*** prizidkov ^ diflj ezoapt SuDd«y» «a* Holidajt PROSVETA n jO-YEAH xxxvn Cena Usta J« $4.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE « ton >. istt CHICAOO 23, ILL.. ČETRTEK, 15. NOVEMBRA (NOV. 15). 1945 Acceptanc far msiltaj «t «podajate of po.U|. provldod ter in aaetion 1103. Art nf O^ 1. lilt. ■utharl^d «Ju^i iaia Uredniški L ji 9997 South Lawndals Am Otöcs of Publication: 9497 South Lowndalo Am Subscription 99.09 Year* ŠTEV.—NUMBER tS3 lorazum glede kontrole imske energije napovedan [enka, Velika Britœ Kanada m se- tavljajo program tlee nastopil ted kongresom fubingion. D. C.. 14. nov.-iltfi svetovne kontrole energije, katere sta G* in orisala predsednik pan in državni tajnik Byr-jo v soglasju z načeli Ve-Britanije in Kanade, kar nrja upanje, da bo v pn-njih dneh prišlo do temelj-, sporazuma med tremi ve-inu o izvajanju svetovne tike v atomski dobi. o se je pokazalo po drugem inku med Trumanom, brit-u premierjem Attleejem in idskim premierjem Kingom t\i hisi. Pred sestankom je ee govoril pred kongresniki matorji, ki so se zbrali na Truman naslovil apel kongresu Dovoli naj dodatno vsoto pomožni organizaciji Waahinglon, D. C.. 14. nov.— Predsednik Truman je naslovil apel kongresu, naj dovoli dodatno vsoto $1,350,000,000 pomožni organizaciji Združenih narodov (UNRRA), da bo lahko vršila svoje delo v prihodnjem letu. V apelu je naglasil, da kongres ne sme prezreti trpljenja milijonov ljudi, ki potrebujejo pomoči. Truman je opozoril kongres, da bo sklad UNRRA izčrpan v tem letu, če ne bo dobila denarja. Kitajska naj dobi največjo ""•i • *-j; Aa cfa pomoč, ker je tam silna beda. »učeni krogi trdijo, da sta . 4 ^ ^ A. in in Byrnes zavzela sta-' Pomanjkanje je tudi v Avstriji, | da morajo Amerika, Veli- j KsUji dru8ih evropskih drža-Britanija in Kanada držati vah- Kti atomske bombe, dokler | Kongresnik Bloom, demokrat etska Rusija ne razkrije iz New Yorka in načelnik odse-ciljev in namenov v ( ka za zunanje zadeve, je nazna-dni Evropi. Truman je za nij( da ^ sklical sejo članov te-»itev mednarodnega pakta ga odseka. Na to so bili povab-- uporabljanju atomske yeni Herbert H. Lehman, direk-bev vojni in za svobodno (tor UNrrA> in Dean Acheson Djavo informacij med dr-ter William L Clayton, pomožni o razvoju atomske ener- ng državna tajnika, ki naj bi služila mdustri-On se je izrekel za usta-t\ posebne svetovne komi- Gotovo je, da bo Trumanov apel naletel na opozicijo pri ne-h> organizaciji Združenih katerih republikancih. Ti kriti-ov, ki naj bi dobila vse' zirajo administracijo pomožne av/mske bombe. Ustroj "^anizacije. »»je naj bi odobrile tri vo-1 Truman a ^ velesil^Amenka, Velika, se bodoJčlanfsvela UNRRA nija in misija. I ponovno sestali na svoji seji in tlee se je v svojem govoru r Jjjali 0 vainih vprašanjih, kongresniki in seAatorji 0 izacijo UNRRA tvorij0 rebul le nekaterih vprašanj *ntanli 47 driav. Vsaka dr-predmet razgovorov med £ ge obvezfll da ^ rf. rrumanom in Kingom. J ^ k od syojih riTl k ^Vi0^1:1 splošnih dohodkov v sklad UN-delavske vlade, da RPRA Amerikg u imfl najyečje dohodke, naj bi prispevala $1,-350,000,000 za nasičevunje reve-žev v državah, ki so bile najbolj prizadete zaradi vojne. Oppzicija proti Peronu narašča Razprave o formiranju demokratično stranke Buenoo Airos. Argentina. 14. nov. — Opozicija proti vojaški vladi polkovnika Perona narašča. Štiri vodilne politične stranke so odprle diskuzije glede formiranja demokratične fronte, ki naj bi imenovala predsedniškega kandidata proti Peronu, ki je kandidat za predsednika. Diskuzije se bodo nadaljevale in pričakuje se, da bo osvojena formula in dosežen sporazum. Voditelji štirih strank so se izrekli za združitev. Demokratično fronto naj bi tvorili radikalci, socialisti, komunisti in progre-sivci. Demokratične organizacije za* htevajo enotno akcijo proti silam, ki podpirajo- Perona kot predsedniškega kandidata. Med temi organizacijami je Neodvisna delavska zveza, ki ima čez 100,000 član.iv. Felipe Urdapileta, - notranji minister, je zanikal poročila, da nameravajo on in nekateri drugi člani vlade resignirati. On je zanikal tudi trditve o trenju med pristaši Perona in vojaškimi častniki. Udarpileta je dejal, da se bo politika, ki prepoveduje governerjem argentinskih provinc poltfične aktivnosti, nadaljevala. rita one kongresnike in seje, ki ne vidijo velike raz-med delavsko stranko in unizmom in v njem pa vo-|revolucionarnega giba-da se motijo. ttfel sem pred kongres kot Velike Poleti iz Chicago nov.—Direktna per Velike Britanije," je Attlee. "Jaz sem tudi vo-' v London tranke, ki je prišla na Via-krmilo in ima večino v par-' Chicago, 14. »tu. Rad bi ugotovil, ko-1 letalska zveza med tem mestom veste o delavski strahki 1 in Londonom bo vzpostavljena ismo vedno točno informi-' prihodnji pondeljek. American o politiki drugih držav.1 Airlines Co. je naznanila, da bo Nm, da bi mnogo britskih' letalo Chicago odletelo s cika-Wjanov poznalo razliko' Skega letališča ob 9:45 dopoldne demokrati in republikanci.1 Proti Londonu z dvanajstimi ste, da smo socialisti.1 Potniki in poštnim tovorom Ikri Američani vidijo v so- dospelo v London 21 ur po/ne " jo. Razdalja med mestoma je 4060 milj. glede Palestine ljudi, ki hočejo uničiti posameznika, tiska in Tradicija delavske stran-! _-— * v soglasju z načeli svo-] ^ # . ■ •«• i *jubne«»a gibanja, ki je ve- BeVin pojasni politiko obstojalo v naši deželi, •te morda pod vtisom, da, «•> .stranko tvorijo edino» London, 14. nov. — Zunanji ni delavci. Mi smo pono- minister Ernest Bevin bo danes kpr v«»darstvo. Za-1 v Palestino brezdomskim Židom c nti li Dogovor med - v JS..M jt'iA ■ ADF in Lewisom Voditelji CIO izrazili nezadovoljstvo Washington. D. C« 14. nov.— Voditelj Kongresa industrijskih organizacij so obdolžili «Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije UMWA, in Ameriško de lavsko federacijo, da sta sklenila dogovor glede vrnitve UMWA v federacijo pred odprtjem konference reprezentantov delavcev in delodajalcev v Washingtonu, toda držala sta dogovor v tajnosti z namenom, da bosta imela večjo besedo na tej konferenci. Lewis ni hotel komentirati ob-dolžitve. Besednik ADF je dur jal, da vprašanje združitve katere koli unije s federacijo ne more biti rešeno pred sejo ekseku-tivnega odbora ADF. Seja se bo vršila v januarju prihodnjega leta. . # Govorice o dogovoru m krožile že prej. Zadevo je potisnil na površje Richard T. Franken-steen, podpredsednik unije združenih avtnih delavcev. On je dejal, da je rudarska unija že izro-žila večjo vwto denarja ADF kot članarino. Frankefisteen je komentiral tudi opozicijo s strani Lewisa in voditeljev ADF proti resoluciji, ki zahteva razpravo o vprašanju mezd in cen na konferenci Resolucijo je pre dložil Philip Murray predsednik CIO. Frankenstein je dejal, da Lewis in voditelji ADF posnemajo ptiča noja ker *e skušajo Izogniti disku-z,j'i o mezdah in cenah, najvai- KAÉEK SE ZANAŠA NA AMERIŠKO POMOČ Pomorščaki naj bi ostali v severnih pokrajinah SVARILO PRED CI-VILNO VOJNO , Čungking. Kila Jaka. 14. nov. —Generalisimo Čiang Kaišek in centralna vlada se zanašata na ameriško pomoč v konfliktu s komunisti. Kaišek je dejal, da bodo ameriški pomorščaki ostali v severnih kitajakih pokrajinah čez zimo in držali važna pristanifična mesta. Admiral Daniel E Barbey, poveljnik sedme ameriške amfi-bične sile, je komentiral kon-fuzno situacijo na Kitajskem na sestanku s časnikarji. Rekel je da je uverjon, da ae mir lahko doseže s sklenitvijo, kompromisa med centralno vlado in komunisti, v obratnem slučaju pa je civilna vojna neizbežna. Člani centralne vlade pozorno zasledujejo razplet aituacije v Mandžuriji, kjer je močno komunistično gibanje. Oni sumijo, da sovjetska Rusija tajno (>odpira to gibanje. Rusija bi pozdravila ustanovitev separatne mandžurske'države ob svoji sibirski meji, države, ki bi sli-čila Zunanji Mongoliji. Kitajci a« v «drdih tednlH ' dfŽOVHO kontrolo aretirali vec Belorusov, ki so skušali priti v Mandžurijo, da bi tam širili sovjetsko propagando. Nekateri so dospeli v Sanhaikwan, trdnjavsko mesto ob velikem zidu, ki jp pod kon-kontrolo kitajskih jfnmunistov. Obnova pogajanj o končanju stavke Avtna unija ojačila vrste piketov Windsor. Ont.. Kanada. 