CTREDNlfiTVO £N UPRAVA! LJUBLJANA, PUOCINUJBVA ULICA 6 mm IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije tn too—tim UNIONE PUBBLICTTA ITALIANA 8. A-, MILANO
31-22, 31-23, 31-2S te 11-
Računi pri postno čekovnem i Ljubi Jana itev. 10-381
OON<
ONARIA E9CLUSIVA per la pabbttdta A
UNIONB PfJBBUCITA ITAJLIAN A S. MILANO
Ogorčene borbe v Egiptu
Letalstvo Osi neprestano bombardira sovražnikove motorizirane kolone in dovozne zveze
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil S. novembra naslednje 896. vojno poročilo:
Včeraj so znatne oklopne sile sovražnika izvajale močan pritisk v območju Marsa Matruha, kjer se je razvila dolga in ogorčena borba.
Osno letalstvo je poseglo v borbo s ponovnimi napadi na motorizirane kolone in sovražnikove dovozne zveze.
Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla Genovo ter bombardirala v več valovih mesto in pristanišče, škoda je znatna. Število žrtev še ni moglo biti ugotovljeno.
Angleška letala so tudi brez posledic odvrgla nekatere bombe v okoliei Milana, Sa-vone in Cagliarija.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. novembra naslednje 895. vojno poročilo:
Včeraj se je borba nadaljevala v pokrajini vzhodno od Marše Matruha; protinapadi elementov osi so prizadeli sovražnim oklopnim kolonam izgube.
V ponovnih nočnih akcijah so naši oddelki bombardirali letališče na Malti.
Britanska letala so preteklo noč napadla Genovo; posebno so bili zadeti osrednje -vzlmdiij deli mesta, kjer je bila povzročena občutna škoda. Doslej ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom znašalo 20 mrtvih jn 50 ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo zelo disciplinirano.
Sestreljena sta bila najmanj dva sovražna bombnika, ki sta padla na tla v plamenih.
Znatne sovjetske izgube
na vseh glavnih vzhodnih bojiščih — Uspešni letalski napadi na sovražne oskrbovalne zveze
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu in na področju ob Tereku je bilo več protinapadov s krvavimi Izgubami za sovražnika odbitih. Izhodiščne postojanke so bile s topniškim ognjem in letalskimi napadi razbite.
Severnovzhodno ml Mozdoka je bil napad močnih sovražnih sil v protinapadu z znatnimi sovražnikovimi izgubami odbit na izhodiščno postojanke in je bilo zajeto znatno število ujetnikov.
\a fronti ob Donu so nemške in zavezniške čete v sodelovanju K nemškim in ru-munskim bojnim letalstvom odbile več sovražni h napadov.
V srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča ni bilo nobenih važnih vojnih dogodkov.
Med skupinskimi letalskimi napadi z močnimi silami je bilo pri Ostaškovu uničenih več transportnih vlakov in oskrboval-
nih skladišč sovražnika. Pri napadih na ceste so bile razpršene sovjetske kolone na pohodu in je bilo več krajev uničenih. Ponoči sta bila bombardirana mesto in kolodvor v Kalininu.
Topništvo kopne vojske je obstreljevalo vojaško važne cilje v Kronštatu. Opaženih je bilo več požarov.
Letalstvo je potopilo na Ladoškem jezeru eno motorno tovorno ladjo in dva tovorna čolna, tri nadaljnje ladje so bile poškodovane.
V frontnem odseku pri Marsa Matmhu je sovražnik z nad močni mi oklopnimi silam: nadaljeval svoje napade. Nemško in italijansko letalstvo je podpiralo boje na kopnem in je napadalo sovražnikove sile in oskrbovalne kolone.
Pri napadu angleškega letalstva na zasedeno zapadno ozemlje in pri prodoru nad severnozapadno XemČljo je so\ražnik izgubil včeraj 4 letala.
Rooseveltova verolomnost
Ameriški in angleški oddelki so zahrbtno napadli francosko Severno Afriko — Francija se odločno in uspešno
brani proti napadalcem
Rim. 8. nov. s. Že nekaj dni je bilo opaziti živahna premikanja prevozov severncu-ameriških cet in močnih kontingentov britanskega vojnega brodovja v bližini Gibraltarja. Včeraj so bili ti severnoameriški prevozi, ki so jih spremljale nosilke letal, oklopne edinice in rusilci. pora zd d j en i na trn velike konvoje, ki se pluli iz Gibraltarja v smeri proti vzhodu. Ob 2A5 davi je agencija Rcutcr cbjavila uradno informacijo, po kateri naj bi se kopne, pomorske in 'leta lskes ile Zcdinjenih držav izkrcale na več točkah obale francoske Severne Afrike. Kasneje je ista agencija objavila poročilo washington?ke Bele hiše, v kateri je bilo objavljeno, da je bilo to izkrcanje izvršeno z izgovorom, da je bilo treba prehiteti vdor Italije in Nemčije. Nadaljnje angleške informacije so kasneje ogotovle, da se je poskus izkrcanja izvr>il istočasno na nedodločenih točkah atlantske in sredo-zemske obale francoske Severne Afrike. Te informacije so nadalje ugotavljale, da bodo »oborožene s:le Zcdinjenih držav v Severni Afriki v najbližji bodočnosti okrepljene z nekim številom divizij britanske vojske« in da so severnoameriška in anglc:ka letala odvrgla v Franciji letake, na katerih je bila natiskana Rooseveltova poslanica francoskemu narodu v domovini in v kolonijah Severne Afrike.
Edinice, ki so se izkrcale, so pod poveljstvom generala EisenhcAverja, pripadajočega vojski Zcdinjenih držav.
Vichvski radio je davi objavil, da je maršal Peta hi poslal naslednji odgovor na neko Rcoseveltovo sporočilo, ki mu ga je izročil veleposlanik Zedinjenih držav v Vichvju:
»Nocoj sem izvedel o napadu vaših čet na Severno Afriko. Čital sem Vaše sporočilo. Sklicujete se na izgovore, ki ne morejo ničesar opravičiti. Pripisujete vašim sovražnikom namero, ki se dejansko nikdar ni rzvrš:!a. Mi smo vselej izjavljali, da bomo branili svoj imperij v primeru, da bi biil napaden, in scer proti slehernemu napadalcu. Vi ste vedeli, da se bom te besede držal. V naši nesreči sem rešil naš imperij in zaprosil za premirje, pa ste s>edaj vi, ki nastopate v imenu države, s katero nas veže toliko spominov, ki podvzemate tako težko odločitev. V igri sta Francija in njena čas/t. Napadeni smo in se bomo branili. To je ukaz, ki sem ga izdal.«
Ob 8.51 je neka vest iz Viehvja dejala, da je bil Alžir po močnem bombardiranju napaden. Napad pa je bil odbit. Poskusi izkrcanja so bili izvršeni tudi v Oranu in v drugih krajih. Ob 9.16 je poročilo ministrstva za informacije v Vichvju ugotovilo, da so poskusi izkrcanja Američanov na raznih mestih Severne Afrike bili odbiti z močnimi izgubami in poročilo je pripomnilo, da se admiral Darlan, general Juin nahajata v Afriki in vodita operacije.
Ob 10.05 je agencija Reuter razširila iz Londona poročilo, da je zavezniški glavni etan v Severni Afriki sporočil, da so bila Izvršena uspešna izkrcanja ameriških čet
na obali Severne Afrike v bližani dveh glavnih ciljev, označenih v operacijskem načrtu. Kolikor je mogoče doznati, sta ta dva glavna cilja trenutno v bližini Orana in Alžira. Po poslednjih vesteh iz Orana je bil poskus izkrcanja odbit in sta bili pri tem potopljeni dve angleški torpedov-ki. V Alžirju pa so v samem mestu slišali pokanje topov in regljanje strojnic vzhodno in zapadno od mesta tekom dopoldneva. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se severnoameriške čete izkrcale na obali na obeh straneh mesta in da so naletele na odpor, čigar obsega in učinkovitosti še ni mogoče ugotoviti.
V francoskem Maroku je po informacijah iz Viehvja izbruhnil degolistični upor. Ob 12.30 je agencija Transradio sporočila iz Viehvja v New York, da so edinice francoskega brodovja v alžirskih vodah stopile v akcijo.
*   * *
Hude anglosaške
izgube na morju
Berlin, 7. nov. s. Iz vojaškega vira se doznavajo nekatere podrobnosti o potopitvah, ki so jih v zadnjih časih izvršile nemške podmornice in o katerih je poročalo posebno poročilo 5. novembra. Ena izmed ladij, ki je bila potopljena ob vzhodni ameriški obali, je bila veliki par-nik »Zaandam« z 10.909 tonami, ki so ga postavili v službo 1. 1939. To ladjo, ki je pripadala družbi »Holand-Amerika Line«, so Američani po vstopu v vojno zaplenili. Prevažala je lahko tovor 9000 ton in razen tega še 100 potnikov. Prav tako je bil pred obalami Zedinjenih držav potopljen britski tovorni parnik »Elmdale«. Ta ladja je odrivala 4920 ton in so jo postavili v službo šele prejšnje leto. Pripadala je brodarski družbi »Morison« v New Castlu. Parnik »East Indian«, ki je pripadal družbi »Ford-Motor« je odrival 8159 ton in je postal žrtev torpeda nemške podmornice ob robu Indijskega oceana. Fordova družba, ki je lastnica brodovja 11 parnikov za prevažanje surovin, je z »East Indianom« izgubila eno izmed svojih največjih ladij. Na istem morskem področju je bil potopljen tudi brazilski tovorni parnik »Porto Alegre« s 5187 tonami, ki je pripadal neki brazilski brodarski družbi v Rio de Janei-ru pod britskim nadzorstvom.
V bližini otoka Jan Mayen v grenland-skih vodovjih je bila potopljena nova britska tovorna ladja »William Clarkc s 6800 tonami. Ta ladja se je po enem torpedu potopila v nekoliko minutah z visokimi stebri dima.
Tuja letala nad Švico
Bern, 7. nov. s. Oficielni komunike objavlja, da so ponoči okrog 3. tuja letala preletela Švico okrog Ženeve. Proglašen je bil alarm.
Hitler o vojnih uspehih in voinih ciljih
Velik kancelar jev govor v Monakovu — Gotovost zmage, ki bo popolna
in totalna — Uničenje plutokracije in boljševizma
Munchen, 8. nov. s. Ob priliki obletnice zgodovinskega »Pohoda na Feldherrnhal-le« se je nocoj vršila v Miinchenu tradicionalna svečanost, posvečena prvim mučenikom narodno-socialističnega pokreta. Kakor že pretekla leta ob podobnih prilikah, je tudi to pot spregovoril Hitler.
V svojem govoru je Fuhrer najprej opozoril na sestanek, ki se je na istem mestu
vršil pred 10 leti, dne 9. novembra 1932. Tudi tedaj — je dejal — smo bili angažirani v precej težki borbi, kajti prav poslednja faza borbe za osvojitev oblasti je bila najtežja. Ako bi tedaj ne bili trium-firali, bi Evropa ne bila mogla upirati se boljševiškemu kolosu, ki je že tedaj pripravljal ogromno oboroževanje, in verjetno bi Evropa danes ne obstojala več.
Zmaga pripade onemu,
ki je je najbolj vreden
Hitler je poudaril, da je bila stranka takrat že blizu zmage, ne da bi za to kdo vedel. Vedeli smo samo, je dejal Hitler, da bomo zmagali za vsako ceno. Usoda in božja previdnost dajeta zmago onemu, ki je je najbolj vreden. Nemčija bi bila mogla zmagati tudi leta 1918, toda nemški narod tedaj ni bil vreden zmage. V tej vojni pa stvari povsem drugače stoje. V treh letih etične borbe je Nemčija nanizala vrsto zmag, ki nimajo primera v zgodovini. Morda bo kdo vprašal, zakaj se borimo na tolikšne razdalje od domovine. Odgovor je na dlani: Zato, da rešimo domovino strahot vojne, zato, da bi bile grozote čim dalje stran od našega naroda. Bolje je imeti in držati bojišče 2000 km od mej rajha, kakor v neposredni bližini teh mej ali na mejah samih.
Leto 1918 se ne ho povrnilo
Velika napaka naših sovražnikov je njihova domneva, da bi se še enkrat moglo ponoviti leto 1918. V tedanji Nemčiji smo imeli najbolj neorganiziran narod na svetu. V sedanji narodno-socialistični Nemčiji, pa imamo najbolje organizirani narod na zemlji. Viljem II. je bil slaboten človek, jaz pa sem mož, ki ne poznam besede »kapitulacija«. Nemčija poslednje vojne je položila orožje ob tričetrt na 12., jaz pa ga nameravam položiti šele 5 minut po 12. uri. Množice ljudi, ki se bore in delajo na naši strani, daleč prekašajo po številu one v sovražnem taboru. Postojanke, ki jih je danes dosegla Nemčija, so takšne, da bi bilo bedasto misliti, da je mogoče poraziti Nemčijo.
Hitler je v tej zvezi obudil spomin na izvor konflikta in je izrazil svoje veselje nad tem, da je Poljska tedaj odbila plemenito ponudbo tretjega rajha. Tedaj mi to ni bilo všeč, toda danes hvalim božjo previdnost, da se je vse tako izvršilo. Ako bi bila Poljska sprejela moje predloge, bi se sicer bili mogli posvetiti programu konstruktivnih del, mirovnemu programu in morda ne bi bil izdal za okrepitev vojske onih vsot, ki so bile v ta namen potrošene. V tem primeru bi nekega lepega dne izbruhnil vihar na vzhodu, ki bi bil zajel nas in vso Evropo.
Krvni doprinos narodnih socialistov
Hitler je nadalje pripomnil, da je dvakrat ponudil roko sprave nasprotnikom, da pa je bila ta njegova ponudba vselej odbita. Po poslednji odbiti ponudbi je bila zame zadeva dokončno likvidirana. Sleherna naša nadaljnja mirovna ponudba bi bil namreč tolmačena kot znak slabosti. Od onega trenutka dalje je bilo zame jasno, da mora eden izmed obeh svetov v borbi propasti, in ker Nemčija ne pade, potem je jasno, da bo moral propasti sovražni svet.
V tej zvezi je Hitler opozoril na ogromni krvni doprinos, ki so ga rjave srajce doprinesle v tej vojni. Nič manj kot 39 poslancev rajha je padlo na bojnih poljanah in na tisoče rjavih srajc se je žrtvovalo za domovino.
Zmaga bo popotna ki totalna
Njihove žrtve niso bile zaman. Ogromna borba, v katero smo zapleteni, je nadaljeval Hitler, se bo to pot zaključila s popolno in totalno zmago. Kompromisnih rešitev ni, ne moremo si jih predstavljati. Kakor sem že omenil, je bila naša poslednja mirovna pobuda napravljena leta 1940. Od tedaj dalje zasledujemo z neuklonljivo voljo samo še poslednji cilj: uničenje sovražnika, obenem pa tudi uničenje one židovske intemacionale, ki si je bila zastavila za svoj cilj uničenje evropske rase. Kakor sem že nekoč izjavil, pa ne bo uničena evropska, temveč židovska rasa. Vsi v Evropi se danes že zavedajo, kakšno smrtno grožnjo je predstavljala ta internacionalen kar dokazuje med drugim dejstvo, da so še mnogi drugi pod vzeli podobne ukrepe kakor mi, da bi rešili svoje narode pred to zahrbtno nevarnostjo. Vedno so se norčevali iz mene, zaradi mojih prerokovanj, tudi nekateri notranji sovražniki, na prvem mestu Zidje, toda oni so že pred časom izgubili voljo, da bi se še nadalje norčevali in prav kmalu jo bo izgubila tudi ona mednarodna židovska klika, ki je sanjala o tem, k~ko nas bo uničila, in ki namesto tega vidi, kako se neizbežno bliža njen konec.
