Posamezna številka 12 vinarjev.
r
Slev. 289.
v LMooi v loreK, dne 18. aecemnra isi/.
Leto XLV.
= Velja po pošti: s
za celo leto naprej .. K 30-za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ 40 —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo !eto naprej .. K 28'— za en mesec ,, .. K 2-30
V	upravi prejeman mese5no,, 2-—
~ Sobotna izdaja: =
2a oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
W Uredništvo je t Kopitarjevi nliol ftev. 6/m Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana utei re se = sprejemajo. — Uredniikega telefone m . J 4, =
Enostolpna petitvrsta (72 mat široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) st enkrat . ... po 30 t «■> dva- ln večkrat. .25,, tr1 večjih naročilih prtmvan popnst po dogovora.
t- Poslano:« .
Enostolpna petitvrsta po 00 v
Izhaja vsak dan Izvzsmftl nedelje ln praznike, ob 3. url pop.
Redna letna priloga vomi red.
Političen list za slovenski narod,
Upravništvo Je v Kopitarjevi ulloi St. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravniškoga telefona št. 188.
Proti miru.
»Zeit« prinaša naslednji uvodnik:
»Ne poznam razločka med Strass-burgom in Trstom.« Ko je grof Czernin v ogrski delegaciji govoril te krepke besede, te besede brezpogojne zavezniške zvestobe in solidarnosti, tedaj pač niti on riti kdo drugi ni mogel slutiti, da mu bo za to del nemškega časopisja v Nemčiji izrekel oster ukor. Razume se ob sebi, da so zopet nikdar zadovoljni Vsenemci, ki jim naš zunanji minister ne more ustreči. V čem pa obstoji Czerninova krivica? On se jc držal načelne izjave, ki sta jo tako naša monarhija kakor tudi Nemčija opetovano podali, da je ta vojska za nas samo obrambna vojska — prva napaka. On je resno vzel stavek nemškega državnega tajnika dr. Kiihlmanna, ki se z gornjim načelnim mnenjem popolnoma strinja, da za mir ni druge ovire nego Alzacija-Lore-na ter je ta izrek označil kot jasen dokaz nemške volje za mir — druga napaka. In on je končno izrekel našo pripravljenost, da za obrambo Alzacije-Lorene zastavimo svojo oboroženo moč, kakor je Nemčija zastavila svojo za Galicijo in jadransko obalo — tretja napaka. Kaj bi bil torej moral grof Czernin, ki je tako kopičil napako na napako, storiti, da bi bil svoje vsenemške grajalce zadovoljil in si pridobil njihovo pohvalo? Izjaviti bi bil moral, da smo pripravljeni dati »blago in kri« nc le za obrambo Nemčije, marveč tudi za osvojevalno raztegnitev nemške oblasti proti zapadu, in da smo odločeni žrtvovati zadnjega našega vojaka in zadnji vinar, da Nemčija anektira Belgijo (ali jo vsaj spravi v trajno odvisnost), da dobi rudniško kotlino pri Briey-Longwy, da pr.ežene Francoze iz Maroka in izsili primerno odškodnino. T'o jc namreč po vse-nemškem mnenju minimum, ki se mora doseči, in mir, ki bi se sklenil brez teh minimalnih pridobitev, bi bil »mir odpovedi« in »mir lakote«. Grof Czernin pa, ki govori zgolj o obrambi, zgolj o Alzaciji-Loreni, izdaja bodočnost Nemčije in hoče nemško politiko pribiti na mir odpovedi in lakote. Zato pada nanj vsenemško prekletstvo.
Preko teb neokusnosti bi mogli iti s prezirom, ako nc bi pri tem z vso resnostjo in strogosto sodelovali zelo vplivni politični krogi v Nemčiji in ako ta gospoda svoje kritične vojne proti grofu Czerninu ne bi započenjala ravno v času, ko so v teku zelo važna pogajanja, ki so toliko kot prvi korak do miru. Milijoni in milijoni ljudi napeto upirajo pogled r.a Brest-I.itovvsk, kjer se po večletni krvav: borbi narodov končno zopet pričenjajo vezati
raztrgane mednarodne niti. Po tolikem trpljenju in prepiru, krvi in solzah, razde-jaj-va in uničenju vidimo končno zopet, kako ce gibljejo roke, ki hočejo poravnati, obvezati, pozidati. V zmučeni, zmračeni duši časa se zopet vzbuja tiha nada. In v to svečano uro zgodovinskega obrata mečejo ver-n-smčki psovači svoje kletve proti miru in kriče o osvojitvah! Kakor da -e bi bilo dovolj, A* co ti abotr kri-čači in rrazsči s rvojo lahkomiselno" Hkf-panzijsko in ar.eksijcko literaturo raz-plamfili preti Nemčiji sovraštvo celega sveta. Povsod, kjer so časnikarski agenti eritente snubili nove zaveznike proti onednjim velesilam, so jim nudili citati iz vrenemških spisov in časnikov dobrodošlo in porabno dokazno gradivo, da so dcnuncirali nemški pohlep oo deželah, plemensko nadutost in tiranski r igor« za podjarmljenje sveta. In sedaj, ko je to hujskaječe delo le predobro uspelo, ko se razbieano valovje sovraštva narodov zadnja cd vseh ctrani proti Nemčiji, tem objestnim škodljivcem nem,šiva, še vcJr.o ni dr$'i. Če bi bili od Anglije plačani »?.-zivači, bi svojem« narodu nc mogli bolj škodovati in pava.frti vode na sovražnikov rr!:n. V trenutku, ko ententa napenja vse sile da ukroti vroče hrepenenje ruskega Ijudciva po mirn in da moti mirovna prizadevanja sedanje ruske vlade — koliko predrznosti in zaslepljenosti jc treba, da se v takem času razkričavajo v svet aneksijski načrti in daje tako našim sc-vražnikom. ki so obenem sovražniki miru, zaželjeno pomoč! Stališče grofa Czernina je močno in re Potrebuje obrambe proti vsenemškim kritikom. Toda kaleči mir je nežna rastlina,' ki mora biči varna pred neotesanimi podplati teh pretepa-čev.
Proračunski odsek,
.nuna?, 17. dec. V proračunskem odseku. je govoril poslanec Biankini o izjemnih tiskovnih razmerah v Dalmaciji; kar sc svobodno tiska v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, sc v Dalmaciji nc srne ponatisniti.
Poslanec dr. Laginfr govori o kazenskih pravdah proti odvetnik" clr. červarju v Voloski, preti dr. Trinkoviču v Sarajevu in proti poslancu Tresiču, katerim se je z nepravilno uporabo postav prizadejala ve- j lika škoda. Dalje govori o premestitvi ro-vinjskega okrožnega sodišča v Pulj, o ustanovitvi okrajnih sodišč za kmetske občine v koprskem in katifanarskem okraju in končn o o odloženih sodnih imenovanjih v okolišu deželnega nadsoclišča v Trstu.
Justični minister dr, vitez pl. Schauer odgovarja na Biankinijeva izvajanja, da se tičejo njegove pritožbe po vsej priliki slučajev, ki so se zgodili pred sedanjo vlado; kaj podobnega se v bodoče gotovo ne bo zgodilo. Premestitev okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj, katero je priporočal dr. La-ginja, se zdi potrebna tudi vladi. Minister želi, naj bodo sodišča popolnoma prosta vsakega političnega vpliva. Kar se tiče imenovanj sodnikov, je treba previdnosti in je najvažnejše to, da je vsak sodnik o dostojanstvu svoje službe globoko prevzet in nedostopen vsakemu vplivu ocl katerokoli strani. Prepričan je, da bodo avstrijski. sodniki vsikdar ohranili svojo neodvisnost.
Glasovanje o proračunu justičnega ministrstva se vrši jutri.
Dogodki v armadi.