14. nov.—Unija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, in Ford Motor Co. sta se izrekli za obnovo pogajanj glede končanja stavke, ki traja že M dni in je rezultirala v ustavitvi obrata v tovarnah kompanije. Bojazen je pred nasilji, ki lahko izbruhnejo, če ne bo konflikt med u-nijo in kompanijo kmalu izravnan. Voditelji avtne unije so se is-rekli za obnovo pogajanj o vseh spornih vprašanjih, "da se odvrne prelivanje krvi, ki lahko dobi odmev po vsem svetu." I/, tega razloga so umaknili zahtevo, da mora kompanija pristati na unijsko zaščito pred ob* novo pogajanj. Avtna unija je ojačila vrste piketov pred tovarnami Ford Motor Co. v pričakovanju policijske intervencije. Leslie Blackweel, provinčni pravdnik, je posvaril stavkarje, da bo pod-vzel potrebne korake za vzdrževanje miru in reda. Unija vidi v svarilu grožnjo, da bo pro-vlnčna poliicja poslana v akcijo proti štavkarjem. Uposlevalnice pod Schwalenbach revidiral svoje staliftče Washington, D. C.. 14. nov.— Delavski' tajnik Schwelenbvk Belorusi, katere so Kitajci a/eti-'je prepustil kongresu odločitSV, rali, so baje priznali, da jim je ali naj federalne uposlevalnice bilo obljubljeno sovjetsko dr-¡pridejo pod kontrolo poaamez-žavljanstvo in druge pravice, ki nth držav. To pomeni, da je re-so jim bile zanikane, odkat so vidiril| uy/Q^ »tališče. Doslej je boljševiki prišli na krmilo Ru- vztrajal pri zahtevi, naj uposle-«ije- • j valnlce ostanejo v rokah federal- Kakor Kaišek, je tudi general ne vlade. Tu Li-ming, vrhovni poveljnik ! Schwelenbach je nastopil pred vladnih čet v severozapadnih senatnim odsekom za delavske kitajskih provincah, naglasil po- zadeve, ki vodi zaslišanje o *a-trebo držanja ameriških pomor- konskem načrtu, du pridejo upo. «čukov na Kitajskim. On je slevalnice poti državno konti'o-dejal, du so komunisti izvršili Io. Avtor nučrta je Menator Mur-več napudov na njegove sile pri ray, demokrat iz Montane, &anhaikwunu, ki so se le bra-i "Vem, da se obe kongresni nile. zbornici pripravljata za akcijo " Listi v Čungkingu so priznali, Schwelenbach "Moja da ameriški transporti dovažajo J« Jf kooperacija med vladne čete v severne kitajske clelavsklm departmentom in upo-pokrajine. Priznanje potrjuje «levalnlcami Department naj poročilu o ameriški intervenciji * vzdržoval uposlevalnice v onih državah, ki se ne strinjajo v prilog kitajski centralni vladi. *un, raiesuno ortr/.uwinn»v.... —..... -t- , , . . ne moremo u-| v okupirani Nemčiji in drugih nejšemu probU-mu, k j. b *> v naši deželi in'evropskih državah. tisnjen v ospredje po zakljui-e iaJ Mi smo za načr onomijf dru v Vel i L, 'ItHim so vaše Gledam na-' kooperacije tisnjen nju vojne. K-, I'h tan "jo in Ameri Koreja dobila novo I politično stranko rt/ )a bo ustvarila! Seoul, Koreja. 14 nov,—Nova ,ianjl vseh Ijud- levičarska stranka je bila usta-splošnega miru novljena. Njen cilj je popolna, j svoboda In necnlvismist Koreje v svojem go- ter načrtno gospodarstvo. Vodja kritike britske nove stranke je Lvuh Woon Dejal je.1 Heung. ki se je izrekel za vla 1 i*onudena sa- dno kontrolo industrij in trgovi-"v»m kolonij ne ter odpravo kapitalističnega '«no ustavo. sistema. Sploine volitve na Poljskem odloiene Washington, D. C , 14 nov. Stanislav Mikolajczyk, podprH-tednik Hjske vlade v Varšavi, j,, dejal, da ao bile splošne vo-1 jjtve m. Poljskem odložene On obiskal državnega podtajmka Ach« v>n«. p<»zneje pa ae je «ostal g /asnikarji. Dejal je. da se bo (j0 volitve vršil«* po dovršitvl re- Nepokoj med klavniškinti delavci Protest proti odslovi-tvi predsednika unij« Chicago. 14. nov — Nepokoj med klavniškimi delavci se širi. Delavci, uposleni pri Union Stock Yards & Transit Co., čakajo poziva od svojih voditeljev glede oklica stavke. Delavci so člani unije CIO. Zdaj glasujejo o okUcu splošnt stavke v klavnicah. Konflikt je nastal, ko so kompanije zavrnile zahtevo za /višanje place za 25 centov na uro. Clan! unije piketirajo urad» Swift At Co. v znak protesta ker Je odslovila pndsednlka u« nlje Voditelji mednarodne unijo so napovedali, da Mr bodo delavci / veliko večino izrekli za o-klic stavke. Podajanja med u* ni/o in kompenijami gle«i<- »ikle-nitve nove i^o^KlIit rwr bila i»u* spendirana patriae i j«' 1JW0/I00 Poljakov iz krajev, ki mi prišli pod Kusijo, In nadaljnjih milijon Poljakov iz Nern/iJ* s standardom, katerega je postavila federalna vlada." Senatni odMik za aproprlacije je zavrnil predlog predsednika Trumana, naj uposlevalnice in paebja ostane p Gaiillu v njegovi vili v n. iniiis iu In ,ga informirala o IzvolltVj /iT predsednika vlade. (; neraNje v formalni Izjavi p I 'znal, ris se zaveda poteškoč. On se je v načelu izrekel za formiranje koalicijske vlade. Voditelji komunistične atran-11 so Izjavili, da ne bodo stopili v koalicijsko vlado, če ne bo H >ejet njihov program, ki dolom dalckosežne reforme. Med njimi in rcjmblikunci Je prepad, ki se morda ne bo premostil. Komunisti so naglaslli, da ne bedo sklenili kompromisa z re-I ublikanei. Lausche priporoča stavko kupovalcev Columbus, O., 14. nov.-Oo-vi rmtr Frank J. Lausche je raz-kiil, da je v pismu Cheaterju llowlesu, načelniku urada admi- nI it raci Je cen, iJTijioiočal splo-§i o stavko kupovalcev, da so Ci vrne inflacija. "Dobro bi bilo za vse, uko bi kupovali le oivarl, k a in e nujno potrebuje-mo, in odložil! kupovanje drugih, ki niso neobhodno potrebne," pravi pismo, lausche je < «'govoril na pismo, katero je piejel od Howlosa in so je na-nršalo na dviganje cen in In-flucllo. Rosenman naznanil rcsignacijo kot svetovalec Washington, I). C, 14 nov.— Hcmuel Rosenman, svetovalec piedsedolku Trumana, Je naznanil resign ad jo. On je bil svetovalec tudi pokojnega predsednika ltooM»velta Rosenman je bil član ncwyorškega državnega Mtiišča V im/nanllu pravi, du bo /upostil Belo hišo in so vi nil v N»*w York po novem letu. Podrzavljenje komunikacij v Kanadi Ottawa. Kanada, 14. nov.— Vlada se jo odločile za podržavljanje komunikacijskega sistema in je že sestavila načrte. Tako je isjovtl J. L Haley, podpredaed-nik vlade, v parlamentu. PR08V1T PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASnflMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ef «od published br RvoMm m Mtutoin drtoee ( M leto. DM m pol tota. 9IJ* m 4 Cook Co.. 17.40 u c«lo loto. M.7I ta pol lota* aa Subscription rata»« for tka Uniled - Canada UM par pu. Cbloas» Cook County 9*** 9— krnim» countries SIN p« foes. Cano oglasov po dogovoru, Rokoptol doptoor to ¿lenke* «a na r*a¿aia Rokopisi Uierarne vabina (¿rtio». drama. pe»«l üd.) sa *me|e pottljalelju la v Matu. «a Je Advertising ralas M agn and unsolicited articles will not be such aa storiaa. pier», poems, etc. will ba wbaa accompanied by eell-eddreeead tad » Naslov aa tm. kar lam stik a Satom« PROSVETA 2S57-59 8o. Lawndale Ave» Chicago S), minóla MEMBER OF THE FEDERATED PRESS oolr Datum v oklepaju na primer (Novembar 30, 1945), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vara je s tam datumom potekla naročnina. Ponovil« jo pravočasno, d« sa vam list na ustavi Tipanje zunanjih ministrov Zadnja leta smo po vsaki tajni konferenci velike trojice čitali slovesne izjave o veliki, lepi «logi. V«elej so se "sporazumeli na vaej črti" ln vseh točkah, med velikimi državniki pa je vladalo pravo pobratlmstvo. Posebno Roosevelt in Churchill sta bila potna sladkih besed napram svojemu kolegu iz Moskve. Tudi Jože Stalin je bil na vsaki skupni sliki videti povsem zadovoljen v Roo-seveltovi in Churchillovi družbi. Po vsaki konferenci smo tudi čitali o prisrčnih napitnicah in "iskrenih" zdravicab, ki «o »e vlekle na njih državnih pojedinah dolgo v noč—v Teheranu menda do dveh zjutraj. J j Enako visoko pesem smo slišali tudi z moskovske konference zunanjih ministrov. V Pot^damu, pri deljenju plena poražene Nemčije, pa so se "veliki trije" kar kosali med fabo, kdo bo priredil sijaj nejši banket in bolj razkošno "večerinko" ali "čajanko". Šampanjca in drugih najboljših likerjev ter angeljskih jestvin so •napeljali v Potsdam in sredi vojnih razvalin menda tudi použili v taki množini, da je železni Jože Ae danes bolan in se zdravi na Krimu. Vse to je imelo "scementirati" prijateljstvo* ne samo velike trojice, marveč tudi zbližati zmagovite velesile. Toda v vi»oki mednarodni politiki, posebno ne v taki, ki bazira na zakulisnem barantanju, Urjenju sfer vpliva in izigravanju drug drugega, kuhinjska umetnost očividno ne igra i«te vloge kot jo zn* pričarati dobra kuharica pri svojemu sitnemu in nataknjenemu možu, ko pred ttjeps polOfct okusno večerjo. Klfub vsem dobrim ali celo najboljšim kuhom, ki jih je imela velika trojica n« vseh svojih tajnih konferencah zadnja leta, ja mednarodna politika že precej čaaa—na psu. Ker Ernest Bovin ni zadnjič v Ix>ndonu preskrbel sploh nobenega kuha, je konferenca peterih zunanjih ministrov nasedla na čeri Sploh takoj otl začetka ln se tudi na vsej črti razbila. Res Škoda.,. Ampak Angleži so notorično slabi kuhi ..." * Zadnje dni smo opazili, da so v Washingtons Londonu in Moskvi začeli spoznavati, da se bodo morali poslužlti drugih sredstev kot politike dobrih kuhov in mastnih pojedin, če bodo hoteli izpeljati državne la3je s čeri in jih zopet usmeriti v bolj miren, zdravejši tok. Znamenja o tem spoznavanju so sicer še šibka in v meglo zavita. Toda opazovalcu se zdi, da so v vseh treh prestolnicah začeli tipati in iskati nekakšnega izhoda iz kalne in nemirne mednarodne politike, ki je zgrešena na vsej črti. In to kljub vsem kraljevskim pojedinam, ki so jih zadnja leta imeli visoki državniki in kljub vsem zdravicam in deklamacijam o dobrem prijateljstvu. Da velika trojica išče nekakšnega izhoda iz svojih slabih odno-šajev, to sodimo po zadnjih govorih njenih zunanjih ministrov. Takoj drugi dan za Trumanom, ki je na momariČni dan rožljal v New Yorku z veliko sabljo in vihtel po zraku atomsko bombo, kar je vse skupaj zavil v visokodoneče pa prazne fraze o "naši" zunanji politiki, se je oglasil "naš" zunanji minister Byrnes, ki je vrgel veliko oljkino vejico Moskvi. Ton njegovega govora je bil povsem drugačen kot je bil ton Trumanovih svetohlinskih dekla-macij, Byrnes je v tem svojem govoru dejal, da je Amerika sicer proti delitvi sveta v sfere vpliva, toda je pripravljena priznati, da ima USSR "posebne" interese na Balkanu in tudi v centralni ter seve-lovzhodni Kvmpi. Sploh tudi v Sredozemlju. Namignil je, da je nmeri&ka vlada pripravljena revidirati svojo politiko vis a via ruske "sfere vpliva" v Evropi. Nekaj dni za tem pa je državni department naznanil, da bo nafta vlada v zadevi Dardanel in Bospora v toliko podpirala Rusijo, da lx> slednja dobila trajno svobodno izhodišče na Sredozemsko morje za vse svoje ladje, trgovnke in bojne, v mirnem kot vojnem času. To pomeni, da bo morala Turčija hočeš nočeš demilitariziran ta svoj stratežki morski preliv. V tem svojem govoru je M Byrnes precej daleč pri "apizanju" Itusije, kar dobrim ljudem zopet ne bo po godu. V tem je Byrnes v resnici kontradiktiral svojega "čifa", ki v svojem govoru ni pozabil niti desetih božjih zapovedi. Sicer je priznal, da je danes telo malo sluha o njih, čeprav jih krščanstvo izpoveduje že dva tisoč let. ★ V sličnem tonu kot Byrnor. je /adnji teden govoril v angleškem parlamentu tudi minister Bevln. Po izjavi Laskija je bil ta Bevt-nov govor sploh eden najbolj znamenitih, kar jih je še slišal angleški parlament. Bevin je slikal kaotični in žalostni položaj razbite Evrope ter priznal, da je bila vsa dosedanja evropska politika velike trojice zgrešena. Apeliral je na Rusijo ln tudi na Ameriko, naj položita "kprte na mizo", kakor je to pripravljena storiti tudi angleška delavska vlada in naj vae tli velesile pričnejo /nova. Ampak v B<;vinovem govoru nI bilo nobenega "spiranja". Zanikal jc. da bi Anglija skušala izriniti Ruaijo z Balkana ali centralne Evrope, ali ji metala polena pod noge Zase v spornem ozemlju—ruski sferi—zahteva le iste pravice do medsebojnih od-nošajev s prizadetimi državami kot jih priznava Moskvi. Zanikal je tudt trditev Moskve, daho^e zgraditi antiruski blok v zapadnt K v ropi. obenem pa je dejal, da je zgraditev nekakšne gospodarske federacij« v zapadnt Evropi življenjskega pomena zanjo kot tudi za vko Kvropo. V tem govoru je Bevin res pološil karte na mizo in govoril zelo odkrito. V Moskvi pa ae je oglasil zunanji komiaar Molotov, ki je na dan obletnice boljševttk* revolucije tudi ime! značilen govor. Ker njo-govt'ga govora mamo čitali, marveč lo razne dokaj konfliktne verzije in "interpretacije", nimamo prave aodbe o njem. Razvid- Glasovi iz naselbin PISNO JUNAJ&KE PARTIZANU 8. Chicago, I1L—Tudi jaz sem prejel pismo od moje sestre Angele Kumše, vas Vrbljenje pri Ljubljani pod Krimom. Pri hiši se pravi po domače pri Ru parju. Pismo je datirano 2. septembra 1949 in se glasi: h Dragi brat Frank! Z velikim veseljem sem prejela Tvoje prvo pismo. Prvo pismo po našem težkem osvobojen ju v tej zlati, zlati svobodi, ki jo uživamo sedaj! Saj smo si jo težko in s krvavo borbo priborili. Uživamo svobodo, ki smo si jo priborili sami! Nikdar ni bil slovenski narod tako svoboden in tako priljubljen v svetu, kakor danes. Vedi pa, kakor vedite vsi v Ameriki, da je ta svobod s stala življenje našteto naših sinov in mož, naših fantov. Nešteto naših najboljših ljudi leži po gozdovih, ki so se zvesto borili in častno umirali za svobodo svojega naroda 1943) je prileif&ma ictje. Kmalu V Angola In Karol Kumše Nešteto slovenskih sinov in ičera, postreljenih kot talci, pojiti od belogardiatov in nacifa-šistov, je položilo svoja življenja na altar domovine. Kolike kevi in solza je pretekla prodne je prišla zlata svoboda! Izvedli smo volitve narodno osvobodilnega odbora (KNOO). Imeli smo tajne volitve. Slovenci smo faktično prvič v zgodovini svobodno volili! Saj tako majhen narod kot smo mi, ni imel nikoli svojih pravic. Danes tc pravice imamo, saj smo se jih sami priborili. Zdaj smo enakopravni. Šle smo na volišče tudi ženske in tudi ženske smo bile izvoljene. Zanimalo Te bo, kako smo preživeli to strašno vojno. Toda to se ne da popisati. Povedati bi se dalo ustmeno, toda potrebovala bi najmanj mesec dni. Ves čas vojne smo bili vsi partizani, od leta 1941, ko je razedla Jugoslavija*. Karol je šel 1. maja 1942 leta v partizane. Anton in jaz sva delala doma. Dne 26. julija 1942 so Italijani vse moške internirali v našem kraju, in sicer od 18 do 59 leta Decembra 1942 so jih nekaj poslali domov ln organizirali belo gardo. To so tisti, ki so rili proti partizanom. Domači belogardisti so začet mov Anton iz internacije. Kttalu nato je bil partizan. Jaz sem bila dvakrat zaprta. Tretjič so aretirali 11 po številu in rfM peljali skozi tri postojanke dvakrat zvezane na strelišče. Pobegnila sem z moriiča, je sre&o rešila in šla v partizane. Poprej so belogardisti stosljfali naše ljudi, toda ao lagali, da ao jih poelali v Nemčijo, potem ko sem jim jaz ušla, kom vso razkrinkala. Nato pa ao jih res pričeli pošiljati v Nemčijo. - France, ko bi Ti vedel, koliko smo pretrpeli! Nalaga trpljenja aa spl& no da popisati. Povedale bi Ti" moja usta, ako bi prišla skuhaj. Potrebovala bi najmanj mesec dni, da bi Ti povedala« koUktt.in kako smo trpeli O meni je poročal meseca februarja 10*4 radio Moskva, prav tako London in York, kot o živi priči, kaj so delali domobranci s jmrtizanskimi ljudmi. Letos, meseca februarja, po osvoboditvi Belgrada, pa je radio o tem poročalktrikri^. Ako si poslušal radio, S? morda