6. številka. Ljubljana, v torek 8. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za a vst ro-oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čotat leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanjo na dom računa se •po 10 kr, za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. 12. s^rw\ ~~^> Upravni štvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Naše želje ali proračun za I. 1889. Od beneške meje 6. januvarja. Zdaj, ko je triosmično leto leglo k večnomu počitku, trde naši časniki vsi vprek, da naša narodna bilanca koncem tega leta ni ravno preslaba. Da so pa na tehtnici /gube ali dobička pripomogle k slavni zmagi zadnjega še najbolj velikanske ustanove slovenskega mec&na Goru pa, to zapišimi si z zlatimi slovi v narodno kroniko za leto 1888. Tudi v marsikakem drugem pogledu pomagal wi je narodič naš le sam s svojimi močmi, ker vidimo da se za narodič in njegov napredek bore malo brigajo vsi tisti mogočni krogi, ki imajo usodo narodov avstrijskih v svojih rokah. Vsi ti mogočni prija* telji(!) naši, katere ravno mi Slovenci podpiramo z občudovanja vredno VB trajnostjo, vsi ti bi menda najrajše videli, da hi se čim prej iznebili le-teh kričavih, dasi zelo pohlevnih slovenskih ovčic. In ker smo Slovenci zares prekrotke ovčice, katere preplaši in razpodi na vse vetrove le količkaj osoren glas vodnika, — zato pa tisti prijateljski (!) merodajni krogi podajajo darežljivo roko svojo tistim kričavim, neporednim, da, tudi sovražnim otrokom svojim, ki so sreče pijani, da Se bolj upijejo, rogovilijo in razgrajajo. Saj dobro vedo, — iu zgodovina zadnjih 40 lt nas to uči! — da se le takim potem pri nas največ in najbolj gotovo posreči, ker le podivjanega konja treba je krotiti ; krotko kljuse itak varno vozi tudi preobložen voz. In ker smo Slovenci krotki . . . ., Stritar bi dejal prav po pravici: Slovenci smo potrpežljivi o . . i ..... žuto se vedno zadovoljujemo s praznimi obljubami, prijaznim nusniehom ali s stiskanjem roke od visoke gospode, — pa je mirna Bosna. Zato pa imamo ravno mi Slovenci koncem vsakega leta zapisati si v narodno knjigo celo vrsto neizpolnjenih Želja, praznih nad in upov, no ravno toliko obljub. ČJe pa v potu svojega obraza ujamemo kako drobtinico ž bogato obložene gospodove mize, tako neso to niti obresti za vse one velikanske žrtve, katere dovoljujemo v blagu in krvi . . . Narod uaš pa pozna take okolnosti in Bogu bodi hvala, ker je spoznal še dosti za časa, da je le največ sam nase navezan po starem gaslu: Po- magaj si sam in Bog ti bode pomagal ! če s tega pozorišča sodimo o Gorupovem narodnem darilu, uverimo se morebiti, da nam je naš mecen dal več, kakor smo si priborili tam gori ... za prijazne nam Taaffejeve vlade. Bog nam daj Še mnogo Go-rupov! Toda prokletsvo naše zasleduje nas tudi tu, kajti: Kdor ima — ne da; kdor bi rad dal — nema Kavno mej imovitimi Slovenci zapazimo malo prave narodne zavesti, mnogo preveč koristolovja in širokoustnosti, no vse premalo požrtvovalnosti. Koliko bi se dalo pisati o tem ! Kar smo pa zamudili v dozdajnih starih letih, popraviti skušajmo v novih, da nam prisije solnce boljše sreče. Zato pa naj bi nam bilo vsem živo pred očmi: Kaj pravo za pravo hočemo? Imeti moramo določen cilj, od katerega ne odstopimo niti za korak. In nekoliko o tem cilju naj izpregovorim v naslednjem članku, ki obsega nekak preudarek našega narodnega dela za vsa bodoča leta. Najprej si želimo prav od srca, da bi se popolnoma pozabili dogodki koncem 1 1887., ki so v začetku preteklega leta razburili ves slovanski svet. Želimo si tudi, da bi se poboljšali vsi tisti slovenski oportunisti, katere so nam porodili tisti u s o d e p o 1 n i dogodki. Želeli bi, da bi se vsi Slovenci uverili, koliko je imelo vmes svojo t oko židovstvo, luteranstvo iu framasansUo, da bi vidol:, v kake svrhe so bili oni dogodki kaj mogočno orodje. Toda boli nas, ko vidimo, da clo prvaki naši zajemajo največ le iz neslovanskih, naravnost sovražnih nam virov, ker v Slovencih tako malo čitamo nezavisno slovansko časnikarstvo in knjige slovanskih velmož. Da gospoda moja: nur tajč, pa naj bode tudi Riegrova „Polttik", — tam ne izveste resnice. Pri nas Slovencih pa marsikaj modro zamolčimo, da ne rušimo ljubega miru in ne vzbujamo posamičnikom — vesti! Toliko več in toliko hujše pa bodo govorili pisatelji zgodovine naroda našega za kakih petdeset let, ko bodo smeli s kri tičnim peresom bičati tužne okolnosti, o katerih mi danes ne smemo uiti ziniti. Želeli bi nadalje, da v novem letu začne plo-dunosno delovanje svoje toli zaželjeno vseslovensko politično društvo, katerega nam je treba kakor ribi vode. To društvo je torej vseslovensko, prezira ozke deželne meje, ki se v teku let spreminjajo, no narod, hočemo, da ostane, živi in se razvija. Glede na to pa si želimo, da bi to društvo hodilo po pravi poti in bi ne zalezlo na stranska pota oportunstva, po katerej koraka skoraj vsa slovanska državnozborska delegacija. „Združena Slovenija" na podlagi izvršenega čl. 19. bodi društvu prvi idejal in zvezda voditeljica k naroda našega boljši bodočnosti! To društvo pa bi moralo res biti pravo politiško zrcalo celokupnega naroda slovenskega, moralo bi delovati popolnoma objektivno, uzorno. Ker pa narod naš nikakor še ni politiški zrel, prirejalo naj bi — — taođre, shode zaupnih mož, kjer bi narod izobraževali, podajali mu politične hrane v zlatej posodi; narod bi po tem potu mogel izrekati misel svojo o vsakem novem ali nameravanem zakonu, — narod bi se politično gibal, začel bi se zavedati ne le dolžnostij, no tudi pravic, — in za tak narod bi se nam ne bilo bati. Jeden sam tabor bi narod več poučil, kakor vse časnikarstvo naše! — Se ve, tako delovanje ni ravno hvaležno, no neizogibno potrebno; in možje, ki bi tako začeli, zaslužili bi hvalo in Čast vseh potomcev naših, ki bi uživali sad takega truda. Voditelji