, da ne more od nje, te ljudi-rojake, in ta hinavski mir in pokoj, ki jo ubija. Preklinjala je svojo mladost in svoj stan in svoje telo ter vse svoje Želje, ki se ne uresničijo nikoli. Preklinjala jc svojega očeta, ki ga ni nikdar poznala, ki je izdal mater in njo, še preden jc bila rojena, ne da bi čutil v sebi dolž- Poslednji dnevi Štefana Poljanca. Nikoli še ni slišal Poljanec toliko resnične grenkoeb v besedah gospoda Valentina. Tožil je «mirom in kadar je pil dobro vino, so se mu časih celo oči zasolzile in objokaval je svoje mufaništvo. Ali ta otožnost je bila kvečjemu dolgočasna in tudi gospod Valentin sam ni zahteval, da bi prijatelj jokal z njim. 44Ni tako hudo!" ga je tolažil Poljanec.44Zakaj bi človek goovril o grobu, dokler je mlad!" "Malči, kje pa je vino?" je zaklical gospod Valentin. Prijazna gospa je prinesla vina, gospod Valentin je točil s tresočo roko. "T* dni, ko sem bil tako sam, sem premišljeval veliko!" je govoril gospod Vslentin s tsko resnim in zamolklim glssom, ki gs Poljanec prej ni poznal. "Veliko sem premišljeval in dobro vem, zakaj ni nikogar k meni. Pomislite dobro, gospod Poljanec, da je spoznsnje prvo poglavje smrti. Zdaj, ko sem izprevidel, da že dolgih dvajset let ne živim več, kar se pravi šiveti, zdaj se je odprl grob pred menoj in vidim gs tako ns-tanko ,kakor da so gs bili izkopali tu pred zofo, pred mojimi nogami. Zsksj ps ne pijete, gospod Poljanec? Štefanu Poljancu je bilo zalo čudno pri srcu; zgenilo se je v njem spoznsnje in pomislil je: "Spoznanje je prvo poglavje smrti." Gospod Valentin j« poglsdel v strop in je fcavzdihnil. "Takrat bi bil moral umreti in moje ime bi se svetilo jasno iz tistih časov. O, kako neprijetno je, če živi človek v preteklosti in mu jc sedanjost ob vsakem koraku napoti, ker sc ni o pravem času vtelesnil vanjo! Sedanjost ima čisto drugačno, mero nego preteklost. Kar jc bilo nekoč veliko, je zdaj majhno in narobe. Misli so drugačne, jezik jc drugačen; kakob da bi prišel Človek z zemlje na Marta. Kaj pravite, gospod Poljanec, kakšni so moji verzi?" Gospod Valentin mu je pogledal naravnost v obraz in tŠefan je zardel. „ "O, gospod Vslentin —" ' Gospod Valentin se jc zasmejal zadovoljno in ves obraz se mu je svetil. 44No, glejte, kako lažete! Saj vem, da se vam zde moji verzi neumni, starinski, brez duha in brez poezije, posebno tisti, k iopevajo ljubezen in domovino. Vsem sc sdc taki; nekoč, sem jih poslal cel šop uredniku Klepcu, svojemu prijatelju, in točil je solze ml hvaležnosti, objavil pa ni nikoli niti besede. Nekdo dj*ugi — če niste bili vi sami, gospod Poljanec, Bog vam grehe odpusti! — nekdo drugi mi je svetoval, da naj jih izdam v lepo opremljeni knjigi, in tako sem storil. Ali imate to knjigo?" . ♦ 44Ne!" je zardel Poljanec. "Nič vas ne bodi sram, saj je nima nihče. Dvesto forintov me je stals ts reč, sedem iivodorv sem prodal, stoiupetdeset sem jih podaril znancem, ostali pa leže v velikem zaboju pod streho in to zimo, če jo doživim, bo moja žena kurila z njimi." Poljanec je poslušal in je mislil:44Kako je to Čudno! Nikoli nisem objavil svojjh verzov, nisem ne mučenik, ne stare« in tudi ne oŽenjen, pa ven-daT se mi zdi, kakor da bi govorilo moje srce besede gospoda Valentina!" 44Pa vendar, le pomislite, gospod Poljanec, rečem lahko brez napuha, da so bili moji verzi ne-koč dobri in se je marsikatera devica jokala ob njih. Niso bili slabši od Tomanovih — zdaj pa preudarite, če ib sedel zdaljc pred vami Lovro Toman in bi vas vprašal, kako sodite o njegovih verzih!" "Toman je zapisan v zgodovini," je omenil Poljanec. "Saj to je!" je zavzdihnil gospod Valentin. 44On je Živel o pravem času in je umrl o pravem času. Poznal sem gs dobro in tudi njegovo lepo brado sem poznal. Vse ljudi sem poznal, ki so živeli takrat in ki jc zdaj njih ime zapisano v zgodovini; bil sem med njimi, živel pa nisem, prav nikjer se ne pozna in nikjer ni zapisano, da sem živel. In ko so šli oni dalje, ko niso več delali rodoljubnih verzov in niso več nosiH širokih klobukov in so bili zmironrbolj in bolj debeli, sem ostal jaz, kjer sem bil, in sem sc vrtel v kolobarju. Orugi so šli z življenjem po vseh potih in ovinkih, niso bili nikoli ne večji in ne manjši, ker jih je videlo življenje simrom od blizu. Jaz pa sem bil že daleč zadaj, zmirom dalje, naposled me niso nost*, biti ji oče . . . Preklinjala je svoje nekdanje prijatelje, ki so ji nekoč govorili lepe, zlagane besede, kojini je ona odgovarjala lepe, zlagane besede . . .«In tako se je naposled morje njenih kletev razlilo preko vseh moških. Klela je, kakor bi molila: s zanosom in pa-tosom, ki je del ženske narave. In niti slutila ni, ds je tudi to vse — lat • . • Ko se je spomnila svoje pokojne matere, pa je namah postala vsa mirna, bolno resignirana. Videla jo je tam v tisti tesni podstrešuici ob svitu petrolejke sklonjeno nad belim perilom, kako vbada, neprestano vbada . . . Vsak .njen vbod-ljaj je molčeč, trpek protest proti krivičnemu življenju, a njena ustna so zaprta tožbam in vzdihom, v njenih polugaslih očeh je molčeča vdanost bres upa. "Mučenica si bila, mati," je šepetala iskreno, 441 udi tvoja hči je obsojena v nemo mučeni-štvo. Življenje je krivično." Tako je stopala proti domu, jetnišnici z zamreženimi okni. Tiho je ^stopala z upognjeno glavo. Vse je ugasnilo v nji in otopelo, solze pa so ji še žgale v očeh in na licih. Legla je na posta* 1 jo oblečena, kakor je bila. Narahlo so se ji stresala ramena v pridušenem ječanju. Oh, saj morebiti jo bo čul kdo . . . In tedaj so se počasi in brez šuma odprle duri na stežaj in v.njeno temno izbo je stopil rcŠe-nik . . . Prišel je od daleč, iz tujine. In kakor blesteč, širok cvet izza mraku se je zaiskrilo belo čelo, visoko in strmo, in pod njim, globoko pod njim dvoje oči, podobnih silnim plamenom, dvoje žarkih, zahtevajočih, energičnih oči, katere najbolj ljubijo ženske. — II (Konec prih.) videli več in so me pozabili . . . Kaj pa vam je, gospod Poljanec? Ali sem vas razžalil? Poljanec sc jc zleknil na stolu, vzdignil jo kozarec in je pil, da bi zakrit grozo, ki mu je bila spačila obraz. 4 4 Tudi ja zsem Že tako mislil, gospod Valentin, kakor pripovedujete!" je izpregoovril mukoma s tihim glasom. «,' "Tako je, kakor pripovedujem. In zato nI ob teh dolgočasnih \trah nikogar k meni. Spomnijo se me, kadar me srečajo, in še takrat se začudijo, kakor da bi ugledali znanca od Sv. Krištofa. Moja doba je minila, umrett bi bil moral znje, ali pa jo pozabiti. Ah, in tako kratka je bila tista doba! Te dni, ko sem bil sam in me je ob-senčilo spoznanje, sem štel dobe, ki so šle že mimo meiie. Naštel sem jih pet, in če mi da Bog učakati zimo, jih bom štel šest. In poznam ljudi, ki so Živeli vseh petero, prijatelj, živeli in jih niso samo gledali od strani kakor jaz. Kako spretni so ljta-d je, o, kako spretni 1" Gospod aVlentin je izpraznil že dvoje kozarcev; lica so mu rdela in oči so se mu svetile. Poljanec ni razumel več njegovih besed; tako težka mu je bila glava, kakor da je bil prečul vso noč. Vstal e izza mize. "Kam pa, kam?" se jo prestrašil gospod aVlentin. "Imenitno pot imam še nocoj," je jecalPfc» Ijanec. "Skoro bi bil čisto pozabil nanjo • • • Al! poznate gospods Petrina?" je vprašal nenadoma in komaj da je sam vedel zakaj. (MM a M< r PROLETAREC UST ZA INTKHESK DELAVSKEGA _ UUD8TVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - LMtnik is ¿«Ulj : —» Jageslevsaska delaiska tbkovna OBDAVČENJE VOJNIH PROFITOV. V raznih kapitalističnih lbtih 'je najti deloma zakrinkane, deloma pa popolnoma ja:me napade ija I načrt za povišanje davka na voj- dru/ba v Chicago, Illinois. , ■i fWnin»: Za Wiko * < (Mft.