139. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. junija. XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan ivcčer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstri j sko-ogerske deželo za vse leto 15 frld., za pol leta 8 #1(1., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta ii gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rahina se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole trankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniŠtvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj j|rjCgov>i^o pošiijati naročuine, reklamacije, oznnnila, t! j. vse administrativna stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za VBe leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Vpraviiištvo ,,S!ov, Naroda".
Vela Ljubljana.
—o.— Kdor hoče vedeti, koliko in kakšnega upliva politično strankarstvo more imeti na socijalno življenje, sedaj naj stopi v središče slovenstva, v Ljubljano I Dissonnncije v političnih stvareh vzbujajo osobne antipatije in zastrupiti morejo vsako kapljo mejsobnega občevanja. Slana političnega prepira pomori odkritosrčnost in zaupljivost, prve pogoje pravega prijateljstva in hirati jame ves družabni organizem, kadar se v njem zaplodijo mikrobi strankar-stva in z le-tem tesno zvezanega denuncijanstva. Nekedanje soboriteljstvo loči se v dva sovražna ta-borr, prijateljske vezi, na katerih je slonelo marsikaj nadobudnega, razpadajo in tedaj razpada tudi tisto, kar je z njimi in na njih osnovano bilo. Fak-tum je, da iz nekedanje politično složne slovenske inteligencije tačas živi trojna politično in kolikor toliko tudi družabno ločena inteligencija. Dva dela se v javnem življenji napadata, v zasobno-socijalnem pa se drug drugemu umikata. Tretji del narodne j inteligencije pa je vsled razpora drugih dveh apa- j tičen postal za narodno javnost in navadil se je, I
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Ren6 Lefebvre.  Poslovenil * * * Stat m »mi i ■ i k umbra.)
'Dalje.)
Jednointrideseto poglavje. Nekateri neusečni nasledki potovanja v Ameriko. Ko sem se te nevarnosti ali te more iznebil, treboval sem nekaj časa, da sem se zopet popolnem zavedal. Kje sem bil? V katero deželo me je ra-belj bil zadegal? Zagrinjalo ob postelji je bilo za-tegneno; podrgnil sem je nazaj. Soba je bila mračna in nema, gospodovala sta v njej oni mir in somrak, ki navadno krog bolnika gospodujeta. Ko so se mi oči privadile temote, zrl sem lahko krog sebe. Miza, polna neredno nakopičenih papirjev, knjig in knjižic, polica, polna vezanih in nevezanih knjig, kup raznih zvezkov in knjižur, ki se je kot omahljiva piramida iznad tal vzdigoval ter vsak trenotek podreti se pretil, vse je bilo na svojem mestu; bila je moja stara pisalnica! Bil sem zopet v Parizu na Francoskem ter se nazaduje povrnil s svojega hlo-
da z objektivno resignacijo v srci prenaša tudi v socijalnem oziru samoto in dolgočasnost, dosledno se odstranjujoč od prejšnjih somišljenikov svojih. Faktura pa je tudi to, da navstale so te zevajoče razpokline v političnem in socijalnem življenji narodnjakov pred dobrimi dvajsetimi meseci, tedaj, ko se nam je odprl kranjski labirint nove, tako imenovane realne slovenske politike, katere dosledno posledico nara je učakati dala glasovita volitev dolenjska. Kadar nova politika tako tri-jumfuje, kakor je trijumfovala vlani na notranjskem deželnozborskem volišči, tedaj se razlike političnega hodu utisnejo tudi v socijalne odnošaje po selih, trgih in podeželnih mestih, tedaj tudi tukaj lepo, složno zasobno življenje ni več možno. Toda naša Ljubljana pod dvajsetmesečnimi uplivi trpi neprestano od tiste ure počenši, ko so se bili porodili nesrečni ti uplivi! V naši Ljubljani si je sedež izbral novi politični orakelj in mimo njega, če ne celo pred njega, mora vsaki dan lep del slovenske inteligencije. Tu se izpraša in zve, kar se ne vpraša niti zve „proeul negotiis", drugje po deželi kranjski. Nova voda je pri izvoru svojem najbolj močna, potega za soboj vse premično in upogiba vse elastično. Vsem polje okolu nog, vse bi rada v motne svoje valove. Zato je usiljeni, narekovani boj tukaj najhujši, naj-zoperniši. Nastavša vodilna tabora se tukaj dotikata v vsakdanjem življenji in zatajujeta svoje nekdanje poznanstvo in soglasje, oba vesta ali vsaj vedeti hočeta, zakaj. Čim mnogobrojniši je inteligencija na tej ali onej strani, tem večji se kaže razdor, tem bolj se tudi občuti v socijalnem življenji. Ljubljana sedanjo svojo slovensko inteligencijo težko prenaša, ker ta inteligencija živi v političnem prepiru in razdoru! Dvajsetmesečna nova politika najbolj kruto zadeva in tlači mesto Ljubljansko, ter mu ravno toliko mesecev mir jemlje in ovira prihodnost, ki mu je namenjena kot resnemu in vzglednemu slovenstva središču! Ta politika nam je kugo prinesla v narodne kroge Ljubljanske in če bi slovenska inteligencija bila vse prebivalstvo Ljubljansko, potem bi naša Ljubljana tačas imela obraz kužnega mesta, v katerem ljudje bežijo drug pred drugim!
V resnici čutimo in pravimo vsi, da je stanje sedaj v naši Ljubljani neznosno. Neznosno je že za
denja po svetu. Ali naj povem? Ta vrnitev v središče človeške oblike me je prav malo razveselila; ukusil sem bil svobodo in bila je po mojem ukusu.
Pozvonil sem. Jenny je prišla po prstih ter je natihoma vprašala, če sem jaz klical.
Nedvomno, draga moja, odgovoril sem jej: pred vsem svetlobe, prosim te, ta soba je kot grob.
Jenny je malo odkrila zagrinjala ter je poklicala Suzano, ki je prav tiho glavo pomolila skozi duri ter se ustavila, da me je z nemirnimi očmi ogledovala.
No, gospica! rekel sem jej radosten, ali danes ne bodeš objela očeta?