Hitler je nato nadaljeval: Odločeni smo, da vodimo borbo do kraja. Kakšni pa so izgledi te borbe: Ali je kak razlog, da bi dvomili o končnem triumfu? Sovražna propaganda se poslužuje vseh mogočih slepil in vseh mogočih poskusov v nadi, da bi v lastnem narodu vzdrževala utvaro zmage. Ni izključeno, da takšna slepila
in takšni poskusi le dosežejo kak učinek. Naivnost in neumnost nekaterih narodov sta brezmejni. Nekaj pa je gotovo, namreč to, da sovražna propaganda ne bo nikdar dosegla svojega drugega cilja, ako je to njen cilj, da bi namreč omajal vero v gotovost zmage v našem narodu.
Fo Volgi ne plove niti ena sovjetska ladja več
Trditve Moskve so več ko znane. Število nemških letal, ki naj bi jih sestrelilo rdeče letalstvo, je ugotovljeno tako visoko, da če bi vse te številke sešteli, bi danes ne imeli niti enega letala več. Isto lahko rečemo o potopljenem brodovju, o divizijah itd. Od časa do časa pa vendarle priznajo, da je bilo neka bojna črta opuščena ali pa neko mesto evakuirano. In tako se je zgodilo, da smo po vseh teh »evakuacijah« prišli do Volge in do Kavkaza.
Prav tako je zanimiva utvarna metoda sovražne propagande, ki je v tem, da nam pripisuje same strateške napake. Sta-lingrad? Po mnenju nekaterih strategov je bila usodna zmota, kakor naj bi bila, ako se še spominjate, takšna usodna zmota tudi zasedba Narvika. Med tem pa nas tolaži skromno zadovoljstvo ob ugotovitvi, da prav zaradi vseh teh »usodnih napak« niti ena sovjetska ladja ne plove več po Volgi. Istim »napakam« se moramo zahvaliti, da smo dobili v svoje roke na eni strani vse prostranstvo tostran in onstran Dona, na drugi strani pa ono do reke Te-rek, to se pravi ukrajinsko in kubansko žitnico, ki je morda največja na svetu, razen tega rudnike mangana, največje petrolejske rafinerije ter petrolejsko področje, ki predstavlja, čeprav ga trenutno še ne moremo izkoriščati, za sovražnika izgubo 10 milijonov ton petroleja. Očitajo nam nadalje, da počasi prodiramo. Toda v pogledu hitrosti je naša vojska dala zglede, ki nimajo primere v zgodovini. Ako sedaj tu in tam napredujemo sorazmerno počasi, vendar sistematično, pomeni to, da hočemo doseči največje uspehe z najmanjšimi žrtvami. Ako pa hoče tudi sovražnik napadati, nimamo proti temu nič. Naj to le dela! Mi ga puščamo, da še bolj izkrvavi.
Odločilne uspehe dosegajo sile Osi
Omenjajoč britansko ofenzivo v Egiptu, je Hitler ironično pripomnil: Ali niso že enkrat Britanci napredovali v puščavi? In ali se niso potem spet umaknili? Važno je doseči odločilne uspehe. Te uspehe pa dosegamo mL
Nad 20 milijonov ton sovražnega brodovja potopljenih
Omenjajoč še nadalje sovražno propagando, je Hitler pripomnil, da veljajo podobne ugotovitve tudi glede vojne proizvodnje. Kakor je znano, operira v tem pogledu sovražna propaganda s presenetljivimi številkami, s čudovitimi »odkritji in astronomskimi proračuni«. V javnosti bedakov taka metoda lahko doseže kak uspeh. Nesreča pa je v tem, da potem dejstva porušijo te zgradbe iz papirja in da odpro oči tudi najbolj trdoglavim iluzionistom.
Navajajoč izjavo, ki jo je podal Churchill pozimi leta 1939-40, po kateri naj bi bila nevarnost podmornic že odstranjena, je Hitler pripomnil, da je bil tedaj zaposlen le majhen del nemškega podmorni -škega brodovja na raznih morskih področjih; večina tega brodovja je čakala doma v svojih oporiščih, da je bilo omogočeno šolanje posadk, ki bi nam bile potrebne pri kasnejši množestveni proizvodnji podmornic. Tudi v tej zvezi so dejstva zelo zgovorna. Doslej smo potopili nad 20 milijonov ton sovražnega brodovja, kar daleč presega celokupno tonažo v vsej prejšnji svetovni vojni potopljenih ladij. Število podmornic pa danes daleč presega ono v prvi svetovni vojni. Razen tega gradimo vsak dan boljše orožje.
V nadaljevanju je Fuhrer dejal, da v tako gigantski borbi ni mogoče zahtevati, da bi se uspehi dosegali v serijah. Glavno je, da dosežemo postojanke, s katerih lahko sovražnika napademo in premagamo, ter da te postojanke držimo v svojih rokah. Gotovo je, da nam nihče več ne more odvzeti, kar že imamo. Kamor je naš vojak stopil, tja ne more nihče več položiti svoje roke. Med mnogimi zavezniki —
Hitler je v tej zvezi imenoval na pi vem mestu Italijane — imamo pravo svetovno velesilo, ki naj bi bila po sovražni propagandi   prav   tako   žrtev verige porazov,
namreč Japonsko.
Nesramne Rooseveltove trditve
Ako torej proučimo položaj, imamo dovolj razlogov, da gledamo z zaupanjem ▼ bodočnost. Danes smo bolj pripravljeni kakor lansko leto, in sicer bolj pripravljeni, da smo kos vsaki morebitnosti, ki bi nam jo moglo prinesti zimsko vojevanje v Rusiji. Kar se ie pripetilo lansko leto, se ne bo zgodilo nikdar več. Iz zelo hude preizkušnje v letu 1941-42 smo izšli močnejši kakor kdajkoli. Nemčija bo bolj kot kdaj koli doslej v stanju, da parira udarce in da preide v protinapad. Izid borbe pa je gotov.
Kakor je znano, je Roosevelt svoj napad na francosko Severno Afriko utemeljil s trditvijo, da mora braniti ta ozemlja pred Nemčijo in Italijo. Bilo bi nevredno izgubiti eno samo besedo ob taki nesramni trditvi. Roosevelt je nedvomno šef vseh gangster-jev. Mi lahko v polni meri zaupamo ne le našim oboroženim silam, temveč tudi mogočni notranji fronti in oni mogočni delavni skupnosti, ki jo predstavlja narodno socialistična stranka.
Danes je narodno socialistična skupnost en sam trden blok, ki Izžareva svojo silo tudi na bojišču. Naše oboroženo sile postajajo namreč vedno bolj narodno soeiall-stične. Junaštvu milijonov bojevnikov pa odgovarja vztrajno delo na notranjem bojišču. Nimamo zlata, toda imamo ogromno silo dela, svete delavnosti in volje. In to je, kar v bistvu odloča usodo vojne. Kaj pomaga Američanom njihovo zlato? SlužI jim kvečjemu za to. da si delajo iz njega umetno zobovje. Prav radi pa bi s svojim zlatom plačali marsikaj, ako bi imeli 10 tvomic sintetične gume.
Razen tega smo se na vzhodu polastiti ogromnih virov surovin ln proizvodov vseh vrst, ki nam bodo dovolili, da nadaljujejo vojno za vsako ceno. Seveda sadov teh virov še ne vidimo, a naai nasprotniki naj nikar ne mislijo, da smo ostali pasivni in z Tokami v žepu pred porušenimi tvorni-cami, pred rudniki in drugimi industrij-skiml napravami. To leto smo delali in mnogo delali, nele za nas, temveč za vso Evropo, kajti te vojne ne bijemo samo za Nemčijo, temveč za vea kontinent. In prav zato smo našli toliko prijateljev na celini.
Evropa brez britanskega j varuStva
Bližajoč se koncu svojega govora, je Hitler dejal: Moj nepreklicni sklep je, da naj bo mir, ki bo končno le moral priti, za Evropo mir brez britanskega varstva. V zvezi s to vojno se evropski kontinent, ki je gospodarsko bolj zdrav kakor poprej, pa velik del sveta, ki je bil prej organiziran proti Evropi, sedaj organizira pa korist Evrope Konec te vojne bo imel za posledico zrušenje oblasti zlata in slojev, ki so na zlatu ustvarjali svoje gospostvo in ki so tudi izzvali ta konflikt.
Tovariši v naši stranki morajo biti nezlomljivi nosilci te naše nezlomljive vere v končne zmago. Danes je na kocki sam obstoj nemškega naroda. Našim sovražnikom ne moremo več odpuščati. Ali pademo mi ali oni. Tega se popolnoma zavedamo in hladno zremo resnici v obraz. Sovražnik se moti, ako misli, da bi nas mogel obraniti ali utruditi ali nas samo za milimeter odstraniti od naših ciljev. Prišla bo ura, ko mu bomo vrnili njegove bombe z močnimi obrestmi. Ne mislite, da mi je bilo lahko pri srcu, ko sem v teh poslednjih mesecih gledal na britanska bombardiranja nemških mest. Niti ena sama nemška bomba ni padla na Pariz. V Varšavi smo petkrat ponovili ukaz o predaji ter zahtevali evakuacijo žena in otrok, preden smo začeli potrebno letalsko bombardiranje. Angleži so lahko prepričani, da sem si zabeležil vse njihove bombe. Spoznali bodo to ob ugodnem trenutku. Spominjam tudi na to, da se iznajditeljski nemški duh ni med tem izgubil. Prejeli bodo strahotne odgovore.
Hitler je zaključil s gorečim pozivom navzočim, naj imajo vedno pred očmi, da gre v tej vojni za vse Nemce za boj na življenje ali smrt in da naj v tem smislu
usmerijo svoje delo.
Kralj Mihael — simbol romunske edinosti
Bukarešta, 9. nov. 8. Ob priliki godu kralja Mihaela je mesto v zastavah in listi posvečajo kralju članke, v katerih opozarjajo zlasti na »lavo rumunske vojske v protiboljševiški vojni in osvoboditev dveh rum unskih pokrajin, ki so se vrnile v domovino junija 1940. Nadalje pišejo, da je država od 6. septembra 1939 dalje, odkar
je kralj Mihael stopil na prestol. Izvršila gigantslc- napredek na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Vsi listi nadalje po-natiskujejo poslanico podpredsednika vlade prof. Antonesca. v kateri ta med drugim poudarja, da je vladar, čigar vladanje se je začelo v dobi, ko je bila država v izrednih težkočah. danes simbol narodne edinosti in jamstvo rumunske kontinuitete.
Lasti objavljajo v tej zvezi tudi članke polne simpatij in vdanega priznanja o podpredsedniku vlade prof. Mihaelu Anto-nescu, ki tudi danes obhaja svoj god. Pri tem opozarjajo zlasti na njegovega požrtvovalnega duha, ki se ves posveča delovanju vlade. •
Bukarešta 8. nov. s. Rumunska vlada se je na svoji včerajšnji seji bavila z vprašanjem investiranja kapitalov ln narodnih virov. Podpredsednik vlade prof. Antoneseu je Izjavil, da morajo biti vsi gospodarski napori v Rumuniji, ki je sedaj v vojnem gospodarstvu, podrejeni vojni in potrebetm oboroženih sil. Enake napore je treba 1»-vršiti. da se industriji dajo na razpolago potrebne surovine za vojno proizvodnjo. Gospodarski napori države morajo biti torej totalitarni, in to zaradi vojnih potreb. Izvedba načrtov za javna dela splošno državnega interesa bo preložena na kasnejši čas.
Kulturna izmenjava med Nemčijo ln Runi unijo
Bukarešta, 8. nov. s. Med Nemčijo la Rumunijo je bil podpisan kulturni dogovor, ki predvideva ureditev izmenjave na znanstvenem, umetniškem, leposlovnem, zgodovinskem in radijskem področju,
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   ponedeljek, ». novembra 194S-XXX
fltev. 25
laško dejanje dveh kmečkih fantov
čeprav neaborožena sta zgrabila nističnega terorista Vinka Zajca
Ljubljana, 9. novembra Iz Stične poročajo, da se je dvema ne-©boroženima fantoma posrečilo ujeti znanega terorista in komunista Vinka Zajca iz Oselce pri Krki. Ko so ljudje zvedeli, da je Zajec ali po domače Vencajz, ujet, so si oddahnili, saj sta se ga bali vsa stiska in krška župnija. Ljudstvo občuduje pogumna fanta, ki sta tvegala svoje življenje.
Včerajšnji »Slovenec« poroča, da je bil Vencajz star komaj 21 let. S svojo krvoločnostjo se je tako odlikoval, da so mu komunistični teroristi poverjali najbolj krvava dejanja. Njegov delokrog je bil predvsem na Polževem, kjer je poveljeval Stanko Semič s partizanskim imenom Daki, španski prostovoljec, po poklicu pek z Blok.
Ko je prišlo do zloma, je Stanko Semič zbežal s Polževega. Ostal pa je tamkaj Vencajz, ki se mu je pridružilo še nekaj mož. Skupno 7 njimi je nastopal na lastno pest in rogovilil z njo po gozdovih okoli Krke in Stične. Ljudje so se ga bali kot živega vraga.
Vcncajzu bi morda uspevalo še dolgo strahovati mirne prebivalce, da nista dva fanta napravila spretno njegovemu terori-
stičnemu početju konec. V petek, 30. oktobra zvečer sta ga srečala ob robu gozda,
komaj 5 minut od Oselce. Vencajz ni slutil nevarnosti, ker je mislil, da Ima pred seboj dva somišljenika. Ko so se nekaj časa raz-govarjali. ga je eden izmed fantov močno zgrabil za roke in mu jih sklenil za hrbtom. Obenem ga je razorožil.
Vencajz, ki na napad nI bfl pripravljen, je bil strašno presenečen. Takoj se je vdal v svojo usodo in se niti ni upiral aretaciji. Prosil je fanta, naj ga peljeta k nekemu kmetu, ki živi na Muljavi. Fanta sta njegovi želji ustregla. Vencajz je prosil kmeta, naj mu podari kakšne hlače, ker je bil že ves razcapan. Kmet pa njegovi prošnji ni mogel ustreči. Pač pa je napregel konja in odpeljali so Vencajza na Krko.
S tem je Vencajzove žalostne kariere konec. Kako daleč se je spozabil ta pokvarjeni terorist, kaže tudi ljudska trditev, da je dvignil morilsko roko celo proti svojemu bratu Tonetu in sestri Angeli. Za vsa dejanja bo sedaj prejel plačilo, kakor ga bodo gotovo prejeli tudi vsi, ki jim sedaj se ni mogla ljudska pravica do živega.
