\ * Z50. Številka. U UuMjanl, v ponedeljek, 28. oktobra 1907. xl leto. Mula vsakdan zvečer, IzimSI nedelje iDQprunIke, ter velja po posti prejeman za avstro-oftrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto II K, za po" leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leto 5 K 50;h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tn|e deiele toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbe Orezlistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatf« - Rokopisi se ne vračajo. — Urodniatve In upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr^ upravnistvoT>a v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Lezne številko p* 10. k. Upravniatva telefon it 85. Rokoph Uredništva telefon it 34. Ua&ilo na nnroao. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da [\o o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs? leto .. K 24-— I Četrt leta .. S 6 — Pol leta-.. „ 12-— I En mesec .. „ 2-— V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. 8 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Po! leta .. ■ n 13'— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge deiele vse leto 30 K. 09" Naroča se lahko z vsakim dnevom, s hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. WT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Uoravnistvo ..Slovenskega Naroda". Resnicoljube Kranjskih klerikalcev in belokranjska železnica. i. Ker je »Slovenec«, to je organ naših klerikalcev, v zadnjih dnevih nagromadil v svojih predalih nebroj laži in to z jasnim namenom, da zbe-ga Dolenjce, osramoti naprednjake in slavi klerikalce kot zmagovalce in edine rešitelje od države do sedaj povsem pozabljene Dolenjske oziroma Belokrajine, moramo pač resnici na čast nekaj dejanskih okolnosti iz borbe za belokranjsko železnico in perpe-tuam memoriam tukaj pribiti oziroma obelodaniti, da morejo naši dolenjski rojaki in ves slovenski svet izvedeti, k a k o so naši klerikalci delali v prilog ( ?) belokrajnski železnici in kake zasluge so si stekli za to železnico. Treba je, da sežemo za par let nazaj in to v ono dobo, ko je dolenjsko meščanstvo bivšemu svojemu dr- žavnomu poslancu, preblagorodnemu dvornemu svetniku Franu Šukljeta, radi njegove dokazane politične vihravosti obrnilo hrbet in ga, ako ravno ji' županom privatno pisal, d a 1) i ni a n d a t sprejel, če bi ga spon-tanno volili, vrgli med staro politično šaro. Mesto Šukljeta izvoljen je bil državnim poslancem Plantan in le-ta je želel takoj iz početka državnozborske-ga zasedanja delo radi priboritve dolenjske oziroma belokranjske železnice in radi izvršitve preložitve državne ceste od Gorjancev do Metlike nadaljevati. Ker je bil prejšnji poslanec Šuk-lje v obeh zadevah najbolj informo-van in ker je vrhu tega še ožji rojak Belokranjcev, mislil je novoizvoljeni poslanec Plantan, ker so mu tudi Be-lokranjci tako bili izrecno naročili, da je najbolje, če se on do svojega prednika Šukljeta v teh zadevah radi informacij obrne in da potem na podlagi teh informacij stori nadaljne korake v svrho ugodne rešitve navedenih za Belokrajino vele važnih vprašanj. Obrnil se je torej posl. Plantan do starega svojega prijatelja Šukljeta radi informacij in pojasnila, kaj je on do takrat v obeh zadevah storil, da bode on, Plantan, vedel, kje to delo nadaljevati in pristavil je v svojem dopisu, da se v tej zadevi obrača na Šukljeta kot prejšnjega poslanca in sicer vsled izreenega naročila Metli-čanov in Crnomaljcev. Toda Belokrajnci in ž njimi posl. Plantan so se hudo motili, ko so na rodoljubje Šukljeta računali, kajti on je dal tak odgovor, kakor bi ga ne bil nihče pričakoval. Gospod Šuklje, rojen Belokranj-čan in bivši poslanec Belokrajine, pokazal je svoje tolikokrat hvalisano rodoljubje in svojo posebno vročo ljubezen do rodne svoje zemlje na tako jasen način, da so se vsakomur oči odprle in da je izginil vsak dvom o zlatočistem patriotizmu ( ?) vpokoje-nega državnega poslanca Šukljeta. On je odgovoril dne 23. marca leta 1901. posl. Plantan u skrajno o-durno brez vsakega ozira na želje ožjih belokranjski]] rojakov, brez vsakega ozira na važnost in resnost belokranjske železnice in preložitve državne eeste od vrha Gorjancev do Metlike, da noče dati nobenih informacij in pojasnil v tej zadevi. On piše doslovno: »Vsak poslanec mora enake stvari natančno preštudirati; navzlic te- mu bi se ti drage volje dal na razpolago, ako bi bil na dr u g i n a č i n prišel do svojega mandata, knjti obče znano je, da si ti postal poslanec le vsled nelepe intrige maloštevilne peščice volilcev pod S. R. vodstvom.....tembolj sem bil neprijetno presenečen po tvojem postopanj n v volilni d o b i. (To je bržkone zahvala, ker je Plantan kot kandidat na vseh svojih volilnih shodih zasluge Šukljeta izrecno in nepogojno priznaval in ga v zvezde koval ter ni ene žale besedice proti njemu izrekel.) Naravno je, da v takih raz m e r a h n i m a m niti najmanjšega p o ž e 1 j e n j a , s o d e1 o v a t i p r i tvojih p a r -1 a m e n t a r n i h poskusi h.« Iz tega pisma razvidno je do jasnega, da je Šukljetu več bilo za njegovo lastno osebo, nego za koristi in blagor Belokrajine,ki je njegova ožja domovina, kar je čestokrat naglasa! po javnih shodih itd., z drugimi besedami, on je odklonil vsako sodelovanje samo radi tega, ker ni bil več poslancem izvoljen. Vprašamo le, ali je tak človek res rodoljub, ki se iz zgolj osebnih in sebičnih razlogov odteguje delovanju v P ros peh svoje ožje domovine, če ga ona prosi, da pripomore pri rešitvi vprašanja radi belokranjske železnice .' Vsakdo mora to vprašanje odločno zanikati, kajti sveta dolžnost vsakega poštenega in zavednega rodoljuba je, da vse svoje m o,"-i j »osveti delovanju v prospeh svojega naroda in svoje domovine, ne brigaj oč" se za svoje osebne koristi in častihlepne načrte. To pa moramo že sedaj naglašati, da dokažemo, koliko je resnice na trditvah »Slovenca«, da je Šuklje vedno in energično v zvezi z dr. Šusterši-čem zastopal koristi Belokranjcev in za belokranjsko železnico deloval! Dokazano je, da je nasprotno res, in da je svoje sodelovanje celo odklonil, akopram so ga Belokranjci za to izrecno naprosili. Šuklje torej niti svojemu nasledniku posl. Plantanu povedati ni hotel, kje naj ta z delom v prilog belokranjski železnici prične oziroma kje naj pričeto delo nadaljuje; tako je postopa] prvi rodoljub belokranjski gospod dvorni svetnik Šuklje. To pa ni posl. Plantana ostraši-lo, on je stopil najprvo v dotiko z železniškim ministrom W i tekom in ga pridobil za to, da se je uda I in od svoje zahteve, d a m o r e b e 1 o k r a n j-s k a ž e 1 e z n i c a 1 e o z k o t i r n a biti, o d s t o i) i 1 ter se sprijaznil z načrtom normaluotirne železniee. Zahteval je pa minister, da se mu novi načrti predlože ter obljubil, da jih bode dobrohotno uvaževal in rešiti dal. Ker sta mesti Črnomelj in Metlika odločno protestovali zoper projekt Šuklje-Gorianv, ki je zahteval le ozkotirno železnico od Novega mesta v Belokrajino in se ni brigal za želje obeh okrajev, je pisal Plantan projektantu dr. Gorianiju, da je pooblaščen mu izjaviti, da Belokranjci ta ozkotirni načrt odločno odklanjajo in da ne prispevajo za tako železnico niti vinarja. To je Plantan tudi železniškemu ministru povedal, — dr. Goriani je uvidel sedaj, da ga je Šuklje do takrat za nos vodil, ker je podpiral projekt ozkotirne belokranjske železnice, akopram mu je dobro znano bilo, da se ves belokranjski okraj odločno protivi vsaki ozkotirni železnici. Goriani se je uda! na dopis Plantana takoj in umaknil je svoj in Šukljetov projekt za ozkotirno železnico, ako-ravno je bila že revizija proge dovoljena. Iz tega sledi, da je bila intervencija dvornega svetnika Šukljeja pospešitvi belokranjske železnice le na kvar, ne pa v prilog; kajti s tem nesrečnim projektom za ozkotirno železnico, se je stvar vsled svojeglav-nosti Šukljeja, ki se ni za neštevilne prošnje in izjave Belokranjcev čisto nič brigal, in jim je ozkotirno železnico navzlic njihovim protestom vsiliti hotel, le za več let prav po nepotrebnem zavlekla. Ko bi bil Šuklje dr. Gorianiju in ministru tako odločno stališče Belokranjcev napram ozkotirni železnici pojasnil, kakor je to poslanec Plantan leta 1901. storil, gotovo bi se bila oba sprijaznila tudi z načrtom za nor-malnotirno železnico, kakor se je to kasneje zgodilo. Proti Šukljeju je vladalo že leta 1900. po vsej Belokrajini veliko ogorčenje in ves svet je glasno govoril, da je Šuklje prodal Belokranjce Gorianiju. ker se je za koristi slednjega bolj brigal, kakor pa za koristi svojih volilcev v Belokrajini, ki so izrecno od njega kot poslanca zahtevali, da naj le projekt normalnotirne železnice, nikakor pa ne Gorianijev projekt za ozkotirno železnico podpira. Tega pa Šuklje ni storiti hotel in radi tega so se čule na volilnih shodih od strani njegovih volilcev jako pikre besede. Takšno je bilo torej toli hvalisano in po »Slovencevih« predalih kot edina rešitev Belokranjcev opisano delovanje dvornega svetnika Šukljeja pred 1. 