Ne da bi se bila zagnala mi v naročje, temveč boječe se mi je približevala ter jokaje se, me prijela za roko.
Kako se počutite, očka? mrmrala je.
Prav dobro, dete drago, le da sem nekoliko utrujen in razdražen od potovanja.
Oh! vzkliknila je Suzana. — Oh! vzkliknila je Jenny.
V tem vzkliku se je glasil tako čudovit naglas, da sem ženo in hčer drugo za drugo opazoval, bili ste prestrašenega obraza.
tistega, ki ljubi mirne in dobre večere, prijateljske pogovore in shode, a jih tačas ne najde v Ljubljani, „in gurgite vasto". Vse hujše pa mora to boleti rodoljubivega opazovalca, ki ve, da nebratsko občevanje, zlo socijalno življenje izključuje uresničevanje dobrih idej, da ovira in uničuje blaga podjetja, da se iz njega nič pričeti, nič dovršiti ne da, daje propadlo socijalno življenje oče, ki svoje otroke je, otrok, ki svojega očeta pred prag meče. Že naša slovstvena in politična zgodovina pa nam kaže, da se nam je vsako večje delo zasnovalo v krogih prijateljskih, v imenu sloge in vzajemne naklonjenosti. Ker smo majhen in razcepljen narod, ničesar ne dosežemo, da nam inteligencija ni jedina in složna, v prijateljskih socijalnih odnošajih živeča. Kam tedaj pridemo, kaj dosežemo, če nam inteligenca kolikor je je v jednem in glavnem mestu, živi v takih razprtijah kakor dandanes, če si ona svoje mejsobno življenje tako lahkoverno da motiti po efemernih oblastnikih in kruhoboreih? Odpovejmo se rajši sleharnemu napredku in oddajmo vodstvo Ljubljanskega življenja, vodstvo slovenstva drugim rokam! Pač bi Ljubljana lahko cvela in bila zvezda voditeljica na vse slovenske strani. Toda sedaj je vela in ni je priporočati kot uzornice, ker manka jej najlepšega in najpotrebnišega, manka jej sloge, lepega in dostojnega socijalnega življenja! Narodno delo počiva, mnogi prepotrebni zasnutki k našemu napredku ne gredo naprej, ali vas to nič ne opomina, da^ se ozrimo po uzrok i h vsestranske stagnacije in da s prokletstvom obdajmo povod, ki nas jo politično odločil, socijalno razdejal in v narodnem napredku ustavil? Ne čakajmo fatalistično, da se samo „unese", da so stadij ta »preboleti moraj", nego neznosnost položaja, zastano delo, pogibeljna apatija, ki si osvaja narodne kroge, to naj opomina in združi boljše elemente v Ljubljani, da jamejo popravljati zamujeno in vzdigovati se proti kvarljiv-cem slovenskega, v prvi vrsti Ljubljanskega življenja.
To je nujna potreba, kajti Ljubljana bi morala vedno biti vzgled vsem drugim slovenskim pokrajinam, a sedaj in dokler se ne izpremene sedanje prežalostne razmere, je Ljubljana vsem nekranjskim Slovencem le -- v pohujšanje.
Kaj pa imate? vprašal sem ju. Kaj pa sem rekel, da je vaju tako prestrašilo.
Dragi moj, rekla je Jcnny, prosim te, bodi popolnem tiho; dohtar Olybrius je to zapovedal.
Kdo pač je ta dohtar 01ybrius? Ali ni oni abotnež, ki je debelo knjigo o postu z ozirom na nauk o zdravji in na plovarstvu spisal? Kaj jaz imam opraviti s tem zakristijskim muhovcem („pedant")?
Danijel, odvrnila mi je žena naravnost, doktor 01ybrius je zdravnik, katerega ves svet za svet povprašuje. Osem dni sem za to skrbi kot tovariš in prijatelj.
Osem dni! zakričal sem, po konci se usedši. Sanja se ti, draga moja. Kako bi me bil tvoj doktor zdravil v Parizu, ko smo mi vender bili v Ameriki ?
Poslušaj me, dragi Danijel, rekla mi je žena z ginjenim glasom, poslušaj me, ter mi ne segaj v besedo; gre namreč za tvoje zdravje in morebiti celo za tvoje življenje.
Včeraj, v torek, bilo jo ravno osem dni, ko si bil v silno žalostnem stanu domov prišel. 13il si, Bog ve, pri katerem mazači; če smem verovati doktorju, dal ti je ta človek použiti toliko makovca
Politični razgled.
Notranja dežele,
V L j ubijani '22. junija.
Da poslednje volitve za državni zbor v
Galiciji neso bile prav pravilne, je znano. Poljakom ni bilo nobeno sredstvo prepodlo, da bi ga ne bili porabili proti Rusinom. Pomagali so pa Poljakem posebno tudi politični uradniki. V Turki so lest rusinskih volilcev držali toliko časa v zaporu, da je bila volitev končana. Ti volilci s > se sedaj pritožili pri grofu TaatVe-u. — Včeraj so imeli levičarji shod na Dunaj i, da so se posvetovali o organizaciji stranke. Ne vemo Se, kaj so sklenili. Ultranemški levičarji imeli so pa že v soboto predposvetovanje in sklenili pri levičarskem shodu predlagati osnovo posebnega nemškega kluba.
Delavska kriza v Urim je končana. Danes začno delavci zopet delo. Tovarnarji so privolili, da se bode delalo v tovarnah v ponedeljek 10, v soboto 93/4 in druge dni po 103/4 ure, tedaj na teden vkupe b'23/4 ure, za l/4 ure še manj, kakor so to zahtevali delavci. Ako bode kdo daije delal, bode pa posebno plačan. Tovarnarji poka/ali so veliko spravljivost. Mnogim delavcem dali so predplačo, da bodo mogli shajati. Delavci izjavili so, da so zadovoljni s pogoji, katere so tovarnarji dovolili.
V Galiciji sedaj oblastno poizvedujejo, kateri Rusini so se udeležili Metodove slavnosti v Pe-terburgu, ali pa pri tej priliki odposlali čestitke v Peterburg. Bilo je že več osob zaslišanih. Skušali jih bodo postaviti pred sodišče.
Mostarski dopisnik „Budapester Tagblatta" pogovarjal se je z državnim finančnim ministrom Kallay-em o odnošajih v ISosni in Hercegovini. Minister se je kaj laskavo izrazil o bosenskem prebivalstvu. Davke rado plačuje. Ni jih treba izterja-vati z eksekucijami, ampak na sam opomin pride rad davkoplačevalec k davkariji in plača davke ali pa poprosi, da ga malo počakajo. Določi se mu v poslednjem slučaji obrok, do kdaj ima plačati. Skoro vsakdo v dogovorjenem obroku spolni svojo dolžnost. Dežela ima že 500 kilometrov železnic. Po-ebno bode pa treba gledati, da se kmalu gradi še železnica po Limskej dolini do Priboja na meji Novo-pazarskega pašalika. S to železnico bi se otvorili Novopazarski pašalik, Crna gora in Severna Albanija našej trgovini in obrtniji. Pred okupacijo so se skoraj izključljivo angleški izdelki uvažali v deželo, sedaj pa avstrijski vedno bolj spodnvajo angleške. M nister so je nadalje izjavil, da Avstrija ne misli dalje razširiti okupacije, ampak hoče le na to gledati, da se Bosna razvija in napreduje.
Viiiiiijc <li*/ave.
V rn»kili državnih krogih se neki resno preudarja vprašanje, kaj storiti, ko bi se v Angliji konservativna vlada po novih volitvah res ukore-ninila. Vsi so te misli, da se bodo angleški konservativci bolj približali Nemčiji. To pa za Rusijo ni baš ugodno, zlasti tedaj ne, ko bi prišlo do vojne mej Rusijo in Anglijo. Zategadelj se pa hočejo dobro pripraviti za vse slučaje. Pribaltijske kraje bode oglodala posebna komisija, in določila, kje naj se napravijo trdnjave. V tej komisiji sta generala Sobolev, ki je bil nekaj časa bolgarski minister, in Kuropatkin, ki je znan zaradi svojega delovanja v srednjoj Aziji.
Na Francoskem se že vse stranke pripravljajo za prihodnje volitve. Radikalci so že imeli shod in sestavili sledeči program za bodoče volitve: 1, Nobenih ekspedicij v daljnje kraje. 2. Občna volilna pravica za vse zbore, tedaj tudi za senat, o. Davčna reforma in uvedenje prihodninskega davka. 4. Triletna vojaška služba brez izjeme. 5. Ločitev cerkve od države. G. Svobodna trgovina. — Coubertova rodbina naznanila je vladi, da jej
je pred tremi meseci poslal Coubert oporoko, v ka-terej pravi, da, ko bi umrl, želi biti pokopan v Abbevillu. Vlada je sedaj začela delati priprave, da se umrši admiral pokoplje na državne stroške.
V velike zadrege spravila je Italijo mini sterska kriza. Opozicija, ki je bila baš dovolj močna, da je vrgla vlado, ni zmožna prevzeti ministerstva, ker je mej seboj nejedina. Treba bode vzeti novo ministerstvo iz sedanje vladne stranke. Tej pa tudi ne ostaja za vlado sposobnih mož. Cairoli, ki je bil poklican h kralju, ni vedel svetovati drugega, kakor da se zopet pokliče Depretis, da sestavi vlado. Minghetti je nasvetoval vlado Depretisa ali pa Bi-ancherija. Poslednji je predsednik zbornice. Kakor listi pišejo, Biancheri nema dosti upanja, da bi v zbornici za svojo vlado dobil večino. Najbrž bode zopet prišel na krmilo Depretis in večina njegovih dosedanjih tovarišev Samo Mancini se bode moral umakniti, ker le njemu je prav za prav veljala nezaupnica. Depretis je dal svojo ostavko le zato, ker je tolikrat poudarjal solidarnost vsega ministerstva.
Novo angleško ministerstvo je sicer sestavljeno, a ne upa se začeti vladati. Obrnilo se je do \ liberalcev, da bi je podpirali do novih volitev.  Li- j beralni vodje si pa mislijo, mi za vas ne bomo ko- j stanja nosili iz žerjavice. Ako konservativci hočejo vladati po načelih, katerih so se držali liberalci, j jih poslednji ne bodo ovirali, ako bodo pa skušali j kreniti na druga pota, se jim pa bodo ustavili. Težave, ki ee stavljaj o konservativcem, se tedaj vedno vekšajo. .,St. James Gazette" svetuje konservativcem, naj liberalcem prepuste vladanje v tem kritičnem položaji, „Pali Mali Gazette" pa misli, da liberalci zopet pridejo na krmilo.   Govori se celo, da Glad-stone zopet prevzame vodstvo ministerstva. Salis-I bury bi gotovo rad se iznebil ministrovanja, a s tem j bi konservativci zgubili vso veljavo in vse zaupanje, i da pri prihodnjih volitvah dobe večino Zategadelj I bodo najbrž konservativci vkljub vsem težavam poskusili vladati, ;<ko bodo pa jim liberalci zavire delali, bode pa ra'puščeu parlament, Nove volitve bodo pa odločile, kdo bode nadalje vodil osodo Anglije.
Glavni poveljnik v Toaikinirii, Courey, preveril se je, da ju treba preustrojiti sedanjo slabo upravo v tej deželi, sicer ni meči napraviti reda. Poslal je francoski vladi načrt preustinjitve uprave. Ako vlada ne odobri tega načrta, on za tmtkinske zadeve ne prevzame nikako odgovornosti.
Poslednja vojna s Francozi  preverila je kitajsko vlado, tla sedanje obrambene naredbe nikakor m; zadostujejo, ako bi jih še napala kaka ev-I ropska država. Zato je pa sklenila v raznih pokra-; jinah zgraditi več novih trdnjav.
Dopisi.
Iz ItiKlollovega 17. junija. (Grof Mar-gheri v Metliki in v Črn orni ji.) Vem, da ] Vam, gospod urednik, ustrežem, ako Vam zabelc-' žim neko — neverjetno dogodbico, kojo mi je prijatelj moj pripovedoval tako-le: „Grof Margheri je bil tekom meseca maja resno namenjen, da se vo-lilcem vseh sedmerih dolenjskih mest predstavljat gre, pa vedel je g. dr. SI. „iz prve dobe" mu to vedno iz glave izbiti. Ko pa so proti koncu meseca dan na dan dohajali brzojavni glasi iz raznih krajev, da se naj grof M. vsaj v Metliko pelje ter tamošnjim meščanom predstavi in ker so še zadnji dan — 31. maja Metličanje v Novem mestu osebno svetovali in prosili, da naj pride gospod grof ven-der še pred volitvijo v Metliko, da ga volilci vsaj vidijo in spoznajo, sklenil je grof M. 1. junija podati se mej Belokranjce, četudi mu je neki župan žugal. Gosp. grofa spremi je val sem jaz na tej in-
teresantni poti, ker on sam ni hotel iti, jaz pa sem v Metliki znan.
Za rana iz Novega mesta odpeljavši se, prišla sva — zdrava in vesela okolu 10. ure v Metliko, akoravno je bilo vreme jako neugodno ter neprenehoma deževalo.
Ker g. župana ni bilo doma, drug pa ni hotel sklicati volilnega shoda, peljal sem g. grofa h g. G., trgovcu in veleposestniku v Metliki, in njega sorodniku g. N., da ga jima predstavim ter da po-zveva občno mnenje Metličanov.
Gsp. S., gotovo najbolj omikan mož izmej vseh Metliških domačinov, s kojim je bilo vsaj mogoče mirno in stvarno govoriti, je koj rekel: „Tukaj je zdaj vsaka beseda zastonj!   S častno besedo sem
— kakor vsi — zavezan, Šukljeju svoj glas dati. Žal mi je, — če je tako —, da sem to obljubo storil, pa zdaj ga moram voliti, in če bi bil Šu-klje največji 1 . . . na zemlji".
Zapustivši to trojico, šel sem obiskat svoja druge znance in prijatelje, kojih prijaznost pa je bila ta dan „na ničli". Tako mi je neki štacunar na moja vprašanja to-le odgovoril: „Kaj nam Novo-meščanje, kaj Krščanje, kaj nam Rihničanje mari? Mi smo kramarji, ki imamo denar in — svojo voljo; kar mi hočemo, to se mora zgoditi. Beremo ničesar, Vašega „Slov. Naroda" celo ne, čemu tudi,
— mi za to nemarno časa kar pa zvediti hočemo, nam pove vse „Ljublj. List". Tudi ni res, da je večina za Margherija, narobe, Margheri bo sramotno propal: v Kostanjevici bodo vsi Šukljeja volili, tako nam je brzojavil neki doktor od tam, tudi v Novem mestu in Višnji gori bo ogromna večina za Šukljeja". Pridružila se je temu, ki je tako ponosno govoričil, tudi njegova zelo zgovorna mlada soproga.
— Mej tem razgovorom stopil je v Stacuno človeček — mislil sem na prvi pogled, da je prišel „pi-skre vezat" —, kateri je, komaj da je čul, o čem tla govorimo, koj začel razgrajati: „Kaj? — ta le za — Margherija 1 Pri nas za — Margherija! ha-ha—ha!" Naposled je skočil na ulico, začel na ves glas upiti in krohotati se, kakor da vidi kakega medveda iz kake menažerije ubežnega.
Ravno tako, dragi prijatelj, mi je šlo pri tretjem in četrtem.
Da pa Metlika vender še ni popolnem od Boga zavržena, je zasluga neke vrle Metliške krčmarice, h kateri je grofa peljal bil gospod N., jeden redkih nezavisnih in vsestransko izobraženih Metliških narodnjakov. Ta vrla Metličanka je rekla: „Gospod grot, dokler bom živela, ne bom pozabila tega dueva, na katerem ste mojo hišo počastili s svojim pohodom. Moj mož ni doma, pa volil bo Vas, naj mu meščanje tudi grozijo, da ne bo nihče več dohajal v našo krčmo, pa naša krčma ostane pri vsem tem poštena", in ko sta za liter „starega' plačati hotela, si je to čast od grofa izprosila, da naj jej bo dovoljeno, po stari slavjanski šegi ljubemu gostu kruha in vina podariti.
Ko sem jaz iz farovža vračaje se po trgu proti hiši g. G. korakal, zbrala se je bila na glavnem trgu velika množica raznobarvenih ljudi, ki so glasno mej saboj govorili in svet imeli, menda kaj je storiti s prišlima popotnikoma in izmej katerih sem spoznal dva moža, mogočnega gospoda Prose-
(opija) ali hašiša, ki te je imel umoriti. Le prirodna moč tvojega života in morebiti tudi naša strežba ste te oteli. Ves teden ležal si v popolnem dremeži ali pa v strahovitem blodnomisliji. Imel si strašne sanje, tako da smo se večkrat bali, da se ti je pamet zmešala. Danes si se zopet jel zavedati, prav kakor je dohtar Olybrius prorokovah Pristavil je tudi, da to povrnjenje zdravja zahteva največo skrb, da bodeš, kakor je vsa podoba, potreboval nekaj časa, da se bodeš svojih sanjarij otresel ter dejanskemu življenju znova privadil; opomnil je tudi, da je neobhodno potrebno, da se v tej odločilni dobi popolnem mirno držiš in molčiš.
Sedaj sem bil jaz na vrsti, da sem s strahom svojo ženo ogledoval. Kaj je bilo na tej basni, katero je s toliko gotovostjo govorila? Jaz sem bil trdno prepričan, da sem bil v Ameriki. Francoski možgani bi kaj takega celo sanjariti ne mogli, kar sem jaz videl. Vrh tega je golo blodnomišljenje zmeraj raztrgano in ne zapušča ničesar v* spominu. A če je bila ostala Jenny v Franciji, ko sem jaz živel v Massachusettsu, kdo pač je bila ona amerikanska Jenny, katero sem tako ljubko k srcu pritiskal? Ali sem nevedoma imel dve ženi? Ali sta bila dva Henrika in dve Suzani, jeden v Parizu na
Francoskem, drugi pa v Parizu v Ameriki ? Ali sem bil jaz sam podvojen? Ali sem imel jedno dušo v dveh telesih? Kolika zmešnjava! Kolika zmešnina!
Proketi Jonathan! memral sem, bes te plen-taj ter naj vzame tebe in tvoje duhovidstvo s teboj ! Res v lepi zadregi sem!
Nenadoma se mi je zablisknila resnica; jezil sem se nad seboj, da sem ženo le trenotek poslušal. Ali mi Jonathan ni rekel, da bom jaz ohranil le svoj spomin in da bode rodbina moja le iz rojenih Yankeev? Vse se je pojasnilo na najbolj priprosti prirodni način; Jenny je bila žrtva čudne omame. Če je v moji hiši kedo sanjal, sanjala je moja žena, ne pa jaz.
To priprosto razmišljevanje mi je povrnilo srčnost in svojo zavednost.
Draga moja, rekel sem Jennyi, ne zaupaj do-zdevi. Tvoj Olvbrius je tepec; jaz nikdar nesem bil bolan. Dokaz temu je, da mi žila natančno pet in šestdeset krat v minuti bije, da lakote mrem in da s tvojim privoljenjem hočem sedaj ustati in zajutre-kovati.
Mesto odgovora jela se je žena mi solziti in jokati: to je tudi neki način dokazovanja in umovanja, na kateri je Aristotel po krivici izpozabil;
kajti kaj imenitno nalogo igra v retoriki hišnega gospodarstva; tako dražen mož je že napol premagan.
Kot dobro odgojena hčerka je Suzana skušala še prekositi mater; obesila se mi je za vrat ter je vzdihovaje klicala:
Očka! dobri očka! ne užalite naju! počakajte vsaj zdravnika.
Čakati ga hočem zunaj postelje in ne tešČ, odgovoril sem; sicer pa, dragi moji, vaju nikakor ne mislim žaliti. Zdravnik sem sam ter vama na častno besedo povem, da se prav dobro počutim. Če vama ne zadostuje moje zagotovilo, pošljite po soseda Rosa, ta je tudi doktor in kmalu vaji bode popolnoma umiril.
Pogodba bila je vsprejeta. Rose, nemudoma poklican, ustopil je tako okorno in slovesno, da sem se mu moral v zobe smijati.
Dobro jutro, stari prijatelj, rekel sem ter mu molil roko.
Vi mi izkazujete preobilo časti, gospodine doktore, odgovoril je usedši se v velik moj naslonjač.
Izkažite mi ljubav, potipajte mi žilo ter povejte tema gospema, ali se ne počutim popolnem dobro. fDfl,J0 Prih)
neka in g. Korena. Ko sem pa pred hišo gori napo-minanega trgovca stal ter se ž njim pogovarjal o žalostnih političnih razmerah belokranjskih meščanov, zaslišal sem najedenkrat močan glas in sirov krohot Proseneka, in videl, kako je s prstom name kazal in mi insultoval. (!)
Ko smo se — grof M., g. N. in jaz — opo-ludne sešli v gostilni pri obedu, prihrula in priro-potala je za nami v krčmo divja druhal, kateri se je koj na obrazih in pesteh videlo, zakaj da je prišla — od gg. „matadorjev" naročena in plačana, nam na vrat.
Dragi prijatelj, povem Ti: videl sem in doživel v svojem življenji že dokaj neprijetnega iti ostudnega, pa tako ostudnega in neprijetnega še i nisem do 1, junija t. 1. nikdar in nikjer niti doživel Siti videl. — Ta grda svojad zasedla je namreč j nam nasproti dolgo mizo ter začela tako poulično Upiti in razsajati, kričati in s kozarci ob mizo tolči; tako zbadljivo in nesramno na naju popotnika govoriti in tako bedaste reči kvasiti, da bi se Ti-dragi prijatelj, le gnjusilo, ko bi Ti kaj povedal. ; Govoril je vsak od te druhali po dva —, trikrat, I zabavljajo na Margherija in živio — klicaje na j „Franceta Šukljeja — profesorja".   Pred gostilno i pa je pijan človek, kateri je bil že zarad umora I (kakor je nama g. N. pripovedoval) več let v ječi I „sedel", iz celega grla v jednomer upil in kričal: I „Živio France Šuklje — profesor!"   Predstavi si, dragi prijatelj, zdaj  ta trago-komični  prizor: v sredi te, konečno pijane druhali sedi častitljiv starček s sivo brado — „Ljubljanski List" v rokah držeč in s temi prostak i pijoč. Ali Te ne bode v j srce zabolelo, če Ti povem: ta starček, kateremu v sobo stopivšemu se je gospod grof M. prijazno : in dvorljivo predstavil ter ga brezvspešuo — k naši ! mizi povabljal. je oče — prof. Šukljeja!
Ta pri omikanih narodih — in mi Slovenci Be vendar Štejemo tudi mej omikane evropske na- ; rode? — nečuven napad na naše poštenje morali smo dve dolgi uri prenašati — tiho in ponižno, ker čutili smo, da so ti „vrli junaki'1 le na to prežili, da bi se pri najmanjši in najpohlevniši protivni besedi s pestmi nad nas, pohlevno trojico, spravili.
Vprašal sem se pa, dragi prijatelj, v jedno mer: To so Tvoji rodni bratje? To so Šukljejevi volilci! S takimi se je Šuklje pred dvema letoma tukuj bratil!! — In groza me je imela o belem dnevu pri rojakih v starodavni imenitni Metliki! j — S krvavečim srcem sem motril ta ljud, ki je na < tako gnjusen način sprejemal nasprotnika Šukljeje-vega. To je toraj zaslužil gospod Margheri pri svojih volilcih za svojo vseskozi pošteno delovanje v državnem zboru! — Zares g. Šuklje srne ponosen biti na ,,svojeu Metličane! — Kdor pa ima le še količkaj časti v sebi in — ljube/ni do svojega zapeljanega naroda v srci, mora vsklikniti: gorje ljudstvu, ki je tako zdivjalo, trikratno gorje pa onim, ki so tega krivi!
Tega divjega navala rešil nas je — c. kr. sodnik, ki je prišedši od neke komisije iz dežele v sobo stopil ter nama v pozdrav v roki segel in se k namu usedel: Kakor da je strela udarila med regljajoče žabe v vaški luži, tako je vse mahom utihnilo in potuhnjeno zbežalo in se razpršilo na blatne ulice in v skrivne kote!
Ko smo potem šli — pridružil se je nam bil še g. kaplan — se poslovit od G., stikali so Met-ličanje in Metličanke po vseh kotih in oknih radovedne glave skupaj, kakor da še kaj tacega, omikanega grofa, nikoli niso videli v svojem revnem življenji.
Pa demonstraciji — nama namenjeni, še ni bilo konec. Ko sva se od s\ojih drazih prijateljev poslavljala, začeli so možnarji — „nama na čast" — pokati in predno sva se odpeljala, sva še slišala, da se ravno namerava nama — „mačja muzika".
Dragi prijatelj, ne čutiš z mano vred, kako rudečica obliva obraz slovenskega genija in kako sramežljivo obrača svoj pogled daleč proč od belokranjske Metlike!"
Dostavek. „Dragi prijatelj, predno Ti nadalje povem, kaj da sva doživela v Črnomlji, kamor Bva v resnici šla le tožit župana Šusteršiča zaradi hudodelstva obrekovanja, Ti na uho zašepečem, kar mi je v Nov. mestu pravil neki Metličan, ki je Šukljeja volil brez vsake volilne pravice, kakor m i je sam trdil. Ta odkritosrčni mož je rekel, da pri Proseneku tudi ni vse zlato, kar se sveti iu da ga bodo Metličanje že še s časom v
njegovi koristolovni nagoti spoznavali. Konečno me je zagotovil, da tudi v Metliki niso vsi tako najivni, kakoršnih si Prosenek želi in — da so mu le je-denkrat šli na led, in daje vse pametne in poštene može sram, daje Metlika gospoda giofa Margherija tako surovo in bedasto vsprejela ter da se že nekateri kesajo, da so Šukljeja volili.
Zdaj pa spremljaj naji v v duhu, dragi prijatelj, v Črnomelj, kamor sva dospela ob \ljt 5. uri. Tukaj je bil političen zrak navpik nasproten, vsprejem od vrle neustrašene petnajstorice ki je bila ravno v gradu zbrana, pričakovajoča g. dr. Vošnjaka, pre-srčen. Kako je ugajalo žaljenemu srcu, zopet videti uljudne obraze in slišati prijazne besede! Pa tudi tukaj je za par trenotkov nama ušesa žalila in srci grenila neka disharmonija od strani neke osebe, od katere bi kaj tacega ne bila nikoli verjeti hotela, ko ne bi bila sama tega doživela.
Šla sva namreč po prvem pozdravu naravnost v c. kr. sodnijo v znani Ti zadevi.
Tam pred c. kr. poslopjem trčila sva na tisti znani slavolok Šukljejev, pravo pravcato kaudinski igo za „hlapce" v Črnoinlji.
Gospod c kr. sodnik Dev so bili v važnih zadevah v čitalnici, kjer so kakor se nam je pozneje pravilo, ravno bratovščino pili z gospodom učiteljem Ščetino, kateremu je baje g Šuklje obljubil, da bo v kratkem „šulrešpehtor", in trajalo je dokaj časa, da so g. sodnika v sodnijo sklicali.
Ko se je po veliki težavnosti vendar tožba vsprejela in ko sva — spremljevana od obeh gospodov kaplanov ki sta po naju prišla — ravno čez prag c. kr. eodnije stopila, zaslišal se je nana-gloma za nami tako divji in surov h robot g. c. k. sodnika I)ev-a, da smo koj na mestu obtičali ter se pogledavali drug druzega povprašaje: je li kaj tacega mogoče od c. kr. sodnika v Avstriji!?
Pa ta surovi pojav bil je kmalu pozabljen v sredi mej vrlimi nezavisnimi Črnomaljci: bili smo par ur srečni lri?j saboj, potem pa sva se mej živio-klici na našo pravo in pravično stvar pozno v noči poslovila od poštenih duš v Črnomlji.
Zdaj pa Te, dragi prijatelj, vprašam: kaj misliš: kje in pri kateri stranki je vendar „divja sila" in „gnjusna popačenost" in „šlepa strast" doma?
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem Po d pešk i m 500 gld.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega obora) v torek 23. dan junija 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izpustu mag. uradnega praktikanta Viktorja pl. Schreva iz mestne službe. III. Finančnega odseka poročilo: a) o Karola Sirnika prošnji, naj mu mesto proda svojo hišico št. 19 pred pru-lami; b) o skontriranji vseh blagajnic in zaklad, s katerimi upravlja mestna občina, vršivšem se v 9. t. m. junija; c) o mestnega magistrata nasvetu, da se odpiše Josipa Grmeka na dolgu ostala stanarina v znesku 94 gld. 41 kr. IV. Stavbinskega odseka poročilo o vspehu nove licitacije glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom. V. Šolskega odseka poročilo o izvolitvi dveh članov c kr. mestnega Šolskega sveta. VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o ulogi jaha-ližkega odbora glede prostora za sezidanje jahališča. NB. Za veljavno sklepanje o točki III. a) in VI. je potrebna navzočnost vsaj dveh tretjin vseh mestnih odbornikov. — Overovljeni zapisnik o poslednji seji je gg, mestnim odbornikom na razpolaganje v ma-gistranem ekspeditu.
— (Sokolov izlet v Škofjoloko ) Veselili smo se včerajšnjega dne, a zavistno nebo skalilo nam je veselje.  Zjutraj ob 5. uri ulila se je ploha in deževalo je par ur,  da na izlet niti misliti ni bilo. Ko se je pa potem zvedrilo in na-vstalo lepo vreme, sklenilo se je, da se namesto zjutraj, odpeljemo opoludne.  Ta sklep se je tudi zvršil in odpeljalo se nas je lepo število. 40 Sokolov z zastavo in godbo, mnogo nežnega Bpola in gospodov, vkupe kakih 200 osob. Dospevši na Trato, pozdravila nas je pod slavolokom z napisom: „Go-rimo za narod, gasimo požar". Škofjeloška požarna bramba (28 mož), ki je prav lepo opravljena in kolikor smo včeraj opazovali, tudi dobro izvežbana. Po nagovoru načelnika gospoda Cagliari-ja in odgovoru gospoda staroste V a l e n t i n č i č a in obestranskih živioklicib razvrstil se je sprevod proti
mestu. Preverjeni smo, da govorimo vsem udeležencem iz srca, ako rečemo, da je bil vsprejem izvrsten in da so se Ločani še bolj skazali, nego bi bili pričakovali.   Povsod slavoloki, trobojnice, živahno pozdravljanje in streljanje. Pri Fuštalu poklonila je mala jedva 6 letna Leskovičeva (Lavdonova) deklica „Sokolu*' krasen šopek z besedami: Mala vas Puš-tal, spadajoča pod Hribec, Šteje si v veliko čast sprejeti odlične goste, vrle sinove naroda, in Vam v znamenje svojega veselja in svoje udanosti izroča ta šopek. Slava! Živeli! Iz Puštala prišedši v Loko, bili smo najprijetnejše presenečeni, kajti vsprejeti smo bili res slovesno in presrčno.   Gospice Grbičeva, Šušnikova in Hafnerjeva, opravljene jedna belo, druga modro, tretja rudeče, da so vkupe sestavljale narodne barve, pozdravile so (govorila je srednja g. Šušnikova) prišlece v imenu Škofjeloškega krasnega spola, g. župan S u š n i k v imenu mesta, g. Mohor kot predsednik čitalnice, mnogobrojna množica pa s presrčnimi živioklici. Veseli in ponosui na tem vsprejemu korakali smo skozi mesto, kjer so nam nežne roke sipale dubtečih pozdravov v podobi jako ličnih šopkov. Ob Va2. uri popoludne dospeli smo na Štemarje. Bilo je ravno o pravem času. Kajti jedva bili smo pod streho, začel je dež, ploha, vihar in lilo je neprestano v pozno noč. Bilo je pravo jescn-Bko vreme, mrzlo pa tako, da so nekateri že mislili, da bode celo snežilo.   Pri takem vremenu ni kazalo drugega, kakor ostati pod streho. Napovedani spored se sicer ni mogel vršiti, kakor se je mislilo, a zabava bila jo vendor jako živahna. Petje, govori, godba in nazadnje ples krajšali so nam čas, za spremembo šli smo tudi nekoliko v mesto in obiskovali  tiste zavode,  kjer se  toči dobra kaplja, zvečer pa se odpeljali na Trato in v Ljubljano. G. starinar Kozjek je včeraj rekel: No, „Narod" jutri ne bo mogel pisati, da je bila veselica lepa. Mož ima deloma prav.  Vremo bilo jo neugodno, -i vsprejem bil je tako lep in srčon, postrežbam^0/*; izvrstna, dobra volja pa tako splošna da^.ar\ljubu alabemu vremenu včerajšnja veselica smo lepo imenovati. Kako izvrstno bi se bili še le imeli, da je bilo vreme lepo, da bi se bila razvila veselica na Vincarjih. Pa kar včeraj ni bilo, bode drugokrat. Loka prikupila so fcfcm je včeraj tako zelo, da jo pri prvi priliki gotovo > še obilnejšem številu obiščemo. Do tedaj pa „Na svidenje!" s srčno zahvalo za vsprejem.
— (Škrata") izšla je 10. dobro osoljena številka. Posebno po godu nam je pesen »Dodat-karju".
— (Ljubljanski knjigovezi in knjigo-tržci) izročili so zadnji petek dopoludno po posebni deputaciji mil. knezoškofu dru. Missiji spomenico, v kateri razlagajo, da bi bil njih obrt skoro uničen, ako se ustanovi poleg katoliške bukvarne in tiskarno še „katoliška bukvoveznica". Ker so vsi Ljubljanski knjigovezi katoličani, zdi se njim katoliška knjigoveznica nepotrebna, ker imajo itak po katoliški knjig rni, katera vse mašne bukve na Nemško vezat daje, že veliko škode. Ljubljanski knjigovezi prosijo v spomenici knezoškofa, naj bi blagovolil njih prošnjo podpirati. Knezvladika dr. Misija vsprejel je deputacijo jako prijazno. Rekel je, da on sicer sam nema neposrednega upliva na ta podvzetja, da pa hoče prošnjo knjigovezov, ko bode prebral spomenico, po možnosti podpirati.
— (Tržaško podporno in bralno društvo) bode v 5. dan julija na vrtu gostilne Požun pri Sv. Andreji priredilo veselico v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija.
— (Iz Zagorja za Savo) piše se nam v 21. dan t. m.: Danes zjutraj našli so na razpotji pod mostom 35 letnega dninarja „Garibaldijau mrtvega. Do polunoči se je še veselil in pil v krčmi, danes pa je ležal z glavo v vodi (Mediji) mrtev. Je-li uzrok njegove smrti zločin ali pa nezgoda, se še ne ve.
— (Javna zahvala.) G.Ivan Lavrič podaril je Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu 37 knjig, za kar se mu odbor zahvaljuje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. junija. Včerajšnja konferenca liberalnib poslancev vsprejela .je resolucijo, v katerej se proglaša jedinost stranke za prvo dolžnost. Dalje se je ukrenilo, da se voli odsek, obstoječ iz petindvajset članov, ki ima združiti razne predložene programe v celoto ter poročati, kako bi bilo klubu ime.
Madrid 22. junija. Včeraj pozdravljalo občinstvo kralja, ko je šel v cerkev z živahnimi klici. Civilnega guvernerja vsprejelo je občinstvo žvižganjem, na policijo streljalo se je z revolverji. Tri straže ranjene, dve osobi mrtvi. Sedaj zopet mir. Kralj je po dogovoru z voditelji opozicije sklenil, da opusti potovanje v Murcijo, kabinet Canovas torej ostane in ostavka se je umaknila.