~c.7o nc ptofif, &kê Ü Iâ4âyek do - ¡*o, $1.00 za pol leta Za Evropo (2.60 aa celo leto. $1_.26 za pol leta. Offlaai po dogovoru. Pri spremembi MvaliM. je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. OImO* *)«v«n»k« •rgantMcij« Ju«mI. — »«cUlUtil»« iv.m v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku drutbe Pr. Udovich, 1844 Se. Rmciae Ave., _Chicago, I»._ PROLETARIAN OvMd ud «WT Tu—dmr by Seatb Slavic Werkmen s Pifc. Ct., Chicago. lllio.K loči, še ni natančno znano m v me rodajuih krogih se razhajajo mnenja. Zadeva je v resnici nekoliko razvozlana in treba je vzeti razne faktorje v postev, če se hocj doseči pravi uspeh. Tako je na primer vprašanje, katere dohodke je treba vzeti za podlago, da se do-žeue, kje se konča opravičeni do Ibiček kakšnega podjetja in kje se pričenja izredni profit, ki ga je zahvaliti le vojni. Razprave o takih vprašanjih so koristne in potrebne. Toda goto vim glasilom ne gre za razvozlja-nje takih težav, temveč za načelo. 11.26 for Subsc ription «tes: United Stotes and ki jim sploh 8mrdi Kapitalizem Canada, $2.00 a year, $1.00 for half • * * . Foreign countries $2.60 a year, ljubi profite, ne mara pa davkov naif year. Tukaj čitaiuo lahko o neumestnem poseganju v privatne zadeve, taui lo 14konfiskaciji imetja", in nekateri govore o "socializmu", ki ga Telefon Lawndale 8157. Advertising ratee on agreement NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC* w. si. STREET, chicaco. illinois vidijo v vsakem višjem obdavče - nju profit o v. Le bognedaj, da bi se komu izmed dobičkoljubnih go -»podov reklo, da ui dovolj patrLo* tičen! Užaljen bo v dno duše, če sliši kaj takega. V resnici je obdavčenje vojnih profitov do skrajne mere najpra-vičnejša stvar na svetu in ne enega trdnega argumenta ni mogoče Zmes. Iz NVashingtona poročajo: Odkar so bile povišane mezde delavcem v železniških delavnicah, se je vrnilo na železnice nad 5,1)00 delavcev, ki so prej pustili delo) navesti, zakaj naj se ne bi izvrši radi prenizke mezde. To je po/.ro-čilo, da je železniška uprava do- lo. Govoriti o konfiskaciji je po polnoma nesmiselno. Kdor pa go- bila potrebne delavce, da iavrie viri, da pomenijo taki davki popravila na železniških vozovih socializem, se poslužuje tega izra-in lokomotivah. Železniška upra-za le zato, ker ve, da je "socializem" še v mnogih krogih grozno strašilo. ^ V sedanjih razmerah bo pač na stranskih tirih. Na eonway- vsak dosledni #ocialist priporočal skem kolodvoru pennsylvanske visoke davke na vojne profite. Iz železnice dela zdaj štirikrat toliko! tega pa vendar ne sledi, da je to va upa, da bo pred zimo popravljenih na tisoče železniških voz in lokomotiv, ki so lansko zimo stali delavcev, da izvrše popravila/ Že-lezniska uprava je rešila nalogo, katero (ihto mogle rešiti železnice, dokler so bile pod privatno kontrolo. Iz New YHia poročajo: Ham-merling, naš« Inik "Zveze" tuje-zemskih časopisov, je priznal, da je prejel denar od znanega dr. Rumelyja in da je predlagal uvo-je račune nekemu 1917 $304,000 dobička, v 1. 1916 pa $203.000. Tako našteva pbročilo industrijo za industrijo: pivovarniško, avtomobilsko, usnjarsko, premo-govo itd. Naštete so ulične železnice, groceristi, prodajalci 'tobaka na drobno. In skoraj povsod pokazuje poročilo izredno velik profit. Preiskava se vrši v brooklyuskih skladiščih. Francoski uradniki naznanjajo, da je bilo pregledanih že nad 55,000 dežnih plaščev, odkar je bilo ustavljeno odpoši-ljanje v Francijo, ker se je gene ral Pershing pritožil, da so dežni plašči defekni. Skoraj polovica teh plaščev je bila odklonjena in okoli 19.00 dežnih plaščev v tem pristanu še ni pregledanih. Detajle o preiskavi sta obelodanila neka avtoriteta v oskrbni-škem departmentu in Houston Thompson, namestnik zveznega državnega pravdnika, ki vodi preiskavo o korupciji, ki se je vgnezdila pri dobavi dežnih plaščev. Preiskava je povzročila, da je obtoženih že več oseb in kor-poraeij. Med obtoženimi je tudi Aubrey Vaughan, kapitan v o-skrbniškeiu department u. / Zvezni uradniki pravijo, da so preiskali dežno plašče sedemnajstih tvrdk. Med temi tvrdkaini je bilo le šest tvrdk, ki so imele več dobrih plaščev, kot*jih je bilo odklonjenih. TVrdkc so sledeče: H. K. Lazarus Company, Manchester Raincoat Company, Lesser and Sontge, Yorkshire Manufacturing Company, Pines Rubber Company iu Louis J. Fried. Več kot petdeset odstotkov slabih plaščev so imele sledeče tvrd-ke: C. Kenyon Company, Rubber Garments Specialty Company, Automobile Raincoat Company, Interboro Raincoat Company, Plottel Raincoat Company, 11a n-nuer and Rosenthal (trije slabi plašči na štiri plašče), S. Levin-sky and Sons, in Newark Rubber Company. Vse tvrdke, izvzemši Newark Rubber kompanije, imajo svoje tovarne v New Yorku. Po izjavi inšpektorjev so dežni plašči puščali vodo večinoma pri robovih. Obtoženi so tudi mnogi tovarniški uslužbenci, da so zarotniškiin potom goljufali vlado. Tovarnarji so še posebej obtoženi, da so podkupovali vladne uradnike. Vse civilne osebe, ki so v zvezi s temi sleparijami, pridejo pred zvezno porotno sodišče, vojaki pa najbrž pred vojno sodišče. Do sedaj je veleporota že obtožila nad dvajset oseb. Prizanesli ne bodo nikomur, da si bodo profita lačni ljudje zapomnili, da ni pametno, Če kdo skuša oslepariti strica Nama. je le pravičn«», da razpolaga država v svoji potrebi z njim. ("V raz- rna||ri1 «voje'znanje o stvareh, o je potrdil, polaga z življenji, ni razloga, za- katerih nima pojma. Predsednik Wilson da ostane cena 26c za ffint bakra kaj ne bi tudi s profiti. kot maksimalna cena do 1. novembra v veljavi. Ceno je določil odbor za določanje cen v vojnem industrijslnem odboru v sporsrn-mu s producenti bakra. SJovencem priporočamo, da ku pijo vstopnice le od Slovencev. Zakladniški department je po- Komur je nemogoče kupiti vstop-*'di1 Franciji $2,000.000. Vse po- njc0 pri domačih ljudeh, naj jo dojilo Franciji znaša $2 065,000,-000. potem kupi, kjer mu je najbolj pri roki. Zanimivo je poročilo, ki ga je dal zakladniški vladni oddelek sestaviti o dobičkih v industriji in ga je predložil kongresu, O tem poročajo iz Wa«hingtona: Zakladniški departmeut jc -končal svoje poročilo o ameriški industriji. Poročilo .se bavi z' 31,-500 korporacijami. Kongre^niki in senatorji pravijo, da opravičuje poročilo izjavo predsednika Wilsona, ko jc govoril o profitarstvu. Največji dobiček je bil pri živilih. Producenti živil so napravili v,letu 1917 mnogo večji dobiček kot v letu 1916, dasiravno ho v mnogih slučajih imeli nad MM) odstotkov prebitka. Profiti mesarjev so naraščali stalno. Neki mesar je v letu 1917 napravil $19,000 00 več profita kot v letu 1916. Tudi v jeklarski in železarski industriji je velik profit. Tako j*» tudi v oljni in premogovi industriji. Mali mlekarji so napravili o gromne profite, tako pripoveduje poročilo. Neka mala kompanijn' z $2,400 kapitala je napravila vsakd >|*n'65i) v v tu 1916 je imela dotična •knnp.i- nija le $4,000 dobička. Neka dru- ga tvrdka z $1,600 kapitala, ki je imela v letu 1916 le $7:14 dobička je v letu 1917 napravila $<>,914 profita. Neka druga kom pa ni ja s $100,000 kapitala, je pomnožila svoj profit od $8,036 na $53,000. Iz New Yorka poročajo: Gro fico Sonjo Szaniawsko, o kateri govore, da je žena poljskega oficirja, ki ;*c bojuje na strani za -veznikov v Franciji, so pozvali v biro /.a sovražne inozemce. Tam