NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Kronika Slovenija «Za 154 km ograje doslej 2,1 milijona evrov O Stran 24 V središču Sv. Tomaž • Kako dolgo bo smučišče še samevalo O Stran 4 Ptuj, torek, 12. januarja 2016 letnik LXIX • št. 3 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Krnmsm mH») Ptuj, Podravje • Neslaven konec javno-zasebnega partnerstva Dvorana Campus na dražbo? Vsrediscu . i/ u Potem ko se je podjetjeM šiča?iani zaradi neplačanih obveznosti znašlo v stečaju, je vrata zaprla moževo • Kaj bo tudi dvorana Campusljkij . Večo , zgodbL.polni zapletov in obtoževanj, na straneh 2 in 3. z etažnimi kuhinjami v domu upokojencev O Stran 5 Podravje Sl. Bistrica • Impol | prevzel odgovornost za pogin rib O Stran 6 Tednikov intervju T. Maze • »Tim, mo-tokrosisti ste norci!« O Stran 9 Šport Rokomet • Namesto Šerbca Hrupič O Stran 11 Pregled športa v letu 2015, 2. del O Strani 12 in 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° IO473 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Prenova ptujske tržnice • Nezakonito, vendar Se brez idejne zasnove, a že nekaznivo • rezerviranih 1,2 milijona evrov Videm brez O Strani 2 in 3 I 'I !l II O Stran 5 Kidričevo • Odločni NE centru za 4000 migrantov O Stran 24 Očetovski dopust • Kdo lahko koristi dodatnih pefldni O Strani 4 In 5 2 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. januarja 2016 Ptuj • Kdo je kriv za stečaj lastnika športne dvorane Campus Skoraj milijonski dolg, učenci Mladike Zgodba okrog ptujske športne dvorane Campus je bila zastavljena kot zgodba o uspehu. Svoja imena so zanjo zastavili trije prepoznavni Glavno vlogo pri približno milijon evrov vredni investiciji so prevzeli Ilešičevi - Aldo in njegov oče Vlado. Gradnjo dvorane je s kreditoma NKBM financiralo njihovo podjetje DAV. Ustanovili so ga leta 2008. Leto dni kasneje so z mestno občino (MO) Ptuj sklenili pogodbo o podelitvi stavbne pravice, ki jim 40 let omogoča uporabo zemljišča, na katerem so zgradili dvorano. V skladu s pogodbo Ilešičevi mestni občini od takrat letno plačujejo nadomestilo za stavbno pravico, občina pa njim najemnino za dvorano, ki jo je do nedavnega za potrebe športne vzgoje in šolskega športa uporabljala OŠ Mladika. Ker naj bi bila vrednost najemnine, ki jo je plačevala občina, za pokrivanje obratovalnih stroškov dvorane nezadostna, so Ilešičevi predlagali povišanje najemnine. A mestna občina predlogu ni prisluhnila. Učenci OŠ Mladika od septembra v Campusu več ne telovadijo, Ilešičevo podjetje DAV pa je od decembra v stečaju. Kredit, ki ga je DAV najel Uvodnik za gradnjo dvorane, je bil spomladi 2014 prenesen na DUTB oz. slabo banko. Družba DAV pa dolgove beleži tudi iz neplačanih obveznosti za stroške rednega obratovanja. Ilešičev oz. DAV-ov del dvorane je že nekaj mesecev zaprt in neogrevan, v zadnjih dneh pa tudi brez opreme. Ilešiče-vi so inventar oz. opremo, ki je bila v dvorani, predhodno prepisali na drugo pravno osebo (Dalido Ilešič, s. p., Aldovo mamo in Vladovo partnerico), ta pa je zdaj inventar odpeljala. Del dvorane, ki je v lasti Dejana Zavca, kljub vsem zapletom obratuje nemoteno in ni del stečajnega postopka. Začetki zgodbe -različna pričakovanja investitorjev in občine? Podjetje DAV je za gradnjo dvorane leta 2010 najelo dva kredita (700.000 in 310.000 evrov). Ustanovitelj in prvi direktor podjetja DAV je bil Aldo Razpisi po slovensko Slabo zastavljenim razpisom ali bolje rečeno kozmetičnim ukrepom smo bili v zadnjem času v naši državi priča že prevečkrat. Spomnimo se neuspelega odprtega lova na štipendije za deficitarne poklice ali pa odpis dolgov najrevnejšim, ki še zdaleč ni dosegel pričakovanega zanimanja. Država pa je svoj rep lovila tudi z neuspešnim razpisom Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, na katerega je po poročanju Slovenske tiskovne agencije prispelo le sedem prijav. Človek se vpraša, le kje se je lahko tako strašansko zalomilo, saj je po nekaterih podatkih okrog 1.300 brezposelnih pedagogov, ki so prijavljeni v evidenco na zavodu za zaposlovanje. Stvar je seveda v vsebini razpisa, saj so bili pogoji takšni, da jih je zelo težko izpolniti. Na razpis, ki naj bi omogočil zaposlitev kar 300 mladih učiteljev začetnikov, so se namreč lahko prijavili le kandidati, stari do vključno 29 let brez izkušenj v šolstvu. To je na noge spravilo okrog 1000 brezposelnih učiteljev, starih 30 let ali več, ki so povsem upravičeno kazali s prstom in razpis označevali kot diskriminato-ren. Zgrešena je tudi zahteva, da so se na razpis lahko prijavili javni zavodi, ne pa posamezniki. Poleg tega je bila možnost prijave omejena - vsak zavod je namreč lahko zaposlil le enega mladega iskalca zaposlitve. Pogoj, kije za kandidiranje na razpis odvrnil marsikatero šolo, vrtec ter ustanovo za otroke s posebnimi potrebami, pa je, da mladim v zavodu, ki se prijavijo na razpis, zagotovijo zaposlitev po končanem projektu za - pozor - nedoločen čas. Roko na srce, naivno je pričakovati, da se bodo tovrstni zavodi kar tako na prvo žogo odločili za tako velik korak. Za nedoločen čas zaposliti mladega učitelja brez izkušenj v šolstvu in brez poznavanja njegovega načina dela pa res ni mačji kašelj. In tako je mimo še en neuspeli razpis, ki je obljubljal veliko. Me res zanima, ali bo ministrstvu v drugo le uspelo najti prave rešitve... Monika Levanič Milijonski dolg ... Zapadle neporavnane obveznosti družbe DAV so ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka znašale dobrih 983.000 evrov. Podjetje je marca 2010 najelo kredit v višini 700.000 evrov, z rokom vračila leta 2029, ter še en kredit v višini 310.000 evrov, z rokom vračila leta 2021. Drugi, manjši kredit je bil najet za del dvorane Dejana Zavca. Večino tega kredita je Zavec odplačal; danes dolg za njegov del dvorane znaša le še 132.000 evrov. Ilešičev kredit v višini 700.000 evrov pa se očitno že lep čas ni odplačeval, saj terjatev iz tega naslova znaša 851.051 evrov. Kot je razvidno iz sklepa o začetku stečajnega postopka, ima podjetje DAV blokiran račun že od 7. marca 2012. Novembra 2011, komaj dobro leto in pol od najetja obeh kreditov, je NKBM kot kreditodajalec podjetje DAV obvestila, da zaradi neporavnanih obveznosti odstopa od obeh kreditnih pogodb in zahteva takojšnje poplačilo celotne vrednosti posojil. Dvorana Campus sameva in čaka na dražbo. Ino Ilešič. „Kot dokaj znan športnik sem bil 'atraktivnejši' za pridobivanje kreditov. Tukaj je bila zgodba treh športnikov, Dejana Zavca, moje partnerke Nine Kolarič in mene - medijsko smo bili zanimivi. Ko smo videli, da stvari ne potekajo tako, kot bi si želeli, je odgovorna oseba postal moj oče Vlado Ilešič. Razlog je bil preprost, saj mene v Sloveniji ni bilo več kot šest mesecev na leto in je moral zadeve urejati moj oče," pojasnjuje Aldo Ilešič in dodaja, da so se izgradnje dvorane Campus lotili z namenom narediti nekaj dobrega za Ptuj. „Zemljišče je bilo in je še vedno v lasti MO Ptuj, ki je iskala investitorja, ki bi tam nekaj postavil. Interesentov je bilo več, vsi so imeli neke ideje, a se je vse ustavilo pri denarju. Mi smo se zadeve lotili, velik delež je pri tem imel moj oče, ki se je dogovoril z občino, da dobimo parcelo v upravljanje za dobo 40 let. To je bilo dogovorjeno z županom Štefanom Čelanom, te pogodbe so bile podpisane. Inventar iz dvorane odpeljali Podjetje DAV je izvedlo prenos premičnega premoženja iz družbe DAV na pravno osebo Dalida Ilešič, s. p. Trdijo, da zato, ker je to del, ki so ga financirali iz lastnih prihrankov in ne iz kredita. Iz tega razloga so iz dvorane odpeljali tudi ves inventar oz. opremo, saj da ta ni del stečajnega postopka. Mi to zemljišče upravljamo pod pogojem, da bo imela OŠ Mladika zagotovljene termine za izvajanje aktivnosti športne vzgoje od 7. do 15. ure v trajanju šolskega leta. Pogodba o najemu dvorane se je z MO Ptuj obnavljala vsako leto znova,« pojasnjuje Ilešič. Lastnik in občina vsak na svojem bregu Nastala situacija tudi za OŠ Mladika predstavlja velike težave. Od septembra naprej v Campusu več nimajo telovadbe, temveč jo izvajajo v majhni Ptuj • Denar v proračunu »parkirali«, ne da bi poznali vrednost Kdaj obnova, v kakšni obliki koliko denarja - ne vedo V proračunu mestne občine (MO) Ptuj je za leto 2016 rezerviranih 1,2 milijona evrov za obnovo n nas je, koliko bo stala obnova v celoti, iz katerih virov bodo predvidoma financirali investicijo, končali ter kaj vse bi v sklopu obnove uredili. Vprašanja so več ali manj ostala neod-govorjena, saj za projekt, čeprav je zanj v letošnjem proračunu že »parkiranih« 1,2 milijona evrov, še sploh nimajo ne idejne kaj šele katero drugo projektno dokumentacijo. »Trenutno poteka postopek priprave strokovnih podlag, ki jih izdelujejo trije priznani arhitekturni biroji. Po zaključku bo organizirana okrogla miza, kjer se bo na osnovi pregleda izdelanih strokovnih podlag in debate o njih sprejelo nadaljnje odločitve o izboru končne variante. Po končanem izboru bo predvidoma organizirana razstava, kjer bo možno videti vse tri prispele rešitve. Ker rešitev še ni znana, stroškov prenove ne moremo oceniti,« so povedali na MO Ptuj in dodali, da v sklopu prenove tržnice nameravajo celovito preurediti tržni prostor, predvsem ponovno združiti celotni prostor trga, ki ga sedaj na dvoje delijo cesta in parkirišča. »Na celotnem območju je predvidena ukinitev motornega prometa, parkiranje bomo reševali v novi parkirni hiši, ki bo umeščena v bližini. Načrtujemo prenovo tržnega prostora, celotne komunalne infrastrukture, razsvetljave in tlakovanja. Predvidevamo izgradnjo nekaj pokritih lokalov ter možnost prekritja tržnice z zložljivo streho, kar bi omogočalo njeno uporabo tudi v dežju ali za razne prireditve in koncerte,« so še povedali v ptujski Mestni hiši. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 12. januarja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 pa brez ustrezne telovadnice ptujski športniki z mednarodnimi uspehi: boksar Dejan Zavec, kolesar Aldo Ino llešič in njegova partnerica, atletinja Nina Kolarič. in za lestne tržnice. Zanimalo kdaj bi jo začeli in kdaj Foto: Črtomir Goznik Obnovo tržnice predvidevajo na način, da bi prostor na Novem trgu in Miklošičevi združili - celoten prostor tržnice, parkirišč in ceste bi povezali ter ga zaprli za motorni promet. šolski telovadnici in dvorani Mladika. Ravnatelj Bogomir Širovnik pravi, da je bil zadovoljen s tem, da so imeli šolarji telovadbo v Campusu in je še do zadnjega upal, da se bodo razmerja uredila. Avgusta lani je bil obveščen, da se je s 1. julijem 2015 zamenjal upravljavec športne dvorane Campus. „Lastnik dvorane nas je v istem dopisu obvestil, da bo dvorana za potrebe naše šole zaprta, dokler ne bo prišlo med njim in MO Ptuj do ustreznega dogovora o ceni najema. Do danes tak dogovor ni bil sklenjen. Za našo šolo je MO v proračunu zagotovila sredstva za najem dvorane. naložbe Zavec svojo kreditno obveznost odplačuje Ilešičevi so pridobili kredit v višini dobrega milijona evrov, za kritje so dali zemljišče v Rogoznici. „Kredit 700.000 evrov smo nato po velikih težavah in ogromnem angažiranju mojih staršev vendarle dobili. Tukaj je v zadevo vstopil tudi Dejan Zavec. V začetku je bilo mišljeno kot investitor, a se to ni izšlo. Tako smo tudi drugi kredit v vrednosti 310.000 evrov pridobili mi, kot podjetje DAV, Dejan pa je bil pri tem soudeleženec. V nadaljevanju je svoj del odkupil in postal etažni lastnik, z ločenimi števci. Tako je zagotovljeno, da karkoli se z družbo DAV in njenim delom dvorane zgodi, to nima nobenega opravka z Dejanovim delom. Dejan sicer drugi kredit (310.000 evrov) tudi redno odplačuje," pojasnjuje Aldo Ilešič in trdi, da so sredstva iz obeh kreditov porabili za izgradnjo dvorane Campus, kar da je glede na stroške izgradnje dvorane Ljudski vrt ali Spuhlja, daleč najmanjši znesek. Je pa jasen: „Zalomilo se je le pri zaupanju. Ne bom rekel, da smo bili naivni, saj nismo bili. Le preveč smo verjeli v to, da je projekt tako dober za širšo skupnost, da bo tudi ustrezno podprt. A tako kot v celotni slovenski politiki primanjkuje logike, tako je tudi na ptujski občini." V tekočem šolskem letu uporabljamo za športne dejavnosti športno dvorano Mladika in šolsko telovadnico (ta ne ustreza nobenim površinskim normativom). Ker ni prišlo do podpisa aneksa, so seveda najkrajšo potegnili naši učenci, zato v imenu vseh njih upam, da se bo zadeva Campus čim prej rešila v korist vseh uporabnikov športnih objektov, predvsem pa naših učencev, ki so pred kratkim dobili tako dolgo pričakovano športno dvorano, a jo po nekaj letih izgubili." Dejan Zavec: „V reševanje sem se poskusil aktivno vključiti, a ..." Svoj del zgodbe o dvorani Campus je podal tudi slovenski boksarski šampion Dejan Zavec, ki ima v lasti zgornji del dvorane, t. i. Dejan Za... vec Gym. „Zgodba z dvorano Campus se mi je v začetku zdela kot izjemna zgodba o uspehu. Praktično nič ni JK*f moglo biti narobe, saj smo v njej sodelovali Foto: ČG trije športniki z mednarodnimi uspehi. Ker je bila v to vključena tudi občina, se je zdela zgodba še na bolj trdnih temeljih. A se je izkazalo, da ni bilo vse tako, kot se je zdelo ... Moj vložek se je npr. iz dogovorjenega začetnega povečal za približno 100 %. Srečen sem vsaj zaradi tega, ker mi je uspelo urediti vse potrebne dokumente in sem za svoj del dvorane (zgornji del - Gym, op. a.) vpisan kot etažni lastnik. O sedanjem stanju lahko rečem samo to, da sem se v zgodbo reševanja poskušal aktivno vključiti in sem MO Ptuj ponudil poplačilo dolgov za plin, s čimer bi na neki način 'rešili' ogrevanje dvorane in s tem aktivnosti v zimski sezoni, ko je povpraševanje za najem dvorane največje. Seveda sem pričakoval, da bi na drugi strani tudi MO Ptuj prevzela del obveznosti, a do tega ni prišlo. Sprašujem se, v čigavem interesu je, da je objekt sedaj neogre-van, ko pa vsi vemo, kaj v nizkih temperaturah pomeni to za sam objekt, npr. za vodovodne instalacije. Dodal bi še to, da je bilo v vseh teh letih danih mnogo obljub vodilnih na občini, uresničenega pa je bilo bore malo. V vseh teh letih sem redno plačeval vse svoje obveznosti, sem brez centa dolga do kogarkoli, pa moji predlogi kljub temu ne dobijo podpore. Še to, da sem na Ptuj pripeljal regijski boksarski center za priprave reprezentance, je zgolj posledica mojih individualnih naprezanj, na MO Ptuj podpore ni bilo." Vlado Ilešič: „Ekonomsko je bila to neupravičena ■ ■■ ■ ■ // investicija." Da bi morali stečaj sprožiti že mnogo prej in da se je izguba povečevala iz dneva v dan, pa je povedal tudi Vladimir Ilešič in nadaljeval: „Ekonomsko je bila investicija neupravičena, saj je bil naš prihodek od najemnine za izvajanje športne vzgoje otrok OŠ Mladika v Campusu približno 23.000 evrov na leto, na drugi strani pa je bilo istočasno treba MO Ptuj plačati 7.300 evrov za stavbno pravico in 5.000 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Več kot polovico prihodkov iz najemnine je bilo treba občini plačati nazaj. Sam sem na MO Ptuj večkrat poskusil s predlogom, da bi jim odstopil stavbno pravico, a je bil odgovor vedno enak - ni denarja. To je povsem drugače od prakse praktično povsod v Sloveniji - vsepovsod so športne dvorane v lasti občin." Po besedah Ilešiča razlika med najemnino in stroški, ki so jih imeli z NUSZ in stavbno pravico, ni bila dovolj niti za ogrevanje čez zimo. Foto: Črtomir Goznik Štefan Čelan: „Ne vem za nobene obljube!" Kot pojasnjuje Štefan Celan, ki je bil v času Izgradnje dvorane Campus župan MO Ptuj, seje podjetje DAV obvezalo, da bo dvorano zgradilo do predvidenega roka In jo nato za potrebe OŠ Mladika predalo v delni najem občini. Šola Ima pravico uporabljati to dvorano 27 ur na teden, preostale ure (skoraj 100 ur na teden) pa bi lahko podjetje DAV dvorano prosto tržilo med zainteresiranimi uporabniki. „Kar se tiče cen najema, jasno izhaja iz pogodbe, da se cene usklajujejo z indeksom rasti cen, ki ga na letnem nivoju določa Vlada RS. Od podjetja DAV in njihove pooblaščene odvetniške družbe smo v preteklosti dobili zahtevo po spremembi tistih členov pogodbe, ki definirajo cene najema. Vse te zahteve smo zavrnili kot neupravičene," pojasnjuje Čelan. Ker sta tako Ilešič kot Zavec govorila o nerealiziranih obljubah MO Ptuj, smo Čelana povprašali tudi o tem: „V času mojega županovanja ne vem za nobene obljube, ki bi bile podane izven tega, kar je zapisano v pogodbi. Kakšne morebitne obljube pa so bile dane v času zadnje volilne kampanje, ki naj bi jih gospod Ilešič prejel od trenutne vladajoče mestne politike, pa meni ni znano." Kljub vsemu nekdanji župan MO Ptuj ocenjuje, da so v tem primeru sklenili eno izmed najboljših pogodb javno-za-sebnega partnerstva. Kot poudarja, je vrednost investicije znašala skoraj 1,2 milijona evrov. Občina bo v 40 letih po trenutno veljavnih cenah preko najemnine podjetju DAV povrnila slab milijon evrov. „Ob tem pa bi podjetje za NUSZ in kritje stroškov stavbne pravice občini v 40 letih plačalo skoraj pol milijona evrov. Po 40 letih, ko izteče stavbna pravica, preide dvorana z zemljiščem v ponovno lastništvo MO Ptuj," še dodaja Čelan. Občina: „Stvari so bile jasne že na začetku." Na MO Ptuj vztrajajo, da so pogodbena razmerja jasna in da je imetnik stavbne pravice dolžan letno plačevati nadomestilo za stavbno pravico, ki je bila določena na podlagi uradne cenitve in je bila znana že v času javnega razpisa. „Pri najemu dvorane Campus za izvajanje športne vzgoje OŠ Mladika pa gre za samostojno pogodbeno razmerje, ki je bilo sicer predvideno že z razpisom za podelitev stavbne pravice. Razpis za podelitev stavbne pravice za izgradnjo športne dvorane je namreč temeljil prav na omogočanju kakovostnega izvajanja športne vzgoje za učence OŠ Mladika. V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice je bila torej le • določena zaveza, da ima OŠ Mladika prednost pri a . koriščenju terminov za športno vzgojo in način določanja uporabnine," piše v obrazložitvi, ki smo jo dobili iz ptujske občine. Pogodba o uporabi špor- tne dvorane Campus je bila podpisana do 30. 6. 2015. Po tem datumu bi morali podpisati aneks k pogodbi za novo šolsko leto, a ga je lastnik dvorane zavrnil z obrazložitvijo, da se ne strinja s ceno najema dvorane. Ilešičeva zahteva je bila skoraj 100-odstotno povišanje cene najema dvorane, kar za MO Ptuj ni bilo sprejemljivo. V šolskem letu 2014/15 je občina za najem športne dvorane Campus plačala 23.732 evrov. Je pa parcela, na kateri je športni objekt postavljen, še vedno v lasti ptujske občine, tudi sama dvorana pa naj bi po 40 letih postala last občine. Dženana Kmetec in Jože Mohorič Foto: ČG Foto: ČG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. januarja 2016 Slovenija • Novosti na področju očetovskega dopusta Ministrstvo s povsem novo razlago, kdo lahko Ob precejšnjih spremembah, ki so začele veljati s 1. januarjem 2016, je tudi dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta. A čeprav je bilo več razlag, Do konca lanskega leta so očetje ob rojstvu otroka imeli pravico do 15 dni plačanega očetovskega dopusta. Z novim letom pa se je ta pravica podaljšala za dodatnih pet dni. „Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni. 20 dni očetovskega dopusta je plačanega, za ostalih 50 dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Prvih 15 dni dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2016 pa ima oče pravico do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko izrabi po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Ostalih 50 dni, za katere so plačani prispevki za socialno varnost, oče lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka," so jasno zapisali na pristojnem ministrstvu. Na ta način se pravica do plačanega očetovskega dopusta sicer podaljšuje za pet dni, se pa obenem za 25 dni zmanjšuje pravica do neplačanega očetovskega dopusta. Za pridobitev dodatnih pet dni je vlogo za uveljavljanje očetovskega dopusta treba oddati na centru za socialno delo, ni pa treba navesti datumov iz- rabe za te dni očetovskega dopusta. Po izdani vlogi in porabi dodatnih pet dni dopusta očetje datume izrabe sporočijo na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila. Kdo je upravičen do dodatnega očetovskega dopusta Ker se je pojavljalo več interpretacij, kdo je upravičen do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, so na ministrstvu podali naslednjo razlago: »Nova ureditev velja Primeri situacij, ko lahko oče koristi pet dni plačanega dopusta po novi ureditvi: Primer 1: novorojenček, oče prvič uveljavlja pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016) Primer 2: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal zgolj 15 dni plačanega očetovskega dopusta in mu je bilo odločeno v odločbi samo o plačanih 15 dneh očetovskega dopusta. Po 1. 1. 2016 lahko oče do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka uveljavlja še pet dni plačanega in 50 dni neplačanega očetovskega dopusta. Primer 3: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal 15 dni plačanega očetovskega dopusta in 75 dni neplačanega očetovskega dopusta in mu je bilo o obojem odločeno v odločbi. Oče, ki je izkoristil več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ne more uveljaviti dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta po 1. 1. 2016, če pa je izkoristil manj kot 50 dni, pa lahko do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka zahteva koriščenje očetovskega dopusta v obliki pet dni plačanega dopusta. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Sveti Tomaž • Smučarski klub potrebuje še 30.000 evrov Kako dolgo bo smučišče še samevalo? „Ob takih zimah z vedno manj snega smučišče Globoki klanec ne more niti obratovati, kaj šele pokrivati visokih stroškov vzdrževanja, ki nastanejo, četudi smuke ni. Zato si ne moremo dovoliti, da bi minila še ena zima in sistem umetnega zasneževanja ne bi bil dokončan. To bi bila katastrofa," je prepričan predsednik Smučarskega kluba Sv. Tomaž Ivan Grašič. A za dokončanje infrastrukture za umetno zasneževanje jim manjka še okoli 30.000 evrov Da bi smučišče kljub milim zimam v prihodnje vendarle zaživelo, so se člani kluba že leta 2003 lotili izgradnje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča. Cevovod za umetno zasneževanje v celoti položen Z lastnimi sredstvi jim je uspelo zgraditi prvi sklop sistema umetnega zasneževanja, v okviru katerega so položili cevovod in vgradili betonske jaške vključno z odcepi za snežne topove v dolžini 250 metrov, do polovice smučišča. Leta 2013 jim je s finančno podporo občine uspelo temeljito obnoviti smučišče skupaj z opremo. Del v letu 2014 niso nadaljevali, saj se je zapletlo pri financah. V lanskem letu pa je občina smučarskemu klubu za nadaljevanje izgradnje infrastrukture namenila 20.000 evrov. Grašič ocenjuje, da je vrednost opravljenih del vsaj dvakrat večja, saj so člani kluba vse delo izvedli prostovoljno. Plačevali so zgolj tiste materiale in storitve, ki so jih morala nujno izvesti pooblaščena podjetja. Na pomoč pa so jim priskočili tudi domači obrtniki: „V letu 2015 smo naredili ogromno. Uspelo nam je zgraditi nov objekt za elektroopremo. Elektroopreme sicer še nismo preselili, kajti gre za dodatni strošek. To nameravamo storiti v tem letu. V celoti smo obnovi- li tudi garažo, saj bo za umetni sneg potreben večji teptalnik snega. Tik pred novim letom pa nam je uspelo zgraditi cevovod še na preostali polovici smučišča, ki bo omogočal delovanje štirih topov naenkrat. V zemlji je tako kompletna infrastruktura za umetno zasneževanje po celotni dolžini smučišča. V lanskem letu pa smo pridobili tudi vso potrebno dokumenta- cijo za črpanje vode iz potoka Lešnica, ki je v neposredni bližini vlečnice," našteva Grašič. Težavo predstavlja denar A umetnega snega za zdaj še ne bo. Čeprav jim bo občina tudi letos namenila 15.000 evrov, za celotno dokončanje sistema potrebujejo še naj- manj dvakrat toliko. „Treba bo zgraditi črpališče za vodo ob potoku, za kar že imamo izdelane projekte. Prav tako bo v tem letu treba zgraditi zajetje za umetno zasneževanje kapacitete 700 kubičnih metrov ter manjši objekt, kjer bodo črpalke in elektrooprema. Manjkajo še električne omarice z opremo. Enega izmed večjih stroškov predstavlja tudi prispevek za povečanje moči elektrike s 63 na 200 amperov, kar stane kar 7.000 evrov. Koliko denarja bomo še potrebovali, ne vemo, po nekih izračunih pa nam manjka še okrog 30.000 evrov." Naslednja zima brez dokončanega sistema bi pomenila katastrofo Predsednik je ob tej priložnosti na župane sosednjih občin še apeliral s prošnjo za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bi dokončali sistem umetnega za-sneževanja: „Naše smučišče je edino v tej regiji in k nam prihajajo smučarji od vsepovsod. Brez umetnega snega v zimah z vedno manj snega smučišče ne more niti obratovati, kaj šele pokrivati visoke stroške vzdrževanja. Stroški vzdrževanja vlečne naprave in vsega drugega so zelo veliki, tudi ko smuke ni. In če smuke ni, smo denar spet porabili v prazno. Zato si ne moremo dovoliti, da bi minila še ena zima in sistem umetnega zasneževanja ne bi bil dokončan. To bi bila katastrofa." Monika Levanič Foto: Arhiv kluba Prizadevnim članom kluba je v lanskem letu uspelo položiti cevovod za umetno zasneževanje še na drugi polovici smučišča. Smučišče v Hranjigovcih v občini Sveti Tomaž, znano pod imenom Globoki klanec, je začelo obratovati leta 1996. Smučišče, ki se razprostira na okrog treh hektarjih zemljišč, od vsega začetka upravlja smučarski klub. Globoki klanec je med domačini izredno priljubljen, saj se je v preteklosti ob ugodnih vremenskih razmerah smučarskim užitkom dnevno prepuščalo tudi do 200 smučarjev. Zadnje zime, ki pa niso prinesle obilja snežnih padavin, so poskrbele, da smučišče ni obratovalo, kar je klubu prineslo finančne težave. Od leta 1996 so zabeležili zgolj pet smučarskih sezon. V lanskem letu je smučišče obratovalo le skromne tri dni, kar pa še zdaleč ne zadostuje za pokritje visokih stroškov vzdrževanja. O vseh aktivnostih, tudi o tem, kdaj bodo smučišče zagnali, bodo člani kluba poročali na svoji facebook strani Globoki klanec. Foto: ML torek • 12. januarja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 koristi očetovski dopust kdo lahko to pravico uveljavlja, je ministrstvo končno dalo jasno razlago. / m m iff» A \ v ¿yV^B! 'M S 1. januarjem so začele veljati novosti na področju očetovskega dopusta. za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge, vložene po 1. 1. 2016). Do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta. Zakonski pogoj za koriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč starost otroka - 3 leta, kar pomeni, da lahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od treh let. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskega dopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja starost otroka, ki mora biti manj kot 3 leta. Pojasnjuje- mo, da ta ureditev velja ne glede na to, kaj so očetje v prejšnji vlogi »označili« glede neplačanega očetovskega dopusta. Za tiste očete, ki imajo otroka, starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se je sedaj delno preoblikovala v plačani dopust, več nimajo oziroma je ne morejo uveljavljati.« Ta razlaga ministrstva je bistveno drugačna v primerjavi s prvotno, ko so pojasnjevali, da lahko teh pet dni koristijo le očetje, ki v svojih prvotnih vlogah niso označili, da bodo uveljavljali neplačani dopust, tudi če ga niso koristili. Ta »križec« v prvotnih vlogah bi kar nekaj očetov pustil brez dodatnega očetovskega dopusta. A so na ministrstvu očitno spoznali, da bo stvari treba omiliti in so podali drugačno, očetom (ki imajo otroke mlajše od treh let) prijaznejšo interpretacijo. Dženana Kmetec Cirkulane • Proračun 2016 znaša dobra dva milijona evrov Denarja za naložbe vedno manj Svetniki občine Cirkulane so na zadnji seji občinskega sveta v decembru potrdili proračun za leto 2016 v višini dobra dva milijona evrov. Največji delež med prihodki predstavlja glavarina oz. dohodnina - okrog milijon in pol. 76.000 evrov nameravajo zbrati iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Evropska sredstva v primerjavi z minulimi leti načrtujejo v minimalnem znesku (39.000 evrov) - za opremo večnamenske dvorane ter nabavo igral po razpisu LAS. Za plače zaposlenih na občini so v proračunu predvideli 181.000 evrov, za transfere posameznikom in gospodinjstvom 542.000 evrov, od tega kar polovico (265.000 evrov) za vrtec oz. subvencioniranje dejavnosti predšolske vzgoje. V primerjavi z lanskim letom se sofinanciranje dejavnosti vrtca zaradi sprostitve napredovanj zaposlenih povišuje za 12 odstotkov. Za financiranje šolskih prevozov je predvidenih 86.000, oskrbe v domovih 93.000 in za izplačilo družinskim pomočnikom 68.000 evrov. Transferji neprofitnim organizacijam (društvom in knjižnici) znašajo 67.000, transferji za delovanje SOU Sp. Podravje ter OŠ in vrtca Cirkulane pa dobrih 198.000 evrov. 98.000 evrov je v proračunu rezerviranih za odplačilo kredita, ki so ga najeli za gradnjo večnamenske turistično-prireditvene dvorane. Investicijski odhodki so v primerjavi z minulim letom nižji za okrog milijon evrov. Lani so znašali 1,4 milijona, letos le še slabega pol milijona. Približno polovico investicijskega denarja (200.000 evrov) nameravajo vložiti v cestno infrastrukturo. 45.000 evrov bo stala gradnja zbirnega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, 40.000 evrov pa namenjajo za plačilo obveznosti za gradnjo kanalizacije v Dolanah. Mojca Zemljarič hoto: DK Videm • Še vedno brez direktorja občinske uprave Nezakonito, vendar nekaznivo Občina Videm že od 20. avgusta lani nima direktorja občinske uprave. Župan Friderik Bračič pojasnjuje: »Za javni razpis se še nisem odločil, nameravam pa to storiti v spomladanskem delu leta.« Kidričevo • Kaj bo z etažnimi kuhinjami? Peticija stanovalcev v Kidričevem Etažne kuhinje, ki jih ima Dom upokojencev v svojih enotah, so dvignile veliko prahu. Pojavile so se namreč informacije, da jih ukinjajo in da stanovalci več pri pripravi hrane ne bodo mogli sodelovati. Da so proti temu, pa so v enoti Kidričevo jasno in glasno povedali tudi s peticijo. Načrtovana ureditev centralne kuhinje v enoti Kidričevo je med stanovalci povzročila preplah, saj so prepričani, da bi se z ukinitvijo etažnih kuhinj zmanjšala kakovost bivanja. A da informacije ne držijo v celoti in da kljub ureditvi centralne v funkciji ostajajo tudi etažne kuhinje, pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. „V etažnih kuhinjah bomo še naprej kuhali vse tisto, pri čemer lahko in zmorejo sodelovati stanovalci. Centralno kuhinjo pa bomo uporabljali zaradi učinkovite izrabe kadrovskih resursov, standardi in norma- tivi v institucionalnem varstvu so namreč zelo skromni in z obstoječim kadrom, ki je v skladu z normativi, izredno težko zagotavljamo prisotnost gospo-dinje-kuharice v saki skupini (12 oseb) in hkratno kuhanje istih jedi, v primeru Kidričevega na petih koncih sočasno. Tako bomo npr. krompir kuhali v enem večjem loncu in že kuhanega odpeljali v etažne kuhinje, kjer si bodo lahko pripravili krompirjevo solato. Testo bomo umesili v centralni kuhinji, rogljičke pa delali v etažnih kuhinjah in pekli, da bo dišalo. Maso za palačinke bo pripravila ena, pekli jih bomo v etažnih kuhinjah," svojo odločitev pojasnjuje Šemničkijeva. Očitno pa so stanovalci stvari vzeli zelo resno, na direktorico so naslovili tudi peticijo, v kateri zahtevajo, da se etažne kuhinje ohranijo. Prav zato bo v tem tednu sklican tudi zbor stanovalcev, kjer jim bodo predstavili razloge za spremembe. Direktorica dodaja še, da si želi, da bodo tudi v prihodnje stanovalci zadovoljni in da bodo sodelovali pri pripravi hrane, a morajo upoštevati standarde in normative kot tudi ekonomski vidik smiselnosti kuhanja enakih jedi na več različnih koncih. Dženana Kmetec Župan je poleti s te funkcije razrešil Ivana Božička, ker ta naj ne bi izpolnil njegovih pričakovanj, kljub temu pa je ostal v pravni službi na občini. Oktobra pa je Bračič za opravljanje nalog direktorja občinske uprave pooblastil svetovalko Nado Golob. Ta pa nima vseh pooblastil in ni vršilka dolžnosti. Podobna zgodba se je v Vidmu sicer zgodila že leta 2011, ko so sporazumno prekinili pogodbo z Darinko Ratajc. Župan je takrat napovedal, da vsaj pol leta novega direktorja sploh ne bodo iskali. Nato pa so ga imenovali šele v tretjem poskusu, saj je bil prvi razpis zaradi nepravilnosti v postopku razveljavljen, v drugem pa si je izbrani kandidat premislil. Občina Videm je tako brez direktorja občinske uprave že delovala več kot eno leto. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) v 49. členu sicer določa, da občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Naslednji člen pravi, da podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. Mar to pomeni, da se župan oz. občinski svet neke občine lahko odločita, da direktorja občinske uprave preprosto ne bodo imeli? Z Ministrstva za javno upravo (MJU) so pojasnili, da so naloge in pristojnosti direktorja občinske uprave določene v ZLS, v Zakonu o splošnem upravnem postopku in še v Uredbi o upravnem poslovanju. Funkcije torej ni mogoče preprosto ukiniti. Poleg tega pa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne omogoča niti opravljanja javnih nalog po pooblastilu niti podelitve pooblastila javnemu uslužbencu ali uradniku za takšne naloge. V 83. členu ZJU je še izrecno zapisano, da lahko od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj naloge na tem položaju največ šest mesecev opravlja vršilec dolžnosti. Za tega je lahko brez javnega natečaja imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Vanja Režonja Utenkar z MJU je povzela: »Na podlagi vsega navedenega je nedvoumno, da občina mora imeti tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave ter da ni možno vodenja uprave in odločanja na prvi stopnji upravnega postopka prenesti na zaposlenega v občinski upravi s pooblastilom.« Ker videmski župan razpisa še ni objavil, tudi ni mogel imenovati vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave. Zakonodaja sicer nikjer ne določa, v kolikšnem času bi to moral storiti. Pooblastil, četudi delnih, pa župan ne bi smel podeliti. Kaj mu torej grozi? Prav nič. ZLS namreč za takšen primer ne predpisuje nikakršnih sankcij. MJU opravlja redne strokovne nadzore. Ob tem župana občine, kjer direktorja občinske uprave še nimajo, le opozori, da ga mora imenovati. Nezakonito in kaznivo torej tu nimata prav veliko skupnega. Eva Milošič Foto: CG Štajerski "TEDNIK www.tednik.si n Staierskitednik Staierskitednik 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 12. januarja 2016 Ormož • Spor med P&F Jeruzalem in KZ Ormož končan P&F Jeruzalem bo ormoški zadrugi plačal 120.000 evrov Računi med vinsko kletjo P&F Jeruzalem in Kmetijsko zadrugo Ormož, sedaj v stečaju, so naposled poravnani. Po številnih zapletih v zvezi s poplačilom grozdja letnika 2012 in 2013 sta se namreč obe strani v začetku novembra lani v mediacijskem postopku dogovorili, da bo klet stečajnemu dolžniku plačala znesek v višini 120.000 evrov. Spomnimo. Kalvarija ormoških vinogradnikov se je vlekla že vse od leta 2013. Vinogradniki, kooperanti Kmetijske zadruge (KZ) Ormož so od vinske kleti zahtevali poplačilo za odkup grozdja letnikov 2012 in 2013. V podjetju P&F Jeruzalem pa so za zaplete krivili ormoško zadrugo, s katero so leta 2009 sklenili 15-letno pogodbo o dobavi grozdja. Vodstvo kleti je namreč vztrajalo pri tem, da je spor nastal, ker KZ ni poskrbela, da bi vinogradniki izpolnili svoj del obveznosti iz pogodb. Ker so kmetje dobavili manjše količine grozdje, kot so bile dogovorjene po pogodbi, so utrpeli škodo in zanjo zahtevali primerno odškodnino. Predstavniki obeh strani so se na to temo nekajkrat sestali, a skupne rešitve za nesoglasja niso našli. Zato so marca predlani sklenili, da bodo nastali spor poskušali rešiti po pravni poti, in sicer z mediacijo. Po skoraj poldrugem letu - v začetku novembra lani - pa sta vinska klet in kmetijska zadruga le dosegli dogovor. Na mediacijskem srečanju sta namreč sklenili, da se klet odpoveduje prijavljeni in priznani terjatvi v predmetnem stečajnem postopku v višini 46.425 evrov ter da se prav tako odpoveduje prijavljeni in prerekani ter- jatvi v višini 1.813.898 evrov. Kot je še razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju, objavljenega na spletni strani Ajpes, se z dogovorom družba P&F Jeruzalem prav tako zavezuje, da bo ormoški kmetijski zadrugi plačala znesek v višini 120.000 evrov. S sklenitvijo in realizacijo dogovora so tako med strankama poravnane vse obveznosti oziroma ne obstajajo nobene terjatve več. Sklep je postal pravnomočen 16. novembra lani. Herga: Zadruga priznala, da niso dobavili pogodbenih količin grozdja Za odzive smo zaprosili stečajno upraviteljico nekdanje ormoške kmetijske zadruge Lucijo Klampfer, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Pridobili pa smo komentar podjetja P&F Jeruzalem. Glavni enolog in direktor P&F Jeruzalem Mitja Herga je z rešitvijo večletnega spora zadovoljen, ob tem pa je še izpostavil, da je vodstvo ormoške KZ v eni izmed točk nesporno priznalo, da v letih 2012 in 2013 ni dobavljalo kupcu P&F Jeruzalem Ormož pogodbenih količin grozdja skladno s sklenjeno dolgoročno pogodbo o nakupu grozdja iz leta 2009. Monika Levanič Kmetijstvo • Za OMD štiri milijone evrov manj Lani razdeljenih 15,6 milijona evrov, letos preostanek Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je začela v decembru izdajati odločbe za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo in na območjih z okoljskimi omejitvami. Do konca leta je izdala 16.500 odločb v skupni vrednosti 15,6 milijona evrov. Namen teh plačil je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer in podpora ohranjanju poseljenosti teh območij. V letu 2015 je bilo v okviru zbirnih vlog oddanih okrog 47.200 zahtevkov za OMD, to pomeni, da za izdajo in izplačilo ostaja še približno 30.700 odločb v skupni vrednosti okrog 25,5 milijona evrov, so pojasnili na agenciji. Sedaj nadaljujejo z izdajo paketov odločb za OMD. Kot so dejali, je 22.700 odločb v skupnem znesku 15 milijonov evrov že pripravljenih, izdajo odločb pa bodo končali takoj, ko bo mogoče. Skupno bo za OMD za leto 2015 torej izdanih 47.200 odločb v skupni vrednosti okrog 41,1 milijona evrov. Podatkov o razdelitvi sredstev glede na regije in območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje nam niso posredo- tSj^i Foto: MV Kmetije in delniške družbe na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost naj bi prejele štiri milijone evrov manj. vali, saj da agencija še ne rokuje s končnimi podatki. Sicer pa je agencija za OMD za leto 2014 izdala nekaj več kot 47.800 odločb v skupni vrednosti 45,1 milijona evrov, torej štiri milijone evrov več. Mojca Vtič 10 največjih prejemnikov sredstev za OMD za leto 2014, gorska območja 10 največjih prejemnikov sredstev za OMD za leto 2014, negorska območja 1 Prejemnik I Plačilo (v evrih) 1 Prejemnik UPlačilo (v evrih) Go-Ko 86.394 Perutnina Ptuj 63.176 UL Veterinarska fakulteta 26.369 Panvita 30.914 Društvo rejcev drobnice Zg.Posočja 25.876 Meja Šentjur 26.641 Agrarna skupnost Planina pod Golico 25.085 Stariha Jože 25.712 Pašna skupnost Velika planina 23.603 Jeruzalem 23.406 Agrarna skupnost Bohinjska 22.356 Ormož SAT Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik Kobilarna Lipica 22.777 Notranjski park 21.400 Goran Škaper 22.573 Franc Vettorazzi 21.377 Žipo Lenart 17.611 Primož Krišelj 21.223 P&F Jeruzalem Ormož 16.765 Agrarna skupnost Vrasji vrh 20.680 Rok Vrabec 16.311 Slovenska Bistrica • Popoln pogin rib dobil epilog Impol prevzel odgovornost Konec decembra so slovenjebistriški ribiči opazili pogin rib v potoku Bistrica. Prst krivde za pogin ribjega življa so uperili v podjetje Impol, ki je sedaj odgovornost priznalo in obljubilo pomoč pri vrnitvi življenja v slovenjebistriški potok. Kot so pojasnili v Impolu, so v drugi polovici decembra 2015 znotraj industrijske cone Impol izvajali redna vzdrževalna dela. »Slednja so potekala tudi znotraj livarne. Na drugem livnem stroju se je zaradi tehnološke zastarelosti zamenjal cilinder. Za opisana dela je skupina Impol najela zunanjega izvajalca. Pri povrtavanju je v luknjo dotekala podtalnica, ki so jo bili izvajalci del primorani izčrpavati. Pred prečrpavanjem so bili odvzeti vzorci podtalnice, v katerih se je mulj posedel. Količina usedline je kazala na to, da izčrpana voda ne bi smela negativno vplivati na okolje. Pri oceni žal ni bil upoštevan nizek vodostaj in tudi nizek pretok potoka Bistrica, zaradi česar je ob izlitju podtalnice v potok prišlo do previsoke vsebnosti mulja, kar je povzročilo zaduši- tev rib,« so vzrok za pogin rib navedli v Impolu. Postrvi v potoku Bistrica še letos Predsednik Ribiške družine Slovenska Bistrica Robert Skrbi-nek je še dodal, da je previsoka količina mulja v potoku povzročila izginotje drugih živih organizmov, s katerimi se potočne postrvi prehranjujejo. »Ker pa ne gre za kemijsko onesnaženje, lahko pričakujemo, da si bo potočna favna relativno hitro opomogla, kar bi lahko še pospešila napovedana otoplitev in dež,« je optimistično napovedal Robert Skrbinek. Na podlagi analize stanja ribiči ocenjujejo, da bodo lahko potočne postrvi ponovno naselili v bistriški potok že do maja letos. V Impolu so še dejali, da oni sicer niso neposredni povzročitelj, vendar v celoti prevzemajo objektivno odgovornost za nastalo škodo in dajejo zavezo Ribiški družini Slovenska Bistrica, da bo Impol finančno podprl sanacijsko vlaganje rib v potok in da bo tudi v prihodnosti sodeloval in sponzoriral aktivnosti, ki jih izvaja ribiška družina z namenom ohranjanja življenja v potoku Bistrica. »Za nastalo škodo se iskreno opravičujemo vsem prebivalcem občine Slovenska Bistrica in vsem drugim deležnikom. Od zunanjih izvajalcev zahtevamo, da se do okolja vedejo enako odgovorno, kot smo se zavezali v skupini Impol. V prihodnje bomo nadzor nad njihovimi aktivnostmi še dodatno poostrili,« je povedal glavni izvršni direktor Edvard Slaček. Mojca Vtič Po oceni ribičev naj bi v potoku Bistrica poginilo 250 kilogramov potočnih postrvi. Foto: Mojca Vtič Vir: AKTRP Vir: AKTRP torek • 12. januarja 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Haloze • Drugo delovno srečanje za ustanovitev vinarske zadruge Na vinogradniških legah lahko uspevajo le vinogradi Po prvem srečanju na Vidmu je za ustanovitev vinarske zadruge zanimanje pokazalo 17 vinogradnikov. O načrtih so v drugo razpravljali še v Podleh-niku, z naslednjimi srečanji na Ptujski Gori, v Vidovi kleti in še kje pa se bo številka gotovo še povečala. V posebni anketi so pridelovalci grozdja in vina menili, da bodo v zadrugi lahko bolje promovirali in tržili svoje izdelke. Haloški vinogradniki in vinarji imajo že dolgo težave zaradi slabe prepoznavnosti svojih vin, stroški proizvodnje pa so zaradi specifičnega terena veliko višji kot drugod. Pred leti so se že začeli združevati v vinogradniška društva, zdaj pa nameravajo povezovanje nadgraditi še z zadrugo. Tudi Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo, ki je za zadrugo pripravilo poslovni model, kot najpomembnejšo potezo za vinogradništvo vidi prav ustanovitev krovne organizacije za povezovanje, promocijo in pospeševanje prodaje vina. Zadrugo bi organizirali po načelih socialnega podjetništva. Vstop in izstop bi bila prostovoljna, vsi člani pa bi enakopravno odločali o vsem. Zato ni pomembno, kje bo zadruga registrirana. Župan Podlehnika Marko Maučič je za ta namen sicer že ponudil prostore v novem večnamenskem centru Podlehnik. Poleg skupnega trženja so nekateri za zadrugo predlagali Za Haloze kot posebno območje bodo specialni razpisi objavljeni šele v letih 2017 in 2018. Andrej Rebernišek zato vinogradnike poziva, naj se do takrat prijavljajo na običajne razpise: EU sofinancira obnovo vinogradov, že aprila letos pa bo objavljen še razpis za gradnjo vinskih kleti (prijavi bo treba priložiti že vso gradbeno dokumentacijo). V poštev bodo morda prišli tudi razpisi za mlade prevzemnike kmetij, čeprav je ena od težav Haloz prav v tem, da teh mladih primanjkuje. Načrte za zadrugo so predstavili (z leve) Gorazd Seruga, Simona Zakelšek, Jernej Golc in Andrej Rebernišek. še strojno skupnost oz. skupno nabavo mehanizacije, pa tudi reprodukcijskega materiala. Zadruga ne bi smela biti le vinarska, temveč tudi vinogradniška; mali vinogradniki, ki jih je v Halozah največ, namreč praviloma prodajajo grozdje, večji pa vino - zadruga pa bi morala koristiti obojim. Z njo bi se tudi lažje prijavljali na razpise in črpali sredstva. Denar bi lahko dobivali od občin, LAS Haloze, Programa razvoja podeželja, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, z ukrepi vlade in ministrstev ter od zasebnih investitorjev. Haložan Razprava se je dotaknila tudi haložana. Ta je hkrati blagovna znamka v lasti Ptujske kleti in označba zaščitenega geografskega porekla (ZGP). To je že povzročilo nekaj nevšečnosti, ko sta konec lanskega leta na trg hkrati prišla kar dva haložana. Prisotni na delovnem srečanju so se večinoma strinjali, da bi moral haložan pridobiti oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), podobno kot na primer cviček ali teran. Določiti bi mu morali primerno ceno, predvsem pa stroge kriterije kakovosti. Nekdanji enolog Ptujske kleti Bojan Kobal pravi: »Brand halo-žan danes že obstaja, treba pa ga je negovati in na prvo mesto postaviti kakovost. PTP to vsekakor omogoča, če je le smiselno narejen. Ta vina so lahko na svetovnem nivoju.