V vojnem odseku avstrijske delegacije nadaljujejo razpravo o militarizmu; na dan prihajajo grozne stvari. Poljski delegat pl. Dlugosz je izvajal:
Prostodušno treba povedati, da je vojaška uprava v postopanju z domačini prebivalstvom, posebno v Galiciji, zagrešila težke napake. V ilustracijo opozarja na povelja deželnega orožniškega poveljstva, v katerih se orožniki pozivljejo, da proti vsaki osumljeni osebi nastopijo z brezpogojno brezozirnostjo, da se ne obračajo na vojna sodišča, marveč osumljenca in priče kratko zaslišijo, sestavijo kratek zapi.snik, nato pa obtoženca takoj ustrele, Sele l. 1916. je smatralo deželno orožniško poveljstvo za primerno, dati ordžniškim postajam ukaz, da v bodoče nc izvršujejo več usmrčevanj. Koliko nedolžnih ljudi je pa moralo v tem poldrugem letu plačali samovoljo orožništva z življenjem! V nekem razpisu 11. zbornega poveljstva v Lvovu sc je orožnikom ukazalo, naj v mnogoštevilnih imenoma navedenih krajih med najuglednejšimi in najvplivnejšimi osebami vzemo talce. Kdo je dal zbornemu poveljstvu pravico, med avstrijskimi državljani in davkoplačevalci jemati talcc? Te razmere so ustvarile v Galiciji stanje popolne brezpravnosti in pomanjkanje vsake varnosti. Ljudi so usmrčevali brez iz- ! birc, brez premisleka, brez razlike kar v j množicah. Drugo poglavje poljskega mu- j čeništva je način, kako se je postopalo z j imetjem prebivalstva. Niso le vsega rekvi- j tirali in odnesli, kar je bilo dobiti živil, krmil, živine in žita. V neštetih slučajih so marveč kmetom prepovedali razpolagati z ravnokar spravljenimi pridelki, s svojimi premičninami, češ da pride rekvi-zicija; a rekvizicija se ni izvedla, '('ako so padle cele množine žita in živine v sovražnikove roke. Še veliko slabše jc bilo za-
časa umikanja v Galiciji. Prebivalstvu so do zadnje ure prikrivali, da bo moralo popustiti domovje, nič se ni pripravilo za izpraznitev. Zato se je ta izvršila ob nečloveških okoliščinah. Tako je nešteto bolnikov, starčkov, otrok in nosečih žena umrlo že med vožnjo. Za to ni nobene opravič-be, posebno ako se pomisli, kako drugače so Nemci izpraznili vzhodno Prusijo. Posebno obžalovanja vredno je bilo, da so sodili strahovito izmučenemu ljudstvu tuji častniki, ki niso poznali ne razmer nc jezika. Opisuje in navaja mnogoštevilne primere, ko so protipostavno usmrčevali ljudi. Ravno tako objestno so vojaške obla-sii postopale z ljudskim premoženjem. Na celi črti ob Dunajcu so podrli na desetti-soče hiš, da so dobili gradivo za strelske jarke in popravo ccsta. Po izgonu Rusov preko Lvova jc nudila dežela sliko najhujšega gospodarskega razdejanja. Za osvobojeno prebivalstvo se kljub najod-ločnejšim zahtevam ni ničesar storilo. Mi-litariziranjc namestniškega mesta je imelo za posledico, cla sc ni dobilo zahtevanega semena ter je 500.000 oralov z največjo muko razoranega sveta ostalo neobseja-nega. Postavljali so mogočne spomenike pri Gorlicah padlim junakom ,mesto Gor-lice pa jc še danes v popolnih razvalinah in njegovo prebivalstvo brez strehe in zatočišča.
Delegacije.
Dunaj, 17. dcccmbra. V vojnem odseku ogrske delegacije so začeli razpravljati o ck.spozeju vojnega ministra.
Poročevalec Teleszky je slavil armado, posebno avstrijske in nemške čete. O čeških napadih proti Ogrski je izjavil, da bo odsek pač smatral pod svojo častjo, da bi nanje odgovarjal. Hvalil je delovanje prejšnjega in sedanjega vojnega ministra.
Vojni minister pl. Stoger-Steiner odgovarja na interpelacije: Razpoložljive surovine za industrijske dobave se razdeljujejo na Avstrijo in Ogrsko načelno po kvo-li.. Industrijsko blago in živež iz zasedenih sovražnih ozemelj sc razdeljuje ali po potrebi, po ključu v smislu kvote ali pa enakomerno. Glede razdelitve plena v zgornji Italiji pogajanja šc niso končana. Dobave iz Poljske, in Srbija sc nameravajo uredili tako, cla bo šel uvoz iz Poljske v Avstrijo, iz Srbije pa na Ogrsko. Vendar prebitki ne bodo veliki ter sc bodo omejevali na krompir, nekoliko krušnega žita in krmila. V posesti armade nahajajoče sc ži-vežno in tovarniško blago sc bo po sklenjenem miru vrnilo in razdelilo v sporazumu obeh vlad. Na interpelacijo o dajatvah Avstrije in vsakovrstnih izgubah bo odgovoril minister na koncu v zaključeni seji.
K.
(Izvirno poročilo »Slovencu«, odobreno od vojno-liskovnega stana.)
V Čedadu, 7. decembra 1917.
Ko je dospel langobardski kralj Al-boin, pripoveduje furlanski zgodovinar Pavel Diiakon, na obmejne gore Italije, ko se mu jc odprl pogled raz mejnih vrhov na blagoslovljeno, rodovitno ravan ocl Adrije do Dolomitov, je zaukala pijana radosti njegova vojska. Paradiž se jc razprostiral pred njo v vsej razkošnosli, odprta jim je pot v rimsko cesarstvo, pot, po kateri je udrlo že toliko barbarskih narodov, da izginejo pod perutmi ogromnega in silnega rimskega orla.
Toda listi čas je bil že razjedel strup rimsko moč, zdravi, močni langobardsk; narod jc stri njen odpor in trdnjava Foru Julii, ki jo jc iztrgal Julij Cezar Keltom, , dal ime in utrdil kot zimsko taborišče svojih alpskih čet, jc poslalo glavno mesto langobardske kneževine v novim imenom Civitas Austriae«, dokler niso 1, 737 prenesli mogočni oglejski patrijarhi svojo urcstolteo vanjo.
In mesto je vscvetelo. Vstale so nove cerkve in palače, razvila se jc bujna trgovina z alpskimi deželami, z vso beneško 'avnino. V usodcpolnem ccrkvenem razdoru v prvi polovici petnajstega stoletja so sc mesta polastili Benečani in beneška. Serenissima jc poslala svoje najboljše arhitekte in slikarje, da zgrade spomenike moči in gospodstva beneškega leva. Pre-zidali so stolnico v veličastno baziliko, sezidali 1442 lepi most preko Nadiže Hudičev mnst«, ki je poslal žrtev svetovne vojske. Ob razpadu beneške republike jc razprostrl preko Čedada dvoglavi orel svoja krila in jih umaknil 1866, da jih v strašnem poletu leta 1917, zopet razpne
preko beneške ravni.
* * *
V zgodovinskem jutru 24. okt., ko so zvezne čete prodrle v Bovec in Kobarid, je bila usoda Čedada zapečatena. In po poti, po kateri so prodirali v dvatisočletju kulture in lepote žejni narodi v beneško ravan, sc je pomikala naša armada proti Čedadu, ki ga je Cadorna velel izprazniti. Raz istih vrhov, raz Maturja in drugih gora, raz katerih je Alboin začaran zazrl Italijo in zahrepenel po nji, se je našim četam po dveletnem trpljenju odprl pogled v brezmejno, krasno ravan. Plačilo za vse trpljenje jim je bila lepota, ki je ležala pod njimi, oskrunjena od gorja vojne. In utrgal se ie olaz z gora, kot vihar kraške čeri so
bičale in preganjale naše čete razbitega sovražnika, dokler se niso ustavile pred vrati Benetk.