so jo izprašali iu pridržali za nadaljnje izpraševanje. Direktno ni obtožena, da je delovala proti interesom Združenih držav, ampak dognana stvar je, da je imela prijateljske stike z gotovo sumljivo skupino Madjarov. Grofica je bila rojena v Galiciji leta 1888. V Ze-dinjene države je prišla v letu 1915 in poročila nekega Zackovna. Po njegovi smrti je poročila grofa Szaniawska. V rudniku družbe Consumers Mining pri Harmarville, Pa., se je dogodila razstrelba, ki je uničila pet človeških življenj in ranila pet rudarjev. Plinska razutrelba je bila tako močna, da jo je bilo slišati več milj v okrožju in da je vrgla človeška telesa iz globočine 30 čevljev na zemeljsko površino. Majhen deček j« človeško roko dve uri po razstrelbi več sto čevljev daleč od vhoda v rudnik. Neki delavec, ki je stal ob času raz-strelbe blizo vhoda, je bil poškodovan. Tlak ga je vrgel na tla in zlomil si je nogo. V rudniku niso delali 18 let in prevzela ga je Consumers Mining Co. pred kratkim, da tako pomnoži produkcijo premoga. Ob Času ra* Fl^LlTAKBC SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, K ANS I Gross, Kansas Naznanjam aodrugoui, da hc vrši prihodnja konferenca združenih klubov J. S. Zveze v Crawford County na Ilingo, Kana., dne 25. avgusta ob 2 popoldan. Sodrugi! Udeležite ae polno-številno te konfereuee. Rešiti imamo zelo važno točko, katere ni .smo mogli rešiti na zadnji konferenci. Bližajo se volitve ,zatorej je vaša dolžnost, da se udeležite polno-Številno konferenc, na kjrtcrih se rešujejo zelo važne in koristne zadeve. S socialističnim pozdravom Frank Smcrdu, konf. tajnik. Detroit, Mich V nedeljo, 25. avgusta priredi Slovenski socialistični klub št. 114 svoj prvi piknik, na katerem bo sodelovalo več pevskih društev, med njimi tudi slovenski socialistični pevski zbor "Zarja" iz Cle-velanda. ~ Jugoslovanski socialistični klub 114 apelira na vse Slovenec in sploh Jugoslovane detroitske naselbine, naj se udeleže piknika, da pokažemp svojim gostom, kako zitaino ceniti njih, požrtvovalnost. Pripravljam odbor je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bo za vsakega dovolj zabave. Program bo obširen in izbran. Igral bo češki orkester. Izvajanje programa se prične ob 3 popoldne. Piknik se vrši na Mack Avenue in Six Mile Road. Vzame sc Cross-town kara do Mack Ave.; taui sc izstopi in vzamc Mack Ave. kara, s katero se pelje do konca ,to jc do 6 mile road. Odtam sta še dva bloka do prostora, kjer sc vrši piknik. V slučaju dežja bo zabava v Delavskem domu, 387 Ferry Ave. Na vsak način torej na svidenje dne 25. avgusta. Jos. Oven, organizator.l a. ouj. i Cilj nam je prvenstveno klaano presvetli i, 1 organizovati rad ni narod sa slovcnakog Juga i na taj uačin usposobiti ga za život i borili — a klaano avesni ljudi zusče, kako da poprave svoj položaj aadasnjosti i dalje kako da Yode lan bn za kouaciio oalohod jen j e. Mi se borimo aa Industrijska Deiuoki aciju i Socijaltiu Pravičnost, to snad socijalisain. S. Put ka cilju. Zajcduički put ka cilju jeste ju t klasuog boja ua avima lini jama, gde au radnici orubljeni jbespravljeni. , 4. Organizacija. Do bi klasni boj doneo željene vzultate, proletarijat se ima kao ilasa organizovati i nacionalno zonstituirati. llistorija p rog resa 1 radničkog pokreta poka zuje, da icuia napredka bez organizacije Proleteri se ulružuju za svoj izajauini napredak i holjitak, a >sim toga, da oba ve sve one za iače, koje neorganizovani nikac nebi mogli oba vit i. Zato su srpski socijalisti u Ame rici i Evropi uastojali svitu silama ¿a sc radni narod organizujc čim P"je. | ■ ■ Mi ccmo nastaviti njihovo djelo «dvojenom snagom i pozivati pro irtere, da sc ujcdinc i organizuju i J u gosi o v. Soc. Savez, prven stveno. rukama suludih carskih mani- ja ka. Danas još po čelom avetu vlada hacu i nered kao posle zemljo-t resa. Nad čovečanstvom vise i črni oblači prepuui munja i groinovs. Mi se naiazhuo na granicl i 4» medju starog i novoga duha, koje če nakupiti sa novim ansgaiaa kuje sc formiraj u u ljudskoj zajed niči. Iz ovoga chaosa i meteža diči če se snaga proleterske s vesti, da spasc čovcčaustvo od novih katastrofa. Na obzorju pojavljaju ae prvi zrači, zore i Ijrpših dana. Zato svi vi, ko ji pripadate rad-noma narodu i poznaj e te zaJmne razvoja, podignite u vis čela i zastave 1 Za oblaoima* jo ajajno i žarko sunce istine i psavde. Budite svasal daSaosti, koju vam jo historija druitvenog ras-vitka opredelila. DošIa {e vreme da se teorija počne privoditi delo, uastupaju dani najživlje aktivnosti. Radni narod je pozvan da apase čovečanstvo od novih stradanja i muka, od bede i ne-volje. Zato atupajte u organizacije svi Vi, koji ste orobljeni i obesprav I jeni; za veliko tlelo oslobodjenja treba ju se sve snage i močan savez a najviše treba solidarnosti prole-tarijata. Oleveland, O. Nekaj časa je tega, kar je bilo v "Proletarcu" priobčeno vabilo na piknik slovenskega socialističnega kluba št. 27. Piknik se je po programu izvršil in kakor navadno je bil odziv od strani občinstva sijajen, zakar sc v imenu kluba najtoplejc zahvaljujem vsen», ki so nas razveselili z bogatim pev? ¿kini programom. Obenem prosim goste iz Detroita, naj se ne jeze preveč nad nami neokretnimi Cle-velandčani, ki se zavedamo, da smo jim slabo postregli. Naj bodo prepričani, da smo imeli dobro voljo, toda iz svojih izkušenj bodo pač vedeli, da je pri takih prilikah dela čez glavo, in to nas je najbolj zadrževalo. Zahvaljujem se jim za obisk in jim sporočam prijasen pozdrav v imenu kluba. A. Bogat ay, tajnik. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega soc. kluba se vrševsak drugi in četrti petek v mesecu v "Ilirija dvorani", 30— 1st. Ave. Prihodnja seja bo torej triindvajsetega avgusta zvečer. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji Johs Lenko, tajnik. PR00LA8. Od prvoga jula 1918 godine J. S. Savez u Americi postavljen je na osnovu samoupravih sekcija i prema tome svtka narodnost ima podpuno pravo pcduziniati sve one skcije, koje smatra kao savremene i najuspešnije za prosvetu i orga-nizovanje radničke klase. Zato privremeni Odbor Srpj»ke Soc. Sekcije, podpuno svestan dužnoati, koja tmi je povcrcna i odgovornosti za ceo rad i sve po-duhvate prvenstveno smatra sebe oba veznim, da. ob javi sledeče: 1. Načelna izjava. Srprfka Socijalistička Sekcija kso aastavni deo Jugoslovenskog Socijalističkog Savcza zastupa principe medjunarodnog sooiialis-ma, u isto vreme konstruktivni program i taktiku, usvojeno na londonakoj medjusavesničkoj aoci-j al isti oko j konfsrtnoiji od marta 1918. god Orožje u klasnom boju. Za radničku klasu u sadašnjost socijalistička štampa i literatura jeste najmočnije o ružje u klasno-me boju — i prema tome organi zovanjc se nemože ni zamisliti bez no vi nst v a. Agitacija i budjenje širokih sloje va radničke klase jedi no se može uspešno sprovesti pomoču itampe i literature: iz socijalistič-kih list ova radni na red jedino može crpiti pouke i snage i dobiti istinite vesti i komentare o naj-važnijim dogadjajima u životu: Pomocu socijalLstičkih listo va sc nuogu uspešno zastupatt načela i program socijalne demokracije. Pomocu socijalističko štaiupc jedino mogu voditi opširne diskusije o svima spomini pitanjima i ;\a taj način prečistiti svi zamrše-ni pojmovi i kristaiisati mišljenja. Jedilom rečjn% klasni boj bez ¿tampe je nemoguč. Zato privre-neni odbor srpske socijal. sekcije javlja svima drugovima, da su izvršene sve pripreme za pok ret a-lije socijalističkog lista, i od 15. augusta 1918 počeče da izl&se Radničke Novine", organ srpske ftoc. Sekcije i Jugoslovenskog Socijalističkog Savcza, Koje 6e nčiniti sve, što se p&l ovim teškim okolnostinui učiniti dade — da odgovore svome visokom pozivu socijalističkog glasila. Adresa fOasi: Radničke Noviue, 22% Ci/bourn Ave., Chicago, 111. Mi apeujemo na sve naše drm gove i simpatičare, da se zauzmu za proširenja Rad. Novina. U ovim sudbonosnim danima po radničku klasu, u ovouic dobu džinovski promjena i prevrata za čitavo čovečanstvo ima samo jc-dan izber i mogučnost — ili če ostati stari poredak i sva stara zla sa njim? Mi smo uvereni, da je socijali-zam neizl)e.