Kramljanje o naših sezonah
Ljubljana. 9. novembra. Reči bi b'lo treba: začela se je sezona
— začetka sezon, tistih zimskih sezon, ki jih je toliko, kakor da se začne vsak dan druga. Kar pa se tiče te lepe besede, ki je seveda tujka — a česar se mehčani ne zavedajo — r.aj povemo, da je kmetje sploh ne potrebujejo. Na deželi se začne vse neposredno- pomlad (ne pomladna sezona), žetev (ne sezona žetve), trgatev (ne sezona trgatve), zima (in ne morda sezona snega). Pri nas je pa vse razdeljeno na sezone. Vse leto govorimo o raznih sezonah. Čim posije spomladi solnce, se začne »pomladna sezona«, potem pa slede vse druge neštete, ki jih imenujemo n. pr.: kopalna, počitniška, izletniška, športna, deževna, blatna, sezona krslih kumar, sezona slamnikov, sezona lepega vremena, pasjih dni, sezona jagod, sadna, sezona birme, sezona prahu ild. Se mnogo več sezon se pa začenja pred zimo: šolska, sadna, koncertna, gledališka, plesna, sezona tečajev, sezona pertugalke in cvička, kislega zelja, gobarska, kostanjarska sezona in letos tudi sezona čebule. Kmalu se bo začela tudi Miklavževa sezona, a še preden se bo dobro končala, bo že nastopila božična. Zdaj se pa torej začenja sezona vseh teh jesenskih in zimskih sezon, ki bi lahko imele skupno ime: sezona kihanja.
Vse sezone so vsebine življenja meščanov. Vse njihovo življenje je vklenjeno v sezone; stižnji sezon so. neprestano se morajo ravnati p0 njih in nobene ne smejo prezreti. Vsaka sezona predpisuje poseben obred in podvreči se mu moraš z vsemi posledicami. To velja seveda tudi za sezono kihanja. Izmed vseh sezon je ta menda najbolj vplivna in temelje meščanskega življenja pretresujoča. z njo moraš računati kakor s pratilo. Združuje nas vse v veliko, povsem enako kina joče občestvo; nobene razlike ni med nami. Kihajo gospodje, k: skrivajo nosove v kožuhe; ki-haio blagorodne dame. ognjene v pristno ali ponarejeno krzno. Kihajo odrasli in kihajo tudi dojenčki v svojih vozičkih. Kihajo meščani. k: j;m je barometer v Zvezdi os življenja. Glavno pa je. da ljudje kihajo povsod in ob vsaki priliki. Kihajo ob najbolj dramatičnih in liričnih trenutkih v gledališču; kihajo v cerkvi, ko vlada najgloblja tiš:na; kihajo v kinu. ko vsi gledalci pridržujejo sapo: k:hajo v kavami
— sosedu v čaj; kihajo na tramvaju tako silovito, da te zračni pritisk vrže kakor ob eksploziji. Nihče se ne ubrani kihanja z vso svojo dostoianstvenostjo in blago-rednostjo. Dama se ne more zadržati, pa kihne prav v trenutku, ko ji prijatelj po-ljubuje ročico. Gospodinje kihajo, ko pripravijo obraz v najslajši smehljaj ter se odkrijejo pred znanci. K'hne dijak, ki bi se moral izkazati z učenim odgovorom pred profesorjem. Kihne ženin, ko prosi bodočega tasta za roko njegove hčere. Sploh ljudje radi kihajo ob vseh slovesnih trenutkih, ne da b; sicer zanemarjali vsakdanje kihanje. Po skromnih močeh kihajo kolikor morejo in kadar koli se jim posreči.
Veliki dan kihanja je pa nedelja. Tega dneva se veselimo ves teden. Ne morda zgolj zaradi tega, da bi se do mile volje
f nakihali in izkihali doma ter pregnali na-' hod na poplavi čaja in znoja, s tabletami, praški in ovitki. Kdo bi pa mogel prenesti tako veliko žrtev, da bi ostal v postelji zaradi   nahoda?!   Značilnosti   nahoda (res I imenitno ime bolezni, ki si jo nahodiš) je, I ne le. da bolnik kiha, smrka in hrza ter . neprestano vlači sam sebe za nos — zna-J čilnost te bolezni je, pravim, da bolnik I ne strpi doma. Niti tisti, ki si vse leto najbolj goreče žele, da bi vsaj navidez zboleli ter si tako pridobili pravico bolniškega dopusta, so nahodno silno živahni, podjetni ter delavni. Šele tedaj se spomnijo, do niso bili že od zadnjega nahoda v gledališču. Nepremagljiva sila jih vleče tja, kjer je čim več ljudi: v zabavišča, v natlačeni tramvaj, v gledališče, kino in  celo v pisarno. Neznani povzročitelj nahoda je genijalna bakterija, ker prisili človeka, da tako vneto skrbi za njeno razširitev ter množitev. Po tem, kako skrbimo, da bi se nahod »v sezoni nahoda* Čim bolj razširil, bi ga smeli imenovati tudi navoz, saj ga širimo z vsemi prometnimi sredstvi in ga razvažamo.   ne le raznasamo.   Nahod si najlaže »navoziš« zlasti na tramvaju. Zdi se, da povzročitelj  bolezni zelo cena vse pridobitve tehnike, posebno elektrifikacijo in motorizacijo.
Včeraj smo se seveda, kar nas je nahod-nih, vsi trudili, da bi razvozili, raznosili in razkihali čim več nahoda, ker je bila pač nedelja in razen tega še lepa. Kdor pa ni bil nahod en. si je vsaj prizadeval, da bi nahod ujel, si ga nahodil ali našel. Sezono je treba spoštovati in dobro izkoristiti sleherno priliko. Sicer je to šele začetek vesoljnega kihanja, saj bo sezona trajala najmanj pol leta. zato se naj nihče ne pritožuje, komur se doslej Se ni posrečilo dovolj gromko kihniti. Dovolj bo primernih nedelj, mnogo primernejših od te, ko nam solnce ne bo kvarilo nebeškega užitka kihanja.
Iz pokrajine Trieste
— Prefekt v Triestn eksc. Tamburini je posetil prehranitvene zavode in urade. Ogledal si je skladišča prehranitvenega konzorcija v ulici Lavatoio ter urad za razdeljevanje moke v ulici Rossini. Zanimal se je podrobno za poslovanje pri vskladi-ščenju ter razdeljevanju moke.
— Zvezni Tajnik na nadzorstvenem potovanju. Triestinski Zvezni Tajnik G. Spungaro je inšpnciral fašije v Postumiji Villi Caccia, Studenu in Bumiu.
— Junaška smrt triestinskega sin*. Na
afriškem bojišču je padel višji kaporal Viljem Principe d' Angelo, doma iz Triesta. Uvrščen je bil v 46. motorizirani topniški polk. Bojeval se je na zapadnem in grškem bojišču, nakar je bil na lastno prošnjo uvrščen v oddelek padalcev na afriškem bojišču. Padel je v drzni akciji padalcev, zadet po sovražni strojnici. Pokopali so ga pri Nord-Gebelu.
— Ponesrečenci. 66 letna Mariana Kranz iz Albaro Vescova je padla prd prečkanju ulice Ginnastica ter si zlomila levo stegnenico. Na obeh rokah se jo poškodoval
Dobrotnik
Starec sključene postave, skromen in plah. je stal na vogalu in dobrodušno motril berača, ki je čepel tam ves razcapan.
— Ali potrebujete denarja? — ga je vprašal prijazno.
Berač ga je presenečeno pogledal, potem je pa iztegnil roko in pomolil predenj klobuk.
Starec je nekaj spustil v nastavljeni klobuk. Berač je radovedno pogledal v klobuk, da bi videl, koliko je dobil vbogajme. Od presenečenja je kar zazijal.
— Sto lir! je vzkliknil razcapanec in pomahal od veselja z bankovcem. — Sto lir mi je dal! O. bože moj!
In ko je pri ulični svetilki skrbno ogledoval bankovec, so mu oči malone skočile iz glave,
— Pristen je! — je ugotovil končno. — Ta človek je menda znorel!
— Nekoč sem že slišal nekaj podobnega, t— je pripomnil nekdo iz gruče radovednežev, ki so se bili brž zbrali okrog berača.
— Na svetu so stari ljudje, ki vse življenje spravljajo in čuvajo vsak belič, potem se jim pa naenkrat zmeša v glavi in ves svoj denar razdele med reveže ....
- -— Evo ga. tam pri oni branjevld se pogovarja s tistim debelim gospodom, — se je oglasil še nekdo iz gruče.
Vse glave so se obrnile tja. Starec se je res pogovarjal z debeluhom nizke postave, stoječim zbegano pred njim. In ta čas. ko je gruča radovednežev gledala ta prizor, je starec odprl svojo torbo in dal nekaj debeluhu. Prijazno se mu je nasmehnil in nadaljeval svojo pot.
Radovedneži, ki jih je bilo vedno več, so radovedno krenili za njim.
— Sto lir! — je zašepetal debeluh pre-S'-Tčeno. — Glejte, ljudje božji, sto lir ml j.   |a', kar tebi nič meni nič mi jih. je dal.
Ljudje so pogledali.
— Sto lir! — je ponovil hrepeneče neki mladenič, ki je že dolgo zaman hrepenel az takim papirjem.
Ljudje so jo pa zopet ubrali za starcem, ki je že govoril z gTučo fantičev, stoječih na vogalu. Zopet je odprl svojo torbo, vzel iz nje več bankovcev in jih dal fantičem.
Za starcem gredoča množica je neprestano naraščala in kmalu je nastala za njim pravcata gneča.
Potem se je starec zopet ustavil pred staro beračico.
— Vzemite« tole. — Je dejal ln jI pomolil več bankovcev. Malo Je manjkalo, da se beračica ni onesvestila, tako je osupnila nad nepričakovano srečo.
Potem se je pa stari gospod naenkrat ustavil pri cirkusu, mimo katerega Ju je vodila pot. Jel je čitati spored, nalepljen na oglasnem stolpu. Kar je odprl svojo torbo in pogledal v njo. Zadovoljno je prikimal z glavo, stopil k blagajni, kupil vstopnico in odšel v cirkus.
Ko je blagajničarka opazMa za atarcem hitečo množico, je brž dvignila telefonsko slušalko in zahtevala iz direkcije pomoć za — prodajo vstopnic.
Kmalu so bile vse vstopnice razprodane, a mnogo ljudi se je moralo vrniti, ker tudi stojišč ni bilo več na razpolago.
Vcdja cirkuške skupine, ki je Is garderobe vse videl, al je zadovoljno inel roke. Njegcv obraz je bil še vedno dobrodušen, L oda zdai ni bil več »iti star niti sključen.
— Nc, to smo si dobro tzmls'ui, — Je dejai srreje članom cirkuške druži«, ki so se bili zbrali okrog njega. Tu je bil i stari berač 1 debeluh nizke postave 1 fantiči i sfara beračica — vsi so bili zbrani.
— Tako tako, prijatelji, to bomo ae kdaj poskusili. Zdaj mi pa dajte bankovce, da jih spravim, vi se pa urno preoblecite, da začnemo predstavo.
Dncejeva nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar ie iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Mehle Francu in Mariji, Ljubljana, Lahov S t radon 40, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Novi čas zatemnitve
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odredbi s dne 6. junija
1941- XX Št. 42 in 1. novembra 1942-XXI št. 199. smatrajoč za potrebna, da se določi nov čas zatemnitve
odreja
CL 1. Do novih predpisov se morajo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 18. do 6. ure.
Cl. 2. Neizp remen jeni ostanejo ostali predpisi v smislu odredbe z dne 6. junija
1942- XX št. 42.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
EMILIO GRAZIOLI Ljubljana, 9. novembra 1942-XXI.
pri spravljanju soda 62 letni Blaž Della Giacoma iz ulice della Guardia 13. Požgal se je po vratu, obrazu in rokah 12 letni Jakob Giacomini iz Capodistrije. 29 letni Alojz Verani iz ulice Gozzi 5 je prišel pod vlak in je obležal ob tračnicah s poškodbami po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bonišnici Kraljice Helene.
— Poročili so se te dni v Triestn dijak Jurij Skerl in gospodinja Karolina Lipa-nje, trgovec Nikolaj Campagna in zaseb-nica Angelina Colangelo.
— Lep uspeh triestinskega slikarja v Rimo. V dvoranah »Barcaccia« v Rimu Je razstavil svoje umetnine odlični triestinski slikar Ciro Garzolmi. Razstavljene slike si je ogledalo številno občinstvo, ki Je bilo prijetno presenečeno. Razprodanih je bilo več umetnin. V njegovih umetninah prevladujejo morski, gorizijski in furlanski motivi.
— Smrt starih Triestmov. Te dni so umrlf v Triestu 81 letni Mihael Skerk, 87 letna Ivana Susich, 67 letni Alojzj Fr-
luga. 87 letna Polisena Caruso ter 80 letna Frančiška Kenda.
Iz Spodnje Štajerske
— Ljudska izobrazevalnica v Ptuju. V
slavnostni dvorani Okrožnega doma v Ruju je bila v četrtek otvorjena ljudska Izobrazevalnica. Po glasbenem uvodu ptujskega godalnega kvarteta je govoril Hans Wamlek o Štajerski kot deželi glasbe. Ljudska izobrazevalnica v Ptuju je tretja na Spod. Štajerskem.
_ Zvezni vodja Steindl na devetih zborovanjih. V spremstvu okrožnega vodje Doboczkega je govoril zvezni vodja Franc Steindl v nedeljo na zborovanjih krajevnih skupin v Framu, Slov. Bistrici. Oplotnici, Polzeli, Vitanju, v Mislinjah, Ribnici, St. Lovrencu in Rušah. Govoril je med drugim o ukrepih za borbo proti partizanom.
_ Živahno kulturno delo v Celju. Ljudska izobrazevalnica v Celju je pripravila za november bogat spored lcuturnih prireditev. Vrsta prireditev se je pričela v četrtek, ko je predaval prof. Gregor Schwarz-Bostonitsch o prostozidarstvu, njegovem bistvu in delu. V torek nastopi dr. Georg Kuhlmann iz Graza na klavirskem koncertu. V četrtek bo obravnaval celjski akad. slikar Anion Klinger vprašanje »Kaj Je umetnost?« V torek 17. t. m. bo predaval inspektor Josef Braumuller o zbran ju znamk, v ponedeljek 23. t. m. bo predaval dipl. inž. Mazzoni iz Berlina o Albaniji in njenem prebivalstvu. Prireditve O novembru se bodo zaključile s predavanjem konservatorja dr. Walterja Semet-kovvskega »o gradbenem licu Spod. Štajerske«.
_ Velika obrtniška razstava, V soboto
dopoldne Je bila v Celju otvorjena prva obrtniška razstava, odkar so nemške čete zasedle Spodnje Štajersko. Razstava nazorno prikazuje delo obrtniških mojstrov in vajencev v celjskem okrožju. Nameščena je v 40 prostorih trgovske hiše Sterme-cki in na nji je zbrano najboljše kar more pokazati obrtniška delavnost in podjetnost. V soboto popoldne je priredil delovno politični urad štajerskega Heimatbun-da v okvirju razstave v Nemškem domu veliko zborovanje celjskih obrtnikov, na katerih so govorile vodilne osebnosti gospodarskega in političnega življenja. Snočl je bil pa prirejen velik družabni večer obrtnikov, na katerem Je nastopilo tudi celjsko diletantsko gledališče z vprizorit-vijo Nestrove burke »Lumpacij vagabund«.
