VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
CELOVEC ČETRTEK 23. MAJ 1996
Letnik 51 Štev. 21 (2860)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.

Štajerska: zanimanje za pouk slovenščine stabilno
Zanimanje za slovenski pouk na štajerskih šolah je kar precejšnje. To kažejo podatki osrednje organizacije štajerskih Slovencev, Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, in uradne številke štajerskega šolskega sveta.
Na glavni šoli v Gomilici (Gamlitz) teče projektni pouk s 15 učenci, ki imajo možnost izbire med slovenščino, italijanščino in francoščino. Na glavni šoli v Lučanah (Leutschach) ima 8 učencev slovenski pouk. Ker pa je pouk popoldne, število učencev občasno niha. Na glavni šoli v Er-novžu (Ehrenhausen) pa v okviru projektnega pouka »Štajerska glavna šola« obiskuje 30 učencev
slovenščino. Na omenjenih šolah in tudi na realki v Arvežu (Arn-fels), kjer v okviru dopoldanskega pouka obiskuje nad deset učencev slovenščino, poučuje slovenščino učitelj Ernst Körbier. V Radgoni (Radkersburg), tam slovenščino poučuje učiteljica Norma Bale, obiskuje na glavni šoli petkov popoldanski pouk slovenščine osem (8) učencev, na ljudski šoli pa ima šest (6) učencev.
Srednje in višje šole
Na srednjih in višjih šolah južne Štajerske po podatkih štajerskega deželnega sveta obiskuje 99 učenk in učencev slovenščino. Podatke je deželni šolski svet objavil na zah-
tevo Kulturnega društva člen 7 in veljajo za šole v Lipnici (Leib-nitz), Radgoni (Bad Radkersburg) in Cmurek (Mureck).
Na ZG/ZRG v Lipnici obiskuje 67 dijakov pouk slovenščine, na Višji zvezni realki (BORG) v Radgoni jih je deset, na Višji strokovni šoli za ženske poklice v Cmure-ku je 9 učencev slovenščine in na zavodu za otroške vzgojitelje/vzgojiteljice v Cmureku 13 učencev. Hkrati pa deželni šolski svet pričakuje, da bo v prvem razredu prihodnjega šolskega leta do 18 učencev tega zavoda obiskovalo prosti predmet slovenščino oz. neobvezne slovenske vaje.
Franc Wakounig
Minister Thaler odstavljen

48 glasovi za in 26 glasovi pro-£ ti je prejšnji četrtek v slovenskem parlamentu uspela interpelacija proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, članu Liberalne demokracije. S tem je mlada država na sončni strani Alp porabila v petem letu svojega obstoja že četrtega ministra za zunanje zadeve. Prvi je bil sedanji ljubljanski župan Dimitrij Rupel, ki ga je nasledil prvi premier samostojne Slovenije Lojze Peterle. Za njim je nekaj časa vodil sam predsednik vlade Drnovšek zunanje posle, preden na to mesto ni prišel Zoran Thaler.
Interpelacijo proti Thalerju je 1. februarja vložila skupina enajstih
opozicijskih poslancev socialdemokratske in ljudske stranke ter en samostojni poslanec. Vzrokov za nezaupnico je bilo menda več, med drugim ministrova nesposobnost, ki da je vzrok za zastoj v pogajanjih s sosednjimi državami in EU, sporna izjava Thalerja in italijanske zunanje ministrice Agnellijeve lani marca, ko je Italija dala zeleno luč za podpis pri-družitvenega sporazuma, neustrezno ravnanje ministra, ko je v Grčiji menda izgubil uradne dokumente in prepoved sprejemov na slovenskih diplomatskih predstavništvih v tujini ob dnevu državnosti.
Čeprav je minister vse očitke zavrnil, je interepelacija uspela. Uspela pa je predvsem zato, ker so Krščanski demokrati, ki so z Liberalno demokracijo v koalicijski vladi, glasovali proti ministru. Ta za koalicije dokaj nenavadno, in v drugih državah absolutno nesprejemljiva poteza je bila očitno tudi akt sladkega maščevanja za svo-ječasno odvolitev bivšega zunanjega ministra in predsednika krščanskih demokratov Peterleta. Začudilo pa je tudi dejstvo, da se v interpelacijski razpravi nobeden od vladnih članov Liberalne demokracije ni postavil za Thalerja.
Franc Wakounig

Kandidata socialdemokratske in Ljudske stranke brez možnosti za izvolitev
Volitve v Evropski parlament (EU) bodo sicer šele 13. oktobra, toda že zdaj je več ali manj jasno, da bo edini poslanec, ki se bo po volitvah iz Koroške preselil v Strassbourg, prišel iz vrst stranke Jörga Haiderja. Razlog zato je, da so ostale stranke, še posebej SPÖ in ÖVP, Koroško spet enkrat brez borbe prepustile desničarskemu populistu, saj na njihovih kandidatnih listah ni moč najti kandidata oz. kandidatke na izgled-nem mestu.
Tako je socialdemokratska stranka, ki je z osmimi poslanci tudi najmočnejša avstrijska frakcija v Evropskem parlamentu, te dni objavila dokončno vseavstrijsko kandidatno listo za evropske volitve iz katere je razvidno, da njen koroški kandidat in nekdanji deželni poslanec Peter Kaiser nima nobenih možnosti za izvolitev. Zvezna stranka gaje uvrstila šele na enajsto mesto, kar pomeni, daje Kaiserjeva kandidatura popolnoma neizgledna. Vrhu tega kažejo vse ankete na to, da SPÖ na volitvah 13. oktobra ne bo uspelo obdržati sedanjih osem sedežev, ampak da ji resno grozi izguba najmanj enega, če ne celo dveh sedežev.
Uvrstitev Kaiserja s strani zveznega strankinega predsedstva na čelu s kanclerjem Vranitzkym je precej negativno odmevalo med koroškimi socialdemokrati. Neupoštevanje njihovega kandidata so na eni strani tolmačili kot žalitev deželne strankine organizacije, ki šteje med najmočnejže v Avstriji, na drugi strani pa Korošcev nasploh, ki so se na referendumu junija leta 1994 s skoraj 69 odstotki (vseavstrijski pristanek je znašal 66,5 odstotka) izrekli za pristop k EU in s tem dosegli enega od najboljših deželnih rezultatov.
Toda kljub ostrim protestom in celo z grožnjo, da bo deželna stranka svoje kandidate vzela iz vseavstrij-ske liste, koroškim socialdemokratom ni uspelo doseči boljšo uvrstitev za svojega kandidata. Dunaj ni več spremenil kandidatno listo, koroški socialdemokrati so ostali praznih rok ....
Pri Ljudski stranki (ÖVP) sicer dokončne odločitve o kandidatni listi še ni, toda že zdaj ni nobena skrivnost, da koroški kandidat, nekdanji državni poslanec Hubert Pirker, nima resnih možnosti za takšno uvrstitev, ki bi mu dejansko zagotovila sedež v Strassbour-gu. Možnosti Pirkerja so minimalne tudi zaradi dejstva, da ima Ljudska stranka v evropskem parlamentu trenutno samo pet sedežev.
Ker na sprednjih mestih kandidatnih list Liberalnega foruma in Zelenih prav tako ni najti koroških kandidatov in kandidatk, je torej že zdaj jasno, da bo edini koroški poslanec v Strassbourgu po 13. oktobru Haiderjev strankin prijatelj Leo Lukas. Nekdanji direktor avstrijskega biroja za turistično propagando, ki si je šele pred nedavnim kupil hišo v dvojezični občini Bilčovs, je že zdaj - po odstopu socialdemokratskega poslanca Walterja Poscha iz Spitala ob Dravi -edini poslanec, ki v evropskem parlamentu zastopa »koroške barve«
Ivan Lukan
K & K ŠENTJANŽ IN SP7
vabita na komedij
Franz Xaver
e
■neaijo
Kioztz
»Moška&tvar«
(Mämttrsache)
pe'e t, 24. maj 1996, ob 2 v ^ri, v k & k Šentjanž
dr
Režija: Jra Jamnik lgrat?pYjja Vidmar in Borut Veselko
Prisrčno vabljeni!