$.iv po zakon ima društ-venog razvoja i historiske nužno-sti, i da nema sile na svetu, koja može zaustavit t očkove progress. Rat je slom i katastrofa staroga sistema i soe.ijali.sti aisu odgovorni sa ovu pustoi, koja jc nastala uwled rata. Ali smo mi «vi odgovorni pred his torij om čovečanstva za novi poredak, koji ima da stupi u život posle rata. Drugovi naši, jeste li podpuno svesni te odgovornostif Stari sistem je pukao u svojim osovinama od centra pa do kraj-nrh linija kruga i danas nema te sile na svetu, koja čc povratiti sta-tum quo ante hclhun (ono "l>o-žansko" stanje pre rata). Danas padaju poslednji ostatcl feudal-nog gospostva i biče zatrpani pod ruševinama za večita vremena. Vladavina careva i kraljeva pri iniče sc koncu a time i vladavina feudalnog despotizma i autokra-cijc. Mi smo svi živi svedoci tih do-gadjaja i ponovo pitamo — jesmo li svesni svega, što se pred našim očima dogadjaf IT tiajbližoj bn-bučnosti narodi imajtt uzeti državno kormilo u svoje ruke, ai:j ne žele, da ostsnu i dalje igrsčks u Budučnost pripada svesnom i u j edin jenom radnom narodu. Zato na posao agitacije orgSnizovanja. Najveci su doga* djaji pred nama — a ne za nama Teorija postaje sila, kako obuhva ti mase, sada je vreme, da se dodje u doticaj sa širokim slojevima masa. Drugovi, učinite svoju dužuost Sa drugarskiin pozdravom podijcdu hocijalizma. Privremeni odbor srp. soc. sekcije Chicago, augusta 1918. Za druitvo "Zaveznik" itev 3 S D. P Z. Stephen Zabrlc, predsednik. Louis Krasna, tajnik. Mihael Vadnal, blajanik. August Orel, zapisnikar.' ADVERTISEMENT >LOY, DELAVSKA USTNICA UPRAVNIŠTVA. Listu v podporo izkažemo drugi tedeu. Mnogo naročnikov se pritožuje, da ne dobivajo redno lista. Mi ga redno odpošiljamo in kdor ga ue-redno dobiva, naj gre vprašat na pošto. Vsi tiati naročniki, katerim amo poslali piauietia sporočila, da jim je naročnins potekla, naj iato takoj ponove. Vsem tistim, ki sc ne oglasijo v teku 10 dni, bomo morali list ustaviti. Vlada ne pusti nobene potrate s papirjem že sedaj, še ostrejši zakoii pa stopi v veljavo dne 1,. oktobra t. 1. Želimo, da nam Lovro Gorjup iz Detroit, Mich., naznani svoj novi nsslov. Vse pošiljat ve, naslovljene na njegov stari nas)ov, nam je pošta vrnila. Uatanovljeaa dne 16. avgusta l»0t. PODPORNA 2YI Xakorporlrana 22. »prila ▼ državi 1'cub. USTNICA UREDNIŠTVA. Delavec, Oleveland: Če kuhajo za skebe, tedaj seveda lahko škodujejo stavki. To je popolnoma odvisno od lokalnih razmer. ' Sedež: Johnstown, Pa. t glavni uradniki: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R d., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2. Box 113, Weat Newport, Pa. Otavnl tajnik: BLAZ NOVAK, 631 Main Str., Johnstown. Pa. 1 Pom tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 634 Main fltr., Johnstown. Pa. 2 Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main Bt., Franklin, Conemaugh, Pa busajnlk J08IP 1BLE, 6602 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Boz 27, Bridgeport 0. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box or,, Willock, Pa. 1.nadaornlk: NIKOLAJ PO VSE, 1 Grab St., Nurnrey U1U, N. S. Pitta-burgh. Pa. 2. nadzornik: IVAN OROSELJ. 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: • Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIC, R. F. D. 3. Box 110, Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. lUb St.. Springfield, lit VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Ólavnl urad: 634 Main St., Johnstown, Fa. / za PREDLOG ČLANOM S. D. P. Z. Društvo "Zavežnik" štev. 3 » • Slovanske Delavske Podporne Zveze je sprejelo — in priporoča cenjenim bratskim društvom v podporo v svrho splošnega glasovanja sledečo RESOLUCIJO S. D. P. Z. je priključena Slovenskemu Repub. Združenju, katero z vsemi močmi podpiramo in odobravamo. Logično je, da kot zavedni člani S. D. P. Z. in ob ertem v polni simpatiji s S. R Z., katere član je naša vrla organizacija, ne moremo priznavati za glasilo organizacije lista, kateri ruje v nasprotni smeri. Naša organizacija je na delavski podlagi, /8. R. Z.'je organizirana in delujoča za osvoboditev Jugoslovanov izpod monarhij, kar je tudi važno vprašanje za delavstvo. GLAS NARODA, sedanje glasilo 8, D. P. Z., si je pa izbral za nalogo delovati proti temu atremije-, nju našega naroda — proti edino pravilni osvoboditvi jugoslovanskih narodov in a tem deluje za nadaljno suženjstvo naroda pod MONARHIJO. Vse zadeve tičoče se organizacije, se morejo priobčati v gla-ailu po enkrat na teden, iz česar sledi, da za glasilo popolnoma zadostuje tednik. Organizacija plačuje nad 160 naročnin glasilu (namreč društvenim tajnikom in gl. odbornikom.) Dnevnik- stane še enkrat toliko kot tednik. Ako vzamemo ekonomsko vprašanje v obzir, smelo izjavimo, da izda organ izacijs, ako ima dnevnik ss glasilo, v to svrho nad £UX) letno več kot pa ako ima teanik. Glss Naroda je glasilo prešte-vilnih jednot in jednotic, zvez in z vežic, da bi mogle vse pričakovati dobrega napredka, vslcd česar smo mnenja, da je za našo organizacijo bolje, ako iina zs glasilo list, katerega nima preveč podpornih organizacij za glasilo in ki v resnici zastopa delavske jntereae v vseh osirih. e Iz zgoraj navedenih razlogov je sklenjeno, da odstrani naša organizacija GLAS NARODA kot ursdno glasilo ter ga nadomesti s PROLBTARCEM (kateri jc sedaj pomožno glasilo). Namesti pomožnega glasila pa naj se postavi ENAKOPRAVNOST. Nsdslje je sklenjeno, ds se da gornja resolucija članstvu ni splošno glasovanje in ako nadpo-lovična večina glaaujočih odgla-suje v prid resolucije, se nalaga gl. odboru v dolžnost takoj po odglaaovsnju povzeti nsdsljne korake v smislu te resolucije. Iz Washingtona poročajo: Plov beni odbor je pričel izdajati pol tedenska poročila o kretanju par-nikov in ladij, ki prevažajo premog. Iz teh poročil je razvideti, da hite s pošiljanjem premoga v no -voangleške države, da ne bo prihodnjo zimo primanjkovalo premoga. V polovici tedna, ki se je končal z 12. avgustom, je odšlo iz Norfolka v Newport News 12 la -dij. Za nakladanje so porabili 34 ur in 42 minut. V Bostonu je razložilo premog 21 ladij. Za razkladanje so porabili poprečno 116 ur in 30 minut. Kurivna uprsvs je imenovsla osemindvajset produkcijskih ravnateljev, za vsak premogov pro -dukcijaki okraj po enega. Vsak ravnatelj bo vodil kampanjo za pomnožitev produkcije v svojem okraju. V vsakem okraju bo ravnatelju pomagal izvršiti nalogo produkcijski odbor, ki bo sestajal is šestih članov. Trije člani bodo zastopali delavce in trije podjetnike. Če ne doseže rudnik maksimalne produkcije, bo gledal produkcijski odbor, da dožene vzroke. Odbor sestavi vsak teden imenik rudarjev, ki so biti odsotni od dela in so producirali množino premoga pod normalo. Poleg bodo navedeni vzroki, zakaj se je to zgodilo. — Okrajni železniški ravnatelj Aishton je sporočil, da prihranijo razne reforme, ki jih jc u-vedls železniška uprava v železniškem obratu, samo na scverozipi-du $25,000,000 na leto. URADNO GLASILO: "OAS NARODA." 