tega društva naj bi bili tudi voditelji naroda slovenskega. In voditeljev, pravih voditeljev nam nedostaje, zlasti pa voditeljev za ves narod naš. Res mnogo imamo mož, ki bi radi čuli to ime, ki bi tudi lehko bili resnični voditelji naroda, no s svojim oportunstvoin in nekateri s separatizmom vzbudili so mej narodom nekako opreznost in da nekateri sede še na svojih stoleh, zahvaliti se imajo le pretočnemu razpoloženju naroda našega, da v njem za take može nema — boljšega nadomestila. Kakor hitro bi pa dobili to nadomestilo, morali se bodo nekateri Jumakniti s sedežev, kjer se tako mehko in tudi mirno sedi, kjer se najbolje izhaja brez — slovanske politike. Marsikak Fraccanappa Dunajske gospode bi se moral umakniti moža, ki ne misli plesati po taktu mogotcev............. piko imam tudi jaz na jeziku! Voditelji tega društva naj bi bili uzor nesebičnih narodnih prvoboriteljev, zlasti pa uzor našej mladini Italijani so imeli svojega Cavourja, Gari-haldija, Madjarji Deaka, Košuta, Hrvatje Jelačića, LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spiBal G. P. Danile vb ki, prevel Vinko. I. Prababica. (Dalje.) Prišedši v Piter, prične Kirjuška po kasarnah in po družbah iskati sosedovega sina in zve o njem čudne reči. Bil je takrat v Pitru pri carju Petru Aleksejeviču na dvoru jako domač knez Jurij Tru-beekoj, in ta knez Jurij imel je pri sebi favoritko z Nemškega, ki je imela hčer Marjuško, tiho in krasno mladenko; imenovalci se ni Jurjevna, marveč po materinem možu — Aleksejevna. Živela je z materjo vedno blizu dvora ; je li bil dvor v mestu, bili sta tudi te dve v mestu, ako je dvor odšel na kmete, bili sta tudi te dve tam v kakšnem zakotji. Evstafij Danilovič izRtopil je iz šole od učitelja kot junak, rudeč in zal, vit-k in Črnih obrvij, a sramežljiv in plah. Postal je seržant telesne straže, vlekel carsko plačo ter večkrat stražil pred carskimi, ali pred drugimi dvorskimi sobanami Tu je skrivaj spoznal kneginjo Marjuško ter sa stratno zaljubil v njo; a tudi Marjuška je ljubila Evstafija. Videla sta se časih na večernih zabavah, plesalo skupno menuet ter se sestajala v nasadih in logeh Katarinskega dvorca in Vasiljev-Rkega ostrova. Ne vem, dragi moji, koliko časa sta se ljubila Evstafij in Marja, a naposled pove njena mati knezu Juriju, da nekov sin stotnika iz iz-jumske slobodske provincije, carski seržant Evstafij Danilovič, snubi njiju hčerko Marjuško, da je v istini dobre nravi, vrl dečko, sin dobrih roditeljev, in da je njegov oče imovit imejoč dosti vrtov, konj, ovne, oblek in vsega druzega. Tu se je ošabni knez Jurij raztogotil. izrazil se nedostojno ne samo ob Evstafiju, marveč o njegovem roditelju, imenoval ja čopasta kmetavsa in smolarja ter celo ukazal vreči ga čez prag svoje hiše, grozeč mu, da ga da pretepati, ako ga še kedaj ugleda blizu Marjuške. Knez se je posluževal najstrožjih sredstev. Knežji lakaji pripravljenih so imeli v predsobi po gospodarjevem ukazu zveženj palic, po noči je poJ Marjuškinim oknom hodila straža in nekoč, zaslišavši v temi blizu dvorca konjski topot, so na kneževem letovišči tako silno streljali iz mušket, da je gospodična od strahu omedlela in so jo še le proti jutru s težavo vzdramili. Evstafij je tugoval, izstopil iz službe ter izginil br» z sledi. Marjuška pa je čedalje bolj med lela in končala, dragi moji, prav žalostno svoje življenje . . . Šla se je z gradiča s svojo hišno kopat v reko Volinko. Poletje je bilo vroče in vse žensko spremstvo carskega dvora je ta čas v Jekaterinbofu pljuskalo po vodi. Mati je čakala in čakala, a dočakala ni niti hčere, niti hišno. Poslali bo jih iskat, toda sluge so na bregu reke, mislite si, našli samo zeleno holandsko svileno obleko Marjuškino, z zlatom site baržuna8te brezpetnike, srajčko iu ruto, kakor tudi obnošeno obleko nepo/.orne hišne. Bilo je jasno, da sta se devojki hoteli usmrtiti ter šli na dno kakor dva kamenčka. Privlekli so mreže in čolne, carjeva prijateljica nagnala je mornarjev z otokov, iskali so utopljenki, a neso je našli. Sklepali so, da jih je tok odnesel v morje." — Torej je Marjuška v resnici utonila? — vpraša vnovič nepotrpežljiva pravnučka. — Ah, mon coeur! kako si nepotrpežljiva, vse bodeš še zvedela. „Knez Jurij se je valjal po tleh ter neizrečeno plakal s favoritko; dolgo sta dajala brati pa-nibide (maše zadušnice), spominala se je ter gostila siromake. Kmalu po tem Žalostnem in vrhu StroB8mayerja, itd. vsi narodi vsak svoje narodne avtoritete, katere narod ljubi in čisla, no tudi — poBluša. Mladina pa, ki sama še ni zrela za slobodno, izvirno mišljenje, ker nema še življenja in skušnje ■/.& sabo, mladina pa se oduševljuje za take avtoritete, ki so jej uzor za na daljno delovanje. I Komu: prih ) Politični razgled. \ouaiijc dežele. V Ljubljani, 8. januvarja. Dosedaj so Nemci na i ešh«iii na vse mogoče načine ovirali snovanje čeških ljudskih šol v tacih občinah, v katerih Čehi nese imeli večine. Jako težko je bilo dognati, ali je v občini res toliko otrok, kolikor jih je treba, da se osnuje češka šola in to tem težje, ker je to bilo treba dokazati za pet let zaporedoma. Sedaj pa hoče deželni zbor snovanje ljudskih Bol, za narodne manjšine nekoliko olajšati. Kjer bodo 40 otrok druge narodnosti, hode se zame na deželne stroške osnovala provizorična šola. Če bode Šola pet let imela zakonito število učencev, proglasila se bodr za definitivno in jo bode morala prevzeti občina, ko bode dokazano, da je zakonito število otrok druge narodnosti. Pri snovanji provizoričnih šol, pa občine ne bodo imele nič govoriti, ker jih vzdrževale ne bodo O^rsKi ministerski predsednik bil je pred-včeraj na Dunaji. Cesar ga je vsprejel v avdijenci in se celo uro razgovarjal ž D jim. Tisza je imel razgovor tudi s Taaffejem, Dunajevskim, Kaluokv-jem Szbgy*ny-jem in baronom Albertom Rotšildom. Včeraj se je vrni t v Budimpešto. Vii.iiij«' države. Časopisi