T adnja seja sosveta je razči-4Lm stila z nekaterimi dilemami slovenske manjšinske politike. Šefa poslanskih klubov SPÖ in ÖVP dr. Kostelka in dr. Khol sta poudarila, da vladni stranki ne podpirata rešitve, ki so povezane s spremembami avstrijske ustave. Prvič, ker je to izredno kompleksno, in drugič, ker takih zahtev razen NSKS ne postavlja nobena avstrijska avtohtona manjšina. Nadalje sta šefa poslanskih klubov poudarila, da sta vladni stranki pripravljeni reševati vsa tista vprašanja, ki jih slovenska manjšina na Koroškem artikulira v konsenzu. Torej, avstrijska vlada ne odstopa od tega, da sta predstavniški organizaciji koroških Slovencev
KOMENTAR
Piše dr. Marjan Sturm
nazadnje tudi razširitev veljavnosti odredbe o dvojezični to-
manjšine osnovno človekovo pravico po demokratični izbiri. Če sta osrednji organizaciji od leta 1955 naprej znali uskladiti svoje zahteve do deželne in zvezne vlade (spomenica, operacijski koledar, čarta avstrijskih narodnosti ipd.), potem ni razloga, zakaj bi danes ne mogli skupno določiti prioritet pri reševanju odprtih vprašanj. Razen v vprašanju poenotenja organizacijskih struktur pri vseh ostalih praktičnih vprašanjih ne vidim nikakršnih resnih problemov. To pa je najmanj 90 % vseh vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Od junija 1995 naprej do danes se NSKS ni želel sestati z ZSO na nivoju obeh pred-
Signal sosveta
ZSO in NSKS. Ti dve organizaciji od leta 1955 naprej predstavljata slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Kar se tiče reševanja odprtih vprašanj, sta se šefa poslanskih klubov seveda sklicevala na »neenotnost« slovenskih organizacij. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da osrednji organizaciji v praktičnih vprašanjih nista neenotni. Skupno zahtevamo razširitev radijskih in televizijskih oddaj v slovenščini, skupno zahtevamo ureditev dvojezičnih otroških vrtcev, skupno zahtevamo razširitev veljavnosti odredbe o slovenskem uradnem jeziku in ne
pografiji ipd. Niti v vprašanju zajamčenega mandata med ZSO in NSKS ni načelnega razhajanja, kajti ZSO je vedno poudarila, da ne nasprotuje taki ureditvi ob tem, da sama zase uveljavlja integracijski model. Toda vprašanje zajamčenega mandata po zamisli NSKS je povezano s spremembo zvezne ustave, za kar pa ni pripravljenosti niti pri vladi niti pri ostalih avstrijskih manjšinah.
Edino vprašanje, kjer se ZSO in NSKS bistveno razhajata, je vprašanje poenotenja organizacijskih struktur. V tem vprašanju ZSO vztraja na tem, da ima vsak pripadnik
sedstev, da bi skupaj določili vsa tista vprašanja, kjer imamo skupna gledišča in ki bi jih skupno prezentirali avstrijski vladi. ZSO je letos spomladi dvakrat pismeno povabila NSKS na pogovor. Niti odgovora ni bilo.
Pretekla seja sosveta je pokazala, da se avstrijska vlada ne spušča v igrice »kdo od manjšine je lepši, boljši ipd.«, temveč da želi resne pogovorne partnerje, ki se znajo tudi dogovoriti.
Upati je, da je NSKS razumel signal vladnih strank. V teh dneh bo ZSO znova poslala NSKS pismeno vabilo na pogovor. Tokrat priporočeno.
ŽENSKA PLATFORMA
Odločno in solidarno za pravice žena
T enska platforma proti zmanjšanju socialnega skrbstva v katero je vključeno štirinajst koroških ženskih iniciativ, je na tiskovni konferenci opozorila na posledice varčevalnega paketa, ki v nekaterih primerih ogrožajo obstoj ženskih projektov kot npr. pred kratkim ustanovljeni dekliški center in ženski center Belladonna v Celovcu.
Združenje iniciativ
Predstavnice nadstrankarske ženske platforme so ponovno nakazale poslabšanje socialnega položaja žensk in samohranilk in tudi tistih, ki so vključene v delovni proces. Varčevalni ukrepi bodo od 1. julija dalje prizadeli vse žene. Zato je ne-obhodno potrebno, da se ženske iniciative in sploh prizadete žene združijo v enotno, močno in solidarno platformo v borbi za obstoj prepotrebnih ženskih projektov, katerih sodelavke pomagajo ženam in dekletom v raznovrstnih življenjskih stiskah (pravna, psihosocialna pomoč, pomoč pri iskanju zaposlitve in delovnega mesta idr.)
Pravica do dela
Žene v naši družbi že stoletja opravljajo večinoma brezplačno delo pri vzgoji otrok in vodenju gospodinjstva. Vrhu tega je zaslužek žena poprečno za 40 odstotkov nižji od zaslužka moških.
Govornice posameznih iniciativ so zahtevale zakonsko ureditev neplačanega dela, ki ga opravljajo in pričakovati je, da se bo na osnovi varčevalnega paketa zaposlitveni položaj žensk še poslabšal. Boj za enakopravnost štejejo žene kot družbenopolitično nalogo, upanje in potrpežljivost pa gotovo ne bosta zadostovala za dosego tega cilja. Treba se bo združiti, potrebna bo širša diskusija znotraj ženskih skupin, organizacij in informiranje javnosti o ženskih vprašanjih.
Ustanovitev ženske stranke ?
Zamisel po ustanovitvi ženske stranke kot izraz političnega hotenja za enakopravnost žen je burila duhove v vseh političnih strankah. O tem je glasno razmišljala nekdanja ministrica za žene Johanna Dohnal, kateri je uspelo v zadnjih dvajsetih letih izboljšati položaj žen, in ni več izključeno, da bo prišlo do ustanovitve ženske stranke. Nekatere govornice so signalizirale pripravljenost do takšnega koraka v primeru neupoštevanja upravičenih zahtev ženskih iniciativ proti krajšanju socialne oskrbo vanosti.
P. S. Danes, ob 18.30, bo v celovškem Napoleonstadlu predstavitev knjige Eve Rossmann »Heim an den Herd«, nato bo sledila diskusija. Vabljeni! m. š.
GOSPODARSTVO
CELOVEC / HIŠA ARHITEKTURE
Visoka kredibilnost Slovenije
Tri mednarodne vodilne kreditne sposobnosti držav stors Service in Standard & I agencije za ocenjevanje (to so IBCA, Moody’s Inve- Poor’s) so objavile svoje ugotovitve.
Republika Slovenija je prva od republik nekdanje SFRJ, ki je pridobila oceno in je kot edina izmed držav v tranziciji Srednje in Vzhodne Evrope uvrščena v glavno kategorijo ocenjevanja kreditne sposobnosti »A«. S tem je prehitela tudi nekatere države članice EU.
Vse tri agencije so objektivno in neodvisno ocenile kreditno sposobnost glede na odplačevanje obveznosti iz izdajanja vrednostnih papirjev brez časovnega zamika v tuji in v domači valuti.
Ocene kreditne sposobnosti kažejo na uspešnost slovenskega izvoza, uspeh fiskalne in monetarne politike ter tudi politični konsenz ekonomske in zunanje politike.
Glede na prevzem dolga nekdanje SFRJ je R Slovenija prevzela odplačevanje svojega dela, kar pa ne bo ogrožalo njene kreditne sposobnosti, saj so obveznosti nižje, kot pa že sedaj znašajo devizne rezerve. Z ozirom na možno članstvo v EU so to najboljši pogoji, na katere se država lahko sklicuje.
Einigkeit auf slowenisch
______________________Samo Kobenter_______________________
T-* ie Kärntner Slowenen geben zur Zeit ein klägliches und lärgerliches Bild ab. Da haben sie eine historische Chance, JL/endlich zu einem zumindest verbesserten Volksgruppengesetz zu kommen und tun alles, um sie gründlich zu vermasseln. Statt mit einer selbstbewußten Stimme die notwendigen Maßnahmen zu formulieren, verzetteln sich die beiden Vertretungsorganisationen in fruchtlosen Kompetenzstreitereien. Nicht, daß dies neu wäre: Nur ist der Zeitpunkt diesmal ungefähr so gut gewählt wie die Forderung des konservativen „Rates* taktisch geschickt, ausgerechnet im Vorfeld der EU-Wahlen die überfällige Aufstellung zweisprachiger Ortstafeln zu verlangen.
Natürlich ist die Forderung legitim, aber auf der Prioritätenliste der offenen Probleme sollte sie ganz unten stehen. Wichtiger wäre, gerade weil die Zahl der Slowenen sukzessive abnimmt, der Aufbau einer durchgehenden zweisprachigen Infrastruktur im Bildungswesen - und zwar vom Kindergarten- über den Vorschulbereich bis hin zur Auffächerung in mehrere Zweige be-rufs- und weiterbildender Mittelschulen. Die Ausweitung slowenischer Rundfunk- und TV-Programme wäre ebenfalls eine lohnendere Aufgabe als der Streit um die Frage, wer die Slowenen in welcher Form und in welchen politischen Gremien vertreten soll. So besteht durchaus die Möglichkeit, daß die Slowenen zwar bald eigene Ortstafeln haben und Politiker behalten werden, aber keine Basis, um erstere lesen und zweitere wählen zu können. Zumindest eine der Optionen wäre bedauerlich.
Die Vertretungsansprüche der slowenischen Organisationen und ihre gegenseitigen Antipathien sollen hier nicht thematisiert werden. Gefragt sei lediglich, warum sie es den Politikern der „Mehrheit* gar so leicht machen, sie nicht ernst nehmen zu müssen.	(iz »Der Standard«)
Podelitev nagrad za gradnjo
^^b številni udeležbi koroških arhitektov in ar-hitektinj, političnih predstavnikov in seveda nagrajancev, med njimi mednarodno znani koroški arhitekt prof. Günther Domenig, so v torek v hiši arhitekture podelili deželne nagrade za gradnjo 1995. Nagrajena je bila tudi družina Berch-told-Ogris za lesno gradnjo iz Bilčovsa. Načrt za enodružinsko hišo je naredil arhitekt dipl. inž. Hermann Kaufmann.