1901. Ker je minister \Vittek zahteval nov norma 1 not i rni projekt, kajti naravno je, da se normalnotirna železnica ne da po takih progah izpeljati, kakor ozkotirna, — misliti je moral posl. Plantan, da se izvrši novo tra-sovanje za normalnotirno železnico. Informiral se je na kom peten t-neni mestu v ministrstvu radi potrebnih korakov in stopil je v pismeno dotiko s svojimi volilci v Metliki in Črnomlju. Kmalu se je pa pokazalo med Metliko in Črnomljem veliko nasprot-stvo glede bodoče proge, kajti Črno-maljci zahtevali so z vso odločnostjo, da mora železnica iz vrha Šemiča (Kumpmalta) naravnost na Črnomelj steči in od tam pa naprej v Metliko in dalje do hrvaške meje. Takrat je minister Wittek namreč zavzemal stališče, da se ne sme železnica do hrvaške meje graditi, ker je bil proti zvezi s hrvaško železnico, katero je za nevarnost proti Trstu smatral. On se je namreč bal, da bi zveza s Hrvaško promet od Trsta v Reko odvajala in tako Trst oškodovala. Na drugi strani so pa Met ličan je zahtevali, da mora železnica od Kumpmatlovega vrha po najkrajši progi naravnost v Metliko izpeljana biti, ker nikakor ne dovoljuje progo v Črnomelj in od tam sto-prav v Metliko, ker bi se s tem vožnja iz Novega mesta v Metliko izdatno podaljšala in tudi za osebni in zlasti trgovski 1)1-0111(4 brez vsakega vzroka in brez potrebe podražila. Nastalo je tekmovanje med obema mestoma tako živahno, da se je po pravici moralo bati, da pade belokranjska železnica vsled teh nasprotstev v vodo. Poslanec Plantan je miril pismeno Črnomaljce in Metličane in jim prigovarjal, da se vendar za eno skupno progo zedinijo, ker sicer bodejo celo vprašanje za nedogledne čase pokopali. Železniško ministrstvo se je namreč vedno na to sklicevalo, da če niso Belokranjci glede proge med seboj edini, tudi ministrstvo nič storiti ne more. kajti ono ne bode nobene železnice zoper voljo Belokranj-eem usililo. Vse to je posl. Plantan svojim volileem v Metliki in Črnomlju odkrito povedal in.jim na spora-zumljenje svetoval. Ker se pismenim potom prepad med zahtevami Crnomaljcev in Met-ličanov ni dal premostiti, pozvali so LISTEK. Čez trnje do sreče. Povest. (Dalje.) VI. Dokler so trajale vojaške vaje, ni Elvira nič več zapustila gradiča, izsilila je pa tudi, da je morala Pavla ostati doma in se ni smela nikamor ganiti, kjer bi bila mogla priti v dotiko z oficirji. Vojaška krdela so sicer vsak dan korakala mimo gradiča, a oficirji in vojaki so se zaman ozirali po zali plavolaski. Pavli je bilo pač hudo pri srcu, a upirala se ni zaradi ljubega miru. Elvira si je kratila čas, da je preuredila vse sobe. Prestavila je vse meblje, premestila vse kipe in pregledala vse svoje obleke. Naposled je med šaro, ki jo je hranila v skrinjah, poiskala vsakovrstne stare fotografije, ki so njo predstavljale, in jih je razobesila po svoji sobi. Slike so bile stare in obledele, a vendar jim je Elvira odkazala najboljše prostore. Na posebno mizico v salonu je postavila največjo teh fotografij in jo vsak dan ovenčala s svežimi cvetlicami. »Čemu neki razpostavi jas te obledele slike«, jo je nevoljno vprašal Anton, ko mu je bilo tega početja že odveč. »Ljudje se ti bodo še smejali«. »Te fotografije pričajo, kako sem bila lepa«, je hladno odgovorila Elvira, »in takrat, ko sem bila lepa, sem bila tudi ljubljena in občudovana«. Anton je umolknil in je odšel z doma. Pavla, ki je slišala ta pogovor, se je samo smejala nečimernosti svo-j*- mačehe in je vse povedala stari go->>pe. »Zdaj samo še čakam, kdaj postavi pred ovenčano fotografijo še večno luč«, je smeje se končala svoje pripovedovanje. »Morda bi bila tudi to že storila, ko bi sama ne uvidevala, da je prav malo podobna svetnici.« Stara gospa je Pavlo pokarala zaradi te poredne opomnje, po poslih pa je izvedela zanjo tudi Elvira. Še v tisti uri je raztrgala vse svoje fotografije in jih je vrgla v peč. »Bila sem smešna«, je rekla stari gospe na njeno začudeno vprašanje, kaj naj to pomeni. »Človek ne sme imeti mani j, posebno če živi med ljudmi hudobnih jezikov.« Ponosno je odšla iz sobe ne meneč se, da je s svojimi besedami hudo užalila staro gospo. Od tega dneva je bila še ošabnej-ša kakor poprej in kazala je svojo ošabnost posebno izzivajočo, ko je vojaštvo odšlo in so v trgu zopet nastale prejšnje razmere. P^lvira je komaj še odzdravljala, če jo je kdo pozdravil, občevati pa sploh ni hotela z nikomur. S svojo ošabnostjo je prekašala celo knjeginjo, bivajočo ne daleč od trga v svojem staroslavnem gradu. »Ti si že neznosna«, se je nekega dne razljuti! Anton, in kmalu ne bo hotel noben človek več z nami občevati.« »Za občevanje s takimi ljudmi, kakršni hodijo k nam, mi sploh ni.« »A meni je na tem«, se je jezil Anton. »Če bi hotel živeti kot samotar, bi bil šel v samostan. Bodi tako prijazna in povej mi, zakaj si danes pokazala spričo vseh ljudi okrajnemu glavarju hrbet in mu še odgovorila nisi na njegov jKipolnoma spoštljivi pozdrav?« »Zato, ker mi ni roke poljubil«, je odgovorila Elvira »in ker je po vinu dišal in ker je sploh proletarec, čeprav ima zlat ovratnik.« »Ti si še ponosnejša, kakor Nje knežja svetlost.« »Zakaj naj bi bila manj ponosna, kakor ta toliko občudovana knežja svetlost«, je menila Elvira. »Nič slabša nisem, kakor ona, moj rod je vsaj tako slaven, kakor njen in kar zahteva ona zase, to zahtevam tudi jaz, od vsakega, bodi kdorkoli in makar tudi tvoj klepetavi okrajni glavar.« Antonu je ta gorostasna ošabnost kar sapo zamrla. Od tega prizora je Elvira najraje pripovedovala o svoji rodovini. Vsak večer je vedela kaj novega povedati. Anton in njegova mati sta se na tihem čudila, kako dobro je poučena Elvira o zgodovini beneške republike, oglejskega patrijarhata in goriške grofije. Natančno je vedela, kate- rih bitk se so udeležili njeni predniki in kaka častna mestna so zavzemali v različnih državah. Sicer je včasih prišla s svojimi lastnimi izpovedba-mi v navzkrižje, in je časih drugič kak dogodek drugače popisala kot prvič, a ker se ni nihče za to zmenil, je pogumno nadaljevala. Zlasti rada je pripovedovala o svoji rodovini v pričo poslov ali tujih ljudi, kakor bi želela, da se razve po trgu in po celem okraju, kako imenitnega pokoljenja je gospa Elvira pl. Košanova. Stara gospa je bila edina, ki ni nič prav rada poslušala tega pripovedovanja. V začetku je samo zmajevala z glavo, pozneje pa je vse bolj rezko poskušala Elviro spravljati v stiske in jo je spretno opozarjala na različna protislovja. Toda Elvira si je znala, kakor si že bodi pomagati vsaj za trenotek. Končno je stara gospa našla nekega dne v Elvirini sobi debelo italijansko knjigo. Pregledala jo je površno, listala v njej in naenkrat ostrmela — spoznala je, da je bilo vse El-virino pripovedovanje o slavnih činih njenih prednikov izmišljeno. Dotični slavni čini so se pač zgodili, a izvršili so jih naj razno vrstne j ši možje, le noben grof Rotta. Stara gospa se je tega svojega razkritja kar ustrašila. Se tisti dan je pisala v Trst znanemu visokemu uradniku, naj poizve kar more o rodovini grofov Rotta. Odgovor je prišel že čez nekaj dni. Zadnji grof Rotta je živel kot siromašen slikar v Trstu in je tam umrl, zapustivši hčer Elviro, ki se je poročila in zapustila Trst. To obvestilo je staro gospo nekoliko pomirilo. Kar je Elvira povedala o svojem očetu, je bilo torej resnično — to je stari gospe zadostovalo, a kar je bila Elvira pripovedovala o slavnih činih in imenitnih dostojanstvih svojih prednikov, to je stara gospa postavila na račun nečimernosti in častihlepnosti svoje snehe. To je storila toliko raje, ker se ji je bil tako-rekoč kamen odvalil od srca, ko je izvedela, da je Elvira vsaj resnično rojena grofica Rotta. Bahaštvu svoje snehe je stara gospa napravila na kaj priprost način konec. Ko ji je Elvira zopet enkrat pripovedovala o nekem slavnem svojem predniku, ji je stara gospa tiho rekla: »Prosim te, posodi mi vendar tisto debelo italijansko knjigo, v kateri so te stvari popisane — rada bi se enkrat poučila o razvoju tvojega rodu.« Elvira ji je obljubila, da ji z veseljem i>osotli knjigo, a prinesla je ni, ker jo je še tisti večer skrila v skrinjo, polno stare šare in tudi o svoji rodovini ni več govorila. Ko je oktobra meseca zavladala jesen, je bila Elvira samevanja na gradu tako naveličana, da je začela moža siliti, naj gre ž njo čez zimo v Opatijo ali v Benetke ali kamorkoli. »Samo v Trstu in tod bi ne mog- MU Metlicam, oziroma njihov železniški komite posl. Plantana, tla pride s strokovnjakom za zgradbo železnic g. dr. Mevivderjem, t. j. takratnim državnim poslancem v Belokrajino, da se poskusi po intervenciji strokovnjaka doseči kako sporazumi j en je glede bodoče proge. V sled tega poziva sta se podala posl. Plantan in inžener dr. Mevreder dne 29. aprila 1. 1903 v Belokrajino. In to imenuje resnicoljub »Slovenec« »agitaeijsko potovanje Plantana po Belokrajini«, akoravno je bilo znano, da je p. Plantan takoj po prvem letu poslanstva odločno izjavil, da bi že iz ozirov na svojo pisarno nikdar več ne kandidiral, ker je nemogoče na dve strani uspešno delovati. Plantanu ni bilo treba prav nobenih glasov, kakor »Slovenec« laže, ker ni nameraval več kandidirati. Naravno je pa, da se je odzval vabilu svojih volilcev v Metliki in da je šel do njih, da poskusi najti način, kako bi se železniško vprašanje v Belokrajini za obe mesti ugodno in pravično rešilo.