Čedad jc mrtev. Vojna ic šla preko njega in ga opustošila. Na zgodovinskih tleh sc jc odigrala kot tolikokrat poprej, nova tragedija vara nega, zapeljanega naroda. Po ulicah iščem zaman človeka, da bi ga pozdravil — lc straža stopa nemo mimo mene. S starih palač čedadskih ple-| menitašev zija groza osamelosti in pra-
I znote. Lepota sama jc nema, brez duše
' kot sodnik, ko sodi hudodcica. Na oglu ob
I stolnici je nekaj črnega: dve ženi ob okencu, kjer prodaja nekdo grozdje. Slo-
j venki sli, iz Trčmuna in ponujati hruške. Naj pozdravim vsaj vas, kri naše krvi!
V topli, plavi luči večera so tonile planine. Jasno je risa! zrak vsako dolinico, vsako grapo. Pod menoj je šumela Nadiža preko kamenja Hudičevega mostu. Ponosno, lepo delo beneških mojstrov leži razdejano v temnozelenih valovih, ki ga božajo kot v tolažbo.
(Izvir, o poročilo Slovencu«, odobreno ocl vojno-tiskovnega stana.)
Ob Piave, decembra 1917. Za aprila meseca se je zbalo italijansko armadno vodstvo našega sunka ob
Soči. Vse umetnine, cerkveni' zakladi in dragocene slike italijanskih umetnikov iz Čedada, Vidma, Ogleja, Gorice, Gradcža mi drugih krajev Lurl.anije so spravili v Firence. Pričela so sc najobsežnejša utrje-Vaha dela ob Soči in Piave: betonirani jarki z žičnimi ovirami, podminirana polja, vsevprek izborne postojanke. Preko leto dni so utrjevali črto ob Piave, kjer sc jc ustavilo naše prodiranje pred zbranimi silami enlcnle.
Vsa planjava ocl Tilmenta do Piave je prepletena z naravnimi ovirami: murva ob murvi, vinogradi, segajoč v nedogled. Nikjer holma, nikjer griča, lc iz ciprcs in pinij se dvigne zvonik vasice, ki je skrita med zelenjem. Pas Karnskih planin pada strmo v ravrino kot stena. Jz njih objema ,-e 'ztrga r\\? :	i"1 ,;e leno pretaka,
razdeljena na reke in rcčice, skezi grmi^ cevjc K i.'.'.'. . .
Udarec Conrada iz planote Sedmih občin govori jasno, odločno besedo, kam meri. Čc prodre preko zadnjega pasa italijanskih postojank na Bussanskih gorah, jc usoda laške armade ob Piave zapečatena.
Ozračje nad Piave jc težko, pričakovanja polno. Naša zmagovita armada čaka z zaupanjem priuOunjiu dni.
Del. Sztereny pravi, da je Ogrska v !ej vojni doprinesla več krvnih žrtev nego Avstrija, kar naj sc pove nasproti češkim in jugoslovanskim napadom.
Del. baron Madarassy-Beck napada češke čete in zahteva, naj se odpokličejo iz Ogrske. Zahteva, naj se energično nastopi proti češki agitaciji proti Ogrski.
Nato se je vršila zaupna seja, v kateri j* vojni minister podal več pojasnil.
Kronskemu svetu,
kl se je vršil 14. t. m. pod cesarjevim predsedstvom, so prisostvovali: avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Seidler, ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, vojni minister pl. Stoger-Steiner, načelnik generalnega štaba baron Arz in več avstrijskih in ogrskih resortnih ministrov.
Izjave ogrskih ministrov.
Dopisniku Pester Lloyda« je grof 4lbert Apponyi dovolil na Dunaju, kier je bil pri cesarju v avdienci pogovor, v katerem je povedal, da predloži ogrski zbornici še tekom tega meseca zakonski načrt o katoliški avtonomiji. O zunanje-poli-tičnem položaju je izjavil: »Zunanje-poli-tični položaj je za nas tako ugoden, kakor izza izbruha vojne še nikdar ni bil.
Minister Bela pl. Mezossy je izjavil, da so se pogajanja o vprašanjih prehrane in gospodarstva ugodno 7•'vršila. Našli smo modus vivendi, ki je za oba dela zadovoljiv.
Volilna preosnova na Ogrskem.
Budimpešta, 17. dec. V prihodnji seji poslanske zbornice, ki se vrši 21. t. m., bo predložil minister Viljem Vassony zakonski načrt o volilni pravici.
Mirovna pogajanje.
Dunaj, 17. dec. V sredo sklican odsek za zunanje reči se najbrže ne sestane, ker odpotuje najbrž zunanji minister grof Czernin te dni na mirovna pogajanja z Rusijo.
Dunaj, 17. dec. Z zunanjim ministrom grofom Czerninom odpotujeta sekčna načelnika dr. Gratz in baron pl. Andrian kakor tudi poslanik dr. vitez pl. Wiesner na mirovna pogajanja v Brest Litowsk.
Besedilo pogodbe premirja z Rusijo.
Dunaj, 17, dec. Dne 15. t. m. v Brestu Litovskem sklenjena in podpisana pogodba o premirju vrhovnih vojnih vodstev Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije z Rusijo slove:
Pooblaščeni zastopniki vrhovnih vojnih vodstev Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije na eni in Rusije z druge strani so sklenili, da se doseže za vse trajen, za vse strani ča--»sten mir, sledeče premirje:
I.	Premirje se prične 17. decembra ob 12. uri opoldne in traja do 14. januarja ob 12. opoldne. Stranke, ki so ga sklenile, so upravičene, da odpovedo premirje 21. dan s 7. rokom. Če se to ne zgodi, traja premirje avtomatično naprej, doki er ga kaka stranka ne odpove s 7. dnevnim rokom.
II.	Premirje obsega vse pocelinske in zračne sile imenovanih velesil na fronti med Črnim morjem in Vzhodnim morjem. Na ruskih turških bojiščih v Aziji istočasno nastane premirje. Pogodbeniki se obvežejo, da med premirjem števila čet na imenovanih frontah in na otokih Moon Lunda ne bodo ojačili tudi ne glede na njih razvrstitev in z ozirom na njih etat in da tudi ne bodo tia teh frontah premeščali čet, da bi se na ofenzivo pripravili. Pogodbeniki se nadalje obvežejo, oa ne bodo do 14. januarja 1918 s fronte med Črnim in Vzhodnim morjem izvedlih nobeih operativnih premikanj čet, izvzemši, če so že uvedli premike v tistem trenutku, ko se je podpisala pogodba o premirju. Končno se pogodbeniki obvežejo, da ne bodo v pristaniščih Vzhodnega morja vzhodno od 15. stopinje poludnevnika vzhodno od Grenwicha in v pristaniščih Črnega morja ined premirjem zbirali čet.
III.	Na evropski fronti veljajo za demar-Kacijske črte najprednejše ovire obestranskih lastnih postojank. Te črte se smejo prekoračiti le s pogoji št. 4. Tam, kjer ni strnjenih postojank, velja za obestransko demarkacij-«ko črto ravna črta obeh najprednejših zasedenih točk. Vmesni prostor je nevtralen; ravno tako so nevtralne plovne reke, ki ločijo nbestranske postojanke, po njih se ne sme voziti. če ne gre za dogovorjeno trgovsko plovbo. V odsekih, kjer so postojanke zelo oddaljene ena od druge, naj takoj komisije o premirju (številka 7) določi demarkacijske črte, ki naj se označijo. Na ruskem turškem bojišču v Aziji naj se določijo demarkacijske črte in promet čez nje (št. 4) dogovorno med obema vrhovnima poveljnikoma.
IV.	Da so razvijejo in utrde prijateljski stiki obeh narodov pogodbenih strank, se dovoljuje pod sledečimi pogoji organiziran promet med četami.
1.	Promet je dovoljen parlamentarcem, članom komisij o premirju (št. 7] in njih zastopnikom. Izkazati se morajo z izkaznico vsaj zbornega poveljstva, oziroma zbornega odbora. .