82 Cortlaadt Street, New York City. Cenjena druNtva, oziroma njih uradniki, so uljudno profteni poAiljati vse dopine nnravnont nn glavni*^ tajnika in nikogar diu^^n. Denar naj se |K»ilje edino potom l'o^tnih, Exprtwiih, sli Kamnih denarnih nakasnic, nikakor pa no potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Rial Novak, Title Trust and Guayintee Co. in tako naslovljen« pošiljajo i meaečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo druAUreui tajniki pri poročilih glavnega taj* nika kake pomanjkljivosti, naj to ncuaudoiua naznanijo uradu glavnega tajaika, da se v prihodnjo popravi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■ ■ ■ ■ t Z NAJBOLJŠI SLADOLED ■ i na debelo in drobno, dobite v domači trgovini "THALIA" ICE CREAM PARLOR 1223 W. 18th S t. I ccnah. I ■ ■ Odbor za določanje cen v voj -nem industrija I nem odboru je določil ceno za usnje, ki služi za podplate in jermena. Cena za funt te vrste usnja je od 34 do 96 centov. . Henry K. Meyers, preiskovalec zveznega živilskega departments pravi, da vlada najbrž ne uvede saharina kot nadomestila za sladkor. Saharin nima rcdilne vrednosti in tudi ni koristen človeškemu sistemu. Tehtni vzroki. V slučajih, da je bilo kakšno zdravilo med ljudstvom priljubljeno celih 30 let, morajo biti pri tem tehtni vzroki, čemu so bolniki stavili svoje zaupanje v to zdravilo. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino vživs nsjvečjo popularnost žc za dobo treh desetletij. Čemu? Ker nikdar ne prevari človeka; ker je selo prijetnega užitka in zseno tudi zelo uspešno. To vino izčiača čreveaje, ostri okus (tek) in pomsga pri prebavi. Vse želodčne neprilike: zabasanost, neprehava, napenjanje, glsvobol, nervoznost in splošna slabost bodo izginile. Naše geslo je: Mi vsm vedno Ishko gledamo v oči. Mi rabimo najboljša grenka zdravilna zelišča ter naravno rdeče vino pri izdela vanju Trincrjevega ameriškega clikairja. To so tehtni vzroki, da ima to zdravilo toliko tkoč svojih prijateljev. Ona $1.10 v lekarnah. — Trinerjev Lini men t je tudi noprekosno zdravilo. Poskusite ga proti revmatizmu, nevralgiji, hrbtobolu, izpahkih, oteklinah itd. Ona 3f> in 65 centov v leksmsh, po pošti 45 in 75e. — Joseph Tri-ner Company, 1333—1343 Ho Ash-Isnd Ave., Chicsgo, 111. (Adv) (blizu Kacinu Ave., v poslopju "Thnlia" gledališč*«.) Dostavlj«mo sladoled na piknike in zabave po najnižjih Posode za sladoled posodimo brezplačno. KONCERT IN PLES vsaki večer ln nedeljo popoldan. Vsem rojakom so priporoea za obisk Phone Canal 5568. WM. FRANCE, lastnik. ■ mul ItHUHHmtNHUlnilUMUH^HUWnHIHMHHUIUHIiniiliMMIMI VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredc Združena Slovenska društva za Johnstown in okolico v prid Slovenskega Kepublicanskcgu Združenja DNE 25. AVGUSTA 1918. Na prijaznem prostoru na Maxhom (Constable Hall) poleg Ohio Street-a. Na tem pikniku bodejo zastopana vsa druStva pridružena k Slovenskemu Republikanskemu Združenju v osrednji Pennsvlvaniji in upnti je na ogromno udeležbo od strani članstva, kakor tudi od ostalega občini! v a. V obilni meri bode preskrbljeno zu vsakovrstno zabavo in najboljšo postrežbo. Vsem veselo dobrodošli! Pripravljalni odbor. 0E10C Na|vei|a slovenska zlatarska trgovina FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio # Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki cenL Podružnica Colvmbia Gramofonov In gramofonskih plošč slovenskih in drugih. S« prodaja na meaečna odplačila. PUiU po emuik, kateri ee Vem pošlje br.«Pl*cno. Ill Najboljše blago. Najnižje llbir=ii-i-iroi-1 QI= J la L Ü.E.J t«iiiiiiiiii«iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiftifliiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiy MODERNO UREJENA | NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA r Domača kuhinja, avakovrstni kolači dobre pijače, turška 1 kava, sladoled in umodke. Oprto ik> dnevu in po tioči. Tel: Canal 1220. 2. RADNOVIC, lastnike 1149 W. 18th. Str. . Chicago, III. naaaaaaaaaaaaBaaaaaaBBaaaaaaaaBaaaaaaaBBiiaiaaaaiiaai ~MiaaaiaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaiaaaaaaiaaBaaaaaai«i Previdne gospodinje Imajo dom« vmíka «no at«k)*nko Dr. Rkhtcr)«v*fa PAIN-EXPELLER ZsnMlJtr« «T^datTo ts *ir*vi» p H r»TmfttPnll boUMnah. |»rchU<1n. *»v«MvlJ«nJ* Itd. Jedino pravi a varstreao znamko sidra K«, la Ms. r lekarnah In saraTnMt od P. AD. RICHTER * co. 7*-*e Washington ttTMt. Nsw York. N. V PRIPOROČILO. Sodrug Loui» Kvoder je pota valni sostapnik 'Proletarca" u vse države. Pravico Ima, da nsi zastopa v vseh rečeh, kar se ti& naročnine in oglasov. Sodrufl prosimo, d? naj mu pri tem posli kolikor mogoč* pomagajo Upramištvo. Avstrija pred sedanjo vojno. Svetovna vojna je «topila v peto leto. Ko je izbruhnila, bi bil skoraj vsakdo suiatral za norca človeka, ki bi se bil upal izraziti mnenje, da bo tako dolgo trajala. Ali kakor v tem eziru, «e je utiral svet še v marsikaterem drugem naučiti nove reči. In preden bo končana, se utegne program presenečenj še izpopolniti. Avstriji gre v tem svetovnem konfliktu dvomljiva čast, da je začela. Ker pa je nadvse verjetno, da ne preživi habsburška monarhija sedanje krize, ji je privoščiti malo jubileja, dokler je še živa. Takoj po izbruhu vojne je naš list posvetil anahroniatični srednjeevropski monarhiji nekoliko člankov za boljše razumevanje njene provo-katorične politike. Ob prehodu v peto vojno leto ne bo Škodovalo, če nekoliko osvežimo spomin n i ona dejstva, zlasti v prid onim, ki niso ob začetku vojne čitali "Proletarea." Obenem se bo U tega spoznalo, kako V nujno potrebno" je bilo, d-ru je bila struja proti vojni tedaj še za spoznan je močnejša. Vojna stranka je krčila pesti. Vdala se je navidezno, na tihem pa je spletkarila in z kidala dalje. BERCHTOLDOVA DOBA. Za grofom Kehrenthaloni je postal grof Bereli-told avstro-ogrski minister za zunanje zadeve. Aehrenthal je bil dolgo bolan in je sam ponujal svojo de misijo, ki pa ni bila sprejeta. Časopisi so takrat pisali, da mu cesar brezmejno, zaupa. Nekaj mesecev je mož imel dopust in država ni prav nič pogrešala ministra diplomacije. Naenkrat pa se je tako mudilo za naslednika, da je bil grof Berchtold imenovan, ko je bil Aehrenthal ravno v zadnjih zdihljajih. Kakor je v Avstriji navada, je meščansko časopisje pozdravljalo novega ministra kot nekakšno Ženialno prikazen, kakršna se rodi le enkrat v stoletju. To je že tako, da je na Dunaju vsak novopečeni minister veleum. Čudno je le, da je Avstrija ob tej obilici svetovnih luči Še tako temna, kakor da je ostala v srednjem veku, medtem Vo so "se druge dežele pomikale v dvajseti* stoletje. Berchtolda so slavili listi kakor Škrbasta [«ANeoe Freie Presse" zaradi velikanske "požrtvovalnosti," češ mož bi imel veliko ugodnejše življenje, če bi se posvetil uprsvi svojih velikih posestev, pa jemlje vendar tako veliko breme nase! Potem so še blagoslavljali njegovo imenovanje, ker je bil prej dodeljen veleposlaništvu v. Petrogradu; pravili so, da bo s tem utrjeno in izpopolnjeno dobro razmerje z Rusijo in zagotovljen mir. Če je bil grof Berchtold res kdaj ženialen, ga je .v>rala na poti v palačo na dunajskem Ballhausplatzu zadeti velika nesreča. Kajti od tistega časa, odkar je postal ekscelenca — v Avstriji je namreč vsak minister ekselenca — ni bilo pravnic več opaziti, da bi bil kaj v sorodu s svetim duhom. Pač pa je bil izvrsten love« specialist ; streljal je namreč kozla za kozlom. Suval je državo iz nevarnosti v nevarnost, in kadar se bodo šteli tisti brezvestni Herostrati, ki so spravili Kvropo v sedanji položaj in zakrivili, da je Človeško življenje manj vredno od zajčjega, bo tudi Berchtoldovo inie med temi slavnimi zločinci. Ko je novi minister prevzel svoj urad, je bil s politični položaj še razmeroma ugoden. Nikjer ni bilo opaziti, da bi se proti Avstriji dvigalo kakšno posebno sovraštvo. Seveda tudi ni bilo nikjer posebne ljubezni; ali kdo naj pričakuje ljubezni do take spake, kakršna je Avstrija ? Berchtold bi bil imel hvaležno nalogo, če bi se bil nekoliko pobrigal za notranje avstro-ogr-ske razmere. Zakaj zunanja politika se nikdar ne more popolnoma ločiti od notranje. V Avstriji pa je fe posebno odvisna ena od druge zlasti zato, ker je od vseh vetrov znesena, priŽenjena, po-kradeijh in prisleparjena habsburška monarhija sestavljena iz številnih narodov, ki imajo vse onstran meje soplemenjake. Raz mi dvorn, ki živi od tega, ker mu je monarhija biznis, pa nekaterih izmozgnnih hofratov in starokopitnih generalov, ni v Avstriji živega krsta, ki bi ljubil Avstrijo in se navduševal zanjo. Tega ne ovrže jo vse tiste 44 patriotične1? demonstracije, ki so se po različnih mestih priredile na ukaz vlade, pod avspieijaml policije in pod pretnjo nagle sodbe. V vsej Avstriji ga ni naroda, ki še ne bi bil otidolžen puntastvs in iredentizma. In ni gs ns-roda, čigar najboljši člani si ne bi Wll želeli is-hoda iz črno-rumene kletke. Franc .ložefova monarhija je bila v tem oziru zelo podobna Turčiji, in Če je v sedanji vojni ne vzame hudič, pride sataei pozneje ponjo. To ne bi bilo nujno potrebno, če bi bila ta čdna država kdaj razumela svojo zgdoo vinsko nalogo. Pretežko to ne bi bilo, zskaj če so l»Me pleše na Dunaju in v Budimpešti *en»e premer*-stične, da bi jo bile ugenile, bi se bile lahko poučile, ako hi bile malo čitsle. Posebno soeiallsti so tem kitam .ki siti po kitajski revoluciji niso ir-pinilc, neštetokrat povedali; da store Avatilja poginiti na gnojiščn sgodovine, se ne bo snah vživeti v rsrmere dvajsetega sfolefja. AH bilo j«i vse zaman, kakor bob ob steno.- Nihče ne bo pričakoval od Berchtolde in njegovih t raba ut o v, da bodo porabili svoj vpliv v so-»iillne namene. Zsvedno delavstvo že ve, da mora svoje naloge izpolniti samo. Ali Avstrije je meščanska država in rešitev narodnega vprašanji ki morala biti meščanska naloga. POKLIC AVSTRIJE Za Avstrijo bi bila to naloga največjega po-• mena. Če bi rešila nacionalno vprašanje iu pokazala svetu, kako morejo različni narodi složno živeti in zasledovati skupne eilje, bi bila s tem podala zgled za problem, ki ga mora prejalislej ves svet v velikem rešiti. Ali narodno vprašanj bi se moglo trajno rešiti le tako, ds bi se izpolnile opravičene zahteve vseh. Ne pravimo, da je to igrača. Vendar je rešitev mogoča. Kajti tudi vpliv šovinističnih hujskače v mora miniti, če so narodi zadovoljni in gredo ščuv/joče l»esede v zrak. / . » Zgodovina je zahtevala od Avstrije, da se postavi na Čelo napredka in zapiše čiato svobodo na svojo zastavo. Notranje razmere bi bila morala urediti na podlagi čim popolnejše demokracije in h tem podati vsakemu narodu dom, da si ne bi želel boljšega. Zakaj avstrijski Neiu-ei vidijo onstran meje Pruse, Saksouce, Bavar-ee; avstrijske Poljake loči le črta od pruskih in ruskih Poljakov; Rusini se dotikajo svojih rojakov v batjuškovi drŽavi. Italijani na Tirolskem in Primorskem so sosedje Italije, južni Slovani sosedje Srbije in. Črne Gore, ogrski Rumuui gledajo v deželo svojih soplemenjakov. O nacionalnih čuvatvih se lahko sodi na različen način, utajiti jih pa ni mogoče. V takem položaju, v kakršnem je Avstrija, pa se dajo iren-dentistične želje le tedsj premagati, če se vcepi vsakemu narodu zavest, da se mu tam, kjer je, bolje godi, kakor če bi bil v domovini svojih ro-jakov. Avstrija bi bila morala skrbeti za to, da postane resnična domovina avojih narodov. Ali ?a to se ni nikoli iskreno brigala. Vedno je bila njena notranja politika perfidna, vedno so vladajoči netili razdor med narodi, vedno so se držali starega podlega načela "divide et impera." Metode so se menjale. Danes se je enemu kazalo prijazno lice, nad drugimi je švigal* bič, jutri so pa zop>et temu molili sladkor in ščipali prvega. Hoteli so, da bi bil vsak narod policaj, ki bi denunciral druge. Dasi so na Dunaju navidezno protežirati zdaj enega, zdaj druzega, je vendar reakcija tepla vse. Le z velikanskim socialno demokratičnim bojem se je leta 1907. v Avstriji za državni zbor priborila volilna pravica, ki je vsaj podobna splošni in enaki. Za vse deželne zbore in občine pa še veljajo vsakovrstne nepoštene razredne volitve. Na Ogrskem so strojne puške in topovi uŽu-gali delavstvo, ko se je bojevalo za splošno volilno pravico. Tiskovni zakon v Avstriji je tatfd nazadnjaški, da je človeka sram vpričo najmanjše bal- . kanske države. Zhorovaini zakon je žalostna karikatura zborovalne svobode, društvene svobode pa sploh ni. Časopise vlada lahko konfiscira, shode prepoveduje, društva pa razpušča ali pa jim ne dovoli, cla bi se ustanovila. Na zborovanjih preže policijski komisarji na vsako besedo, ženske se politično sploh.ne smejo organizirati, moški izpod 24 let tudi ne, gledališka cenzura je bedasto nazadnjaška, medtem ko uganjajo klerikalci s procesijami in takimi rečmi lahko po u-, licah, kar hočejo, se prepovedujejo zleti celo tako nedolžnim društvom, kakor so sokolska. Za izlet socip^sto® iz Trsta v Ljubljano je bilo treba cele mesece beračiti; ko je Ferri prišel v Trst predavat« je policija žahtevala, naj ji predloži spisano predavanje. Kdo vraga naj bi bil zadovoljen v takem žandarskem peklu, Če vidi, da bi onstran meje la-h ko užival svobodo, ki se mu zdi v takih razmerah idealna?. AVSTRIJSKI ABSOLUTIZEM. Z vsakdanjim policijskim nazadnjaštvoni pa uradna Avstrija še ni bila zodovoljna.. Patentirani reakciouarci, zvesti Metternichovi dediči, so bili le tedaj srečni, kadar so mogli popolnoma poteptati salone, vreči ustavo pod mizo in vpeljati pravi »absolutizem. Najmarkantnejše zglede za to daje Hrvaška. Tam je dvajset let rogovilil zloglasni grof Khuen Hedervafy, ki je s pomočjo despotizma in neverjetnih sleparij spravil deželo na rob propada. Hrvaška ima po pogodbi z Ogrsko svojo av-tonomijo. Nekateri naivni ljudje so mislili, da more pisani, zapečateni in od 44njegovega veličanstva" potrjeni zakon veljati. Kakor da ni papir, na katerem se pišejo zakoni, prav tako potrpežljiv kakor tisti, na katerem se tiskaj« časopisi! Kakor da se niso cesarske in kraljevske besede že tisočkrat prelomile! Ko je Khuenov zlodejki pritisk dosegel vr-hnuce, se je ljudstvo na Hrvaškem nekoliko zdramilo v svoji bedi. Opozicija si je priborila večino. Khuen Hedervary je moral zvezati culo in jo popihati — s premoženjem, ki si ga Je "prislužil" kot hrvaški ban, dežela pa je mislila, da'pridejo boljši časi. Toda kaj je bilo? V Zagreb so pošiljali bana za banom, vsi so imeli nalogo, da napravijo zopet khuenovske razmere, in ko to vendsr ni šlo izle-pa in so odločilne volitve pod Tomašičem zopet prinesle opoziciji večino, so imenovali pandurske-ga ignoranta Čuvaja za kraljevskega komisarja, odpravili ustavo, vpeljali absolutizem in dali komaj za kakšnega pisarja sposobnemu Čuvaju neomejeno moč. Vsi zakoni so prišli ob veljavo, za časopise je bils uvedena preventivne cenzura, vhodi so bili splošno prepovedani, štirje ljudje »e niso mogli skupaj pokazati na cedi. parlamenta ni bilo, sam Cuvsj je izdajal nsredhe po svoji neumni volji. (Dalje prihodnjič.) 