____ Nemški smrad. (Proces — Moltke-Harden.) Zadnje dni se je vršil v Berolinu proces, ki je vzbudil senzacijo po vsem svetu in pokazal v jasni luči grozovito propadlost in demoralizacijo tistih krogov, ki so bili doslej nemškemu cesarju najbližji in ki so imeli na cesarja in na njegovo politiko kakor na vso nemško državo največji vpliv. ProvzroČitelj tega razkritja je Maks Harden. Ta Z*id je brez dvoma velenadarjen človek in prvi sedaj živečih nemških žurnalistov. „Zukunft" se imenuje njegov tednik, Čigar glavni namen je, pobijati osebno politiko nemškega cesarja. Harden je prišel svoj čas v ožjo zvezo z Bismarckom in od tedaj nastopa kot zagovornik in nositelj Bismarckovih idej in tradicij. V svoji vojni proti cesarju je bil že dvakrat obsojen zaradi žaljenja veličanstva, kar pa mu pri njegovih zvezah z najvišjimi krogi ni prav nič Škodovalo. Meseca novembra lanskega leta je začel Harden novo vojno, to pot proti tistim dvornim krogom, ki so imeli doslej cesarja na vrvici, proti dvorni kamarili, ki je zlorabljala svoj vpliv za svojo in svojih prijateljev osebno korist in pa v to, da je delala politiko po svoji volji. Na Čelu temu krogu, iz katerega je bila sestavljena kamarila, je stal knez Filip Eulenburg, dvorni trubadur nemškega cesarja in njegov najintimnejši prijatelj. Eulenburg je „spesuil" nesrečne verze, ki jih je uglasbil nemški cesar in ki so kot „Sang an Agir" bili v zasmeh vsemu svetu, Eulenburg je bil merodajen v vseh osebnih in političnih vprašanjih, Eulenburg je bil takorekoč nekronani vladar Nemčije. Tudi sedanjega nemškega kance-larja kneza Btiiowa je spravil Eulenburg na to mesto. Eulenburg je strmoglavil bivšega nemškega kancelar] a grofa Gaprivija in ko je cesar iskal naslednika, mu je Eulenburg priporočal Biilowa. Takrat je bil Eulenburg poslanik na Dunaju. Bit-low, ki je bil takrat poslanik v Rimu, bi bil jako rad ostal na svojem mestu, saj je poročen z italijansko ari-stokratko. Poslal je svojo ženo na Dunaj prosit Eulenburga, naj nikar ne vpliva, da bi cesar Bulowa imenoval za kancelarja, a opravila ni ničesar. Ko je naposled gospa Biilow rekla Eulenburgu „ zakaj pa sami ne- la prestati čez zimo — drugače me pa lahko pelješ kamor hočeš.« Anton se je tej želji opiral, kolikor je mogel. »Toliko denarja nimamo, da bi mogel kar čez celo zimo živeti s teboj v tujem kraju. Sicer pa je ravno jesen najlepši čas, ki se ga more preživeti na deželi.« »Kaj naj pa tu počnem«, je jokavo vzdihnila Elvira, »še umrla bom samega dolgočasja.« »Potrpi in poskrbim ti nekaj družbe. Sicer se vedejo naši sosedje tako, da ž njimi ni občevati, a nekaj prijateljem imam še, v Ljubljani in na Dolenjskem, in te povabim za nekaj dni na lov. Če ti hočeš, znaš biti tako ljubezniva, da vse očaraš; bodi potrpežljiva in ljubezniva s povabljenci in preživeli bodemo nekaj prav veselili dni.« Kadar je Anton apeliral na sa-moljubje svoje žene, je vselej dosegel svoj namen. Elvira se je toliko raje pridružila želji svojega moža, ker je upala, da se ji na ta način posreči pokazati sovražnim sosedom, da vzlic vsem njihovim spletkam ni ne osamljena ne socijalno zapostavljena. »Povabi kolikor mogoče odličnih gostov«, je prigovarjala Antonu »in tudi jaz povabim nekaj odličnih znancev«, naj vidijo ljudje, kdo da sva in da naju njih spletke niti ne dosežejo. (Dalje prihodnjič.) Čete postati kancelar," ji je Eulenburg ošabno odgovoril: .Jaz raje kralje nastavljam in odstavljam, kakor da bi sam postal kralj." Kot Eulenburgov izvoljenec je postal Bulow nemški kancelar. Nekaj časa je z Euleuburgovo kamarilo izhajal, lani pa je prišel ž njo v nasprotje in začel se je srdit boj med kamarilo in med Bulowom. Mogočen je bil vpliv tega boja na nemško politiko. Prva posledica tega boja je bil razpust drž. zbora, druga reteriranje v maroškem vprašanju. Ealenburgova kamarila je poskušala na vse načine, da bi strmoglavila Biilowa, Biilow se je na vse načine trudil, da bi razgnal Euleuburgovo družbo, in jo pripravil ob vpliv na cesarja. Novembra meseca je posegel Harden v ta boj Priobčil je Članek, ki so ga pa umeli samo prizadeti krogi. V njem je bilo povedano, da je Eulenburg obkrožil cesarja tako, da se zgodi vse po volji kamarile. Imenoval je Harden kot Eulenbur-gove pomočnike šefa generalnega štaba grofa Helmuta Moltkeja, mestnega zapovednika berolinskega grofa Kuna Moltkeja, ministra zunanjih del Čirškega, kateri protežiranec berolin-skih prascev, pride sedaj kot poslanik na Dunaj. Obenem je Harden namignil, da veže te ljudi ginljivo prijateljstvo. Eulenburgova družba je dobro vedela, kaj to pomeni, a se ni ganila. Nato je Harden začel jasneje. govoriti. Obdolžil je cesarjevega prijatelja kneza Eulenburga, da se peča z moškimi, da prireja s svoio družbo orgije z moškimi in da se je pečal tudi s tajnikom francoskega poslaništva Lekomtom, ki ga je celo cesarju predstavil, dasi je bil Lekomte znan kot ljubitelj moških že v Parizu in tudi v Berolinu. Lekomte je pri svojih svinjarstvih z Eulenburgom izvedel mnogo zanimivih skrivnosti o nemški politiki glede Maroka in jih je seveda sporočil v Pariz Ni čuda, da se je Nemčija v borbi zaradi Maroka končno strahovito blamirala. Tudi na ta Hardenov napad se Eulenburg s svojo družbo ni ganil. Nesreča je hotela, da je takrat prišlo na dan, da se je tudi princ Friderik Henrik pečal z moškimi, vsled česar so se nekateri gardni oficirji ustrelili. Tedaj je za Hardenov Članek izvedel prestolonaslednik. Ta se je obrnil do predstojnika cesarjeve vojaške pisarne generala Hulsena, naj opozori cesarja na te obdolžitve. General pa se ni hotel zameriti vsega-mogočni kamarili in ni ustregel pre-stolonaslednikovi želji. Končno je prestolonaslednik stvar sam sporočil cesarju. Cesar je takoj vso Euleuburgovo družbo razgnal. Eulenburg se je moral odpovedati dostojanstvu kot poslanik v pokoju, cesarjev adjutant grof Hohenau se je moral odpovedati svojemu dostojanstvu, grof Kuno Moltke je moral odstopiti kot bero-linski zapovednik, Lekomte pa čez noč zapustiti Berolin. Od vseh obdolžencev je samo eden poskusil rešiti svojo Čast in še ta le na cesarjevo zahtevanje. Kuno Moltke je namreč še general, a cesar je zahteval, da se mora oprati pred sodiščem, Če hoče ohraniti generalski cin. Tako se je zgodilo, da je Kuno Moltke tožil Maksa Hardena in mi-noli teden se je vršila obravnava. Prišle so na dan senzacijonalne stvari. O Moltkeju samem je izpovedala njegova ločena žena, da je ženske sploh in njo posebe zaničeval, da ni hotel ž njo občevati, da je imenoval zakon „Notzuchtsanstaltu in ženska da je stranišče. Ljubil je samo moške. Ko je Moltke, prileten general, našel robec, ki ga je Eulenburg pri njem pozabil, je ta robec polju-boval in vzdihoval „Moj Fili, moj ljubljeni sladki Fili.u Eulenburg je zahteval od Moltkejeve žene, naj prepusti moža svojim prijateljem. Dognalo se je, da so se v vili generala in cesarjevega adjutanta dogajale orgije z moškimi in da so se jih udeležili visoki oficirji in dostojanstveniki. Neki vojak cesarske garde je izpovedal, da je bilo to početje obče znano. Harden je povedal, da je že Bismarck imenoval Eulenburga pede-rasta in da ve berolinska policija mnogo o tem povedati. Harden se je na vse načine trudi), da bi sodišče prisililo Eulenburga, naj pride pričat pred sodišče, a Eulenburg se ni upal priti, češ, da je bolan. Neki vojak, ki je povedal, da se je Eulenburg udeležil orgije z moškimi, je dobil od sodišča ukaz, naj gre v spremstvu policije Eulenburga pogledat, da bo mogel priseči, če je to tisti pederast, ki se je udeležil orgije z moškimi ali ne, toda Eulenburg ga ni pustil predse. Končno je še zdravnik doktor Hirschfeld povedal, da je tožitelj grof Moltke nenaravnih nagonov. Nimamo prostora, da bi tu navedli vse posamičnosti tega velikanskega Škandala, ki je bil razkrit pred sodiščem. Oblak smradu se je dvignil in je pokazal celemu svetu grozovito propadlost in izprijenost najvišjih nemških krogov, tistih ljudi, ki so veljali za cvet nemškega naroda, za prave vzore nemškega E del volka. Razsodba v procesu bo v torek; obsojena pa je Eulenburgova družba že zdaj. Omeniti je Še, da je bil Eulenburg kot poslanik na Dunaju najhujši sovražnik Thuu-Kaizlovega ministrstva in da je nemška poslance vabil k sebi in jih hujskal zoper avstrijsko vlado. Ta r nazaduj aku je hodil tedaj v neki salon v Weihburggasse, kjer so imeli zanj na razpolaganje dečke. Šele ko so slovanski Časopiti začeli namigavati na to njegovo početje, je nehal intrigirati zoper Kaizla in Thuna in je kmalu potem izgind z Dunaja. Nemški listi pojo zdaj slavo nemškemu cesarju, da je nastopil brezobzirno. Koliko jena to vplivalo dejstvo, da ima Harden dosti ma^rijala tudi proti različnim princem — tega seve ne ve nihče povedati. Zasledovaleo tega procesa dobi vtisk, daje za Hardenom stal Biilow in da se je Šlo za odstranitev Eulenburgove kamarile v ta namen, da bi stopila na njeno mesto druga, namreč kamarila kneza Bxilowa. Boj se je Šel za vpliv na cesarja in na javne posle. Kdor ima ta vpliv ima moč, ima časti v obilju, ima bogastvo, njegova volja odloča često usodo države in narodov in naredi lahko mnogo ljudi srečnih ali nesrečnih. Zato ta brezmejno strupena hudobija, s katero se je bojeval ta boj. En. nauk je pa ta proces gotovo podal daje treba do skrajnosti omejiti osebno politiko vladarjev. Gosposka zbornica. Dunaj, 27. oktobra. Včeraj je imela gosposka zbornica prvo sejo po počitnicah. Predsednik je naznanil veselo novico, da se je cesarju zdravje skoraj popolnoma povrnilo. Poročilo je poslušala zbornica stoje. Potem se je izvolila posebna komisija 25 članov, da razpravlja o nagodbi z Ogrsko. Tudi v kvotno deputacijo se je izvolilo pet članov. Za načelnika nagodbene komisije je bil izvoljen baron Chlumeckv. Komisija začne že jutri svoje delo ter bo ves na-godbeni materijal temeljito pretresla ne le z gospodarskega stališča, temuč predvsem s stališča, kake posledice bi mogla imeti za bodoči razvoj celokupne monarhije in za razmerje obeh državnih polovic med seboj. — Današnji seji je prisostvoval v loži za diplomate član japonske gosposke zbornice grof Janagizava. Kriza glede čeških ministrov. Dunaj , 27. oktobra. Ker so voditelji čeških strank zapustili Dunaj, je v krizi nastal odmor. Vendar se demisija obeh čeških ministrov sprejme že v prihodnjih dneh. Za bodočega češkega ministra - rojaka velja še >edno vodja čeških agrarcev posl. Prašek. Za trgovinskega ministra pride v poštev v prvi vrsti član gosposke zbornice V ohanka, v drugi vrsti pa predsednik državnega zbora dr. Začek. Ministra dr. F o f t in dr. P a c a k sta se odpeljala s poslancem dr. Kramar em v Prago, da se udeležita seje izvrševalnega odbora mladočeške stranke. Praga, 27. oktobra. Izvrševalni odbor narodno-svobodomiselne stranke je sprejel resolucijo, v kateri izreka obema češkima ministroma zahvalo za požrtvovalno delovanje, a obenem se vzame njuna demisija na znanje, ker priznava nagibe demisije za patri joti čne. Minister dr. Foft si je pred svojo demisijo mnogo prizadeval, da bi se doseglo sporazumljenje med Mladočehi in češkimi agrarci. Ministrski predsednik baron Beck se še vedno zanaša, da bo mogoče doseči tako alianso, s čimer bi bila takoj končana kriza v ministrstvu. Med češkimi agrarci jih je mnogo, ki se ogrevajo za take načrte. V tem pogledu se bodo vršila pogajanja v prihodnjih dneh. Glasilo čeških radikal -cev „češke slovo" piše k temu: „Osebne spremembe v Beckovem ministrstvu niso tisto, kar zahteva češki narod; klic po izpolnitvi njegovih zahtev preveva vrste naroda. Ako se te zahteve ne izpolnijo, morajo se vsi češki poslanci postaviti takoj v bojne vrste. Ako se že govori o zahtevah, ne sme ostati pri zahtevah Miadočehov, temuč se morajo zahteve čeških poslancev natančno stilizirati in potem šele razdeliti vloge med posamne stranke." Reforma tiskovnega ra-kcna. Dunaj, 27. oktobra. Kakor znano, je Korberjevo ministrstvo predložilo vladno predlogo glede spremembe tiskovnega zakona. Predlogo je sioer do konoa predelal tiskovni odsek zadnjega državnozborskega za- sedanja, toda poročilo ni moglo priti niti na dnevni red v zbornici Posl. Svlvester, ki je bil odsekov poročevalec, je svojemu poročilu iz leta 1906 dodal predlog, naj se sedanja zbornica znova bavi s tiskovno reformo. Njegov predlog pride v zbornici že jutri na vrsto. Skupni proračun. Dunaj, 27. oktobra. Danes seje vršila skupna ministrska seja, da se določi skupni proračun. Izid obravnav še ni znan. Zatrjuje se, da je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle proti zahtevi vojnega ministrstva, naj bi se v proračun za i eto 1908 postavilo 9 milijonov za zvišanje plač častnikom, temuč zahteva, naj se ta regulacija odgodi za eno leto. Toda vojni minister Schonaich je zadal svojo besedo, da se bodo Častniške plače zvišale že letos ter je izjavil napram raznim politikom, da je od tega odvisno, ali sploh še ostane v ministrstvu. Iz Srbije. Bel grad, 27. oktobra. Zaradi današnjega protestnega shoda proti odgoditvi skupščine je poskrbela vlada za obsežne varnostne odredbe. Poklicanega je mnogo vojaštva iz zunanjih garnizij. Iz Bosarovca je prišel ves 9., iz Valjeva pa 5. peŠpolk. Razen tega je sklicanih mnogo orožnikov in vse belgrajsko vojaštvo, ki je bilo na dopustu. Shod bo na prostem za kraljevo palačo. Poveljnik kraljeve garde podpolkovnik Damjič, ki je imel nedavno znani konflikt s prestolonaslednikom, je odstavljen ter imenovan za začasnega poveljnika trdnjave Klado vo. Vojna moč Francije. Pariz, 27. oktobra V zbornici je interpeliral posl Gauthier o narodni obrambi. Vojni minister Picquart je odgovarjal, da je Francija dobro pripravljena na obrambo. Ni res, da bi imela Francija v primeri z Nemčijo manj vreden materijal. ^Francija nadkriljuje nemške čete, a glede števila topov le malo zaostaja". Zbornica je nato izrekla vojni upravi zaupanje. Punt v Maroku. Pariz, 27. oktobra. „Bantue de Pariš et de Pays bas" je v zvezi z drugimi francoskimi bankami dovolila sultanu Abdulu Azisu 1,440.000 K posojil. Središče putarskega gibanja je sedaj v Mogadorju. Pred Mogadorjem so tri francoske vojne ladje. Vse dohode v mesto imajo zasedene iun-tarji plemena Annojev, ki so v tajni zvezi s sultanom Mulej Hafidom. Shod perutninarjeu. Ob jako lepi udeležbi se je vršil včeraj dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma I. slovenski shod pe-rutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Sklicalo je shod društvo perutninarjev in rejcev malih domačih živali. Ako se pomisli, da je pri nas umna reja perutnine in drugih malih domačih živali še v povojih ali je pa pravzaprav Še skoraj nikjer nič ni, je včerajšnji lepi shod velik uspeh sklicateljev zlasti g. Lehrmanna, ki je vzbuditelj naprednega perutni-narstva na Kranjskem. Shod je otvoril g. Lehrmann kot predsednik sklicujočega društva. Pozdravil je iskreno navzoče, zlasti zastopnika dež. vlade g. viteza La-schana, dež. odbornika in podpredsednika kmetijske družbe g. Povšeta in ravnatelja kmetijske šole na Grmu gosp. Rohrmanna. Danes, rekel je nadalje, praznujemo mejo med zastarelimi in modernimi nazori glede pe-rutninarstva. Izrazil je veselje nad veliko udeležbo in upal, da zašije kmalu solnce boljše bodočnosti slovenskim perutninarjem. Zato je klical navzoče na vztrajno delo. V imenu deželne vlade se je zahvalil za pozdrav vitez g. Laschan in pozdravil shod ter obljubil, da bo dež vlada vedno pazljivo gledala na razvoj društva perutninarjev. V imenu dež. glavarja in kot podpredsednik kmetijske družbe kranjske je pozdravil shod g. Povše, ki je poudarjal veliko važnost reje kure-tine, kar ve ceniti kmeiajska družba, dež. odbor in vlada. Obema se je zahvalil za pozdrav g. Lehrmann, ki je podal nato poročilo predsedstva. Društvo perutninarjev in rejcev malih domačih živali se je ustanovilo 11. novembra 1906 v Tržiču. Kljub skromnemu začetku si je društvo pridobilo že mnogo članov zlasti po Tržiču in okolici, kjer so se ljudje oprijeli kunčje reje. Kakor je društvo svoje člane v tem poučevalo, tako jim je dajalo navodila pri nakupu pleme-njakov. Ustanovilo si je strokovno knjižnico. Živinozdravnik g. MiklavČič v Škofji Loki je neumorno deloval za društvo in v prid Članov. Glavni in najvažnejši namen društva je, da povzdigne in razširi umno rejo naših malih domačih živali, v kar treba seveda raznih pripomočkov, ki so bili med drugim lastno glasilo „Perutninar," strokovna knjižnica, posredovalnica pri nakupu in prodaji teh živali itd. Kadar bo mogoče, se ustanove društvene podružnice ali postaje . kakor tudi glavni društveni zavod, kjer se bo umno in pravilno redila mala domača žival. Istotako se bo priredila prva slovenska razstava perutnine in drugih malih domačih živali, kadar bo potreba nanesla. Potrebna bodo nadalje poučna potovanja v kraje in zavode, kjer je unna reja male domače živine na višini. — Ako se vse to izvrši, ne bo izostal uspeh. Treba bo pa še mnogo dela in truda. Pozival je govornik člane, naj se v resnici ravnajo po navodiih, ki jih dobe od društva ter predlagal sledečo resolucjo, ki je bila sprejeta soglasno: Ker I. slovenski shod perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali povsem razvidi blagodejni namen I. slovenskega društva perutninarjev in rejcev vseh malih domaČih živali v Tržiču, poživlja vse merodajne faktorje, da pospešijo z vsemi močmi in sredstvi razvoj tega društva ter skrbe za to, da se v najkrajšem Času uredi glavni društveni zavod, da zamore društvo tako v najkrajšem obsegu delovati za razvoj in procvit vse slovenske male živinoreje. Nato je o narodno-gospo-darskem pomena perutninar-stva za slovenske dežele vsestransko zanimivo predaval ravnatelj kmetijske družbe kranjske g Gustav Pire. Perutninarstvo je v gospodarskem oziru mnogo večje važnosti, nego se sploh misli. D j pred kratkim se v Avstriji nihče ni dosti zmenil za to panogo kmetijstva. Ko je pa sklepala Avstrija trgovinske pogodbe z drugimi državami, prišli so pa do zaključka, da se iz Avstrije vsako leto izvozi za 37 milijonov K jajc in za 12 milijonov K zaklane perutnine. Za slovenske dežele je perutninarstvo silno velike važnosti. Koliko se iz slovenskih dežel izvozi perutnine, se ne ve. Glasom statistike je pa bilo 31. decembra 1900 v slovenskih deželah 1,138.393 kokoši in petelinov ter 49.140 druge perutnine, kakor gosi, rac, puranov itd. V resnici je pa to število veliko večje, ker naš kmet, Če le more utaji kaj, ker se boji, da bi mu morda ne bilo treba plačevati kakih novih davkov. Dohodek od navedenega števila perutnine je pa razmeroma velikanski. Ker pride povprečno na 20 kokoši en petelin, je teh 56,187 v slovenskih deželah in še vedno dober milijon kokosi. Dobra kokoš izleže , na leto ISO—200 jajo, a to so izjeme, v resnici jih znese le kakih SO. Vse kokoši v slovenskih pokrajinah zueso torej na leto 86 in pol milijona jajc. Ta se porabijo deloma za dom, deloma gredo v prodaj. V prvem pogledu je pri nas še mnogo nepravilnosti. Kok-ljam se podlaga po 15—20 jajc, kar je mnogo preveč. Ako se jim podlaga le po 15 jajc in je 405 800 teh kokoši, se jim podloži 6,087.000 jajc, tako da jih ostane za drugo porabo še 80 in pol milijona. Od teh jih ostane za dom 30 milijonov iu proda se jih samo 50 milijonov. (Opomniti je, da so te številke tako visoke, oz. nizke, da je račun kar najbolj neugoden.) Iz podloženih jajo se izvali le polovica, torej 3,043.000 piščet. Ker se jih — zopet najneugodnejše računano — polovica porabi donia, ostane jih za prodaj samo l1.., milijona. Koliko donaša torej perutninarstvo v slovenskih deželah V Za drugo perutnino izven kokoši se dobi okoli 50.000 K na leto. Za odrasle kokoši iu peteline (po 1 K 50 h komad) se iztrži 569.185 kron, torej Čez pol milijona. Jajca neso 2 milijona, če jih računamo samo po 2 kr. Po tem računu dobi naš kmet 3,550.000 K na leto od perutnine. Ako se še pomisli, koliko perutnine se ne iztrži in da ostane doma, se lahko z mirno vestjo trdi, da nese našemu kmetu perutnirarstvo na leto skupaj 6 milijonov kron. Iz tega sledi, da je perutninarstvo tako važna panoga kmetijstva, da se mora podpirati od vseh strani. Ukreniti se pa mora tudi, da bo ves dobiček od perutnine ostal v rokah kmetu in ne v žepu prekupcev. Zato bo treba ustanoviti kokošarske in jajčarske zadruge. Kmetu je zvišati dohodke, da bo ostal na svoji kmetiji in ne bežal v Ameriko. (Ploskanje.^ O higij eni p eru tnin arst v a je predaval zelo obširno g. živinozdravnik MiklavčiČ. V podrobnosti njegovega predavanja se pač ne moremo spuščati zaradi pomanjkanja prostora. Govoril je o potrebi čistega zraka za perutninarstvo, o svetlobi, Čisti in sveži vodi in hrani, kakšna morajo biti prebivališča, kaj treba storiti, da se dobe dobri plemenjaki, koliko jajo naj se položi posameznim živalim, kdaj se izvale mladiči, kdaj so petelini najboljši za oploditev, koliko kokoši sme vsak imeti, kako je ravnati z mladiči, koliko jajo znese kokoš, gos itd., kaj treba, da mnogo nese, tako ravnati v pitališČih in z obolelo perutnino itd. (Ploskanje.) O dobiČbanosn osti perutnine in malih domačih živali je predaval g. Lehrmann, ki je podal zanimive podatke, koliko stane in koliko donaša perutnina. Prišel je do zaključka, da se izdatki obrestujejo s 130 do 160°/0, kar se ne zgodi v nobeni drugi panogi kmetijstva. 100 kokoši stane 300 K kot srednje dobra molzna krava. Teh sto kokoši pa nese na leto 480 K Čistega dobička. Kdaj nese krava toliko? Zato naj bi kmet bolj gojil rejo kokoši. Še večje dohodke imamo, ako redimo čistokrvna plemena, ki neso tudi pozimi jajca, ko so najdražja Potem se dobi na leto od ene kokoši po 12 K dobička. Mnogo slovenskega kapitala preide v tuje roke in skoraj pol milijona izgubi naše ljudstvo vsako leto pri prodaji jajc, kar požre prekupec. Zato bi se naj ustanovila zadruga za izvoz jajc in male živine. Re a perutnine v svrho pridelovanja klavne živali je še večje važnosti nego pa zaradi jajc. Govornik je dognal na pod agi natančnih računov, da bi 300 komadov treh vrst kokoši dalo na leto 3000 K čistega dohička, ne vštevši jajca, ki tudi neso nad 100 K. Govornik je govoril nato o važnosti kunčjereje, ki silno veliko nese in ki bi se naj pri nas Slovencih uvedla. Francija n. pr. dobi na leto od kunčjereje 160 milijonov mark. Predlagal je nato sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Današnji shod izreka, da vidi v razvoju in procvitu slovenske nialo-živinoreje boljšo bodočnost slovenskega gospodarja ter zahteva slovenski maloživinorejec, da ta razvoj pospešujejo vsi merodajni faktorji z vsemi močmi in sredstvi. Učitelj g. L a p a j n e je predlagal, da se izreče gosp. Lehrmann u zahvala in priznanje za njegovo požrtvovalnost, da se mu da zadoščenje za netaktno postopanje nekega uradnika kmetijske družbe (g. Legvarta), ki ga je pri peruininarskem tečaju za učitelje v Marijanisču v Ljubljani vrgel skozi vrata, dasi je g. Lehrmann prišel k tečaju kot vešČak. (Soglasno sprejeto.) G. ravnatelj Rohrmann se zahvali g. Lehrmannu kot pričetniku naprednega perutninarstva na Kranjskem, ker se je po njegovi inicijativi vršil pričujoči shod, ter govornikom za njih referate. Želel je, da bi se slovenski perutninarji večkrat sešh. Je g- Lehrmann razkazal še zaklopno gnezdo za kokoši, je bilo zborovanje končano. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. oktobra. — Železniški minister razpošilja sledeči dopis: „Da se sestavi detajlni projekt za železniško progo iz Novega mesta čez Metliko do hrvaške meje. s stransko progo iz Metlike do Črnomlja — (mit einer Abzweigung von Motling nach Tscher-nembl), — se z veljavnostjo 1. novembra t. 1. vstanovi c. kr. trasij-ski oddelek v Novem mestu, kateremu se je imenoval načelnikom višji nadzornik c. kr. avstrijskih drž. železnic, Božidar O pit z". — »Slovenec" in belokranjska Železnica. Tržaški rBalkan-, glasilo poslanca Mandiča, priobčuje v današnji številki pod naslovom „Belo-kranjska železnica" tale značilen članek, čigar značilni odlomek priob-čujemo v izvirniku česti temu „Slovencu" v album. „Balkan" piše: „Moramo bez sumnje i sada kao i uviek misliti na to, da nisu nikakvi obziri spram nas prinutkali baruna Bečka, da tu željeznicu zahtieva, kao što i nisu nikakvi obziri spram nas prinutkali Wekerla, da na nju pristane. Za TVekerla to je bila u prvom redu kompenzacija, dopuštena i iz straha pred odporom hrvatske delegacije. Za Bečka to je bilo pitanje austrijsko, a ne pitanje naše. Moramo ovo jako naglasiti i podcrtati. Jer ovo nekoliko poslednjih dana nalazimo u nekim izjavama slovenskih zastupnika stvari, koje nikako ne možemo pustiti bez komentara. Piše se tu i govori se, da je bielokranjsku željeznicu barun Beck izhodio za volju Sloven cima. To je smiešna priča, u koju mogu vjerovati samo politička djeca. Da barunu Bečku nije bilo stalo do spoja Beča sa Dalmacijom, on bi bio jako lako zaboravio i na Liku. Ta zar smo već zaboravili, da je austrijska vlada, jer joj iz strategičkih i političkih razloga treba sveza Beča sa Splitom, bila pripravna, da željeznicu u Dalmaciju sagradi makar i preko kvarnerskih otoka — brez svakog obzira na kranjske i banovinske interese? čini se, da neka gospoda zaboravljaju na to, jer hoče da zaboravljaju. Hoće da se s izvjestne strane prikaže, da Če barun Beck, ako j ugo s 1 a v e n ski zastupnici u Beču ne budu glasovali za nagodbu, izbrisati iz nagodbe bielukr anj sku željeznicu. „Slovence" pače pozivlje se, da može i na sudu dokazati, kako se je barun Beck prietio dru Ploju s tim. Ali istina je i to, da bismo morali biti vrlo naivni, kad bismo htjeli ozbiljno uzeti takove prietnje. Austrija je od Madjara izhodila spoj, koji njoj najviše koristi. Ona ga ne ča napustiti. Ako taj spoj koristi i Kranjskoj, to je za Beoka bilo i jest uu-zgredno. On bi bio po sve nesposoban državnik, kad bi — samo za to, da svoju prietnju izvrši — napustio nešto, što je — za Austriju — izvojevao. Nego — kakav onda smisao ima sva ta kampanja sa bielo-kranjskom željeznicom? Ta naših zastupnika nema u obće toliko, da bi opozicijom mogli zapri-ećiti votiranje nagodbe! Što dakle hoće Beck? Hoće da nas ovom željeznioom postavi u sebi p odre-djen položaj. „Sloveneo" je svečano naglasivao, da Beck hoće da bude s nama na čistu. Dok mi s njim nismo na čistu, dotle valja da radimo proti svemu, čim nas hoče kapacirati. A na čistu ne možemo biti, jer u Dalmaciji hoće da nas germanizuju, jer u Pešti se ugovara bez Hrvatske, jer med j u Slovencima hoće da mrvi oama odgodi važnija pitanj a. Tko se uzda u njega, neka ide s njim. Ali da slušamo prietnje, da se damo odpravljati kao neposlušna djeca — to ipak ne bismo smjeli dozvoliti nitko. Tko dozvoli, zaslužnje ime mameluka, — ma-meluka, koji ne će samo radi željeznice i ostalih mrvica slaviti otčinsku dobrotu dobro nam poznate centralne vlade, nego će tu vladu slied:ti kao vjeran sluga svugdje, gdje ga ona bude trebala." — K podržavljenju idrijske re-ake. Poročilo „Slovenčevo" o sprejemu idrijskega odposlanstva pri ministru Marchetu, ni le netočno, temveč zvečine tudi neresnično. Istotako ne odgovarja — kakor smo se na kompetentnom mestu poučili — tozadevno naše po „Jugoslovanskej korespondenci" posneto poročilo resnici. VeČ se nam za sedaj ne zdi umestno javiti. — Gustinčič — Premrou — in raiffeisenske posojilnice. Gospod Gustinčič je priobčil v „Kmetova]cu", glasilu c. kr. kmetijske družbe strokovni članek o zlaganju posestev, v katerega je mimogrede vpletel nekaj svojega osebnega mnenja o rairfeisen-skih posojilnicah. Na Članek je reagiral g. Premrou