— Veliko zborovar je mariborskih železničarjev. V četrtek zvečer je bilo sklicano v Mariboru veliko zborovanje železniških uslužbencev in delavcev^ katerega sta se udeležila tudi gauleiter dr. Ueber-reither in zvezni vodja Steindl. Posebno obeležje je pa dala zborovanju navzočnost državnega tajnika za železnice dr. Gan-zemullerja iz Berlina. Zborovanje je bilo v veliki svečano okrašeni delavnici, kjer ao se zbrali v velikem številu mariborski železničarji. Najprej je spregovoril dunajski železniški direktor dipl. inž. T0pfer, ki je na po 11 agi osebnih izkušenj nazorno opisal položaj na Spod. štajerskem do zloma po prvi svetovni vojni. Vse drugače je v tej nemški deželi zdaj, ko je obnovitveno delo večinoma ie končano. Inž. Tdpfer je naglasdl. da je za vsakega spodnje štajerskega železničarja razumljivo, da govori nemško in da se zaveda naloge ki Jo mora izpolniti za zmago. Potem Je govoril državni tajnik dr. Ganzemiiller, ki Je izrazil svoje zadovoljstvo in veselje nad dosedanjim delom mariborskih železničarjev. V nasprotnem taboru pogosto tako imenovane generale Čas, prostor in. lakoto, bomo premagali nemški železni čarjL
— Ljudske knjižnice. V Grazu je centrala za vaške knjižnice. Vodi jo vladni svetnik J. Paaeni. Iz te centrale dobivajo knjige, revije in liste tudi vaške knjižnic« na Spod. štajerskem ki jih tudi sama ustanavlja Letos je ustanovila na Spod. Štajerskem že 190 ljudskih knjižnic, več Jih pa namerava še ustanoviti. Največje knjižnice je ustanovila v Mariboru, Celju in Ptuju. Vsaka obsega najmanj po 10.000 zvezkov. Vaške knjižnice imajo pa povprečno po 1000 knjig.
— 60lernlca vsenčlllškega profesorja Klelnmaverja. Te dni je proslavil BOletni-co rojstva vseučiliSki profesor Hugo Klein
Nova umetnostna razstava
v Jakopičevem paviljonu
Včeraj ]e bila otvoritev — Slikarja Kregar in Otnersa ter kiparja Zdenko KaHn in Putri h razstavljajo 69 del
Ljubljana, 9. novembra Jakopičev razstavni pa\iljon ob vhodu v Tivoli je včeraj znova odprl svoja vrata. Tokrat ga je okrasila s svojimi najnovejšimi deli četvorica mladih, vendar že znanih in priznanih slovenskih likovnih umetnikov. Zdenko Kalin m Karel Putrih razstavljata plastike, Kregar in Omersa pa s»;ke.
K of^oH v*.. Ici jf bila Cuorv^!.r? za 11. uro. se je zbralo številno izbrano občinstvo. Prišli so zastopniki vseh krogov ljubiteljev naše likovne umetnosti, ki so s: z zanimanjem in vidno vzradoščeni ogledali razstavljene umetnine, so se takoj razšli po razstavnih sobah, v katerih je skupno razstavljenih 69 del.
Največji delež je prispeval slikar Stane Kregar, ki razstavlja 29 olj. Med njimi je mnogo portretov in tihožitij. Izredno privlačne, ker verno in živo podane, so zlasti njegove »Cinije* in »Potonike«. pa tudi med ostalimi slikami so biseri, ki pričajo o slikarjevih sposobnostih. Nikolaj Omersa je razstavil 18 slik. Razen 3 paste-lov so sama olja, med njimi poleg portretov in tihožitij tudi nekaj motivov iz Ljubljane («Univerza<c, »Nabrežje«) in drugih pokrajinskih slik. Tudi Omerzova dela pričajo o visokih tvornil kvalitetah njihovega stvaritelja.
Med slikami ob stenah ali pa na pod-
stavkih sredi dvorane sta v skladnem odnosu do slik razstavila svojo plastiko Zdenko Kalin in Karel Putrih. KaUn predstavlja občinstvu 11 del iz mavca, marmorja in žgane glme. Pozornost zbuj:>t \ zlasti potreta naših pesnikov Otona Župančiča in dr. Al. Gradnika, prav tako pa Janeza Cesarja. Gotovo se bo kritka BS -povoljneje izrekla tudi o vseh ostalih, saj ima Kalin s svojimi deli magično privlačno silo na gledalca. Njegova ustvarjalna eala je dosegla že izredno kvaliteto. Tokrat razstavlja 11 del in je med njimi samo en mavec, vse drugo je žgana glkia. Od Banih oseb sta razstavljena tudi portreta arhitekta Rohrmanna in gc. Save Sevcrjeve.
Razstavil je v celoti zelo skladno urejena. Sredi viharjev današnjih um . o -kaz vitalnosti in ustvarjalne sile Bftifl umetnosti ki v svojih odmaknjenih, mirnih    kotičk h    vzdržuje    mostove v lepšo
rn< s . ii m točnost 'i.nemi. ki so nara tako naglo in bohotno zoreti v prejšn.iih dneh. predstavljajo dal es že kader mladih mojstrov, ki bodo nedvomno še bogato opio« U in te'ntno vplivali na razvoj nase umetnosti. Likovni tvorci pa potrebujejo v tej aieri vaeatranaka podpore sv,#j_- aradati
Mmo obcuutvo oe i mu i da al raavtavn ogleda po svoji kulturni dolžnosti, tcmvsc da umetnike podpre z nakupom domačih kvalitetnih del.
R bo odprta do 3. decembra.
mayer rojen v Mariboru. Njegovi predniki so bili znani koroški tiskarnarji in založniki. Leta 1925. se je habilitira] na graški univerzi, kjer predava še zdaj na katedri za nemščino in literaturo.
— Moderno športno igrišče v Konjicah. Mladi voditelji štajerskega Heimatbunia in občinski uslužbenci v Konjicah so žrtvovali mnogo brezplačnega dela, da so zgradili moierno športno igrišče in kopališče.
Z Gorenjskega
— Novo industrijsko podjetje v Kranju.
V Kranju je bilo ustanovljeno novo industrijsko podjetje, kj se imenuje Gummi-\verke, G. m. b. H. Delniška glavnica znaša 1 milijon mark. Tovarna bo izdelovala gumijaste predmete vseh vrst. Podjetje bo trgovalo z gumijastimi izdelki, surovinami in odpadki -r.^, izdelovanje gumijastih izdelkov,   poleg   tega   bo  pa vulkaniziralo
in popravljalo v to stroko spadajoče predmete.
— Koncert in dve zbirki za zimsko pomoč. V svečano okrašenih prostorih v tekstilni dvorani v Litiji je bil prirejen oni dan dobrodelni koncert v korist zimsk-e pomoči. Dvorana je bila nabito polna. Pri Sv. Križu so pa priredili predzadnjo nedeljo zbirko za zimsko pomoč, ki je vrgla 1273 mark. V Smartncm pod Šmarno goro so tudi že priredili javno zbirko ter nabrali 440 mark in jorinogo knjig.
— Domžale im^jo zopet km o Vodja krajevne skupine v Domžalah je oni dan svečano otvoril obnovljeni kino. Svečanosti je prisostvoval tudi okrožnj vodja Pilz iz Kamnika, ki je v otvoritvenem govoru poudarjal, da se je kljub velikim težkočam filmski družbi posrečilo pripraviti prebivalstvu prostor za odpočitev in razvedrilo. Nemčija so v svojem delu za obnovo Gorenjske ne pusti motiti.
— 30.000 kg marmelade ln sadnih sokov, ženska organizacija na Koroškem, v kateri so organizirane tudi gorenjske žene in dekleta je izročila nemškemu Rdečemu križu nad 30.000 kg marmelade in sadnih sokov, ki so jih pripravile žene pod vodstvom oddelka za narodno in hišno gospodarstvo nemške ženske organizacije.
hrvatski  delovni  zvezi   svoje organizacij«
pod svojim vodstvom. Nemška delovna služba na Hrvatskem ima že več taborišč in njena organizacija je naravnost vzorna.
— Slovaški g<>*tje v Zagr«'tm, Odposlanstvo Hlinkovi- garde :z Bratislave je pr-spelo v soboto v Zagreb, kjer ostane več dni. Predstavniki ttstaftkega pv>k». eta so goste prisrčno sprejeli.
— Pospeševanje eel»elarvt Va. Gospodar, ministrstvo je sklenilo ustanoviti Aa pospeševanje čebelarstva v ju/.inh krajih. K
znaša pridelek medu do 300 tofl letno več čebelarskih zadrug in flabalarak h ta ijv
— Finski fiim v Sngroast Pod pokrovi«
teljstvoni finskega poslanika v Zagrebu so prikazovali zadnje <lni v SSagn bti finski film  iz osvobodilne vojne »Aktivisti«.
Selci
ttico
Iz Hrvatske
— Promet z nepremičninami. Da se prepreči veriženje z nepremičninami je zvišala hrvatska vlada prenosno takso od 6 na 8o ft obenem pa uvedla takso od vrednosti nepremičnine.
— Blagovni promet med Hrvatsko in Romunijo. Blagovni promet med Hrvatsko in Rumunijo, ki je šel doslej samo po srbskih tranzitnih progah, gre zdaj tudi po madžarskih. Za nje veljajo iste določbe kakor za tranzit preko Srbije. Uprava hrvatskih državnih železnic je ob razširjenju prometa znova objavila predpise o njem.
— Novi tečaji ia nepismene. Hrvatska delavska zbornica je otvorila Še dva tečaja za nepismene hišne pomočnice. Prijavilo se je prve dni že 60 hišnih pomočnic, ki bodo potem posečale še nadaljevalne tečaje. Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev in uradnikov orireja nadaljevalne tečaje, s pomočjo katerih lahko udeležbci 7ooljšajo svoj družabni in gmotni položaj. Tedaj traja tri mesece. Izpiti po prvem tečaju so pokazali, da so dani vsi pogoji za otvoritev posebnih tečajev, kjer bodo oni, ki so dosegli v nadaljevalnih tečajih najboljše uspehe, še lahko izpopolnili svoje znanje.
— Vzorna delovna slniha. Na Hrvatskem je bila ustanovljena del. služba z zakonom z dne 31. marca 1941. in sicer po nemškem vzorcu. Med nemško manjšino na Hrvatskem in hrvatsko vlado je bila sklenjena pogodba, po kateri imajo Nemci v
K O I. E I> A R
Danes: Ponedeljek, 9. novembra: Bol dar. Teodor.
DANAŠNJE PRIREDITVE
RVno >latira: }
Kino S!ojr«; šola za bojazljvre. Kino Inion: Medeni tedni v troje Kino Moste: Toaca in M tU planinec. Simfonični koncert ob 18  v l nionski dvorani.
T/metnlška razstava četvorice naAih umetnikov: I*utrih», Omcr*M\ Krega rja m Zdenka KrJina v Jakoj)^ <-> eni pa,*^-Ijomi.
D E ž V R NK LEKAIM■ Danes:   Mr.   Bakarric\   Sv.   Jakoba   trg 0. Ramor,  Miklošič va  cesta  1^0. Min yer, Sv. Petra cesta 78.
Radio Ljubljana
SPRF.MKMRA SPOREDA!
Ponedeljek. 9. novembra 1012-XX1 18 Prenos javnega sinifonifr.ejra kon< *f1 . Dirigent — D. M. Sijanec. solist — A. Dermelj. 19.30 Poročila v slovenščini.
TOREK,  10.  NOVEMBRA   101,» XXI°
7.30 Slovenska plasba. S Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.110 p] !6i 12.30 Poročila v slovenščini. 12.1"» P .;;ina giasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut frospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Koncert radijskega orkestra, voli dirigent D. M. fc-janec — Simfonična glasba. 1 1 Poro i!a v italijanščini. 14.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna. 15. Poročila v slovcn.Vint. 17.15 Plošče -La Voce del Padrone - Oo-lumbia«. 19 »Govorimo italijanskor ■— prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.4^ Ivanka glasba, 20 N KO • fia-sa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 IJri^na prireditev družbe ETAR: Šiviljski brivce — V odmorih: A. Nieotera: PogOVOT s Slovencf zanimivosti v slovenščini. Po končani ope^ ri: Poročila v italijanščini.
— železniški npokojenoi naj dvignejo »Prijave   za   prejemanje   dravinjskih do-
kl»d«. ki jih mom jo predložit] vsi upoko-jenej in vdove vsako leto pri najbližji edi-nici (Sel. pnstaji). kjer so v st J tu. Upokojenci iz Ljubljane in najbližje oko! oa Ljubljane dobe prijave na postaji Ljubljana. Prijave mora vsak čim prej vrniti po, tom postaje železniški direkciji. Opozarjamo, da jc na obratni strani Prijave zabeleženo ime posameznega upokojenca.
NAJBOUJSE ZDRAVILO
— Kako je pa mogel zdr-r.nik tako hitro izlečiti tvojo ženo, ki je bila živčno bolna?
— Nič lažjega. Rekel ji je. da je to znak staranja.
i
Dotrpela je moja drag-a žena
KATARINA HAN
vd. PIKC, rojena ZORIC
po dolgi mučni bolezni, v 69. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojne bo v torek, dne 10. novembra 1912, ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. masa zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 16. novembra 1942. ob 7. url v župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika.
Ljubljana, dne 8. novembra 1942.
Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo
»8LOV1M6I1 M 4EOĐ«,   ponadsrjek, i. novembra 1042-XX1
Stran S
POMENKI Z VRTNARJI
Najkoristnejša izraba vrtne površine
Mnogi so v zadregi, kako bi razpoložljivo zcnl}o in posadili tako, da bi imeli skozi vse leto dovolj
Ljubljana, 9. novembra
Glavno letošnje delo v vrtu je končano. Vojni vrtnarji imajo tako za seboj že drugo leto oblelovanja in izkušenj. Mnogo jih jef ki so zadovoljni, da £o začeli neglede na koristi, ki jim jih nudi vrt v zvezi vojnimi časi, obdelovati zemljo in tako dobi h zopet ožji stik z naravo. Delo j:h veseli in cenijo ga kakor rs2 j zanimivejši najkoristnejši pport.
Obdelovanje zemlje je zdravo za človeško telo in duha, vodi človeka k urejenemu življenju in k spoštovanju svojega in tu-
g i dela. Ob koncu drugega leta je izkušenj in znanja o raznih zahtevah pravilnega obdelovanja in gnojenja zemlje in zelenjave že znatno več, kakor ga je bilo lani ob tem času. Nekaj s pomočjo lastnega opazovanja in razmišljanja, nekaj s p.'--močjo opazovanja dela drugih in končno nekaj s pomočjo knjig, mesečnikov in časopisov, kjer izhajajo strok, članki o obdelovanju vrtov, so si že nabrali precejšnjo : ~~logo« znanja. Sedaj ga bo mogoča v zimskem času teoretično znovaa dopolniti.