še vedno ugibljejo, kdo je srbskemu kralju udibml misel, da naj se premeni ustava Nekateri trdijo, da sedanji ministerski predsednik Kristić Ta državnik pa ni nameraval, da bi se razširala svoboda, temveč je hotel, da se ustava tako premeni, da se bodo svobodščine omejile. Kralj je pa začel sam stvar premišljevati in se preveril, da bi bilo nevarno če bi delal po nasvetu minister-skega predsednika, da bi se morda zopet priljubil narodu, da razširi politične pravice. Ko so pri volitvah za veliko skupščino popolnoma propali na-prednjaki, je Garašaniu svetoval kralju, da naj Bistu je ustavo. Milan ga pa ni poslušal, ker je vedel da bi tak poskus bil nevaren. Nedavno se je govorilo, da hoče Avstrija osno vati vojno brodovje na Dunavu. Oficijozm listi so sami priznali, da so vojaški krogi to stvar proučevali, oporekali so pa, da bi že bila tako daleč, da bi vlada pomladi zahtevala potrebni kredit od delegacij. Ta vest je pa seveda vzbudila veliko po zornost v Rusiji. Vsi ruski listi bavili so se s to zadevo in sklepali, da Avstrija potrebuje tega bro-dovja, ker je zgubila zaupanje v pridunavskih državicah. Dokler je avstrijski upliv bil odločilen v Belem gradu in Bukureštu, nikdo ui mislil na vojno brodovje na Dunavu. Sedaj pa časniki poročajo, da ruska vlada premišljuje, da bi napravila vojno brodovje na ViBli, katero bi jej mnogo koristilo v kakej vojni z Avstrijo ali Nemčijo. Morda so naši listi s svojimi vestmi o brodovji na Dunavu baš Ruse opozorili, da bi ne bilo napačno, da si omislijo brodovje na Visli. Kdo ve, če Rusija ne bode imela na Visli poprej zadostnega števila vojnih ladij, nego Avstrija na Dunavu. Omenili smo bili, da hočejo IVam-asKi re publičaui postaviti za kadidata za dopolnilno volitev v zbornico v Parizu Hovglaque-a. To se pa ne potrjuje. V nedeljo se se zopet posvetovali o tej zadevi in so zbrali za kandidata predsednika generalnega soveta Jaquesa. Mnogi so pa priporočali Hovolaques drugi zopet Vacqueriesa. Z Ja que8om pa ne bodo vsi repnbličani zadovoljni. Socijalisti bodo postavili kandidatom baje Evgena Pro-tota. Vaillant bode tudi kandidoval. Ker ne bodo republičani jedini, utegne zmagati Boulanger, kajti monarhisti bodo tudi glasovali zanj. Sklenili so, da ne postavijo svojega kandidata Zmagati sami ne upajo, tako bi pa koristili le republiki. Da so Geffckena izpustili iz ječe, je jako hudo dirnnlo licmNltcga kancelarja in prijatelje njegove. Vladni listi nič prav ne vedo, kaj bi rekli na to. „Nordd. Allg. Ztg." je kar brez komentara objavila to vest. BKoln Ztg.u pa še vedno trdi, da je Geffeken bil zakrivil veleizdajo, ker je bil objavil državne tajnosti. Državno sodišče ga je ukazalo izpustiti iz ječe le zaradi tega, ker se ni moglo dognati, da bi bil Geffeken tudi sam dobro spoznal, kakega zločinstva se je zakrivil, ko je objavil dnevnik. Dokazana torej ni bila hudobna nakana, katero zahteva zakon, da se hudo dejanje more zmatrati za hudodelstvo. „National Zeitung" pa piše, da se mora objavljenje cesarjevega dnevnika obsojati uio-ralično, juristično in politično. Očita mu literarno tatvino, ker je skrivaj dnevnik prepisal, ko mu gaje bil cesarjevič Friderik posodil in ga sedaj objavil brez dovoljenja. Izpustili so ga iz ječe, ker bi v takej važnej zadevi pravda o literarni lastnini ne bila umestna. „Mtinehoner Allg. Ztg." pa piše, da ima Bismarck tako velike zasluge za Nemčijo, da ne more škodovati imenu njegovemu, če seje morda v jednej stvari motil Iz take pisave oficijoznih organov se jasno vidi, kako da vlado jezi, da ni dosegla namena svojega. Seveda najhuje je pa jim, ker utegne sedaj morda kdo še priobčiti ves dnevnik, v katerem je še mnogo tacega, kar ne bode baš povečalo slave železnemu kancelarju. Zmaga Angležev pri Suakimu ni toliko po magala, kakor se je pričakovalo. Kakor hitro so se vojaki umaknili v mesto, so se Sudanci zopet približali. Noben prebivalec si iz mesta ne upa. Zadnji dan so Sudanci ujeli štiri arabske ženske, ki so se upale predaleč od Suakimskih zidov. Vsa priza devanja Angležev, da bi pridobili nekaj rodov okrog Suakima na svojo stran, so brez uspeha, ker se vsi ti rodovi boje drugim Sudancem zameriti, kateri bi se utegnili maščevati nad njimi. Angleži že sami Bpoznavajo, da dokler se razmere v Sudanu ne premene, bode tudi Suakim v vedni nevarnosti. Morali bodo Suakim prepustiti ustajnikom, ali pa s silo privojevati si zopet Sudan. Kako težavno bi bilo poslednje, dobro vedo oni angleški čaBtniki in vojaki, ki so že bili v Sudanu. Dopisi. Iz KuimiegorIee'J2. januarja. [Izv. dopis.] Zopet je odpr 1 naš blagi dobrotnik svojo dobrodejno roko, ter zmanjšal trpljenje naši ubogi deci. Kdo pa je ta blagi človekoljub in dobrotnik? — Blagorodni gospod Anton Thoman, veletrgovec v Trstu, tukajšnji rojak in posestnik, kateri biva vsako poletje tukaj' na svojem posestvu. Kakor vsako leto ob svojem odhodu poskrbi za tukajšnjo revno šolsko mladino, tako jo tudi letos daroval za opravo revnim šolarjem znamenito vsoto 100 gld. Izročil je denar svojemu Btričniku g. Mihi Pesjaku z naročilom, da on omisli za to odbranim šolarjem in šo-laricam obuval in druge obleke. Dve tretjini imajo dobiti otroci iz Kamnegorice, jeduo tretjino oni iz vnanjih vasij. O Božiču bilo je obdarovanih 44 dečkov in deklic. — Kako veseli in gaujeni so ob tega v istini groznem dogodku, prišel je, mislite si, od očeta poslanec Kirguška Gorlička. Zvedel je o vsem tem, a Jevstaše ni mogel najti ter se dolgo ni mogel odločiti, da bi se vrnil nazaj k stotniku, ali mu vsaj pisal. Dolgo je pohajal po Pitru, dokler ga neso neka gospoda, idoči v Kijev na božjo pot, vzeli s sabo ter ga pustili na pogranični ukrajinski črti v Belgorodu. „Tako je potekal čas, dragi moji, do vojne s Švedi in do bitke Poltavske . . . Prve slobodke razširile so se od reke noter do stepe. Moram vam dostaviti, drani moji. da