8 PKOliBTAREÇ UTRINKI. éé 99 lz WaMhiugtona poročajo: Državni tajnik [¿atuiing j« izjavil, da je ameriško poslsnistvo v Pekingu dobilo stike z ameriškim konzulom v tr-kutsku, katero mesto ho okupirali Čehoslovski 7. julija. Čehoslovaki kontrolirajo železnico od Irk ulitka do Samare, toda zveza z Moskvo ¿e ni UHtanovljena. Ameriški konzul poole v Moskvi je sporočil po švedskem poslaništvu, da je sklenil ostati v Moskvi, kjer bo skrbel,za zavezniške interese. Poole javlja, da so boljševik) po njegovem prizadevanju osvobodili več sto angleških in francoskih državljanov, ki so bili aretirani; v zapo-. ru je še okrog.90 Angležev in Francozov. Ameriški konzul v Irkutsku poroča čez Peking, da so Čehoslovaki izgubili do 10. julija 250 mož ubitih in 1200 ranjenih. kardski vasi so Francozi našli nedokončano pismo nemškega častnika, ki se med drugim glasi: "(i rana ta je ubila mojega konjar Kakšna sreča1 Takoj smo ga pojedli, ali zdaj nimamo ne konja ne mesa več." Iz Monakova poročajo, da se nahaja bolgarski kralj Ferdinand v Nauheimu (Nemčija) v z»»-lo kritičnem stanju. Kajzer mu je preskrbel zdravnika-specilista, ki preiskuje njegovo duševno stanje. • Iz Rige čez Berlin je prišla brz6javka, da je bil v VVendenu ubit višji nemški uradnik Seng-huaeh. Napadalec je usel. (To je že četrti atentat na nemške glavarja v Rusiji). Iz Stockholma poročajo, da se je izkrcalo v Arhangelu 6000 mož zavezniške ekspedieijske armade in da je jini je pridružilo 3000 Rusov. Zavezniške čete so se takoj napotile proti jugu ob želez- | niči Arhangel-Vologda in se ustavile v Trusa-itovskaji, okrog 70 inilj južno od Arhangela. Ru-? ka četa se je vkrcala na ladje in brodove, ki so odpluli po Belem morju proti Kot lasu, kjer so zavili na reko Dvino. Pri Kakuckaji so ladje naletele na barikado potopljenih bark in čete so se morale izkrcati na suho, kjer so pa kmalu naletele na oddelek sovjetske armade. Prodiranje je bilo tam ustavljeno. V pondeljek so dospeli v So-lombolsk pri Arhangelu štirje transporti z ameriškim kontigentom, ki se je izkrcnl in nadaljeval svojo pot na suhem za ostalimi zavezniškimi četami. Iz Stockholma javljajo, da piše "Petrograd-ska Oazeta", Revolta ima socialen značaj in je naperjena proti velikim profitarjem, ki so si nagrnili silna bogastva, cd kar traja vojna, medtem ko ljudske mase žive v nepopisni bedi. Severovj /dravil.i vrrir j uj<'i< idravje v dru/ui.ih Bolno žensko naj bi ns prenašal« hudih bolečin, krč« v in drugih nsr«dnosti. katerim ao tolik rat pod vrten«. T«h bol«6n bi d« bilo nikakor potreba pr«staja-ti. IznabiU a« jih i« a«d«j. ali od za£«tka. Rabit« tor«j občoznano zdravilo za iansk« in za d«kl«ta, vz«mits s evera s Regulator (S«v«rov Regulator). To j« izborna tontka in zdravilo, oaobito pri i«n-akih bokznih. To zdravilo d«luj« hitro, mimo in z gotovim uspehom. To zdravilo n« vs«buj« nid«sar takega. kar bi škodovalo zdravju. Vaaka iena naj bi isto poskusila. Cana $1 25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. pazite in hranite Narodni iarek pravil '«Pačite na val beli denar ca črn« dne- ve.' zdravi To » pomenja toliko kakor prvo pačite in hranit« dokler «t« I« iu mladi, da boste imeli nekaj ca Mara iu onemogla leta. Vsak ilovek mora pačiti in hraniti, ke I« to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dete nantran, «e labko eenl kot itemeljni kamen poslopja ca katerim vsaki «tremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni isrek ki pravi: "Zrno do croa Eča: kamen na kamen palača". Najtežje je poftetek ali bres tka ni nikdar aideaar. Zatorej pričnite vlagati vai denar le s, ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico. Mi «prejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega. Poiiljamo denar v Italijo, Busijo in Francosko. Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) ia dajemo v najem varne hranilno predale. Hprejemo upise ca parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. kaspar state bank 1900 Blu« I al and Avenue, Chicago, IU. Kapital, vloge ia prebitek cnaia nad $6,000,000. CARL STROVER Attorney at Law* Zastopa na vsak lodiMih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009. 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. w. r. SEVERA CO CIÜAH RAPIDS, IOWA Ali veste za letovišče Martin PotokarjaT Sa/eda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z stndenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cesino Železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. Dr. W. C. Ohleiéarf, M. d. Zdravnik sa notranje bo lesni m ranocelnlk. Zdravniška preiskava breeplačna — pla-I rati je le cdravila. 1924 Blu« Ialand Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 cvečer. Icven Ckicaga iiveéi bolniki naj pišejo slovensko. louis rabsel. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. M 410 8IURI AIE., KINOSHA, WIS. Talafon 1199. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela ca privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi is*en mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cen« in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blua I sinod Ave., (Adv.) Chicago, 111. 8 L O V E N 01 pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTL Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3 00, pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Avs. Chicago, HI. I/. Stockholma poročajo, da so Nemci okupirali rusko obrežno trdnjavo Kronštat. "Kocini Demokrate»" javlja, da so boljševiki ustrelili 1500 kontrarevolucionarnih častnikov. Iz Hetaingforsa javljajo, da je Leon Trockij prišel na Finsko. 4 . Dva izleta na Rusko. Kdor hoče živo videti pred seboj tisti čas, ko je prišel Napoleon v Moskvo, ta naj čita Tolstega gigantski epos "Vojna in mir". Iz te pesnitve izveš več nego iz učenih zgodovinskih knjig. Poleg tega romana pa si oglej še slike Vereščaginove: "Napoleon na Ruskem". Razgled z Vrabčjih ribov na mesto je zlasti ob solnčnem zahodu bajevit. Par gostilnic stoji na tej višini, med njimi se razteza naraven park. Sedel sem na neki verandi, pil čaj in gledal tja na orijentalsko, rusko-slovansko fantazijo — pisano Moskvo. . . Še bolj nego v Petrogradu opazuješ lahko v Moskvi pristno narodno Življenje. Zato so tukaj v tem oziru zanimive tudi krčme. Mednarodue gostilnice imajo tudi tukaj napis restaurant v ruski transkripciji peCTopatrb, a pristno ruske krčme se zovejo traktir (TpaKTHp"b). Niti v resto-rane niti v traktir je se ne jemlje v jedilni salon s seboj vrhnja obleka (površnik), tudi ne palica, dežnik ali klobuk. Vse to se pušča v nalašč za to urejeni garderobi, kjer stoji na straži poseben sluga, ki ti da, ko te je slekel, znamko s številko. Razume se, da\nu mora dati gost potem pri odhodu za to "na čaj". V jedilnih salonih je vse jako snažno. Natakarji (natakaric nisem videl nikjer na Ruskem!), ki jih gostje kličejo prosto: "če-lovjek"! (t. j. človek), imajo narodno, čisto obleko, vsaj pa bel prepasnik. "Pri buffetu" si lahko sam izbereš, kar hočeš jesti ali piti, kajti tu je razstavljenih v segretih posodah najraznovrstnej-ših, jedi, zlasti močnatih, med njimi razni "piro-žki". Skoro v vsakem traktir ju stoji večji ali manjši, orglam podoben muzikalni avtomat (or-chestron), ki igra gostom za zabavo razne ruske in zapadne arije. Namesto v cerkvah imajo torej Rusi orgle v — krčmah! Kadar sem tako le sedel v kakem traktirju in opazoval okoli sel>e razne goste: kupce, študente, profesorje in dr., spominjal sem se nehote raznih tipov, ki jih opisujejo ruski novelisti . . . Ne samo v privatnih hišah, tudi v vsakem javnem lokalu, v kavarnah, prodajalnah, da, celo v •kolodvorskih čakalnicah visi kje v kotu ikona (podoba kakega svetnika), pred katero gori vedno luč . .