Nekateri sc še vedno mučijo z najosnovnejšimi problemi. Med njimi je tudi ta, kako bi si razdelili svoj vrt, da bi na njem pridelali v skladu s svojimi potrebami dovolj zelenjave in sočivja za vse leto. Problem je dovolj tehten, da ga velja posebej osvetliti. Seveda ne moremo dati podrobnih nasvetov in razpravljati o vseh primerih — saj jih je skoro toliko, kolikor je obdelovalcev vrtov — pač pa bomo razpravljali o treh, Štirih najtipičnejših. Na podlagi naših ugotovitev bo mogel vsak potem n-sjti s primernim upoštevanjem vseh okoliščin tudi pravilno rešitev zase.
100 m2 vrta zadostuje za dve skromni osebi
Sto kvadrn + nih metrov vrta ali en ar ni velika površina. Mnogim se zdi v zvezi s potrebami znatno premajhna. Temu ne bomo ugovarjali. Vendar je tudi tak kos vrta pogosto zelo dragocen, zlasti, če se moramo odločiti za 100 kv. m. zemlje sredi mesta, ki nam je kar pri roki, ali pa za 200 do 300 kv. m. zemlje na periferiji, ki nam je od rok in so za njenim obdelovanjem velike težave že zaradi izgubljanja časa in tudi nimamo pridelkov^ ki so naj-okusnejši, če jih uporabimo cim jih prinesemo z vrta, vedno pri roki.
V tem primeru je tudi 100 kv. m. vrta upoštevanja vreden kos zemlje, zlasti Če leži tako, da je izpostavljen solncu. Vzemimo, da je vrtiček dolg 10 m in širok prav tako 10 m. Ce računamo> da so nam za poti med gredicami potrebni pa3ovi 15 cm, nam je za devet poti potrebne 1.35 m zemlje. Posamezne gredice, ki jih bo 10, bodo torej široke približno S5 do 90 cm. Razen na sir pa bomo gredice razdelili tudi po dolgem. Sredi vrta bo vodila pot. Torej bodo posamezne gredice dolge nekaj manj kot 5 m. Tako bomo imeli na razpo-iago 20 gredic 0.9 krat 4.6 m. Na sredi vrta razširimo glavno pot v lep krog, v katerega bomo postavili kakšno cvetlično vazo ali pa gojili dišavnice.
Pri izbi:*i zelenjave, ki jo se jemo na takem vrtičku, moramo predvsem misliti na zelenjavo za začimbo vsakdanje prehrane, ki je torej dnevno potrebna v kuhinji (češenj, čebula, peteršilj, zc'ena. korenje por in paradižnike. Druge  gredice namenimo
za zelenjavo, ki jo uživamo samostojno surovo ali kuhano (rdeča pesa, selje, zeleni fižol špinača. koleraba). Ce skrbimo, da gredice ne bodo nikoli prazne in da bodo vedno primerno obdelane in pravilno zalite, bo na tej površini zraslo zelenjave, ki bo zadostovala za dve skromni osebi vse leto.
Po eno gredico bomo Izrabili za češenj, rdečo peso, korenje, radič( čebulo, kolerabo, glavna to solato, ohrovt, grah, pore. petršilj, redkev, zeleno ln spinaco, po dve gredici pa za zelje, zeleni fižol in paradižnike.
300 m* zadostuje za tri osebe
Drug primer je, če nam je na razpolago
vrtič v velikosti 300 kv. m. Z njim moremo kriti potrebe tričlanske odrasle družine v mnogo izdatnejši meri, kakor v gornjem primeru s 100 kv. m. potrebe dvočlanske družine. Vrt bomo razdelili tako, da bomo imeli 10 gredic dolgih 5 metrov ln Širokih 1.33 m. Za poti nam bo na razpolago 34 kv. m. površine.
Teh 40 gredic posejemo in zasadimo takole   (v  oklepajih  število gredic): česen
(1) , paradižnik <3). rdeča pesa (2), korenje (1). zelje in karfiola (4), ohrovt (2). nizki fižol  (2). fižol preklar  (3), zelena
(2) . špinača (2), koleraba (2), čebula (2). pori (1), grah (2), peteršilj (1), solate vseh vrst  (4), krompir (5), kumare (1).
Za štiri osebe 400 m2
Vrt v velikosti 400 kv. m. lahko pridela zelenjave za družino štirih odraslih članov. Vsako stranico pravokotnika razdelimo najprej na polovico. Središča spojimo s središči nasprotnih vzporednih stranic. To bosta glavni poti. ki bosta v obliki velikega križa delili vrt na štiri enake dele. Primerna je taka delitev zato, ker nam bo olajšala pravilen redosled gnojitve. Prvo četrtino gnojimo s hlevskim gnojem, drugo s kompostom, tretjo s kemičnimi gnojili, med tem ko ostane četrta negnojena. Seveda bomo naslednje leto prvo četrtino gnojili s kompostom, drugo s kemičnimi gnojili, tretje ne bomo gnojili, četrto pa bomo gnojili s hlevskim gnojem. Prav tako bomo posevke, ki so bili prvo leto na prvi četrtini, sejali drugo leto na drugo četrtino in tako naprej. V vseh teh majhnih vrtovih seveda ni prostora za rože, niti za sadne drevje in trto. Sadno arevje in trto moremo v špalirjih imeti vzdolž zidane ograje, rože pa ob robu glavnih poti in v krogi; glavnega križišča.
Sejali in sadili pa bomo takole:
Prva četrtina: zelena (10 kv. m. I paradižniki (20), zelje, koleraba, ohrov (30) in krompir (40).
Druga četrtina: rdeča pesa (10) korenje (10), čebula in češenj (10), end; vija, glavnata solata in radič (20), špinač. (10), pori (10), repa (10), črni koren, pa stinak ali drugo po želji (10).
Tretja četrtina: nizki fižol u preklar (50), bob (10), grah (30), articoki ali po Želji (10).
četrta četrtina: belusi (40), bučke, kumarice (20), vrtne jagode (15), di šavnice (15) ln gredica za setve (10).
Samo ob sebi je razumljivo, da bo pridelek v vseh teh družinskih vrtovih odviser od pravilnega gnojenja in skrbnega obdelo vanja. Mi smo hoteli le dati vodilo za pri bližno razdelitev posameznih kultur ob raz ličnih velikostih.
DNEVNE VESTI
— Na polju slave je padel na afriškem bojišču višji kaporal Atili j Poli. Rojen je bil i. 1920, doma je bil iz kraja Cella Dati pri Cremoni. Bil je vnet pripadni^ domačega fašija.
— Prvi sestanek italijansko bolgarskega melioracijskega sveta, V ministrstvu poljedelstva in gozdov v Rimu se je sestal na svojem prvem zasedanju svet Italijansko bolgarskega melioracijsk. zavoda. Sestanku je prisostvoval tudi bolgarski opol-nomočeni minister v Rimu dr. Karadjov. Naiprej je svet izvolil iz svoje srede Za-vodovega predsednika v osebi senatorja Na tala Prampolinija. za podpredsednika pa prof. Ihi.ieva. glavnega tajnika v bolgarskem ministrstvu poljedelstva. Nato je razpravljal svet o bodočem za v odo vem delovanju. Na svojem prihodnjem sestanku, ki bo v Sofiji v kratkem času, bo razpravljal svet o delovnem načrtu v smislu navodil poljedelskih ministrov obeh držav. Po končanem zasedanju so bili bolgarski delegati sprejeti pri poljedelskem konfe-deracijskem predsedniku nac. svetniku dr. Hektorju Frattariju.
— Italijansko rnmunska gospodarska pogajanja. V Rim je dopotovala delegacija rumunskih strokovnjakov, ki se bodo ule-leievali pogajanj z italijanskimi gospodarskimi izvedenci. Kamen teh pogajanj je poglobitev obojestranskih poslovno gospodarskih stikov.
— Odlike anja padlim in noorešanim. V spomin sta prejela srebrno svetinjo mehanski vedja III. razr. Lino Ciambastiani iz Capanncria pri L,ueci ter Borisi a v Sol-datich iz Susaka. Z istim odlikovanjem so bili počaščeni sledeči pogrešane i: fregatni kapitan Karol Cacheranno iz Lolija; kor-vetni kapitan Robert Roberti iz Burdone-cehie: poročnik vojnega broda Alto Mon-tiani iz Bondena; poročnik opazovalnega broda Armanio Pannaria iz Rima; kapitan Gaston Mezzetti iz Rima; kapitan Leopold Hizzoni iz A matrice pri Rietiju.
— Nov italijanski dom v Ženevi. V Ženevi je bi te dni otvorjen novi italijanski
dom. Razen predstavnikov prijateljsk-h držav Ka bHa navzočna cpolnomočeni italijanski minister v Bernu eksc. Tamaro in italijanski generalni konzul v Ženevi Cor-tese. Zbrana je bila polnoštevilna ženevska italijanska kolonija. Otvoritvene besede sta spregovorila eksc. Tamaro in generalni konzul v Ženevi Cortese.
— Italijanski teraJi na Japonskem. V navzočnosti Kr. italijanskega generalnega konzula, rektorja komercialne univerze v Kobe ter vseh univerz, profesorjev in slušateljev je bil na omenjeni univerzi, kakor poročalo iz Tokia, otvorjen tečaj za učenje iVliianšč'ne. Rektor je v svojem nagovoru izpodbuial japonsko mladino, naj se posveti vedi in pouku italijanšči-
ne. Komercialna univerza v Kobeju Je z*, ono v Tokiu največja japonska trgovinska visoka šola.
— Proslava počastitve O. Marconi^t v Berinu. V veliki avli berlinske politehnike je bila prisrčna proslava počastitve slavnega izumitelja G. Marconija, ki so ji prisostvovali številni profesorji ter odlične osebnosti iz kulturnega in oplitičnega ziv-ljneja. Genij G. Marconija so proslavljali rektor prof. Niemezik, italijanski poslanik v Berlniu Alfieri in prof. Geiger od berlinske politehnike. Prikazali so ga kot velikega sinu Italije ter velikega dobrotnika človeštva.
— 90 letnik, ki še vedno vneto prepeva na koru. Iz Castelfranca Veneta poročajo. Te dni dopolnjuje svojo 90 letnico rojstva Bartolo Bertoncini. ki ga poznajo po vsem okolišu Castelfranca. Je še povsem krepak, zdrav in veder starček, ki opravlja svoje delo v istem obsegu ter z isto uspešnostjo, kakor pred 40 leti. Med tem delovanjem je tudi ono torišče, ki ga je bil vzljubil 90 letnic že v rani mladosti. V mladih letih je bil Bertancini odličen tenorist. Njegov tenorski zvok je postal si-cem mehak in nežen, toda Bertoncini ni ne hal prepevati in nadaljnje še danes z lepo pesmijo. Je pravj steber stolničnega zbora na koru, ki še vedno z jasnostjo in nepogrešljivo točnostjo intonira cerkvene speve in pesmi, s svojim glasom je še vedno dorastei petju mlajših, ki imajo krepko oporo v starčkovi sigurni intonaciji. 63 let že poje na koru, na tisoče cerkvenih pesmi, psalmov je že odpel. In glas se mu še danes ne trese. Vneti starček pevec je bij ob svoji 90 letnici in 63 letnici, kar neprekinjeno prepeva na kom, ne da bi bil niti enkrat izostal, deležen prisrčnih voščil in lepih daril.
— Lepa gesta B. Gijrlia. V Foggii je bila že otvor j ena nova operna sezona. Med sodelujočimi umetniki je tudi slavni Benjamin Gigli. Te dni je stal Gigli s skupino prijateljev v bližini gledališke blagajne ter se z njimi razgovarjal. Tedaj se je pojavil pred blagajno delavec Ivan Palco-ne iz Carignole pri Foggiji. Ker so bili te vsi prostori 3. razreda zasedeni, je pripomnil, da bo rudi rad stal, da le čuje Gl-glja. saj bi bil norec, če se mu ne bi posrečilo videti in slišati slavnega Giglija. Seveda ni prepoznal slavnega umetnika, ki je stal v krogu svojih prijateljev in ta* je točno sledil razgovoru med gledališko bla-gajničarko ter delavcem, ki se ni dal odpraviti in ki je bil celo pripravljen plačati 60 lir za prvi prostor, da le čuje Giglija. In tedaj je slavni pevec pomignil blagajničarki. ki je takoj razumela. Falco-ne je bil zelo presenečen, ko je hotel plačati 60 lir, pa mu je blagajničarka odvrnila, da zanj nič ne stane, ker mu jo je
LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Ud ta Uakmu: ob «/2l«. ta >/2lS. uri; v Sleci aeprekinjeno od 14. ure dalje. Ob aedHJaa ta praznikih v vseh treh kinematografih: ob I0n Vi14-. _ta '/aIS. ari!_
KINO MATICA TEL«. «2-41
Tenorist Glnseppe Lugo poje arije in popevke v sijajni glasbeni komediji
Bogastvo ni sreča
PRVI SLAGER-FILM SEZONE!
KINO UNION TELEF. SS-gl
Odlična družabna komedija is ameriških bogataških krogov
Medeni tedni v troje
Igrajo:  Annle Nagel, Warren Huli, Henry MolUson
ttvlNO SLOGA rELEF. «7-SO
Izbrani pevci ln glasbeniki radija v filmu
dola za bojazljivce
V glavni vlogi: Alberto Rabagliati, Carla Del Pogglo
daroval Gigli. ki stoji v blizini. Falcone se je, iskreno hvaležen, toplo zahvaljeval slavnemu tenoristu za velikodušno darilo. Lepa Giglijeva gesta, ki je za njo izvedelo občinstvo, je vzbudila veliko navdušenje Občinstvo mu je pri predstavi viharno vzklikalo in ploskalo.
— Berlinski župan med nemškimi vojnimi ranjenci pri Milanu. Berlinski župan dr. Steeg, ki se mudi že delj časa v Milanu, se je odpeljal v Bellagio, kjer si je ogledal nemško letalsko zdraviišče. Zadržal se je v daljšem pomenku z nemškimi ranjenimi letalci, ki so prejeli iz rok berlinskega župana lepa darila.
_ V treh letih ni  niti  enkrat odprla
okna. Gospa Katarina Loubradon v Parizu je bolehala na strahu pred duhovi. Zaradi tega ni nikdar odpirala okna svoje sobe. Sosedje vedo povedati, da ni v zadnjih treh letih niti enkrat odprla okna. Samo enkrat na teden je šla nakupoval razne potrebščine, nato pa je hitro pohitela domov, da je ne bi »duhovi« prehiteli. Zadnji teden pa je m vratarica nič videla. Stvar se ji je zdela čudna, pa je o tem obvestila policijo, ki je udrla v stanovanje. To pa ni bila lahka stvar, ker je bil dohod v sobo natrpan s pohištvom, ki naj bi nesrečno ženo branilo pred posetom »duhov«. Ko so prišli v sobo, so jo našli umi-ajočo na postelji. Rev i ca je umrla zaradi >nemoglosti. Bila jo je sama kost in koža.
Ukrade tramvaj in se pelje na izprehod to mestu. Cisto poseben dogodek se je pri-
2etnl sin delavca iz Ljubljane, se je močno potolkel po telesu.
IZ LJUBLJANE
Pasji ktratumac v Ljubljani
Minuli torek 3. novembra t. 1. jc b-1 v Tobačni ulici ujet neznan pes črne, nekolike daljše dlake, ns prsih in na zadnhh no gah pa bel. star okrog enefa leta. bdj majhne postave brez pas;e znamke, težko bolan. Državni vetfcrmarsiki bakteriološki zavod je na njegovih možganih ugotovi pasjo steklino.