Na osnovi javnega razpisa je bilo predloženih 62 različnih projektov, ki jih je ocenila strokovna komisija.
Podelitev nagrade družini Berchtold-Ogris je komisija utemeljila takole:
Preprostost oblike hiše je po zgledu avtohtone, kmečke arhitekture Roža. Namesto običajnega gradbenega materiala iz kamna so uporabili les. Očivid-no pri tem projektu pa je, da ni bilo treba spremeniti terena, ker je hiša zgrajena v naravno pobočje. Kletno področje je zgrajeno na nivoju pritličja v pobočje. Mirna in zaključena zgradba se odpira proti jugu z veliko površino in tako omogoča pasivno uporabo sončne
Dl Andreas Berchtold
energije. Kot energetska vira služita solarna naprava in centralna kuhinjska peč na drva. Stene in stropi so iz že dodelanih lesnih elementov, ki sojih montirali v roku nekaj dni. Notranjost stanovanjske hiše v celoti odgovarja preprostosti zunanje podobe zgradbe. Komunikativni prostori v pritličju so odprtega in fleksibilnega značaja. Ta stanovanjski projekt odgovarja zahtevam funkcije in arhitekture, ekologije in gradbene fizike.
m. š.
PASTORALNI OBISK PAPEŽA JANEZA PAVLA II.
Slovenija je bila zares gostoljubna
Okoli stotisoč vernikov je prisostvovalo pri maši v Stožicah
It I a tridnevnem pastoralnem IM obisku se je od preteklega petka, 17. maja, pa do nedelje, 19. maja, mudil papež Janez Pavel II. v Sloveniji. Mlada in samostojna država, ki jo je Vatikan leta 1992 kot prvi priznal in s tem sprožil val njene mednarodne uveljavitve, je papeža pričakala z vsemi državniškimi, cerkvenimi in kulturnimi častmi. V ospredju 71. papeške vizite v svetu je bila verska komponenta, saj je geslo obiska bil svetopisemski rek »Oče, potrdi nas v veri«. Papež je obiskal vse tri slovenske škofije, maš v Stožicah v Ljubljani in v Mariboru ter srečanja z mladino v Postojni se je udeležilo okoli 250.000 vernikov. Papež se je srečal in pogovarjal z najvišjimi slovenskimi državnimi in cerkvenimi predstavniki, izven programa je obiskal tudi Marijino svetišče v Brezjah. Varnostni ukrepi med papeževim obiskom, ki je potekal brez pripetljajev in bil odlično pripravljen, so bili izredno obširni in strogi.
Zahvala za priznanje
Papež Janez Pavel II. je v Slovenijo prispel z letalom. Gosta so na brniškem letališču pričakali predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, premier Janez Drnovšek, predsednik parlamenta Školč in vsi slovenski škofje z metropolitom in nadškofom Alojzijem Šuštarjem na čelu. Zbral se je tudi diplomatski zbor, akreditiran v Sloveniji.
Papež je po pristanku po ustaljenem ritualu poljubil slovensko zemljo, ki sojo prinesli iz slovenskega geografskega središča in sta mu jo v glinasti posodi ponudila mladinca. Po pregledu častne čete slovenske vojske in igranju državnih himen je predsednik Kučan zaželel vatikanskemu gostu prisrčno dobrodošlico v lastnem imenu in imenu vsega slovenskega ljudstva. Poudaril je, da človeštvo s pričakovanji, razumevanjem in odobravanjem spremlja papeževa prizadevanja za mir in medsebojno spoštovanje in da človeštvo tudi nima druge izbire kot svet v miru, brez nasilja in vojne in da spoštuje kulturno, politično, duhovno in etnično drugačnost. Posebej se je Kučan zahvalil papežu, da je Vatikan med prvimi priznal samostojno Slovenijo, ker je bolje od drugih razumel znamenje časa in v tej zvezi spomnil na enotnost Slovencev v času vojaškega nasilja leta 1991, da se »osamosvojimo in prenovimo družbo v skladu z evropskimi merili in vrednotami evropske civilizacije, vgrajene v temelje prve slovenske države v sodobni zgodovini«. Predsednik je opomnil na dejstvo, da je Slovenija zadnja štiri leta živela na samem robu apokaliptičnih vojnih grozot v Bosni in
Hercegovini ter na Hrvaškem in poudaril, da je prav papež bil eden od tistih redkih pogumnih osebnosti v svetu, ki je jasno razločevala med napadalci in žrtvami. Kučan je v zvezi s 1250-letnico pokristjanjevanja Karantancev podčrtal zahodnoevropske in krščanske civilizacijske ter kulturne korenine Slovencev in poudaril, da je prav krščanska cerkev morda odločilno pomagala pri ohranit-
vi slovenskega naroda skozi dolga stoletja neprijazne zgodovine. V tem sklopu je posebej opozoril na zasluge Primoža Trubarja in drugih krščansko-protestanskih piscev, ki so s prevodom svetega pisma povzdignili slovenščino v cerkveni in literarni jezik in s tem postavili temelje slovenskemu slovstvu, jeziku in narodni samozavesti, ter na mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki je odločno in neizprosno branil slovenski jezik in kulturo pred napadalno in surovo germanizacijo. Narodov spomin nikoli ne bo pozabil teh velikih mož.
Pravica samoodločbe narodov
Predsednik Kučan je naglasil skrb za duhovno življenje, za univerzalne moralne in življenjske vrednote,in enkratno priložnost, da v skupnem delu in brez
sovraštva in tragičnih delitev, ki se hranijo iz zgodovine, ozdravimo mnoge rane. »Zadala nam jih je velikokrat neprijazna preteklost, tudi tista, ki nas je hotela, podobno kot vašo rodno Poljsko, med drugo svetovno vojno izbrisati s sveta in nas je dvignila v upor«. Kučan je omenil spravo s pravico do več pogledov na resnico, potrebo po strpnosti in medsebojnem spoštovanju in da ne bi še kdaj
dvignili roke zoper svoj narod, zoper svoje brate.
Papež se je v svojem nagovoru iskreno zahvalil predsedniku Republike in slovenskim oblastem ter slovenskim škofom za pozdrav in v smislu ekumenizma pozdravil tudi predstavnike pravoslavne in evangeličanske Cerkve. Posebej je omenil manjšine in narodnosti, ki živijo v Sloveniji: Italijane, Madžare, Hrvate, Srbe in Bošnjake ter Slovence po svetu. Izrazil je upanje, da bi Slovenija ostala križišče in most med narodi in da bi prišlo do trajnega in pravičnega miru na evropskem jugovzhodu in da bi vsako ljudstvo moglo živeti svobodno in spoštovano v lastni deželi.
Papež je ponovno poudaril pravico ljudstev do samoodločbe in izrazil veselje, daje lahko obiskal neodvisno in samostojno slovensko državo, katere mi-
roljubni in demokratični razvoj da ceni in spremlja z veseljem.
Zasluge Cerkve za narod
Dogodek 1250-letnice spreobrnjenja Karantancev da ne zadeva le Cerkve, ampak je tudi pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Papež je omenil zasluge Cerkve za ohranitev narodove bitnosti, kajti ker ni bilo civilne oblasti, je prav cerkvena avtoriteta bistveno vplivala na ohranitev slovenske narodne samobitnosti. Posebej je imenoval škofa Antona Martina Slomška in zaželel, da bi slovenski narod zmogel najti moč za premagovanje težkih trenutkov in da bi ostal ponosen na lastne korenine in ohranil upanje, odprto v prihodnost.
Po sprejemu na Brniku je Janez Pavel II. obiskal božjo pot na Brezjah, kjer je molil pred Marijino sliko, nato pa ga je sprejel na gradu Brdo predsednik Kučan. Zatem je sveti oče v ljubljanski stolnici opravil šmarnice, na poti pa ga je pozdravljala množica ljudi.
V soboto dopoldne je papež imel osrednje bogoslužje na ljubljanskem hipodromu v Stožicah. Zbralo seje okoli stotisoč vernikov. Med potrkavanjem zvonov, eden od potrko-valcev je bil tudi žihpoljski mizar Peter Hribernik, se je papež najprej peljal s papamobi-lom skozi vrste navdušenih vernikov, zatem pa je sprejel delegacijo beguncev. Njegova pridiga je bila naravnana na geslo obiska »Oče, potrdi nas v veri«. Poudaril je potrebo po novi evangelizaciji, kajti vsaka krščanska generacija da se mora sasma ponovno odločiti za krščanstvo. Omeuil je težke preizkušnje, ki jim je bila slovenska krščanska skupnost v preteklosti izpostavljena in kot eno od glavnih cerkvenih nalog za prihodnost imenoval vrnitev k izvirom. Ponovno je izrazil veselje, daje v nedovisni Sloveniji ob zori novega in obetavnega obdobja njene zgodovine. Papež je pozdravne besede spregovoril tudi v srbščini in
nemščini in se srečal z zastopniki srbske pravoslavne Cerkve.