« Zadrugo podpira tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj Direktor Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je potrdil, da je vinogradništvo v Halozah trenutno v resnični krizi. Pridelava grozdja je v zadnjih letih v vinorodnih okoliših Haloze in Maribor padla, v Ljutomersko-Ormoških goricah pa se počasi spet dviga. Lani je na našem območju grozdja dejansko primanjkovalo, še večje pomanjkanje pa se pričakuje letos. Haloze so se v zgodovini z visokim bruto dohodkom iz vinogradništva in vinarstva že preživljale same, zadruga pa ponuja možnost, da si na vinskem zemljevidu spet izborijo svoje mesto. Rebernišek je kot zgled navedel povezovanje vinogradnikov na avstrijskem Štajerskem, pa tudi v domačih Goriških brdih, kjer jim je celoten lanski pridelek z dobro prezentacijo in trženjem uspelo prodati že vnaprej. Nobenega modela pa ne morejo v Haloze preprosto prekopirati; pravila si bodo tukajšnji pridelovalci vina morali postaviti sami. Eva Milošič Število haloških vinogradnikov | Površina vinogradov na vinogradnika 1800 0-0,5 ha 100-2.000 273 ha 120 0,51-5 ha 2.001-10.000 135 ha 40 več kot 5 ha več kot 10.000 387 ha Skupaj: 1960 Skupaj: 795 ha Vir: LAS Haloze Podravje • Pripravljajo kratek dokumentarec o reki Reka Drava: darilo narave za vse generacije Že februarja bomo lahko na nacionalni in lokalnih televizijskih postajah videli dokumentarni film, v katerem bo glavno vlogo igrala naša reka Drava. Edinstvene posnetke, ki jih zdaj še dokončno obdelujejo in opremljajo z zvokom, so minuli teden že pokazali na predpremieri, ki je bila na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Avtor Gregor Šubic je dobrih deset minut dolg film naslovil Reka Drava: darilo narave za vse generacije. Dokumentarec je nastal v okviru projekta Live-Drava - Obnova rečnega eko-sistema nižinskega dela Drave v Sloveniji, zanj pa so porabili 15.000 evrov. Biolog in nara-vovarstvenik Šubic je avtor več krajših filmov o naravi. Eden od njih, Med morjem in kopnim, je že prislužil priznanje Prometej znanosti, ki ga Slovenska znanstvena fundacija podeljuje za odličnost v komunikaciji ter popularizacijo in promocijo znanosti. Besedilo za novi film je napisal vodja projekta Live-Drava Damijan Denac, prebral pa Ivan Lotrič. »Filmi so eno od orodij pri varovanju okolja. Zelo učinkoviti so prav kratki filmi, saj si ljudje pogosto kaj več časa niti ne vza- memo,« pravi Šubic. Dodaja, da si bo film mogoče ogledati tudi na spletni strani projekta Live-Drava, služil pa bi lahko še kot učno gradivo v šolah. Film so snemali kar dve sezoni. Avtor je povedal, da sta za eno minuto filma o naravi navadno potrebna dva snemalna dneva, če so seveda vremenski pogoji ugodni. Reko Dravo so posneli tudi z dronom, tj. daljinsko vodeno letečo napravo, ki nosi fotoaparat ali kamero. V filmu pa so uporabili še stare fotografije reke; nekaj so jih stežka našli v Pokrajinskem arhivu Maribor, večino pa na starih razglednicah. Starejši ljudje se Drave še spominjajo kot lepe, mogočne reke, ki je lahko dosegla celo kilometer v širino, izredno naglo spreminjala svojo strugo in niti dve leti ni bila enaka. Po Foto: Tilen Basle V okviru projekta LiveDrava so na Ptujskem jezeru uredili gnezditveni otok. Projekt LiveDrava skuša staro strugo reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi vrniti v prvotno stanje. Poleg varovanja narave sta cilja projekta še izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo. Vse to koordinira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Od skupno potrebnih 4,4 milijona evrov bo Evropska unija prispevala polovico, Ministrstvo za okolje in prostor petino, ostalo pa partnerji in sofinancerji (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mestna občina Ptuj, Občina Ormož, Dravske elektrarne Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor in Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj). Projekt podpirata še Agencija RS za okolje in Občina Središče ob Dravi. izgradnji hidroelektrarn se je njena podoba bistveno spremenila, pa tudi hiše so se približale strugi. Ljudje so namreč verjeli, da jih bodo elektrarne ščitile pred poplavami. Reka je prinašala čedalje manj proda, kar je otežilo gnezdenje številnim pticam. Tudi njeni bregovi so se spreminjali. Zato bi bregulj-ka in vodomec, na primer, brez človeške pomoči doslej verjetno že bila izginila. Hkrati pa so tudi umetne tvorbe, na primer akumulacijska jezera, postajale pomemben življenjski prostor za številne živali in rastline. Naravovarstveniki opozarjajo, da so zaradi zajezitev vodna nihanja danes zelo velika. Premajhna količina vode pa za življenje v reki in ob njej predstavlja veliko težavo. Eva Milošič Foto: EM 8 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. januarja 2016 Ptuj • Vrteški denar za investicije Vrtcu ostalo nekaj denarja - kaj z njim? Še v začetku lanskega leta je bilo predvideno, da se uprava Vrtca Ptuj seli v Raičevo ulico 14. A ker denarja za celovito obnovo stavbe ni bilo, so se kot primernejša začasna rešitev izkazali prostori v Puhovi ulici 6, kjer sicer plačujejo najemnino, a imajo bistveno boljše pogoje za delo kot v preteklih 30 letih. S tem so prihranili kar nekaj denarja, predvidenega za rekonstrukcijo in adaptacijo objekta v Raičevi, ki ga bodo sedaj namenili za druge investicije. Foto: ČG Nekaj sredstev bo šlo za kuhinjsko opremo. Prostori uprave Vrtca Ptuj so bili kar 30 let v Prešernovi ulici 29. Več let je vodstvo Vrtca opozarjalo, da ti niso primerni, kar je potrdila tudi inšpekcijska služba okoljskega ministrstva, ki je izdala odločbo, da so prostori potrebni temeljite obnove. To je pospešilo iskanje rešitve in od septembra lani uprava ptujskega Vrtca deluje v Puhovi 6, kjer plačujejo mesečno najemnino 2.400 evrov. S tem, ko so se namesto v Ra-ičevo selili v Puhovo ulico, pa je del presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let ostal neporabljen. Stroški selitve v sedanje prostore uprave so znašali 52.806 evrov, medtem ko bodo 50.000 evrov namenili zamenjavi nekatere opreme in nakupu igral. „Občina je ob upoštevanju izredno slabih in nevarnih razmer v prostorih naše prejšnje uprave odločila, da je treba najprej urediti nove oziroma nadomestne prostore. Odločitev je bila sprejeta s hvaležnostjo, ker smo se zavedali, da smo vsak dan izpostavljeni ne samo neprimernim prostorom, ampak smo tudi v veliki nevarnosti. Prvotnega namena, da se preselimo v stare prostore nekdanjih mehaničnih delavnic, ni bilo možno uresničiti, ker so bila sredstva v višini 100.000 evrov premajhna za ustrezno sanacijo nadomestnih prostorov. S pomočjo Mestne občine Ptuj nam je bila ponujena druga lokacija, za ureditev katere pa nismo potrebovali celotne vsote presežka prihodkov nad odhodki. Porabili smo sredstva za najnujnejšo opremo in ureditev pogojev za delo uprave in MO Ptuj predlagali in jo zaprosili za soglasje, da se preostanek nameni za nujno opremo kuhinje in nekaj igral na igriščih, kjer je oprema pomanjkljiva," je pojasnila Bratuževa. Med predlogi, kako porabiti sredstva, so navedli tudi, da bi bilo smiselno urediti sanitarije v enoti Mačice, del sredstev pa bo namenjen tudi za nadomestno opremo v kuhinji. Po besedah ravnateljice se zelo veselijo, da bodo končno nadomestili dotrajano pečico, ki jim je do sedaj zagotavljala pripravo zdrave in primerne hrane za najmlajše. „V kuhinji moramo nadomestiti tudi veliki prekucnik za pripravo moč-natih jedi in omak. Poleg kuhinje je treba po odločbi sanitarnega inšpektorja urediti tudi napeljavo za vodo in odtoke v enoti Narcisa," še dodaja ravnateljica. Preostanek sredstev pa si želijo nameniti tudi za nekaj igral, seveda najprej v enotah, kjer so ta najbolj potrebna. Kakorkoli, vsa vlaganja, ki jih je potrdil tudi mestni svet, bodo zelo pomembna. O tem, kako so zadovoljni s prostori v Puhovi, pa ravnateljica pravi: „Sredstev za ureditev prostorov v Raičevi ulici je bilo premalo in selitev v Puhovo ulico je bila v danih okoliščinah zelo dobra poteza. Hkrati je treba poudariti, da bi bila, ne glede na sedanje okoliščine, nujna vlaganja v opremo kuhinje, ker se že lep čas mučimo s popravljanjem stare pečice, saj je preprosto odslužila. Dnevno se namreč v njej pripravlja 1200 obrokov - in to že celih 21 let." Dženana Kmetec Ptuj • Nove pridobitve Zdravstvenega doma Zdravstveni dom Ptuj bogatejši za tri nova vozila in ultrazvok Kar 170.000 evrov vredne investicije je direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan minuli teden predala v uporabo zaposlenim v tej ustanovi. Dve novi vozili za patronažo, eno ur-gentno vozilo za nujno medicinsko pomoč in sodoben prenosni ultrazvok za urgenco so gotovo pridobitve, ki jim bodo olajšale delo, pacientom pa zagotovile še kakovostnejšo oskrbo. Majšperk • Ponovoletno srečanje gospodarstvenikov, županov in društvenikov »Leto Marsa prinaša energijo za akcijo, spodbude in spremembe« Županja občine Majšperk Darinka Fakin je januarja sprejela poslovne partnerje, podjetnike, obrtnike, župane, društva in druge organizacije, ki so v minulem letu sodelovali z občino. »Leto 2015 je bilo leto Plutona in Urana, torej leto globalnih sprememb, letos smo vstopili v leto Marsa,« je v uvodu povedala županja. Foto: Mojca Vtič Zbrane poslovne partnerje občine, podjetnike, obrtnike in župane sta uvodoma s pesmijo pozdravila Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht. Že doslej je bil vozni park Zdravstvenega doma Ptuj zadovoljiv, čeprav so nekateri avtomobili že precej stari. Tiste najstarejše so z novim letom tudi nadomestili, tako da sta dve patronažni sestri dobili popolnoma novi vozili. „Pohvalimo se lahko s tem, da ima vsaka patronažna sestra svoj avtomobil, kar je izjemnega pomena tako za njihovo kakovostno delo kot oskrbo pacientov," je na slovesnosti ob predaji vozil minuli teden dejala direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. 18.000 evrov sta vredna oba avtomobila, medtem ko je vrednost urgen- tnega vozila še bistveno višja. Kar 130.000 evrov so plačali za urgentno vozilo B za nujno medicinsko pomoč. Sredstva za vse te investicije je zagotovil Zdravstveni dom Ptuj, ta ima sedaj kar 38 vozil, od tega 11 reševalnih, preostalo pa so patronažna vozila in avtomobili za druge službe. „Tudi na občini smo izjemno zadovoljni z delovanjem te ustanove. Vaše storitve so izjemno kakovostne in prav je, da si za to zagotovite tudi potrebne pogoje. Nova vozila bodo gotovo pridobitev tako za zaposlene kot paciente. Pomoč pa bo s tem še lažja," je med drugim dejal župan MO Ptuj Miran Senčar. Ptujska občina sicer nakupa vozil ni sofinancirala, je pa donirala 500 evrov za nakup prenosnega digitalnega ultrazvoka. Tega so kupili na podlagi javnega razpisa, ki je bil izveden avgusta lani, njegova vrednost pa je 21.000 evrov. „Pomembno je, da imamo na urgenci kakovostno in hitro oskrbo v nujnih stanjih. Smernice gotovo gredo v to smer, da zdravnik kar se da hitro ve, kaj se s pacientom dogaja in z novim, sodobnim ultrazvokom, bo to lahko izvedel še hitreje," pojasnjuje Petek Uhanova. Dženana Kmetec In kaj pomeni, da bo letos vladal Mars? »Prinaša nam energijo za akcijo, spodbude za spremembe, pa tudi borbenost. Kam se bo usmerila naša energija, je odvisna od nas. Če povežemo Marsove lastnosti, to pomeni, da bomo bolj po-gumnejši, energičnejši, pod-jetnejši, aktivnejši, strastnejši in tekmovalnejši.« Županja je zbranim zaželela še miru, sreče, ljubezni in uspeha v letu 2016. In kaj si želijo podjetniki v tem letu? Samostojni podjetnik iz Naraplja Mirko Pislak si želi predvsem zdravja, sreče in poslovnih uspehov. Največji izziv v letu 2016 za družinsko podjetje, ki med drugimi sodeluje tudi s slovitim podjetjem Tesla, bo selitev prostorov v industrijsko cono Majšperk. »Selitev načrtujemo zaradi prostorske stiske, in sicer še v prvi tretjini leta. Res je, da je v tem času to spodbudna novica, vendar širitev prinaša tudi večje skrbi,« je povedal Pislak, ki se ukvarja s projektiranjem, izdelavo prototipov in serijsko proizvodnjo za avtomobilsko industrijo. Milan Vinkler iz podjetja Mark Metal, ki deluje v Maj-šperku, pa je o ciljih v letu 2016 dejal: »Cilje imamo realne, sicer pa si želimo zmerno rast proizvodnje, v letu 2015 smo zra-stli za 15 %, tržno in kapitalsko rast. Trenutno zaposlujemo 76 ljudi, ta trend zaposlovanja iz leta 2015 želimo nadaljevati, saj imamo smele načrte in nove posle.« Podjetje, ki je povsem izvozno, izdeluje izdelke za papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, podjetje sestavlja še orodjarna, tretja dejavnost pa je sestava in montaža. Mojca Vtič Foto: CG Predaje vozil sta se udeležila tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan in župan MO Ptuj Miran Senčar. Slovenija • Koncesije dimnikarjem ostajajo V času vlade Alenke Bratušek je takratni minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki danes v vladi Mira Cerarja sedi kot minister za kmetijstvo, vehementno napovedoval spremembe v sistemu in organizaciji dimnikarskih storitev po letu 2015. Židan je takrat govoril predvsem o padcu koncesij in sprostitvi trga, kar naj bi se zgodilo v začetku letošnjega leta. A dimnikarski lobi je očitno toliko močan, da je vlada obstoječi sistem (s koncesijami vred) podaljšala še za leto dni, torej do konca 2016. »Zaradi zagotovitve javnega interesa, ki je v skrbi za varstvo okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarno varnost ter energetsko učinkovitost malih kurilnih naprav, je potrebna regulacija tega področja tudi po letošnjem letu,« so odločitev pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor. (MZ) torek • 12. januarja 2016 Tednikov intervju Štajerski TEDNIK 9 Tim Gajser • Pogovor s svetovnim prvakom Tina Maže: »Tim, motokrosisti ste norci Širok nasmeh in palec navzgor. Ti dve značilni potezi motokrosista Tima Gajserja smo v letu 2015 imeli možnost videti tudi na finalu svetovnega prvenstva v motokro-su v razredu MX2, ko je 19-letnik postal svetovni prvak. Prihodnjo sezono ga bo A mogoče spremljati v najmočnejšem razredu MXGP, kjer bo najmlajši voznik jrn med elito. Sredi decembra smo se ustavili pri njem, ko je ravno imel poškodovano ramo. Tim, enkrat si rekel, da ne mine tekma, ko te nekaj ne bi bolelo. Sezono si končal z zlomljenim palcem, sedaj rama. »Drži, ne mine tekma, ko me nekaj ne bi bolelo. Vedno nekje padeš, a pred drugimi, predvsem tekmeci, skušaš bolečino skriti, saj pod adrenalinom bolečina popusti, ko si osredotočen na vožnjo, na bolečino pozabiš. Glede rame sem šel k svojemu zdravniku na pregled. Realno bi moral počivati tri tedne, ker pa sem to jaz, je dovolj deset dni. In ravno Timova zagnanost in predanost sta ga pripeljala na vrh. Začetki so bili namreč, milo rečeno, težki. Oče Bogomir Gajser je imel svoje podjetje, delal je z bagrom in vse, kar je zaslužil, je dal za motokros, da sta lahko s Timom potovala na dirke. Tim je vozil star motor, na sezono je imel na voljo največ dve opremi, in medtem ko so imeli nekateri vozniki že pri majhnih kategorijah na dirkah s seboj svojo ekipo - mehanike, pomočnike, sta Tim in Bogomir na dirko prišla sama. Pa sta zmagala in šla naprej. Za sedanje rezultate delam že od otroštva. Ata je dal vse za motokros in v motokrosu uživam. Boljšega življenja si ne bi mogel predstavljati. 19 let sem star in že dobrih 16 let vozim. Ko sem bil majhen in sem gledal posnetke na Youtube, sem želel postati svetovni prvak. Prva kljukica je odkljukana. Z očetom, celotno družino smo osvojili svetovni naslov. Sedaj sem si postavil višje cilje. In ti so? Da bi postal prepoznan in znan kot oseba, ne zgolj kot športnik, temveč kot oseba. Torej da bi me mediji, ljudje prepoznali po preprostosti. Ena izmed tvojih želja je bila tudi deljenje avtogramov. Si se že naveličal podpisovanja? Ne, tega se nikoli ne naveličaš. Meni sta deljenje podpisov in fotografiranje selfijev poleg vožnje najljubši opravili. Svoj podpis je podelil tudi svetovnemu zvezdniku moto športa Marcu Marquezu. V začetku decembra smo se na Japonskem zbrali vsi vozniki Honde na nekakšnem zahvalnem dnevu. Sicer pa sva Marquezom v isti ekipi, tako da se večkrat srečava. Zdaj sva se pogovarjala, da bi skupaj enkrat odvozila mo-tokros - ali bi jaz odšel k njemu v Španijo ali bi on prišel v Italijo. Marquez ima namreč motor, ki sem ga jaz prej vozil, pogovarjala pa sva se tudi, da jaz poskusim GP Sicer pa sem Marquezu podelil svojo majico. Z Nejcem sva že odhajala, ko so Hondini zaposleni pritekli za nama, da me morejo najti, ker me Marquez želi videti. Veš, da sem šel. Tako sem njemu dal dres, on pa meni podpisane rokavice. Tim, v tem času si prepotoval svet. Si ob napornem urniku uspeš pogledati znamenitosti kraja, kjer tekmuješ, okusiti tamkajšnjo kulinariko? Zdaj, ko sva bila z Nejcem na Japonskem, sem si ogledal Tokio. Sicer pa ni ravno veliko časa. Ko pridem v neko državo, imam navadno en dan prost, da se privadim, nato trening, « ogled proge, intervjuji, tekme. So me pa najbolj navdušile države Latinske Amerike - Argentina, Brazilija, Mehika ... No, saj je vsaka država nekaj posebnega. Med tekmami ne eksperimentiram s hrano, saj smo mi navajeni na evropsko hrano. Tako gremo na primer na Tajskem v italijansko restavracijo, saj si zaradi morebitnih prebavnih težav ne upamo pokusiti lokalne hrane. Osvojil si torej naslov najboljšega v razredu MX2, v prihodnji sezoni boš presedlal na močnejši motor. Na novo sezono se intenzivno pripravljam že slaba dva meseca. Sedaj sem dirkal na 250 kubičnem motorju, v prihodnji sezoni bom tekmoval s 450 kubičnim. Močnejši motor mi ni neznan, saj sem s takim motorjem vozil že nemško in državno prvenstvo. Seveda pa je ta motor težji. Ob tem bosta med novostmi v novi sezoni novi progi na Tajskem in v Švici. Sicer pa so vrhunski vozniki tako v MX2 kot v MXGP. V tem višjem razredu so zgolj vozniki starejši, morda ni toliko umazane vožnje. Mi mlajši gremo bolj na nož. Torej bo mladost tvoja prednost ali slabost, si namreč najmlajši med vozniki v MXGP? Morda je mladost prej slabost. Kot pravijo: mlad in neumen. Kljub temu pa sem se do zdaj že nekaj naučil, in sicer da moraš biti trd, da ne moreš iti z glavo skozi zid, da je boljše, da si četrti ali peti, kot pa iti do konca in nazadnje ostati brez točk. V enem izmed pogovorov si omenil, da so bili začetki v MX2 težki, ker si bil začetnik, si si moral izboriti svoje mesto. Res je, ko sem začel, sem se moral najprej uveljaviti, da me ni vsak zrušil. Zdaj že imam neko ime; ne, da se hvalim, vendar ne bo šel vsak v mene in me podrl. Sicer pa tekme MXGP in MX2 potekajo na isti dan, tako da se poznamo, vemo, kdo ima kakšen stil. Seveda pa si bom moral v MXGP tudi ustvariti neko ime. Sem pa daleč najmlajši, štejem jih 19, drugi najmlajši pa 23. Razlika je kar velika, vendar glede na teste imam dober občutek. Je sicer še daleč od tega, kar si želim, vendar menim, da bo. Tekmovati v MXGP ne bo izziv le zate, temveč tudi za tvojo ekipo. Tekmovanje v višjem razredu bo izziv tudi za ekipo Honde Gariboldi. Do zdaj so imeli voznika samo v MX2, zdaj gremo v MXGP. Tako bo nova sezona nekaj novega za vse. A vsi se že veselimo. Kakšne so danes tvoje želje? Postati svetovni prvak v MXGP. Ne bo lahko, konkurenca je zelo velika. Znanje imamo, z motorjem sem zelo zadovoljen. Vse gre v pravo smer. Malo me je zaustavila poškodba, vendar ne more iti vse navzgor. Spomnim se, da si kot svoj cilj omenjal Ameriko ... Amerika še tudi ostaja, vendar je sedaj na prvem mestu MXGP. Morda bom že v letu 2016 odšel v Ameriko na kakšno tekmo. Vendar pa je pred nami še cela sezona, bomo videli, kako bo. Kakšna je tvoja največja novoletna želja? Najpomembneje v športu je, ostati zdrav. Želim si, da z očetom nadaljujeva dober In kakšna so pričakovanja v novi sezoni? Dejstvo je, da sem novinec v tem razredu, a ob tem nimam pritiska ekipe, tudi oče je rekel, da naj vozim, kot znam, in da naj pri tem uživam. Na prvih tekmah bodo vsi šli na nož, tako da moram prve tekme odpeljati z glavo, potem pa ritem stopnjevati. Motokros ni samo fizična pripravljenost ... Motokros sestavljajo tehnika, psihična in fizična pripravljenost, ravnotežje, koordinacija. To ni zgolj gas do konca, kot mnogi menijo, je vožnja, ki zahteva veliko razmišljanja. Z očetom sva veliko časa posvetila tehniki, za katero menim, da me loči od drugih. Sicer pa na motorju dela celo telo, zato je treba biti v kondiciji in fizično dobro pripravljen zaradi skokov in obvladovanja motorja. In kako poteka dan mojstra motokrosa? Moj dan, ko sem doma, se začne ob 7.30, ko grem za dve uri v fitnes. Potem imam čas za zajtrk. Popoldan imam trening; lahko je to motor, kolo, tek ali fitnes. Z očetom skušava treninge narediti čim bolj raznolične. Morem pa prazniti, da je sedaj dosti lažje, ko ni šole, saj ne vem, če bi zmogel ob takem tempu delati še šolo. Tim je letos maturiral na Srednji šoli Slovenska Bistrica in si pridobil poklic ekonomskega tehnika. Ob tem je osvojil naslov svetovnega prvaka, podeljen mu je bil naziv športnik leta 2015 po izboru krovne športne zveze za motociklizem AMZS, športni novinarji pa so mu podelili nagrado za izstopajočo mlado športno osebnost leta. Zelo dobro je bilo v družbi najboljših slovenskih športnikov, fotografiral sem se z Dejanom Zavcem, Tino Maze. S Tino sva se tudi pogovarjala; najprej mi je čestitala, nato mi je rekla, da spremlja motokros in da smo motokrosisti norci. Vesel sem, da sem poskrbel za prepoznavnost motokrosa, namreč bil sem peti po izboru novinarjev v kategoriji športnik leta, kjer je Peter Prevc prejel najvišji naziv, in le malo mi je manjkalo do tretjega mesta. Mojca Vtič odnos, da se bova še naprej tako dobro razumela, pa tudi z vso družino. In kaj svetovni prvak iz Pečk pri Ma-kolah sporoča mladim športnikom? Če je šport to, v čemer se vidijo, naj vztrajajo. Vsak otrok, ko se začne ukvarjati z nekim športom, z neko dejavnostjo, si postavi cilje. Vem iz izkušenj. To ti daje motivacijo. Pridejo vzponi in padci, vendar te morejo slednji še dodatno motivirati. Če vzdržiš, se ti vse poplača. Torej palce navzgor, nasmeh na obraz in trmasto vztrajati kot Tim Gajser, ki ima v svoji zbirki okoli 300 pokalov, tudi zlate škornje in naziv najboljšega. Ob tem pa kljub uspehom, kot pravi Tim, ostati preprost. 10 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. januarja 2016 Podravje • Koledar prireditev območnih izpostav JSKD V kulturi pestro od januarja do decembra V območnih izpostavah Javnega sklada za kulturne dejavnosti po vsej državi so pripravili koledar prireditev, na katerih bodo svoje delo prikazali amaterski kulturniki vseh zvrsti, ki jih gojijo v nekem okolju. Pogledali smo, kaj in kdaj pripravljajo na območju Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice. Območna izpostava Ptuj Ptujski kulturniki začenjajo območne aktivnosti že v januarju. 