je stotnik Danilo živel s svojci in drugovi vedno na priljubljenih mestih ob Donu, v dolini, kjer se je bil v početku nastanil, po čerkeskem običaji v trdnjavici in v milem srci stotnije, v Prišibu. Kar poči vest, da na pomoč pod Poltavo stoječi armadi od juga iz Azova speši & svojim spremstvom preko teh krajev sam car Peter Aleksjejevič, odposlavši pred sabo oddelke novih vojsk. Oh beda! vsi zmešani naselniki neso vedeli, kako bi vsprejeli carja! Sedemindvajsetega maja, česar se še dobro spominam, pripovedoval je svak možu, da je car šel iz Azova preko stepe na Bab mut, Izjum in Zmijev. V Izjumu je car izvolil obedovati, slaviti svoj rojstni dan ter prenočevati pri gospodu Šidlovskem, — 2. junija pa je bil že v Harkovu. Naš jasni sokol mudil se je tam v praz nik Vnebohoda, bil pri veliki maši, prečital vpričo ljudstva sredi cerkve kos aposteljna, ogledal si mesto in trdnjavo, govoril z nekim bursakom latinski, šalil se z babami na trgu, jemal otroke v naročje ter se jim laskal. Isti dan je njegovo velečastvo odšel proti Poltavi ter 27. junija, v dan sv. Samsona, pobil Švede. In zgodilo se je, da je bil 2. junija car Peter Aleksjejevič v Harkovu, 1. junija pa je bil v gosteh pri svojem zveBtem Iz-jumskem stotniku Danilu. Takrat je stal star lipov stolp sam kraj reke. Samo višnje, orehi in jablane so vzrastle poleg njega po tatarskem napadu. Okolu po zeleni poljani poleg trdnjavice in hutorja stale so slamnate kazaške koče, skednji, mlini in v lesu mala cerkvica. Prejšnji večer se je od sosednje vasi Balakleje sem pokazala vojska ter se utaborila, predno je prišla do Prišiba. V večerni zarji dvignil se je od te strani prah, pojavili so se dirjajoči jezdeci v zelenih kaftanih, potem jeden voz, za njim še jeden in zopet jeden. To je bilo carjevo spremstvo. Spredaj je bilo videti na preprostem nepobur-vanem vozu, vlečenem od dveh jamskih konj, carja samega, katerega je bilo iz prahu jedva možno spoznati, in poleg njega izjumski polkovnik, ki je imel za ženo stotnikovo hčer Barbaro Da ni levu o, darovanci odhajali s sprejeto obleko, polni hvaležnosti do blažega dobrotnika! Prosili bodo blagoslova božjega zanj. GoBpod Anton Thoman pokaže se pri vsaki priliki blagodarnoga; ko je šolska mladina in ob jedoem tudi občina dne 18. avgusta lanskega leta praznovalo 40letnico cesarjevo, bil je podaril znamenito vsoto v ta namen. Na strani njemu pa je velika dobrotnica našemu prebivalstvu njegova blagorodna gospa. Vsako pomlad o prihodu obdaruje več družin z obleko in deli ves čas svojega bivanja tukaj ubogim miloščino v obilnej meri. Bog blagoslovi in nam še dolgo ohrani blaga dobrotnika. Iz Ntarcgu trgn pri Itakckii 5. januvarja [Izv. dop.] Preteklo je komaj dobro 3 mesece, kar smo imeli v naši vasi v Starem trgu pri Rakeku veliko nesrečo. Pogorelo |6 sredi vasi dvojno poslopje, kar zopet najedenkrat naznanja plat zvona in glas trobente prostovoljne požarne brambe, da preti zopet nevarnost, in da zopet poslopje gori! Vender bil je požar nekoliko oddaljen od vasi, bil je v sosedni vasi v Podcerkvi! Glas zvona in trobente sklicala sta v par minutah vso prostovoljno požarno brambo kakor tudi diuge ljudi in vse je hitelo na pogorišče. Ondu pokaže se jim žalosten prizor, bila je hiša vsa v ognji, in požar pretil je tudi sosednim hišam. Ali uspešnemu, trudapolnemu in v vsakem oziru izvrstnemu delovanju požarne brambe posrečilo se je, v kratkem omejiti ogenj na prvo poslopje. V 2'/a urah bil je ogenj popolnoma udušen. Resnično moram reči, da prostovoljna požarna hramba Starotrška izvrstno napreduje, se vt-dno bolj in bolj utemeljuje, tako da morem res s ponosom reči, da tacih požarnih hramb, kakor je ta, je prav malo. Treba je posebno premisliti, da delujoči udje polarne brambe neso vsi samo v Starem trgu, ampak tudi po sosednih vaseh razstr seni, mej njimi so najbližji po '/a do 8/* ure oddaljeni. Ali vender, marljivost in vztrajnost udov je tolika, da tudi najbolj oddaljeni, ki imajo 2 uri hoda, neso nobenkrat pozabili svoje dolžnosti in prihiteli na pomoč. Res ima to društvo nekoliko sovražnikov, ali teh je le mala peščica in ravno mej temi so, naši sosedje, meščani, ali kakor se sami imenujejo „purgarji", katere vest peče, da neso oni prvi bili, da bi to prekoristno društvo ustanovili. Prostovoljna požarna hramba Starotrška se je pri teh dveh žulostnih prilikah tako skazala, da jo mora tudi vsak nasprotnik pohvaliti. Zato jej želim velike sreče in da naj za naprej isto tako uspešno in izvrstno deluje kakor do sedaj. Slavnemu društvu kakor tudi častitim podpornikom tega društva kličem gromovit: „Na zdar!w Iv. Poljanski. Domače stvari. — (Zoper pouemčevanje slovenskih šol) sklenili sta tudi protest občine Buče in Verače v Kozjanskem okraji, ter Bta dotične uloge že odposlali na deželni šolski sovet in naučuo ministerstvo. Tudi glede III. razredne šole pri Sv. Marjeti, niže Ptuja zaukazalo je že naučno ministerstvo, da bode odslej na tej šoli slovenščina izključno po- Mihajlo KoiiBtantinoviS Doneč — Zaharževski. Carje zjutraj pri njem v Izjumu obedoval ter dejal: „V Prišibu se bodem pomudil; ogledal si bodem ta-mošnjo stotnijo, poj de m na piroge k staremu stotniku, da se mu zaliva'im za verno službo, za ustanovitev naselbine iu trdnjave in za veliko njegovo trpljenje!" In na kredastih bregeh Donca, od Iz-juma do Prišiba, kjer se je peljal car, so zopet, deca moja, polnim cvetom cvele nepokošene poljane, škrjanci so peli, velike in male .droplje poletavale sem in tja; doli od Donca in od jezer vela je prava rajska sapa, vmts pa zvonko kričanje divjih gosij, žrjavov in labodov. Nekolikokrat se je on, naš jasni sokol, car, ustavil ter velel svojim komoruikom, da celo generalom svojega spremstva, trgati cvetke. „Jeden del ponesem v dar gospodinji v Prišibu, drugo pa pošljem za poskušnjo v Piter v dvorno lekarno; morebiti je vmes kaj koristnih