v neusmiljeno zmr-cvarjeni slovenščini z dolgo klobasa -rijo, posvečeno ne zlaganju posesti kot pravemu predmetu, nego osebnemu mnenju gospoda Gustinčiča o rairfeisenskih posojilnicah, katerega I pa nikakor ne pobija stvarno, temuč s par slabo prestavljenimi frazami in z osebnimi napadi na pisatelja gosp. Gustinčiča in — na ravnatelja gosp. Pirca — na zadnjega, ker je kot urednik ^Kmetovalca" uvrstil važen Gustinčičev od tega podpisan članek o zlaganju posestev. Premrouvove neslanosti je natisnil list klerikalne rZadružne zveze" ; vprašamo se samo, podpira li država to zvezo za to, da more ta imeti list, v katerem se napadajo neljube osebe, ki koristno delajo na gospodarskem polju in veČ znajo, kakor vsi tisti klerikalni laži-organizatorji. Osuplo se pa moramo še vprašati, zakaj prinaša list „Zadružne zveze" tako slab zagovor raiffeisenskih posojilnic? Neki namen je skrit v tem. Raiffeisenske posojilnice niso več monopol klerikalcev, vsled česar izgubijo na vrednosti kot dosedanje sredstvo klerikalnih nakan — in klerikalci izgubljajo svojo ljubezen za posojilnice tem lažje, ker se niso nikoli ogrevali za gospodarski pomen raiffeisenskih posojilnic, šlo se jim je vsak čas le za politično sredstvo. Gospod Gustinčič je napisal o notranjskih gozdih še nekaj odgovora, v katerem v vljudnih besedah izpove, da je njegovo osebno mnenje o raiff-eisenskih posojilnicah zato skeptično, ker je zasledoval poslovanje klerikalnih raiffeisenskih posojilnic. Vsaka stvar izgubi v rokah klerikalcev svoje dobre lastnosti; kaj čuda, da so raiffeisenske posojilnice v rokah klerikalcev postale nekaj drugega, kakor je njih edini in vzvišeni namen, pospeševati gospodarstvo kmetovalcev in izboljšati njihov položaj. Pravih raiffeisenskih posojilnic s takim namenom je slovenskemu kmetu treba. Gospod Gustinčič je v svojem odgovoru na podlagi Premrouvovega napadanja mnenja, da je g. Premrou duhovnik. Po naših informacijah je g. Premrou zadružni sotrudnik g. Volta — z razliko, da ne urejuje rRaglje" in Še za svoje napade ni prejel običajnega honorarja. — Scbulvereinska šola ¥ Hrastniku. Od Save se nam piše: Nemška šola za slovenske otroke — — nemških je Šmentano malo — v Hrastniku ob južni železnici izročila se je nedavno svojemu — namenu. Imamo eno „kulturnih" mučilnio več na slovenskem ozemlju naše Štajerske! A ta šola ima le rok k večjemu dveh let; kajti nadzdravnik dr. Keppa, je tako odredil. Stavba, lega in vsa druga oprema poslopja te nemške šole je taka, da zlasti v sanitarnem 0 žiru — ne ugaja svojemu namenu. Tedaj starši slovenski, le žrtvujte svoje najdražje, svojo deco, ne le duševni smrti, marveč tudi telesni. — Narodne stranke na Štajerskem glavni zbor bo v nedeljo, dne 3. novembra 1907 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Zborovanje se prične ob pol 11. uri in traja do pol 2 ure. Ob pol 2. uri se zborovanje zaradi obeda prekine za eno uro. Ob pol 3. uri popoldne nadaljevanje zborovanja. Na predvečer zborovanja v soboto, 3. novembra ob 7. uri zvečer je seja glavnega odbora v maii dvorani Narodnega doma. Seje se udeležijo vsi že ta dan v Celju navzoči zaupniki stranke. Dnevni red glavnega zbora : 1. Splošno poročilo o položaju ter o bodočih nalogah narodne stranke za Štajersko. Poroča dr. Vekoslav Kuko veo. 2. Naše narodno-politiČne težnje in državni zbor. Poroča državni poslanec Fr. Roblek. 3. Naše narodno-gospodarske težnje in državni zbor. Poroča državni poslanec Vinko Ježovnik. 4. Kmečko vprašauje in narodna stranka. Poroča dr. Anton Božič. Slovensko šolstvo in narodna stranka. Porečanadučitelj Pr. Brinar. 6. Narodna stranka in ^Narodni list." Poroča dr, L S ti ker. 7. Stanje slovenskega trgovstva in obrtništva. Poroča Jože Šmertnik. 8. Delavsko vprašanje. Poroča Ljudevit P ur lan i. 9 Volitev glavnega odbora narodne stranke za bodoče leto. — Torei vendar! Od Drave se nam piše: Za učiteljsko mesto na vadnicic. kr. mariborskega učiteljišča je res imenovan Nemec Herbst, ki je bil slednji čas { riiieljen pripravljalnim gimnazije v Kočevju. — Z nam lastnih postojank nas odrivajo, Nemce pa nam vrivajo. Tako deia c. kr. vlada z nami Slovenci! — Zopet eden Dne 25. t. m. se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru kazenska obravnava proti župniku pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, ki je bil obtožen zaradi oskrumbe, zapeljavanja k nečistosti in zapeljavanja h krivi prisegi. Z njim vred sta bili obtoženi zaradi krive prisege dve deklici v starosti 13 in 15 let. Župniku je bil prišel na sled nadučitelj. Ta je namreč pri različnih šolaricah našel zapiske, iz katerih je posnel, da je župnik, ki je bil ob enem tudi katehet, uganjal s temi deklicami svinjarstva, da jih je oskrunil in naučil nečistosti potem pa še dve deklici pregovoril, da sta njemu v korist po krivem prisegli. Na obravnavo je bilo pozvanih 40 prič, ki so vse potrdile župnikovo krivdo. Župnik je bil za svoj način versko-nravne vzgoje obsojen na 15 mesecev težke ječe, deklici, ki sta po krivem prisegli, pa na Šest oziroma štiri tedue težke ječe. Župnik je bil tako vesel, da je dobil samo 15 mesecev, da se je takoj odpovedal vsem pravnim po-močkom. na kar je bil odpeljan v zapor, da nastopi svojo kazen. Po prestani kazni zasluži vsekako, da dobi vijoličasti ovratnik, saj je s svojimi dejanji pokazal, da je pristen klerikalec, saj je znal duše za večno izveličanje pripravljati in obenem nedorasle otroke oskrunjevati. — Uredništvo „Slovenca11 odnosno pisca tržnega poročila v „Slovencu" dne 26. t. m. prosim, da naznani svoje ime, da ga morem tožiti, ker mi očita tendencijozna borzna brzojavna poročila v „Slov. Narodu". K. Meglic. — Profesorska vest. Na mesto profesorja g. Ivana Macherja, ki je prevzel vodstvo tukajšnjega ženskega liceja, je nameščen na II Irž. gimnaziji poskusni kandidat na tuk. 1 ealki g. dr. G vidon S a j o v i c. — Usposobijenostni izpit za srednje šole iz naravoslovja je napravil na dunajskem vseučilišču gosp. kand. prof. Pavel Grošelj in sicer s tremi odlikami. — Iz gozdarske službe. Višji gozdarski komisar g. Avgust Guzelj v Novem mestu je stopil v začasni pokoj. — Šolska vest. Pomožni učitelj g. Milan Breze o je nameščen za suplenta v PoljŠniku Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek (par) se uprizori tretjič v sezoni Massenetova velika opera „Ma-non". Naslovno vlogo poje gospioa Collignon, Des Grieuxa gosp. Ja-strzebski, Lesoanta g. K o u d r a c ki, starega Des Grieuxa g. Vaši če k, GuiUota g. Vaverka, Bretignjja gosp. Kratochwil, Poussette gospioa Škrdlikova, Javotte gospioa Groszova, Rosette gospioa Borzew-ska. — Slavno občinstvo se opozarja, da je začetek točno ob polu osmih in da med ouverturo in med igro vstop ni dovoljen. Slovensko gledališče. V soboto so ponovili opereto „PunČko" na splošno zadovoljnost. Peli so dobro, igrali so dobro, in zato je bilo tudi mnogo ploskanja kot navadno. Gle- dališče je bilo polno do zapečka Per aspera ad astra! Koncert Ondritek. Včeraj je bil zopet Ondfiček v Ljubljani. Umetnik je znan ljubljanskemu občinstvu izza prejšnjih nastopov, kakor tudi pianist Famera. ki ga je spremljal na klavirju. O umetnosti OndfiČkovi pač ni treba posebe govoriti, dovolj je, da rečemo, da spada Ondfiček med najznamenitejše vijoliniste naše dobe, in da je Famera vreden, biti njegov spremljevalec. Koncert je bil žal precej slabo obiskan. Prezidava ljubljanskega južnega kolodvora se je torej vendar začela in sicer najprej s tem, da se napravita železna prehoda čez tir na Dunajski cesti in na Martinovi cesti. Za letos je v ta namen dovolila južna železnica 120 000 K. Z napravo prehoda na Dunajski cesti se je že začelo. Zveza društev klinik posestnikov cele Avstrije zboruje danes in jutri na Dunaju. Kot zastopnik I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani se tega sestanka udeleži gosp. dr. V. GregoriČ. Glavna točka dnevnega reda je: olajšanje hišnonajem-ninskega in hišnorazrednega davka. Sprejem pri ministrih bode 29. oktob. Porotno sodišče v Novem mestu začna s svojimi obravnavami 25. novembra. Košarice za doposiljanje sadja na Miklavžev sadnji semenj v Ljubljani se zamor ej o naročiti pri c. kr. pletarni v Radovljici. Cena košarici v primerni velikosti je 60 v. do 1 K. NaroČiti je dosti zarano. Čudna otroška igrača. V Neu- doriu pri Ar vežu je zgorelo poslopje posestniku Zohrerju. Dognalo se je, da je zažgal 11 letni sinček, ki mu je dal oče tobaka in svojo pipo, naj bi se s kadenjem kratkočasil, dokler so bili domači na delu. Električno cestno železnico zgrade v Celovcu. Imela bo 5. prog. Mrtveca so našli- Pri Renkah so potegnili iz Save mrtveca, v katerem so spoznali krojača Ivana Pirca iz Zlatega Polja. Pogrešali so ga že od 26. julija. Ubegel župnik? Deželni poslanec istrski in župnik v Ospu pri Dolini, Josip Kompare, je odšel v Ameriko. Tržaškim oblastvom je rekel, da gre študirat razmere jugoslovanskih izseljencev in si je od teh oblastev preskrbel priporočil na evropske konzulate v Ameriki, od cerkvene oblasti pa dopust za eno leto. Laški listi, na čelu jim „Picoolo", ki je pa jako nevero dostojen list, trde, da je župnik Kompare pobegnil, češ, prisiljen je bil izginiti iz svoje župnije in da je kar skrivnostno zapustil Trst. „Piccolo" pravi, da je župnik Kompare izginil zaradi strahu pred neko žensko in zaradi denarnih težav, ki bi mu jih provzro-čili njegovi otroci. Z neko T. ima župnik Kompare baje dva otroka, z neko G. S. pa enega, eden je pa še na potu Ena teh žensk je preganjala župnika s takimi grožnjami, da se ji je umaknil v Ameriko. Župnik Kompare je star 49 let in je bil v narodnem oziru vedno jako delaven in zanesljiv mož. Kaznovana razposajenost. V Trstu je popadel pes lOletnega A. Les-jaka, ki ga je dražil, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Nedeljska kronika. V sobotni noči je novi nektar precej razburil svojim obože vatel jem duhove. Tu so preglasno peli, tam so si skočili v lase, tam se zopet sprli za oslovo senco itd. Vse to je dalo povod,da je moralaHer-mandida marsikje vzeti Bachove privržence pod svoje okrilje. — Na Tržaški cesti sta dva delavca pred neko hišo napadla pečarja Ivana D., ga začela insultirati, naposled pa sta ga nakresala še s kamni po glavi in ga telesno poškodovala. Došli stražnik je oba spravil pod ključ. — V Gosposkih ulicah sta si prišla dva veseljaka v navzkrižje ter se začela tako glasno pričkati. da se je začelo občinstvo zbirati okrog njih. Tudi stražnika je gnala radovednost v obližje in da je napravil prizoru konec, je oba povabil s seboj v osrednjo stražnico, kjer sta se legitimovala in potem po-tolažena odšla. — Bolj mirna pa je bila 361etna delavka Katarina Zalar-jeva iz Kojskega na Primorskem. Med tem ko so drugi ljudje bili Se pri delu, je ta šla po Rimski cesti od hiše do hiše, kjer je pritiskala na kljuke, se delala gluhonemo ter z gestami dajala radodarnim meščanom znamenje, da prosi miloščine. A vkljub njeni mirnosti je prišla v roko stražniku. Ko jo je mož postave privedel v osrednjo stražnico, pa ji je šel jeziček kakor raglja. Tudi posluh je imela tako dober, da je na vsako najmanjšo besedo reagirala. — Medved. Na Marije Terezije cesti je prišel na hlev spat neki delavec in potegnil za seboj lestev. Ko je domač hlapec to opazil, je začel nad njim kričati in ko ni dobil nobenega odgovora, je poklical dva stražnika. Vse so preiskali, a žive duše ni bilo najti. Ko so šli potem v poleg tega na drugem dvorišču se nahajajoč hlev, so našli v slami nekaj okroglega, zavitega v blazino. ki je ležalo okorno, kakor medved ali kaka tnala. Na poziv se skobaca iz blazine živo bitje v osebi nekega delavca. Le-temu sta stražnika preskrbela varnejše in mirnejše prenočišče blazino pa oddala gospodarju nazaj. — Crna vojska. V neki gostilni v Kolodvorskih ulicah je bilo polno zidarjev, delavcev in hlapcev. Eden izmed gostov je imel s seboj tudi ženo in ko ji je med vrati odhajajoči vojak rekel: »Servus Maderl«, je skočil mož pokonci ter začel vpiti, da je to njegova žena, ne pa »Maderl«. Hkrati je bilo vse na nogah in iz preje mirnih gostov je nastala pravcata črna vojska in sovražna si tabora (nekaj jih je namreč bilo, ki so se vestno potegnili za vojaka, ker ni s to besedo nič hudega storil) sta začela vpiti in metati drug v drugega vrčke in druge pripravne objekte. Sedaj bi bilo prišlo pa šele do najhujšega. Ker je slaboj ši tabor uvidel, da ne bode zmagal, so šli skupno na bližnje dvorišče po kole, vile itd., s katerimi so hoteli doseči nad ljutim sovražnikom popolno zmago. Pa je že vrag! Predno so še začeli s smrtonosnim orožjem biti po trdih »turških« bučah, je prišla posredovalna sila — policija — in v tem hipu se je sovražnik razkropil na vse strani in le sedem pogumnih bojevnikov je bilo mogoče ujeti. Za pobite steklenice so oddali denar, odlikovani pa bodo pri sodišču. — Snočna noč je bila mirnejša in le semtertja je začivkal kak veseljak. Dvema brivskima pomočnikoma pa bi se kmalu godila slaba. Ko sta šla iz Šiške, se po Marije Terezije cesti pridr-vita za njima dva vojaka tukajšnjega 27. pešpolka ter ju nahrulita z »Windisehe Hunde«. Naposled pa potegne eden vojakov še bodalo in zahteva, da morata brivca štiri korake od njega. (Tako namreč izpovesta brivca, stvar se pa pojasni, ko bodeta zaslišana tudi vojaka). Brivca sta začela nato teci, vojaka pa za njima. Med tekom sta vojaka enega brivca v jela in mu vzela 30 K vreden površnik, katerega še ni dobil nazaj. Ce se to izkaže resnično, vojaka ne bodeta najbrže tako kmalu imela opraviti z »windische Huiidi«. Proti vsem ko-loburnežem se bode postopalo policijsko, nekateri pa se bodo morali zago-varjati pred sodiščem. Poskusen samomor. Včeraj zvečer si je v podstrešju na Emonski cesti št. 31 uradnik bolniške blagajne g. Ignacij Pogačar z britvijo prere-zal vrat, potem pa šel v stanovanje, kjer je nezavesten obležal. Na lic«' mesta došli policijski zdravnik g. dr. illner je odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer pa še ni gotovo, da bode okreval. Pogačar je rojen 27. julija 1874 v Ljubljani in semkaj pristojen ter je (»ženjen. Nesrečnež je zapustil pismo, v katerem pravi, da mu radi neozdravljive bolezni ni več živeti. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 122 Hrvatov, 98 Macedoncev in 60 Črnogorcev. — V soboto je šlo v Ameriko 22 Hrvatov, 80 Macedoncev in 44 Bolgarov. 30 Hrvatov je prišlo iz Pruskega, 90 Lahov pa se je povrnilo iz raznih strani v svojo domovino. Izgubljene in najdene reči. Bra-njevka Frančiška Kovačeva je izgubila mošnjiček, v katerem je imela 14 K denarja. — Ga. Marija Dolan-skvjeva je izgubila zlat uhan, vreden 70 K. — Delavka Marija Novakova je izgubila denarnico, v kateri je imela 9 K denarja. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela dva bankovca po 20 K in ključ. * Drobne vesti. Civilna poroka L e o p o 1 d a \V o 1 f 1 i n g a z Marijo Ritter je bila včeraj v Cu-riliu. — F i n a n č na kriza v A m e-r i k i. Trustu Companv of America jo nakazala ameriška vlada 3,500.000 dolarjev. — Potres v Kala b rij i. V Ferruzzanu so dosedaj izkopali izpod razvalin 50 mrličev, a oblasti naznanjajo, da se še pogreša 300 oseb. — Za kugo so umrle v \Va-shingtonu tri osebe. TelefonsKD m urzoiaum GOFOĆilO Pulj, 28. oktobra. »Jugoslovanska socialna demokracija« je priredila včeraj pod patronanco iredenti-stov in s pomočjo društva >(iiovine (li Pola« političen shod, katerega se je udeležilo kakih 500 socialistov in iredentistov. Na shod je prišlo tudi okoli 1500 Hrvatov. Socialisti, boječ se Hrvatov, so shodu oktroirali svoje predsedstvo, proti čimer so Hrvati burno protestirali. Nastal je velik hrup, posanmi govorniki so skušali govoriti, a jih ni bilo mogoče slišati v silnem vrišču in trušču. Mestna policija je intervenirala seveda v prilog socialistom in skušala z golimi sabljami razgnati Hrvate, kar pa se ji ni posrečilo. Vladni zastopnik je nato shod razpustil, ne da bi se moglo razpravljati o resoluciji, ki je bila naperjena proti dr. L a g i -nji in »N aro d ni delavski organizacij i«. Socialisti in iredentisti so nato po mostu demonstrirali proti Hrvatom in- X;i rodni delavski organizaciji«, a tudi ta demonstracija je bila silno klavrna. Dunaj, 28. oktobra. Ministrski predsednik baron B e c k smatra češko krizo kot notranjo češko zadevo, ki njega čisto nič ne tangira. Barona Becka zanimata glede češke krize samo dve vprašanji: 1. če se bodo Čehi sporazumeli in kako in 2. če hočejo imeti svoje zastopnike v ministrstvu in katere. Kriza mora biti že ta teden končana. Ako se Čehi v tem času ne bodo odločili, bo baron Beck sam ukrenil vse, kar se mu bo zdelo potrebno, in bo poklical v kabinet može po svojem okusu. Dunaj, 28. oktobra. Včeraj je bil skupni ministrski svet, pri katerem se je razpravljalo o državnem proračunu za leto 1908. Med obema vladama se je doseglo popolno sporazum-ljenje. Vprašanje o zvišanju častniških plač se je odgodilo. Dunaj, 28. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je prošnji dr. P a c a k a in dr. F o f t a za odpust iz službe že predložil cesarju. Si>1 osno se sklepa, da bo cesar že v prihodnjih dneh, morda že danes sprejel barona Becka, da mu bo poročal o položaju in demisiji čeških ministrov. Budimpešta, 28. oktobra. V slovaški vasi Lernova je prišlo povodom blagoslovi j enj a nove katoliške cerkve do velikih izgredov. Žandarmerija je rabila orožje. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb. Belgrad, 28. oktobra. Srbske opo-zicionahie stranke so priredile včeraj proti vladi velik protestni miting, ki se ga je udeležilo 3000 oseb. Shod je sprejel resolucijo, v kateri se obsoja politika vlade in se protestuje proti odvođenju skupščine. Shod se je končal v popolnem miru in redu. Carigrad, 28. oktobra. V vilajetu Skoplje v bližini vasi P 1 a k a je bilo na bestialen način umorjenih 8 Bolgarov. Bolgare je baje umorila neka srbska vstaška četa. Monakovo, 28. oktobra. Zdravstveno stanje umobolnega kralja O t o n a je postalo silno vznemirljivo. Že od petka odklanja vsako jed, vsled česar mu rapidno pešajo telesne moči. Hanover, 28. oktobra. »Han. Courier« poroča, da je državno pravdništvo na temelju zaprisežnih JLZJav raznih prič v pravdi M o 11 k e-H a r d e n dvignilo obtožbo proti knezu E u 1 e u b u r g u in 5 drugim osebam vadi pederastije, Dnaj 28. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je imel posvetovanje s parlamentarno komisijo maloruskega kluba. Konferenca je veljala jezikovnemu vprašanju na vseučilišču v Lvovu. Dunai 28. oktobra. Narodnogospodarski odsek je danes pričel z razpravo o nagodbenih predlogah. Dunaj 28. oktobra. Češ&i agrarci so mnenja, da se mora kriza v ministrstvu rešiti, predno pride do glasovanja o nagodbi v narodnogospodarskem odseku. Splošno se sodi, da grozi nevarnost vsemu Beckove-mu minisirstvu, ako se v kratkem ne posreči rešiti krizo, ki se je pojavila vsled demisije Čeških ministrov. Praga 28. oktobra. Včeraj so imeli tu konferenco izvrševalni odbori mladoČeške stranke in drugih čeških strank, da se posvetujejo o skupnem češkem klubu v parlamentu. Posvetovanja se bodo nadaljevala še na Dunaju. Budimpešta 28. oktobra. Pri izgredih v Ćeravi je bilo ubitih 15 oseb. Solnofjrad 28 oktobra. Veliki vojvoda Toskanski, oče Wolf-linga in gospe Toselli je opasno zbolel. SnoČi je bil previden s sveto-tajstvi za umirajoče. Zemun, 28. oktobra. Na protestnem shodu opozicionalnih strank na Markovem trgu v Belgradu so govorih kot zastopnik mladoradikalne stranke S t o j a n o v i ć, za narodno stranko Veličkovičzanapredujaško stranko Marinkovič. Kakor se govori, je v Belgradu proglašeno ob-sedno stanj e. Belgrad, 28. oktobra. Vest, da je proglašeno obsedno stanje v mestu, je docela izmišljena. Ker se ni nikjer kršil mir in red, nima vlada nobenega vzroka, poseči po tako radikalnem sredstvu, kakor je obsedno stanje. Petro grad 28. oktobra. Dosedaj je bilo izvoljenih 200 poslancev za IH. gosudarstveno dumo. Med temi je največ oktobristov in monarhistov. Slovenci in Slovenke! Ne zfitilte družbe so. Cirila m Metodo! Borzna poročila. Llvbljuska „ .rodltna bank« v LJubljani1 Uradni kuril dua. bon« 28. oktobra 1907 sretma renta . • . avstr. kronika fmm\. . m alata „ . . •fraka kronska rento . „ zlata „ posojilo del. Kranjske '/•*/• posojilo mesta Spljet , bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . f% etika del. banka k. s. - -,»f. ssst. pisma gai. det. hipotečne banke . . #U*K P**1* k. e. s 10o p,...... - ,•«, ssst. pismi Innerst. Hranilnice..... sast. pisma ogr. csnv dež. hranilnice . . r"j«*/t 1 P*s °Sr* niP- **n-obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . &h+t obl. češke md. banke prior, lok. želez. Trst-Poreč . . g* prior, dolenjskih 4*1. . W% »rior. jui. žel. kup. 1 »' \ •V** „ avstr. pm. as žet. p. s Sračfce. Srečke od 1. 1880»/. . . ■ , od L 1864 .... . tizske ...... , sem. kred. 1. sestre „ egrske hip. banki g srbske a fn. „ turške..... Pasitiks »reika . . jCreditne , . . ^moške , • • kovske 9 . ♦ ljubljanske 9 . . Avstr. rdeč. kriis , . . OffT. • mm** ftudolfove B . . $alcburške 9 . . Dunajske kom. m . , Deli jsiine železnice . . , . . Državne železnice .... Avttr.-ogrske bančne de1*. Avstr. kreditne banks . . 5«rike » . • • Zivnostenske » • . Premogokop v Mosti« (Brnu) Alpinske montan . , « . Praske žel. ind. ar. . . •^ima-Muranyi .... Trboveljske prene, dražbe kvstt. orožne tovr. družba Cssfae sladkor*« dm^« Dihi I Mm 96'9&< »fi lr> 97 66 ; 97 76 96- 96 tO 114 90 11440 92 80 93 — 11010 11030 97*76 V8-75 110 40 110*60 99 30 10086 98 25 99 25 96- 96 20 96-4U 97-- _ 100 — | 1-"U7J :02 70 j 97 - 98 — 96 75 97-7S 98*75 997t i! 98-6U 99-6 99 76 >9»0 99 7t^ 29 — 258 — 462 - 464 — ,46- 149 — 11-96 11-40 1920 19-23 2345 28-51 2404 24-10 117-27 117*47 859"» 9615 2*63 2-54 4*94 5-- Heteorolefltoo porotno. '-Bis* mmA mori en. 10«. Srednji meni tla* 7M-0 eter, S -o B S 1 Caa op&zo-vsnjs Stanj« barometra li Vetrevi Neba 26 9. +w 7. sj. 730 1 731 2 781 6 l-ll 94 140 ar. j «ab. si. szah. ■1. j«g oblaČoo pol. obla/, del. jaso j 28.!?. mf. - ji. Pop. 732 2 781 n 2793 1 0 - 9-6 128 si. svzh. si. ssTzhd si. j vzhod oblačno deš oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe ^tnra : 10-9Mn 11-1°: norm.: 8*5° in 8b° Pidavina v 24 arah 6 5 mm in 6*7 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra soproga, oziroma mati, gospa FaniSvetekroiBajde v nedeljo, dne 27. t. m. ob 8. uri dopoldne, previđena s svetotajstvi za umirajoče, po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. 36 8 Pogreb predrage rajnice bo v torek, dne 29. t. m. ob treh popoldne iz hiše žalo-ti, Dalmatinove ulice št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Blago rajnico priporočamo v drag spomin. V Ljubljani, 28. oktobra 1907. Ferdinand Svetek c. kr. višji poštni oficijai soprog. Fran Vika sin. hči. Žitne oane * Bud&mpeitic Dne 28 oktobra 1907. Pfienies ss april . . . ss 60 kg K 12-40 Bi . april . . . , 60 » » 11 68 Korusa . maj 1938 . . . 60 . , 7 13 Oves april ...•»<(),* 8'52 BCafcirhr« Nespremenjeno. Majhno, lopo 3665 * stanouanle * Z 1 SObO in kuhinjo se zaradi od- potovanja tako] ugodno odda. Vprašati na Poljanskem nasipu 52. Zaradi odpotovanja se proda 3606 sobno oprava, buhinjstaa posoda, damski Ncikel in Sinserjeu šivalni stroj na Marifo Terezije cesti 10, III. lic klet v zunaj mesta, blizu mitnice. Naslov pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 3659—1 V ^lofei] J?ihteršič r. kr- okrajni gozdar Francka JČthteršič r0jsna jfopret 3653 » >g^- poročena. Radovljica. 28. oktobra /907. filed. Zastopnik 3654 resen in ki lahko položi varščino, ge išče za prevzetje glavnega zastopstva (s sedežem v Ljubljani) neke prve vrste avstrijske življenske in rentne zavarovalnice. Na razpolago jo obsežen Inkaso. Ponudbe pod »zastopnik 2000" na upravništvo „Slovenskega Naroda". Kupi sa n ali vzame v najem manjio ali vet jo v Ljubljani. Prevzame se tudi dobro vpeljano manjšo trgovino. Ponudbe z morebitnimi pogoji na upravništvo „Slov. Naroda". 3636 2 Pozor! Pozor! Kavarna ,Leon' V Ljubljani 97-43 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprta. Na razpolago je najnoveifii ameriški biljard in elek-o o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo in Fanl Pogačnik. i Dne 7. novembra t L ob devetih zjutraj Be bo vršila javna dražba pri župo i cerkvi Sv. Križa pri Tržiču za zgradbo novega pokopališča. Proračunjeno je na 4000 kron. Proračun in načrti «0 razgrnjeoi za pregled pri županu v Sebenjah Pred dražbo mora v*ak ponudnik vi i-žiti varščino 10%. 36 <2—3 Županstvo Križe pri Tržiču dne 23. okfobra 1907. Zapao: Janez Fajlar. masa m BMMMMMM Rudolf Eirbisch g slaščičar Kongresni trs fteo. 1- priporoča £640- 2 pince lave di morti, čajno pecivo in različno lino desertno in namizno pecivo. *^ax«U ^pj^ttsgraveja origirainc irske peči. Najboljše in najbolj hranljive trajnogorilne peči. Izredno dobro kurilnost. CenovnlKi zastonj. GHR. GARMS Podmokli (Bodenbach) tvornica za železna peči. 3225 11 Tvorniška zaloga pri ibljanl odnlkov a s* g- p* t.* -» - Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odhod ls LJubljane \ui. tel.: r-06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. ********* I-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. 1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 1.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r-\o zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. / 35 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0*40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricaldrž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.{_žel., (čez Podrožčico). Odhod ls LJubljane dri. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- O0 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 tO zveder. Osebni vlak v Kamnik lO'SO po no61 Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.) Dohod v Ljubil»nc Jui. iel.: 6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta, ^fc^ft 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rvdolfovega, Grosuplja. 11-16 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Strast- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*3*1 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka {'už. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez ^drožčico) Gorice drž. žel., Trst* drž. žel. Jesenic. 0-60 zvečer. Oseb. vlak iz Pragf, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-46 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. H-60 ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodvori 6 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6'< zveder. Osebni vlak iz Kamnika. _6 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sarr. ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.; (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov in vseh vrst marmorja in pa nagrobne ofcvire prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 3113—7 kamnosek Ignacij Čamernik kamnosek pomenskega ulice Štev. 26 v Ejubljani. 39 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani it U—124 Strtterleve milo« it S. Podruinlca v CELOVCU. mjm mm mm m*-------- -'---—---- priporoča za žrebanje dne 2. novembra promese na Dunajske I aprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obreatnje komunalne srečke & K15V,. Glavni dobitek K400.000. | od dne vloge do dne dviga po 4tVt°/o- = Kontni davek plača tenka komunalne srečko Bontnl tavok plat* tanka Iadajatelj in odgovorni uradnik: Rast o Pastoslemlek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'. T9