tudi Ti kaj slišal. O tem so poročali vgl časopisi in še danes pišejo, kaj vse sem jaz izpovedala. Saj sča&ma Ti bom že še opisala kako in kaj. Priložila bom tudi letak, da boš tudi Ti čital, kar je čitala vsa Slovenija o Tvoji sestri Angeli. Strašno je, kar se je dogajalo z našimi ljudmi. Ko bi Ti vedel, kako so nas pretepali in suvali in zmerjali na vso mogoče načina. Mene je domačin. pretepel in g puško obrcal, da sem bila kar pijana. Furlanovega Martina je Oblakov Martin u-jtrelil 15 tnetrOv od mene. Še danes vidim plamene, ki so švigali iz strojnice. To je bilo takrat, ko sem pobegnila z mo-rišča. Mama je bila trikrat zaprta potom ko sem jaz pobegnila 2 moriiča, nato pa so jo odgnali v internacijo v Nemčijo, kjer jc revica umrla. Domačini so jc tako pretepali, da je obležaU nezavestna. Janez je v Ljubljani z otroci Je v službi kot je bil prej. Bi je ves čas v Ljubljani, a ni prišel nobenkrat domov, ker ae n upal. Bal se je, da bi ga domobranci zaprli. Anton je tedaj doma in seda; obdelujeva grunt. Prej je bil v partizanih. Jože pa je zadnji krat pisal 1943, po tistem pa ni ne sluha ne duha o njem—naj-brže je mirtev. Bil jo v Celju v službi, potem pa je šel prot Nemčiji. Micka je poročila tistega orožRlka. Ima že sina ir sta nekje y Srbiji. Karol je bil v partizanih 00 prvega. Sedaj je Titov oficii ln Ima čik ka peta na. Ima sc dobro. Jaz ^n Karol sva bile večkrat t skopaj v partizanih. Bila sem z fliimi do sedaj. Se daj sem prlla domov in sem bo4frila Izvoljena za tajnifco krajev-ega odbora INOO) iA za odposlanca.. v 0crajno skupščino. hodit k nam in zahtevali, naj de Včeraj' sem lila v Ljjibljani na Karol javi njim, ko je bil on v gozdu pri partizanih. Karol kot partizan in zaveden Slovenec se nI javil. Ostal je v gozdu ln se boril za zlato svobodo, kakor vsi ostali ln zavedni partizani. Frank, pri nas v naši vasi je bilo I. 1942 vse za partizane. Potem pa so se gotovi belogardisti (saj veš, kateri so bili vedno proti nam—Anselcov, Ben-kotov, Oblakov) organizirali in obrnili ljudi v nasprotno stran. ZačHi so nas zmerjati. Anton je bil v internaciji na Rabu. Ves čas vojne sva bili sami 1 mamo na gruntu ln ga obdelovali. Leta 1943 meseca junija pa so me belogardisti prijeli in Izročili Italijanom. Bila sem za-* prta mesec dni. Italijanski general me je izpustil domov. Kmalu nato ao me zopet vzeli in zaprli. Pretepli so me tako. da sem omedlela. ' Ob razpadu Italije (septembra prvem zasedanju okrajne skupščine. Dela imam veliko, skrbi pa še več. Grunt je ves razdejan. Živino in prašiče so domobranci ir Nemci pokradli. Pobrali so dr zadnje cunje, tako da nisem i-mel drugega kot kar sem imela na sebi. Ko sem ušla z mori-šča, sem imela prestreljeno desno ramo in brado. Ko sem dospela me« Avini delavci prt Gonoral Motora, (lani UAW CIO« glasuj ej o sa aUvfco, ako korporacija no pristane na s višanje plačo aa 30%. Za siavko ae se izrekli šoei proti onemu. zdravi jam Tebe in teto, bratran- teh krajih za uboge trpine v sta ce in sestrične. Pozdrav od An- ri domovini, tona, Karolna, Micke, in vseh,* Ob tej priliki pa ponavljam, ki smo še živi! Smrt fašizmu, kar sem zadnjič zapisal: kdor je svoboda narodu! Priloženo Ti ubežnik iz domovine, nima čiste pošiljam sliko od mene in Ka- vesti! Moral je delati krivico rolna. Angela Kumše. svojemu narodu ob času, ko je Tako piše moja sestra Ange- krvavel in se boril proti krute-la. Kaj naj jaz pristavim k te- mu okupatorju. Jaz se ne bi mu pismu? Pismo govori do- prav bal iti v staro domovi-volj jasno—človek bi zajokal na no, ker imam čisto vest, pa naj ČETRTEK^ is ves glas. Frank Kumše. POROČILO IZ BRIDGEPORT A tam vlada sedaj kdor koli. Pis-m6, ki prihajajo iz domovine, z vsakim dnevom jasneje govore. Bodite prepričani, da bomo izve- Bridgeport, O.—Zadnje tedne deli resnico, ki bo pokazala tu je bilo zopet odpuščenih iz ar- kajšnje propagandiste, ki delu-made nekaj članov društva št. 13 jejo proti borcem v domovini in SNPJ, in sicer: Frank Matko v prid izdajalcev domovine. Ali m!.; bil je 20 mesecev v vojnem se to ujema po izročilu tistih, ki ujetništvu v Nemčiji, Henry so prodali Krista za srebrnike? Potnik pa je služil dolgo časa na Logika in propaganda se ujema-Pacifiku in nato pri zrakoplovcih ta popolnoma z onimi, ki so po-v New Yorku. Bil je stalno od- begnili in sedaj propagarijajo v puŠčen in se je vrnH k svoji prid narodnih izdajalcev, z lo-ženi» • <:.■» Igiko Judežev Iškarjotev. Na 45-dnevnem dopustu pa se ( Človeka strese do mozga, ko nahaja brat Frank Hoohevar. Za čita, kaj vse so počenjali domo-stalno je bil odpuščan Joseph branci proti svojemu narodu. Strauss, član društva 640, na do- Bratje in sestre, priskočimo tem pustu pa se nahaja Anthony Go-1 trpinom na pomoč. V svrho po- deč ml., član istega društva/ Zadnjih par tednov se je res povpftilo veliko fantov vseh narodnosti. .Srečal sem tudi sina družin? Frank čeme. iz bližnjega Bannocka'. Povedal mi je, da je bil tudi njegov brat odpuščen pred nekaj tedni. Oba sta bila preko morja čez Štiri leta. So vsi člani Siyi>J. Premogarska stavka je šla po gobe. Meni se je takoj zdelo, da bo dosti boja, predno bodo iz moči bratom in sestram, se bo vršila v Društveni dvorani v Boydsvillu velika plesna veselica pod pokroviteljstvom tukajšnje postojanke 33 SANS^ in sicer v soboto zvečer, 24. novembra. Za ples bo igral izboren orkester, za druge stvari pa -bo skrbel odbor, tako da bodo vsi posetniki zadovoljni. Opozarjam naš narod od blizu in daleč, da poseti to priredbo, ker gre za plemenit namen, za pomoč na- voje vali preddelavci priznanje šemu narodu v Jugoslaviji, unije. Mogoče bo kdo mislil, da Pred nekaj tedni me je prese-sem pfoti uniji, toda temu ni ta- netil z obiskom Frank Barbič iz ko, kajti vedno sem deloval za Clevelanda. Bil je na obisku pri zboljšanje delavskega položaja.| svojih sestrah v Penni, pa se je Toda kdor pozna rudarske razmere, bo prišel do istega zaključka. V glasilu Zadrugarske zveze za mesec november seiri čital tudi poročilo o Slovenski zadrugi v Waukeganu, katera je 10. novembra obhajala 25-letnico svojega obstoja. Kakor vidim, imajo za ustanovitev precej zaslug na poti proti domu ustavil pri meni. Z njim je bil tudi njegov sin, ki je bil prav odpuščen iz armade. On je bil po ranku ka-petan; spremljal ju je mladi Sa-šek, ki je bil tudi odpuščen od vojakov in žena drugega Barbi-čevega sina, ki služi kot poštni uradnik v armadi v New Yorku. S seboj je imel tudi sinova od ženske društva 119 SNPJ. Da- sina (vnuka), ki jc v armadi, nes, po 25 letih trdega dela, so Sta zelo brihtna in zdrava deč-lahko ponosni pionirji in pionir- ka. Obisk jc bil nepričakovan, ke na lep uspeh. V časopisu je zato nisem mogel dati nobene tudV kratek zgodovinski opis postrežbe, kajti sedaj sva z ženo Slovenake zadruge in več slik sama, pa tedaj tudi nje ni bilo uslužbencev in Članov. Nekate- doma. Če bi vedel, da bodo pri- šli, bi bilo drugače. Barbič iz gleda zelo dobro in je še za devet fantov, prav tako njegov sin. V metropoli mora biti boljša klima kot pri nas. Joaoph Snoj. ra imena so mi poznana in nekaj jih osebno poznam. Ker sem tudi jaz v mladih letih deloval v zadružnem gibanju, na tem mestu iskreno čestitam rojakom in rojakinjam v Waukeganu ob priliki praznovanja vašega 25-letnega dela na zadružnem po- NA BOJ NA DIVJE lju. Vašo delo je rodilo dober. "AMONITE" . . . sad, na katerega ste lahko po-' Cloreland. O. — Ko sem odha-nosni vsi rojaki v Waukeganu. j»l v mesecu avgustu na počit-Škoda je, da je med našim na- niče, sem naznanil, da bom zarodom v drugih naselbinah tako! časno prenehal s kritičnimi do- malo zanimanja za zadruge. Iz stare domovine prihaja vedno več pisem. Tudi jaz sem pisal nekemu sorodniku. Seveda, ne vem, če je še med živimi. Do seda) še nisem dobil odgovora. Svojih ljudi tam nimam razen nekaj sorodnikov, katere po ne poznam, kajti domovino sem zapustil, ko mi je bilo 16 let; staršev nisem poznal, ker sem bil star komaj tri leta. ko sta umrla oče in mati v teku petih tednov. Izmed šestih otrok sem bil najmlajši, toda umrli so še pred staršem. -Ampak tak otrok okusi grenkobo pfed tujimi ljudmi. Kljub temh^j^rtisfeni, naroda pozabil, ki je v taki potrebi v teh kritičnih urah. Delujem po svojih močeh, da se spravi skupaj čim več pomoči v pisn da se bodo naši komunisti, ki jih nikjer ni, in njihovi prijatelji, malo oddahnili. Zato nisem odgovoril na gotove dopise. Za staro prekuho ni časa, ker je zmeraj kaj novega na rešetu. V času mojih počitnic jo nastalo tudi premirje in druga svetovna vojna je končana za nekaj čssa. Kako dolgo, ntkdo ne ve. Seveda, najbolje bi bilo, da ne bi imeli nikdar več svetovnih vojn, ki bodo, ako ae bodo nadaljevale, v pogubo človeka, ki bo zginil z zemeljske površine. No. pa se vrnimo h komunistom v naši demokratični državi in njihovemu delovanju. Clevelandčani smo imeli 6. novembra volitve. Naša atrakcija nI bila naš človek, naš preljub-ljeni Frank Lausche. Celo Ve- hovec, ki je imel nanu J Tony Vehovec to Citv ( ^ nas ni zanimal. MislU,^ če on ne bo izvoljen bl, John Prince. Saj ^ človek, prav tako kond Kovačič in Pucel, Z^ «ta v drugi wardi. Vsi štiHj-vedo, kdaj potrebujejo Z kakor to ve naš Frank T* gov pomožni. n Mož, proti kateremu so 0 mli kopja cievelandski uniD sti, kapitalistično čžpkT tudi naša majhna AmeriškTl movina, je komunist ArnoU Johnson. On je kandidird šolski odbor. Pri drugih » tvah je bil kandidat za mes^ ga zastopnika ali koncilma Da je vsa zadeva dobila v< odmev, so pripomogli nek* lokali unije CIO, ki so lncoi rali Johnsona. Pozneje p« zagnali krik oni člani lokalov niso bili na sejah, ko se je gl, valo o indorsiranju John« Kapitalistično časopisje pa x ogenj dolivalo olje in plan so bili toliko večji. Znano je, da sta dva časopisa napu uredniške članke in koment la, ' zakaj sta proti iZV0 Johnsona v šolski odbor. Plain Dealer je zapisal, dj uredništvu v veliko veselje, so prečitali izjave sledečim n ki reprezentirajo večino u skega delavstva in so se izn proti izvolitvi Johnsona: F novan, Sam Sponseller, Bi Peppercorn, William M. D( William Krupp in Eugene Kelley. Časopis zaključuje, navedeni delavski voditelji! storili dobrobit samo dela\ mu gibanju, pač pa vol mestno zbornico. Sedaj pa se povrnimo k demokraciji, čez katero zal 1 ljajd najbolj prav oni, ki se 1 več naslanjajo nanjo, kada potrebujejo. Čitatelj, ne njaj principialno demokracij politično demokratično stra kakor je zamenjal neki deli na 12. redni konvenciji socialne reform^ za socia stranko. U,H , t ,.., j . Kadar vam govori 1 kateri koli vrste, se bo naslanjal na Sovjetsko poudarjal, koliko dobrega storila, zato bi morali, ti njo. Tudi Johnson « je { ceval na Rusijo, pozneje demokracijo in kako se jo driva iz šol ter krati črncem. Seve, v uredništvu | svete ni ve smo čitali članke v obra morcev in da naj imajo iste j vice kot belopoltniki. Vsi ljubitelji Sovjetske1 sije se posmehujejo naši kraciji, kljub temu pa mokracija dovoljuje k« stom, da kandidirajo v j« rade. Lahko bi se zgodilo, i bil komunist Johnson ii ako ne bi bilo ljudstvu kako se komunisti posluž rsznih trikov. Pred časom ste bili opoz kako so hoteli izrabiti Ad če v podpis, namreč pod pisma na društva, naj jih ramo. Pred kratkim pa imeli tukaj ples, ki se ga je < šalo za priredbo SANSa zneje pa smo zvedeli, da jI dobiček namenjen za kand Johnsona. Šele, ko je "pošlatal" tajnik neke p Dopisnik se ne bo vtika' dopisu v staro domovino njen komunizem kor sem že nekoč podaje eni osebi, marialu T več kredita, narodu P* ** čital sem in si ustv.nl Litai am - -j da gredo velikanske zsw goslovanskemu n>roduJf. pa slovenskemu, ki J* predno je imel zve*e « < Mi kritizirsmo, ds * briga naša držav. ** lovstvo, dočim (Dni)» m • * PROSVETA Vesti iz nove, prerojene Slovenije in ■■ Zbirajmo podatke in rtxkrinlnijino icvražnike Pred nami so volitve poštenja v ustavotvorno skupščino, to izrekla končno besedo o naši državni ureditvi. Te volitve so neprecenljive vrednosti. Z vo litvami bo ljudstvo preko svo kodno izvoljenih poslancev po trdilo in učvrstilo vse pridobi tve, vse pravice, ki smo si jih ¡zvojevali v 41etni borbi. Izvo Ijeni poslanci ustavotvorne skupščine bodo sprejeli našo javno ustavo, temeljni zakon, «u „e bo samo potrditev doseženih pridobitev, jpftpak tudi osnova nadaljm razvoj naše zemlje, naših narodov in naše sreče. Zato z volitvami ne bomo samo volili poslancev, ampak bomo pred vsem svetom manifestirali svojo pripadnost naši ljudski oblasti in bomo izrekli končno besedo tt kraljevini! Za volitve pa je treba najprej sestaviti sezname volilnih upravičencev, volilne imenike, ker se bodo prav na osnovi teh izvedle volitve. Po zakonu, ki ga je izdala naša začasna narodna skup-ičina, imajo pravico voliti in biti voljeni vsi pošteni državljani, moški in ženske, od izrinjenega 18. leta starosti, kakor tudi borci partizani ne glede na starost Sovražniki naroda pa volilne pravice nimajo! Škodljivo in pogubnp bi bilo za stvar našega ljudstva, naših narodov, če bi uživali iste pravice oni, ki so ljudstvo ves čas izže-mali, ki so ljudstvu kratili osnovne pravice, oni ki so se odkrito ali prikrito z okupatorjem skupno borili proti narodu. Ti ljudje bi bili danes radi vpisani v volilne imenike zato, da bi se ponov-10 prikopali do oblasti in da bi odirali to, kar smo si zgradili, »jati volilno pravico takim ljudem, \u so zaradi osebnih koristi prodali svoj narod v najtež-ih dneh, dopuščati, da bi bili ti judje vpisani v volilnih imeni-tih, pomeni podpirati one, ki ho-kjo in se z vsemi silami napenjajo, da se vrne staro! Povratek itarega pa pomeni za naše narode ječo, zatiranje in izkoriščanje. Staro pomeni za nas mladino brezpravnost, in življenje brez »onca. Staro življenje pomeni a nis mlade delavce brezmejno rpljenje, izmozgavanje in uni-«vanje naše mladosti po tovarnah za koristi gospode. Staro pomeni za nas kmečko mladino življenje, kjer bi zopet od mladih nog garali od prvega lenega svita pa do pozne noči, P3 vsi žulji in zgarane roke nam J* bi prinPsii toliko, da bi žlve-«človeka vredno življenje, da « nam bila dana možnost do od-«ha m zdrave zabave, do izo- razbi>' šolanja, kulture in pro- svete* r Za nas srednješolce iii visoko-*»<* pomeni kraljevska Jugoma zopet stare protiljudske P^azije in univerze, s starim P^tiljudskim učnim načrtom, našo brezpravnost in. za :*,n" sr('<*nješolcev in viaoko-z,v^nje in študiranje v P ln Pomanjkanju. Za nas ■|*nce pomeni staro zopet po- rrlt Vu°ne dni- k0 >mo bili ™ 1 "ajbolj zatiranimi in izko- khiifnimi' ko nas J« gospodar '«M»; svoji volji uporabljal « ^krsno delo, z nami pa po-^ In kaj " Mara Jugoslavija za nas. . Vl' »n hlm - pn^B Star ero rudarjev, vini- pregovor pravi: "Vsak je tUr. T'"" k°Vač!" Tod® M šrisl, U Prtfovor ni ljudstvi pa nai bi ■» tudl *o,fa ' s sv°jim delom kovalo Cpr ^; k0 je bUo V'ndflr kinlHr i in ,zk«nščano! V >°rbi P* Rmo si v ree-„ a-i, svojo srečo in zgradi-fl novo domovino in v 4 * »voje ** d"*»le polno re»- «iK,? 06 nM v*»> » t V1 r lK'»ameznika zavi- vr, P°«ameznika in 1 In Prav zato, ker [■tar,- / pravicg. «n ker nočemo vsemi silami sodelujemo pri volitvah, ki se pripravljajo in ki so za nas življenjske važnosti. Volilne imenike bodo sestavljale volilne komisije. Toda bilo bi nepravilno, če bi to delo prepuščali volilnim komisijam samim. Dolžnost vsega ljudstva in tudi nas mladine je, da kar najživahneje sodelujemo pri sestavljanju volilnih imenikov. Tudi mi moramo s svoje strani poskrbeti, da ne bo v volilni imenik vpisan nihče, ki zaradi svojega dela v preteklosti ali v sedanjosti tega ni vreden. Dolžnost nas mladih in celotne, naše organizacije je, da zbiramo podatke o vseh narodnih sovražnikih, da s temi podatki razkrinkamo tudi vse tiste, ki so prikrito rovarili proti ljudstvu, danes pa kažejo obraze narodu vdanih ljudi. Razkrinkati moramo vse tiste, ki danes potuhnjeno rovarijo proti nam, proti naši oblasti. Ne pada ta odgovorna dolžnost, zbiranje podatkov o narodnih sovražnikih, sa-| mo na mladince in mladinke, ki so izpolnili 18. leto starosti. Ta j dolžnost pada tudi na vse mlaj-! še. Zato morajft organizacije, ZMS razgibati za to delo prav vso mladino. Na sestankih, ki se bodo vršili in kjer se bodo pretresali volilni imeniki, moramo vsem, ki volil-' ne pravice ne zaslužijo, jasno povedati v obraz kruto resnico! Prav tako, kot ne sme biti v volilnem imeniku vpisan prav nihče, ki se je pregrešil nad svojim ljudstvom, se tudi ne sme zgoditi, da bi ne bili vpisani vsi, ki to pravico imajo. Mi moramo v prvi vrsti skrbeti, da ne bo prezrt noben pošten mladinec ali mladinka! Temeljito se moramo seznaniti z zakonom o volilnih imeni-kih in z vsemi zakoni, ki jih je v tej zvezi prinesla začasna narodna skupščina, Vsej mladini kakor tudi vsem ostalim moramo tolmačiti, da je zakon o volilnih imenikih teko globoko, resnično ljudski prav zato, ker ne daje volilne pravice narodnim sovražnikom, ki bi se te pravice radi posluževali z enim samim namenom, z namenom, da bi zopet lahko izkoriščali naše ljudstvo. Z izključevanjem izdajalcev iz volilnih imenikov postavljamo Čvrsto osnovo, na kateri se bo naša domovina gradila, utrjevala in bo postajala vsak dan lepša in srečnejša za njene narode. Zato pa je ta zakon močno orožje, ki ga ima ljudstvo v svojih rokah in s katerim bijemo po vseh sovražnikih naše sreče. ,• i In še enkrat. Zbirajmo podatke in rackrinkujmo vse narodne sovražnike, odkrite in prikrite ljudske Škodljivce, ki bi se radi vrinili v volilne imenike! Raz-vijajmo Še prav posebno v teh velikih dneh budnost in čuječ-nost in ljubosumno čuvajmo pravice pred onimi, ki nam bi jih radi ugrabili! —Po "Mladini." Andrica je v Ljubljani srečal stare znance, ki se spominjajo (Manila Srečanje • slovenskimi vojaki partizani, ki te vračajo domov Theodore Andrica, korespondent Cleveland Pressa, je dospel v Ljubljano, odkoder pošilja poročilo, v katerem opisuje, kako se je vozil iz Zagreba v prestolico Slovenije. Poročilo se glasi: "V Zagrebu sem ostal manj časa kot sem pričakoval Nameraval sem obiskati nekatere izmed razdejanih hrvaških pokra-jin, kot n. pr. Liko, ampak tja J« '«¿a dolžnost, da z se ne da priti drugače kot z av tomobilom, avtomobilov pa se ne da dobiti razen s posredovanjem oblasti. V časniškem uradu v Zagrebu mi je bilo povedano uljudno, ampak določno, da imajo preveč drugega posla, zato mi ni preostajalo drugega, kot da odpotujem iz Zagreba in da se podam v bolj prijazno Slovenijo. Prva vožnja z vlakom« odkar Je dospel ▼ Evropo "To je bilo prvič, odkar sem letos dospel v Evropo, da sem se vozil z vlakom. Vožnja med Zagrebom in Ljubljano je trajala šest ur in pol, kar ni slabo, ako se vzame v poštev stanje železniške opreme, koliko mostov je v popravilu, itd. Vlak je bil brez oken, brez razsvetljave in brez kurjave. Toda poglavitno je, da obratuje in da se ž njim vozi na tisoče ljudi. "V splošnem se lahko reče, da so ljudje prav zadovoljni z brzino, s katero vlada uvaja porušeni železniški promet, in ako se upošteva, koliko uničenja so Nemci in Italijani napravili v Jugoslaviji, se mora dati Titovi vladi priznanje za brzino, s ka-tero je popravila gotove železniške proge. Srečanje a slovanskimi vojski na poti domov "Moj vlak je imel zapustiti Zagreb ob 1:25 popoldne, ampak hotelski sluga me je opozoril, da naj grem na kolodvor vsaj eno uro prej, ako hočem biti gotov, da bom dobil sedež. Tako sem bil na kolodvoru že ob 11:45 in polovica vlaka je bila že zasedena. Svetovano mi je bilo, da kupim vozni listek tretjega razreda, ker so lesene klopi v tretjem razredu mnogo čistejše kot tapeeirsni sedeži v takozvanem drugem razredu. Vozov prvegs razreda ni več. Več vozov je bilo rezerviranih za vojake. Ker sem bil v uniformi, sem to izrazil in nsšel sedež v nekem bivšem nemškem železniškem vozu. Moji sopotniki so bili slovenski vojski Med čakanjem ns odhod vlaka sem postal središče zanimanja mojih sopotnikov. Med njimi jih je bilo več, ki so govorih nemški in začeli so me sprsše Talk» of tMs Community You art haartas a barrage of reaeoas why you should invest to the very Mmlt of your pocket-book to extra Victory Bonds but none can top this ana: -Just betas aa Amen-tin has meant a tot during that* P*«t three yaara. I fuees a tot of us would aal have pulled through tt tt hednl been for the wonderful future that America offered—we just had to hold out." The Victory Loan talesman ln cued from a Jap prison, ta whloit he «pant three years following his captura In the sinktat of the Houston ta the BsiUe of the Java The "wonderful future? he ibdit is ap to you. You oan help la beep America strong by wise saving or you oan risk inflation by foolish spending now. The spirit of this sailor should dominate the starting between you and Your Victory Bond salesman. Vie "Just had to hold out." Bo should you in continuing to buy extra bonds to your maximum strength. V. S,'TREASURY {* i m. med vojakov me je vprašal, koliko plače dobivajo ameriški vojaki. Ko sem mu povedal, ni mogel verjeti. Slovanski vojak a Bleda. Ima strica v Clevalandu Ko je vlak odvozil proti Ljubljani, je neki vojak odvezal svojo vrečo in vzel ven velik hleb kruha in konzervo mesa. Poku-sil sem kruh in bil je zelo dober, dosti boljši kot kruh, ki se prodaja civilistom. Konserva je bila nemškega izdelka in je oči-vidno prišla Iz skladišča, ki je bilo zaplenjeno Nemcem. Vojak, ki je govoril nemško najbolj gladko, se je pissl Jože Dornik, doma z Bleda. Povedal mi je, da v Clevelandu živi njegov stric Vinko Ambrožič, toda za njegov naalov ni vedel. Dornikova zgodba je bila tipična zgodba stotisočev mladih Jugoslovanov. Pri vojakih' je bil zadnjih šest let in sedaj se je vračal domov. Dve leti je služil v predvojni jugoslovanski armadi in ko so Nemci napadli deželo, je bil ujet od nacijev. Tekom vožnje v ujetništvo se mu je posrečilo zbežsti z vlska in po večmesečnem skrivanju v avstrijskih gorah se mu je posrečilo pridružiti se slovenskim partizsnom, s katerimi se je boril polna tri leta. Vošnja obuja spomina na partizansko borbo Doma na Bledu ni bil že več kot tri leta in ves ta čas nI videl »taršev in dveh sester. Ko Je vlak vozil mimo nekegs gogpv-ja, je pokazal gozd in rekel: "V dotiepem gozdu sem živel tri mesece in enkrat nisem imel skozi štiri dni grižljaja v ustih " Cez čas je pokazal neki drug hrib i* dejal: "Tam na« Je zalo-tila zima in nikoli ne bom pozabil, kako smo tsm prezebali; obleka, ki smo Jo imeli na sebi, m- je spremenila v ledene plo- š^e" . Zadnji čas se je Dornik nahajal v Paneevu v Vojvodini, ki Je ena najbolj bogatih pokrajin Ju-goalavije. Njegov domači kraj na Bledu je dosti revenejši, Je dejal, in province ni Uko bogs-ta kot Vojvodina. Ko je vlak privozil v notra-niost Slovenije, je Dornik nepre-' 1 - -----In nemški in zaceli so me - -- - Mortem oknu vati glede Amerike. Eden iz-»mično stal ob odprtem njegtfve oči so bile polne Mislil je, da ne bo nikdar več videl svoje rodne zemlje in bil je ves prevzet od ganotja. Zopet in zopet je rekel: "Da, da, to je moja domovina." Po Enakopravnosti. Glasovi iz ' naselbin (Nadsljaraaje s 1. atraal.) ima rusko delavstvo veliko socialne zaščite. Toda tam ni kapitalistov in ne štavk — vse je bilo lepo mirno, dokler nI napadel Hitler sovjetOv. Kse fo piimtnl ta vat? To pomeni, ako nameravate ustanoviti ali povedati kakrAn t koli industrijo, hI naj bi pomeglda n»prek<«tjivem p» velikosti In širokofrudnostl ti Mila, tedaj Ckiuago in severni Illinois okiofje /aslufi vaAo pnrorno pretekevo Mi vem bomo t veeeljem pomegall v veSeai Atudlju te okolice In vsega, kar vsebuje m povojno Industrijo. • Industrije, ki se nahajaj« v tem ekr«t)u. nudi)« I« isredne mmm blMilllil CmI.1 SSmteeia DvAev . Svetov«« leleSSSe . Sveee M j T« b četrti v*,I «glas tikaj* se bsdostrt)skU.. pelMetokib t« sleisovelalli prilik v in severnem lUineisu — a«d«H«« Infertile piUte m Chlsegu TERRITORIAL INFORMATION UM'AKTMKNT Mtrf»' ntUtrnftm Um$t> IU**»* 1 ////evo - KAN+Jf* ffff COMMON VU M TI! EMS'"* COMPANY • PUBLIC MI v ICI CO MPtNV Of NORTHMN 11X1*01* W I.ST LUN U.N IIÎ. D CA« ANI) EUCTftlO COMPANY . ILLINOIS NOftTHtRN UTfUHCl COMPANY PBOtfVITA ČETRTEK, 15. NOVRMPD, (Nadaljevanje) •in do krvi ga nisi pretepel, da ni mogel dva tedna iz postelje? He?" "Ne, gospa!" "In ko so te sbiri iskali, nisi pobegnil v gore, he?" "Ne, gospa!" .'j "Nehote je oponašala svojega kardinala ter zaklicala: "Bravo, bravissimo!" Pristopila je k njemu ter mu s spretnostjo duhovniške postrežnice odvila kolar izpred obraza. Nato pa je zmagonosno izpregovorila: "Ne taji! Ti si! Tu na vratu je ono znamenje, ki te izdaja, Giacomo!" Kolar je držala v roki in zagledala se je v ta znak mašniškega stanu. Takrat ji je treščilo v možgane in grozna misel jo je pretresla. "Mašnik! Un prete! In katoliški duhovnik ne more imeti zakonske žene» Jezus in Marija! Sedaj je pa razveljavljen zakon med nama!" Vrgla se je na tla v sobi. Jokala je, kričala in razsajala. Preklinjala je papeža, kardinale in vse škofe, ki so dopustili, da je postal Giacomo mašnik svete cerkve, dasi je bil z njo poročen po vseh predpisih ravno iste cerkve. Uganjala je vse hrupe razdražene krvi. In teh hrupov se je svetnik prestrašil. Pazno se je ogledal okrog sebe: "Ljudje bodo čuli ta šum! Ženski jok iz kar-dinalove sobe! Nastanejo lahko najrazličnejše govorice! Pomislite vendar, signora!" "Naj nastanejo! Beppo je šel s kardinalom, kuharja pa tudi ni doma! Kdo naj čuje? Sicer pa naj zve ves svet o tvoji hudobiji!" 1 spozabil se je ter zaklical: "Margherita!" ."Sedaj me poznaš! Vidiš, sedaj me poznaš, brigante!" Ze se je dvignila s tal: "Varal si zvesto zakonsko ženo, ki je noč in dan mislila nate!" Postavila se Je pred njega ter dostavila patetično: "Varal si pa tudi sveto katoliško cerkev! Oj, kaka groza!" ' V največji jezi pa je viknila: "J>ovej, s kom si oženjen? Ali z mano? Radi tebe sem toliko trpela! Ali s cerkvijo? Je mords ta kaj zate trpela?, Povej ta govori!" Ko ji nI ničesar odgovoril, je zatulila: 'In svetnik hoče to biti? Človek, ki povsod pregrehe puhte Iz nJega! O, o, o! Povej in govori!" Inglesie Je uvidel, da se mu nI dalje ustavljati. Vdal se je torej. "Margherita," je prosil, "pomiri se in tiho govori, da te ne čuje kdo!" •Toliko let si se klatil po svetu! Mene pa si izročil žalosti, gladu in izkušnjavam! Vsaka bi bila poginila! In zdaj naj molčim!" "In vendar te prosim, da se pomiriš!" "Pri sveh svetnikih, kako naj bom mirna, ko prenašam toliko krivic!" "Krivice se ti izpremene v srečo in bogastvo!" "Torej pri poznavaš, da si moj mož!" "Prlpoznavam!" "Moj zvesti zakonski mož!" "Prisegam!" Objela ga je ter zaklicala: "Angelček! Zlatu duša! Moja nebesa!" Pa je takoj zopet odskočila od njega: "Satan! Strupena kača! Saj si vendar mašnik! Un prete! Kaj počenjaš s svojo ženo? Kam me de-neš! Da bi nikdar ne bila videla tega sveta, jaz nesrečnica!" Zopet je pretakala solze in svoje pesti mu je molila pred suhi obraz. Patra Angelusa pa radi tega ni minila hladnokrvnost. . "Imaš kako postransko sobico?" je vprašal. "Tu ni mogoče govoriti pametne besede s tabo. Vr Sicer mi vse prevrneš, kar sem s trudom zgradil! S trudom in z veliko premišljenostjo! Danes je vse to lepo napeljano in tudi kardinal Spina je vprežen v moj voziček. Ti pa kričiš in razsajaš kot dete, katero nima pameti, ne glave. Kaj dosežeš? Da se mi splaši živinica, ki prihaja k meni s tovori samega zlata!" "S tovori samega zlata?" je ponavljala. "Samega in suhega zlati!" •in to zlato bo tvoje?" "Moje in tvoje." "Si torej še vedno oženjen z mano?" "Se vedno!" "In tvoje mašništvo?" "Je plot, za katerim ae skrivam!" "Hvala ti, sveta Marija v Loretu! Sedaj poj-diva!" Zopet mu je ležala okrog vratu: "Angelček! Moja nebesa! Moje življenje!" Vlekla ga je v svojo sobico. Na mestu pa je ostal na blazinastem stolu kardinalov talar in gumba še nista bila priiita na njem. Dolgo časa se je razgovarjal abbe Inglesie s svojo ženico. Tiho sta šepetala,'ln da je kdo prisluškoval pri vratih, ne bi bil umel niti besedice. Oba sta bila prepričana, da je zanju največja previdnost največja korist! Ko je potem Angelus Inglesie zapuščal kar-dinalovo stanovanje, je bil zopet—svetnik. Na resastem obrazu mu je kraljevala tista nebeška . srfča, ki jo daje mirna veat in popolna sprava z Bogom. Vlekel se je po trgu, kakor da je že napol izveličan! In ženice, katere so ondi prodajale zelenjavo, so se nanj ozirale ter govorile: "Glejte, tam stopa frančiškanski svetnik!" Komarjeva Magdalena Iz Kravje doline, ki je slučajno mimo prišla, je pred njim pokleknila ter mu poljubila belo roko. S čudovito ponižnostjo si je dovolil to počeščenje. pa je bila Komarjeva «še bolj srečna, je zamrmral nad njo nekaj latinskih besed. Prihitela je k prodajalkam ter zaklicala: "Žene, verujte mi! Kakor duh svetega groba gre od njega! Pravi svetnik je in drugega nič!" V tistem času je sprejel cesar Franc kardinala iz Bologne v svojem zasebnem kabinetu. Pazljivo je poslušal prelata dolgi ekspoze o žalostnem položaju katoliške cerkve v Luiziani in o neprecenljivih zaslugah, ki si jih je abbe Inglesie pridobil za to cerkev. V glavnem pa se je opozarjalo na denarne stiske, v katerih tičlta oba, katoliška cerkev v Luiziani 4n abbe Inglesie. Ko je bil kardinal končal, je cesar precej časa molčal. Nato je zaspano oko vprl v steno ter zastokal: "Hm, francoski boji so me mnogo stali!" (Dalje prihodnjič.) govih ustnic, kakor sladko kapljo sredi grenčice. Ecce homo! "Pridi, človek, in premisli svoj prazni nič. Premisli ga in ga nosi ..." • Skozi strop pod menoj je nenadoma privrel jok otroka. Tako je bil bridek in proseč ta glasek, da me je'pretreslo in je sočutje prevpilo mojo lastno bolečino. I Ecce homo! Komaj iz zibeli—in njegova pot je križana. Komaj iz materinega naročja, pa v naročje trpljenju. Težke in mračne misli so mi objele glavo. Oči sem zaprl, mimo mene se je vrstila procesija človeštva—. In nobenega Oi bilo, ki ne bi nosil križa. Videl sem do tal sključene, ki so s čelom Wli na zemljo in trkali nanjo ter prosili: Odpri, zemlja, grob, odpri mi ga in sprejmi ta izmučeni prah! In sem jih videl, ki so šli z dvignjeno glavo, brez krvi v licih, križ skrit pod plaščem—in so komaj hodili—pa so molčali in tiho trpeli--- Zdelo se mi je, da je bila moja omotica, moje sanje, spanec. Pogledal sem na uro— toda preteklo je komaj neka, minut. Z grozo sem uzrl prec seboj noč—in konca nisem vi del. Kakor črna, s trpljenjem nasičena večnost. Skozi steno tik moje postelje sem začul težko hropenje, kakor bi koga dušilo. Nato so se oglasili šumeči, drsajoči koraki. Domislil sem se bolnika soseda. (Dalje prihodnjič) Runi mali oglasi GENERAL CLEANING WOMEN—WHITE S. E. 1 day or 2 half days FAIRFAX 6868 Razni mali oglasi WOMEN TO ASSIST HOUSEWORK Care of 2 children Own room - Top salary ANDOVER 5996—10 to 5 PM HOUSEKEEPER težak |»3 a£juits - No laundry - Pleasant working conditions and good home. Own room. Good salary. . HUMBOLDT 8495 ŽELITE VEC PRALNEGA MILA? Rabljena maščoba m potr, buje sa iadelavo mil« .. ia drugo blago. nrlon> in tuoc« drugih stvari, ki jih rabite. ODDAJTE VAŠO RABLJENO MAST! MAID—Experienced , Steady — to work in comfortable home. General housework. Stay. Own room. Good salary, good home and pleasant working conditions. > BRIARGATE 1294 Razni mali oglati HOUSEKEEPING DEPT. Maids and housemen Ask for housekeeper CONGRESS HOTEL | 500 S. Michigan Ave. WOMEN Assembling work - Good wages Ideal working conditions Apply TURNBUCKLES, INC. 650 W. Lake GENERAL HOUSEWORK Experienced Some cooking - Small apartment $25 a week HOLLYCOURT 3459 CLERK—TYPIST postwar futur?. Good pay. OLD REPUBLIC CREDIT LIFE INSURANCE CO.. 309 West Jackson Blvd. WABASH 7348 In sem jih videl, ki so se sme- |Highschool education. Experience jali in cveteli—pa njih smeh in not necessary. Steady position with cvet je poganjal sad—in sad je' nosil podobo križa Ob procesiji je pa stal Zve-ličar na visokem pomolu, s škrlatnim plaščem odet—s trsom v roki in s krono na glavi . . . Ecce homo! Človek, glej svoj delež. Prekletstvo mojega Očeta ti ga je zapisalo na dolžno pismo in ga zapečatilo s križem. Zato je tvoja pot za mano n# Kalvari-rijo,—Ne boj se je! Jaz sem tvoj Cirenejec. Pretreslo me je in zbudilo iz omotice. Bolečina je pekla, telo je trpelo v nepremični vdanosti in se ni genilo/ ' Razni mali oglati GENERAL HOUSEWORK | Experienced. References. White. J Stay. Own room and bath. No I windows or laundry. Pleasant working conditions and good home. Good | salary.—FAIRFAX 2568_ NURSEMAID—WHITE Light housework - Furnished apartments. Care of 2 yr. old I child. Stay or go. BITTERSWEET 0124 PICK UP MAN Needed at once Apply Tues. A. M. ALCO DEREE CO. 834 So. Paulina GENERAL HOUSEWORK (White) Plain cooking - Other help - Own room - Adult family - Salary $27 ROCKWELL 1030 OPERATORS Experienced on SPORTSWEAR Steady work - • Good pay HOLLYWOOD SPORTSWEAR 224 So. Market FACTORY OPERATORS 85c average piece work earnings; 64c learning rate. Wide variety, light, pleasant job. EDWIN I. GtJTHMAN & CO. 15 South Throop •Cvetlice na Zahvalni dan Letošnji Zahvalni dan bo v resnici prvi ko bomo lahko pogostili in za ^avali večje število vojakov, mor* •arjev in marinov, ki so slekli vojaško, v navadno sivo ali piavo civil no obleko. Zahvalni dan je t radie i" jonalen za tako praznovanje. Za okrašanje miz na partijah »i cveticami imamo Veliko zalogo krasnih malih mums, takozvano "pom. pons"—miniaturne sestrične križan' tem. Te pomešane z kratkim rep! kom vrtnice in nageljni, ter nekoliko velikih mums bo pridjanih pri cvet. ličarjih v vaze. Ako boste fli ven na Zahvalni dan, tedaj boste lahko dobili tudi orhideje in gardenije za vaš forma), ni korsaž. ter vrtnice in nageljne povezane z zelenjem jesenskih barv za lepše korsaže. TAILOR Fine Custom Coats Good Pay - Steady work JOHN HARPER & CO. 222 West Monroe St. WOMEN OPERATORS SEWING MACHINE experienced; 5 day week; guaranteed $30 per week. Can easily make more. HYDRO-TEX CORP. 564 W. Adams MEN & WOMEN Men for Punch Press & Polishers. Girls & Women for General Factory and Assembly Work. Good pay. MASTER METAL CRAFTERS 16 So. Jefferson GENERAL OFFICE CLERKS Pleasant—easy work Permanent positions Good pay MALING SHOES 811 So. Wabash MAN FOR GENERAL WORK IN FURNITURE STORE Must be able to drive Good job - Good pay - Apply HOWANIEC FURNITURE CO. 1701 West 18 St. GIRL OR WOMAN Črtice in povesti Spisal F. S. Floiger (Nadaljevanje) "Pozdravljen!" ml je reklo polje. "Pozdravljen," se Je čudil potok. "Gora izprašuje po tebi: Zakaj te nl?M--- Pri fari je tožno zazvonilo mrliču . . . Skokoma je prisedel na voz skušnjavec. "Slišiš?" je rekel. "Slišiš, zvoni!" "Mrliču takole zvoni!" ln se mi je zarežal v obraz. Zgrabilo me je ln me streslo. Ozrl sem se po .njivah stran od tega obraza. Iz nove brazde se je dvignil škrjanček in zapel. "Ko se drugič zazibljejo zvonovi, kaj, ko bi tebi zapeli? Raztrgaj vezi, obrni se in plju-nI življenju v obraz1" Zazeblo me je. Pod kolo Je prišel kamen, voz se je stresel, bolečina je v meni zagorela kakor žareče železo "Strani" je krlknilo v meni Mimo mene so bežale njive, moje srce je pa koprnelo kot škrjanček pod nebo—življenju naproti . . . Tretji majnlk Večer Pri postelji trudna lučka Na postelji truden bolnik Ob desni in ob levi trepetojo šir»»ki vogali belih kometov Pod njima dva bela prosojna obra/ka. for general housework. Plain cook-krog ustnic, pobl.enenja po edinem cilju za plapola tako. "Vidve se veselita smrti!" "Da bi prišla'—Se je Vi bo-jlte?" "Smrti se ne bojim—in ven dar ne maram še umreti, ker mislim, da ne morem." Ne vem. če sta me razumeli. Oba bela kometa sta se hkra- nju in odpovedi, je igral veaeli | conditlong smeh—in brezslišno, kot breztelesni bitje, sta odšli . . Moje oko ju je spremilo dol WOMAN vrat. I for general housework Noč. To go. Children. Just do child's Ozrl sem se proti oknu. Ne- uUndry. Good home and pleasant dolgo poprej je še gorel ves GO- working conditions. GIRLS WANTED DAY or NITE WORK CLEAN, LIGHT FACTORY WORK (Premium for Nite work) LANZIT Corrugated Box Co. 2425 So. Rockwell lovec v žglti večerni svetlobi. Sedaj so se komaj še videli plahi obrisi vrhov. Nebo se je ponižalo do kron temnih borovcev. Po hiši, z bolečino in upom napolnjeni, so onemeli tihi koraki sestra. Zareče svetiljke so ugasnile, ob postelji je brlela skromna lučka, edina živa priča trpljenja. Droben zubelj Je mirno gorel, le zdaj pa zdaj ae je povzpel za palec visoko, kakor bi se čuvar ozrl na bolnika. Jaz sem pa ležal kot nebogljeno deto. Vsa sila, vsa moč in ves odpor—vse strto—in uničeno in ponižano. Srce je plaho omagovalo. Trpljenje mu je grozilo, da je vztrepetavalo in se balo. Kakor se Je gostila zunaj noč, tako Je rasla v meni bolečina. Temna te*a, pekoča in žgoča, je legla na telo. ki ni imelo toliko moči. da bi se genilo v onemoglosti. Oči so strmele v steno, kakor bi iskale pomoči. Pa je niao. Razum je »tal hladen ln mrzel ob postelji—gledaj boj, ki ga Je bojevala narava Plamenček se je vzpel čez rob rdečega stekla. S stene me je pogledal Zveličarjev obraz. Ka kor smeh sem zagledal krog nje- WELLINGTON 9162 MIDDLE AGE WOMAN ( WHITE Reference. Plain cooking, own room. Stay. Good home and pleasant working conditions. Phone—BUCKINGHAM 8817 GIRL General Office Work Must have knowledge of TYPING and SHORTHAND No previous experience necessary 54 days - $32.20 to start LANZIT Corrugated Box Co. 2425 So. Rockwell WOMEN to package medicines and drugs; good starting wage, automatic increases; free bus service to plant from Chicago to Evanston. WYETH, Inc., 8100 McCermick Blvd. Independence 2400 WOMEN & GIRLS EXPERIENCED — FOR SAUSAGE LINK AND PACKING DEPTS. ' Excellent working conditions Plenty of overtime Apply RICHTER'S FOOD PRODUCTS, INC. 1040 West Randolph Si. MARSHALL FIELD & CO. Wants women for kitchen assistant, counter service, dishwashers, bus women. Employment office 3rd floos STATE-WASHINGTON • CHRISTMAS JOBS AS Dishwashers, porters, runners, stockroom clerks. Full or part time. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. SUte-Washington V Proevetl ao dnevne svetov* ne ta delavsko veetL AU Jib čUate Tsak dent STENOGRAPHERS TYPISTS ADDING MACHINE OPERATORS (with or without experience) Steady employment Pleasant working conditions SEARS COMMUNITY STATE BANK 3401 W. Arthlngton St. ŽENSKE kl ate bile uposlene v volni Industriji All gledate za delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vieh delih mesta oci 5:30 pop. do 12: ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju ' 309 W. Washington St. CHICAGO AGITIRAJTE ZA prosvetoi KUHARSKA KNJIGA: Recipes of AJI Nations RECEPTI VIEH NARODOV NOVA IZDAJA BT ANE SEDAJ »3.00 —^Knjiga ie trdo rezana in ima 821 strani^-» Recepti ao napisani v angleškem jeslku: ponekod pa ae »udi v loslkm naroda, kl mu je kaka led poeobno w navadi. Ta knjiga Je kuhanje in se Izpopolniti j posebnega za one, ki se zanimajo za hočejo v njem čimbolj izvežbati ln Naročite pri KNJI6ARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. tli Wert ltftà Street New York 11, *. Y. 0 ur GIRLS and WOMEN WANTED AS LINING MARKERS PERMANENT WORK GOOD PAY J. P. SMITH SHOE CO. _171 NORTH IAWOAMON STREET Workmen Do Not Strike BECAUSE THEY HAVE NO GRIEVANCES MEN You. too. will be satisfied with our pleasant working r " "!l and pay • ORDINARY PAPER WORK • NO EXPERIENCE NECESSARY • NO AGE LIMIT • ALWAYS PLENTY OF WORK Apply in person The Hinde & Dauch Paper CO. 3301 West 47th Place