zdravilnih zelišč." In carsko spremstvo, godrnjaje nad vročino in prahom, bralo je iste cvetove, katere i jaz vam, otročiči, stara babica Ašenka, trgam večkrat še sedaj. Stotnija šla je nasproti carju na konjih v polni paradi, v orožji in s topovi, uBtrelila v pozdrav, kriknila Bura!u ter šla ž njim najprej k trdnjavici, potem pa k stotnikovemu domu. Car, utiraje se po križi, ves zaprašen ter ogorel, v svi- dučni jezik nemščina pa le neobvezni podučili predmet. — (»Glasbena Matica*) imela je, kakor razvidimo iz društvenega, po vrlem tajniku g. Još Paternostru prav natančno in pregledno izdelanega poročila v letu preteklem 123 gojencev, izmej katerih se jih je 42 učilo na gosli, zbornega-petja 108 (86 moških in 22 žensk), solopetja 26, glaaoviija 110 i. t. d., vsi vkupe imeli so 2926 učnih ur. Glasbena Matica dobila jo preteklo leto oti deželne vlade 400 gld., od deželnega zbora 500 gld., od mestnega zbora 500 gld., od kranjske hranilnice 200 gld. podpore. Dohodkov imela je 4.965 gld- 48 kr. iu onoliko troškov (saldo računa 778 gld, 90 kr. Proračun za tekoče leto nam kaže 2.796 gld. 90. kr. dohodkov iu 4 756 gld. troškov, torej 1.959 gld. 10 kr. nedostatka, ki se ima pokriti z raznimi podporami. Društveno premoženja iznašalo je s 1. dnem septembra 1. 1. 5.916 gld. 79 kr. — „Glasbena Matica" ima sedaj 5 častnih udov, 36 ustanovnikov, 181 v Ljubljani bivajočih, 150 vnanjih članov, vkupe 372 članov. O delovanji tega velevažnega zavoda poročali smo mej letom pri vsaki važneji priliki, osobito pa povodom izvrstnega koncerta dne 8. julija 1. I. ter priporočali „Glasbeno Matico" vsem rodoljubom in prijateljem glasbe. To priporočilo danes ponavljamo in polagamo občinstvu na srce, da naj se pri vsaki priliki spominja tega prekoristnega društva, ki pospešuje muzikalno naobrazbo, za katero je baš v Slovencih najplodovitejše polje. Slovenci so po naravi tudi glede glasbe tako bogato nadarjeni, da bi večna škoda bila, ko bi svoje talente zakopali. V jedva 30 letih stekli smo si sijajne uspehe, le tako naprej, koncem novih trideset let, bodo naši uspehi še sijajneji. — („Sokolski" odbor) ustanovil se je včeraj, izbravši si brata dr. D er e a n i j a za tajnika in brata P. Skaleta za blagajnika. Odstopivšemu tajniku bratu F. Krsniku izrekla se je zahvala za njegovo dosedanje trudoljubivo delovanje. — V istej seji sklenilo se je pomnožiti odbor zaradi ma-škerade, tako, da «e pokliče vanj deset društvenih členov. Tako pomnoženi odbor pričel bode jutri svoje delovanje pod predsedništvom podstaroste brata Sr. Nollija. — Poročilo staroste o uačrtu za društveno poslopje vzelo se je na znauje. — („Sokol. Časopis zajmftm tč lo-cvičn^m venovan^") imenuje se glasilo Sokolov slovanskih, katerega prva letošnja številka nam je danes došla. Od prejšnjih tečajev razlikuje se v tem, da bode odslej zastopal vse Sokolstvo slovansko in da ima takoj v prvi številki dva slovenska in dva hrvatska članka, dalje dopis iz Novega Mesta in dopis iz Ljubljane. List je vrlo uredovan, prinaša lepe podobe in mej drugim tudi „TelocviĆnv slovnik češko-chorvatsko-nemecko-polsko-slovinsky", kar je za telovadno terminologijo izredne vrednosti List ima veliko primernega gradiva na konci tudi pregled vseh slovanskih sokolskih društev. Slovenski oddelek ureduje g. Magolič, pri telovadnem slovarji pa sodeluje g. Brunet, ki je tudi epiaal članek „Slovensko sokolstvo". „Sokol" izhaja vsak mesec v obširnih zvezkih (prvi lenem višnjelem kaftanu, zleze z voza, sname klobuk, obriše se z robcem, najprvo pogleda okolu sebe, prikloni se bratom Kazakom, stopi na sturo krilce, da so stopnice zaškripale ter se podboji potresli, ter ustopi v stanico, kjer je že v veži stala s hlebom in soljo stara stolnica Ana, in kjer je bila miza že pokrita in vse za južino pripravljeno. „Aj! vojvodinja! ubranila si se torej Tatarjem! Nu, Danilo Danilovič, žlezi i ti s konja in vedi nas k sebi p v gosti!" Jasni sokol ustopi povsem, oziraje se po glinastih tleh in pobeljenih stenah, ter sede tjakaj le k beli mizi, stoječi pri oknu ; ua nji so naslikani, kakor še sedaj lahko vidite, krožniki, noži in sol-njak. „Kdo pa je ta tukaj ?" vpraša car gospodarja, otiraje si prah h kamižole in uzrši v stanici ljubko, nežno mlado ženico, s svileno čepico na rusih laseh, ki je bila očividno že blizu poroda. A predno sta starca z nizkim poklonom njega velečastvu mogla dopovedati, da je to njiju sinaha, prične se v stanico zgrinjati carjevo spremstvo ter vse bližnje osobje njega velečastvu. S spremstvom ustopil je tudi knez Jurij Trubeckoj. „Oj! knez, moj oče!" vskrikne stotnikova sinaha prestrašena, ugledavši kneza, opoteče se ter se na pragu kakor mrtva zgrudi na tla. Car se nagnje čez njo, srdito pogleda okrog zvezek ima 26 strani), stoji pa za vse leto samo 2 gld., za pol leta 1 gld. Sokoli slovenski, segajte pridno po njem! — („Tagesposte" Ljubljanski dopisnik ali: „ Bog daj norcem pamet!") V sobotni številki pripoveduje zloglasni dopisnik o burji in pravi mej drugim doslovno: „Der Lai-bachfluss wird heute zu fbrmlichen SchaumvveUen aufgepeitscht!" A s to gorostasno lažjo mu Se ni dovolj, zato išče uzrokov burji, in kaj mislite, kdo je burji uzrok? Nihče drugi, nego — Slovenci! Ves svet mej Vrhniko in Postojino je po besedah dopisnikovih golicava. Drugi ljudje so seveda druzega mnenja, kajti baš mej Vrhniko in Postojino je še toliko gozda, da bi se marsikatera dežela ž njim ponašala. Tudi je burja po teh krajih že razsajala, ko so še rimske legije korakale po naših tleh, in ko bi se dopisnik potrudil malo pogledati v rimsko zgodovino, našel bi popisano, kako je burje sila celo odločila neko bitko ob Hublji. Tudi v Valvazorji bi našel mnogo tacih podrobnostij. A dopisniku je toliko za resnico, kolikor volku za kislo repo, zaradi tega tako neumno laže. Pomilujemo nemško stranko, da ima mej soboj za dopisnike take ljudi, ki pisarijo tako neumno v svet. — (Dr. Jo s. Vošnjakovi „Pobratimi") dobe se tudi na Dunaj i VII. Zieglergasse 65. Izborni pisatelj poslal je 30 kom. velezanimivega romana „Slov. klubu" ter namenil 6 gol d. od skupila podpornemu društvu za slovenske velikošol ce na Du naji. Dr. J. Vošnjak pristopil je prvi iz Kranjske imenovanemu društvu kot podpornik in sedaj je zopet naklonil društvu darilo! V njegovo veselje povem, da se za njegov roman zanimljejo tudi Dunajski Ćehi. Gg. Bouchal in dr. Lenoch kupila sta knjigo takoj, ko sta slišala, iz čegavega peresa da je proizvod. — — („Slovenskoga kluba" naDunaji) četrti večer bode v soboto 12. januvarja t. 1. v dvorani „zur goldenen Kugel" I Am Hof, štev. 10, mezanin. Čital bode državni poslanec g. profesor Fran Šuklje „Nekaj o borzi in borzni trgovini." Začetek ob 8. uri zvečer. Kdor je domoljuben Slovenec na Dunaji, gotovo ne bode zamudil tega večera. — (Nagloma umrl) je včeraj zvečer ob 6. uri tukajšnji graver g. Graul. Idočemu mimo sv. Floriiana udrla se je kri iu umrl je v par hipih. Graul bil je okolu 60 let star, jedini v svoji stroki in za Ljubljano znamenit zaradi tega, ker je imel najobilnejšo glavo, 65 centimetrov v obvodu. — (V Ribnici) umrl je včeraj gosp. Jane/ Podboj, posestnik, mesar in obče priljubljen mož v 69. letu ddbe svoje. — (Ogenj.) Danes popoludne unele so se saje v dimniku v Slivarjevi hiši na sv. Petra cesti. P ožarna bramba je bila hitro na mestu in ogenj bil je kmalu udušen. — (O burji) prinašajo Zagrebški listi mnogo podrobnostij. V Bakru bila je dne 2. t. m. tako silna burja, da je žlebove s streh metala na ulice, v mnogih krajih odnesla strehe, utrla šipe v oknih sebe, zgrabi kneza Jurja za roko ter krikne: „Po-vej mi golo resnico, Jurij!" A knezu ni bilo do tega; pred hčerjo pade na kolena, plaka, trese se, poljubuje jej roki ter le govori: „Pokojnica, vaše velečastvo, pokojnica!" Tu izpregovori stara stot-nica Ana: „Kaznuj nas, car batjuška, samo čuj nas !" In sedaj je pripovedovala carju, mili moji, kako se je vse vršilo, kako knez Jurij njenemu sinu Je v-stašu ni hotel dati Marjuške , kako je šla devojka k reki Volinki, slekla se ter planila v vodo, kakor da se hoče utopiti. A na drugem bregu, gospodje moji, čakala je je v trsji najeta zanesljiva stara Hollandka z drugim perilom in obleko. Marjuška in njena služkinja priplavali sta na suho ter se znova oblekli; tie daleč odtod v brezah čakal je že njen ženin z vozom in dobrimi konji; posadil je obožavano Marjuško k sebi ter ubežal ž njo k očetu v ukrajinske kraje ob Doncu. Tukaj sta se dala poročiti in od teh dob živita stalno pri njegovih roditeljih. A Marija Aleksjevna dve leti očetu knezn ni nič poročila o sebi, ker se je bala vašega knežjega ter vašega carskega srda! „Knez Jurij, odreci se vsakteremu srdu!" odloči car. Knez ga je ubogal. Plašni Jevstafij. mislite si, ušel je od strahu ua češnjo. Privedli so ga in knez je blagoslovil mladi par. SedŠi zopet za mizo, izpil je car kozarec žganja in podrla mnogo dimnikov. Andreja Glavana iz Ko-strene vrgla je tri metre visoko in ga treščila ob tla, da si je roko zlomil. V Borštu pri Trstu pa je podrla 51 bitnega Ig. Štetina iz Postojine, da si je nogo zlomil. — (S Krškega) nam prijatelj poroča, da je ondu umrl pomožni uradnik pri c. kr. glavarstvu g. Pihlar, rodom Ljubljančan, katerega so izročili materi zemlji minuli petek. Pogreba so bo udeležili vsi gospodje c. kr. glavarstva, na čelu jim naš vrli glavar g. Veiglein. ki je tudi daroval lepo vsoto zapuščeni udovi za pogrebne stroške. Bog povrni blagemu dobrotniku in tudi drugim, ki so kaj darovali ! — (Pedagogika ali u z g o jo slo v j e.) Pod tem naslovom napisal in izdal je profesor Zagrebškega vseučilišča g. dr. Martin Štiglič pedagogiko za slušatelje bogoslovnih in učiteljskih šol (preparandij), katerim je glavni namen vzgajati mladež. Knjiga sestavljena je po siovečih pedagogih, Naglasa se v tein novem delu učenega profesorja složno delovanje dunovenstva z učiteljstvom, ker oba ta stana poklicana sta v prvem redu, da delujeta pri vzgoju mladine. Gosp. dr. Štiglič piše izredno popularno; pa bi knjiga vrlo dobro došla tudi Slovencem, katero vsem našim duhovnom in učiteljem in sploh vsem, kateri se z odgojo mladine pečajo, najbolje priporočamo. Knjiga stane 90 nove. Kdor priloži Se 10 novč., dobi jo franko od poštarine. Kdor priloži še 20 novč., dobi jo krasno vezano v pol cbagrin koži. Dobiva se pri samem pi-natelju, profesorja bogoslovja in pedagogije na kr. Zagrebškem vseučilištu. — (Glavno ravnateljstvo državnih železnic avstrijskih) naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici to le: „Ker bržkone ne bode mogoče s 1. janu vari jem 1889. 1. izdati novi tarif za južne železnice postaje s Češko, to sem odredi, da se znižani tarifi za različne proizvode v prometu Ljubljana-Češka, kakor sem javil s pismom od 4. ja-nuvarija 1888 štev. 22042/V, priobče v ukazniku c. kr. trgovskega ministerstva. Omenjeni tarifi bode se po takem rabili tudi počenši s 1. januvarijem 1889. leta dotlej, dokler se ne prekličejo, oziroma dokler se ne urede po tarifnem potu, najdalje pa do konci decembra 1889. leta pod dozdanjimi pogoji in načini potom kartovanja " Znižani tarifi v prometu s Češkega v Ljubljano ali pa vice versa tičejo se naslednjih proizvodov: ocukra-nega sadja, manufakturnoga blaga, detelj nega semenja, kleja (lima), porcelanskega blaga v zabojih, petroleja, in ploskega stekla ter so priobčeni v ukazniku c. kr. trgovskega ministerstva, štev. 143, I. letnik, str. 2066. Zbornica pa daje vrhu tega drage volje pismena pojasnila. — (Turškim carinskim oblastvom) naročeno je strogo, da zapro pot vsakeršnomu blagu z etiketami, ki jih moremo bodisi v političnem bodisi v socijalnom oziru smatrati za spoiltakljive. V prvi vrsti tiče se to cigaretnega papirja, netiluih klinčkov, igralnih kart in jednakega blaga. Tem proizvodom nasproti je cenzura dokaj strožja, nego z drugim obširnejšim blagom, ker se ti proizvodi laže širijo mej prebivalstvom. Tujih suverenov portreti, ter rekel: „Grenko je!" — Jevstafij in Marjuška morala sta se potem vpričo samega carja poljubiti. Iz stotnikove kleti privalili so sod medice in pričel se je takov pir, da je po obedu car velel izpreči konje, sapa lil si pipo ter priležno usedši se dejal: „Nu, dragi moj stotnik, sedaj nas pogoščuj!" Sedel je z generali k punču ter ostal v družbi do svitanja. Kaj pravite k temu? Car je piroval s podaniki, z dvora pa je skozi okna gledala cela vas, zbravši se zunaj. Za to veselje našel se je še drug uzrok. Marja Aleksjevna se je vsled nenavadnega srečanja z očetom tako prestrašila, da je po noči, nekoliko pred časom, carju porodila novega podanika, mojega moža Jakoba Jevstafjeviča. 8vatbeni pir izpremenil se je proti polunoči v krstinje. Car je ukazal odpreti iu razsvetliti cerkev, postavil sveče ter pomagajoč peti napitemu popu bil krstili kum novorojenemu detetu. Bog sam ve, odkod je car vzel par nevelikih zvonov — mogoče, da jih je mislil drugam peljati — po krstinjah pa je rekel: „Slabe zvonove imaš, Danilo Danilovič; slab glas imajo; nihče za leBom ne sliši, da je tu pri vas služba božja. Dam ti drage!" — in sam, mislite si, nesel jih je v zvonik. Še dan današuji v isita pri nas v Prišibu . . . (Dalj« pri h.) Bleharna podoba v turški noši ali pa tudi le kaka alegorija, katera bi utegnila imeti kak političen uli socijalen pomen, zadošča, da se zabrani uvoz tega blaga. — (Pri deželnem sodišči v Ljublja ni) razpisano je mesto nadaodniškega svetnika. Prošnje do 24. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beli grad. 7. januvarja. Novoimenovani frarcoski poslanik, gospod Patrimonio, dospel je v Beligrad, Peterburg 7. januvarja. Knez črnogorski pride dne 10. januvarja semkaj. Peterburg 7. januvarja. („Politische Correspondenz.") Zdravje grofa Tolstega, ministra notranjih zadev, je dan za dnevom ne-ugodneje , zato je dvomljivo, bode li svoj predlog o zemstvih v državnem svetu sam zastopal. Bruselj 7. januvarja. Princesinja Klementina Koburska, mati kneza bolgarskega, semkaj dospela. Vojvoda Chartrcs-ski pojde nekda sam v Peterburg, da bi spravil carja s knezom Ferdinandom. Berolin 7. jaiiuvarija. „Post" obžaluje, da je v zadevi Mori ero vi nemško časopisje deloma kar naravnost proti Eismarcku in za Mo-i*iera. Morieru da se doslej ni očitala „mala fides", ker ima diplomatsk agent dolžnost, da svojej vladi obvesti vse, kar je znati vredno. Pariz 7. januvarja. Vsled povodenj v departemcntili Herault in Pyrenees-Orientales podrlo se je ver hiš. Škoda znatna. Napolj 7. jaiiiivarija. Naznanja se močneje gibanje v Vezuvu. Vidi se velikansk dim in žareče mase. Lava pomika se do podnožja j užno v zh od 11 ega v rha. Dant»j 8. januvarja. „Fremdenblatt" .javlja iz avtentičnega vira, da so po izjavah me-rodajnih krogov popolnoma izmišljene vse vesti Dunajskega dopisnika „Tribuni" glede pisma cesarjevega kardinalu Simorju zaradi katoliškega shoda. Isto tako tudi pismo kralja belgijskega cesaričinji Štefaniji z naznanilom, da se bode v kratkem zaročil italijanski kraljevič s prin-cesinjo Klementino. „Wiener Zeitung": Poslanik v Rio Ja-neiru, baron Seiler. premeščen v Bern, grof Rudolf "VVelsersheimb imenovan poslanikom v Braziliji. — „Armee-Verordnungsblatt" : Cesar podelil vojnim poveljnikom, podmaršalom grofu Grinmiu, baronu Szveteney-u in pl. Braunitlllerju dostojanstva tajnih svetnikov. Razne vesti, * (Nov srbski list) začne izhajati v Bukureštu s podporo srbske kraljice Natalije. List bode zagovarjal politiko slovansko iu prave interese srbske. * (Kdo je kriv pogreško v,) tako toži časnike naročajoče in čitujoče občinstvo. Odgovor ni tako lahek, rekli bi skoro: Gastito občinstvo, tiskovne pogreške daje ljubi Bog, ki je ustvaril tiskarske hlapce in učence, Btavee, tiskarje, korektorje, faktorje, urednike in pisatelje, iu v svoji ne-vol|i celo prijatelje novega pravopisja, ki poleg dobrega trpi tudi slabo, ter pusti rasti plevel mej pšenico, on tudi dopuS&a, da tiskovni pogreški uspevajo. Tiskovni pogrešek je prirodna prikazen kakor toča ali kuga in draginja, Bila je kakor blisk, potreben kakor pohujšanje; povod mu je iskati v nepopolnosti pozemeljskih stvarij in slabostij človeškega mesa. Da se mu izognemo, treba je 1.) Da je pisatelj ali d planik prav pisal, 2) pravo tudi razločno pisa, 3.) da je stavec v vse predalčke nane tal pravih črk, 4 ) d:i stavec vselej poseže po pravi črki, 5.) in je tudi prav postavil, 6.) da korektor prvo korekturo prav čita, 7.) stavec prvo korekturo prav popravil. 8.) korektor drugo korekturo prav čita, 9 J st-.vec drugo korekturo prav popravi, 10.} Čita, 11) in da se št okolščin tako bt«čno zvrši. osmerke 50-do 55000 irk, okoliščine 50-do 55000 krat ponavljati, da dobi ob činstvo jedno polo brez pogreško v. * (Močan potres) bil je dne 29. in 30. dne minulega meseca v Kostariki. V Alagni bilo je nad 80 osob mrtvih in več >to poškodovanih. Orkve in druga poslopja so močno poškodovana. * (Pravi povod ločitvi zakona.) Londonski častmk Lymend uložil je tožbo proti svoji soprogi za ločitev zakona, ker ga je ta na novega leta dan presenečila z preveselim poiočilom, da jo v preteklem letu priigrala na borzi 25.000 dolar da se r< vizija prav dvanajstorica druzih Ker ima pola velike morajo se te ugodne jev. Skrbna, jako brdka lOletna gospa, uvidela jo namreč, da plača soprogova in obresti njenega premoženja na zadostujejo \>em potrebščinam aristokratskega življenja ter je pričela poskušati svojo srečo po posredovanji nekega agenta na borzi, častnik vrže izročeno mu vsoto 25.000 dolarjev gospej pred nogi ter zahteva odločno v tožbi ločitev zakona, ker neče živeti z gospo, katera je zatajila sv o j že n8 ki spol. ISTIM za vse leto gld. 4.60; za pol ieta lid. 2.30; za četrt leta gld 1.15. ! sa^jsa_—ti, sa_^ji.gi —m-hrt---rVj, l.oierijii«' Nrećke 5. januvarja. Na Dunaji: 61, 44, 29, 28, V Gradci: 24, 66, 51, 38, 90. 15. T iaj o i i 6. januvarja. Hruza ta Igla ve. Pri Slonu : Lotičarič iz Selc. — Filrst z Dunaju. 1'ri Malici: Markua z Dunaja. — Ronieh ia Boneti i/. Trsta. Tri južncui kolodvoru: Lauri* z Dunaja. VVeisB, Franki iz Stoina na O. — Faiglo iz Tiata. — Ortnik iz Prago. Pri bavarNkem dvoru: Mauser iz Opatije. — Miacbitsch h Lientclda. Umrli mo v 3!j u!»lj«&ni : 6. jaiiuvarija: Ao» Ferinantin, črevljarjeva hči 1 */i leta st. bv. Petru cea ta št. 16, za A kar latico. 7. januvarja: Friderik Gravl, graveur, 62 let, v Florjanskih ulicah poleg hiše št. BO umrl, za krvavenjem. 8. januvarja: Reza Navdan, postreščekova hči, 13 let. Vožarski pot št. li, za jedko. — Ulnh Zupan, umirovljeni župnik, t>5 let, Poljanska cesta St. 18' za mrtvoudotn. Meteorologično poročilo. Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- j Ve-peratura j trovi Nebo Mn-krina V mm. 7. zjutraj 17444 mm. i —«-6"C 2. popol. 7430 mm. i —5 O"0 9. zvefter 743-2 mm. ' — 8'2°C hI. lih. hI. bzIi sl. si'/.. r.hl. d. jas. jas. ; 000 mm.1 Srednja temperatura — 60°, za 40" pod uortnalom, UD -o. m. ca. j olca- borza dne 7 januvarja t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta .... /.lata renta..... V marčna renta . \keije narodne banke. Kreditne akcije .... London....... Srebro ....... Napol........ C kr. cekini .... Mera&ku marke .... 4°/0 državne ireake is 1. 1851 Državne srečke iz 1. 1**54 Ogcrska zlata renta 4°/,. . . . . . «>gerska papirna renta f>"/0 . . . . '•• „ fitajerake zemljifič. odvez, oblig. :>unava reg. »rečke 5n/0 . . 100 gld. '.emlj. obč. avstr. 4'/,".'„ zlati zast. listi . Kreditne srećke.....100 gld iL.dolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avatr. banke 120 ., i>a:nimvay-dru&t. velj. 17<) gld. a v. včeraj — danes gld. 82-20 — gld. 8225 82 «5 — , 8295 111 35 — „ 11145 ] 9/-80 — 9780 881- — — ■ 88P- J 310-40 — „ 310 50 1 120-90 — 9-55 — 3 1*8 5-69 — , 1 f>9 22'/, — . 69-27«/, 260 gld. 100 , 134 gld. 172 „ 101 „ 93 „ 101 „ 132 181 „ 21 „ l 18 „ 230 if, 75 30 5fi 50 7 F. 50 50 2.r) 75 Potrtega srca uaman.jaino, da je naš srčno ljubljeni, nopozablji vi mož, oziroma oče, gospod JANEZ PODBOJ posestnik, gostilničar in mesar v Ribnici danes, 7. januvarja zjutraj, po dolgi, mučni bo-h-zni, večkrat previden a svetimi zakramenti, ves mlati v voljo Božjo, v 08. letu svoj«! starosti, preselil se s tega Bveta v bolj do vednost. Pogreb bo v sredo, 9. t. m., ob H. uri dopolnilno v Ribnici. Premi lega rajnega priporočamo vsem sorodnikom in ncSrevilniui prijate jem, katere je imel, v molitev in blag .spomin. Ribnica, rine 7. januvarja 1889. Mitrijii 1'oillioj, roj. Hren, HOproga', Anton, Janez, Frnn, si«-i'ini. Andrej, Loj/.e, Jože, sinovi. (18) Kovaškega pomočnika ifiče dober kovaški irojster. Delati mora znati sekire, Bvarbe, pU-nkai^e, klipakc, okove z ostrino. Će je priden in dobrega vedenja ter je pi.šten, se vsprejme, fee tudi vsega ne zna se bodo pa tukaj nau.-il. Delo bodo imel zmironi ee biirio priden, ravno tako tuli dobro plačilo iu bratu,. — Kdor ieli ustupiti v d«rio, naj takoj pr.de k Josipu Kri/.u. kovaikemn mojstru v Čubar-n h. *t. 5» na Hrvatskem, skoz: Itakek. (i5_j) Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narejene. Na VBeb rnzHtavab jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ngerskib železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovun od Nj. c. kr. vele-cacf. a l velik<» zlato svptinjo za umetnost znanost in industrijo. (3—2] Feliks Rlažiček, Dunaj, V., StrauHSpngasse 17. 1 1 i -= Najnovejše leposlovno delo! =- NARODNA KNJIŽNICA. I. AU/.IK. POBRATIMI. Eom.an. — Spisal dr. T. "Vošnjalr. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v „NARODNI TISKARNI" v Ljub-Ijani in v druzih knjigarnah. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani spisi prodajajo ae V t H l»o znižani c^ni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domaće zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest). ,— II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Stankova ženitev. Humorističnu povest iz narodnemu življenja. — V. (ioliila. Dovest po resnični dogodbi. — VI Kozliivska sodba v Višnji (lori. Lepa povest iz stare zgodovino. 4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Uviul Rojinje. Povest za llovurtakO ljudstvo. — III. Klosterski žoluir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. - II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kinetskega cesarju. Povest iz 1B. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Poveat. 6. zvezek: L Sosedov Nin. — II. Moč in pravica. — III. Telecju pečenka Oliraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest It do-mače{r:' življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lopa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- teiiball. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. Dijaki dobivajo Jurčičevo Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. ,,Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si miroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—24) „NARODNI TISKARNI "v I_ij-u."bljstiii, Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12 it <> llTtrsitMflV i ♦41 leei Slavnemu p. n. občinstvu se zahvaljujein za obisk gostilne „Prl črnem medvedu" („Zuin sohvarzen Bftren") in so ob jednena priporočam za. novo zaupanj*: sedaj otvorjeue gostilne v lastnej hiši v IEilNek'ioils ulšcali si. O. Stregla hudem /. doliriiu vinom in KoNler-jevim ciirsUIui pivom. (V/ ulice pivo po O lir-vrček. (9 3poŠtovanjem ^ Antoineta Koutny. Ravno tu proda se dobro ohranjen glasovir. f i i i i i Izdajatelj in od^ovorui urednik: D rago t in lliiiiiir. Lastnina ju tisk „Narodne Tisr.unur A87B