Da se zavaruje zdravje ljudi m se prepreči nadaljnje širjenje stekline, so na podlagi Čl. 56, 57 «i 58 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni odrejene naslednje varnostne mere:
Vsn psi in mačke morajo biti na rK>drocju mestnega poglavarstva brez izjeme ponoči tu podnevi tako zavaroeam. di je sleherna poškodba ljudi in živali popolnoma izključena ter da ne morejo por*e<jnrri. Psi morajo biti priklenjeni na zaprt h dvoriščih ali v drugih zaprtih prostorih tako. da je dostop tujih psov do njih nemogoč. Do vudjeno jih je voditi na sprehod, toda samo na vrvici ali vtr:gi ter z nagobčnikom.
Psi, ki niso na ta način zavarovani, bodo pokončani na Lastnikove stroške, lastniki za razen tega še občutno kaznovani.
Razen tega morajo vsi pat nositi predpisane pasje znamke in biti vpnse.ni v pasji kataster.
Prepovedano je jemati pse s seboj v javne lokale, kakor v trgovine, mtsnice. kavarne itd.
S področja mestne občine ljubljanske je dovoljeno pse odpeljati same. z dovoljenjem mestnega poglavarstva, vendmr pa samo tedaj, če uradni živinozdravni-k ugotovi, da niso sumljivi stekline.
Vsakdo mora svojega psa. ki ie prišel v doriko s steklim ali stekLnt sumljivim psom. takoj oddati mestnemu konjaču ali pa psa tako zavarovati, da ni nevarnosti niti za ljud.i niti za živali. Vsak tak primer je treba takoj javiti mestnemu poglavarstvu ali mestnemu tržno-\^tennansjkemu uradu na Krekovem trgu št. 10 v I. nad strop ju Mah rove hiše.
Vse osebe, ki bi bile popadene od steklega ali od stekline sumljivega p*a. se morajo nemudoma zg'asiti na mestnem fizi-katu ali pa v Državnem higienskem zavodu zaradi zdravljenja.
Sleherno sumljivo obolenje psov in mačk je treba takoj naznaniti mestnemu tržno-vet eri na rak emu uradu na Krekovem trgu M 10.
Prestopki teh odredb bodo strogo kaznovani po čl. 111 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
—Ij Najvišje cene za jabolka ln hruške v Ljubljani tudi v noveli ceniku, uveljav-
petil v Mehiku, prestolnici mehiške drža- i Ijenem od  poneleljka 9.  novembra dalje
e. Razigranemu meščanu A. F. se je zahotelo, da bi se zapeljal s tramvajem po mestu'. Splazil se je v mehiško tramvajsko
emizo. ukradel« tramvajski voz, ga pognal ln se sredi noči vozil po mehiških tramvajskih progah. Ko se je tranrva1«*l:e-gm »lzprenodac naveličal, je ustavil tramvaj, izstopil ter Izginil. Zjutraj so našli aredi proge tramvajski voz prazen in brez skrivnostnega noeneoa vozača, ki so pa za njim kmalu našli sled.
— Pricetek operne sezone t Parmi. Pod isokim   pokroviteljstvom   Viojvoue iser-
-amskega se bo pričela dne 18. t. m. nova perna sezona v Kr. gledališču c Parmi.
Med drugim ao na repertoarju >Aida«, Moč usode«. »Seviljski brivec«, »Sigrfrid«, Suzanina skrivnost« in Pizzettijeva »Tuj-
tt&c
— Prodaja tipiziranega brivskega mila. Iz Rima poročajo: Trgovci a parfiimskimi izdelki, ki so doslej prodajali netipizirano milo, bodo morali pričeti s prodajo tipiziranih vrst brivskega mila. Tega tipiziranega brivskega mila ne bodo smeli prodajati po višjih cenah, kakršne so bile določene za tovrstno brivsko milo. Ta odredba se nanaša na trgovce, ki imajo svoje trgovine na področju stare Italije.
— Tri smrtne obsodbe t Budimpešti. Pred pristojnim sodiščem v Budimpešti so bile obsojene na smrt tri osebe, ki so bile obtožene zaradi tatvin v času zatemnitve. Tudi se je pričel pred pristojnim sodiščem v Budimpešti veliki proces proti 60 osebam, ki so bili obtoženi zaradi nezakonite propagande ter delovanja proti varnosti države.
— Prepovedani spisi židovskih pisateljev ▼ RumuniJi. v Bukarešti je bil objavljen te dni seznam vseh onih židovskih pisateljev in piscev ter znanstvenikov, katerih dela se ne smejo v Rumuniji niti prodajati niti čitati. Za kršenje te prepovedi so predvidene težke kazni.
— Po nesrečnem naključja zgorela ▼ postelji. O nenavadnem nesrečnem naključju poročajo iz Viareggia. 461etna Julija Fran-zeseoni, ki stanuje v ulici Cairoli, je začutila mrzlico, o kateri se je potožila tudi svoji služkinji. Legla je v postelj, da bi se. spotila, ter si je postavila na nočno omarico pri postelji špiritni kuhalnik, s katerim si je večkrat zjutraj skuhala kavo. Sedaj si je pripravila posodo z vodo ln čajem. Ko je prižgala, pa je potegnila sapica, plameni so bušnili v smeri proti Fran-ceseonijevi, ki se ji je vnela obleka. Hotela je pogasiti ogenj z rjuho, s katere pa je prešel ogenj na posteljnino. Na njene klice na pomoč je prihitela v sobo postrež-nica, ki je poklicala še druge sosede. Posrečilo se jim je, da so pogasili ogenj, da se ni razširil na ostale pohištvene predmete. Nesrečna Francesconijeva pa je obležala vsa v opeklinah, za katerimi je kmalu zatem podlegla.
— Mletniea Gerharda Havpfmanna. Te dnf dopolnjuje svojo SO letnico znameniti nemški dramaturg in pisatelj Gerhard Ha up trna nn. Slavljenec je med najpomembnejšimi in najslavnejšmi sodobnimi nemškimi pisatelji. Njegova dela so bila uprizorjena po vseh nemških odrih in tudi po vseh vodilnih svetovnih odrih.
— Nesreče. V zadnjih dveh dneh ao ae zatekli zdravit v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci. Fr. Vidergar, 301etni hlapec Iz Ljubljane, si je poškodoval levo nogo. — Marija Triler, 331etna gospodinjska pomočnica iz Ljubljane, se je urezala m steklom v desnico. — Viktor Vurkeljc, 521etni hišnik iz Ljubljane, ae je usekal v desnico. — LavriČ Mira, 221etna zasebni-ca iz Ljubljane, si je pri padcu zvila desno nogo v gležnju. — Franja žužek. 7]letna posestnica is Vel. Lašč. je padla na stopnicah al si zlomila desnico. — Janez Simic.
niso spremenjene, temveč ostanejo enake kot v prejšnjem ceniku, torej jabolka I. vrste, namizna in izbrana 4.25 L, jabolka II. vrste 3.50 L in jabolka III. vrste 3 L; hruške I. vrste 4.25 L in hruške II. vrste 8.85 L. V »Slovenskem narodu« in ^Slov. domu« objavljene višje cene niso pravilne ter zato še posebej opozarjamo vse prodajalce in kupovalce, da morajo prodajati in kupovati po danes ponovljenih cenah, ki so bile v veljavi tudi prejšnji teden.
lj Vreme se je sprevrglo če« noč. Včeraj nam je bilo nebo zopet naklonjeno kakor v večini letošnjih nedelj. Dopoldne je bilo sicer megleno, a popoldne je bilo zato nekaj ur tem prijetnejših. Kmalu se je sicer začelo oblačiti, vendar so bili oblaki lahkj in redki ter ni kazalo na dež. Zračni tlak je bil visok. Včeraj zjutraj je bilo precej hladno kakor navadno po jasnih nočeh. Včerajšnja minimalna temperatura je znašaJa 4°. Cez dan se je ogrelo do 11.8° ter je bilo približno tako toplo kakor v soboto. V pretekli noči se je močno pooblačilo in nekaj časa je tudi že deževalo. Davi je bilo še pooblačeno in kmalu je začelo roslti. Današnja minimalna temperatura je znašala 7.2n. Zračni tlak je še sorazmerno visok, vendar se ne moremo tolažiti, da se bo vreme zopet izboljšalo tako kmalu.
—lj »Obraz v zrcalu« je prvo delo M;re Pucovet pisateljice knjige »Tiha voda«. Oboje dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova 3.
u— Dostava oblačilnih nakaznic. K že objavljenemu razporedu dostave oblačilnih nakaznic še dostavljamo, da je mestni pre-skrbovalni urad uvedel olajšanje za one, ki na oblačilne nakaznice ne morejo čakati. Ker bi nekateri upravičenci, ki jih večkrat ni doma. zaradi čakanja na oblačilne nakaznice izgubili preveč dragocenega Časa, nazadnje pa tudi s hojo v urad zamudili nekaj ur, lahko one stranke, kjer noben član družine ne more ostati doma. poobla-ste svojega soseda ali katerokoli stranko v hiši, da v njihovem imenu prevzame oblačilne nakaznice. Pooblastilo pa mora biti pismeno, toda brez drugih formalnosti. Na vratih upravičenca naj bo pritrjen listek, kje dostavljalec dobi v hiši strankinega pooblaščenca za prevzem oblačilnih nakaznic.
• Uprava Splošne bolnišnice v LJubljani sporoča, da posluje brezplačna ambulanca na internem oddelku dnevno le od 8.—9. Zato naj bolniki, ki so upravičeni do ambulantnega zdravljenja, prihajajo na ambulantne preglede le v omenjenem času
Rdeči križ poroča
Rdeči križ. V tajništvu Poizvedovalnega orada za vojne ujetnike — I. R. K.( Pu-karjeva 2-1, naj se javijo:
Bcgdanovič Danica, Brzin Ignacij, Butara Melita, Celovič Sava, Dantovtč A bura j,  DoUnsek  Alozija,  Hočevar Joelpin?..
2.včič Pavla, Kavčič ing. Viktor, Klun T u d v:«:. Lončari č Ivo, Marran dr. Jož*. Nar.ut Ana, Pirš Dragica, Rebula Mirk.:
..esc k  ZaVavko.  S t rum bel j  Antonije. Iz
Isto tam naj se javijo svojci: Kajfeža Sta
t-Ava,  v. ii„__rui:a; K^.t j_>*ag~.-
na. Sebenika Janeza, Veiblča Jerneja, Z. terja Jcžeta.
Pošto naj dvignejo v tožilstvu: Debev Giovanni, Horvat Vila, Kozak Nada, K' nik Jožica, Mar.ja dr. Pir kina.jer jeva, Vrt nik Janez.
Osebi, ki sta pozabiH v um<?u ol mrežo in 6 dopisnic, naj omenjeno dvi-netn ist-tam.
a   fi -J»-ni IRK. Gospoaverska o
* *!-n se naj oglasilo sledeče osebe el r.vj? : p.'ntai- Jakob, Hojnik Slavko
cCt l4*di£*£V. Bo* Franc. Oblak AJ-iz, Puc   Slavko.   Hvale Maksimilijan.
. -v        > z^c n Ca-   Pr.nzek Ana.
EL HAKIM
(ZDRAVNIK) 4
To je naslov romana, ki bo prihodnji teden isšel kot druga knjiga v naši zb'»rlri »Dobre knjige«. Roman bo obsegal več ko 350 strani in spada med najnovejša in najboljša dela slovitega *vicar*ko-n**m-škega pmatelja J. Knittla. katerega pozna po nekaterih pre\odih ie tudi naša čitajoca publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že preAel v svetovne literaturo.
Ce si hočete zagotoviti to odlično Knlt-tlovo tlelo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, ce še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le 4e, dokler je ns razpolago se kaj Izvodov prve knjige. Mire Pncove izvirnega romana »Tiha voda«.
Naročilo velja xa eno četrtletje, torej sedaj xa me**ece oktober, november ln december.
Vsak mesec izide en roman. V uktobrn so dobili naročniki »Tiho >o1»»«. ta mesec dobe »El hakima«. v decembri pa biser nordijske literature. Gulbranssenov roman »Večno pojo gozdovi*.
Naročnina <*c lahko plačuje mesečno ln znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« aH »Slov. naroda«, H ali IS lir. za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo.
Naročila sprejemajo uprava ln inkasantl naših listov.
Nakaznice za petrolej
Nakaznice za petrolej za razcvet I javo dobe stranke v mestnem preski bivalnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10 samo meu popoldanskimi urami tako. da pridejo na vrsto v ponedeljek in torek 9. in 10. novembra t. 1. stranke z začetnicama A in B. v sredo in četrtek 11. in 12. novembra z začetnicami od C do D. v petek in soboto 13. m 14. t. m. z začetnicami E do G. drugi ponedeljek in torek 16. in 17 novembra od H do J, 18. in 19. t. m. K in L. 20. in 21. t. m. z začetnicami M do O, 2.1. m 24. ti m. z začetnicami P do S, 25. in 26. t. m. z začetnicami š do U in 27. ter 28. t. m. z začetnicami od V do 2. Nakaznice debe samo one stranke, ki predlože nabavno knjižico za meso in pot idilo hišnega gospodarja. Iz tega potrdila mora biti razvidno število oseb v druZini. ki piosi za petrolej, in tudi. da stranka nima v hiši električne razsvetljave. Posebno pa opozarjamo stranke, naj v uradu za nakazovanje petroleja ne delajo gneče, saj je za sedaj dovolj petroleja in ga bodo dobili vsi upravičenci kot lansko leto. Kdaj bo mogoče drugič dobiti spet petrolej za razsvetljavo, bo o pravem času objavljeno.
Podaljšanje rokov za sestav 3 inventarjev o tekstilnih izdelkih
Upoštevajoč težkoče glede sestave inventarjev v smislu nnredbe z dne 31. oktobra t. L It. 198 in želje prizadetih kategorij, je Visoki Komisar podaljšal roke, določene v čl. 2 omenjene naredbe in sicer tako, da se morajo dela, ki se tičejo sestavljanja inventarjev, izvršiti do 14. t. m. V tem času je ukinjena vsaka prodaja in oddaja v citirani naredbi oznnčenega blaga (tekstilni izdelki, obutev in oblačilni predmeti) občinstvu.
Mali oglasi
Električno žico
neizolirano — vsako količino kupi »Meta-lia«, Cesta Ariele Rca (Gosposvetaka) 16.
Gumo
steklenice ln kovine vseh vrst plača najbolje »Metalia«, Cesta Ariele Rea l Gospo-svetska) 16.
Elegantno opremo
pisalno mizo, omaro, vitrino, stole, fotelje in drugo kupi »Meta-lia«, Cesta Ariele Rea Gosposvetska) 16.
GOSPODJE POZOR! Klobučarna >PAJKc vam strokovnjasko očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nlzkib cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra
5?
PREMOG DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva a lica 5 Telefon 20-56
HIJACINTE, tulipane in k roku z e —
originalne holandske — smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana.