22. in 23. bosta območni srečanji pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu, 30. pa bo namenjen izobraževanju, saj pripravljajo regijski seminar za vodje otroških folklornih skupin, regijski seminar za mentorje plesnih skupin in prvi del regijske fotografske delavnice (drugi del bo 13. februarja). Februarja (od 12. do 14.) bo prvi del območnega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin, 20. bo regijsko srečanje tamburaških skupin Zaigraj, tamburica, 26. pa regijska fotografska razstava. V marcu se nadaljuje območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin (od 11. do 13.), 15. in 16. bo območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet, 21. in 22. območno srečanje otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče, 31. pa območno srečanje otroških folklornih skupin Sedem korakov. V aprilu vas vabijo na območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan, lutka (1. aprila), na območno srečanje plesnih skupin Pozdrav pomladi (8.), območno revijo mladinskih pevskih zborov Glasbeni vrtiljak (12. in 13.) ter na območno srečanje odraslih folklornih skupin Pod lipo (24.). Maj bo pevsko obarvan: 5. in 6. bo Večerna pesem - območna revija odraslih pevskih zborov, 7. pa območna revija malih pevskih skupin Pa se sliš ... V juniju bodo tri regijska srečanja: 3. in 4. Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, 9. srečanje literatov in 11. srečanje odraslih folklornih skupin. 11. bo tudi regijski likovni seminar. Po poletnih počitnicah se letošnje dejavnosti ptujske območne izpostave nadaljujejo septembra s Folklornimi kimav-čevimi večeri (med 7. in 10.), peto državno tematsko razstavo Kvadrat in krog, kocka in krogla (odprta med 23. septembrom in 22. oktobrom) in regijskim seminarjem za zborovodje (24.). 1. oktobra bo regijski seminar za pihalne orkestre (tema: korakanje), 12. novembra regijski seminar za mentorje odraslih gledaliških skupin, leto pa ptujski JSKD končuje s tradicionalno osrednjo prireditvijo, na kateri pregledajo svoje celoletno delo; letos bo to 2. decembra. Območna izpostava Ormož Tudi na Ormoškem začenjajo letošnje delo v januarju, saj med 22. in 24. vabijo na območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, 30. pa na Bogastvo ljudske zakladnice - območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Februarja bodo Plesne migarije - območno srečanje plesnih skupin (19.), marca pa kar štiri območna dogajanja: srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja (4.)., srečanje lutkovnih skupin Ostrzkov dan (10.), revija otroških pevskih zborov Cicido (18.) in srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče (25.). Tudi april bo poln dogajanja: 8. bodo Ročk vizije - regijsko srečanje rock skupin, 15. Moje pesmi, moje sanje - območna revija mladinskih pevskih zborov in 23. Diradičindara - območno srečanje odraslih folklornih skupin. Maja se bodo na območni reviji Kdor poje... predstavili odrasli pevski zbori (14.). Po poletnih počitnicah bo 10. septembra regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, oktobra pa likovno-literarna kolonija Malek (8.) in regijski seminar za mentorje lutkovnih skupin (22.). Svoje delo bo ormoška izpostava sklenila z dvema prireditvama novembra: 11. bo razstava li-kovno-literarne kolonije Malek, 26. pa regijski seminar za vodje folklornih skupin. Območna izpostava Sl. Bistrica Letošnje slovenjebistriško dogajanje se na tamkajšnji območ- ni izpostavi JSKD začne februarja: 19. bo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Zapojmo in zaigraj-mo kot nekoč, med 26. in 28. pa Gledališki dnevi - območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin (1. del). Med 4. in 6. marcem bo drugi del območnega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin Gledališki dnevi, 9. bo območno srečanje otroških folklornih skupin Pojemo, godemo, plešemo, 15. območno srečanje lutkovnih skupin Gledališki dnevi, 17. bo prvi del območne revije otroških pevskih zborov Sijaj, sijaj, sonče-ce, 23. in 24. območno srečanje otroških gledaliških skupin Gledališki dnevi, 30. pa drugi del območne revije otroških pevskih zborov Sijaj, sijaj, sončece. Aprila (7.) se bodo otroški pevski zbori zbrali še na tretjem delu revije Sijaj, sijaj, sončece, 13. bodo Gledališki dnevi - regij- sko srečanje lutkovnih skupin, 16. območno srečanje odraslih folklornih skupin Godec, zagodi, da bomo plesali in 20. območna revija mladinskih pevskih zborov Zapoj z menoj. Maja bo območna revija odraslih pevskih zborov Poj z menoj, prijatelj moj (13.), 22. regijsko srečanje pihalnih orkestrov Zakorakajmo v sončno pomlad, 27. pa območna revija komornih vokalnih zasedb Male skupine - velika pesem. Septembra vabi likovna kolonija Štatenberg (med 9. in 11.), 11. pa bo tudi regijski seminar za mentorje otroških gledaliških skupin. Za konec 22. oktobra Bistričani vabijo na seminar za mentorje plesnih skupin. Območna izpostava Lenart Tudi letošnje aktivnosti le- narške območne izpostave se začenjajo februarja, saj bo 19. in 20. območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Marec bo kar prepoln različnih prireditev: 8. bo območno srečanje otroških folklornih skupin Diči diči diča, 17. območno srečanje otroških gledaliških skupin Otroški oder, 24. območno srečanje lutkovnih skupin Lutkarije, 30. revija otroških pevskih zborov Čričkov gaj in 31. območna revija mladinskih pevskih zborov Slavčkov gaj. April se začenja 9. z območnim srečanjem odraslih folklornih skupin Si za ples? Sem za ples!, nadaljuje pa 14. z območnim srečanjem plesnih skupin Plesne meglice, 21. z regijskim srečanjem otroških folklornih skupin in 26. z regijskim srečanjem otroških gledaliških skupin. V maju se bosta zvrstila območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Ljudske pesmi (13.) in območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Orfejevapesem (20.). Jesensko dogajanje na Lenar-škem se začenja 17. septembra z osemnajstim likovnim ekstem-porom, in 24. nadaljuje z regijskim seminarjem na temo osnov scenografije. V oktobru bosta dva večja dogodka: 2. razstava 18. likovnega ekstempora, 8. pa regijski godčevski seminar. Novembra vabijo na regijsko likovno razstavo (18.), decembra pa na: srečanje odraslih literatov (2.), Ta veseli dan kulture (3.) in regijski seminar za pripovedovalce (10.). Zanimivo, pestro in izjemno bogato leto 2016 nas torej čaka. Odrežite košček kulture tudi zase! jš Ptuj • Pet let Društva za šport invalidov Most Ptuj Zanimiv pogled na šport invalidov V prostorih CID-a Ptuj so 4. decembra lani odprli razstavo Društva za šport invalidov Most Ptuj pod naslovom Šport invalidov, ki bo na ogled do 20. januarja 2016. Z njo je društvo, ki promovira šport invalidov in ozavešča javnost o tem, da se lahko s športom ukvarjajo tudi invalidi, praznovalo svojo peto obletnico uspešnega delovanja. Mlade na ptujskih in okoliških šolah so pozvali, da z likovnimi deli predstavijo svoj pogled na šport invalidov. Odzvalo se je sedem šol in 74 mladih likovnikov, ki so ustvarili 65 izjemnih risbic. Njihova dela je ocenil uveljavljeni slikar Gregor Samastur. Pohvalil je vse, ki so se odzvali in ustvarjali na temo razstave. Še posebej se ga je dotaknila risbica Sandija Franca, učenca 3. a-razreda OŠ Ljudski vrt, ki je ob svoji risbici zapisal: ko me mama pelje v šolo. Sandi je namreč na inva- lidskem vozičku. Predsednica Društva Most Ptuj Silva Razlag se je zahvalila vsem šolam, ki so sodelovale v projektu, mladim likovnikom in tudi mentorjem ter Centru za interesne dejavnosti Ptuj, ki je odstopil prostor za to izjemno razstavo. Ta po besedah podžupana MO Ptuj Gorazda Oreška zasluži še kakšno predstavitev. Vsem sodelujočim so izročili skromna darilca in pisne zahvale za to, da so bili del projekta, ki je sovpadal tudi z letošnjim mednarodnim dnevom invalidov pod sloganom Rastimo skupaj v Evropi brez ovir. Društvo za šport invalidov Ptuj je z drobno pozornostjo nagradilo tudi svojo članico Vanjo Zelenik, ki je z letošnjih svetovnih iger specialne olimpijade v Los An-gelesu prinesla eno zlato in dve bronasti atletski odličji. Svojo zgodbo je predstavil vrhunski košarkar na vozičku, paraplegik Boris Klep. Na harmoniki pa je razvajal odličen glasbenik na vozičku Danijel Milošič. MG Foto: Črtomir Goznik Društvo za šport invalidov Ptuj je ob peti obletnici delovanja v prostorih CID Ptuj odprlo izjemno razstavo likovnih del učencev osnovnih šol pod naslovom Šport invalidov. Anketa med športniki Po čem si bodo zapomnili leto 2015 in kaj pričakujejo od leta 2016? Stran 12 Šport v letu 2015 - 2. Strani 12,13 Mali nogomet »Rimljani« spet na zmagovalnih tirnicah Stran 14 Rokomet Zagorje enostavno premočno Stran 14 Namizni tenis Ptujčani blizu, Cirkovča-ni daleč od uspeha Stran 15 Tenis Blaž Vidovič na pragu četrtfinala... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Smučarski skoki Prevc že pri številki sedem Športnik leta v Sloveniji v letu 2015 Peter Prevc še naprej navdušuje slovensko športno javnost. Po izjemnih predstavah na novoletni turneji štirih skakalnic, ko je bil za korak pred vsemi tekmeci, je niz zmag nadaljeval tudi na tekmi za svetovni pokal v Willingenu. To je že njegova četrta zaporedna zmaga - slavil je sedmič na zadnjih osmih tekmah, trinajstič v karieri. To je izjemno razveseljiv podatek pred naslednjim velikim tekmovanjem - svetovnim prvenstvom v poletih v avstrijskem Kulmu. V Nemčiji je slavil pred dvema največjima konkurentoma v svetovnem pokalu, Norvežanom Gangnesom in Nemcem Freundom. »Za mano je zabavna, a težka tekma. Ponovno je za mano dobro tekmovanje. V soboto smo imel precej težav zaradi vetra in zato je bilo danes nekaj nervoze. Tudi danes je bilo nekaj vetra, vendar je bila tekma veliko bolj poštena kot včeraj. Ko je nekdo v dobri formi, je vedno videti vse skupaj zelo lahko. Toda ko pogledaš nazaj, kaj je bilo treba narediti v pripravah na sezono, je vse skupaj seveda veliko težje, kot je videti. Pred SP v poletih konec naslednjega tedna se želim čim prej privaditi na letalnico, da bom lahko užival v poletih,« je takoj po tekmi dejal Peter Prevc, ki je bil na zmagovalnih stopničkah na enajstih od 12 posamičnih tekem zime. Po seriji zmag je prvi favorit za svetovno prvenstvo v poletih, ki bodo naslednji teden. »Poletov se zmeraj veselim, toda po drugi strani pred nastopi na letalnicah ne smeš biti evforičen. Velikanka se ti lahko hitro maščuje in bom moral predvsem ostati zbran in iti umirjeno na start. Prvi dan je treba preveriti letalnico, da slučajno ne narediš kake neumnosti,« je svetovno prvenstvo v poletih pospremil Prevc, skupni zmagovalec poletov v minuli sezoni. JM, sta Nogomet • NK Zavrč V Zavrču na preizkušnji osmerica V ponedeljek, 11. januarja, so nogometaši Zavrča začeli priprave na spomladanski del prvenstva v 1. ligi. Trener Ivi-ca Solomun spomladi ne bo mogel računati na Dejana Poliča in Zlatana Muslimoviča, ki sta že zapustila Zavrč. O slednjem smo že pisali v Štajerskem tedniku, prvi pa ni bil zadovoljen z minutažo v jesenskem delu prvenstva in bo športne izzive poiskal drugje. Alberto Riera je še naprej član Zavrča, še vedno pa ni dokončno znano, ali bo tako tudi po 31. januarju, ko se zaključi zimski prestopni rok. »Na začetku bo z nami osem, morda tudi devet igralcev na preizkušnji. Gre za mlade nogometaše, stare od 18 do 20 let, prihajajo pa iz Slovaške, Srbije, Češke, Nigerije, Gane, BiH in Hrvaške. ■ "V ■gl Foto: Črtomir Goznik Dejan Polič je jeseni v dresu Zavrča odigral 10 tekem in dosegel en zadetek (v Velenju proti Rudarju). Skupno je na igrišču prebil 619 minut. Pri Aluminiju še nič novega Priprave na drugi del sezone so začeli tudi Kidriča-ni, ki jih vodi trener Simon Sešlar. »Glede kadrovskih sprememb zaenkrat ne morem reči ničesar določenega; za odločitve si bomo vzeli čas. Jasno je edino to, da se bodo pripravam članske vrste priključili nekateri mladinci,« je povedal Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij. V optimalni varianti bomo sodelovanje sklenili s trojico, ki se bo izkazala za najboljšo rešitev v naši kadrovski kom- binatoriki. Med temi bo zagotovo en napadalec, spremljamo pa tudi igralce na ostalih igralnih mestih,« je povedal Miran Vuk. Nogometaši Zavrča bodo priprave oddelali v domačem okolju. JM Rokomet • RK Drava Na mesto Šerbca bo sedel Hrupič Na mestu trenerja članske ekipe Rokometnega kluba Drava je zadnje leto in pol deloval Uroš Šerbec. Ta je Ptujča-ne hitro po prevzemu popeljal iz 2. v 1. B slovensko ligo, v kateri je lani in letos ptujska ekipa nastopala zelo solidno. V začetku so v glavnem mladi rokometaši pod vodstvom Šerbca precej napredovali, medtem ko v zadnjem obdo- bju večjega napredka ni bilo videti. V vodstvu kluba so se zato odločili, da na poti v 1. NLB Leasing ligo, ki je cilj v sedanji sezoni, opravijo spremembo na trenerskem mestu. Uroša Šerbca je tako zamenjal stari ptujski rokometni znanec Ivan Hrupič, ki je doslej vodil mladinsko vrsto. Iz RK Drava Ptuj so v po- Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Mlajše reprezentančne selekcije Ormožani uspešni tudi na reprezentančnem nivoju Kadetska reprezentanca Slovenije (letniki 1998/99), ki jo vodita trenerja Jani Klemenčič in Benjamin Teraš, je gostovala na mednarodnem turnirju na Danskem. V okviru priprav na EP 2016 na Hrvaškem so mladi Slovenci odigrali tri tekme in dosegli zmagi proti Franciji (36:30) in Danski (28:24) ter doživeli poraz proti Hrvaški (31:34). Barve Slovenije so uspešno zastopali štirje Ormožani (na fotografiji): Miha Kavčič (13 zadetkov), Tilen Kosi (9 zadetkov), Dominik Ozmec (7 zadetkov) in Gašper Horvat (7 zadetkov). Tako so Ormožani dosegli več kot eno tretjino zadetkov reprezentance. Z najmočnejšo zasedbo so v Skandinaviji nastopili le Hrvati, ki so tudi osvojili turnirsko zmago. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Slovenija, 3. Danska, 4. Francija. Slovenijo na EP 2016, ki bo potekalo v Zagrebu in Koprivnici, v predtekmovalni skupini čakajo reprezentance Danske, Rusije in Slovaške. V drugi del tekmovanja vodita prvi dve mesti. uk Ivan Hrupič je novi trener rokometašev Drave. vezavi z zamenjavo trenerja poslali naslednjo izjavo za javnost: »8. 1. smo se sporazumno razšli z Urošem Šerb-cem, ki ima veliko obveznosti kot pomočnik trenerja slovenske reprezentance, kar mu jemlje veliko časa in energije. Pod svojo taktirko je člansko ekipo RK Drava popeljal v 1. B-ligo, mladince pa obdržal v elitni ligi. Uroš Šerbec je do kluba prikazal izredno profesionalni odnos, za kar smo mu hvaležni in mu na njegovi nadaljnji športni poti želimo veliko športnih uspehov. Za sodelovanje smo se dogovorili z Ivanom Hrupičem, ki bo tako do konca sezone 2016 vodil kar tri ekipe našega kluba: starejše dečke A, mladince ter člansko moštvo.« Odličen bivši rokometaš in priznan trener je s svojim delom z vsemi tremi ekipami začel v ponedeljek. Posebej Foto: Črtomir Goznik Uroš Šerbec je Dravo vodil približno leto in pol. bo izkoristil premor zaradi prekinitve ligaških tekmovanj zaradi EP, v tem času bo poizkušal člansko ekipo čim bolje pripraviti na drugi - odločilen del tekmovanja v 1. B-ligi. David Breznik 12 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. januarja 2016 Srečno 2016 Anketa med športniki: v ■ ■ ■ ■ po cem so si zapomnili leto 2015 in kaj pričakujejo od leta 2016? Foto: Črtomir Goznik Matjaž Tomažin (Klub tajskega boksa Ptuj): »Moje osebne in športne želje so, da bi bili vsi športniki zdravi, kajti če je zdravje, potem pridejo lahko tudi športni rezultati. Zato želim veliko zdravja in športne sreče vsem ptujskim športnikom v letu 2016. V tem letu si želim tudi veliko uspeha z svojo ekipo in našimi tekmovalci, da bi posegali po boljših rezultatih tudi letos in bi nastopali na svetovnem ter evropskem prvenstvu.« Foto: arhiv Kevin Venta (SD Kovinar Ormož): »V letu 2015 se bom najbolj spominjal odličnih rezultatov z zračno pištolo, predvsem pa 1. mesta na največjem mednarodnem tekmovanju v Rušah. Blizu so še zmaga na dvoboju s Hrvaško, zmaga na regijskem tekmovanju, postal sem skupni zmagovalec 1. A slovenske lige, tudi 3. mesto na državnem prvenstvu, skupno 1. mesto občinske lige in mednarodne First lige, državni univerzitetni naslov. Z ma-lokalibrsko pištolo se bom najbolj spominjal novega državnega rekorda 562 krogov, ki je bil izboljšan po 43 letih. Evropsko prvenstvo z maloka-librskim, prvič organizirano v Sloveniji: spominjal se bom, da sem bil zelo blizu finalu in s tem olimpijski kvoti. Pa tudi skupne zmage posamezno mednarodne Interlige, 2. mesta na državnem prvenstvu - leto 2015 je bilo zelo uspešno. V letu 2016 si želim znova odlične rezultate, vesel bi bil tudi kakšnega sponzorja več in predvsem, kar je najpomembneje - zdravja in sreče.« 9 Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik (trener RK Jeruzalem Ormož): »Leto 2015 na športnem področju ocenjujem zelo uspešno. Na klubskem nivoju smo Ormožani zasedli 7. mesto v sezoni 2014/15, v prvem delu sezone 2015/16 smo tudi trenutno na 7. mestu in z velikimi možnostmi za uvrstitev v Ligo za prvaka, kjer bo nastopilo šest najboljših ekip v državi. Na reprezentančnem nivoju je na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Gruziji izstopala osvojena srebrna kolajna. Še vedno malo peče finalni poraz proti Franciji, kjer smo bili blizu zlate medalje. Za leto 2016 si želim, da ekipa Jeruzalema napreduje in da si na reprezentančnem nivoju z letniki 2000/01 naberem čim več izkušenj na mednarodnih tekmovanjih. Svojim igralcem in preostalim športnikom želim čim bolj marljivo delo na treningih in da se jih izognejo poškodbe. Vsak trud bo prej ko slej nagrajen, zato ostaja moje vodilo za prihodnost še naprej: 'Delo, delo, delo...'« Foto: Črtomir Goznik Boris Premzl (Kegljaški klub Drava Ptuj): »Osebno si želim predvsem zdravja in sreče, česar seveda v obilni meri želim tudi vsem športnikom in sploh vsem ljudem dobre volje. Kot človek v zrelih letih, športnik po duši, pa si želim, da bi se lahko še veliko let ukvarjal s športom, kegljanjem in tudi nogometom, ki mi pomenita obliko rekreacije, druženja in sprostitve. Želim, da bi tudi v letu 2016 keglji padali vsaj tako kot v lanskem letu, ko mi je končno uspelo zmagati na domačem ptujskem prvenstvu in ko sem bil tudi v ligaškem tekmovanju dokaj uspešen. Kot predsednik Kegljaškega kluba Drava pa si seveda želim tudi čim boljše uvrstitve naših treh ekip, večji in hitrejši napredek mlajših članov, ki naj bi čimprej pomladili vrste prve ekipe in seveda čim manj finančnih težav, da bomo lahko izpeljali zastavljene načrte.« Sport v letu 2015 - 2. del Foto: UK Miha Magdič (KMN Tomaž): »Leto 2015 se zame ni začelo najboljše. Okreval sem po poškodbi mečne mišice, kar mi je onemogočalo igranje. Zaradi poškodbe sem začasno izgubil mesto v reprezentanci. Mladinski ekipi Tomaža sem se priključil šele v polfinalu državnega prvenstva. Uvrstili smo se v finale DP do 21 let, kar je bil zagotovo največji ekipni dosežek v letu 2015. Osvojili smo drugo mesto v državi proti tekmecem, ki so bili od nas starejši 1-2 leti. Dobre igre v prvenstvu so mi spet odprle vrata do mladinske reprezentance, kar je moj največji individualni dosežek v preteklem letu. Od jeseni igramo člansko drugo ligo, kar je pomembna stopnica v moji karieri. V ponos si štejem, da sem z 19 leti postal najmlajši kapetan članske ekipe v zgodovini KMN Tomaž. Presenetljivo smo že v krstni članski sezoni postali jesenski prvaki. V prihajajočem letu si želim s klubom osvojiti naslov prvaka v 2. SFL. Na osebnem področju si zagotovo želim čim manj poškodb, uspešno zaključiti drugi letnik fizioterapije in ostati standardni član reprezentance. Še moja misel za prihodnost: 'Nič ne pride samo od sebe, sanje so dosegljive le s trdim delom in odrekanjem'.« Foto: Arhiv Črtomir Goznik (Bowling klub Ptuj): »Za nami je najuspešnejša sezona v zgodovini kluba. V 1. slovenski bovling ligi je ekipa BK Ptuj 1 zasedla 4. mesto, ekipa seniorjev je osvojila 2. mesto v državi. Na državnem prvenstvu trojk je naša ekipa zasedla 4. mesto, dva člana našega kluba pa sta se prebila med 12 najboljših posameznikov v državi. V klubu se zavedamo, da bomo težko ponovili lanske rezultate, a kljub temu ostajamo ambiciozni. Osnovni cilj je, da ekipa BK Ptuj 1 ostane v 1. ligi, hkrati pa si želimo, da bi katera izmed ostalih dveh ekip napredovala v višji rang tekmovanja, saj ima za ta dosežek dovolj kakovosten igralski kader. Za leto 2016 ciljev torej ne manjka. Še vedno veliko napora vlagamo v popularizacijo bovlinga kot igre vseh članov družbene skupnosti, še posebej med mladimi. Kot svoj osebni cilj sem si zadal uvrstitev v finale državnega prvenstva posameznikov, kjer se za naslov državnega prvaka meri 12 igralcev.« JM, UK, DB JULIJ 2015 - francoski Chamonix je gostil evropsko prvenstvo v težavnostnem plezanju, hkrati pa je tekma štela tudi za letošnjo prvo tekmo svetovnega pokala. Slavila je Mina Markovič, kar je njen prvi naslov evropske prvakinje. Ob tem je osvojila še srebrno medaljo v kombinaciji; - Veronika Domjan (AK Ptuj) je na evropskem starejše mladinskem prvenstvu v Eskil-stunu na Švedskem osvojila srebrno medaljo v metu diska (56.63 m - nov članski državni rekord); - kolumbijski Cali je gostil svetovno mlajše mladinsko prvenstvo v atletiki, na katerem sta nastopila tudi Grega Pavlovič in Maja Bedrač (AK Ptuj). Maja je v skoku v daljino osvojila bronasto medaljo (622 cm), Grega pa je v teku na 200 metrov dosegel osebni rekord (21.82 sekunde), kar mu je na koncu prineslo 26. mesto; - na DP v streljanju je med člani s pištolo slavil Aleksander Ciglarič pred Kevinom Vento, ekipno je bila prva ekipa SD Jožeta Kerenčiča. Med članicami s puško je slavila Petra Vernik (Kovinar Ormož), Urška Kuharič je bila tretja; - v Ormožu je potekal 12. ormoški nočni ulični tek; - na DP v kolesarstvu na ve-lodromu so starejši mladinci KK Perutnina Ptuj (Škafar, Ro-škar, Kramberger) postali državni prvaki, Luka Sagadin je slavil v zasledovalni vožnji na 2000 m; - začela se je nova sezona 1. lige državnega prvenstva v nogometu; ekipa Zavrča je re-mizirala v Mariboru (1:1); - novi predsednik NK Drava je postal Peter Zajšek; - na 13. olimpijskem festivalu evropske mladine v Tbilisiju se je Maja Bedrač (AK Ptuj) veselila zlate medalje v skoku v daljino. Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj) je na krono-metru zasedel 30. mesto, na cestni dirki pa je bil 43. Mladi slovenski rokometaši so pod vodstvom Saša Prapotnika in Uroša Krstiča osvojili 2. mesto (nastopili so Ormožani Kosi, Kavčič, Horvat in Ozmec); - na DP za člane in članice v atletiki v Novi Gorici sta se zmag veselili Veronika Domjan v metu diska in Nina Kolarič v skoku v daljino. Matej Jeza je bil šesti v teku na 5000 metrov, Luka Medic pa osmi v teku na 800 metrov; - Gaj pri Pragerskem in Apače sta gostila evropsko prvenstvo v streljanju, na katerem sta z malokalibrsko pištolo v konkurenci mladincev na 50 metrov tekmovala dva predstavnika SK Ptuj Sašo Stojak in Tadej Širec. Stojak je bil deseti, Širec pa je pristal na 34. mestu. Pri članicah sta nastopili Petra Vernik in Urška Kuharič in osvojili 61. in 45. mesto. Ekipno sta skupaj z Živo Dvoržak z državnim rekordom osvojili 16. mesto. Pri članih je bil Kevin Venta na koncu 19.; - na DP v odbojki na mivki v Kranju je Ptujčan Jure Peter Bedrač skupaj z legendo slovenske odbojke Jasminom Ču-turičem osvojili 4. mesto; - Ta mara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je zmagala še na drugem zaporednem ITF teniškem turnirju v Telaviju. Sven Lah je zmagal na mladinskem ITF-turnirju 4. ranga HEAD Cup v Bruchkobelu; - na mladinskem EP v tenisu se je Sven Lah prebil do 4. kroga, Nina Potočnik pa do osmine finala; - na tekmi za svetovni pokal v padalstvu v skokih na cilj v Petingu sta v ekipi Elana nastopila dva Ptujčana Gorazd Vindiš in Peter Balta in osvojila 3. mesto. Gorazd Vindiš je bil tretji med posamezniki; - na letališču v Moškanjcih je v organizaciji Aerokluba Ptuj potekalo državno prvenstvo v jadralnem letalstvu; - motokrosist Tim Gajser je na Švedskem dosegel tretjo zmago v sezoni na tekmah svetovnega prvenstva razreda MX2; - v Kidričevem je bila odigrana mednarodna prijateljska košarkarska tekma Slovenija - Nova Zelandija. AVGUST 2015 - na 8. EP v klasičnih padalskih disciplinah v Montani v Bolgariji je Slovenija ekipno zmagala v skokih na cilj. Član zmagovalne ekipe je bil tudi ptujski padalec Peter Balta; - Mina Markovič je zmagala na tekmah svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v avstrijskem Imstu in v norveškem Stavangerju; - Veronika Domjan je na balkanskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo v metu diska; - v San Sebastianu v Španiji je potekalo evropsko prvenstvo v kikboksu. Iz KBV Ptuj je bila med mlajšimi kadetinjami Lara Vuzem Vajda druga, Timi Pun-garšek pa tretji. IZ KBV Ormož je bil Nejc Korotaj drugi; - članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek je slavila na turnirjih v Aradu in Trbižu z nagradnim skladom 10 000 dolarjev. Igrala je še v finalu ITF-turnirju v Bagnaticu z nagradnim skladom 15 000 dolarjev. Sven Lah je zmagal na mladinskih ITF-turnirjih v Kranju in Mariboru; - začelo se je tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi, v kateri nastopata Ptujska Drava in kidričevski Aluminij; - BD Ranca Ptuj in Kajak zveza Slovenije sta na umetnem jezeru reke Drave organizirala DP v veslanju v kajak kanu sprint na mirnih vodah. Tilen Vidovič je osvojil 2. mesto v sprintu na 200 metrov med člani, med mlajšimi člani do 23 leta starosti je bil na isti razdalji četrti; - na DP v plavanju v Kranju je iz PK Terme Ptuj tekmovala Klara Benko. V svoji starostni kategoriji je bila v vseh disciplinah uvrščena med najboljšimi; - Šahovska zveza Slovenije in ŠD Ptuj sta v Skorbi organizirala 25. člansko DP. Zmagal je Marko Tratar, Alexander Be-lijavsky iz ŠD Ptuj je bil drugi. Andraž Šuta je bil šesti, David Murko pa deseti; - na dirki Asko Radjugend Tour 2015 v okolici Dunaja je Luka Sagadin med mlajšimi mladinci v slovenski reprezentanci osvojil 10. mesto. V dresu reprezentance so nastopili še trije mladi člani KK Perutnina Ptuj: Škafar, Kramberger in Roškar; - na prvenstvu EU v šahu za mlade je v kategoriji U-10 Nika Kralj osvojila 2. mesto, Taj Pivec šesto v U-12 in Tadej Murko 7. v U-18; - na igriščih v Termah Ptuj je TK Terme Ptuj organiziral turnir Tim Gajser se je z odličnimi vožnjami prebil do prestižnega naslova svetovnega motokrosističnega prvaka v razredu MX2. torek • 12. januarja 2016 Šport Štajerski 13 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič je še tretjič v svoji izjemni karieri postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Ob tem je prvič osvojila še naslov evropske prvakinje v težavnostnem plezanju. Nogometaši Zavrča (1. SNL) in Drave (2. SNL) so se med sabo pomerili v četrtfinalu Pokala Slovenije - v dveh tekmah so bili uspešnejši prvoligaši, ki bodo spomladi nadaljevali tekmovanje. TE v konkurenci U-12; - NK Zavrč je trenerja Ivico Solomuna zamenjal s Slavkom Matičem, NK Aluminij pa Damijana Romiha s Simonom Sešlarjem; - Nika Šlamberger in Viktorija Zadravec (Judo klub Drava) sta v svojih kategorijah slavili na mednarodnem turnirju na Madžarskem, Mihaela Vogrin je bila druga. SEPTEMBER 2015 - na Ptuju je potekal 21. Ptujski športni vikend. Nosilca projekta sta bila Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj; - Tekaški klub Maraton Ptuj je na novi progi po mestu Ptuju in nasipu okrog umetnega jezera reke Drave izpeljal 24. Ptujski mali maraton; - padalci Aerokluba Ptuj (Gorazd Vindiš, Matej Kosta-njevec, Tomaž Korpar, Tonček Gregorič in Maja Sajovic) so bili na tekmi za svetovni pokal v padalstvu v skokih na cilj drugi v avstrijskem Thalgau. Zmagala je ekipa Elana, za katero je nastopal tudi Peter Balta; - Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je postal svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2; - Blaž Rola se je na ATP Challenger turnirju v ameriškem Caryju uvrstil v polfinale. Med dvojicami je slavil skupaj z Američanom Chasom Bucha-nanom; - Tamara Zidanšek je v Bolgariji v Dornbrihu osvojila turnir z nagradnim skladom 25 000 dolarjev. Nina Potočnik (Galtena) se je na turnirju v Vr-njački Banji (10 tisoč dolarjev) uvrstila v finale; - začelo se je tekmovanje v 1. A državni rokometni ligi (Jeruzalem Ormož) in v 1. B državni rokometni ligi (Drava Ptuj, Moškanjci-Gorišnica); - v Termah Ptuj sta ProSport Servises in PK Terme organizirala mednarodni plavalni miting; - AMD Ptuj je na kartodromu v Hajdošah organiziral četrto dirko za državno prvenstvo v kartingu in dirke za pokal Sportstil. To je bila zadnja dirka na kartodromu v Hajdošah; - v športni dvorani Campus je Dejan Zavec Boxing klub pripravil Večer boksa. Na njem se je predstavilo 14 nadarjenih boksarjev iz Slovenije. Priznanje za najboljšega je prejel Denis Lazar; - na borilnem spektaklu Arena Alpe Adria 8 v Mokronogu je član Kung fu kluba Ptuj Tomi Hojnik v K-1 gladko premagal Mitja Radeja. Iz kluba tajskega boksa Ptuj sta se z zmagama izkazala tudi Mihael Bela in Alen Golob; - na ekipnem mladinskem DP v atletiki so mladinci AK Ptuj osvojili 4., mladinke pa 6. mesto; - začelo se je tekmovanje v 2. moški rokometni ligi (RK Velika Nedelja). Ekipa ŽRK DP-lo-gik Ptuj bo v ženski konkurenci nastopal v mladinski ligi; - na klopi članske ekipe NK Drava je Francija Fridla zamenjal Damijan Vogrinec. OKTOBER - NK Zavrč je zamenjal trenerja Slavka Matiča, novi trener je postal Avstrijec Peter Pacult. Po samo dveh tednih ga je zamenjal Milko Durovski; - v 1. slovenski judo ligi je svoje nastope začela ekipa JK Gorišnica; - Šahovsko društvo Ptuj je s slovesnostjo v grand hotelu Primus obeležilo 80 let uspešnega delovanja. Ob tem je bil organiziran mednarodni turnir Ptuj Open 2015 (zmagal je Hrvat Robert Zelčič); - Tim Gajser je osvojil državni naslov v motokrosu v razredu open; - državna prvaka v kartingu sta iz vrst AMD Hajdina za sezono 2015 postala Vid Pšajd in Jan Šlosar. Ekipno je ekipa AMD Hajdina osvojila skupno 2. mesto, ekipa AMD Ptuj je bila tretja; - v 9. krogu 2. nogometne lige je v Kidričevem v lokalnem derbiju med Aluminijem in Dravo slavila ekipa Drave (0:2); - Maja Bedrač je zmagala na mnogoboju v Slovenj Gradcu med mlajšimi mladinkami in povrh vsega postavila nov državni rekord, ki sedaj znaša 5277 točk. V isti starostni skupini je Ptujčanka Tina Turk osvojila tretje mesto. V kategoriji mlajših mladincev je bil Žan Viher drugi, Grega Pavlovič pa tretji; - Blaž Rola je na ATP Challenger turnirju v Fairfieldu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev obstal v polfinalu; - združena ekipa Teniškega kluba Terme Ptuj je postala državna prvakinja v starostni skupini U-18. Nastopali so Tamara Zidanšek, Ena Babic, Maruša Plank, Sven Lah, Jakob Aljaž Kaplja, Blaž Bezjak in Maks Meh); - v četrtfinalu Pokala Slovenije v nogometu sta se med sabo pomerila Zavrč in Drava. V dveh srečanjih so bili boljši Zavrčani (1:1, 0:3); - v osmini finala Pokala Slovenije v odbojki se je ŽOK GM mobil iz Ptuja pomeril z državnimi prvakinjami Calcitom Vol-leyballom iz Kamnika. Gostje so slavile 0:3; - v Ljubljani je potekal 1. turnir državnih lig z zračnim orožjem. V streljanju z zračno pištolo je v 1 A ligi zmagal SD Kovinar Ormož, pred SK Ptuj. Med posamezniki je bil Kevin Venta drugi. V streljanju s puško je bila Urška Kuharič druga; - Klub tajskega boksa Ptuj - Muay Thai Gym Ptuj je v športni dvorani Center pripravil 1. krog mednarodne lige v tajskem boksu; - dekleta Namiznoteniškega kluba Ptuj so začela nastope v novi sezoni 1. slovenske lige, fantje pa v 2. ligi. V 2. ligi nastopa ženska ekipa NTK Cir-kovce, njihovi fantje pa v 3. ligi; - ekipi Futsal kluba Ptuj in KMN Tomaž nastopata v 2. slovenski futsal ligi; - dekleta Ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj so v konkurenci U-17 osvojila naslov jesenskih prvakinj; - slovenska moška teniška reprezentanca v Davisovem pokalu je v Kranju ugnala ekipo Litve (5:0) in si zagotovila obstanek v 1. evroavfriški skupini. Blaž Rola je dobil oba posamična dvoboja ter v paru z Blažem Kavčičem. NOVEMBER - Mina Markovič je zmagala na zadnji tekmi sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju, s čimer je potrdila skupno zmago v svetovnem pokalu (njeno tretjo); - Milka Durovskega je na klopi Zavrča zamenjal Ivica Solo-mun; - v Hialeah Park Racing & Casino v Hialeahu pri Miamiju je Dejan Zavec boksal za naslova svetovnega boksarskega prvaka v supervelterski kategoriji po verzijah WBA in IBO z Erislandyjem Laro. Kubanec je slavil po prekinitvi (poškodba Zavca) v 3. rundi. Dejan Zavec Na kartodromu v Hajdošah je bila lani jeseni izpeljana zadnja tekma v kartingu bila proga porušena. Foto: Črtomir Goznik že decembra je Foto: Črtomir Goznik Urška Kuharič (Kovinar Ormož) je po porazu oznanil konec svoje športne kariere; - nogometaši Drave so po jesenskem delu zasedli 2. mesto v 2. ligi, Aluminij je bil peti; - Kolesarski klub Perutnina Ptuj je proslavil 30-letnico delovanja; - začela se je nova sezona v 1. slovenski ekipni boksarski ligi. Iz Ptuja sodelujeta ekipi BK Ring Ptuj in Dejan Zavec Boxing; - ŠD Črešnjevci je pripravilo drugi krog tekmovanja v 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno pištolo in zračno puško. V streljanju z zračno pištolo je ekipno zmagalo SD Kovinar Ormož, SK Ptuj je osvojil tretje mesto. Med posamezniki je zmagal Ormožan Kevin Venta, - v Portorožu je Atletska zveza Slovenije izvedla tradicionalno prireditev Naj atlet 2015. Med dobitniki nagrad so bili trije predstavniki AK Ptuj: v kategoriji starejših mladink je slavila Veronika Domjan, pri mlajših mladincih pa Maja Bedrač in Grega Pavlovič. Nagradi sta prejela tudi njihova trenerja Gorazd Rajher in Aleš Bezjak; - Luka Vindiš (KBV Ptuj) je na SP v kikboksu v Dublinu na Irskem osvojil 5. mesto v svoji kategoriji; - državnega naslova sta se iz Kung fu kluba Ptuj veselila Tomi Hojnik v kategoriji do 75 kilogramov in Danijel Klobasa v kategoriji do 85 kilogramov. Bojan Vidovič je bil drugi v kategoriji nad 100 kilogramov; - člani Judo kluba Gorišnica so obstali v 1. ligi; - WKSA Hajdina in WKSA Maribor sta v Mariboru organizirala svetovne igre za otroke od 7. do 14. leta, svetovno prvenstvo za mladince in kadete ter svetovni pokal za veterane. Skupno je nastopilo blizu 1000 udeležencev iz 26 držav. Izmed članov WKSA Hajdina sta na svetovnih igrah naslov najboljšega osvojila Mitja Koderman in Aljoša Plajnšek, 3. mesto pa je osvojil Jaka Javoršek. Med ekipami so Mitja Koderman, Žiga in Jaka Javoršek ter Vid Veren Hochstetter osvojili 2. mesto med kadeti A; - Teniški klub Terme Ptuj je v skupnem točkovanju TZS zasedel končno 3. mesto med vsemi slovenskimi klubi, kar je najvišje doslej. DECEMBER - v Gimnaziji Ptuj je potekala 35. Zlata rokavica. Strokovna komisija je za najboljšega boksarja razglasila Nejca Nedelj-ka iz BK Ring; - v Katarju so potekale svetovne letalske igre, na katerih je v skokih na cilj tekmovala reprezentanca Slovenije, v kateri je bil tudi Peter Balta. Naša ekipa je osvojila končno 5. mesto; - ekipa NK Zavrč je v 1. ligi po jesenskem delu tekmovanja uvrščena na 5. mesto; - v Kidričevem so na slovesnosti predstavili publikacijo NK Aluminij; - ekipa Jeruzalem Ormož po prvem delu prvenstva v 1. A rokometni ligi v sezoni 2015/16 zaseda 7. mesto. V 1. B-ligi je Drava četrta, Gorišnica pa 11. med 14. ekipami; - Stanko Glažar je postal novi član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije; - Tamara Zidanšek je večino leta 2015 nastopala na članskih turnirjih, ob koncu leta pa je v ZDA zaključila svojo mladinsko kariero. Na turnirju visoke A-kategorije v Braden-tonu se je uvrstila v finale, na neuradnem mladinskem svetovnem prvenstvu v v Orange Bowlu pa je med posameznicami izgubila v 3. krogu, med dvojicami pa je skupaj z Indijko osvojila naslov najboljše; - odbojkarice ŽOK GM mobil Ptuj po prvem delu tekmovanja v 2. ligi vzhod zasedajo 4. mesto. - Sandi Mertelj je na seji mestnega sveta dobil nov mandat direktorja Zavoda za šport Ptuj; - niz ptujskih tekov v letu 2015 je ob koncu leta zaključil 4. Božičkov tek; - na prireditvi Športnik leta 2015 v Sloveniji sta naziv najboljših dobila Tina Maze v ženski in Peter Prevc v moški konkurenci. Med dekleti je Mina Markovič osvojila 3. mesto. Za izstopajočo mlado športno osebnost leta je bil razglašen motokrosist Tim Gajser. JM, DB 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 12. januarja 2016 Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm Judo » Rimljani« spet na zmagovalnih tirnicah Zimska liga MNZ Ptuj Uvodni krog v tem koledarskem letu je v ligi Zavarovalnica Tilia prinesel obilje golov in napetih tekem. Gneča pri vrhu je izjemna, saj prvih sedem ekip ločijo le tri točke. Ker je prostora v končnici le za tri moštva, se napovedujejo izredno dramatični preostali štirje krogi. ŠD Draženci so vknjižili prvo letošnjo zmago, njihova »žrtev« je bila ekipa Majolke. Ekipa Trcka je odpihnila Ptujsko Goro, podobno kot je to storila prebujena ekipa Po-etovia. V derbiju kroga med Rimom in Dabbs SL Timom je padlo kar 12 zadetkov, slavili pa so sinje modri. Na zadnji nedeljski tekmi med FC Ptuj in KMN Draženci so slavili prvi in se tako še bolj približali končnici tekmovanja. REZULTATI 7. KROGA: KMN Majolka - ŠD Draženci 1:2, F.C. Trcko - ŠD Ptujska Gora 7:1, KMN Poetovio Ptuj 0807300 - Klub ptujskih študentov 5:2, ŠD Rim Picerija Špajza - Dabbs SL Tim 8:4, FC Ptuj - KMN Draženci 8:6. 1. KMN POETOVIO PTUJ 6 4 2 0 25:15 12 2. ŠD RIM PIC. ŠPAJZA 6 4 2 0 25:16 12 3. FC PTUJ 6 4 2 0 24:17 12 4. F.C.TRCKO 7 4 3 0 22:22 12 5. DABBS - SL TIM 7 3 2 2 20:16 11 6. KMN MAJOLKA 7 3 3 1 17:17 10 7. KMN DRAŽENCI 7 3 4 0 28:28 9 8. EHM TEAM 5 2 1 2 13:15 8 9. ŠD PTUJSKA GORA 6 2 4 0 11:22 6 10. ŠD DRAŽENCI 5 1 3 1 10:17 4 11. KPŠ 6 0 4 2 14:24 2 Šket s petimi goli potopil »dabbse«: ŠD RIM PICERIJA ŠPAJZA -DABBS SL TIM 8:4 (3:1) STRELCI: 1:0 Šket (3.), 1:1 Petek (12.), 2:1 Pislak (14.), 3:1 Šket (15.), 4:1 Šket (18.), 4:2 Marinič (21.), 5:2 Fras (25.), 6:2 Škrabl (26.), 6:3 Jaz- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme med ekipama KMN Majolka in ŠD Draženci, ki so jo dobili slednji. bec (27.), 7:3 Šket (29.), 7:4 Jazbec (29.), 8:4 Šket (30.). ŠD RIM PICERIJA ŠPAJZA: Fras, Šket, Škrabl, T. Gajser, Pislak, Krivec, Škrinjar, Krajnc DABBS SL TIM: Rumež, Murat, Jazbec, Zagoršek, Leben, Petek, Jus, Marinič, Šerdoner Derbi 7. kroga je potekal med ekipama Rim Picerija Špajza in Dabbs SL Tim. Gre za ekipi, polni znanih nogometnih imen na našem območju, obenem pa ekipi, ki letos merita na končnico. Sinje modri so slabo sklenili koledarsko leto 2015, tokrat pa so se z zmago proti konkurentu ponovno vrnili na zmagovalna pota. Ob tem so s predstavo navdušili tokrat lepo polno dvorano Center. Blestel je Borut Šket, ki je dosegel kar pet zadetkov. Uvod je pripadel »rimljanom«, ki so povedli že na začetku s pravim evrogolom Šketa. Dabbs SL Tim je nato vzpostavil ravnotežje, postajal iz minute v minuto nevarnejši, ter v 12. minuti zasluženo izenačil. Sledile so razburljive minute končnice prvega dela igre, ko sta padla še dva zadetka, oba so dosegli Haloža-ni. Pri »dabbsih« je bil v tem delu zaradi drugega rumena kartona izključen Rumež. V nadaljevanju je bilo priložnosti in lepih akcij še več, nadaljevala pa se je tudi prevlada ekipe Rima. Zadetki na obeh straneh so padali kot po tekočem traku, še posebej v zadnjih petih minutah, ko so igralci mreže zatresli kar šestkrat. Nekateri izmed njih so bili res izjemni in številna publika je lahko le zaploskala akterjem obeh ekip. Malo pred koncem so temno modri ostali še brez Petka, ki je prejel neposreden rdeč karton, toda srečanje je bilo takrat že odločeno. tp ONL Videm VETERANI REZULTATI 7. KROGA: KMN Majolka veterani - ŠD Pobrež-je veterani 4:2, ŠD Lancova Rokomet • Mladinsko-članska liga - vzhod Zagorje enostavno premočno ŽRK Ptuj-ŠR Katja Kurent Zagorje 20:40 (11:20) ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac, Ivančič 3, Majcen, B. Selinšek 10, Kolednik 2, Rozman, Zo-rec 3, Hergula 1, Rodi 1, Otič, Ogrizek. Trener: Sašo Petek Močno oslabljena ptujska ženska rokometna vrsta je v nedeljo prvič v letu 2016 stopila na parket. Doma so Ptuj-čanke gostile ekipo Zagorja, ki velja za glavnega favorita za naslov prvaka v mladinski MLADINSKO-CLANSKA LIGA - VZHOD Foto: Črtomir Goznik 1. K. KURENT ZAGORJE 10 9 0 1 18 2. ŽRK KRKA 9 7 0 2 14 3. CELJE C. MESNINE 9 7 0 2 14 4. RK NAZARJE 8 6 0 2 12 5. ŽRK VELENJE 10 5 0 5 10 6. DP-LOGIK BRANIK 8 3 0 5 6 7. ŽRK PTUJ 9 2 0 7 4 8. ŽRD LITIJA 8 1 0 7 2 9. RK OLIMPIJA (-1) 9 0 0 9 -1 Sindi Zorec (ZRK Ptuj, rdeči dres) ligi, kar so ne nazadnje na svoji koži občutile tudi domačinke ... Zaostala tekma 10. kroga sama po sebi ni ponudila prevelikih razburjenj, saj so bile gostje precej boljša ekipa, izkoristile so predvsem svojo fizično moč in na koncu visoko slavile, domačinke so bile namreč precej oslabljene. Zaradi poškodb so manjkale Grabrovčeva, Ambroževa, M. Selinšek, Lahova, v 6. minuti vas veterani - Joe Fernandes Copy Sitar veterani 1:5, JP team - ŠD Selan Gostilna Kozel 3:2. 1. KMN MAJOLKA 7 7 0 0 49:10 21 2. JP TEAM 7 4 1 2 27:29 13 3. ŠD POBREŽJE 7 3 1 3 24:19 10 4. ŠD SELAN KOZEL 7 3 1 3 18:20 10 5. JOE FER./COPY SITAR 7 2 0 5 12:22 6 6. ŠD LANCOVA VAS (-1) 7 0 1 6 9:39 0 ČLANI REZULTATI 6. KROGA: NK Tržec R21 - ŠD Selan Krovstvo Petrovič 8:4, Joe Fernandes Copy Sitar člani -EHM team 1:6, KMN Majolka člani - ŠD Lancova vas člani 6:2, EHM team 2 - ŠD As 3:9, ŠD Zg. Pristava bar Incognito - ŠD Pobrežje člani 7:1. 1. MAJOLKA ČLANI 6 6 0 0 42:16 18 2. ZG. PRISTAVA 6 4 1 1 30:17 13 3. NK TRŽEC - R21 6 3 1 2 39:29 10 4. EHM TEAM 6 3 1 2 23:17 10 5. EHM TEAM 2 6 3 1 2 19:27 10 6. ŠD AS 6 2 1 3 29:28 7 7. ŠD SELAN PETROVIČ 6 2 1 3 23:25 7 8. JOE FER./COPY SITAR 6 2 1 3 19:22 7 9. ŠD POBREŽJE ČL. 6 1 1 4 15:31 4 10. LANCOVA VAS ČL. 6 0 0 6 14:41 0 Darko Lah pa se je poškodovala še Kace-va, ki nato ni več stopila na parket. Po začetnem izenačenju na 1:1 je gostujoča vrsta prevzela nadzor nad igro in si do polčasa priborila prednost+9, 11:20. Tudi nadaljevanje je potekalo v podobnem ritmu: gostje so unovčile kakovost, pri tem sta prednjačili predvsem članska reprezentantka Slovenije Stankova, ki je dosegla 10 golov, in krožna napadalka Ljepojeva, s katero so imele mlade Ptujčanke ogromno težav, saj gre za izjemno visoko in močno igralko, ki je tokrat dosegla kar 13 zadetkov. V domači vrsti sta med članicami prvič priložnost dobili ka-detinji Hergula in Rodijeva, ki sta na debiju celo dosegli vsaka svoj prvenec. V ptujski ekipi se je sicer najbolj izkazala B. Selinšek, ki je dosegla 10 zadetkov. Naslednje srečanje bodo mlade Ptujčane igrale proti Mariborčankam, toda zaradi mladinske reprezentančne akcije bo srečanje skoraj gotovo prestavljeno, termin pa še ni znan. tp Mladi ptujski in gorišniški judoisti uspešni v Lendavi Klub borilnih veščin judo Lendava je izpeljal prvo letošnje judo tekmovanje v Sloveniji - 18. pokal borilnih veščin, ki je v športni dvorani Dvojezične osnovne šole v Lendavi potekal na štirih borilnih prostorih. Na njih so se borili v glavnem mladi tekmovalci v starostnih skupinah mlajših dečkov/deklic U-12, starejših dečkov/deklic U-14 in mlajših kadetov/ka-detinj. Šlo je za mednarodno obarvano tekmovanje, na katerem je sodelovalo 290 judo-istov iz 40 klubov. Dva kluba sta bila tudi iz našega območja, in sicer JK Gorišnica, ki je imel prijavljenih pet nastopajočih, in JK Drava, ki je imel prijavljenih devet nastopajočih. Iz ptujskega kluba je pri mlajših dečkih v kategoriji do 55 kg tri zmage zabeležil Alen Adrian Plošinjak in osvojil zlato medaljo. Srebrno je dobila Ana Vidovič, ki je na tatamiju dosegla tri zmage in en poraz, kar ji je prineslo drugo mesto med mlajšimi deklicami v kategoriji do 33 kilogramov. Dve tretji mesti sta osvojila še Matija Krajnc in Aljaž Jančič, ki sta vsak dobila dva dvoboja, po enega pa izgubila. Iz JK Drava je bila četrta Eva Fajt, peta sta bila Tadeja Simonič in Aljaž Aj-dič, ki je dosegel dve zmagi, medtem ko sta sedmi mesti osvojila Teo Šibila in Jaša Dajčman. V Lendavi so se izkazali tudi mladi gorišniški judoi-sti, ki so skupno osvojili tri medalje. Zlate medalje se je z dvema zmagama med mlajšimi deklicami v kategoriji do 40 kilogramov veselila Katarina Bezjak. Tretji mesti sta si priborila z dvema zmagama in porazom med mlajšimi dečki do 55 kilogramov Domen Bezjak in med mlajšimi deklicami z zmago in dvema porazoma v kategoriji do 27 kilogramov Nika Murk. Lara Bezjak je bila peta, Teja Kojc pa je osvojila sedmo mesto. David Breznik Alen Adrian Plošinjak (J K Drava) je v Lendavi stopil na najvišjo stopničko. Šahovski kotiček Ciklus turnirjev ŠD Ptuj Šahovsko društvo Ptuj prireja ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2016. Turnirji v hitropoteznem šahu se igrajo s tempom igre 3 minute po igralcu za partijo z dodatkom tri sekunde za vsako odigrano potezo, turnirji v pospešenem šahu pa s tempom igre 10 minut po igralcu za partijo z dodatkom 10 sekund za vsako odigrano potezo. Za končno - letno uvrstitev se točkuje deset turnirjev, kjer se upošteva dosežen rezultat na posameznem turnirju in število nastopov na posamezni vrsti turnirja. Turnirji se igrajo v društvenih prostorih vsak prvi in drugi petek v mesecu s pričetkom ob 18. uri, razen v juliju in avgustu. Pristopnine ni, za nečlane je obvezna elektronska šahovska ura. Ljubitelji šahovske igre vabljeni! Januarja sta bila odigrana prva turnirja omenjenega ciklusa tekmovanj. Na januarskem turnirju na novoletni dan je sodelovalo samo enajst igralcev, ki so odigrali turnir v hitropoteznem šahu po krožnem sistemu. Rezultati: Darko Dominko 7,5 točke, Igor Iljaž in Miloš Ličina 7 točk, Milan Fijan in Boris Žlender po 5,5 točke, Ciril Kužner in Branko Sedlašek po 5 točk, Martin Majce-novič 4,5 točke, Branko Orešek in Leon Selišek 4 točke, Anka Kolarič brez točke. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo dvajset igralcev, ki so odigrali standardnih sedem kol po švicarskem sistemu. Prvo mest sta si razdelila mednarodni mojster Danilo Polajžer in mojstrski kandidat David Murko. Rezultati: Danilo Polajžer (boljši rezultat po sistemu Buchholz ) in David Murko 6,5 točke, Branko Orešek in Anton Butolen 4,5 točke, Roman Rozman, Igor Iljaž, Darko Dominko. Leon Selišek in Ciril Kužner po 4 točke, Andraž Šuta, Martin Majcenovič in Janko Bohak po 3,5 točke, Nika Kralj, Milan Fijan, Jernej Kos in Žiga Polajžar po 3 točke itd. Janko Bohak torek • 12. januarja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 NEZNANO O ZNANIH Teja Gregorin: »Največji so Kopitar, Dragic, Mazejeva...« Teja Gregorin V naši današnji rubriki vam predstavljamo Tejo Gregorin, romantično gospodično s puško v rokah. Na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 je osvojila bronasto medaljo. Pohvali se lahko še s srebrno medaljo s svetovnega prvenstva leta 2009 v Pjongčangu. Gregorinova je članica slovenske biatlonske reprezentance že vse od leta 2002. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Prve tri asociacije na Ptuj so kurenti, ptujski karneval, in tam je največje umetno stalno jezero v Sloveniji. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Pri ljudeh me najbolj pritegnejo poštenost, iznajdljivost, dobrosrčnost ... 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Pri sebi najbolj cenim vztrajnost, poštenost ..., velikokrat sem nasmejana . 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? V prostem času se najraje sprehajam s psičkama Kijo in Ajko. Veliko časa pa preživim tudi v družbi svojih najbližjih, za katere mi v zimskem času pogosto zmanjka časa. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Glede na to, da sem vrhunska športnica, so pri meni najpogosteje na jedilniku testenine vseh vrst. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na dopust se najraje odpravim kar v sosednjo Hrvaško. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj priljubljen predmet je bila matematika, najbolj priljubljen pa športna vzgoja. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Anže Kopitar, Goran Dragič, Tina Maze ... 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Nisem ravno največji ljubitelj glasbe, zato poslušam vse, kar se vrti po radiu. Imam pa željo, da čim prej obiščem koncert Perpetuum Jazzile. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Nazadnje sem si ogledala film Pod toskanskim soncem. Moja najpriljubljenejša igralca pa sta Merryl Streep, Sean Connery. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Trenutno berem knjigo Dana Brawna - Inferno. Moja najljubša knjiga pa je od Jonathana Livingstona - Galeb 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Hmm ... naj ostaneta skrita, sicer pa onadva že vesta. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Moje sanje so ostati zdrava in da bi bili zdravi tudi moji najbližji. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Preprečila bi vsakršno nasilje, revščino. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Po zaključku kariere bi rada na neki način ostala povezana s športom. Vsem lep pozdrav! Vaša Teja Gregorin Janko Bezjak Namizni tenis • 2. in 3. SNTL (m) Ptujčani blizu, Cirkovčani daleč od uspeha 2. SNTL (m) NTK MUTA - NTK PTUJ 5:3 Pinter - Šegula 3:1, Škurnik - Drčič 3:1, Jamšek - Krušič 1:3, Škurnik - Šegula 3:0, Pinter - Krušič 1:3, Jamšek - Drčič 0:3, Škurnik - Krušič 3:1, Jamšek - Šegula 3:1 Pogled na lestvico 2. slovenske namiznoteniške lige je na obračunu med Muto in Ptujem dajal prednost domačim igralcem, ki so to za zelenimi mizami tudi upravičili s končno zmago. Kombinirana ptujska ekipa je tokrat igrala v postavi Marsel Šegula, Luka Krušič in Darko Drčič. Slednji, kot daleč najstarejši člen je prispeval točko, medtem ko je Krušič dobil dve partiji. Najmlajši Šegula je tokrat ostal brez zmage, čeprav je bil enakovreden tekmec najboljšima domačima igralcema, Pinterju in Škurniku. Slednji je za uspeh Mute in novi dve prvenstveni točki zmagal vse tri posamezne dvoboje, kar je tudi odlo- čilo bolj izenačeno tekmo, kot kaže končni rezultat. 1 NTK SOBOTA 11 11 0 22 2. NTK LOGATEC 11 S 3 16 3. NTK OLIMPIJA 11 Z 4 14 4. NTK KEMA II 11 Z 4 14 5. NTK MUTA 10 6 4 12 6. NTK VESNA 11 6 5 12 7. NTK RAKEK 11 4 Z S 8. NTK PTUJ 10 3 Z 6 9. NTK MELAMIN 11 2 g 4 10. KAJUH SLOVAN II 11 0 11 0 3. SNTL (m) NTK TEMPO - NTK CIRKOVCE 5:1 Videc - Strelec 3:0, Jevšnik -Murata 3:0, Rosc - Slaček 3:2, Jevšnik - Strelec 3:1, Videc -Slaček 2:3, Rosc - Murata 3:1 NTK FUŽINAR II - NTK CIRKOVCE 5:1 Žigon - Strelec 3:0, Šipek - Murata 2:3, Breznik - Slaček 3:0, Godec - Strelec 3:0, Žigon - Slaček 3:0, Breznik -Murata 3:0 Namiznoteniški igralci Cir-kovc so v soboto v gosteh odigrali dve tekmi, ki so ju izgubili z identičnima rezultatoma. Na prvi tekmi jih je premagala ekipa Tempa, za goste pa je edino točko z zmago s 3:2 nad Vidcem dobil izkušeni Slaček. Na drugem gostovanju na Ravnah je bila druga ekipa Fužinarja prav tako premočan nasprotnik za ekipo Cirkovc. Na Koroškem je edino točko dobil 17-letni Murata, ki je s 3:2 ugnal Šipka. 1. NTK SAVINJA 10 10 0 20 2. NTKPREBOLD g S 1 16 3. NTK TEMPO 10 Z 3 14 4. NTK FUŽINAR II 10 6 4 12 5. NTK METLIKA g 4 5 S 6. NTK GORICA g 4 5 S 7. NTK ROYAL BEACH S 2 6 4 8. NTK PRESERJE g 1 S 2 9. NTK CIRKOVCE 10 0 10 0 David Breznik Tenis • Zimsko DP U-16 in U-12 Blaž na pragu četrtfinala... Sezona zimskih teniških državnih prvenstev je v polnem teku, pretekli teden so bila na sporedu v konkurencah U-16 in U-12. DP U-16 16-letniki so se merili v Mariboru, izmed članov TK Terme Ptuj pa je nastopil Blaž Vidovič (letnik 2002). V glavni žreb je bil uvrščen neposredno, kot prvouvrščeni iz lestvice TZS U-14. V 1. krogu je ugnal An-drejič-Goljarja iz Domžal (6:4, 6:4), v 2. pa se je pomeril z Ljubljančanom Timom Tekav-cem (MAX LJ). Leto starejšemu 4. nosilcu se je odlično upiral in o končnem zmagovalcu so odločale malenkosti. Dvoboj je bil poln preobratov, na koncu pa je o napredovanju odločala podaljšana igra 3. niza. Krajšo je potegnil mlajši Blaž ... - 5:7, 6:4, 6:7(3). DP U-12 V TK Šport plus v Ljubljani je potekalo državno prvenstvo za igralce in igralke U-12. V konkurenci dečkov je iz TK Terme Ptuj nastopil 9-letni Nejc Stra-šek (letnik 2006). Najprej je nastopil v kvalifikacijah in jih z dvema zmagama uspešno opravil - s tem je že povsem izpolnil vsa pričakovanja. V 1. krogu glavnega turnirja ga je ustavil dve leti starejši Vanja Joksovič (TK Medvode). Na dekliškem delu turnirja je nastopila Eva Nina Magdalene. V 1. krogu je suvereno slavila proti Maribel Križaj (Šport plus), v drugem pa jo je pričakal 2. nosilka, Koprčanka Laura Koren. Po treh nizih je slednja slavila 1:6, 7:5, 1:6. JM Futsal • Turnir U-15 na Ptuju FC Hiša daril Ptuj osvojila še domači turnir V soboto, 9. 1., je Futsal clun Ptuj v dvorani Center na Ptuju uspešno organiziral malonogometni turnir mladih Šampion Legionar cup Ptuj. Na njem so nastopilio sedem ekip dečkov, rojenih 2001 in mlajših - selekcije U-15. Sobotni športni dan je popestrilo prijetno druženje mladih športnikov, njihovih staršev in spremljevalcev ter drugih ljubiteljev športa. Ob tem je bilo moč spremljati številne kakovostne predstave mladih in med njimi marsikaterega nogometnega talenta. Po skupinskem delu tekmovanja so se v polfinale uvrstile štiri ekipe, ki so med sabo odločale o uvrstitvi pri vrhu. Na koncu je 4. mesto osvojila ekipa NŠ Dravinja, 3. mesto je zasedla ekipa NŠ Majšperk, prvi dve mesti pa sta si razdelili ekipi NŠ Zavrč Rezultati: polfinale: FC Hiša daril Ptuj - NK Majšperk 6:3, NŠ Zavrč -ND Dravinja 1:0; tekma za 3. mesto: NK Majšperk - ND Dravinja 3:0; tekma za 1. mesto: FC Hiša daril Ptuj - NK Zavrč 4:3. in domača ekipa FC Hiša daril. S porazom v finalu so 2. mesto osvojili mladi Zavrča-ni, veliki zmagovalci turnirja pa so bili domači fantje - in sicer selekcija U-13 FC Hiša daril Ptuj. »Fantje igrajo s srcem, na treningih pa kažejo veliko delavnost. Na tekmah to združijo z željo za uspehi, zato so njihovi rezultati tako odmevni,« je poudaril trener Aleksander Furek. Za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašen vratar Zavrča Silvio Jovan, naj strelec pa je bil igralec FC Hiša daril Ptuj Zan Jevšenak. FC Hiša daril Ptuj: Vito Atilla Kunstek, Samo Prid-gar, Nejc Medved, Žak Medved, Vid Forštnarič, Nino Mernik,Žan Jevšenak, Denis Žuran, Aljoša Poš, Tai Kmetec, Žiga Dobnik, Jaka Nežmah, Luka Pišek, Vid Koderman (kapetan ekipe). Ekipo vodi trener Aleksander Furek, tehnični vodja je Andrej Pridgar. Ekipa prepričljivo vodi v 1. SFL U-13 in je v zadnjem mesecu na osmih mednarodnih turnirjih osvojila šest prvih in dve tretji mesti. UR Ekipa FC Hiša daril U-13 je osvojila tudi turnir v konkurenci U-15. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. jf ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADiO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8 '98,2°I04t3 www.radio-ptuj.si B*^ 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 12. januarja 2016 Kidričevo • Zgodba Mojce Sagadin in njene bolezni Na noge jo je ponovno postavil ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ njen izjemni optimizem 25-letna Mojca Sagadin, ki je zbolela pri štirih letih, se že 21 let spopada s kruto boleznijo (mitohondrijsko citopatijo), skupaj z njo pa njena družina in ljudje s srcem, ki ji želijo čim bolj kakovostno življenje. Foto: Črtomir Goznik Gre za izjemno težko bolezen, ki prizadene vse mišice v telesu. Mojca ima spastične (zakrčene) mišice in težave z ravnotežjem, zaradi česar uporablja invalidski voziček. Po tolikih letih zdaj že lahko samostojno naredi nekaj korakov, doma se lahko ob hodulji tudi prosto giblje. To je bila tudi vedno največja Mojčina in želja mame Magde, očeta Janeza in sestre Natalije. Ampak pot je bila dolga, izjemno naporna, pot, ki jo zmorejo le največji borci, kar pa Mojca in njeni družinski člani tudi so. Vidi se, da je Mojca po horoskopu levinja. Ob vstopu v leto 2016 si je zaželela, da bi lahko v prihodnje naredila še več in vedno več samostojnih korakov. To sta ji želeli tudi članici Soroptimist kluba Ptuj Lija-na Valentin in Valerija Rižnar, Do četrtega leta je Mojčin razvoj potekal normalno; potem so starši začeli opažati, da vedno manj uporablja desno roko, njen govor je postajal težje razumljiv, imela pa je tudi težave z zadrževanjem sline, koordinacijo in ravnotežjem. V slovenski zdravstveni stroki Mojčinih težav ob prvih simptomih niso prepoznali oz. jim niso verjeli, menili so, da so to zgolj normalne razvojne težave, čeprav je družina temu oporekala. Šele ko je postalo stanje resno, so uvideli, da je z Mojčinim zdravjem resnično nekaj zelo narobe. Najprej so jo napotili v Maribor, nato pa nemudoma v Ljubljano, na pediatrični oddelek, kjer je ostala skoraj celo leto. Postavljene so bile različne diagnoze, opravljena številna testiranja, šele pri 12 letih pa so nato v Milanu postavili najverjetnejšo diagnozo, mito-hondrijsko citopatijo. ko sta ji v imenu kluba, ki ji stoji ob strani že vrsto let, zaželeli vse lepo. Mojca se je zahvalila za obisk in darilo, ki ga bo porabila za plačilo nujno potrebnih terapij, brez katerih ne more. Mojca in njena družina so pri spopadanju s to izjemno hudo boleznijo, v Sloveniji naj ne bi bilo podobnega primera, dobesedno premikali gore. Kot prvemu otroku, 16-letnemu dekletcu, so v Sloveniji vstavili baklofensko črpalko. Do takrat, torej do leta 2007, so jih vstavljali samo odraslim. Danes ima po zaslugi prizadevanj Mojčine družine baklofensko črpalko že 75 slovenskih otrok. „Pri Mojci je spastičnost njenih mišic povzročila, da pri 11 letih ni zmogla več samostojno hoditi, takrat je dobila tudi pri invalidski voziček. Ker je bila že od vsega začetka vedno polna optimizma in energije, smo vedeli, da se zmore ponovno postaviti na noge. Odkar je zbolela, ima redne tedenske fizio-terapije in hipoterapije, ki jih z veseljem obiskuje. Po vseh teh letih so fizioterapevtke postale že kar njene oz. naše prijateljice in z njimi smo razvili res dober, zaupen odnos. Enkrat tedensko pride k njej tudi specialna pedagoginja, s katero utrjujeta branje, pisanje in računanje, ob petkih obiskuje tudi ples na invalidskih vozičkih. Ko je toplo, pridno vozi ležeči voziček. Mojca navdušila tudi ameriškega nevrologa Njena spastičnost je bila tako velika, da smo morali iskati še druge rešitve. Mojčin nevrolog nam je povedal za zdravnika (nevrologa), ki otrokom s takšnimi težavami v ZDA vstavlja baklofensko črpalko. Ker nam niso hoteli plačati operacije v tujini, smo ob pomoči in podpori mnogih prijateljev in znancev res začeli premikati gore in na koncu le uspeli, da je izjemni ameriški zdravnik dr. Leland Albright, ki je svoje življenje in delo posvetil prizadetim otrokom, le prišel v Slovenijo in Mojca samostojno naredi že nekaj korakov, njena velika želja je, da bi jih bilo v letu 2016 še več ...; tudi kavo si lahko že sama skuha. Mojci vstavil baklofensko črpalko. Tako je bila prvi otrok v Sloveniji, ki je dobila baklofensko črpalko. Tudi njega je navdušil izjemen Mojčin optimizem, prav tako pa tudi prizadevanje staršev in skupnosti, da bi ji zagotovili najboljše zdravljenje pri tej težki bolezni. Po vstavitvi so se nato začele intenzivne terapije. Izpolnile so se dolgoletne želje: Mojca je samostojno naredila prve korake. Junija lani je bila tudi na operaciji, fibrotomiji (metoda za zdravljenje oseb z mišično-skeletnimi motnjami) v Čupriji. Tam te edinstvene in postopne posege opravlja kirurg iz Rusije. Po tej operaciji so njene mišice še manj zakrčene. Ker je bil poseg opravljen tudi na obrazu, je zdaj njen govor bolj razumljiv in tudi sama mimika obraza se je spremenila: gleda bolj vedro in sproščeno; težko vse to opišem. Mogoče se marsikomu teh nekaj korakov ne zdi pomembnih, a Mojci pomenijo ogromno, saj se lahko doma giblje popolnoma samostojno. Sama si skuha kavo, pripravi stvari za službo, gre po stvari, ki jih potrebuje in tako ni konstantno vezana na našo pomoč. To pomeni veliko razbremenitev tudi za nas, njej pa le to daje samostojnost, občutek, da zmore tudi sama," je v imenu družine povedala sestra Natalija. Vse skupaj navdihuje njena ogromna energija in dejstvo, da je vedno pripravljena na akcijo. „V bistvu se njen dan začne ob 5,30 z nasmehom na ustih in konča ob 21. uri, spet z nasmehom na ustih. Ne vem, kako ji to uspe." Mojca hodi vsak dan na delo v VDC Sonček, kjer pridno in zavzeto dela. Kot številni mladi pa ne more brez računalnika, telefona in drugih sodobnih komunikacij; vse odlično obvlada. MG Ormož • S tradicionalnega novoletnega koncerta Ormoški pihalni orkester navdušil z latino zvoki Pred novoletnimi prazniki je Pihalni orkester Ormož izvedel že tradicionalni 38. novoletni koncert in zbrane popeljal v svet latino glasbe. Foto: Črtomir Goznik Množica občinstva je v polni športni dvorani OŠ Ormož uživala ob zvokih Pihalnega orkestra Ormož pod umetniškim vodstvom Slavka Petka. Ormoški glasbeniki so navdušeno množico popeljali v svet latino glasbe Južne Amerike. Predstavili so se s kar 15 skladbami. Ob živahnih zvokih uigranega ormoškega orkestra, ki je lansko leto prejel zlato plaketo in pokal na 20. tekmovanju godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla, pa se je tudi plesalo. S plesnimi koraki so navdušili plesalci plesnega kluba Pingi Maribor, in sicer uspešna mladinska plesna para Ivan Jarnec in Ana Ekart ter Žan Čakš in Lara Števančec. Blestele so tudi študentka sodobnega plesa v Amsterdamu Anamaria Klajnšček ter ormoške ma-žoretke pod vodstvom Mojce Kovačič. „Poslušalci so bili nad koncertom navdušeni. Glasbeniki pa smo bili navdušeni nad polno dvorano, ki je z aplavzom nagradila naš trud. Med poslušalci je bil tudi ormoški župan Alojz Sok s soprogo, ki je godbenikom obljubil nove uniforme," je zadovoljno dejal dirigent Slavko Petek, ki ormoške glasbenike vodi že od leta 1975. Monika Levanič Foto: Foto Zalar Ob novem letu sta Mojco in njeno družino obiskali članici Soroptimist kluba Ptuj Lijana Valentin in Valerija Rižnar, ki Mojci oz. družini že dolgo stoji ob strani in jim pomaga po najboljših močeh. Na fotografiji skupaj z očetom Janezom. Videm • Šesto srečanje ljudskih pevcev in godcev Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem Okrog praznika svetih treh kraljev v Lancovi vasi koledujejo malo drugače. Pevci ne hodijo od vrat do vrat, temveč se skupaj z muzikanti zberejo v Vaškem domu. Letos se je v polni dvorani predstavilo 12 skupin. Prve melodije so zazvenele s Pritr-kovalci župnije Cirkovce, nastopili pa so še: pevke ljudskih pesmi KD Sela, KD Oslušev-ci in FD Lancova vas, pevci Fantje Ljubljančani, Društvo ljudskih pevcev iz Jablovca, ljudski pevci FD Pobrežje in KTD Selce, pevci Paridolske korenine ter ljudska godca KUD Paridol, muzikanti FD Lancova vas ter tamburaška skupina KUD Beltinci. Strokovni vodja domačega folklornega društva Janko Jerenko je večer obogatil z modrostmi iz več kot sto let stare pratike. Za konec pa so ljudsko Pozimi pa rožice ne cveto zapeli vsi nastopajoči in obiskovalci skupaj. Eva Milošič Muzikanti Folklornega društva Lancova vas. torek • 12. januarja 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • Premiera MGP Grenke solze Petre von Kant Predstava treh slovenskih gledališč V petek je bila v ptujskem gledališču že četrta letošnja premiera - predstava Grenke solze Petre von Kant avtorja Rainerja Wernerja Fassbinderja, kultnega nemškega filmskega režiserja iz druge polovice prejšnjega stoletja. Foto: Črtomir Goznik Na tiskovni konferenci pred premiero so se predstavili (od leve): igralki Urška Taufer in Medea Novak, asistent režiserja Juš A. Zidar, direktor MGP Peter Srpčič, direktorica SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric, igralka Helena Peršuh in oblikovalec zvoka Beno Gec. Predstava, ki smo si jo lahko ogledali na petkovi ptujski premieri in sobotni ponovitvi, je nastala s sodelovanjem treh slovenskih gledališč: Mini teatra iz Ljubljane, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj in s številnimi mednarodnimi ustvarjalci: režiserjem Arthurjem Nauzycielom, scenografom Riccardom Hernande-zom, oblikovalcem svetlobe Scottom Zielinskim in kostumografom Ga-spardom Yurkievichem. Igralska za- sedba je bila povsem ženska: Helena Peršuh, Milena Zupančič, Urška Taufer, Medea Novak, Arna Hadžialjevič in Vesna Vončina. Ptujska premiera je bila druga v nizu sodelujočih treh gledališč: prva je bila konec novembra v Ljubljani, zadnja pa ta teden v Novi Gorici. Drama govori o modni oblikovalki Petri von Kant, njenem propadlem zakonu in iskanju ljubezni, ki jo najde v osebi mlade manekenke. A ta odide in Petra znova ostane sama. Celotna predstava je zelo minima-listična: na sceni je en sam stol in v ozadju velikanska grafika - ženski portret, naslikan z nekaj črnimi potezami, gibi igralk so zelo skopi, ena od igralk celotno predstavo ne spregovori niti ene besede. Zato pa je kostumograf naredil čudež - igralke je oblekel v vrhunska oblačila, kot bi pravkar prišle z modne revije. jš Maribor • Alma Mater z novimi programi Povezovanje z univerzami iz ZDA in Indije Senat Alma Mater Europaea - ECM je minuli četrtek obiskal Felix Un-ger, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti in predsednik Alma Mater Europaea of EASA, ki je senatorjem in gostom predstavil mednarodne razsežnosti študija. Poseben gost senata je bil tudi prof. dr. Creston Davis, direktor svetovnega centra za napredne študije (GCAS) in predavatelj na Univerzi Kolumbija, ki je predstavil program mednarodnega sodelovanja med Alma Mater Europaea - ECM in elitnimi univerzami iz ZDA. Senat Alma Mater je potrdil program mednarodnega izobraževanja za tuje študente, ki bodo vzporedno potekali v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku na vseh treh stopnjah, zlasti pa za programe socialne gerontologije, zdravstvenih ved, huma-nistike in antropologije. Senatu Alma Mater se je pridružila tudi delegacija iz Indije pod vodstvom veleposlanika Indije v Sloveniji Sarvaji-ta Chakravartija. Ambasador Indije je posebej potrdil interes za sodelovanje z elitnimi indijskimi univerzami. Pogovor pa je tekel o skupnem študijskem programu s področja poslovnih ved. Senat je tudi potrdil predloge novih študijskih programov, prilagojene mednarodnemu trgu dela, in sicer doktorski program projektnega ma-nagementa ter dodiplomski program humanistike. Senat je še imenoval delovno skupino za magistrski program avtizma. Katarina Pernat '* IT Radenci • Kronanje vinske kraljice Slovenije Krona iz Prlekije v savinjsko regijo V radenskem hotelu Radin je kmetijski minister Dejan Židan ob pomoči predsednika uprave družbe Pomurski sejem Janeza Erjavca krono nadel 21-letni Sari Stadler. Sandra Vučko s Cvena pri Ljutomeru je minuli petek še zadnjič nosila krono in lento vinske kraljice Slovenije. Komisija je kot jubilejno, 20. nosilko vinske krone izbrala Saro Stadler iz Bistrice ob Sotli. Stadlerjeva bo tako letos združevala slovenske vinorodne dežele ter predstavljala slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino doma in v svetu. Sara Stadler izhaja iz petčlanske delavsko-kmečke družine, v kateri se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani redno študira agronomijo. Še posebej jo zanimata vinogradništvo in vinarstvo, zato se namerava po končanem študiju agronomije specializirati v tej smeri. V domačem kraju je aktivna v številnih društvih. Med drugim je podpredsednica tamkajšnjega mladinskega društva, več kot desetletje je aktivna gasilka, sodeluje pri gledališki skupini Še-Bi Teater in poje pri Mešanem pevskem zboru Bistrica ob Sotli. Vini 20. vinske kraljice Slovenije 2016 sta sovinjon 2015, polsladko, in laški rizling 2009, ledeno vino, sladko, iz Kleti Zorenč - Hohnjec v Bistrici ob Sotli. Krono 20. vinski kraljici Slovenije Sari Stadler je ob prisotnosti predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca nadel kmetijski minister Dejan Židan. Dosedanje vinske kraljice Slovenije Krono in lento vinske kraljice Slovenije so doslej nosile: Lidija Mavretič (1996), Selma Lukač (1997), Katarina Jenžur (1998), Irena Kupljen (1999), Martina Stegovec (2000), Jerneja Bratuša (2001), Tjaša Koroša (2002), Simona Štraus (2003), Vesna Bajuk (2004), Maja Cigoj (2005-2006), Maja Benčina (2007), Svetlana Širec (2008), Karolina Kobal (2009), Andreja Erzetič (2010), Simona Žugelj (2011), Martina Baškovič (2012), Neža Pavlič (2013), Špela Što-kelj (2014) in Sandra Vučko (2015). Slovenska Bistrica • Komemoracija na Osankarici Da danes živimo v miru, je privilegij Na prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici je bila 9. januarja spominska komemoracija, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je izpostavila, da je mir vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati. Kot je dejala Katičeva, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti: »Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna. Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni!« Ministrica je opozorila na podobo Evrope, ki se je skozi zgodovino spreminjala, ter na val beguncev in migrantov. Kot je dejala, je Slovenija najmanjša država na poti beguncev in migrantov z omejenimi možnostmi ter opomnila na nujnost večje angažiranosti evropskih voditeljev. »Tudi trajna mir in varnost lahko zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami v okviru EU, Nata in bilateralno. Pri tem pa je nujno, da se najprej zanašamo na lastne sile in presojo, zlasti ko gre za uresničevanje naših interesov.« Kot primer jasno zastavljenih ciljev ter trdega dela in vztrajnosti je ministrica navedla zadnje uspehe športnikov »Zmage športnikov nas ne le razveseljujejo, ampak so nam tudi navdih in se od njih lahko veliko naučimo. Zmage ne prinesejo velikost in moč, ampak značaj, srčnost, neustrašnost in predanost, ki jih moramo spodbujati na vseh področjih življenja.« Mojca Vtič Spominske slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik Borut Pahor, podpredsednik vlade Dejan Židan, poslanci državnega zbora, župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, borke in borci N0B ter predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij. Foto: MORS 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 19. januarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Končno tudi nekaj snega Dočakali smo tudi sneg, ki pa ni ostal dolgo. Kljub temu pa je zdaj zimzelenim rastlinam dal tudi nekaj vode. Upamo lahko, da ne prepozno. Na prvem mestu bi še enkrat opozorila vse, ki imate namen pričeti setve. Za setev paradižnika, ki ga boste pridelovali na prostem, je še absolutno prezgodaj. Tako, kakor pri vseh živih bitjih, velja tudi pri rastlinah, da veliko bolje prenašajo vse strese in spremembe mlajši in manjši osebki. Večja je sadika, slabše in počasneje se bo prilagodila in začela normalno rasti na vrtu. Idealna sadika za presajanje naj bi bila visoka samo 20 cm oz. naj bi imela razvite največ štiri pare pravih listov. To pa zgodi v osmih tednih, na okenskih policah pa so takrat v bistvu že previsoke. Če je rastlina večja, ne glede na to, da jo presajamo s koreninsko grudo, potrebuje dalj časa, da se prilagodi na nove življenjske pogoje, s tem pa tudi dalj časa, da začne cveteti. S prehitro setvijo ne dosežete zgodnejšega pridelka. To lahko dosežete samo z izbiro ustrezne sorte (hibrida). Najzgodnejši so grmičasti paradižniki, kot je Heinz 1. Zato raje posejte ali kasneje kupite nekaj sadik tega. Sadik naj ne bo preveč, saj zgodnje sorte tudi prej zbolijo ali prenehajo roditi. Toliko, da boste imeli zgoden paradižnik, s setvijo pa ne boste prehitevali. Še en nasvet: paradižnik še enkrat posejete v začetku maja in ga na vrt sadite junija. K zdravju rastlin lahko pripomorejo tudi mešani posevki Tudi princip, ki ga zdaj ponovno odkrivamo - sajenje rastlin v mešanih posevkih, upoštevanje dobrih in slabih kombinacij rastlin, so predniki že poznali. Fižol so sadili na koruzo, ob robu koruze so rasle buče. Česen so sadili praktično povsod po vrtu, saj so se zavedali njegovega zdravilnega delovanja na vse vrtnine. Danes je teh kombinacij veliko, vsako leto najdem v tujini kakšno novo, uporabno in zanimivo tudi na vrtu Mešani posevki niso nekaj novega, saj jih vsak dan srečujemo v naravi na travniku, v gozdu, celo na njivah, če ste pozorni. Rastline imajo raje mešano družbo. Uspešnih kombinacij je lahko veliko, v naslednji številki bomo objavili celotno tabelo, kaj sodi skupaj in kaj ne. Nekaj lahkih kombinacij za vse čase Ker se boste eni že lotili planiranja kolobarja na vrtu, naj danes omenim samo nekaj na preprostejših kombinacij, ki si jih z lahkoto zapomnite in jih uporabiti. Bazilika je prav posebno zelišče, ki ima veliko prijateljev. Prav gotovo pa naj raste v bližini plodovk, tako paradižnika, paprike, jajčevca kakor tudi vseh bučnic. Rastline bodo bolj zdrave, pa tudi številne koristne žuželke jih bodo rade obiskale in seveda pripomogle k boljši oploditvi, s tem pa večjim in bolj mesnatim plodom. Mogoče še to, bazilika z bleščečimi listi je najbolj občutljiva na bolezni, zato je ne priporočam. Tisti, ki jo imate res radi, jo raje vzgajajte v loncih pod streho. Na vrtu pa naj rastejo druge, kot je tajska bazilika, prav posebnega okusa in dokaj odporna je tudi maroška bazilika, v kulinariki je odlična tudi limonska bazilika, najbolj trdoživa pa je tista, ki jo kupite med balkonskimi rastlinami-- grmasta bazilika. Ta naredi veliko listne ma,e, zelo lepo cveti, predvsem pa ne zboli ob vsakem nekoliko daljšem deževnem vremenu Druga, enostavna, a malo poznana kombinacija je kombinacija kapusnic in kamilic. Zelje, cvetača in ostalo sorodstvo so vedno napadeni od številnih škodljivcev, gosenic kapusovega belina in listnih Foto: Miša Pušenjak Bolje, kakor da je fižol v žičnici, kjer tudi ni pravega kolobarja, je, da ga po starem sadite ob koruzo; na vrtu je to sladka koruza. sovk, v vročini pa preluknjani od bolhačev. Veliko manj te »mrgolazni« bo, listi pa bolj zdravi, če bodo tla med sadikami kapusnic prekrivale kamilice. Pri setvi kamilic ne pozabite, da so kamilice svetlo-kalilke, kalijo samo takrat, če semena po setvi ne prekrijemo z zemljo. Posejemo jih proti koncu aprila, sadike kapusnic pa potem na gredico sadimo, kadar nam odgovarja. Kamilice lahko kasneje uporabimo za zimske čaje, zelo uporabni so čaji tudi v ekološkem vrtu. Vanj namakamo semena stročnic, posebej domača semena, da jih nekoliko razkužimo, škropljenje po listih paradižnika in drugih plodovk s kamilič-nim čajem pa krepi rastlino in jo brani pred hitrim širjenjem krompirjeve (paradižnikove) Kmalu bodo okenske police polne, a nikakor še zdaj ne sejte paradižnika. Foto: Miša Pušenjak plesni. Da bomo kapusnicam zagotovili tudi nekaj hranil, pa mednje posadimo tudi nizek stročji fižol. Sama predlagam tako: zelje sadimo na razdaljo 60 (70) cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Podobno velja tudi za glavnati in brstični ohrovt, listnatega pa sadimo 70 x 70 cm narazen. Zgodnje sorte zelja in cvetačo ali brokoli lahko sadite tudi bližje skupaj. Vsako peto sadiko kapusnice naj zamenja zelena. Lani sem odkrila listnato (oz. belušno), ki se mi zdi za našo vrtno porabo še uporabnejša in zanimivejša. Med vrste kapusnic pa v vsako drugo vrsto posadimo nizek stročji fižol, vsako drugo vrsto in tudi v vrsti pa kamilice. Kamilice lahko tudi presajate, tako da rozete kar poiščite na vrtu ali na sosednjih njivah V žičnici visokega fižola (čeprav sama nisem njihov ljubitelj) naj rastejo še cvetača, brokoli, solata, listnati, brstični ohrovt. Seveda posejte ali presadite tja tudi sadike šetraja in žametnice. Kapucinke okoli gredic jajčevca in krompirja bodo v napoto koloradskemu hrošču, pa tudi talnim škodljivcem, tudi strunam. Ko poberemo krompir, naj kapucinke prekrijejo gredo, na gredi jajčevca pa jih pustimo lesti po tleh med rastlinami. V jeseni pa rastline zakopljemo v tla, tako razkužimo zemljo in še dodatno uničimo tudi ličinke strun, predvsem pa nema to de. Da bodo gredice s paradižnikom dobro izkoriščene, lažje vam bo tudi saditi majhne sa- paradižnikom najdete prostor tudi za nadzemno kolerabico, v avgustu pa motovilec Kaj že lahko sejemo V rastlinjak že lahko posejete grah in bob, mednju pa letne solate. Zdaj sejemo (in presajamo, če že imate sadike) Ljubljansko ledenko, Ledo, Bistro, Posavko, Vegorko, Gentillino, tisti, ki imate radi mehkolistne solate, poseete tudi te. Zdaj lahko posejete tudi motovi-lec ali špinačo. Seme graha in boba čez noč namočite v ka-milični čaj, ki pa ne sme biti iz filter vrečic, ali vsaj v raztopine morskih alg Za sadike pa že sejemo baziliko, drobnjak, timijan in ostala trajna zelišča, stoletno čebulo, čebulo, por, letne solate, jajčevec, čili in feferone (za pridelavo kasneje v rastlinjaku), zeleno, peteršilj, med cvetlicami pa agerat, begonije, lobelije, nageljčke in vse trajnice. Veliko veselja vam želim pri tem. Miša Pušenjak dike paradižnika dovolj daleč narazen, načrtujte, da boste med sadike paradižnika spomladi istočasno posadili sadike solate. Paradižnik sadimo vsaj 50 cm narazen v vrsti in 70 cm med vrstami. Ko so sadike majhne, je prostora za sadike solate veliko. Potem pa tja presadite sadike novozelandske solate. To je nekoliko manj poznana špinačnica, ki odlično uspeva poleti. Je povsem plazeča in prekrije tla, tako, da jih v poletni vročini senči, nekoliko manj je tudi plevela. Celo leto jo tudi obrezujemo in jemo tak, kakor špinačo ali blitvo. Receptov je veliko. Zagotovo pa naj čim bližje sadikam paradižnika raste bazilika, ob robu gredice pa tudi kapu-cinke (ki so tudi užitne) in/ ali ognjič. Vse naštete rastline se v naslednjih letih po večini tudi same zasejejo, torej boste imeli sadike kar na vrtu. Da bo zadeva hitro tudi lepa, pa prvo leto vzgojite sadike vseh omenjenih dobrih prijateljev paradižnika. Poleti lahko med KGZS sporoča Uspešno opravljene naloge Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v letu 2015 uspešno zastopala interese članov zbornice, med ključnimi dosežki pa so izpostavili uveljavitev spremembe Zakona o dohodnini, uspešno organiziran opozorilni shod kmetov, uspešno kandidaturo in izvedbo promocijskih aktivnosti s sofinanciranjem evropske komisije, uspešno izvedbo kampanje vnosa zbirnih vlog in kakovostno pravno svetovanje. V letu 2015 je KGZS vladi predlagala kar nekaj uresničljivih ukrepov in predlogov, ki so usmerjeni v zagotavljanje ugodnih pogojev za tehnološki in ekonomski napredek kmetijstva ter podeželja. KGZS se je spomladi odločila, da pristopi k zbiranju podpisov volivk in volivcev za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Najpomembnejša pridobitev spremembe Zakona o dohodnini je ukinitev praga za obvezni vstop v računovodstvo. Na KGZS že vrsto let ugotavljamo, da se dohodkovni položaj slovenskih kmetov poslabšuje. Zaradi tega je KGZS 17. oktobra organizirala shod slovenskih kmetov v osmih slovenskih mestih, kjer so opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih imajo te na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo. S shodom so opozorili slovensko javnost, da prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov ne zagotavljajo dostojnega dohodka kmetov, kar bo negativno vplivalo tako na kmetijstvo kot na življenje državljanov. KGZS je lani sodelovala pri pripravi pripomb in predlogov sprememb zakonodajnih aktov za več kot dvajset predpisov. Večina promocijskih aktivnosti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v letu 2015 je bila finančno podprta z evropskimi sredstvi. Zbornica je namreč uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije - Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko. S projektom BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP se je uvrstila med 16 najboljših predlogov promocije kmetijstva in SKP (od poslanih 86). Med projektnimi aktivnostmi so v decembru 2015 začeli po vrtcih in šolah izvajati zelo dobro sprejete delavnice z naslovom Hrana ne raste v trgovini. KGZS je v okviru javnih služb kmetijskega svetovanja in strokovnih nalog v živinoreji uspelo uresničiti zadane cilje. Med drugim so uspešno izvedli vnos zbirnih vlog za več kot 57.000 kmetov, opravili so več kot 200.000 osebnih svetovanj in 2.000 predavanj oziroma tečajev, izvedli 82 rednih usposabljanj za 5.719 udeležencev, ki so vključeni v program KOPOP, izdali so 386 certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo ter izdelali 12.200 gnojilnih načrtov. V letu 2015 je KGZS praznovala 15-letnico obstoja. (kgzs) With Kmetijsko gozdarska zbornica Sloveniji KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ torek • 19. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 67 S svetovne glasbene scene Kljub temu da se je leto komaj začelo, so številni glasbeniki že napovedali, da lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo njihove nove studijske izdelke. Kot kaže, bo leto 2016 v znamenju vrnitev nekaterih velikih glasbenih imen, med drugimi sta svoj »comeback« napovedala tudi David Bowie in Elton John. ®®® Najbolj pričakovani glasbeni albumi v letu 2016: - Album Blackstar britanskega glasbenega mojstra Davida Bowieja, ki je izšel 8. januarja, je deležen izjemne pozornosti po vsem svetu. Album Blackstar bo izšel v digitalni obliki, na cedeju in dizajnirani vinilni plošči. Glasba iz pesmi Blackstar pa je bila uporabljena tudi za uvodno pesem televizijske nadaljevanke The Last Panthers. ®®® - V začetku januarja bo Elton John izdal svoj že 32. studijski album Wonderful Crazy Night. Če bi sodili po njegovem prvem singlu Looking Up, ki je bil objavljen lani novembra, nas čaka 10 skladb v klasičnem rock'n'roll ritmu. ®@® - Avstralska pevka Sia bo 29- januarja izdala svoj sedmi album This Is Acting. Njen novi album bo zbirka skladb, ki jih je ta pevka prvotno namenila drugim. Med njimi bo tudi skladba Alive, ki jo je napisala za Adele. ®@® - 22. januarja bo prav tako sedmi studijski album izdala britanska alternativna zasedba Suede. Na albumu z naslovom Night Toughts bo 12 novih skladb. Angleški alternativni rockerji Suede so v začetku devetdesetih (poleg The Stone Roses) tlakovali pot mnogim kasnejšim britpop zasedbam (Oasis, Blur, Pulp ...) ®®® - Novi studijski izdelek v tem letu napovedujejo tudi člani zasedbe Radiohed, ki so v decembru prijetno prese- netili in svojim oboževalcem za božične praznike poklonili novo skladbo Spectre. Radio-head so svoj prvi zelo uspešen single Creep izdali leta 1992. Nekaj mesecev za tem pa so izdali še svoj debitantski album Pablo Honey. Dokončni preboj jim je uspel leta 1997 z albumom OK Computer. -Po sedemletnem premoru novi album obljublja tudi legendarna zasedba Metallica. Po neuradnih informacijah naj bi njihov deseti album Adore Life luč sveta ugledal 22. januarja. Metallica je svoj zadnji album Metallice Death Magnetic objavila pred osmimi leti. V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj Orfejcek t Stoperce • Božični koncert Zapel tudi Janez Ferlež Mladinski cerkveni pevski zbor v Stopercah je na zadnjo nedeljo v decembru v Domu krajanov Stoperce pripravil božični koncert. Pevci so v goste povabili patra Janeza Ferleža in Jerneja Širovnika.Cerkveni mladinski zbor Stoperce deluje približno dve leti, trenutno ga vodi Ksenija Habjanič. (MV) Les t v i v NAJ 1. CATCH « 2. HELLO Foto: Jelka Ferlež ! & REALESE - MAT SIMONS 2. HELLO - ADELE 3. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY 4. HOTLINE BLING - DRAKE 5. ECHOES IN RAIN - ENYA 6. SORRY - JUSTIN BIEBER 7. HISTORY - ONE DIRECTION 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. BROKEN AROWS - AVICII 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND 11. LOOKING UP - ELTON JOHN Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 • 98,2 "104^3 bo Janko B^j^ Filmoljub Cineplexx in Ko l osej Maribor Peklenski val ®®® - Ameriški raper 50 Cent, ki je že kar nekajkrat preložil izid svojega novega albuma, naj bi v prvi polovici leta vendarle izdal album Street King Immortal. Iz albuma je že predstavil skladbi Get Low in 9 Shots. ®®® - Na seznamu glasbenih novitet v letu 2016 je tudi Jean Michel Jarre in njegov drugi del albuma Electronica. Na albumu pionirja francoske elektronske glasbe sta sodelovala tudi David Lynch in znani nemški skladatelj filmske glasbe Hans Zimmer. ®®® - Prav posebne pozornosti bo letos deležen tudi posthu-mno izdan album You and I Jeffa Buckleya. Na albumu, ki bo izšel 11. marca, bomo lahko slišali prvo verzijo njegovega največjega hita Grace, kot tudi nekaj priredb, kot so Just Like a Woman (Bob Dylan), I Know It's Over (The Smitsh) in Night Flight (Led Zeppelin). Njegov glas je obsegal štiri oktave, kritiki pa so ga po izidu njegove edine plošče Grace uvrstili med najobetavnejše glasbenike svoje generacije. Umrl je leta 1997 na vrhuncu svoje popularnosti, star le 30 let, ko je utonil v nočnem plavanju v pritoku reke Mississippi. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: Utah je divji in neodgovorni mladenič, ki se ukvarja z ekstremnimi športi in venomer hodi po robu smrti. Ko med enim podvigom v smrt potegne prijatelja, zapade v krizo in se prijavi v FBI, da bi postal njihov agent. Prav takrat se po svetu dogaja serija nenavadnih ropov ogromnih količin denarja in diamantov, ki jih roparji nato podarijo revnim. Ropi so izpeljani nenavadno drzno, zato Utah pomisli, da skupina ekstremnih športnikov izvaja slavno Ozakijevo Osmico, osem smrtonosnih in najbolj ekstremnih preizkušenj narave. Utah se odloči, da se bo infi ltriral med roparje ... Kathryn Bigelow je najbrž edina ženska v Hollywoodu, ki snema boljše akcijske filme od večine moških režiserjev. Vizualno izjemno nadarjena umetnica je tako leta 1991 režirala tudi Prelomni val (Point Break), ki sicer vsebinsko ni bil kaj posebnega, toda akcijske scene so bile izpeljane z veščim očesom baletnega mojstra, zato je film kljub svoji siceršnji mlačnosti zaradi še danes izjemnih akcijskih prizorov (brez računalniške grafike!) dosegel kultni status. Zato je bilo seveda le vprašanje časa, kdaj bomo dobili predelavo za današnjo mladino, ki noče gledati ničesar, kar je bilo posneto pred letom 2000. Če izvirniku kljub vsem njegovim napakam lahko pripišemo vsaj neko rdečo nit in koherenco, pa lahko za predelavo rečemo, da njeni avtorji izvirnika bodisi niso razumeli ali pa jim ni bilo mar. Lanskoletna predelava namreč kar poka od praznine. Vse skupaj je videti le kot niz sešitih videospotov in butastih enovrstičnih dialogov. Vsi igralci in igralke so poudarjeno arhetipsko lepi, torej povsod sami moški radiatorčki in ženske obline, vsi so mladi in lepi in bogati, ves film pa vrešči z glasno glasbo. Od obetajoče zgodbe o moralni sivini in razdvojenosti med dobrim in zlim je ostalo bore malo, romanca med protagonistoma je vsiljena, edini ženski lik zgolj statira, najbrž le zato, da ne bi gledalci pomislili, da je kdo od junakov gej, in še bi lahko naštevali nedogled. Režiser je ustvaril lepljenko osmih akcijskih prizorov ekstremnih podvigov v naravi in filmu se vidi, da je to edino področje, kjer se skuša potruditi in napraviti vtis, toda zaradi zelo neposrečene montaže sicer lepi posnetki ostanejo na nivoju reklame za mobilne pakete, ki so namenjeni najstnikom. Zaljubljenost režiserja v vizualno plat akcije je očitna, saj se premočno kaže v predolgih prizorih, ki s hitrim menjavanjem posnetkov ubijejo vso morebitno privlačnost prizora. Režiser, ki je bil sam sebi tudi direktor fotografije, je žal eden tistih, ki je zaljubljen v vsak prizor posebej in ga zato vključi v film za vsako ceno, tudi tam, kjer prizor moti potek zgodbe. Poleg tega so ti prizori podobni dialogom: plehki in predvidljivi do točke, ko jih lahko napovemo vnaprej. Film je stal 105 milijonov dolarjev in prav škoda je, da so avtorji skušali čim več posneti brez računalniške grafike, vendar je film zaradi povsem plastične fotografije na koncu videti, kot da je bil skoraj v celoti posneti v neki holivudski kleti. Njegova edina dobra plat je precej dobra glasba. Matej Frece Point Break Igrajo: Edgar Ramirez, Luke Bracey, Ray Winstone, Teresa Palmer, Delroy Lindo Režija: Ericson Core Scenarij: Ericson Core Žanr: akcijska drama Dolžina: 113 minut Leto: 2015 Država: ZDA, Nemčija, Kitajska 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 12. januarja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK sarma, krompir kašnice, telečja obara, ješprenjeva juha juha, ocvrte kloba- juha, puranji zrezki korenčkova kremna v kosih, koruzna kisla repa, jogurtovo pecivo (ričet) z gobami, se (pariška, neža, v čebulni omaki, juha, testenine jabolčna pogača sadje polnozrnat kruha, poli...), francoska so- kruhovi cmoki, z mesom, radič, ocvrte skutne miške lata, jabolčna čežana solata, sladica žemeljni narastek Koruzna jabolčna pogača Sestavine: 4 jajca, 15 dag sladkorja, sok in lupina 1 limone, 2 žlici ruma, 15-20 dag koruzne moke, 1/2 pecilnega praška, 1/2 kg jabolk, 10 dag sladkorja, cimet; sladkor v prahu za potresanje. Penasto umešamo rumenjake, sladkor, limonin sok in lupino ter rum. Dodamo sneg iz beljakov in moko, pomešano s pecilnim. Testo damo v pomokan pekač in ga spečemo. Ko je pečeno in že nekoliko ohlajeno, ga obložimo z dušenimi jabolki. Olupljena jabolka dušimo v lastnem soku; po potrebi dodamo malo vode, da se ne primejo. Odišavimo jih z limonino lupino in cimetom. Dušena sladkamo po okusu. Končano ohlajeno sladico lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Bosanska sarma Sestavine: glava kislega zelja, 1/2 kg mletega mesa, 150 g riža, 75 g prekajenega mesa, 1 korenček, 1 manjša čebula, vegeta, poper, sol; prežganje: 3 žlice olja, žlica moke, žlička paradižnikove omake, žlička mlete paprike. V skledi zmešamo mleto meso, s kropom prelit in odcejen riž, drobno sesekljano čebulo in korenček (narezan na kocke ali nariban). Popramo, dodamo vegeto in sol ter dobro premešamo. Liste odstranimo z zeljne glave enega za drugim; na vsakem porežemo debele listne žile. Na sredino vsakega lista položimo klobaso iz mesne mase, prekrijemo z leve in desne ter zvijemo navzdol. V večjo posodo po dnu potresemo nekaj na rezance narezanega kisega zelja, nanj natrosimo na kocke narezano suho meso in po njem podevamo sarme. Če jih je za več plasti, tudi vmes (in po vrhu) potresemo z zeljem in suhim mesom. Zalijemo z vodo in kuhamo eno uro. Pripravimo omako: naredimo prežganje, mu dodamo papriko in mezgo ter ga prisipljemo k sarmam. Kuhamo še eno uro pri čim nižji temperaturi. Pod drobnogledom ZPS • Učinkovitost pomivalnih strojev Naj pomiva človek ali stroj? Včasih je bil pomivalni stroj luksuz, danes je dobrodošel in pogost pomočnik, ki prihrani veliko časa. Če pomivamo posodo sproti, se nam zdi, da je ročno pomivanje tistih nekaj kosov mala malica. A čez dan se nabere kar precej posode, četudi družina ni velika in poraba časa ni več zanemarljiva. Prav tako tudi poraba vode in energije ne. Tri- ali štiričlanska družina umaže dnevno veliko posode, toliko, kot jo zmore naenkrat pomiti povprečen pomivalni stroj. Kdo je torej boljši pri tem opravilu? Švedska potrošniška organizacija se je želela prepričati, ali niso morda navedbe proizvajalcev strojev o bolje pomiti posodi in varčnem pomivanju v stroju nekoliko pretirane. Po njihovih izkušnjah ljudje ne verjamejo, da stroj pomiva bolje od njih. Dvomijo tudi, da je pomivanje cenejše, pa tudi porabljeni čas za ročno pomivanje se jim ne zdi velik. Odločili so se za krajši preizkus, v katerem so primerjali ročno pomivanje s strojnim. Tudi veliko naših potrošnikov dvomi o prednosti pomivalnih strojev, zato je zanimivo pogledati, kaj so ugotovili. Gora umazane posode Posodo, uporabljena živila, način mazanja in staranje umazanije na posodi so pripravili v laboratoriju po enakem postopku, kot ga uporabljajo pri testiranju pomivalnih strojev. Med umazanijo je bila tudi takšna bolj zoprna za pomivanje, na primer od prismojene vroče čokolade, v pečici zapečenega mesa, ostanki kave v skodelicah, ostanki vročega mleka v kozarcih, ostanki kosmičev, špinače, jajca na krožnikih. Skupaj so pripravili 12 pogrinjkov vnaprej umazane in nekoliko pri-sušene posode, toliko kot jo zmore pomiti stroj, če ga povsem napolnimo. Seveda je enako število na enak način umazanih pogrinjkov čakalo tudi tri običajne potrošnike, ki so jih povabili v laboratorij, jih opremili s predpasniki in postavili pred pomivalno korito z goro umazane posode. Človek je hitrejši, a v skupnem je boljši stroj Ob pomoči štoparice in števcev so merili, koliko časa so potrebovali za pomivanje, koliko vode in energije so porabili ljudje in koliko stroj. Na koncu so pod posebno lučjo ocenjevali, kako čista je posoda in koliko kapljic oziroma njihovih ostankov je še vidnih po končanem sušenju in brisanju. Rezultati testa so pokazali, da potrebuje človek za enako količino posode štirikrat več vode kot stroj in porabi skoraj 30 odstotkov več energije. Je pa pri delu hitrejši od stroja, saj so vsi preizkuševalci kljub zamudnemu drgnjenju končali delo v manj kot eni uri, stroj pa je potreboval petnajst minut več kot dve uri. Programi sodobnih strojev prav zaradi majhne porabe energije in vode trajajo dalj časa, a naj nas to ne moti, saj lahko med tem počnemo kaj dru- vM gega. Kako pa je bila posoda pomita? Izkazalo se je, da stroj posodo zelo dobro pomije. Je čista, sijoča in brez kapljic, le s kosi posode, kjer je bilo potrebno drgnjenje, je bilo nekaj težav. Še največ težav je imel stroj z ostanki mleka in prisušene smetane na kozarcih. Kot ugotavljajo, je ročno pomivanje pri odstranjevanju dobro vidnih trdovratnih ostankov uspešnejše, sicer pa rezultati zaostajajo za učinkovitostjo stroja. Preizkuševalci so bili na koncu testa presenečeni nad ostrimi zahtevami pri ocenjevanju čistoče in razlikami v rezultatih. Ročno pomita posoda se pač težko kosa s posodo, pomito v stroju. Ročno pomivanje ima več faz: namakanje prisušenih in zažganih kosov, pomivanje v raztopini pomivalnega sredstva, drgnjenje z gobico, krtačo in/ali krpo, izplakova-nje s čisto vodo in na koncu sušenje in brisanje ostankov vodnih kapljic s suho krpo s kozarcev, krožnikov, pribora. Kljub pridnim rokam je težko doseči, da je ročno pomita posoda brezhibno čista. Zmagal je torej stroj. V zadnjih dvajsetih letih se je poraba energije pri pomivalnih strojih močno zmanjšala (za okoli 30 %), poraba vode pa se je celo razpolovila: povprečen stroj porabi okoli 10 litrov vode, za ročno pomivanje enake količine posode bi potrebovali od 40 do 60 litrov vode. Foto: Splet torek • 12. januarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je med moškimi in ženskami bistvena razlika res - med nogami. Le da so moški tako samozavestni, da ne vidijo, da bi bilo včasih namesto kratkih boljše obleči dolge hlače. Govori se ... ... da so ženske še vedno zelo naivna bitja. Tako je bila neka naša kolegica prepričana, da se ji bo bencinski cent pri Pe-trolovem računu res poznal samo en cent, druga pa je navdušeno povedala, da jo ljudje povsod navdušeno sprejmejo, saj ob njenem prihodu vzkliknejo: »Samo ti si nam še manjkala!