2.	V vsakem odseku ene ruske divizije se sme vršiti na približno dveh do treh mestih organizirani promet. V ta namen naj se sporazumno z nasproti si stoječimi divizijami uvede prometna mesta v nevtralnem odseku med demarkacijskimi črtami, ki naj se označijo z belimi zastavami. Promet je dopusten le podnevi, od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda. Na prometnih mestih sme bivati istočasno največ 25 pripadnikov vsake stranke brez orožja. Dovoljeno je, da se izmenjavajo poročila in časopisi. Odprta pisma se smejo izročiti prometu. Dovoljeno je prodajati in zamenjavati blago za vsakdanjo potrebščino na prometnih mestih.
4. V nevtralnem odseku je dovolieno pokopati tiste, so padli. Podrobnosti določijo vselej na obeh straneh divizijska ali višja poveljstva.	.	. ....
4. O povTatku odpuščenih pnpaaniKov armade kake dežele, ki so oženjeni onstran kake demarkacijske deželp druge dežele, se
more določiti šele pri mirovnih pogajanjih. To velja tudi za člane poljskih čet.
5. Vse osebe, ki prekoračijo kljub dogovorom 1 do 5 demarkacijsko črto nasprotne črte nasprotne stranke, se primejo in |ih izpuste šele, ko se sklene mir ali odpove premirje. Pogodbene stranke se obvežejo, da bodo svoje čete s strogimi povelji in s temeljitim poukom opozorile na prometne pogoje in na posledice, če jih prekoračijo.
V.	O pomorski vojski se določi sledeče:
1. Premirje se razteza na celo Črno morje in na Vzhodno morje vzhodno od 15° vzhodno od Grinvča. Za Beld morje in za ruska obrežna vodoja severnega Ledenega moria se bodo sklenili posebni dogovori. Medsebojni napadi na trgovske in vojne ladje v imenovanih vodovjih nk| se po možnosti že sedaj opu-ste. Tofike 2 do 6 odgovarjajo točkam, ki veljajo za armado na suhem.
VI.	Vojska z minami na suhem se popolnoma ustavi. Zračne bojne sile in privezani baloni morajo ostati izven 10 km široke zračne Črte za lastnimi demarkacijskimi črtami. Dela pri žičnih ovirah, ki bi mogla služiti kot priprave za napade, so prepovedana.
VII.	Komisije za premirje so v Rigi. Dvin-sku. Brestu Litovskem, Berdičevu, Koloszva-ru, Focsanih in Odesi.
VIII.	Pogodba o počivanju orožja z dne 3. septembra 1917, kakor tudi vsi doslej za posamezne frontne odseke sklenjeni dogovori, se rrzveljavijo.
IX.	Pogodbene stranke se bodo takoj, ko se podpiše premirje, pričele pogajati v miru.
X.	Držeč se načela svobode, neodvisnosti in teritorijalne nedotakljivosti nevtralne perzijske države sta turški in ruski vrhovni poveljstvi pripravljeni umakniti svoje čete iz Perzije.
XI.	Besedilo dogovorov je nemško in rusko.
Rok sporazumu.
Stockholm. 17. dec. Petrograjska vlada je nnzn^-nla veleposlanikom sporazuma, da se prično končna mirovna pogajanja 28. decembra; sporazum se zato še lahko pridruži mirovnim pogajanjem.
Nemški državni zunanji tajnik v Brestu Litowskem.
Berlin, 17. dec. Državni tajnik zunanjih reči dr. pl. Kiihlmann odpotuje na mirovna pogajanja v Prest Litowsk.
Ruski državni bankerot.
Rotterdam, 17. dec. Petrograjska vlada je prepovedala bankam izplačati 1. januarja 1918 zapadle obresti inozemstvu. Praktično to pomenja ruski državni bankerot.	_ _
Maag, 17. dec. Poslar.ee Nierop, predsednik amsterdamske banke, je naznanil spodnji zbornici, da kuponov ruskih posojil dejansko nc nameravajo izplačati.
KereEsklj se oglaša.
Sto^kbolm, 13. dec. {K. u. Zakasnelo.) Kerenskij je izdal oklic ruskemu časoplsiu, v katerem se sklicuje na nek prejšnjirnaj-brž prikriti oklic, in izjavlja, da je 6d'ožil le naslov ministrskega predsednika, obdržal pa vsa druga pove-jena mu mesta.
Pod vlado boljševikov.
Amsterdam, 16. dec. (K. u.) Reuter je poročal dne 15. t. m. iz Petrograda: Ko ie prišel novi župan boljševikov v mestno hišo, so jo zapustili vsi činovniki petrograj-ske mestne uprave s protestom proti ne-postavnosti voine uprave. Ljudski komisarji so odredili, naj se loči cerkev od države, zaoleni lastnina cerkva in samostanov, zlato, srebro in dragoceno kamenie v mitrah. Duhovščina se pritegne vojni službi brez orožja. Poveljnika severne fronte generala Nowitzkv so zaprli in odvedli v Peter Pavlovo trdnjavo.
Stockholm, 15. dec. (K. u.) Iz Hapa-rande: »Večerna Pošta« je poročala: Boljševiki so zbrali v Petrogradu 30.000 vojakov iz Herlsingforsa in s severne fronte. Ljenin je prepovedal shode, da zabrani zasedanje konstituante. »Večerni čas« je poročal: Pri Kijevu je eksplozija popolnoma uničila neko municijsko tvornico. Veliko ljudi je mrtvih.
Stockholm, 17. dec. Kijevski listi so poročali, da nameravajo zastopniki Krima in Moldave ustanoviti federacijo dežela ob Črnem morju, ki bi ji pripadale Ukrajina, Krim, Moldava, Kavkaz, Rumunija in kozaška ozemlja Don in Kuban. Ukranjinska osrednja rada je izdelala volilni red za ukrajinsko konstituanto. Ukrajino razdele v deset okrajev, ki bodo izvolili 301 poslanca. Volili bodo 9. januarja, prva seja bo 22. januarja.
Stockholm, 18. dec. Kerenskij biva že več tednov v Arhangelsku pod angleškim varstvom. Mogoče se že vozi na Angleško,
Rumunija se tudi udeleži mirovnih pogajanj.
Rotterdam, 17. dec. »Daily News« je poročala: Rumunski poslanik v Londonu je obveščen, da se bo njegova vlada z osrednjim velesilam pogajala o miru.
Srbija pritiska na mir.
Rotterdam, 17. dec. »Morning Post« je poročala: Srbska vlada je poslala v soboto sporazumu kolektivno noto glede na premirje in z ozirom na mirovna pogajanja na vzhodu in na Balkanu.
Curih, 17. dec. »Zuricher Zeitung« je poročala: Srbski uradni list je odredil, naj izključijo iz srbske armade 8 polkovnikov, 17 podpolkovnikov, 11 majorjev in več podrejenih častnikov, ker 90 v armadi širili duh miru.
z m.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. decembra. Uradno:
Med Brento in Piave smo južno od Cot Caprile zopet ujeli 400 mož. Vzhodno od tam so se izjalovili sovražni napadi. Pri Piave topovski boji. Stotnik Brumowski je priboril svojo 27. zračno zmago.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. dec. Veliki glavni stan:
Med Brento in Piave v posameznih odsekih besni topovski boji. V uspešnih podjetjih so privedle avstrijske čete južno od Col Caprile več sto ujetnikov. Italijanski sunki na naše črte južno od Monte Fontana Secca so se izjalovili.
Btrlln, 17. dec. Veliki glavni stan:
Na južnem bregu Scarpe in v nekaterih delih jugozahodno od Cambrai so živahno streljali. Močan topovski in ogenj min na južno fronto pri St. Quentinu. Severno od St. Mi-hiela in Lindgau je francosko topništvo močnejše streljalo kakor prejšnje dni. Poročnik Mueller je priboril svojo 38. zračno zmago.
Nezodovoilnosl z Lloydom Georgelem.
Bern, 17. dec. Pariško časopisje je sprejelo govor Lloyda Georgeja zelo hladno, Posebno mesto o izoliranju Francije je Francoze neprijetno presenetilo.
Berlin, 17. dec. »Daily Telegraph« je pisal: Izključeno ni, da sc izpremeni vodstvo angleške vlade. Mogoče je celo, da se izprememba izvede prej, kakor se pričakuje.