SGARAVATT1 SEMENTI S. A. PADOVA Semen t! di Orta* fi — Fora ggL eoa> Semena aa zelenjavo — krmila MdL
Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe
COMPRA -
VENDITA
MACCH1NE UTENSILI TOaNI - TRAPA NI -LIMATRJCI . SEGHE A NASTAO
MACCHINARIO PIR TUTTI LE INDUSTRIE NUOVO C OCCASIONE MOTORI ELETTRICI E DIESEL
NAKUP -
PRODAJA
ORODNI   STROJI .
STRUŽNICE - SVEDRI
REZKALNI STROJI -ZAGE
STROJI ZA VSE IN DUSTRIJE . NOVI ir RABLJENI ELEKTRIČNI MOTORJI IN DIESEL
F. E. R. T. Via deli a Bona la, Tri rs le
•.•:rMimtnMiWfi
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   ponedeljek, t. novembra 1M2-XXI
Btev. 255
Lattermann in njegov drevored v Ljubljani
Iz zgodovine tivolskih nasadov — Privlačna Šišenska zabavišča
Ljubljana, q novembra. Lattermannov drevored pozna menda sleh;rni Ljubljančan vsaj po imenu. Včasih je bilo to ime istovetno s Tivclijem. kajti pod tivolskimi nasadi so tedni raz-umeli le drevored al: drevorede. Najbrž so v začetku imenovali tudi stranske drevorede z glavnim vrea po Lattermannu ali vsaj niša jih krstili posebej, če hočemo spoznati zgodovino Tivolija., se moramo najprej seznaniti z nastankom Latterman-novega drevoreda.
Kdo je bil Lattermann
Lattermannovo ime menda dandanes zveni marš komu prazno. Ljudje n? vedo več. kdo je bil Lattermann in zakaj se imenuje po njem veliki tivolski drevored. Zato naj povemo v nekaj stavkih kdo je bil mož. ki mu nekateri pripisujejo, da je dal Ljubljani rajlepše parke. Krištof Lattermann (nekateri pišejo- Latermann, drugi pa: Latterman, je bil sin avstrijskega feldmaršala Lattermanna. Cesar je Lattermannovega očeta 1. 1792 pobaronil. Krištof L. se je rodil 1. 175.°. v Olomoucu Kakor oče. 5^ je tudi on posvetil vojaški službi in že 13 let star je stop:l v kadetsko šolo. Komaj 25 let star je bil že stotnik prusko vojske. Kot major se je odlikoval 1. 17S9 pri obleganju Beograda pod Lav-deovim poveljstvom Pridob.l si je številna odlikovanja. Bil je tudi hudo ranjen in 1. 1805 upokojen kot podmaršal. Kljub temu ni užival pokoja. Najprej je služboval na Češkem. Hrvatskem in na Dunaju v raznih upravnih službah, 1. 1813 je pa bil imenovan za začasnega ilirskega guvernerja. Ko je korčno vendar nastopil pokoj, ga je c:sar zopet odlikoval in 1. 1833 ga je imenoval za maršala. Lattermann je umrl 1. 1835.
Načrt za tivolske nasade
Po imenu samem ne smemo soditi, da jo
Lattermann Ljubljani poklonil lepe tivolske nasade ter da je bila predvsem njegova zasluga,  da so jih  uredili. Zamisel, naj bi  uredili  !ep   drevored,  je  bila sprožena že. ko je bila Ljubljana še pod francosko oblastjo.   Načrt  za  drevored,   ki  ja dobil ime.   ko  ga  je  Ljubljana   dobila,   je velel t zdelati 1.   1813 tedanji kranjski intendant Projefcant je bil  inž. Blanchard, nadzor-rjk oddelka za ceste in mostove. V začetku se jim jo zdela za drevored najprimernejša Celovška  cesta.  Drevored so si zamislili tako, da bi bila cesta široka 8 m. na obeh straneh  bi pa bila precej Stroka hodnika,  in   sicer  na   zasebnih zemljiščih Drevored sp jim je zdel tam najbolj potreben, ker so Ljubljančani zelo radi obiskoval: Šiško, šlška je že v starih Časih slovela po svojih gostilnah. Toda ne le po gostilnah: imela je celo, vsaj za tiste razmere, prava zabavišča za meščane. Ljubljančani  so najraje obiskovali »Napoleonov vrt«, ?>Pariški dvor« in »MaLi Prater«. Posebno je slovela gostilna »Mali Prater« v Zg. Šiški. Ko je bila otvorjena 1. 1810. je gostilničar vabil Ljubljančane na prav velemestni  način.  Gostilna  je  baje :mela »prekrasno lego«. Tam so večkrat prirejali veselice.   Ob  gostilni   so  se  vrstile prav do vrha hriba terase, bilo jih je 8, in z njih se je nudil krasen razgled. To je bil torej tedanji  šišenski  *Bellevue«.  Sicer  so pa bile vse tedanje šišenske gostilne urejene velemestno,   če   smemo  verjeti kronistom. Če so pa bili Ljubljančani zadovoljni s šišenskimi gostilnami, pač lahko razumemo, da je bil na Celovški cesti posebno živahen promet n meščani so si želeli prijetne sence. Projektant je priporočal, naj bi uredili drevored od Dunajske ceste do Pagliaruz-zijevega,   poznejšega   Koslerjevega vrta. Vedeti pa moramo, da bi delo zahtevalo mnogo stroškov, ker je bila cesta v tem delu  zelo  vijugasta.  Zaradi  drevoreda bi jo morali razširiti na 12. m. Drevored ob cesti bi naj bil po 7 m širok. Projektant si je zamishl skoraj pol kilometra (450 m) dolg drevored. Razen tega glavnega drevoreda  je  Blanchard   zarisal  tudi drevored od Malica do tivolskega grada, kjei je dandanes   promenada.   Napravil   je tudi osnutek za drevored od Tržaške, poznejše Bleiweisove   ceste   (nokaj   časa  sta   bili v Ljubljani dve Tržaški  cesti:  tudi Rimsko cesto so imenovali iTŽaSko), do Koslerjevega vrta, torej čez sedanji Tivoli.
Kakšen je bil Tivoli nekdaj
Tedaj Tivoli seveda še ni bil podoben sedanjemu. Tivolska graščina je bila še brez parkov. Pod gradom proti sedanji Cestj Viktorja Bmanuela III. so se razprostirale njive in travniki. Graščina je mejila na vrtove plemičev ob sedanjem nunskem vrtu. Cez zemljišče tivolske graščine so držale poljske ceste in steze. Te ceste bi bile prišle v poštev za preureditev v drevorede. Toda prvotno so računali samo z drevoredom ob Celovški cesti in le za ta drevored je bil izdelan podrobni načrt. Projektant je tudi napravil proračun, ki je
znašal 6592 frankov 85 stotink. K temu je pa bilo treba prišteti še stroške za nakup zemljišča, potrebnega za razširitev ceste; proračunani se- bili ra 2700 frankov. Kdo bi naj prevzel te stroške? Sklenili so, naj bi stroške delno prevzel cestni sklad. 3788 frankov bi pa naj prispevalo mesto. — Preden so Francozi lahko uresničili načrt, so morali odrin.rj iz Ljubljane. Ni znano, če so se sploh lotili dela, a mnogo vsekakor riso zapustili za seboj.
Počastitev Lattermanna
Po odhodu Francozov, ki jih Ljubljančani ^niso posebna vzljubili,   je   prišel v Ljubljano  Lattermann   kot   guverner in menda so ga bili meščani zelo veseli. Lattermann je bil v Ljubljani od 13. oktobra 1813 do 18. marca 3 815.  Ko je odhajal, so mu  Ljubljančani  priredili slovesno od-hodneo. Prirejena je bila velika slovesnost na strelišču (sedanj; Ljudsfoi dom). Lattermann si je pridobil v Ljubljani mnogo prijateljev, ker si je res zelo prizadeval, da bi mesto čim prej prestalo hude posledice vojne. Pr:p:sova!i so mu mnoge zasluge in med drugim tudi. da je obnovil številne ljubljanske   ustanove,   n.  pr. gledališče, Filharmcnič-o družbo in Kmetijsko družbo. Lattermannova   zasluga   je   pa  tudi bila, da so nadaljevali z vrtnarskimi deli v Tivoliju, češ, ukazal le. da so sadili drevesa ob poteh cesarske graščine, kakor nam pripovedujejo kronisti. Bogati meščani so se zavzeli za uresničitev zamisli, naj bi mesto dobilo v Tivoliju lepe drevorede. Ko je Lattermann zapuščal Ljubljano, so ga Ljubljančani  skušali   še   posebej počastiti in   imenovali   so   ga   za  častnega občana ter ga naprosili, naj dovoli, da se bo po njem imenoval drevored v Tivoliju. Drevored so pa tedaj šele zasajali. — Lattermanna  pa  niso  pozabili  tud j  še  po njegovem odhodu in 1. 1821 je škof Gruber predlagal, naj bi ga deželni zbor sprejel med I plemiče. Lattermann je v resnici bil sprejet med kranjsko plemstvo. •
Stroški in delo za drevored
Uresničitev lepe zamisli, naj bi Ljubljana dobila lepe nasade v Tivoliju, ni bila tako lahka. Marca 1. 1815 so preračunali, da bodo stroški za drevored znašali najmanj 2500 gld., a imeli so le 500 gld., ki so jih  darovali  bogati trgovci. Prispevki trgovcev so bili komaj dovolj za planiranje. 2e dotlej so znašali stroški za nakup dreves 650 gld. Prispevki so pritekali mnogo prepočasi,  da bi delo lahko neovirano napredovalo, zato je komisija, ki je vodila delo, najela 1000 gld. posojila iz mestne biagajne. Pri tej nabiralni akciji so meščani darovali državne obveznice, ki so jih prejeli za posojilo državi med zadnjo francosko vojno. Obveznice tedaj niso Se bile izplačljive,   zato  si  z  njimi  niso mogli mnogo  pomagati.   Drevored,   ki  je dobil ime po Lattermannu. bi se smel imenovati tudi po Maliču, ki je prevzel delo na svoje stroške, ko je vse zastalo zaradi pomanjkanja denarja. Mestna občina je obljubila, da bo povrnila stroške Maliču, ko bo mogla. Ta primer nam kaže., kako požrtvovalni so bili včasih Ljubljančani, ko je bilo  treba  pomagati  pri  delu  za napredek mesta.   Malic je  izdal že do srede julija 1. 1815 13S2 gld. 34 krajcarjev. Malic je zasadil drevored od svoje hiše, torej od sedanje palače Bate, do graščine, ob sedanji promenadi.  Sadili  so  akacije  in jagnjedi in ne morda le kostanje,   kakor rekateri mislijo. Delo je bilo menda končano leta 1816. Do srede tega leta so znašali stroški 308S gld., a posaditi je bilo treba še okrog 500 dreves. Magistrat je tedaj še dolgoval za delo 26S0 gld. 20 kr. Tivolska graščina je prepustila zemljišče za drevored brezplačno, vendar so bil stroški precej veliki. Vrednost drevoredov so cenili na 9000 gld. (z zemljiščem vred). Pri obračunu se je pokazalo, da so dela veljala 3598 gld. 14 kr.
O nekaterih pozabljenih zanimivostih o naših nasadih se borne pogovorili ob drugi priliki.
Pogovori s čitatelji
»Svoje roditelje vikam in. ko govorim s kom o njih, pravim (čeprav niso na-vzočni): Mati so rekli. Oče so bolni — Moj sin me pa tika in govori z menoj tovariško kakor s sošolcem. Moj oče se ne more sprijazniti s tem in pravi, da je takšna »tovariška« vzgoja eden znač;lnih pojavov splošne pokvarjenosti mla> ga rodu, češ, mladina sploh ne pozna več spoštovanja do starejših ljudi, ve vse sama najbolje, je domišljava. razvajena, se ne zna samozatajevati. ne goji nobenih plemenitejših čustev, ne pozna duševnega življenja in skoraj ves mlajši rod je suženj svoje sebičnosti in živčnosti. Ne morem povsem soglašati z njim in pravim, da je tudi med mladino mnogo ideolnih posameznikov. Mislim tudi, da si roditelji pridobe večji ugled in spoštovanje pri otrokih. če se zbližajo z njimi kot pravi prijatelji. Ali se motim?«
Dokler zakonci nimajo otrok. pravijo pogosto: »Ko bi imel otroka, bi ga vzgajal povsem drugače! — Mene bi pa otrok ubogal. — Tega bi pa že nikdar ne dovolil svojemu otroku!« V resnici so pa zelo redki roditelji, ki bi vzgajali svoje otroke po trdnih in preizkušenih načelih, upoštevajoč dognanja poklicnih vzgojiteljev in mladinoslovcev V rabi je pogosto puhlica, da so rod^elji vzorno vzgojili svoje otroke. Toda vzorno vzgoji otroke težko celo vzoren vzgojiteli a koliko roditeljev je v resnici vzornih vzgojiteljev? — Včasih tudi pripisujem^ roditeljem zaslugo. da so otroci dobro vzgojeni; otrok pa ne dorašča le doma: prav tako ni vselej krivda roditeljev, če otrok ni dobro vzgojen Upoštevati moramo, da vzgoja sama tudi ne odloča pri razvoju ter oblikovanju otrokovega značaja, saj je znano, kako pomemben činitelj je dednost. Tudi bolezni lahko zelo vplivajo na duševni razvoj otroka, ne le na telesni. Seveda je vzgoja neobhodno potrebna. Čeprav ni edina odloč:lna. da se iz otroka razvije vreden član človeške družbe. Najpotrebnejša bi pa bila vzgoja, ki bi otroka izoblikovala tako. da bi se lahko tudi sam vzgajal, če bi niegovo vzgojo zanemarili roditelji in šola. Vendar od razpravljanja o vzgojnih načinih ostanejo navadno le prepiri, kajti pristaši določenih vzgojnih metod ne morejo niti slišati, da bi prišel v poštev še kakšen drug način.
Nedvomno vsi vzgojni načini niso enako dobri in najbrž so nekateri celo zelo slabi. Niso dobri »zastareli« načini, a o mnogih novih tudi še ne moremo trditi z
Tovariška vzgoja?
vso zanesljivostjo, če so res tako dobri kakor jih hvalijo, saj še niso primerno preizkušeni, odnosno sadovi vzgoje po teh načinih se še niso mogli pokazati dovolj očitno. Zdi se nam tudi, da na vzgojne uspehe ne vplivajo toliko le sami vzgojni načini, temveč predvsem, ali roditelji vzgajajo svoje otroke z ljubeznijo, ali res pravilno ljubijo otroke. Roditelji ne smejo biti zaljubljeni v svoje otroke, da bi postali sužnji otrok. V mnogih družinah ukazujejo otroci roditeljem, kakor da so oni vzgojitelji. Neprestano se hudujejo nad napakami očeta ali matere, uče ga celo. kako se mora vesti in kako naj uporablja jedilno orodje. Najdemo pa tudi številne družine, kjer so roditelji povsem mlačni do o+rok in jih ne ljubijo niti tako kakor domače živali. Otroci se jim zde le nadležno breme na njihovi življenjski poti. Ce jih že vzgajajo, vidijo smoter vzgoje predvsem v tem, da bi jim bili otroci poslušni. Ko otrok vse slepo uboga in če se mu nič ne posreči pri delu, ki mu ga nalagajo roditelji, je ^priden« in vse je prav. Otrok pa mora ubogati vse, ne da bi smel razmišljati, ali je vso to. kar dela. tudi prav. Kdo naj dopove tem roditeljem, da vzgajanje ni le ukazovanje otrokom in poveljevanje v družini? Zaradi tega so mnogi roditelj: najbolj občutljivi. Kalco bi bilo mogoče prisiliti roditelje, naj se posvete z vso ljubeznijo vzgoji otrok — če otrok ne ljubijo?