Praznovanje z mladino
Po maši in kosilu v zavodu sv. Stanislava se je srečal s predsednikom slovenske vlade dr. Drnovškom in z njim izmenjal mnenja. Potem se je odpeljal v Postojno, kjer se je srečal s 50.000 mladinci in skupno z njimi praznoval svoj rojstni dan.
Pastoralni obisk je papež zaključil v nedeljo v Mariboru. Škof Krambergerje posebej poudaril zasluge škofa Antona Martina Slonmška za versko, narodno in kulturno preživetje Slovencev. Papež je glede beatifikacije Slomška dejal, da bo postopek kmalu in pozitivno zaključen.
Prd odhodom papeža je predsednik Kučan izrazil upanje, da bi tudi v prihodnje bil naklonjen prizadevanjem Slovenije za njen notranji mir in njeno uspešno umestitev v evropske povezovalne ustanove.
Franc Wakounig
Kje je? Tam zgoraj?
Sprava
Kakor je papežev obisk bil za Slovenijo pomemben iz raznih razlogov, med drugimi naj navedem le političnega in pastoralnega, pa ne moremo mimo dejstva, da je ostalo nekaj stvari nedorečenih. Naj omenim samo spravo. Vsak ima pravico, da opominja na krivice, ki jih je doživel ali pretrpel. A prav bi tudi bilo, če bi Cerkev na Slovenskem končno priznala tudi svoj delež krivde za razvoj med Slovenci med drugo svetovno vojno in tako dala spravi svoj plemeniti delež. Slovenski protestantski verniki so zaman čakali besed obžalovanja za krivice, ki so jih morali pretrpeti v imenu rekatolizacije dežele. Tudi tu velja, da sprava ni cesta enmosmerni-ca. In vest, da je beatifikacija Antona Martina Slomška takorekoč pozitivno zaključena, je vsaj za silo ublažila razočaranje nad tem, da mu papež med obiskom v Mariboru ni dal časti oltarja.
wafra
Papež v krogu politikov in cerkvenih dostojanstvenikov
NA BRNCI - 90 LET SPD »DOBRAČ«
Uspel jubilejni koncert
»Vaščani pojo« so s svojo živahnostjo navdušili občinstvo
£ lovensko prosvetno dru-3 štvo »Dobrač«, ki na robu dvojezičnega ozemlja zadnja leta spet aktivno deluje, je preteklo sredo ob 90. obletnici obstoja društva proslavilo svoj rojstni dan z lepim in srčnim koncertom, ki so se ga udeležili številni obiskovalci od blizu in daleč.
Iz zgodovine
Kulturno društvo na Brnci ima zelo pisano zgodovino. V času pred prvo svetovno vojno so imeli pevski zbor, tamburaško in igralsko skupino. Večkrat in z velikim uspehom so uprizorili Miklovo Zalo. Zelo znan je bil v tridesetih letih bmški sekstet. Po drugi svetovni vojni in približno do leta 1955 se je društvo posvetilo odrski dejavnosti s številnimi nastopi doma in v Sloveniji, nato pa je odrsko delovanje zaspalo. Vzrokov je bilo kar več: nekateri aktivisti so se preselili, močna industrializacija brnškega okraja, brezperspektivnost nadaljnjega delovanja idr. V šestdesetih letih je društvo popolnoma opustilo samostojno delo. Šele v sedemdesetih letih so društveniki kulturno dejavnost spet poživili. Leta 1983 so ustanovili s pomočjo zavzete in priljubljene režiserke Slavice Kropivnik
gledališko skupino, ki je do danes uprizorila v ljudski hiši na Brnci 9 premier in opravila 75 nastopov doma, v Sloveniji in Italiji.
Z optimizmom v bodočnost
Na jubilejnem koncertu, ki so ga oblikovali Mladinska skupina iz Ledine pod vodstvom Anice Lesjak, Tamburaši iz Šentjanža, Oktet Suha, moški pevski zbor »Vaščani pojo« iz Bilčovsa in
Zgornje vesce (Joško Kovačič) in Pevski zbor beljaške policije z dirigentom Manfredom Mel-cherjem, je agilni in prizadevni predsednik mag. Marjan Gallob na kratko orisal zgodovino domačega prosvetnega društva, pogoje delovanja in asimilacijski razvoj v zadnjih desetletjih, ki je hudo prizadel vsestransko kulturno delovanje v društvu. Kljub omenjenim težavam pa so društveniki s predsednikom na čelu polni optimizma in delovne
zagnanosti. Kot izraz trdne volje in prizadevanja za ohranitev slovenske besede in kulture na tem delu Koroške je ustanovitev otroške in mladinske igralske skupine, ki bo letos septembra uprizorila otroško igro.
Predsednik Marjan Gallob, ki je povezoval razne točke sporeda v obeh deželnih jezikih, se je iskreno zahvalil prizadevni režiserki Slavici Kropivnik, spomnil pa se je tudi umrlih in še živečih kultur-
nikov, med drugim Janeza Miklaviča in Hanzija Kropiunika. Njegova zahvala pa je veljala tudi vsem slovenskim ustanovam, podjetjem, ki so finančno podpirali delovanje, in vsem posameznikom, ki so pomagali pri uresničevanju društvenih načrtov.
Čestitke
K visokemu jubileju so prisrčno čestitali podžupan domače občine Michael Michelz, predsednika SPD »Srce« iz Dobrle vasi, mag. Štefan Kramer, Erika Wrolich od SPD »Jepa«, dr. Ludvik Druml od SPD »Žila« z Bistrice in predstavnik KKD »Zvabek« ter dirigenti nastopajočih zborov.
Nastopajoče zbore in tamburaše, ki so predvajali domače in mednarodne pesmi, pa je zadovoljna in navdušena publika poplačala z burnim aplavzom.
Svečanosti so se udeležili: gen. konzul RS Jože Jeraj s soprogo, podžupan Michael Michelz, tajnik SPZ dr. Janko Malle in Nužej Tolmajer od KKZ ter predsedniki raznih prosvetnih društev in predstavniki domačega družbenega življenja.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo SV !
Mirko Štukelj
Ob razpravi o deželni razstavi
Hočemo biti žrtve za vsako ceno?
“ji e od lanskega leta naprej so 4L v teku priprave za deželno razstavo, ki bo naslednjo leto od aprila do oktobra na temo »lov« v Borovljah. Prostor razstave bo boroveljski grad, znanstveni vodja je prof. Hodi celovške univerze, mag. Hartwig Pucker pa s strani deželne vlade odgovarja za priprave in realizacijo razstave. Tematika razstave ni vezana na boroveljsko puškarstvo - kar bi lahko domnevali, saj so Borovlje puškarsko mesto -, ampak lov iz vidika socialne in kulturne zgodovine človeka.
Čeprav slišimo tudi druge informacije, je treba resnici na ljubo povedati, da so v priprave vključeni tudi koroški Slovenci. Pogovori so bili doslej konstruktivni in to tako glede večjezične (tudi slovenske) pre-zentacije razstave kot tudi glede spremljevalnih kulturnih programov. Med drugim se obeta tudi možnost, da bo teden kulture koroških Slovencev (doslej v enojezičnih koroških krajih) v času deželne razstave prihodnje leto prav v Borovljah.
Stroški za celoten projekt znašajo ca. 84 mio. šil., ki so potrebni za sanacijo gradu, za razstavo samo in za obnove infrastrukture (popravila pomembnih gradbenih objektov, mestnega trga idr.). Pričakovati je, da bodo od tega denarja
Dr. Janko Malle, tajnik SPZ
imeli koristi vsi pomembni dejavniki boroveljske infrastrukture, med drugim tudi za celotne Borovlje in okolico pomembni kulturni dom pri Cin-gelcu na Trati.
Občina Borovlje pa letos praznuje tudi mestni jubilej, 750-letnico prve pisne omembe v nekem humperškem urbarju. Prav v ta namen bo pripravila tudi občinsko razstavo. Kakor se je izkazalo, bodo to letošnjo obletnico premaknili na vigred-ni čas 1997 in občinsko razstavo pripravili vzporedno z deželno razstavo. Glede priprav za občinsko razstavo je bilo že nekaj pogovorov z odgovornimi, pri katerih so sodelovali tudi zastopniki Krščanske kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega znanstvenega inštituta in inštituta »Urban Jarnik«. Zaenkrat občina ne
daje vtisa, da bi ji bila občinska razstava kaj prida pri srcu, vsaj glede seriozne in kvalitetne prezentacije ne. Kakor smo slišali, nima zanjo posebej denarja na razpolago. Toda zadnja beseda še ni izrečena, zato bo tudi od Slovencev odvisno, v koliko bomo s svojimi predlogi še naprej konstruktivni pri nadaljnjih pogovorih. Vsekakor se poleg občinske hiše ponujajo prostorske kapacitete tudi pri Cingelcu, v Posojilnici itn.