Haag, 17. dec. Iz Londona: Londonski politiki so izjavili, da pismo lorda Lans-downea ni novo. Lord Lansdowne je pred enim letom, ko je videl, da vojske ni mogoče več dobiti, poslal svoje pismo kot ultimat Asquithovi vladi. Nastala jc kriza. Lansdowne jc obljubil, da pisma ne objavi, če Lloyd George v enem letu ne zviša nad na zmago. Ker je ostalo vse pri starem, jc lord Lansdowne natančno čez eno leto pismo objavil.
Bern, 17. dec. Sir Artur Henderson jc 12. t. m. v Londonu izjavil, da ni znaka o bližnjem koncu vojske. Večina naroda sodi, naj se vojska ne končaj pred zmago Anglije.
Berlin, 17, dec. Državni kancler grof Hertling je ravnatelju Wolffovega urada dr, Mantlerju rekel: Lloyd George je rekel, da smo zločinci in banditi. Izključeno je, da bi se pogajali z možmi, ki tako mislijo.
Deklaracija, jugoslovanski Klub S* L* S.
Izjava. Ker sem bil brez moje vednosti imenovan v vodstvo »Slovenske kmečke Stranke«; izjavljam, da sem to imenovanje takoj odklonil, ker sem in ostanem pristaš »Slovenske Ljudske Stranke«.
Franc Miklavčič župan in posetnik pri Sv. Križu pri Litiji.
— Ribno pri Bledu. Podpisani je dobil te dni od tajništva S. K. S. program nove nepotrebne stranke. Podpisani odločno protestira proti ustanovitvi S. K. S., ker tc ni ni' drugega, kakor hujskanje stanov drugega proti drugemu. Saj imamo vsi dovoli ptcslora v stari preizkušeni b. L. S , v kateri so zbrani zlasti vsi kmetje ter so ž njo popolnoma zadovoljni. Kot katoliški kristjani moramo vsekako slediti svojemu škofu. Tako bo prav z verskega in narodnega stališča. — Župni urad v Ribnem pri Bledu, dne 15. decembra 1917. I. Kramar, župnik.
Občinsko starešinstvo občine Moravče, okraj Litija, se pridružuje deklaraciji z dne 30. maja. Pozdravlja skupen nastop vseh slovenskih strank za deklaracijo ter izreka popolno zaupanje Slovenski Ljudski Stranki in Jugoslovanskemu klubu. •— Županstvo Moravče, dne 16. dec. 1917. Franc Miklavčič, župan.
Občinski odbor v Osilnici je podal 2. t. m. ob navzočnosti in enoglasnem pritrjevanju mnogoštevilnih volilcev sledečo izjavo;
1.	Pridružujemo se s celim srcem jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja t. 1. To je naša najmanjša in neizprosna zahteva in poslance rotimo, naj ne odstopijo od nje niti za las.
2.	Dr. Šusteršiču izrekamo za njegovo postopanje skrajno grajo. Našemu poslancu g. Jakliču pa naročamo, da pristopi nazaj k Jugoslovanskemu klubu ali pa mora mandat odložiti.
3.	Na grofa Barbota smo pa še najbolj hudi, ker je na Dunaju lagal, da nam ni za samostojno državo, kakor da smo duševno tako zaostali, da ne bi želeli svobode in neodvisnosti.
4.	Pridružujemo se z globoko hvaležnostjo noti sv. očeta za takojšen pravičen mir.
Posebno so poslušalci pritrjevali izvajanjem predlagatelja: Mi hočemo imeti plačilo za prelito kri. To plačilo je edino naše združenje. Ako nam tega ne dajo, smo za9tonj prelivali kri. Mi ob Kuipi najbolj poznamo in sovražimo zid med nami
in Hrvati, ki so ga naredili naši sovražniki, Nemci in Mažari.
Navzoči volilci so obenem zložili za Krekov spomenik 82 kron.
Delavstvo šaleškega premogokopa v Velenju se soglasno pridružuje Jugoslovanskemu klubu in sc strinja z deklaracijo, podano dne 30. maja, po Jugoslovanskemu klubu. Hočemo združenja vseh avstro-ogr-skih Jugoslovanov v samostojni jugoslovanski državi pod žezlom habsburške dinastije. — Hvaležno pozdravljamo mirovno prizadevanje papeža Benedakta XV, in cesarja Karla I. z željo, da se čim prej konča nesrečno klanje ter doseže časten mir za vse narode.
Nadalje izrekamo Jugoslovanskemu klubu iskreno sožalje nad prerano izgubo buditelja jugoslovanske misli dr. Janeza Ev. Kreka. — Uskoke iz Jugoslovanskega kluba pa obsojamo.
Za slovensko delavstvo v VelenflK Vekoslav Zaje.
Orehova vas za deklaracijo. Z veseljem pozdravlja podpisani občinski odbor deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja in izreka tem potom klubu popolno zaupanje v vsem, karkoli isti sklene in povdarja. Edino politika omenjenega kluba je prava. Z radostjo trdimo, da je ves slovenski narod za deklaracijo.
Orehova vas, U. dec. 1917. Za župana: Jakob Falež; Janez Žigart, Franc P_i-Šek ml., Janez Horvat, Janez Kac, Martin Dolar, Franc Pungartnik, Martin Kmetec, Franc Primec.
Občinski odbor občine Okolica Šoštanj sc vsled sejnega sklepa dne 25. novembra 1917 soglasno z navdušenjem pridružuje izjavam vseh slovens kih strank za državnopravno deklaracijo /. dne 30. majnika 1917. Izreka zahvalo vsem voditeljem slovenskega naroda, ki delujejo v prospeh in srečo jugoslovanske bodočnosti,, osobi-to pa neumorno delujočemu predsedniku dr. Korošcu za njegov neustrašen nastop za naše pravice. Izraža Jugoslovanskemu klubu iskreno sožalje nad prerano izgubo buditelja jugoslovanske misli dr J. Ev. Kreka in izreka najsrčnejšo zahvalo papežu Benediktu XV, in cesirju Karlu I, za neumorno prizadevanje, da bi kmalu zavladal med narodi tako vroče zaželieni mir. Jugoslovanski klub pa prosi: Neustrašeno in brezobzirno preko od.oadnikov za narodne pravice naprej do našega cilja.« — Občina Okolica Šoštanj, dne 25. nov. 1917. A. Dermol, župan.
Občinski odbor na Dol. Otlici na Goriškem v polnem obsegu soglaša z jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter želi, da bi jugoslovanski poslanci neustrašeno v tem smislu vztrajali do končne zmage. Popolnoma soglaša tudi z izjavo zastopnikov vseh slovenskih političnih strank v Ljubljani z dne 15. septembra L leta. Z ogorčenjem pa obsoja vse iždajice ! jugoslovanstva. Dol. Otlica dne 14. dec. 1917. Franc Krapež 1. r., gerent. Štefan pl. Posarelli 1. r., odbornik. Alojzij Lavrenšč odbornik.
r.,
Dnevne novice,
Msgr. Anton Jaklič. Včeraj, dne 17, decembra, je v Zasipih pri Bledu preminul vpokojeni vojni superior msgr. Anton Jaklič. Rajni je bil rojen leta 1855. v Dobre-poljah na Dolenjskem, v duhovnika je bil posvečen leta 1882. Nekaj časa je kapla-noval na Kranjskem, potem se je odločil za vojaško službo in je postal vojni kaplan. Služboval je v raznih garnizijah naše državne polovice kot vojaški duhovnik^ in veroučitelj. Ko je napravil superiorski izpit, je postal vojni superior 3. kora v Gradcu. Sv. stolica ga je imenovala za svojega komornika, ljubljanska škofija za častnega kanonika, sekovska za konsistorialnega svetnika, cesar mu je podelil Fran Jožefov red 1. razreda. Kot superior je bil v službi zelo delaven in vesten, v vojaških krogih priljubljen, v Gradcu obče znan in spoštovan. Vojaški duhovniki so imeli v njem pravega očeta; ne kot predstojnik, ampak kot prijatelj je občeval z njimi, jih zbiral okrog sebe, jim pomagal s svetom in bo-drilno besedo. Rajni je iskreno ljubil svoj narod in materino besedo. Bil je radodarnih rok; slovenski graški dijaki in mnogi drugi, ki so bili v potrebi, so poznali njegova vrata in niso zastonj trkali nanje. Zadnja leta je jel bolehati; med vojsko se je silno kupičilo delo v njegovi pisarni, toda on je ostal na svojem mestu do zadnjega. Letos je stopil v pokoj in se preselil k svojemu prijatelju župniku Fertinu v Zasip pri Bledu, kjer je šele našel dom, ki ga vsa svoja službena leta ni imel, a mu ni bilo usojeno, da bi užival zasluženi mir —■ nenadoma ga je zadela kap, posledica dolgoletnih naporov. Pogreb bo v četrtek, dne 20. decembra, ob 11. uri dopoldne v Zasipih. R. I. P.
-I- Pritožba »Slovenske Matice« odbita. Državno sodišče je v 'aetek dne 14. decembra razglasilo razsodSo o pritožbi »Slovenske Matice« radi svoječasnego razpusta. Pritožba jc odbita in sicer * Utemeljitvi, da ie roman ^Gosuodin Fra-
njo« »političen« in da je »Matica« zato »prekoračila svoja' pravila kot nepolitično društvo«. Sodba je sicer brez vsakega praktičnega pomena, ker je med tem delovanje »Slovenske Matice« zopet vzpostavljeno. V ostalem pa izziva originalno načelo, po katerem je sodilo državno sodišče najostrejšo kritiko. Ako je roman »Gospodin Franjo« »političen« roman, potem je danes »političen« vsak drugi moderni roman in razna založniška društva bi morala biti vsa razpuščena. In končno, če je slovensko kulturno društvo po mnenju visokega državnega sodišča izgubilo pravico do obstoja, Jter je izdalo političen roman, kolikokrat na leto bi morale oblasti razpustiti »Schulverein« ali »Siidmar-ko«, katerih neštete publikacije so politične v pravem pomenu te besede, ki pa so po svojih pravilih ravno tako nepolitična društva, kakor »Slovenska Matica«.
—	Najvišje priznanje je izrekel cesar in podelil meče nadporočniku Stanislavu Debevcu. —• Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je podeljen če-tovodjem Alojziju Mačkovšku (drag. polk št. 5), Jožefu Šinko (preskrb, skladišče v Ljubljani), Emilu Klun (17 .pp.) in pešcu 17. pp. Francu Skur; dalje pri vojnem hav-bičnem polku št. 28 ognjičarju Frideriku Turnšeku, desetnikoma Francu Pečniku in Jožefu Podgajšek; dalje Ivanu Žužek, topničarjem Ludoviku Bavdeku, Valentinu Cestniku, Francu Jurčiču, Ivanu Papršku, Andreju Žigonu, Ivanu Šantelj, Matiji Sa-kelšek, Ivanu Gerčar, Matiji. Berčič, Karlu Herodežu, Antonu Pepevnak, Francu Ski-lanu, Andreju Žemva, Jožefu Hlušička, Alojziju Hrašovic, Jožefu' Mencinger, Jožefu Resnik in častniškemu slugu Valentinu Vidovič.
—	Državni zbor. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice --o: poročilo finančnega odseka o zakonskem načrtu za vojni davek in volitev 15 članov v državnozborski odsek; poročilo justič-nega odseka o sklepu gosposke zbornice glede konzularnega sodstva, p- ožilo gospodarskega odseka o sklepu gosposke zbornice glede podaljšanja funkcijske dobe pravih članov trgovinskih in obrtnih zbornic do 31. decembra 1918; poročilo o predlogu vojnogospodarskega odseka o naredbah po § 14., s katerimi se vlada pooblašča, da ukrene odredbe glede blagovnega prometa z inozemstvom. Skupni odsek, ki bo razpravljal o vojnem davku, se snide jutri po seji poslanske zbornice.
—	Umri je na Radečah gospod Martin Poveraj, trgovec in krojaški mojster iz Gorice. Naj počiva v miru.
—	Vojna žrtev. V krvavih bojih nad Asiagom je 20. novembra padel v dolini Galmarara praporščak France P u c e 1 j, zadet v trebuh. Rojen v Jurjevici pri Kočevju, se je s svojo materjo vdovo preselil v Celovec, kjer je dovršil tri razrede realke; potem je nadaljeval študije v Ljubljani in je lani v jeseni napravil vojno maturo z odliko. Bil je vseskozi odličen dijak, krščanskega in narodnega prepričanja.
—	Za slepce. Kdor hoče slov. vojnim oslepelim vojakom kaj darovati, naj pošlje č. sestri Klari Vrhunec, Odili.enblindenin-stitut, Gradec.
—	Brezmesna dneva 25. decembra in 1. januarja odpadeta.
—	Umrl je v Karlovcu na Hrvatskem poveljnik 26. nadomestnega poveljstva major Lajo Varga Bjelovarac, znan hrvatski pisatelj.
—	Mati in hči se zadušili v ognju. Iz Zagorja na Pivki nam poročajo: Preteklo soboto se je zgodila velika nesreča. V Ženskovi hiši je začelo ponoči goreti. Zadušili sta se stara mati in hči Olga. Gospodinja je šla po živež na Dolenjsko, in ko je prišla zjutraj domu, je našla mrtvo mater in hčer.
—	Smrtna nesreča. Premog je pobirala dne 11. t. m. na kamniškem kolodvoru 36 let stara muzikantinja Barbara Pukshofer s sjo-jo materjo Lucijo, da bi si doma zakurile. Ker se je v tem času vršilo na kolodvoru premikanje, je neka lokomotiva privoziia za njima, ne da bi jo pobiralki opazili ter je mater razmesarila, da je bila na mestu mrtva, hčeri pa je poškodovala levo roko.
Iz seje deželnega odbora kranjskega
dne 15. decembra 1917.
Draginjske doklade za ljudsko- in meščansko-šolsko učiteljstvo.
Soglasno se sklene:
1.	Deželni odbor je pripravljen državni prispevek za draginjske podpore učiteljstvu na splošnih ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem v smislu sklepa poslanske zbornice državnega zbora z dne 13. novembra 1917 kot enkratno draginjsko podporo razdeliti in sicer po ključu, ki je ustanovljen v navede-denem državnozborskem sklepu, kakor hitro sprejme deželni odbor potrebne uradne podatke od deželnega šolskega sveta in se mu nakaže na Kranjsko spadajoča vsota državnega prispevka.
2.	Glede na to državno akcijo deželni odbor tačas nima povoda sklepati o vojnih dra-ginjskih dokladah ljudskošolskemu in meščanskemu učiteljstvu iz deželnih sredstev za dobo od 1. januarja 1018 dalje in zahteva opravičeno od države, da skrbi stalno za primerne vojnodraginjske doklade učiteljstvu, dokler trainio sedanie nenormalne razmere.
3.	Ža'tiste veroučitelje, ki niso sodeležni pri državni akciji, veljajo zvišane nagrade od-nosno potne odškodnine tudi za leto 1918.
Podaljšanje veljavnosti določb o pobiranju davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin.
Spreminjaie sklep z dne 8. marca t. I. o podališanju veljavnosti zakona z dne 4. juni-ia 1912 dež. zak. 34 se stori nov sledeči sklep:
Z zakonom z dne 4. junija 1912, dež. zak. štev. 34 uvedene deželne in občinske doklade na vrednostni prirastek nepremičnin se po smislu določb tega zakona pobirajo provizor-no do 31. decembra 1018.
Drartlnjske doklade dežejnlm uslužbencem.
Deželnim uslužbencem, deželnim vpoko-lencem in vžitninskim uslužbencem se dovolijo za čas od 1. januarja do 30. junija 1918 draginjske doklade po analogiji tozadevne državne naredbe.
Zadružni tečaj na Dunaju — udeležba dežele.
,V.sJ.e° sedanjega splošnega oomanikanla uradniških moči za to stroko se dežela tečaja ne udeleži.
Občina Dobrova — pobiranje nad lOOodstot-ne doklade.
, Občim Dobrova se s pritrditvijo c. kr. deželne vlade dovoli; da pobira v letu 1917 na vse direktne davke razun dohodarine in pla-čarine lOOodstotno doklado. Glede no občini skleniene nad lOOodstotne doklade bo deželni odbor sklepal pozneje.
Deželno vzgojevališče — oddaja pod 14 let starih dečkov.
Z ozirom na to, da je vzgoja pod 14 let starih šoloobveznih dečkov povsem drugačna kakor onih od 14. do 18. Jeta, v navedenem zavodu pa je le obrtno-nadaljevalna šola, se store pri c, kr. vladi primerni koraki, da se taki dečki oddajajo v zavod oo. Saleziiancev na Kakovniku.
Zadružna zveza v Ljubljani.
V protislovju s sklepi dežeinetfa zbora se ie »Zadružna Zveža< uprla reviziji do deželnem zadružnem uradu in tudi ni izpolnila dru-\f i j°d °eže'neČa zbora določenih po<*oiev. Vsled tega se je soglasno sklenilo, da »Zadružna zveza« , preneha biti strokovni organ dežele in da se ima vseučiliški zaklad nemudoma vrniti svojemu prvotnemu namenu.
, Kot strokovni organ deželnega odbora v zadružnih zadevah se do nadalje določi »Zadružna centrala- v Ljubljani.
novice.
lj Konierenca »Sodalitatis« za Ljubljano bo v četrtek popoldne ob 5. uri v zborovalnici Katoliške tiskarne. Predava sem. prof, dr. G r i v e c o vzhodnem cerkvenem vprašanju. Predmet je aktualen. Pričakuje se obile udeležbe.
lj Dr, Korošec klubu S. L. S, ljubljanskih občinskih svetnikov. Načelnik kluba J. Šerjak je prejel od dr- Korošca sledečo zahvalo: Na cenjeni dopis z dne 3. decembra t. 1. se imenom Jugoslovanskega kluba najtopleje zahvaljujem za častno zaupanje in soglasje ter prosim, da to sporočite gg. članom kluba. Z najodličnejšim spoštovanjem dr. Korošec.
lj Klubu občinskih svetnikov S, L. S.
je naznanil občinski svetnik Ivan Srebot, da vztraja v S. L. S. po načelih nepozabnega dr. Kreka.
lj Najvišje pohvalno priznanje je izrekel cesar polkovnemu zdravniku dr. Mav-ricij R u s za izborno in požrtvovalno službovanje v vojski,
lj Glasbena Matica. Na jutrišnji koncert velike hrvatske umetnice, pevke gospe Maje pl. Strozzi-Pečičeve in gospoda BeJe pl, Pečiča naše občinstvo posebno opozarjamo. Koncert bo nudil občinstvu užitek prve vrste. Pevka poje najefektnej-še speve in arije svojega opernega repertoarja, speve »Dalile«, Toske«, »Lakmeje«, »Brezilskega bisera« in Straussov lepi »koncertni valček« in kot najizbornejša koncertna pevka predstavi Slovencem prvikrat najnovejše hrvatske lirske pesmi skladatelja Petra Konjoviča. Konjovič je zložil po narodnih motivih hrvatsko izvirno opero »Vilin Veo«, ki se je letos v zagrebški operi z velikim uspehom igrala. Maja pl. Strozzi poje sedem Konjovičevih lirskih pesmi, ki so poetične slike narave. Nikoličevo Zamrzlo jezero, Benešičevo Iščekivanje, klasična Večernja pjesma (Nocturno), mogočni spev Sabah-Allah ekber spadajo med najinteresantnejše
Broizvode hrvatske glasbe. — In Slovenci! rvatska umetnost je tudi naša! Združuj-mo se v lepi kulturi!
lj Koncert virtuozinje na goslih gdčne Angeline Svobode v Ljubljani. Odlično hčerko našega juga bomo pozdravili prihodnji petek dne 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v deželnem gledališču. Umetnica je učenka mojstra Sevčika. Kdor tako igra adagio kot ta umetnica, pripada k izvoljencem umetnosti. Njen zadnji uspeh v Gradcu je bil uprav senzacijonelen. Na podlagi tega uspeha je določena, da svira kot ena-kovrstna v velikem koncertu skupno z velikimi mojstri Willi Burmestrom, Bronisla-vomHubermannom, Karel Flešem in Fr. pl. Veczayem. Predprodaja vstopnic vsak dan od 3. ure popoldne do pol 9. ure zvečer pri blagajni v dež. gledališču.
lj Oslepeli slovenski vojaki v Gradcu prosijo radodarno občinstvo za svalčice, tobak, smodke itd. Kdor hoče kaj za te reveže darovati, naj nemudoma pošlje svoj dar na pisarno »Dobrodelnosti«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
lj Meso na rdeče izkaznice A. Stranke z rumenimi in rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo meso v sredo, dne 19. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do tričetrt na 5, uro. Prosimo, da se ravnajo po označenih urah in da ne prihajajo prej, ne pozneje, kakor je treba.
1| Gg. načelniki krušnih komisij se vabilo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo dne 19. t. m. ob pol 6. uri v mestni posvetovalnici.
lj Oddaja krompirja za V. okraj. Stranke V. okraia prejmejo krompir pri Miihleisnu na Dunajski cesti v sredo, dne 19. t. m., četrtek, dne 20. t. m. in v petek, dne 21. t, m. Določen le tale red:v sredo, dne 19. t. m. od 2. do 3. ure popoldne št. 1 do 100, od 3. do 4. ure št. 101 do 200, od 4. do 5. ure št. 201 do 300. —
V	četrtek, dne 20, t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 301 do 400, od 9. do 10. ure št. 401 do 500, od 10. do 11, ure št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 700, od 3. do 4. ure št. 701 do 800 in od 4. do 5. ure št. 801 do 900.
V	petek, dne 21. t. m .dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1000, od 9. do 10 ure št. 1001 do 1120 in od 10. do 11. ure št. 1121 do konca, Vsaka oseba dobi 15 kg, kg stane 30 vin.
lj Meso za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo meso v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 19. t. m. popoldne. Določen je ta-le red: od pol 2, do 2. ure prva uradniška skupina št. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure prva uradniška skupina št, 201 do konca. — Od pol
3.	do 3. ure druga uradniška skupina, od 3. do pol 4. ure tretja uradniška skupina, od pol
4.	do 4. ure četrta uradniška skupina. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebi tri četrt kg, 5 in 6 oseb X kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, ve čoseb 1 in pol kg. Prosimo, da se ravnajo stranke po označenih urah in da ne prihajajo ne prej, ne pozneje, kakor je treba.
lj Premog za X. okraj se bode prodajal pri g, Ungerju v skladiščih kranjske stavbene družbe in sicer: na št. 3 dne 20. decembra in na št. 4 dne 21. decembra.
lj Špeh v Mostah bodo delili v občinski mesnici dne 19. dec. od 2. do 4. ure popoldne strankam od št. 60—400. Kdor ne pride pravočasno, se ne bo nanj oziralo.
- LISTNICA UREDNIŠTVA.
Planina pri Rakeku. Z ozirom na Vaš dopis Vam izjavljamo, da se v lokalne razmere v Planini ne moremo spuščati. Mi smo povdarjali v »Slovencu«, da se Planina dosedaj za deklaracijo še ni izjavila. Le to smo hoteli pribiti! Imen nismo imenovali! Pozdrav!
razrušene Gorice in različne razglednic podrte Gorice. Velika zaloga umeiniškili kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerliaus
ŽENITNA PONUDBA.
26letni računski podčastnik z večjo vsoto denarja, po poklicu trgovec, se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, katera ima večjo vsoto denarja ali pa že obstoječo trgovino s posestvom, v svrho resne ženitve v začetku leta 1918. — Ponudbe s sliko in natančnim naslovom se prosijo do 1. januarja pod naslovom: Leopold Fiedler, k. u. k. Art. Zeugs-Depot, Spratzern bei St. Polten, Nie-dcf-Osterreich.	3203
J*" Naprodaj je "*C
150 kg pristnega iztrčanega medu
220 kg pristnega prešanega medu
300 kg pristnega medu v satovju.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Med 3231«, ako znamka za odgovor.
se sprejme proti brezplačnemu stanovanju in eventualno kurjavi. — Delo, ki ga ima opravljati, se pri sprejemu določi, — Nastop takoj ali pa 1. januarja 1918. Ponudbe na: poštni predal 54, Ljubljana.
Prodaja.
Prodasta g. Marija Leve, vdova po c. kr. merosodniku, in g. Mihael Majcen, posestnik in gostilničar, Karolinška zemlja št. 1 iz proste roke svojo hišo v Rožni ulici štev, 13, Kupci naj se takoj oglase.
špecerijske stroke in delikatesne, vojaščine prost išče službe "3BC kot detaj-list in engrosist ali podobno v mestu in na deželi za takoj. — Ponudbe pod »Vesten« na upravo lista.	3280
milni „Jetta"
za drobljenje kakor tudi fino in debelo mletev vseh vrst pridelkov dobavlja
tovarna strojev »Jetta«
družba z omej. jam. Oddajna pisarna Dunaj, XX., Klosterneuburgersir. 28. Zahtevajte prospekte »S. 53«. Priložite znamko za odgovor.
Dobro izurjena
prodajalka
špecerijske stroke, želi premeniti službo.
Ponudbe naj še blagovolijo pusluti na upravništvo »Slovenca« r»od »Dobra moč, Stev. 46«,	3305
Zahvala.
Za vse izraze srčnega sočutja ob smrti drage matere
Ane Klešnik
nadalje za krasne vence in za spremstvo na zadnji poli izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo veleč. gosp. župniku ]. Bar letu za obiske, ki so bili rajnei v veliko tolažilo. Ljubljana, 17. decembra 1917. Žalujoči ostali.
Spretna tipkarica
in stenografija, vajena .pisarniških del,
J*- želi primernega mesta
v trgovini ali kakem uradu. Starost 19 let.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3303.
Kupijo se lahke, enovprežne
Ponudbe pod »Sani 3304« na upravo
»Slovenca.
Kupim vsako množino novih in starih
svilenih odrezkov
po 20 K kg.
A. Landskroner,
Ljubljana,	3230
Sv. Jakoba nabrežje 39.
Stalna stranka, g g
brez otrok
za takoj a ali pozneje
manjše
moderno stanovanje
Kdor ga preskrbi, dobi nagrado 5 kg čiste svinjske masti aH 150 K. — Ponudbe pod »Moderno stanovanje« na upravništvo »Slovenca«.	3262
Vsled odhoda odda se na gostilni
v razprodajo, event. tudi na deželo. Po« nudbe pod »vino« na upravništvo tega lista.	3225
za vsa domača dela, ki zna tudi nemško. Naslov pove uprava lista pod št. 3283.
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno ln v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
2C89
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
£aston) dobi vsal< na željo
^f^^p^ moj glavni katalog ur, (gfg:I|;;j| srebrnine, zlatnine in ' ' "• ' godbenih predmetov.
Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16, 25, 35 in 50 ; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 210 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSlljatev po povzetju
ali predplačilu. Razpošiljalnica JAN. KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Brttx) Stev. 1754, Češko.
Jt^-Izšel je
krasno opremljen slovenski vojaški koledar z naslovom
Slovenski vojak
ki se dobiva po vseh knjigarnah v Ljubljani, v raznih trgovinah na deželi in pri založniku JANKU NEP. JEGLIČU, šolskemu vodji v Ljubljani. — Cena vezanemu izvodu 1-50 K. Kodr vzame 25 izvodov pri založniku, po 1>30 K, za trgovce poseben popust. Naroča se najceneje po nakaznici, sicer se pošilja (samo vezan) pruii povzetju, ki sianc 50 vin. za zavoj. Na vojno pošto se ne sprejema povzetje, zato naj se denar pošilja naprej. 3270


trgovec in krojaški mojster v Gorici
16. decembra 1917, previden s ssvetotajstvi preminul v Radečah. Pcgreb s sv. mašo nepozabnega bo v sredo, dne 19. t. m. dopoldne žalosti na tukajšnje farno pokopališče.
Radeče, dne 17. decembra 1917
Naročila na nova dela se izvrše točno in nadvse solidno.
ALOJZIJ FUCHS, zlatar, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
			
			
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom sm-<: našega vročeljubljenega sina oziroma brata, blagorodnega gospoda
Milana Zenico
c. in kr. stotnika
izrekamo vsem, osobito zastopnikom tukajšnjega c. in kr. etapnega štacijskega poveljstva ter častniškega zbora, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti, našo najiskrenejšo zahvalo.
ŽALUJOČI OSTALI.
»SLOVENSKA MATICA« naznanja, da je njen dolgoletni in zaslužni odbornik, gospod
dne 17. dcccmbra t. 1. umrl.
Bodi mu ohranjen časten in hvaležen spomin!
V Ljubljani, dne 18. decembra 1917.
Antonija Poveraj naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nenadomestljivega soproga oziroma dobrega očeta, gospoda
ščetavskega mojstra in hišnega posestnika
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čast. gosp. domačemu župniku Jankotu Barle za duševno tojažbo med boleznijo, slavn. kat. društvu rokodelskih pomočnikov za obilo udeležbo pri pogrebu in ginljivo žaloslinsko petje, posebno pa društvenemu predstojniku čast. gosp. Alojziju Stroj, nadalje slavn. veteranskemu društvu in križevniški Marijini kongregaciji ter nje načelniku, kakor tudi vsem drugim mnogobrojnim vdeležencem pogreba. Bog povrni!
V Ljubljani, dne 18. decembra 1917.
ŽALUJOČI SOPROGA IN HČI.
SLOVENEC, dne 18. dcccmbra 1017. ___Stev; 289.^
Darujte za dr. Krekov spomenik!
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretre-sujočo vest, da je naša iskrcnoljubljcna sestra, svakinja in teta, gospa
Kmi Mmgm
trgovka
v pondeljek, dne 17. decembra ob 6. uri zvečer, po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 20. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 71 na pokopališče k sv. Križu, kjer sc polože zemski ostanki v lastni grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni ccrkvi Sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 18. dcccmbra 1917.
liKiKaPMKffla^iH^raii *mr Izgubljena le
vsaka beseda, če tarnate, da ne veste, kaj bi darovali svojcem za božične praznike. Oglejte si v moji zlatarski delavnici razne nakite, krasne briljantne prstane, uhane, broške, verižice, ure v vseh dragih kovinah najboljših znamk, nadalje priložnostni nakup vsakovrstnih draguljev, med drugimi
IKF*	18 karat, antik. brožka, posejana z briljanti, fino beneško delo iz 14.
stoletja	'•t
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma ded, brat, tast, svak in stric, gospod
%
m.
"V"
... ir- m *
ar w
c. kr. notar v Kamniku
Anton Koman,
gostilničar,
Franc Koman,
v Atijeriki, brata.
Angela Koman,
svakinja.
Vsi nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki.
dne 13. grudna 1917 ob pol 1. uri popoldne, previden s tolažili sv, vere, v starosti 59 let v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo v Kamnik, kjer se v sredo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne polože k večnemu počitku na pokopališču na Žalah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Kamniku, dne 17. grudna 1917.
Franice Durjava
Zahvala.
Za obilne izkaze globokega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne edine hčerke
ŽALUJOČI OSTALI.
izrekamo preč. duhovščini, gg. zdravnikom, postojnskim pevcem, darovalcem venccv in vsem onim, ki so blagopokojno spremili k večnemu počitku in nas počastili s tolažilnimi pismi našo najglobokejšo zahvalo.
Rakitnik, 17. decembra 1917,
ŽALUJOČI OSTALI.