• Predzadnji dan svojega pohajkovanja po Moskvi sera bil nesel pozdrav Žmitkov neki ruski slikarici-diletantki, stanujoči pri svoji materi. Dami sts me sprej-H jako prazno ter me povabiti ns čaj. Mora! sem jima praviti o naših krajih in ljudeh. Ns mizi pa je stal velik srebrn ssmovsr, iz ksteregs mi je natakala Julija Mihajlovna s svo- Črtice s potovanja. Spisal A. Aškerc. jo belo roko čašo za čašo sladkega dišečega čaja. Da, da! Poleg ruskega jezika, pravoslavja in ru-*kega carja-samodržca je samovar pristven atribut ruskega narodnega življenja ... Ravno teden dni sem prebil v matuški "be-lokamennoj". Slovo ni bilo lahko. Na elegantni ulici "Kuzneckij most" (Kovaški mast), kjer pa ni nobenega mostu, sem si kupil nekaj najbolj značilnih fotografij Moskve. Kadar mislim nanjo, jih vzamem v roke in jih ogledujem. In vsakikrat se me polasti neko domotozju podobno čustvo ... Vožnja od Moskve do Kijeva traja od polu-dne do večera dvugega dne. Že v Moskvi sem imel v svojem popotnem načrtu — Leva Tolstega. Ko pa smo prispeli proti večeru v Tulo, izvem na postaji, da se je slavni pisatelj pred dobrini tednom odpeljai v Krim. Prva postaja od Tule do Kozlov-ka in odtod je samo S^km. do Jasne Poljane. Moj dnevnik in seveda tudi moj potopis sta vsled tega izgubila najaktualnejšo stran. Po večerji sem legel, vdan v svoj fatalizem. Tudi ves drugi dan sem na vožnji preko neskončne Ukrajine skoro pre spal v kupeju. Namesto duhomorne ravnine sem gledal v sanjah Rjepinovo sliko, katere original sem videl v Moskvi. Okoli hrastove mize sede in stoje junaki, ukrajinski brkasti kazaki, in eden piše muhast odgovor nadutemu turškemu sultanu — ne vem kateremu, — ki jim je bil zagrozil z vojno. Hahaha! Vsi se držijo za trebuhe in ne morejo se nasmejati toliki predrznosti! Le pridi, če te srbi hrbet, turški pes! Mi ti ga že namažemo! Hahaha! Taki junaki so bili Zaporožci! To sliko gledam in moram se smejati še jaz. Moja dva sopotnika, dva jaroslavska trgovca, hočeta vedeti, zakaj se smejem. In ko jima povem, smejali smo se potem vsi trije do Kijeva . . . Ako me vprašate, kje bi najrašji živel: v Varšavi, v Petrogradu, v Moskvi ali v Kijevu, odločil bi se za poslednje mesto. Kijev je blizu sto metrov nad Dnjeprom, ki nosi tod že pamike. Ob reki sami se širi mestni okraj Podol, na višini pa so drugi okraji. Pa niti tu gori ni vse ravno, nego samo najlepša in najživahnejša ulica Kreščatik, ob kateri stoje velike bogate trgovine, razne palače, pošta in hoteli, je ravno. Druge ulice se vije-jo po gričih in preko njih. Vsled tega je lega Ki-jeva tako zanimiva in dražestna. Na vsakem koraku se ti odpre po njegovih holmih nov razgled — kakor v Rimu. (Dalje.) zanimiv Članek o nadzorova f njt7 banke zvane clearing house" \ Kaj to pomeni ca ljudstvo, če j« banka pod nadsontvom •'Clcartng Houaa". Vse bsnke, ki imajo svečo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadeorovanju od uradaikov tega cavo-da. Pregledovunje računov in imetja «e mora vršiti najmanj enkrat na leto. Icvodenci natančno preiščejo stanje ; vsake baake. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe ia druge vrednostne listine, «e prepri-I čaj o o fondih, ki ao naloženi v drugih • bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo icvedenci kak« slabe ali dvomljive vredaostne listine, se t« ne štejejo več kot imovina banke. Ako se i je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drcno Špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti c boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, iegubi vse nadaljnje ugodnosti in prsvice, ki jih vživajo banke, katere so cdružene v Clearing House. Kedar se odvcamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima alednja ca to dober verok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te sveče, že to dovolj jasen do-kas, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt ca nadeorovanje bank potom Clearing Housa je bil iedelan v Chicagu I pred desetimi la^od katerega ¿asa naprej ni bankrotir^J|ti ena banka, ki j« bila v cvesi s tenflbaring Houaom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Houae bank« in ji pomagale, dokler se niso j povrnile copet normalne racmere. Ta Clearing House nadcorovalni načrt se je pokacal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka j« v sveči s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadsoratvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American Stat« Banka pa j« tudi pod državnim nadsoratvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.; Napravite NAŠO banko ca VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. Vpralajte ca secnam naših First Oold i hipotek. Kakor tudi secntun 1100.00 in #500.00 čistih hipotečnih bondov. Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna— Blae Islan* Avenne, Chteag«, 11«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeiiku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-¿alije, uniforme, pečate in vsa drago obrnite se na svojega rojaka f. kerže com 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vsa delo garuitirtno. predsednik. a MERI ft SLE DRŽAVNE banke~ Blu« Island Avr, vogal Loomis in 18. Edini slovenski pogrebnlk MARTIN BARETINČIČ 3)4 BR0AD STREET Tli. 1475 JOtfNSTOWN, PA. WVWVAAMVVWNAmsmWWWVVWVWWVVW^MA^^mWVM Zaupno zdravilo dola čudože Rkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno caupanje in čislanje od strani itevilnih odjemalcev. Malo povi-ianje cen je aedanja potreba, da se ohrani canesljiva vsebina iedelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je spodbil že zadnji steber in morali smo ceae nekoliko povižati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati ca potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol cgubi svoje stališče. Izmed vseli bolecni jih je devetdeset odstotkov poveročenih in spočetih v iloden. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani ic notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog elotvornih tvarin cavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so presti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne cdravilnft grenke koreninice tt>r krasno žareče rodeče vino. V cadevi cabasanosti, fieprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervocnosM, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, Če rabit« ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lrkaMiah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, vato pa je clasti v slučaju protina, ali revmatiema, nevralgije, lumbago, ortrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi V zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ca drgnenje iivcev in ca maranje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTR1N je i čvrst no in prav prijetno rdravilo ca navadno rabo cnotraj. Posebno ca iepiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, iepuščajev-in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnoreji« nagrad« so dobila Trin«Tj«ra cdravila na mednarodnih racata vah: Oold M«dal—San Francisco 1015, Grand Prix—Panama 191«. JOSEPH TRINER MA NU F ACTU K i CHEMI'JT 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, 111. z '^WWftW^^^VVVVVVyVVVVVVVWVVV