Čeprav bo deželna razstava v Borovljah stala v ospredju kulturnega dogajanja ne samo v Borovljah, ampak na celem Koroškem, je povsem logično, da tudi sosednje občine razmišljajo o tem, kako bi prispevale svoj »kulturni delež« ob deželni razstavi in s tem obrnile pozornost tudi nase. Občina Bistrica v Rožu bo verjetno to priložnost izkoristila in v gradu Ebenau v Svetni vasi, v muzeju parkljev v Svečah in v k & k v Šentjanžu omogočila razstave in kulturne programe, ki bodo vsebinsko dopolnjevali koroško deželno razstavo. Tako je npr. divji lov v Karavankah zelo konkretno opredeljena tema, ki ima opravka s krajevno zgodovino širšega območja Roža in Karavank. To je povsem posrečena pobuda, ki dobiva ob deželni razstavi še poseben pomen.
Morda bo pri pripravah za deželno razstavo prišlo tudi še do kakšnih »političnih« zapletov, vendar ni nobenih razlogov, da jih ne bi reševali tam, kjer nastajajo. Politične intervencije, ki segajo celo v Ljubljano, kot se je to pred meseci s strani Narodnega sveta zgodilo, stvari sami samo škodujejo. Če
smo se doslej lahko normalno pogovarjali z odgovornimi v deželi in pri tem ugotovili, da se stvari v zvezi z deželno razstavo premikajo v pozitivno smer, je tem važneje, če se bomo čim bolj intenzivno vključevali v realizacijo deželne in vseh spremljevalnih razstav.
Janko Malle
RADIŠE
Smrt Mici Wrulich - Culehnarjeve
Vesti o njeni bolezni, ki smo jo dobili pred nekaj meseci, skoraj nismo mogli verjeti. Saj smo poznali Micijo z uravnovešenim zdravjem. Pa vendar je bilo res. Nekaj časa je bila na zdravljenju v celovški bolnišnici, zadnje dneve pa je preživela v domu v Železni Kapli.
Mici je bila članica SPD Radiše in je šestdeset let pela pri mešanem zboru tega društva. Redno in točno je prihajala na tedenske vaje in to tudi še potem, ko je vse bolj preživljala čas v svojem stanovanju v Celovcu. Zanesljiva pevka je bila, za vsakega je imela prijazno besedo, rada je bila v družbi radiških pevcev.
Mici pa je vsa leta olepša-vala tudi bogoslužja tako v cerkvi na Radišah kot zadnja leta v Mohorjevi v Celovcu. Več let je pela tudi pri Gallusovem zboru.
Mešani pevski zbor SPD Radiše seje od Micije poslo-
vil s pesmimi ob mrtvašnici, v cerkvi in ob odprtem grobu. Podpredsednik društva Nuži Wieser se ji je ob odprtem grobu na radiškem pokopališču zahvalil za vse njeno delo in njeno zvestobo. Njeno življenje je res odlikovala zvestoba domu, materini besedi in bogu. V zgled naj nam bo! Besedam zahvale je dodal Gregorčičevo predsmrtnico.
Mašo zadušnico in pogrebne obrede je bral radiški župnik dr. Jože Marketz. N. P.
ŠOLSKA AKADEMIJA SLOVENSKE GIMNAZIJE
Pestra in zanimiva, kot je dejavnost šole
0 rvič v svoji domala 40-letni r zgodovini je Slovenska gimnazija šolsko akademijo priredila preteklo soboto, 18. maja ‘96 zvečer v lastnih in obnovljenih prostorih, geslo šolske svečanosti pa je bilo »Človeški liki - šola v sliki«. Gimnazija je tudi v tem šolskem letu bila povezana z enim od krajevnih prosvetnih društev in tako krepila svojo povezanost s prebivalstvom. Letos je povezana s SPD »Srce« iz Dobrle vasi, ki v tem letu praznuje svojo 90-letnico. Akademija je ogledalo gimnazijskega delovanja skozi leto. Kar so v soboto zvečer dijaki in profesorji pokazali številni publiki v gimnazijski avli, je šoli lahko v ponos in veselje. Zadnja leta vsekakor ni bilo akademije, ki bi tako dobro uspela kot sobotna. Čestitamo.
Pester spored so pričeli gostje iz Dobrle vasi. Mešani pevski zbor SPD »Srce« pod vodstvom mladega dirigenta in absolventa gimnazije Maria Podrečnika je v pozdrav zapel Resmanovo »Planinsko« v priredbi Antona Försterja.
40 let gimnazije
Ravnatelj gimnazije dv. sv. dr. Reginald Vospernik je v svojem nagovoru posebej poudaril,
Pesem in ples sta dominirala na šolski akademiji slovenske gimnazije
natanko na 40. rojstni dan šole, saj je takratni šolski minister dr. Heinrich Drimmel podpisal dekret o ustanovitvi Slovenske realne gimnazije - tako njen takratni naziv - 9. maja 1957.
Lepi dosežki
Posebej pa je ravnatelj opozoril na uspehe dijakov pri njihovem šolskem in izvenšolskem udejstvovanju. Sem sodita tudi skupinski projekt performance »Človeški lik - šola v sliki«, ki je dal geslo akademiji in so ga
Mladina rada pokuka tudi čez rob lastne sklede: skupina »Ljubezen« je pričarala pravo vaško afriško vzdušje
da je to šolsko leto za gimnazijo bilo zelo važno in razgibano: novembra je šolska ministrica Elisabeth Gehrerjeva ob navzočnosti deželnega glavarja in drugih visokih gostov predala obnovljeno in dograjeno poslopje novemu namenu, da je namreč simbiotičen sedež Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije. Od začetka šolskega leta je v okviru šolske avtonomije odprt športni razred, ki se mu bo v novem šolskem letu pridružil še glasbeni razred.
To šolsko leto pa je bilo tudi v znamenju priprav za 40. obletnico Slovenske gimnazije. Višek slavja bosta izid posebnega zbornika in svečana akademija 10. maja 1997 v celovškem Domu glasbe, skorajda
dijaki raznih šolskih stopenj pod mentorstvom profesorjev Zorke Loiskandl-Weissove, Štefana Pinterja,	Milice
Gallob-Smollejeve,	Ivane
Kampuševe, Marije Malle in Andreje Zikulnigove pokazali pri Joklnu v Celovcu ter nato razstavili v avli šole in oplemenitili z istoimensko brošuro, ter samonikla razstava metuljev osmošolca Andreja Brillija.
Uspehi segajo od športnih dosežkov do tekmovanj v znanju materinščine, ki je bilo v Vuzenici in Ljubljani, ter do branja literarnih besedil na tednu otroške in mladinske literature v Šentpetru v Rožu.
Pri tekmovanju v znanju materinščine so dobili Cankarjevo priznanje sledeči dijaki gimnazije:
»Kmečki turizem« Sonje Wa-kounigove in »Čevlji« Borisa A. Novaka. Po koreografskih predlogah mag. Hedvig Fi-goučeve in prof. Milice Gallob-Smollejeve so plesale dijakinje l.C ter 3. B in Č razreda.
Zaključek akademije pa je bil nastop skupine »Ljubezen«, ki se je pod vodstvom Afričana Paulosa dalj časa ukvarjala z afriško kulturo, med drugim so se člani naučili bobnanja, in je svoje srečanje s črno celino predstavila na akademiji. Projekt je skupini v celoti uspel, za zaključek so njeni člani povabili tudi poslušalce na oder, da so z njimi plesali in se veselili.
Akademije so se udeležili predstavniki slovenskih osrednjih organizacij in Slovenije,
Janja Sitter in Michael Krištof iz 4C: bronasto
Ana Kuntarič iz 6B: bronasto in srebrno
Ana Žnidar iz 7B: bronasto
Tim Oliver Wüster iz 7B: bronasto in zlato
Jernej Jeraj iz 6B: bronasto, srebrno in zlato.
Glavni urednik Slovenskih sporedov ORF Mirko Bogataj pa je gimnaziji čestital, da so štirje njenih dijakinj in dijakov, Jerneja Lorber, Janja Vrhnjak, Marijan Bric in Metka Wakou-nig dosegli nagrade pri tednu Otroške in mladinske knjige v Šentpetru.
Zanimanje za drugačnost
Pester, živ in privlačen je bil nadaljnji spored akademije, pri čemer so dijaki pokazali, da znajo in hočejo pokukati čez rob lastne sklede in spoznati ter doživeti druge kulture. To so nazorno potrdili z zadnjo točko »Ljubezen«.
Po govoru predsednika SPD »Srce« Štefana Kramerja, ki je vse povabil, naj obiščejo Dobr-lo vas in okolico, so dobrolski igralci s skečem o veroučni uri izzvali salve smeha, za njimi pa je še enkrat nastopil mešani zbor. Dijakinje Nataša Stropnik, Katja Kernjak in Bernarda Gnamuš so brale besedila na temo »Človeški liki«, zbor prvošolcev pod vodstvom mag. Stanka Polzerja pa si je prav tako kot mladinski zbor pod vodstvom prof. Mirka Laußeg-gerja s svojim korajžnim petjem hipoma osvojil srca poslušalcev.
Gimnazijski ansambel, ki ga vodi mag. Roman Verdel, sestavljajo pa dijaki Katja Kernjak, Daniela Errenst, Sandra Lampichler, Samo Wakounig in Tamara Wieser, je po eni strani potrdil pomembno mesto glasbene vzgoje na gimnaziji in prispevek glasbenih pedagogov pri sestavitvi akademijskega sporeda, na drugi pa pomen, ki ga ima Glasbena šola pri splošni glasbeni vzgoji naše mladine. Kajti vsi člani ansambla so bili oz. so njeni učenci.
Pobratenost tudi v pesmi: MePZ »Srce« iz Dobrle vasi
Gimnazijski zbor pod vodstvom Romana Verdela je ob instrumentalni spremljavi članov ansambla »Drava« mag. Bruna Petrischka, Marjana Verdela in prof. Toneta Boschitza ter ansambla gimnazije predstavil slovensko liriko v glasbi, besedi in plesu, in sicer besedila »Piščal« Milke Hartmanove,
med drugim podpredsednica ZSO Sonja Wakounig, podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik, predsednika SPZ in KKZ Gustav Brumnik in Janko Zerzer, inšpektor Teodor Do-mej, generalni konzul in konzul Slovenije Jože Jeraj ter Anton Novak in prof. Vladimir Klemenčič. Franc Wakounig
r% omala ves spored, ki ga je SPD Zarja pripravilo za sobotno priredili tev, je bil novost oz. presenečenje - kot posebej za materinsko proslavo. Popolnoma je bil dosežen namen razveseliti mamice, a obetavnih nastopov posameznikov in skupin se smejo veseliti vsi domačini. Tako je po nekaj tednih obstoja opravil svojo krstno predstavo otroški pevski zbor. Za Železno Kaplo je to resnična premiera, saj kljub pestri kulturni dejavnosti otroškega zbora doslej ni bilo, ker tudi ni bilo dirigenta. Slavko Mežek - novi zborovodja MePZ Zarja, pa je končno zaoral tudi to ledino in želeti je, da bi bilo prepevanje otrok trajno in uspešno. Odrasli recitatorji so izrazili globoke misli o materi, a tudi mali recitatorji (P. Zunder), instrumentalistke oz. pevke (M. Novak) in otroška plesna skupina (M. Dovjak) so svoje nastope opravili jako prikupno. Zelo so seveda navdušila dekleta tamburaškega zbora, saj so se po devetih letih spet zbrala, da poživijo bivšo društveno tamburaško dejavnost. Gost na materinski proslavi je bil Dekliški kvartet iz Borovelj (vodi E. Oraže), ki se je s svojim ubranim petjem prav tako prvič predstavil v Železni Kapli.
Med obiskovalci prireditve je bil tudi župan dr. Peter Haderlapp, kateremu je predsednik Blajs v imenu društva čestital k 50-letnici, M. T.
6 23. maj 1996	Obvestila	SLOVENSKI VESTNIK
		
PRIREDITVE
SREDA, 5. 6.
Radio Koroška
Četrtek, 23. 5.
CELOVEC, Felsentheater
17.00	in ob 21.00 George Tabori: »Mein Kampf«; gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Vstopnice pri SPZ in KKZ ter eno uro pred predstavo (150 šil.)
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 19.30 Literarno branje - Dušan Jelinčič in Jurij Paljk iz Trsta
GRADEC, v študentskem klubu, Mondscheingasse 9 -KSŠŠ/G in KD »Člen 7«
20.00	Odprtje razstave o Romih in slovenski film Halgato
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 19.30 Koncert s klasično harmoniko - Corrado Rojac iz Trsta
BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD »Bilka«
20.00	Vigredni koncert; sod. MePZ in MoPZ Bilka,
Tamburaši iz Šentjanža
ŽELEZNA KAPLA - SOLČAVA - SPD »Zarja« in Slov. planinsko društvo
8.00	Romanje k Sv. Duhu nad Solčavo; zbirališče ob 8. uri pred Zadrugo v Železni Kapli. Ob 11. uri maša pri Sv. Duhu. Potreben je veljaven potni list!
MARIBOR
20.00	Ogled predstave »Babilon« (režija Tomaž Pandur). Odhod izpred Mohorjeve ob 16.30. Prijave na KKZ
BILČOVS, v ljudski šoli
19.30	Absolventski večer učencev 6. razreda (J. Kolter in E. Zechner (citre), Š. Starz (kitara)
TINJE, v domu
18.00	Simpozij o umetnosti in religiji »Potrebujemo nove slike«
GRADEC, v študentskem klubu, Mondscheing. 9 -KSŠŠ/G in KD »Člen 7«
20.00	Literarni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom
CELOVEC, v Mestnem gledališču
11.30	Svetlana Makarovič: »Show strahov« - strahosmešni kabaret za otroke in mladino; gostuje Mestno gledališče ljubljansko
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 - KD Pri Joklnu
19.30	Razstava »Kreativno izražanje prizadetih otrok in mladostnikov«; glasbeni okvir integrativna glasbena skupina (do 14. 6.)
TINJE, v domu
19.30 Uvod v moderno slikarstvo (dipl. inž. Andrej Dolinar)
ŠENTPETER pri Šentjakobu, na VŠGP 20.00 Sklepna prireditev »Sem to res jaz?« Odgovori s plesom, besedo, pesmijo, obleko ...
LOČILO, v Posojilnici-Bank, 1. nadstr.
20.00	Felix Mitterer, »Obiski«; tri enodejanke; gostuje gledališka skupina SPD »Radiše«
SOBOTA, 1. 6.
ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ
18.00	»Pejsaž / Paysage«; odprtje razstave del K. Sadnikarja
ŠKOFIČE, nad Posojilnico - SPD »Edinost«
19.30	Smog on the water - pop-drama za otroke.
Nastopa gled. skupina iz Škofič.
20.00	k & k String Quartet - koncert od Straussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka
KAZAZE, pri llgu - Fara Kazaze 20.00 Benefični koncert za nabavo novih orgel
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja«
20.00 24. srečanje štirih pevskih zborov, sod. MePZ
»Svoboda« iz Stražišča in MePZ »KUD Brežice« iz Slovenije, MoPZ »Vasilij Mirk« iz Proseka-Kontovela (Italija) ter MePZ SPD »Zarja«
GLOBASNICA, v avli ljudske šole - SKD Globasnica 20.00 Slavnostni koncert ob 40-letnici MePZ »Peca«; literarni prispevki Jernej Kuntner
NEDELJA, 2. 6.
BOŽJI GROB, ljudska šola
15.30	Koncert »Ta drumlca je zvomlana« MePZ Podjuna, mladinski zbor Podjuna, otr. pevski zbor Mlada Podjuna
ŠKOFIČE, nad Posojilnico - SPD »Edinost«
19.30	Smog on the water - pop-drama za otroke.
Nastopa gled. skupina iz Škofič.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - GŠ 19.00 Javni nastop učencev Glasbene šole oddelka Borovlje
GLOBASNICA, v ljudski šoli - GŠ
19.00	Javni nastop učencev Glasbene šole oddelkov Šmihel in Globasnica
GMÜND / SOVODNJE, na gradu - Zveza amaterskega gledališča
10.30	Opla / Hoppala (po Molieru); gostovanje gledališke skupine z gimnazije iz Most (Ljubljana)
GMÜND / SOVODNJE, na gradu
22.00	Felix Mitterer: Krach im Hause Gott; gostuje »Teatr brez...« iz Šentjanža
ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ
20.00	Ausseer Hardbradler (koncert)
ZGORNJE BOROVLJE pri Ledincah, na Fridlnovem skednju, mesarija Warum
20.30	Koncert in predstavitev CD »Brez meja - Grenzenlos« Mladinske skupine Ledince. Igrata tudi Kristijan Filipič (prečna flavta) in Janez Gregorič (kitara)
RAZSTAVE
SEMISLAVČE, galerija Šikoronja Rožek
razstava del Brigitte Kordina (do 16. 6.). »Približevanja« vodstvo skozi razstavo 14. 6. ob 19. uri. CELOVEC, galerija Judith Walker, Lidmanskygasse 8 razstava del Gustava Januša
VABILO NA ODPRTJE RAZSTAVE
Nika Sturma in Christofa Gantnerja Slovenec - Vorarlberger
v Celovcu, Europäisches Design Depot, Primoschgasse 3, v četrtek, 23. maja, ob 19. uri ________________Prisrčno vabljeni!____
SLOVENIJA
Praznik narcis
pri gasilskem domu v Planini pod Golico, med poljanami narcis
od 24. do 26. maja 1996 PETEK, 24. MAJA
Glasba iz »domače skrinje« z narodno-zabavnimi ansambli, folkloro in humoristi
SOBOTA, 25. MAJA
Domače gospodinje, predstavitev starih obrti, sprevod kmečkih voz, nastopi harmonikarjev in veselica.
NEDELJA, 26. MAJA
folklorne skupine, domače gospodinje, glasba in IZBOR MISS NARCIS
Poleg tega je na voljo še ogled kulturnih znamenitosti, pohod na vrh Golice ter ogled narcisnih poljan.
Mara Miro iz Celovca - 70. rojstni dan; Marija Telič z Letine pri Šmihelu - 70. rojstni dan; Kati Piček iz Semi-slavč - rojstni dan; Rozvita Marin iz Nonče vasi - 50. rojstni dan; Felicita Glinik iz Čirkovč pri Pliberku - 50. rojstni dan; Angela Komar iz Kazaz - rojstni dan; Gizela Haudej iz Prible vasi - rojstni dan; Ana Wutej iz Glu-hela lesa - rojstni dan; Milan Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Jože Drobesch iz Male vasi pri Kamnu - rojstni dan; Hani Ogris iz Branče vasi - rojstni dan; Johan Koren iz Podgore pri Globasnici - 65. rojstni dan; Nanti Lu-
bas, Mici Hribernik in Nani Kelih iz Sel - rojstni dan; Daniel Pasterk iz Bele pri Železni Kapli - 30. rojstni dan; Jozej Blaže j z Letine in Tonej Blažej v Podlibičah -rojstni dan; Ciril Sadovnik s Plaznice - rojstni dan; Marija Hudobnik iz Nonče vasi -rojstni dan; Friderik Nachbar iz Vogrč - rojstni dan; Fric Kumer z Blata pri Pliberku - rojstni dan; Franci Isopp - rojstni dan; Angela Piček iz Holbič - osebni praznik; Marija Pippan iz Celovca - 75. rojstni dan; Izidor Oraže z Obirskega - rojstni dan; Slavi Karničar z Obirskega - rojstni dan.
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 23. 5.
18.00 Rož-Podjuna-Zilja.
Petek, 24. 5.
18.00 Kulturna obzorja.
Sobota, 25. 5.
18.00 Od pesmi do pesmi
-	od srca do srca.
Nedelja, 26. 5.
6.00 Dobro jutro, Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel.
18.00 Praznična.
Ponedeljek, 27. 5.
6.00 Dobro jutro. Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten!
18.00 Glasbena oddaja.
Torek, 28. 5.
18.00 Partnerski magazin.
Sreda, 29. 5.
18.00 Domača glasbena mavrica.
21.04 Večerna oddaja.
Dober dan, Koroška
NEDELJA, 26. 5.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 27. 5.
16.20 TV SLO 1
Z naslednjimi prispevki:
■	Kako otrokom približati smisel cerkvenih praznikov? - Razmišlja verouči-teljica Heidi Lampichler z Radiš.
■	»Tudi v sili, v šali ne laži - kakršen si, takega se kaži!« Je že 9 desetletij vodilo SPD »Dobrač« na Brnci.
■	Živinorejska zadruga Libuče: Edina tovrstna Slovenska zadružna ustanova začenja planšarsko sezono.
■	Huni in avari - gradiščanska deželna razstava s koroškimi aspekti.
■	Arheološke najdbe na Hemi: Zrcalo razcvita pokrajine v zgodnje-krščanski dobi.
OBVESTILO
Muzej protifašističnega odpora Pri Peršmanu v Podpeci obvešča, da je spet redno odprt. Priporoča se za obisk!
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/5143 00 71
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71
SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK
CELOVEC - MUSILOVA HIŠA
»Gebürtig« v slovenskem prevodu
% # ponedeljek je založba Wie-V ser predstavila v Musilovi hiši ob celovškem kolodvoru slovenski prevod knjige »Gebürtig« dunajskega avtorja in celovškega mestnega pisca Roberta Schindla.
Vodja založbe Lojze Wieser, ki je že dolgo prijateljsko povezan z avtorjem, je dejal, da pogoji založniškega dela in prodaje knjig malih literatur (nizke naklade) niso preveč optimistične. Obljubil pa je, da bo kljub težavam nadaljeval svojo založniško politiko, namreč še vnaprej posredovati literaturo malih jezikov in literatur.
Nemško knjigo, ki je izšla leta 1992, je v slovenščino prevedel Štefan Vevar.
Prezentacije knjige in branja sta se tudi udeležila nekdanja mestna pisca Sabine Gruber in
ČESTITKA
V šestem semestru je zaključila diplomski študij prava na Pravni fakulteti salzburške univerze dvajsetletna
Jasna Zwitter-Tehovnik
iz Celovca. Po petem razredu Slovenske gimnazije je obiskovala dve leti licej v Quimperleju v Franciji, kjer je z odliko maturirala. Od decembra 1995 je tudi splošno zaprisežena sodna tolmačica za francoski in slovenski jezik pri Deželnem sodišču v Salzburgu. Podelitev akademskega naslova magistrae iuris bo 20. junija. K uspehu iskreno čestitamo!
»DAN GOSPODARSTVA«
bo v četrtek, dne 13. junija,
v koncertni hiši v Celovcu.
Gostuje: Zagrebška filharmonija
Zabeležite si ta termin! Pridite vsi!
Vstop brezplačen!
Vabijo:	Posojilnica Bank, Zveza Bank,
Zadruga-Market, SGZ.
Robert Schindel
Slobodan Miletič ter kulturni referent Siegbert Metelko.
Knjigo »Gebürtig« lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
m. š.
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. avtor novele o Miklovi Zali 9. zdraviliški kraj v bližini Velenja 13. operni spev 14. ime češkega kralja 16. tuj dvoglasnik 17. menih reda, ki gaje ustanovil Don Bosco 19. naj višja gora v Istri 21. reka v Angliji, ki teče skozi Stradford 22. žensko ime (Margareta) 24. nemško žensko ime 27. arabski žrebec 28. obrat pri baletu na prstih ene noge 29. del telesa, ki služi določeni funkciji 30. velelnik od »peti« 31. okrajšava za starejši 32. Rudi Benetik 34. ime skladatelja Hačaturjana 35. delavec na cesti 37. mesto v zgornji Italiji, ob potresu 1976 popolnoma porušeno 39. oranje 40. prebivalec največje celine 44. Emilij Cevc 45. nekdanja prestolnica Asirije ob Tigrisu 46. jecljati 47. glasen vzdih 48. grška črka 50. tehnika potiskavanja blaga 51. glavni števnik 53. nevestino premoženje 54. afriški kopitar 56. skandinavsko moško ime 57. voznik ladje, ki stoji za krmilom 58. preprosto strelno orožje 59. kemični znak za aluminij NAVPIČNO: 1. posoda za krmo v hlevu 2. vrsta papige 3. 1000 gramov 4. del voza 5. osnova, tudi nasprotje od kisline 6. prerijski volk iz severne Amerike 7. zemeljski plin 8. glas, zvok 9. davkar 10. Olga Remškar 11. enolončnica z ješprenjem in zelenjavo 12. pijača grških bogov 15. znanost o lastnostih snovi, predmet v šolah 18. največji slovenski pisatelj in dramatik 19. ženska v ujetništvu 20. Anton Aškerc 23. pripadnik velikega slovanskega naroda 25. bedak,
nor človek 26. Goethejeva drama 28. naravni pojav z veliko rušilno močjo zaradi premikanja tal 30. kletvica 33. kolo 34. zastopnik 36. paradiž 38. v grški mitologiji žena tebanskega kralja, kije imela 14 otrok 41. indijsko grbavo govedo 42. skupina ptic v zraku 43. nauk o nravnosti 47. mlečni izdelek 49. ime pesnika Grudna, tudi del vprege 52. Rdeči križ 55. nogometni klub
Rešitev iz prejšnje številke:
Vodoravno: 1. HELENA KUCHAR 11. OREGANO 12. AED 13. SIRIJA 14. ORGAN 16. TEMPELJ 17. REPA 18. OTTI 19. BALTI 20. KN 21. IZVOR 23. EV 24. JOTA 26. AIDA 27. RK 28. USODA 30. NA 32. STVAR 33. ALARM 36. TA 37. MIKROSKOP 40. INK 42. AL 43. TATI 44. FJORD 46. LEA 48. ON 49. LONDON 51. KRI 52. KROMANJO-NI 55. AURA 56. TALKA 58. CAINE 60. EAGLE 61. INTIMUS 63. YETI 64. JD 65. SINTI 67. RT 68. AA 69. TRI 70. DA 71. EU Navpično: 1. HOSTA 2. ERIE 3. LERMONTOV 4. EGIPT 5. NAJETI 6. ANALIZA 7. KO 8. CARRARA 9. HEGEL 10. ADAPTER 15. NAIVKA 19. BODALO 20. KOSTANJ 22. VINAR 24. JUSTIFIKACIJA 25. ADAM 29. ARIADNA 31. ČRKA 34. ASTA 35. MOTOR 38. KL 39. PINIJA 41. KOLORIT 45. ROMANIST 46. LOJ 47. ENOTA 50. DNO 51. KILLER 53. RUANDA 54. NAGY 57. KETTE 59. EMIR 60. EST 62. UNI 66. ID
Pismo
bralca
Dichtung und Wahrheit
Mit der Tragödie des blutigen Unterganges des zweiten jugoslawischen Staates schloß sich bekanntlich der Kreis; denn der »südslawische« Staat endete so, wie er begann - in einem Meer von Blut und Tränen. Wie in keinem anderen Land war in Jugoslawien zwischen 1944 und 1991 der Haß die gemeinschaftsbiidende Ideologie, und es war nur eine Frage der Zeit, bis sich dieser Haß selbstzerstörerisch nach innen richten würde. Es könnte sein, daß Handke in seiner »Niemandsbucht«, eingeschlossen davon keine Ahnung hat, wenn er im Ernst glaubt, daß Österreich den Zerfall verhindern hätte können oder wie der von Kreisky einmal liebevoll als »Wurstl« bezeichnete Nenning kürzlich schwachsinnig meinte: »Ohne Mock gäbe es heute noch ein Jugoslawien.« Zwei Träumer, die von gewöhnlich Sterblichen belehrt werden müssen, daß der von den Serben mit allen Scheußlichkeiten inszenierte Aggressions- und Vertreibungskrieg gegen Kroatien erst mit der Anerkennung Sloweniens und Kroatiens durch die Staatengemeinschaft gestoppt werden konnte, wobei Österreich und Deutschland unbestritten nicht vorgeprescht sind.
Es entbehrt daher jeder Grundlage, wenn sie Handke beschuldigt, durch ihre »rasche« Anerkennung den Zerfall Jugoslawiens beschleunigt zu haben.
Dr. Siegfried Lorber, Klagenfurt
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Je lepota vse?
piše dr. Štefka Vavti
S pomladanskimi občutki in bližajočim se poletjem se zbuja v nas tudi neke vrste kritičen pogled nase: »posebno« ženske postajajo nezadovoljne s svojimi okroglinami: kar je eni preveč, je drugi premalo in ob listanju v modnih revijah se primerjamo z manekenkami, lepoticami, ki so mlade, vitke, lepe in ne vem kakšne pridevnike jim še dajemo.
To primerjanje pa zbuja občutke lastne pomanjkljivosti, katere nekatere izmed nas kar dobro znajo kompenzirati s stavki kot so: lepota ni vse, važnejša kot zunanja je notranja lepota, karakter šteje, ne pa vitkost ipd.
Včasih se mi zdi, da - kar se tiče teh nazorov - naša družba (sploh pa še tisti »alternativni krogi«, ki radi postavljajo v ospredje »dobre lastnosti«, ki štejejo menda bolj kakor lepota) naseda lažem in da smo vse tiste, ki s takšnimi stavki tolažimo prijateljice, ki jih narava ni »žegnala« z lepoto, zlagane.
Nimam prav? Morda dvomite o tem in tudi jaz bi rada pisala o čem drugem - vendar pa mi realnost kaže, da stvar v resnici poteka drugače, kakor so moje idealistične želje. Spominjam se plesnega tečaja, kjer so vedno ostale na svojih sedežih prav tiste, ki jih je narava (kar se tiče lepote) prikrajšala. Obsedele so tudi tedaj, če so bile zares ljubeznive in tudi če so imele najboljši karakter.
Podobne izkušnje sem napravila tudi v nekaterih religioznih krogih, kjer je sicer prevladalo mnenje, da bog podpira izbiro partnerja ... Neka prijateljica, ki je bila bolj okrogla, enostavno ni in ni našla partnerja, čeprav je bila zares dobra in pobožna povrhu. Moj zaključek je tedaj bil, da bog enostavno ni in ni pravičen - zakaj neki bi mu prav tiste, ki niso tako lepe, morale za večno služiti in se odreči spolnemu nagonu, medtem ko lepotice lahko izživljajo svojo spolnost, prejemajo vsakršno pozornost in dobivajo komplimente?
Sicer sem še vedno prepričana, da lepota ni vse, vendar pa mi življenjska praksa kaže, da je lepota prvi korak k uspehu že zato, ker nam daje samozavest, ker zbuja pozornost in ker je v bistvu le tako, da - vsaj na prvi pogled - lepota šteje več kakor vse drugo. Če pa ni pozornosti, kako naj kdo spozna, da ima ženska izvrsten karakter, da je ljubezniva, nežna? Kako naj kdo spozna njeno notranjo lepoto, če si je sploh ne ogleda?
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
II. ZVEZNA LIGA
Le točka proti Flaviji
Flavia Solva - SAK 1:1 (0:0) SAK: Preschern, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, Blajs, Kotrri, M. Sadjak (63. Wuntschek), Eberhard, Martini (89. Šmid), Pihomer, Lippusch Gol za SAK: Wolfgang Eberhard v 84. minuti Šele v 84. minuti si je SAK zagotovil vsaj eno točko in se tako iz Štajerske ni bil primoran vrniti se praznih rok. Wolfgang Eberhard je hotel poslati žogo v kazenski prostor, vendar se je žoga dvignila preko vratarja gostov in se znašla v golu.
Vsekakor si je SAK to točko prislužil že zradi prizadevanj predvsem v drugi polovici tekme, saj se mu je nudila marsikatera priložnost. Več ta dan za SAK ni bilo doseči. Še vedno se igralcem pozna izčrpanost, nevarnost izpada pa jim je za petami.
Tokrat je trener Kirisits po dolgem času dal prednost Ulik-su Kotrriju pred Susičem, vendar bistvenih akcij z njegove strani ni bilo videti.
Teoretična možnost za obstoj je še dana
Računica za SAK je videti takole: SAK mora zmagati obe tekmi (proti Vienni doma in proti Klingenbachu na tujem),
Wolfgang Eberhard, strelec gola za SAK proti Flaviji Solvi
istočasno pa Leoben ne sme več dobiti točke, Oberwart pa kvečjemu še eno točko v zadnjih dveh tekmah.
Včasih se še zgodijo čudeži.
Prihodnja tekma: v soboto, 24. maja 96, ob 15.30 uri na celovškem stadionu!
Zadnja tekma na domačih tleh. Vsi vabljeni!
REZULTATI TEKEM V NIŽJIH RAZREDIH
Bilčovs - Pokrče 0 :1 Šmihel - Šentpavel 4 : 0 Št. Štefan - Globasnica 1: 2 Železna Kapla - Vovbre 0 : 0 Sele - St. Andrä 2 : 5
Moštvo Dobljanov, ki igra v koroški ligi, je pred nedavnim igralo v finalu koroškega pokala. Končni izid tekme proti Grabštanju se je glasil 3:2 za Dob. Tekmovalno sezono v koroški ligi pa so zaključili na 3. mestu. Na slikj.stoje z leve: Ch. Matschek, M. Trampusch, R. Wulz, L. Opetnik, M. Matschek, J. Matschek.
Prva vrsta z leve: J. Trampusch, G. Matschek, W. Olipitz, P. Trampusch.	M. T.
NOGOMET
SAK pod 16
V četrtek, 16. maja 1996, je veliko, ker so nasprotnika SAK pod 16 igral proti Klo- podcenjevali. Veliko možnosti pinju. Klopinj je nastopil samo je ostalo neizkoriščenih in tudi z desetimi igralci. Sakovci so napak je bilo preveč. Kljub takoj prevzeli iniciativo in na- slabi igri je SAK premagal padi so se vrstili na nasprotni- Klopinj s 6:0. Gol za SAK sta kov gol. Na ta dan članom do- dala A. Kesselbacher (5) in R. mače enajsterice ni uspelo Oraže(l). Štefan Wieser
GALERIJA ROŽEK ŠIKORONJA
vabi na razstavo
Brigitte Kordina
v soboto, 18. maja, ob 18. uri
»Približevanja« -14. junija ob 19. uri
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
Prisrčno Vas vabimo na
slavnostno odprtje treninškega centra
v Grabštanju
ki bo 26. maja 1996, s pričetkom ob 13.30 uri ob gostilni Hambrusch
Program prireditve:
■	13.30 sprejem
■	14.00 nagovori in kulturni program
■	16.00 nogometne tekme
■	19.00 zabava
Organizacijski komite
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 29
Wan der Hek - Euwe / Rotterdam 1942
Z napadom belih figur na trdnjavo in skakača želi beli vdreti po b liniji v črni tabor. Pri uresničevanju tega načrta
a b c d e f g h
pa črni preseneti belega in položaj na šahovnici se v trenutku spremeni v prid črnega.
Kako poteka zmagovita kombinacija črnega, ki je na potezi?
Rešitev štev. 29
Zamenjave lahkih figur ne obetajo črnemu nič dobrega, zato išče črni svojo priložnost v napadu in žrtvuje lovca
1..	.Lgl+! 2.Dgl: / seveda ne
2.	Kgl: Dg3:+ z matom /
2..	.5g4+! utesnjenemu belemu kralju ni več pomoči !
3.	hg4 Dh6+ 4.Lh4 Dh4: mat!
Mali svet z veliko privlačnostjo
Model solnograške stolnice
Celovški mali svet ob Vrbskem jezeru MINIMUNDUS, ki sodi med velikane koroškega turizma, se tudi letos ponaša z vrsto novih miniaturnih dragocenosti, doslejšnje pa se obiskovalcu seveda predstavljajo v čudovitem gradbenem in razstavnem sijaju. Minimundus bo letos odprt do 13. oktobra. V poletnih mesecih julija in avgusta bo ogled mogoč med 8. in 18. uro, junija in septembra med 9. in 18. uro, oktobra pa od devetih do sedemnajstih. Torej dovolj časa in priložnosti, da si morda tudi naši bralci ogledajo čudoviti mali svet, med drugim model narodne knjižnice v Ljubljani ali pa letošnje novosti kot Selmunovo palačo z Malte, model krakovske tržnice tkanin ali pa kar našo zemeljsko kroglo.	w\ /.