« (Tretja pa je verjela, da se ji prazniki sploh ne poznajo na postavi...) ... da se bo tudi letos namesto na trgovske razprodaje splačalo iti v pustne Bundov-ce v šotor po nova oblačila. Baje je kar nekaj skoraj nerabljenih oblačil na zalogi še od lani, zalogo pa bodo letos še sproti povečevali. ... da nekaterim niti po nedavnem »družinskem« refe-redumu ni nič jasno: zakaj dva moška ne moreta biti družina, 100 lovcev ali ribičev pa je lahko? ... da je naša urednica ob nedavnem sneženju zapisala, da je za veselje dovolj že nekaj centimetrov. (Snega.) Ko bi ona vedela, kako šele poživi dodatnih 5 cm! (Snega?) ... da imajo nekateri svetniški izvoljenci ljudstva res ve- lik dar za opazovanje težav, s katerimi se spopadajo njihovi sokrajani. Tako je neka svetnica opozorila na neverjetno teža vo, ki jo je opazila v svoji vasi: božični zvonček, ki so ga obesili na kandelaber, ni svetil. Ob katastrofalnem dogodku bo skoraj gotovo treba zahtevati odstop ministra za energetiko in najbrž še za okolje. Da o krivdi župana niti ne govorimo! In naš komentar: srečna vas, v Foto: Tajno društvo PGC kateri je največji problem ne-delujoči bingeljc... ... da je reševanje slovenskih propadajočih gradov in podobnih arhitektonskih spomenikov podobno tisti šali o zdravnikih, ki so na nekem pacientu zdravili že kup bolezni, pa jim je umrl. »Škoda, pa toliko idej smo še imeli!« so potarnali zdravniki. Enako bodo najbrž rekli na kulturnem ministrstvu, ko bo borlski grad zdrsnil v Dravo. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 6 5 3 9 8 6 7 4 1 8 2 8 7 4 6 4 5 2 3 9 4 7 8 1 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravj°e Oven ¥¥ ©© GG Bik V ©©© G Dvojčka ©©© GGG Rak ©© G Lev V © GGG Devica ©© G Tehtnica ©©© GG Škorpijon ©©© G Strelec ©© GGG Kozorog V ©©© GG Vodnar © G Ribi ©©© GG Na udaru O življenju ob žični ograji Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek, 14. januarja ob 16. uri z Natalijo Škrlec. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Prireditvenik 1 -J Torek, 12. januar 9:00 Ptuj, restavracija Ribič: razstava Rozine Šebetič 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna urica s knjigo, za otroke do 3. leta starosti 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: gledališka predstava, komedija Smešna zgodba o čarovniku Faustu, ŠC Ekonomska šola Ptuj 17:00 Sl. Bistrica, Planet znanja, Partizanska 25: predavanje zdravnika tradicionalne kitajske medicine dr. Han Zaoxiang, Kako si pomagati z akupunkturo in akupresuro, društvo Bistriški škrat 18:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: odprtje razstave fotografij Maribor na steklenih ploščah Hinka Saxa Sreda, 13. januar 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: zimski pohod na Osankarico 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 19:00 Majšperk, KPC: novoletni nastop glasbene in baletne šole Art Nova Majšperk Četrtek, 14. januar 9:00 Kog, OŠ: ocenjevanje čurk, društvo Antonovanje na Kogu Petek, 15. januar 10:00 Kog, Vinska klet Munda: Antonovanje na Kogu, Čurke in vino 2016, društvo Antonovanje na Kogu 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal: ponovoletno srečanje 17:00 Kog, OŠ: odprtje razstave risb in fotografij Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju, društvo Antonovanje na Kogu 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: Naj podjetniška ideja 2015, podelitev nagrad Manager kluba Ptuj 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: Košicenbal, tradicionalno lušče- nje bučnic, Društvo žena in deklet občine Hajdina 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Damjana Jevšnika Z avtobusom po Danski, Švedski in Norveški 20:00 Majšperk, KPC: romantična komedija iLutka 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, skrivnosti kleti pod mestom, z vini iz Ptujske kleti Mestni kino Ptuj Velja za teden od 12. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog 18. januarja 2016 - dobro, 3 znaki - odlično Četrtek, 14. januar 2016: 19:00 Liffe po liffu: Macbeth. Petek, 15. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Peklenski val; 20:00 Liffe po liffu: Taksi. Sobota, 16. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Sestri; 20:00 Taksi. Nedelja, 17. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Peklenski val; 20:00 Liffe po liffu: Macbeth. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razre-zanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo, bomo vsak teden izžrebali dobitnika knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec prejšnje tednikove nagradne razrezanke je Milan Čulk, Breg 50,2322 Majšperk. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski Zanimivosti, poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2016 Podravje Ureditev panoramskega griča v mestni park in arheološki muzej na prostem Panoramski grič kot osrednja zelena površina Ptuja, ki sem jo posebej izpostavila v predhodnem članku pod naslovom Urejene zelene površine Ptuja danes in jutri, je arheološko zaščiteno območje, ki je le deloma arheološko raziskano. Sedanja raba tega prostora, zaradi svoje lege, lokacije in konfiguracije terena brez dvoma predstavlja neponovljivo priložnost, da se preuredi v razgiban mestni park, ki ga mesto Ptuj danes ne premore. Po drugi strani pa se na obravnavanem območju, ki je bilo v rimskem obdobju Ptuja intenzivno poseljeno in je zato arheološko zaščiteno, nahaja veliko arhitekturnih in drugih arheoloških ostalin iz tistega obdobja. Nekatere najpomembnejše in najbolj ohranjene je iz zgodovinskih, kulturnih in turističnih razlogov, ob upoštevanju pravil arheološke stroke, konservatorskih navodil ter na podlagi primernega krajinsko-arhitekturnega in arhitekturnega načrtovalskega pristopa, ki se nanaša na njihovo vključitev v park, smiselno in situ tudi vključiti v načrtovani park. Na podlagi predpisov o arheološki zaščiti, ki so bili v preteklosti sprejeti za obravnavano območje, je smiselno to območje nameniti rekreativni dejavnosti, sprehajalnim potem, predstavitvi arheoloških osta-lin in situ, vanj pa vključiti tudi arheološki muzej, ki ga predpisi o arheološki zaščiti sicer posebej ne omenjajo, vendar pa ga predvideva arheološka stroka. Arheologi sicer predvidevajo postavitev arheološkega muzeja na vrhu panoramskega griča, kar pa je po moji oceni skrajno neprimerno. V načrtovani park je zaradi ukinitve dosedanjega arheološkega muzeja v Dominikanskem samostanu, ko so bogate arheološke zbirke, spravljene v improviziranih depojih, dobesedno poniknile izpred oči javnosti, torej smiselno vključiti tudi sodobni arheološki muzej z vsemi spremljajočimi konservatorskimi delavnicami, depoji in drugimi potrebnimi prostori. Ob upoštevanju zakonske zaščite, konfiguracije terena in obstoječe pozidave prostora v neposredni okolici načrtovanega parka ter njegove dostopnosti je najprimernejša lokacija arheološkega muzeja v jugovzhodnem delu parka ob Vičavski cesti, kamor ga umešča tudi arhitekturna stroka. Obravnavano območje se nahaja neposredno ob mestnem jedru in je prostorsko dovolj obsežno za osnovanje in ureditev osrednjega mestnega parka z raznoliko hortikul-turno zasaditvijo, razvejanimi sprehajalnimi potmi, osrednjo prireditveno ploščadjo, otroškim igriščem, hkrati pa polno še ne povsem raziskanih arheoloških ostalin iz rimskega obdobja Ptuja. Te je mogoče ob arheoloških odkopavanjih že raziskanih ostalin in morebitnih hkratnih izkopavanjih posameznih še neraziskanih ostalin in situ vključiti v park. Območja načrtovanega parka, kjer se po predvidevanjih arheologov nahajajo neraziska- ne rimske ostaline, ki ne bodo predmet izkopavanj, je ob osnovanju potrebno zasaditi z nizkim grmičevjem in trajnicami plitkih korenin, in sicer z rastlinskimi vrstami, ki so krasile vrtove tedanjega časa, npr. sivka, lovorikovci, pušpan. Postopnost umeščanja rimskih ostalin in situ narekujejo predvsem ekonomski razlogi, saj lokalna skupnost najverjetneje ne premore finančnih sredstev za arheološko raziskavo celotnega območja Panorame v eni fazi. Že raziskane rimske ostaline bi takoj ob osnovanju mestnega in arheološkega parka lahko prezentirali javnosti, neraziskane, kot že omenjeno, pa postopoma v naslednjih letih. Območje panoramskega griča bi se ob takem pristopu lahko pričelo urejati v najkrajšem času, v nasprotnem primeru pa je ureditev tega območja odmaknjena v neko oddaljeno prihodnost, kar pomeni, da je za našo generacijo to območje izgubljeno. Uresničitev teh ciljev pa bo predstavljala priložnost meščanom Ptuja za aktivno preživljanje prostega časa, istočasno pa bo pomenila tudi priložnost za hitrejši in intenzivnejši turistični razvoj najstarejšega mesta v Sloveniji, ki ga zaradi bogate zgodovinske dediščine radi poimenujemo kar »mesto muzej«. Nuša Voda, univ. dipl. inž. kr. arh. AMMKA PONUDBA W (MtMMtmS f MREŽNA PEČENKA A f KMEČKESUHEKLOBASE IZ VRATU ALI RIBE 37 % CENEJE V SAMO 3,95 €/KG J ( SAMO ' 4,99 €/KG C MESO IZ TUNKE A - SAMO 4,95 €/KG J M PREKAJENE KOSTI SAMO 0,98 €/KG D VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto^ www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 12. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 O CN £C O H OS: 00 Koncert Okteta Deslrnik 09: JO Utrip a Omioia ]0:30 Gostilna pri Francetu ! 8:00 Glasbena oddaja 20:00 Regijsko tekmovanje IV 2. del 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.8iptv,si 08:00 Adventni koncert na Hajdini 09:30 ŠKL 10:00 Starše - Veseloigra . Prevare" 12:00 Video strani 18:00 Končen ans. KGB Kvintet 20:00 Praznični koncert v Skorbi 21:30 Advcnlni koncert na Hajdini 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Domača zimska opravita 10:00 Zakaj bi veseli ne bli 2005 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE PETKOVO IZDAJO na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za veije objave predhodno pokliiite. Štajerski 1 PEI INI IK www.tednik.si Í3stajerskitednik .. ^Stajerskitednik PISANA ■ 7AÜAYNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih, 15. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Glasba za vse, 26. oddaja, pon. 11:45 Sportino): Pregled leta 2015, 3/. oddaja, pon. 12:45 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Selcvenca, 46. oddaja, pon. 18:45 Glasbena osmica (tuja), 66. oddaja, pon. 19:15 Cista umetnost, 51. odd., pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 20:55 DORA: dr. Marija Pfeifer, pon. 22:00 Prealed tedna, pon. 22:20 Info Kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 DORA - nedepski pogovori: dr. Marija Pfeifer, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek 19:05 Okrogla miza: Zaposlovanje mladih, pon. 19:40 Sekvenca, 4o. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pot žrtev nasilja v družini, pon. 21:25 Glasbena osmica (slo), 66. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:30 Dnevnik "TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Sola, da se ti zrola: Lehen, pon. 11:30 Pomurski tednik 11:50 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Infolanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 19:05 Sekvenca, 46. oddaja, pon. 19:25 20 let Mestnega gledališča Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja 21:00 Marketinški klicaj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoepetv.tv, www.petv.tv TMUfift CD 11 Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. V 54. letu nas je zapustila draga sodelavka Marija Rimele PODVINCI 95 Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: kolektiv Zdravstvenega doma Ormož Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO Prodam svinjo, domače reje, težko od 250 do 300 kg, cena 1 € na kilogram. 051 228 196_ PRODAJAMO bele piščance domače reje. Kmetija Irgolič, Sodinci 22, Velika Nedelja. Telefon 041 881 949. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPUJEM koruzno silažo. Telefon 041 228 898._ PRODAM dve svinji, cena 1 € za kilogram. Telefon 041 986 390. NEPREMIČNINE KUPIMO zazidljivo zemljišče velikosti cca. 1000 m2, občine: Ptuj, Videm, Hajdina, Gorišnica, do 30.000 EUR. Tel. 031 804 502. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta. Tel. 031 503 142._ ENOSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, oddam v najem, lahko za daljši čas. Tel. 051 356 346. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. RAZNO 48 letni vdovec, zaposlen, iz okolice Ptuja, želi spoznati žensko od 40 do 50 let, za resno zvezo. Prosim, samo resne pokličite ali pošljite SMS na 051 768 330._ PRODAM kurentijo. 031 473 100. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8-98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch sereen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiers&i TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Slovenija • Ograja stoji na četrtini celotne slovensko-hrvaške meje Za 154 km ograje 2,1 milijona evrov Bodeča žičnata ograja, ki jo vojaki že od novembra lani pospešeno postavljajo na meji s Hrvaško, se iz dneva v dan daljša. Do včeraj je bilo na južni meji postavljenih že slabih 160 km začasnih tehničnih ovir, kar je približno toliko, kot je meril berlinski zid. Zanjo smo odšteli že približno 2,1 milijona evrov. Vlada je v približno mesecu in pol uspela bodečo žico postaviti na skoraj četrtini celotne slovensko-hrvaške meje. Do minulega torka so namreč po podatkih urada vlade za komuniciranje RS postavili približno 154 kilometrov začasnih tehničnih ovir. Ograje postavljajo na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Ljubljana in Koper, in sicer na 40 različnih posamičnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Raz- križje do doline reke Dragonje v občini Piran in Koper - na območjih občin Razkrižje, Ormož, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj, Metlika, Osilnica, Ilirska Bistrica, Kostel, Piran, Koper in Kozina. Kje točno še nameravajo postaviti ograjo, na vladi ostajajo skrivnostni: „Postavi-tev začasnih tehničnih ovir se izvaja glede na sprotno oceno migracijskih tokov. Odločitve so odvisne od razvoja dogod- Foto: Monika Levanič Cena, ki jo je Slovenija plačala za prvih 137,5 km postavljenih tehničnih ovir - znaša dobrih 1,9 milijona evrov. Material so dobavili od 21 različnih dobaviteljev po povprečni ceni 13,92 evra na tekoči meter tehnične ovire. Pogodbena vrednost postavljanja 250.000 evrov Ministrstvo za notranje zadeve je 26. novembra lani s podjetjem Minis iz Žalca sklenilo pogodbo v okvirni vrednosti 250.000 evrov. V ceno so vključeni vsi stroški, ki jih bo imel izvajalec s postavitvijo tehničnih ovir, vključno s stroški prihoda na lokacijo izvedbe storitve, pripravo blaga (tehničnih ovir) in terena za postavitev tehničnih ovir, stroški zagotovitve ustreznih strojev in orodja, ki so potrebni za postavitev tehničnih ovir, ter stroški osebne varovalne opreme za osebe, ki bodo izvajale storitve, so še pojasnili na vladi. kov in tveganj, zaradi katerih so začasne tehnične ovire postavljene. Gre za nujen in začasen ukrep, ki je potreben za zaščito države, prebivalcev in premoženja. Potreben pa je tudi zato, da se zagotovi varnost migrantov oziroma beguncev ter prepreči poslabšanje humanitarne situacije. Ovire se postavljajo glede na konfiguracijo terena in tako, da se čim bolje zagotovi nadzor nad vstopnimi točkami v državo ter zavaruje zunanjo schengen-sko mejo. Glede na to, da gre za zaupne postopke in podatke, pa jih žal ne moremo vnaprej podrobneje pojasnjevati." Skoraj 14 evrov za meter ograje Cena, ki jo je Slovenija plačala za prvih 137,5 km postavljenih tehničnih ovir, znaša dobrih 1,9 milijona evrov. Material so dobavili od 21 različnih dobaviteljev po povprečni ceni 13,92 evra na tekoči meter tehnične ovire. „Če govorimo zgolj o kolutih žice, torej enem izmed sestavnih delov, pa je povprečna cena 10,8 evra na tekoči meter. Pri tem velja opozoriti, da cena velja v primeru, da žico raztegnejo na 10 m, obstaja pa možnost, da jo razte- gnejo na 14 m," dodajajo. Kot so še pojasnili, se je Ministrstvo za notranje zadeve zaradi izjemnih varnostnih okoliščin, ki jih niso mogli predvideti, odločilo za zunanjega izvajalca pri izvedbi del na terenu, ki zahtevajo mehanizacijo in orodja, s katerimi ministrstvo ne razpolaga. Cene so preverili pri treh ponudnikih. Podjetje ITSing je za tekoči meter postavitve ovire ponudilo ceno 13,70 evra, obrtno gradbeno podjetje Remont 11,71 evra, podjetje Minis pa 7,69 evra (cene z DDV). Monika Levanič Kidričevo • Ministrstvo o namestitvi beguncev v skladišča slovenske vojske Odločni ne migrantskemu c— Poslanec Andrej Čuš je minuli teden na socialnem omrežju zapisal, da naj bi Ministrstvo za notranje zadeve v Kidričevem vzpostavilo center za migrante, ki naj bi sprejel od 3000 do 4000 migrantov. Na ministrstvu so potrdili, da je objekt Slovenske vojske med možnimi za nastanitveni center, dodali pa so, da odločitev še ni bila sprejeta. Foto: Črtomir G rožni k Osebna kronika Rojstva: Sandra Ivančič, Slape 20 a, Ptujska Gora -deček Filip; Bernarda Ram-šak, Krčevina 13, Miklavž pri Ormožu - deček Nik; Tatjana Podgorelec-Strelec, Vitan 27 a, Kog - deklica Ema; Ines Žohar, Zelena ulica 16, Šentilj v Slovenskih Goricah - deklica Maša; Ksenija Kosi, Zagorje 15, Sveti Tomaž - deklica Sofija; Larisa Dernikovič, Cirkulane 48, Cirkulane - deklica Issa; Mateja Majcenovič, Peršo-nova ulica 26, Ptuj - deklica Lucija; Tamara Kolar, Prvomajska ulica 11, Slovenska Bistrica - deček Lan; Maja Lapuh, Ulica Šercerjeve brigade 18, Ptuj - deklica Mia; Anemari Verdnik, Selce 98 a, Voličina - deček Lovro; Martina Robič-Tišler, Zgornje Partinje 4, Jurovski Dol - deček Filip; Dragica Štru-cl, Tržec 9, Videm pri Ptuju - deček Kevin; Ana Dobaja Vilic, Zamušani 3 a, Gorišni-ca - deklica Vita. Umrli so: Stanislav Šeliga, Stogovci 47, roj. 1953 -umrl 25. decembra 2015; Janez Kores, Stojnci 62, roj. 1953 - umrl 24. decembra 2015; Bojan Furek, Lovrenc na Dravskem polju 54, roj. 1971 - umrl 25. decembra 2015; Neža Marinič, roj. Jur-han, Ritmerk 17, roj. 1928 -umrla 28. decembra 2015; Marija Vajda, Nova vas pri Markovcih 93 b, roj. 1924 -umrla 30. decembra 2015; Ana Bedenik, roj. Pulko, Do-lena 44, roj. 1926 - umrla 3. januarja 2016; Marija Domadenik, roj. Šibila, Apače 258, roj. 1927 - umrla 1. januarja 2016; Stanislav Bezjak, Grajena 29 a, roj. 1958 - umrl 19. decembra 2015; Leopold Lukman, Ptuj, Povodnova ul. 13, roj. 1937 - umrl 26. decembra 2015; Jožef Potrč, Biš 54, roj. 1934 - umrl 30. decembra 2015; Janez Gajsar, Maribor, Kavčičeva ul. 3, roj. 1939 - umrl 29. decembra 2015; Stanislav Zoltar, Ptuj, Lazarjeva ul. 3, roj. 1941 -umrl 3. januarja 2016. »Ministrstvo za notranje zadeve z ostalimi ministrstvi preučuje več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov za migrante. Pripravljajo se različne podlage, ki bodo osnova za sprejem ustreznih odločitev. Pred tem pa vedno potekajo ustrezna posvetovanja s predstavniki oziroma vodstvi lokalnih skupnosti. Preučujemo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena odločitev še ni sprejeta. Ministrstvo je s to informacijo že ustno seznanilo župana občine Kidričevo,« so povedali na ministrstvu. A glede na odziv kidričevske-ga župana Antona Leskovarja bo ministrstvo pri tej nameri soočeno z nasprotovanjem lokalne skupnosti. »Center takšnih razsežnosti je nesprejemljiv tako za našo občino kot tudi za širšo regijo. Glede na neuradne informacije si na ministrstvu prizadevajo, da bi bil tukaj center za 3000 do 4000 migrantov. Če povem drugače: to bi pomenilo, da bi jih morala Ljubljana sprejeti 200.000. Ker razumemo begunsko problematiko, smo pripravljeni sprejeti dve ali tri begunske družine, če bi enako storile tudi druge občine. Sicer se še ta teden sestanem s predstavnikom ministrstva, ki ga bom seznanil z našim mnenjem. Ob tem bom dobil informacije o namerah ministrstva in odgovore na vprašanja.« Mojca Vtič Napoved vremena za Slovenijo Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, ~m rad sušeč to nadomesti. Danes bo delno jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Ponekod bo pihal veter zahodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v severnih krajih malo pod 0, najvišje dnevne od 6 do 11 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Nekoliko hladneje bo. V četrtek bo sprva precej jasno in ponekod po nižinah megleno, čez dan pa se bo oblačnost od jugozahoda povečala. Popoldne bo na Primorskem pričelo deževati, zvečer in v noči na petek pa bodo padavine zajele vso Slovenijo. V notranjosti bo večinoma snežilo.