V nešem primeru je pa treba odgovoriti na vprašanje, ali si roditelji lahko pridobe primerno spoštovanje (avtoriteto), če so otroci z njimi preveč tovariški. Ali je tikanje res izraz premalega spoštovanja do roditeljev? Najbrž pripisujemo prav temu, tikanju in vikanju med roditelji in otroci, prevelik pomen. Ce otrok vikanja sploh ne pozna, se mu zdi tikanje tako naravno, kakor bi se odraslim, ko bi bilo v navadi le tikanje. Spo-^tovanie do roditeljev vendar ni odvisno od tega, kakšen in kateri jezik družina govori, ne od kitajščine in ne od slovenščine, temveč od duha, ki vlada v družini. Otrok bo spoštoval roditelje, če jih bo lahko ljubil in če bo videl v njih kaj boljšega. Ljubil jih bo, če bo spoznal, da so dobri in razumni in če ga bodo naučili razlikovati med dobrim in slabim, nespametnim in razumnim. Spoštoval jih bo. če bo lahko cenil njihov značaj ter sprevidel, da so pravični. Ce pa bodo roditelji delali otroku krivico, ga grajali neprestano, tudi neupravičeno, ga kazno-
«T1
si        ^ "        ' vv    ■ sft^Sh?
Oddelki Italijanske vojske v Rusiji napadajo središča sovjetskega odpora v nekem kraju
na vzhodni fronti
vali brez pravega povoda- mu zdaj ukazovali, kar so mu prej prepovedali, če mu bodo popuščali zgolj zaradi trme, a mu ne bodo hoteli prizanesti, ko se bodo sami zmotili — kako naj pričakujejo, da jih bo otrok spoštoval? Kako naj zahtevajo ljubezni, če sami sejejo mržnjo?
Res morajo roditelji tudi naučiti otroke, da je treba starejše ljudi spoštovati ter da je znak spoštovanja vikanje. Otroci morda v začetku težko razumejo, zakaj morajo vikati druge odrasle ljudi, če je v družini v navadi le tikanje. Toda otrok se bo čutil počaščenega ter pola-skanega, v roditeljih bo videl tudi svoje zaupne prijatelje, če mu bodo znali primerno dovoliti, naj jih tika. Prav v tem otrok prej ali slej spozna razliko med roditelji in drugimi odraslimi ljudmi: roditelji so mu najbližji, drugi so mu tuji; roditelie ljubi, druge odrasle kvečjemu le ceni. Ce pa že roditelji hočejo — ali če med njimi ni soglasja o tem — naj jih otrok vika, to tudi ni posebna nesreča in morda je v družinah, kjer sta še živa ded in babica, morda vikanje res bolje. Nedvomno pa to ni bistveno pri vzgoji. Roditelji si morajo pridobiti spoštovanje otrok drugače, s samim prisiljenim vikanjem si ga ne bodo.
Da je dandanes v mnogih družinah vedno bolj razširjeno tikanje med otroci in roditelji, ni tako strašno kakor se morda zdi nekaterim starejšim ljudem. Starejši ljudje so gledali v vseh dobah zviška na mlajši rod; vedno se ponavlja, da starine očitajo mladini pokvarjenost ter se zgražajo nad novimi običaji. Tudi sedanji mlajši rod bo postal sčasom sta-rokopiten ter se bo s strahom vpraševal: Kam plovemo? — V resnici se na svetu zelo malo spremeni, kar je bistvenega, odnosno spreminja se tako počasi, da od roda do roda kakšnih posebnih sprememb ne moremo opaziti. Kar opazimo, da se spreminja, je oblika, ne vsebina. Tako je tudi vikanje in tikanje v družini le oblika in ne more toliko vplivati na vzgojo otrok kakor morda nekateri mislijo. Ni glavno, kakšen jezik govorijo v družini, temveč, kakšni so tisti, ki ga govore. Tako je lahko vikanje v nespodobnih ustih mnogo bolj prostaško od prisrčnega tikanja nedolžnih otrok.
lanu, koruze in pšenice. Močno je razvita! živinoreja, zlasti konjereja. Naljčik ima močno razvito živilsko industrijo. Mesto je znano zlasti kot sedež industrije korv« zerviranja sadja. V predmestjih in okolici je več modernih tovarn. Naljčik ima pa tudi livarne in tovarno vodnih turbirv. Približno 100 km jugovzhodno od Naljči-i ka pa leži Malka, kjer so bogata ležiščat železne rude. Naljčik je torej tudi velikega gospodarskega pomena.
Gospodarski pomen
Zapadno od Tereka ležeče mesto Naljčik na Kavkazu so nemške in rumunske čete zasedle. To utrjeno mesto šteje 30 tisoč prebivalcev in je prestolica avtonomne sovjetske republike Kabardin-Bal-harije. Mesto leži na gorski planoti ob vznožju obronkov Kavkaškega pogorja. V njem je zelo razvita industrija, znano je pa tudi po svojem gorskem podnebju in zdravilnih vrelcih. S stransko železniško progo ima zvezo z glavno progo Baku— Rostov. Skozi Naljčik vodi tudi iz Voroši-lovska skozi Pjatigorsk in Ordžonikidze v Grozni speljana avtomobilska cesta.
Naljčik leži sredi rodovitne pokrajine. Toda tu ni več razvito poljedelstvo, kakor v severnem delu Kavkaza, temveč večinoma sadjarstvo in vrtnarstvo. Nekaj se prideluje na tej planoti tudi sončnic,
Izreki
Clove^ nima nič od tega. če doseže za** želeni cilj. če z doseženega cilja ne vidf
pred seboj novega. | Z ljudmi ki nosijo naočnike, moramo biti
oprezni. Mnogi jih nosijo samo zato, da hi
jih smatrali drugi za kratkovidne.
Boj se tistega, ki vedno krivi pred tebo5
hrbet. Morda išče pesek, da ti ga nasuje
v oči.
Sovražnike pozna človek navadno bolje od prijateljev.
Prijateljstvo je navadno podobno dežniku, ki se med nevihto rad obrne.
Živali so nevarne, kadar so žejne, ljudje pa kadar se napijejo. Vsak norec najdo vedno še večjega norca kakor je sam.
Ce hočete, da se bo kaj razvedclo, povejte zaupno ženski.
mfaJJM na Finskem
Vodja madžarske mladinske organi za-cJrje »Levente« generalni poročnik Vitez Beldy je prispel te dni z 22 zastopniki mladinske organizacije v Helsinkih. Na kolo* dvoru so ga sprejeli prosvetni minister Kukkonen, poveljnik zaščitnega zbora generalni poročnik Malenberg in madžarski poslanik v Helsinkih Szabo de Sent Mi-klosz. Vprašani po namenu svojega obiska, so gostje odgovorili, da gre za poglobitev stikov med finsko in madžarsko mladino in prijateljstvo med obema narodoma. Z madžarsko kulturo naj bi se seznanila tudi finska javnost. Finski listi so priobči^ ob tej priliki brzojavne članke, v katerih naglašajo, da stojita Madžarska in Finska, že od nekdaj na predstraži proti prodiranju slovanskih narodov. Kakor finska tako stoji tudj madžarska mladina v borbi proti sovražniku evropske kulture.
Podgane gospodarijo na otoku
Eden najsamotnejših otokov na svetu j» otoček Tristan de Cunha v južnoatlant-skem oceanu med Južno Afriko in Južno Ameriko. Ta rajski kotiček zemlje ja pa že več let pozorišče tragedije. Na njem so se namreč zaredile podgane. Vse prizadevanje prebivalstva odkrižati se jih je bilo zaman. Zdaj je prišlo tako daleč, da otočani komaj še iztrgajo podganam za svoje preživljanje potrebno hrano. Na otočku prebiva samo 150 ljudi. Zdaj stoje pred perečim vprašanjem, da-li se no bo treba v kratkem preseliti kam drugam. Na otočku so namreč v polni meri zavladale podgane.
D. Do Maurier:
139
Prva žena
Roman
Psa bosta planila iz svojih jerbasov in, ko se na-zehata in pretegneta, zdirjala na teraso, kjer bosta začudeno gledala svit bledega solnca, kako prodira skozi meglo. In Robert bo pogrinjal mizo za zajtrk ter prinašal pladnje z vročimi kolački, jajca, kozarce z medom in marmelado pa sadne podnose, polne breskev in vijoličastega, žametnega grozdja, pravkar nastrganega v rastlinjakih.
Hišne so pometale jutrnjo sobo in dvorano, čisti zrak je valoma prihajal skozi visoka, odprta okna. Dim se je vijugal iz dimnikov; jesenska megla je polagoma kopnela, drevesa, travnati pologi in gozdi so dobivali oblike, onkraj doline se je v prvem solncu lesketalo morje, in svetilnik na rtiču je visok in raven štrlel v nebo.
Manderlevski mir. Pokoj, lepota. Kdor koli je živel med tem zidovjem, kakršne koli so bile njegove boli in težave, kakršne koli solze so tekle tod, mander-leyskega miru ni bilo moči skaliti, lepote Mander-leya ni bilo moči uničiti. Cvetje, ki je odmiralo, je drugo leto znova cvelo, iste ptice so si spletale gnezda, ista drevesa so spet poganjala brst. Stari vonj po mahu je plaval v zraku, čebele so letale okrog, murni so peli. Metulji so plesali na travnikih svoje kolo, pajki so pletli mreže, ki jih je rosa posipala z
dragulji, in majhni, plahi kunci, ki so bili prepozno opazili, da se gibljejo na prepovedanih tleh, so pogledovali iz gostega grmovja, španski bezeg je cvel, beli popki magnolije so se počasi, kakor neradi odpirali pod okni obednice. Le kdo bi se upal storiti Manderleyu kaj zalega? Kakor začaran dragulj bo zmerom živel sredi venca svoje doline, zastražen od gozdov in ves varen, med tem ko se bo morje razbijalo in umikalo in spet razbijalo ob bregu malega zaliva...
Maksim je spal, nisem ga še hotela buditi. Dan, ki sva ga imela pred seboj, je že tako obetal postati dolg in utrudljiv. Naporna, enolična vožnja v London, ovirana od prometa po glavnih cestah, med neugnanim šviganjem brzojavnih drogov. In midva nisva niti vedela, kaj naju čaka na koncu poti. Nekje v severnem delu Londona je živel tisti Baker, ki ni bil še nikoli slišal o naju, a je vendar držal najino prihodnost v rokah. Kmalu se bo tudi ta prebudil, zehaje pretegnil ude, vstal in se lotil svojih današnjih poslov..
Šla sem v kopalnico in odprla pipo, da napolnim kad. Na ta opravila sem gledala takisto, kakor sem bilo snoči opazovala Roberta, ko je urejal in pospravljal po knjižnici. Prej sem delala te reči vedno mehanično, a zdaj sem se zavedala, kako jemljem brisačo z vročega radiatorja in jo razgrinjam po atolu, kako pomakam gobo v vodo, kako se spuščam v kad in kako mi voda obliva telo. Vsak trenutek je bil nekaj dragocenega, vsak je imel v sebi bistvo konca. Ko sem se vrnila v spalnico in se jela oblačiti, sem slišala, kako so se po hodniku približali
mehki koraki in obstali pred vrati; takoj nato se je v ključavnici tiho obrnil pljuč. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato so se koraki oddaljili. Bila je gospa Danvers.
Ta naju ni pozabila. Prejšnji večer, po tem, ko sva odšla počivat, sem bila slišala iste korake. Dan-versovka ni bila potrkala na vrata, ni se bila oglasila ne tako ne tako; samo korake sva slišala, in ključ se je zavrtil v ključavnici. In to je bil spet nov opomin k resničnosti, ki me je vabil, naj se pripravim na to, kar pripravlja najbližja prihodnost.
Oblekla sem se in šla nato znova odpirat pipo, da napolnim kad za Maksima. V sobo je stopila Kl a risa ter nama prinesla čaj. Zbudila sem Maksima. Najprej me je pogledal kakor osupel otrok, nato je iztegnil roko in vzel skodelico. Popila sva čaj. Maksim je vstal in šel, da se okopa; mehanično sem si jela pripravljati kovčeg za pot. Utegnila je nastopiti potreba, da bi ostala v Londonu. Vzela sem ščetke, ki mi jih je bil Maksim podaril, nočno srajco, haljo in copate ter dodala še eno obleko in par čevljev za premeno. Ta kovčeg, ki sem ga bila vzela spodaj iz omare, se mi je zdel nekakšen tuj predmet. Čeprav sem ga bila zadnjič rabila šele pred štirimi meseci, mi je vendar bilo, kakor da je minila od tistih dob cela večnost. Na kovčegu so bila Se znamenja, ki so jih bili s kredo začrtali cariniki v Calaisu. V enem izmed predelov je ležala vstopnica za neki koncert v montecarlskem kazinu. Raztrgala sem jo in jo vrgla v koš za papir. Takšne reči so spadale v druge čase, v drug svet. Soba je že dobivala lice vseh prostorov,
ki njih prebivalci odhajajo. Toaletna miza brez ščetk je bila videti gola. Na tleh je ležal svilen papir in star nalepek. In postelji, v katerih sva bila spala, sta bili čudno prazni in žalostni na oko. Kosmato brisače so v kopalnici zapuščene ležale na tleh. Pol-odprta vrata omare so zevala. Da mi ne bi bilo treba še enkrat hoditi na vrh, sem dela klobuk na glavo, vzela rokavice, naročno torbico in kovčeg ter pogledala okrog sebe, da vidim, ali nisem česa pozabila.
Megla se je redčila, solnce, ki si je šiloma utiralo pot, je škropilo preprogo na tleh s svetlobo. Bila sem že pri polovici hodnika, ko me je čudno, nerazumljivo grabilo, da bi se vrnila in še enkrat pogledala v svojo sobo. Sama ne vedoč zakaj, sem ustregla temu nagibu in se še nekaj trenutkov ozirala po priprti omari, praznih posteljah in čajni posodi na mizici. Strmela sem na te reči, kakor bi si jih hotela vtisniti v spomin. Le odkod so imele moč, da so me presunjale in žalostile, kakor otroci, ki materi ne dado, da bi šla od njih?
Nazadnje sem se odtrgala in krenila dol k zajtrku. V obednici je bilo mraz, ker sonce še ni dosegalo oken; a grenka, vroča kava in slanina sta me po-krepčali. Tiho sva jedla z Maksimom. Kdaj pa kdaj je pogledal na uro. Slišala sem Roberta, kako je v veži postavljal kovčege in potno odejo na tla, in kmalu se je začulo tudi hrlenje voza, ki je zaviral pred vhodom.
Stopila sem na teraso. Dež je bil Čistil zrak; sladko in sveže dehtenje je vstajalo iz trave. Videti je bilo, da bo lep dan, ko se dvigne solnce dovolj visoko.
Urejuje Josip 8npsaBČ — 2a Narodno tiskarno Fran Jeran —► Za inaeratnj del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani