298. številka. Ljuhljnnn, soboto 31. decembra. leto, 1881. |LpVENSKINAROD Izhaja v Rak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v s 11 •> - <» #e rs k e dežele /.a culo leto l»> g\.t za p.d lettl « za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto tfl glcL, za četrt leta .'J tflii. 30 kr., za en me«»ec 1 telil. 10 kr. Z.i poiiUaojfl na dom Be računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnini ifcnafe, Za gospodu učitelje na ljudskih Aolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljanu za četrt leta 9 jrld. BO kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 »?old. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če M oznanilo enkrat tiska, G kr., če »e dvakrat, in 4 kr., če s*« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Daj se izvolč frankirati. — Rokopisi se tu* vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Koiuianovej hiši „trl". url po|»olutliit». Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino: „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto......13 gld. — kr. „ pol leta......6 ,, 50 . „ četrt leta......3 30 „ jeden mesec.....I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po po A ti velja : Za vse leto......16 gld. — kr. n pol leta......8 „ - - „ „ četrt leta......4 „ — „ „ jeden mesec.....I „ 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpade po uovem letu. Upravni Stvo ,,Slov. Naroda", Silvestrov dan. Eheu, fiifraces Labuntttr anni. Horaeij. Ko dospe popotnik po dolgotrajnej hoji v pekočem solnci na grič, kjer se križa njegova cesta v drug, neznan svet, postoji ob znamenji Slovanske stolice po avstrijskih in nemških vseučiliščih'I. 1880. Nobedna stvar nam tako jasno in bistro ne kaže, kako je vesoljno slovanstvo napredovalo v zadnjih dvajsetih letih, nego li velika množica slovanskemu jezikoslovju novoosnovanih stolić, bodi si po domačih avstrijskih, bodi si po tujih nemških velikih šolah. Lehko rečemo da je po srednjej Evropi v Beda njem času malo znatnejših vseučilišč, po katerih bi se po več ur na teden ne učila staroslovenščina, ta jedino prava podlaga vsemu primerjaj opernu slovanskemu jezikoslovstvu, ali vsaj ta in oni izmej novejših slovanskik jezikov. Nij treba dokazovati, da more občnej slovanskej stvari samo koristiti, ako se tudi tujci ozbiljno uče našega jezika, čitajo staroslavne in Čestite spomenike slovanske, ter raziskavajo staro zgodovino našo. Nas Slovence mora pa še po- na križempotji. Pokrivalo sname raz glave, pot si obriše s Čela in v dolino zre nazaj, katero je ravnokar prekorakal. Posamezni narodi v zgodovini so podobni popotniku na pra šnej cesti. Iz ničnosti se rode, nastopijo kratek svoj zgodovinski pot, ter izginejo zopet kakor truden popotnik iz naših očij. In v tem narodnem potovanji ali bolje rtčeno neprestanem boji za eksistenco, a ime, so momenti, ko ae vstavljajo ljudstva na cesti zgodovine, ko zrejo, k«kor popotnik raz griča v dolino nazaj, ter premerjajo, ali ie pravi pričet pot ali jih vodi k določenemu cilju. To so Silvestrovi dnevi posameznim rodovom, trenutki, recenzije, pričetega dela; novi sklepi za delo v neznanem bodočem svetu. Denes praznujemo Silvestrov, zadnji dan leta 1881. Premih moj slovenski narod, postoj tudi ti denes v svojem neprestanem boji, obrisi si čelo, ozri se nazaj v dolino svoje minulosti, denes je tvoj Silvestrov* dan. Dolgih tisoč let si hodil nepoznan od svojega rojstva v zgodbi narodov, da si dospel v ljutem viharji, boreč se z vsemi svojimi silami za jedino ime, na grič, od koder lehko z za-dovoljnostjo zreš na svojo prašno trnjevo cesto nazai in vzklikneš: „Denes praznujem svoj prvi Silvestrov dan, prekoračena je prva moja strmina, končana olimpijada borenja za „biti in ne biti". „IIic dies festus", lehko rečeš domovina slovenska denes, in na podlagi takovega izreka zreš brezskrbno v strmino, ki se Še prostira mej tvojim vzvišenim ciljem, ki si ga je zapisala na svojo zastavo: Svoboda po tisočletnih sponah. Spominajmo se denes v interesu svojega neomahljivega pogumu, koliko potov nas je navdajala v prvej perijodi našega boja otožna misel, da je prokletstvo izrečeno n nI slovan-stvom, da smo iz nosiečimga rodu T mtalidov, ki je vstvarjen lw za trpljenje In togo. In v tokovih trenutkih ie skoro odpadalo orožje najbolj pogumnim našim voditeljem iz rok, letargija, nekaka apatija je legla na nesrečen naš dom. Tolažil nas je le še jedini zgovinski izrek, da vsak narod ima takovo zgodovino, knkeršno zasluži. In mi Slovani si nijsmo bili svesti greha. „V borbi rojeni, v borbi živeči, izginemo le zopet v borbi1', smo vzkliknili in korakali dalje na goro narodnih zahtevanj. Kdor ne trpi, isti ne pozna počitka. Trpljenje, rečemo lehko, nas je varovalo popolno letargije, trpljenje nas je piivedlo čez prvi klanec zgodovinske ceste, na katerem praznujemo denes Silvestrov večer začetne Stoje zmage, ter kličemo njega vsemu svetu: Mi smo, in ostati hočemo. .,() fortes, peionuuie passi ineeum saepe viri, ibimus, ibimus", si kličemo denes drag) rojaki; kajti uže jutri zori novo leto, nova doba, nov boj na začetej nafte j cesti, „Cras in-gens iterabimus aequor." Moije narodnega truda, gore neizpolnjenih želj se še dvigujejo pred nami. Naš prvi kh.nec je le oddihljaj, ne še počitek v pravem pomenu. Tolaži nas naravni z ikon, da, ko se jamf peniti morje narodnega navdušenja, kakor se dviguje od dne do dne ae.še, razburjeno po Eolu domoljubne zavisti, ga ne umirijo ve"č najbolj strni' nasprotni bregovi. In ko so prične gibati gora opravičenih zahtev, sebno veseliti, videče in premišljujoče, da baši dva naša rojaka slovanska imata največje za j i sluge v tem splošnem napredku slovanskega' jezikoslovja. Kopitar, katerega je uže J. lirimin imenoval „monstrum seientiaruniu in Miklošič, katerega slavni ruski literarni zgodovinar Pvpinj v novejšem izdanji Bvoje historije slovanskih slovstev imenuje „na j večjega slovanskega slo vničarj au, ta dva „cara slovni skaK, uredila sta staroslovensko slovnico in staroslovenski slovar, odprla sta neusahljivi vir staroslovenskih spomenikov, pokazala učenemu svetu pravi načm znanstvenega preiskavanja, ter tako osnovala znanstvo staroslovenskega in njim ozko zvezanega primerjajočega slovanskega jezikoslovja. Osobito prestavne knjige Miklošičeve, pisane s čudovito učenostjo, spret nostjo in marljivostjo, povzdignile so znanost slovanskega jezikoslovja na tako stopinjo, da se more dostojno meriti z vsakim drugim dovršenim znanstvom. In ako človek te knjige vzame v roke, ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali korenitej učenosti ali ogromnemu materijalu, »li znanstvenim rezultatom ali njih velikomu številu, kajti vsaka posamezna bi zadostovala življenju in delovanju jednega učenega moža. In te knjige -o največ- pomogle, du 80 se tudi po neavslrijskih nemških vseučiliščih osnovale nvioge stolice slovanskemu primerja-jočemu jezikoslovju. A da vidimo, po katerih vseučiliščih in v kakšnem obsegu se uči v tekočem zimskem tečaji slovansko jezikoslovje! Na D u n a j i prof. Miklošič tolmači staroslovensko slovnim in priinerjujočo etimologijo slovanskih jezikov, &embera uči staro-česko slovstvo in češko slovnico, a Q 1 o-vvaeki fizijologijo in oblikoslovje ruskega jezika, poleg tega vodi praktične vaje v ruskem jeziku. V (i rad ci razlaga prof. Krek: uvod v slovansko arheologijo in etnografijo ter zgodovino slovanskih književnostij. jo ustavi le ponižanje v nebo molečih višin ali pogašenje notranjih elementov, ki gore neopro-ščeni v podzemeljskej ječi. Neutrudni Sisifovi sinovi smo bili dcsedaj Slovenci, skala narodnih pravic, ki smo jo valili tolikokrut na višek, obrnila se je toliko potov v višavi ter žugala uničiti naše utrujene roke. Obtičala je baš zdaj po dolgem trudu na prvem klanci. Več ne more zbobneti v pričetno dolino nazaj. Upajmo pa, da praznujemo uže bodoči Silvestrov dan s svojo skalo na vrhunci narodne ravnopravnosti in da se spremenimo iz Sisifov v skalo svobodnega alovanstva, katera izpuščena z višave na nasprotno stran unič trnje In pritlikavo sovražno borovje, ki je preraščalo do sedaj vse naše pote do omike in svobode. L—s. 0 našem takozvanem obrtniškem gibanji. Očitalo se je nam, da smo premalo simpatično sodili o snujočej se ljubljanskej obrt-niškej zadrugi in da smo delali krivico obrtnemu razvoju, ko smo zahtevali, da naj se politika izbacne iz zadružnih statut. Sedaj pa nam je „Cillier Zeitung", organček južnošta jerskih nemškutarčkov popolnoma odprla oči, tako da vemo vse. Ta listič prinaša v svojej 103. številki letošnjega Jeta dolgo korespondenco iz Ljubljane, v katerej je povedano vse, česar smo izvedeti hoteli. Tu čitamo: V krogih tukajšnjih delavcev in manjših obrtnikov vlada uže delj časa živo gibanje, katero nič kaj ne razradostuje narodne stranke, in to iz lahko umevnih uzrokov ne! Pravi fezerji tega gibanja iskati se morajo še denes v malem kardelci tukajšnjih obrtnikov, socialističnega navdihnenja, katero pa s pridnostjo in z ajutatoričnim talentom nadomestuje neznatno število. Pač si tudi lehko mislimo, da je to kardelce v zvezi z zunaj-šnjimi vodniki socijalistične stranke, ter da dobiva od teh dotične instrukcije. Ko je poštena Celjanka prežvečila potem nekoliko ljubljanskih lažij, o terorizmu narodne stranke v Ljubljani, o huskanji narodnih listov itd., konča tako-le: „Proklamacija njegove (Horakove) izvolitve, prouzročevala je uže v dvorani prav razburjene, tumultuezne prizore, katerim se je nevarnost le s tem odbila, da se je zbor takoj zaključil. Z gotovostjo se pričakovati sme, da bode vsemu temu sledil razpor v na V Zagrebu tolmači prof. Geitler gla-soslovje starobolgarsko in hrvatsko, sanskrit-sko slovnico in starorusko pesen „Slovo o polku Igorove" prof. A. Pavić razlaga hrvatsko slovnico in hrvatsko narodno pesuištvo, a prof. Celestin povest stare in sovremene ruske literature ter čita z dijaki Turgenjevega „Stepnega kralja Leara". V Pragi razlagajo: prof. II a 11 a 1 a priproste stavke v slovanščini, narodno pesništvo, osobito slovansko, prof. Gebauer češko pesništvo v starejših spomenikih do 18. stoletja, dalje češko sintakso in slovnico starosloven-sko in prof. Kolar poljsko in rusko slovnico s praktičnimi vajami. V B r n u razlaga na tehniki prof. M a z e n-auer češki in staroslovenski jezik in zgodovino češkega slovstva. VLvovu uči prof. Pilat zgodovino poljskega slovstva od 1820 — 1850 in poljsko slovnico z ozirom na staroslovenščino; prof. rodnem obrtniškem taborišči, ter vsaj nekoliko razbil teroristične spone, v katere je na rodno časopistvo od nekedaj kovalo narodne obrtnike. To pa je tudi jedini dobiček, katerega sme liberalna ljubljanska stranka pričakovati po tem gibanji, kojemu nasproti nij kazala nikakih simpatij. Upajmo, da se bode tega gibanja modro in previdno okoristila, ter vsled njega uže pri pri-hodnjej volitvi priborila si če tudi samo mor a lični uspeh, ter pr is lovi c i „duobus litigantibus — tertiuB ga ude t" pripomogla k veljavi v korist istinito dobre stvari." Kdor pri tej luči resnice ne opazi, temu uij več pomagati. Celjanka pa je nam v tem slučaji pravo dobroto dodelila z objavo svoje korespondence! Politični razgled. Notrttilje «leiele. V Ljubljani 30. decembra. Denes stojimo na pragu novega leta. Ozrimo se nekoliko nazaj na našo notranjo polil Iko, na uspehe, ki smo jih dosegli v letu preteklem Slovaui. Na krmilu je bila v letu tem vlada, katera si je pri svojem nastopu zapisala na zastavo svoj program: Vsem jednake pravice! Ne more se odreči vladi, da nij imela vsaj volje Slovanom izkazati tudi nekaj prijaznostij, pripomoči jim do jednako-pravnosti v Avstriji, a vlada je bila na jednej strani zavirana od nasprotnikov, na drugej pa je bila sama premalo energična, prepočasna. Tako kaže se nam, da smo Slovani v letu preteklem malo dosegli. Čehi poganjali so se skozi vse leto za Češko vseučilišče, a nijso je dobili in ne kaže se, da bi se to vprašanje njim popolnem povoljno rešilo. V Moravskej in Šlezkei usiljevala se je v šole vedno še nemščina, ustanavljale so se v čisto čeških okrajih nemške šole, vlada je to mirno gledala. Kar je bilo spremembe je to, da so te dežele dobile namestnike, ki čutijo z narodom in so voljni jim pomagati. Pri nas Slovencih pa je malo veselega, povsod še tujstvo gospodari, v srednjih šolah vladari še vedno nemščina, v ljudske šole pa se je vedno več usiljuje, urad-nije poslujejo z narodom še vedno v nemškem neumljivem mu jeziku, ker sedć na vplivnih službah uradniki, ki so principijelno vsemu sovražni, kar je slovensko. Po Goriškej in Tržaške; rovari iredenta in na propcd Avstrije, in osobito v zatiranji Slovanov delujejo uradniki. Tudi v Primorji storila je posebno malo vlada za Slovane, Depretis, sovražnik Slovanov, še vedno namestnikuje. Najhuje pa se je godilo Slovencem v Koroškej. Dan za dnem se tu bolj izgublja slovenska narodnost, a vlada je držala križem roke. A zdramili so Ogonovvski tolmači Nestorjevo kroniko in zgodovino maloruskega slovstva od leta 1872—1880; prof. Kalina razlaga staročesko, a prof. B r ii c k n e r staroslovensko slovnico s praktičnimi vajami v starej slovenščini. V Čer novicah tolmači prof. Kaluž-niacki slovansko etimologijo in novejšo rusko in poljsko slovstvo, a prof. Onvskie-wicz zgodovino maloruskega slovstva v 11. in 12. stoletji in glasoslovje malorusko. V Lipsku čita prof. Leskien slovnico starobolgarskega (staroslovenskega) jezika, tolmači dalmatinsko-hrvatske pesnike iz 16. stoletja ter vadi svoje slušatelje v starosloven-skej slovnici in v tolmačenji starih slovanskih spomenikov. V pruskem K r a 1 j e v c i uči prof. P e 1 k a poljski jezik. V Halle-Wittenbergu učil je 1880. leta prof. Bartholomae staroslovensko slovnico. se koroški rodoljubi sami, dramili bodo narod — in nadejamo se, da bode leto bodoče pri-jazneje za Slovence, kakor je bilo leto prošlo. Posebno žalostno pa se nam kaže situva-cija v okupiranih deželah in v Dalmaciji. V Bosni in Hercegovini stoje naše čete, a pred kratkim izrazil se je odličen diplomat, da Avstrija od Bosne in Hercegovine le toliko poseduje, kolikor imajo v svojej oblasti vojaki. Vlada se je zanašala tu bolj na bajonete, nego da bi si bila prizadevala pridobiti simpatije Bošnjakov za se. In te simpatije za. se pridobiti bilo je skoro nemožno, kajti iz Pešte pošiljali so se doli možje, ki nijso uraeli ljudstva in ga ne hoteli, ljudstvo pa jih nij moglo. Upeljavati so jeli v čisto slovanske kraje tuj, nemški živelj. Na uradih so nemški napisi, nemški se uraduje, učitelji so nemški vojaki; to še nij bilo dovolj, vlada misli poslati tja doli Se nemške redovnike, nune, da ti ljudstvo pomagajo germanizirati. Tako je delala vlada v letu preteklem, a če hoče kedaj Bosno imenovati avstrijsko, morala bode to politiko v novem letu spremeniti. — V Krivošijah vnel se je boj, ljudstvo se brani proti upeljavi brambenegtv zakona. Ta upor v Krivošijah pa je posledico razmer v Hercegovini. Tu pa se vlada zopet premalo trudi, da bi pridobila uporne Krivošijance Za te razmere v Krivo-šijancih pa so odgovorni oni, ki so Hercegovino in Bosno tako upravljali. Nikjer prijetnega pogleda. Upajmo, da bode novo leto prineslo zaželjeno svobodo vsem avstrijskim narodom. — Kake so razmere mej avstrijskimi strankami in vlado, pokazali smo uže včeraj in to potrjuje „Deutsche Ztg." sama, ko pravi: Nemško-nacijonalci se ne morejo več zanašati na birokracijo in vojaške kroge ni na Bismarku I Vir uri i 4- države. Iz Potro grada se poroča, da so zasledili zopet zarotnike proti carju. A carju je bila sreča mila, on se nij po istej poti pripeljal, kjer so gi čakali ti zarotniki. Tako varuje višja moč carja blagotvoritelja. Povedali smo uže, da se listi mnogo pečajo v slednjem času s papeževim vprašanjem. Najzanimljivejše pa je to, da je Bis-mark baje teh mislij, da bi se mestu garancijskega zakona postavil splošm evropski protektorat. Mi dvomimo, da bi se vsi evropski kabineti zlagali z Bismarkom v teh mislih. Dopisi, Iz &t. Vida nad Vipavo. [Izv. dop.] Kakor je bilo naznanjeno v vašem listu, da bode slovesna zadušnica po pokojnem gosp. dr. J. Bleiweisu vitezu Trsteniškem dne 15. decembra, (a ne 25. kakor je bilo čitati gotovo po tiskovnej pomoti) vršila se je stvar res slovesno, tako, da kaj taccga še tukaj nij bilo. — V društvenoj sobi „Sloge" v Št. Vidu zbrali so se društveniki tega društva, in pri- V K i e 1 u razlaga prof. M o 11 e r staroslovensko slovnico ter čita s slušatelji Ostro-mirovo evangelije. V Berolinu čital je prof. Jagie o staroslovenskej slovnici in o najstarejših sta-roslovenskih spomenikih; v tem je bil poklican v Peterburg in nij še našel naslednika. V Cirihu uči prof. Haag ruski jezik. V Vratislavi razlaga prof. Nehring poljskega slovstva zgodovino ter tolmači slovansko bajeslovje in staro slovenske spomenike. V Dorpatu tolmači prof. Vis k o v a to v novejše rusko slovstvo in starejše spomenike ruskega jezika; prof Mas ing razlaga kroniko Nestorjevo, srbsko in staroslovensko slovnico in srbske narodne pesni; prof. Sokolov uči češko slovnico ter čita o staroslovanskem verstvu in življenji. In konečno bodi omenjeno, da je celo v Strassburgu 1880. leta prof. Hiibsch-mann tolmačil staroslovensko spomenike.. Čakovali so sosednih Poddražanov in zastop občine Št. Vid-Lozice. Ob 3/4 na 9 pridejo Poddražani, in sicer naprej šolska mladina z zastavo, potem cel občinski in čitalniški odbor in drugi s krasno zastavo V Št Vidu združila se je Šolska mladina iz Poddrage, Št. Vida in Lozic, dalje oba občinska zastopa in obe društvi, namreč „Slogau in »kmetijska čitalnica", in korakali smo skupno v farno cerkev. Katafalk je bil kaj vkusno napravljen, na njega so se položili lavorovi in drugi venci Slovesno sv. mašo bral je častiti gospod Ivan Tomažič, župnik v Št. Vidu, kateri je bil cele stvari prvi stvaritelj, z azistenco Č. g. Ivana Hladnika iz Lozic iti 6. gosp Ivana Pogačnika iz Poddrage, Pevci h Št. Vida peli so izvrstno, „Missa pro defunetis" od P. A. Hribarja. Po sv. maši zapeli so še pevci po in pred molitvami žulostinki „Nad zvezdami" in „Jamica". Tako je Št. Vidska cela fara, to je občine Št. Vid-Lozice in Poddraga in društvo „Sloga" v Št. Vidu in „kmetijska čitalnica" v Poddragi, skazala zadnjo čast tistemu, katerega se bode slovenski narod vedno hva ležno spominal. S m|4»y<»ii.hU<»k» Štajerskega flzv. dop.J Najostrejši boj, kojega bije slovenski narod uže čez 30 let, se sme gotovo imenovati boj glede slovenskega uradovanja. Vsega-mogočna birokracija, komodite vajen a, ne meneč se za pravo istega naroda, za katerega jo ona tu, bije boj proti svojemu oziroma slovenskemu narodu na najljutejši način, jedino zaradi tega, ker narodov jezik ne urno ali dostikrat umeti neče. Nikdo pa naj nas krivo ne razume, kajti imamo zdaj tudi jurad-nike, koji bi sicer v slovenščini uradovali, ko bi ne bili predobro prepričani, da tu „slo-venščina" tam v Gradci, Celji in Bog ve še kje, nij dopadljiva in da bi se on višjim še zameriti znal, hoteč v slovenščini uradovati. Ko je vzel grof Taaffe vladno krmilo v roke, nadejali smo se po vsej pravici, da je tudi za nas prišel čas boljše bodočnosti. Uže se je oblačno nebo jelo vedriti, uže se nam je dozdevalo, da pravica nad krivico nadvlada; toda žalibog položaj je še vedno isti, kakor jc bil pod prejšnjo „liberalno" vlado. Pri nas na slovenskem Štirskem so se pod „liberalno" vlado slovenske vloge tudi v tem jeziku re« Zevale. Pred seboj imam kopo „vabilo prič" od leta 1873, torej od „liberalne" dobe, podpisane od zdanjega sodnika W . . . . v R . . . . Zdaj ne najdeš nikjer slovensko vabilo, same „vorladunge" in nič druzega kot „vorladunge" se nahajajo. Pred seboj imam dalje v lepej slovenščini pisani odlok od leta 1877, torej tudi od „liberalne" ere sem, zadevajoč zem-yisčno vknjižbo. Kaj bi nadsodnije predsednik rekel, ko bi se zdaj kaj jednacega „pripe-tiloV" — Pred seboj imam naredbo vis. pravosodnega popečiteljstva na deželne nadsodnije v Gradci in Trstu od leta 1862, s katero se je mej družim ukazalo: Morajo sodnije v omenjenih deželnih delih vlogo, ki se podajajo v slovenskem jeziku sprejematiin kolikor mogoče slovenskim strankam izdavati odloke ali rešitve čez to v tem jeziku. Tako pred blizu 20 leti! Mi zahtevamo jedino, da se slovenska vloga v tem jeziku reši, da se zapisniki pri kazenskej in civilnej sodniji s slovenskimi Btrankami napravljajo v slovenskem jeziku, ■ploh da bi se dala ali pripoznala pri c. kr. uradu tista pravica Slovencu kot Nemcu. Ali Slovenci nikdar zaželjenega cilja ne bomo dosegli, ako naš:m narodnim odvetnikom, belež nikom itd. osoba dostikrat več velja nego princip. Z besedami, lepimi govori učinili ne bomo za svoj narod nič, ampak fakta morajo priti na dan. Vsak, komur je osoba več nego princip, nij prijatelj naroda. —c. Domače stvari. — (Izjava.) Ker je, kakor se govori, visokorodni gospod pl. Waser, graškej nad-sodniji načelnik, za ukazal preiskavati, kako da je njegov zadnji ukaz po tem listu v javnost prišel, izpovedati sem primoran, da sem dotični apelacijski akt slučajno v imenu dotične stranke, kojo zastopal je g. dr. A. Moschč, pri ekspeditu mest. del. okrajne sodnije v imenu zastopane stranke, katera je ravno prej ta dan v pisarni o usodi po nasprotnej stranki vložene apelacije povpraševala, pregledal in prečital. Če se je pri tem kaj grešilo, je greh jedino lena mojoj strani, — ali zavest imam, da je bilo moje postopanje popolnem korektno, ker ima vsaka stranka pravico, pregledati svojih zadev se tikajoče apelacijske akte. Toliko v pojasnilo, da se ne kaznuje kdo, ki je čisto nedolžen! V Ljubljani 30. decembra 1881. Dr. Ivan Tavčar, advokaturski kandidat pri dr. Alfonzu M tudi.' m. — (Dr. Ivan Tavčar) oddal je z današnjo številko redakcijsko vodstvo tega lista, katero je bil začasno prevzel, definitivnemu vodniku g. J. Ž e 1 e zu i k a r j u. Vsa pisma naj se od sedaj izključljiv) in neposredno adre-sirajo na redakcijo „Slovenskoga Naroda" v „Naroduej Tiskarni". — (Tržaška razstava.) Trgovinska in obrtniška zbornic* kiunjisku kut podružnični odbor Tržaške razstave naznanja, da jej je razstavni odbor v Trstu denes pisal, da sme oglasila do 15. dne februvarja 1882. 1. sprejemati, ker se je obrok za mesec dni podaljšal. — (Božičli'ca v Licutenthurno vem zavodu za urote) vršila se je zadnjo sredo večer ob 5. ui v navzočnosti jako mno-gobrojnega občinstva mej katerim smo opazili prečastito gospo g. deželnega predsednika \Vinklerja, več gospij iz aristokracije, mej njimi baronico Lazzarinijev), deželnega glavarja g. grofa Thurna ii njeja namestnika gosp. P. Grassellija, mmgo gospodov duhovnikov itd. Predstavljalo se je najprvo rojstvo Kristusovo v živih podobah, prišli so pastirji in sv. trije kralji, kateri so vsi govorili slovenski in mej katerimi se je josebno odlikoval pastir, mlad deček, komaj dfcet let star, ki je izvrstno deklamoval, da s je videlo, da ve in razumi, kaj govori S tc predstavo smo bili jako zadovoljni, kajti kaalo je, da se dečki kolikor toliko uče sloveskega jezika, akoravno je marsikateremu Uni trdo šlo, a to smo zapisali na račun bojenosti in strahu. Jako osupnile, da ne rečemi odkritosrčno, nezadovolile so nas pa nemšk< deklamacije ali bolje i e-čeno blebetanja, k so potem sledile. Tu smo imeli priliko opazcati najfinejše cvetke germanizacije, katero irijo mej našimi sirotami čestite usmiljene sctre. Tu so nastopali 8 do 10 letni dečki in dkleta, kateri so deklamo-vali nemške pesni, ako, da se je vsakemu znalo, kako so m nemško besedo do besede ubijali v givo in da je bilo res vsakemu pošteno mJečemu poslušalcu žal za čas, kateri se je a to nenaravno ubijanje nemških verzov potitil. Videlo se je tudi dečkom in dekletom, da od istega, kar dekla-mujejo čisto, nič ali milo razumejo, kajti agi-rali so z rokami in zavija'i proti nebu oči, pri besedah deklamacije, kjer to bilo najmenj na mestu. Slovenske pesni deklamovali so so nekoliko boljši, a tudi nijsmo bili z deklamo-vanjem zadovoljni, kajti videlo se je, da je bilo malo skrbi od strani učiteljic za slovensko deklamovanje in da si vso pokornost obračale le na to, d i se dečkom in dekletom le v glavo "ibijejo nemške pesni. Bes prav z nezadovoljstvom smo zapustili po-dopje Lichten-thurnove sirotišnice, kajti osvedočili smo se, da usmiljene sestre delujejo povsod z jednakim načelom Kakor svoje Blužabmke izbirajo le najraj^e mej Nemci, isto tako tudi mislijo, da je njih prvi nalog nam ponemčevati njim izročeno našo, če tudi sirotno mladino. Proti takemu delovanju moiamo mi protestirati in bodemo odslej tem „ milosrčnimu nemškim sestram bolj na prste gledati, da ne bodo z nas mi novci naso mladež germ mizovale. O tej zadevi kličemo zadevnim krogom: Pozor! usmiljenim sestram pa priporočamo prav odkritosrčno preobrat dozdajuega njih delovanja ! — (Sk r lat i ca) je epidemično se prikazala v gornjih Piroičih (ljubljanskega okraja) in je jako mnogo otrok obolelo, dozdaj pa še nij nobeden umrl. Šola se je zaradi tega zaprla. — (Čitalnica v ŠkofjejLoki) napravi na Silvestrov večer besedo so sledečim programom: 1. Govor (podpredsednikov.) 2. Fr. Flotov: Siradela, za glasovir in gosli. 3. Medved: Domovini, poje moški zbor. 4. Pa-stirzk: Spomin na Ililttendorf, za jedne citre. 5. Nedved: Želje, samospev s spremljevanjem na gluBovirji. 6. Cbnrles Dankla, za troje gosli. 7. Kocijančič : Venček narodnih pesnij. 8. Ura-lauf: iz opere Puritaner za 2 citre. 9. Stopaj: Banovci. 10. Ples. Vstopnina za neude 20 kr. z rodbino 40 kr. Začetek točno ob S. uri. K obilej udeležitvi uljudno vabi Odbor. Dunajska borza 30. decembra. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Bnotoi dri. dolg v bankovcih . . 77 ^ld. lf> kr. Bnotul drž. dolg v srebru ... 78 „ 10 „ Zlat* renta.........98 , 59 1860 dri, posojilo . . ... 132 „ 10 „ Akt• \c narodne banke.....846 „ „ Kreditno akcijo.......;{:>:> , 80 Srebro..........— „ — _ Loudon..........11H „ HO i. Napol...........*> B 42 „ C. kr. cokini........f> „ 6l.l „ Državu - uia ko.......f)8 „ 15 Vsem prijateljem in znancem vošči veselo novo leto (744) E _'Čl: rodovina Mosche-tova. A. KORZIKA, umetna vrtarija | yT9. " in trgovina z raznimi «l;u>lniu: semeni š.-b-nbiirgoT« v Zj3ia.-bl3a.aa.i- I ulice it. 6. Uaojain so naznaniti .svojim prečcstitim naročnikom in bI. občinstvu, da som ravnokar izdal tiakau < < niliiilt o sominili iu bilkah, kakor tudi ceue veneev iu čopkov itd. Vsakemu, kdor želi, pošlje so cenilnik franko. Posebno bo priporočam zdaj o pustnem času za mnoga naroiila raznih šopkov. S spoštovanjem . V - li oiv.iliii. umetni vrtar in trgovec s semeni (745—1) v Ljubljani. ) 4 4 4 4 i Rodbina Karol Galle-tova vošči po tem potu vsem sorod n i kom, prijateljem in znancem srečno novo leto. (ii® V Hi stri, dno 31. decembra 1881. Zahvala. (»ospodu Jul. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Nij boljšega sredstva proti re» mutiziuu, trgu iij ti po uriilt itd. kot Vaše zdrnvilo za protiit po dr. !tlall£l a SO kr. Tega prepričal sem so sam iz lastne izkušnje. V *>. dao tebruvarja sem se zelo prehladi!, da sem bil v nevarnosti, da zbolim za vnc-tieo pluč. Iv. sreči pa sem imel takrat doma Vaše zdravilo /.« |n-n| ju in vmel sem .si je zvečer dobro v prsi. Dan posnela pa sem se čutil popolnem zdravega in ne čutd nobenih bolečin več. To zdravilo ukazalo se je tudi kot zdravilno sredstvo pri glavobolu vsled prchlajenja. To olje pomagalo jo tudi drugim taranom in občanom. To zdrnvilo zas profili prav Korko priporočam vsem onim, ki imajo jednake bolezni, osobito pa svojim kolegom duhovnikom. Prepričan bem, da se bode dobro izkazalo. Želeti bi bilo, da bi si to zdravil«* /.a proliu naročili vsi lekarji v Kranjskej. VPredasljib pri Kranj i v maji 1881. (715—1) J. SaltHer, kooperator. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, masti:<> zg >go. Telo se hitro sčisti. V brainorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če so zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nah-zljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvobuda v Ljubljani, a flaeon .'JO in 50 kr. av. velj. (217—59) Izvrstna hrvaška bela in rudeča vina (678—5) m/.iiili let priporoča veliki trgovec z vinom Leopold Honigsberg v Zagrebu. T. mnorujav, kratkodlak itrepeličnr, z dolgim životom, kratkimi nogami, z rumenorujavim zavrat-nikoin z dvema markama se je izgubil. Marije Tore- (782—2) Kdor ga najde, dobi 10 gl. plačila, zije oeata it. 6., obrist Dittl. 7T 03 * — 2 -i t—. ss C kc I Cu >-l t*< v- -t S* &. en I a. -* S ■3 o 2* cr v> d* prj 2. o " J* B «H b £ O ' O tn < J »m S s. h 2! o' § r* m vh trn wi Z. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnkćczy-jeva na m«'*»< noiii trjfii v Ljubi Jani. priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže ffrišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno upllvne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiika zdravila: (682—7) Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, bripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. &(> kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in stropi. Pomuhljevo C»«rscl0 jetrn« olje, KKfa£* brauiore, plučuieo, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 skl. BO kr. Anaterinska ustna voda, &£&jS&2b# pravi smradljivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne ferogljice, c. kr. pri v., BvSfita gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in ohistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvršb se takoj. G. PIČILI lekar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, priporoča p. n. občinstvu naslednje poskušane ((314—5) Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje uroti mramoriei, rhaliitisi, plačnici, kašlju itd. itd v steklenicah a 00 kr., z železnim jodirjem združeno posebno vpli\no pri malokrvnih in kjer treba č stenja krvi) v steklenicah a 1 gld. mehka, žametasta in nežna, hepatične pike, i>ege, ogre', srabi, nenaravna ru-dečica zginejo, prezgodnje gube se odstranijo in polt zadobi zopet svojo gibčnost in svežost. V iteklenieah a i gld. Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vsak v prodaji se nahajajoči bonbon, se rabijo fl najboljšim uspehom pri kašlji, hripavosti In katnralnosti dihalnih organov. Vškat-Ijicah ii KI kr. Še pred beneško republiko privi leg. Staroslavnl brešijaish' zdravilni obliž, vplivnejši kot vsako jednako v prodaji se nahajajoče sredstvo, se s posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagrinih, živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnem pre-hlajenji, (diskali itd. itd. 1 IciiM 25 ki*. Znamenito! Kot slavno izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sredstvo pri trganji po ml i h, rovniatiznui, živeuej slabosti, pri holočinah v hrbta ali v prsih se more od komika Ludevita Koclia izumljeni in od njega narejani eter h smerekovih iglic najtopleje priporočati. Cena '/u NtokI<>iiici 10 kr., 1 steklenici 70 kr. 10 let dl spon ! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetabilnih in neškodljivih sult-stancij sestavljenega, postane koža Naročila se izvrše najhitreje s poštnim povzetjem. Vodstvo vzajemno zavarovalnega društva zoper ogenj v Grad d uljudno naznanja p. t. deležnikom, da se prične vplačevanje društvenih doneskov za leto 1882. 1. januvarja leta 1882. ter se dotični doneski sprejemajo pri vodstvenej blagajnici v lastnej hiši št. 18/20, Saekstrasse, v Gradci, ali v pisarni zastopništva v Ljubljani (sv. Florijana ulice št. 23), kakor tudi pri vseh okrajnih komisarijatih. Taistim p. t. deležnikom, katerih poslopja so bila uže prvili 9 mesecev leta 1880 zavarovana in neprenehoma tu zavarovana bila in tudi še leta 1882. pri tem društvu zavarovana ostanejo, pa se naznanja, da i>o od upravnega odbora v skupščini 20. junija t. 1. predloženem predlogu in ondu sklenenem, jim pride od ostanka poslopijskega zavarovalnega oddelka od upravnega leta 1880, 5°/0 na dohro, tedaj imajo za leto 1882 plačati društvenega doneska 5°/0 men). V Gradci, meseca decembra 1881. Vodstvo vzajemno zavarovalnega društva proti požarnej škodi y Gradci. (Ponatis so ne plača.) Izdatelj iti odgovorni urednik Makso Ar ni i6. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne", 959521