London 22. junija. Kabinet Gladstonov je baje sklenil, da bode odklonil Salisburvjeve zahteve.
Madrid 21. junija. Včeraj tukaj in v okolici 11 osob za kolero obolelo, 3 osobe umrle. Včerajšnja poročila iz južnih dežel javljajo, da je 724 osob za kolero obolelo, 316 pa umrlo.
Kazne vesti.
* (Huda kazen za prepovedano ljubezen.) Kavarnar Bradon v Parizu bil je že dlje časa in po pravici na svojo soprogo ljubosumen. 1. t. m. popoludne pa, ko se nekov baron Berneuil skrivaj splazi v hišo k njegovej nezvesti zakonski polovici, hiti nesrečni mož k policiji in poprosi, da bi policijski komisar sam zasačil in prijel nadležnega tekmeca pri soprogi. Na lici mesta pred hišo kavarnarjevo zbrana mnogobrojna množica kmalu potem zapazi lično opravljenega mladega gospoda, kako je golorok in bosopet, čevlje v rokah držeč, drvi in kakor maček urno pleza po strehah, hoteč uteči posvetnej pravici. A policijski komisar je moder mož, pošlje nujno po ognjegasce in brizgal-nico, ne da bi gasili kak požar ali pereči ogenj vroče ljubezni ubežnega ljubimca barona, marveč da mrzlo vodo brizgajo na strehe v bežečega tekmeca in ga prisilijo, da ves premočen in onemogel obsedi in se uda vrhu strehe prišedšemu redarju.
"^rli I-j03s:i
prelepa zahvala za prekrasen in nad vse sijajen sprejem, s katerim je včeraj „Ljubljanskoga Sokola" v pravem pomenu besede iznenaddf?. Če je bilo že navdušenje mej potjo veliko, je bil pokret skozi Loko vseskozi slavnosten srvevod. Prav lepa zahvala torej vrlim gasilcem, ki so prišli po „Sokola" na kolodvor; junaškim tantom, ki so ga pozdravljali s strelom; gospodu županu Sušniku, slavnej Čitalnici, g. Mohorju, kakor tudi prekrasnim kra-soticam ■beli, modri in rudeči,za ginljive pozdrave, krasen trak in vence. Tisočera zahvala pa vsem Loškim k ras o ti ca m skupaj, ki so „Sokola" z oken s šopki posipale! Bog te poživi, Bog te ohrani vrli rod, bodočnost tvoja je sijajna!
Odbor »Ljubljanskega Sokola".
(I'ozoruoHtl y reden dokaz.) Miihlscheibo, pošta Kratzan, na Češkom. Vaše blagorodje! Lekarja R. Brandta švicarske pile sem dobil in sem z njih uspehom zadovoljen. Navadno se mi je zapiralo in vsled tega mi jedi neso dišale in čutil sem razne težave. Ko sem začel rabiti vaše pile, se mi več ne zapira, v čevih je živejše, močnejše, slast do jedi se je povekšala, in tudi sem dosti veselejši in živtjši, ter moram vaše pile le priporočati. Kako cenimo vaše švicarske pile v mojej rodbini, kaže to, da sem jih v štirih letih itako dolgo jih rabim) 24 škatljic porabil. Samo obžalovati moram, da se v lekarnah le redko-kedaj dobe pristne lekarja K. Brandta švicarske pile, navadno se dobe ponarejene iu zdravju več Škodujejo nego koristijo. Z velespoštovanjem Vam udani Eduard VVagner.
Ker so v Avstriji raznovrstno ponarejajo lekarja R. Brandta švicarske piie, naj se pazi natančno, da ima vsaka škatljica na pokrovu bel križ na rudečem polji in imenski počrk R. Brandta. (280)
Trzne cene v IJuhljaui
dne 20 junija 1.1.
	irl.	kr.		,1.	kr.
Pšenica, hktl. .  . .	7	1.	Speh povojen, kgr. .	—	<;i;
Rež,        „    . . .	6	86	Surovo maslo, „		85
Ječmen,    . ...	is	86	Jajce, jedno ....	—	
Oves,       »    .  . .	3	57	Mleko, liter ....	—	8
Ajda,       „    .  . .	4,71		Goveje      meso, kgr.	—	64
Proso,      „ ...	585		Telečje        „ „	—	5f
			Svinjsko ft	—	68
Krompir,   „ ...	•i		Koštrunovo   „ „	—	38
Leča,       „ ...	8	—		—	30
Grah,       „ ...	8	—	Golob......	—	17
Fižol,       „ ...	8		Sem),   100 kilo   . .	1	78
Maslo,          kgr. .	—	!»4	Slama,  »    ■     • • Drva   trda, 4 □ metr.	1	69
Mast, „	—	89		7	'2'
Speh frišen, „	—	54	„  mehka,   „ „	5	—
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mokri na v mm.
'20. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-90 mm. 73M4 mu. 730 42™.	175" C 22-4° C 18-6° C	brezv. si. jvz. hI. s/.Ii.	jas. ja0. jas. i__	000 M.
1 ,4	; , . .. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-64 tam. 72834 m, 73237 dd.	146 0 brezv. 20-2°C  si. jvz. 9-8" U Isl. szh. 1		dež. obl. dež.	68-IOmi. dežja.
3-7(
Srednja temperatura 195« in 14-9°, za 0'9' nad in pod normalom.
IDianajsl^a- "borza
dne1 22. junija t. 1.
(Izvirno telsgrattao poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 55 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 05 „
Zlata renta........... 10S „ 50 ,
5°/0 marčna renta......... 99 „ 10 „
Akcije narodne banke....... 858 , — „
Kreditne akcije......... 28* , 90 „
London............ 124 „ 25 „
Srebro........... — „ - ,
Napol........... 9 „ 85'/, „
0 kr cekini   .   . ...... 5 „ 86 „
Nemške marke       ....... 61 , - „
4°/0 državne srečke iz I 1854   250 gld 127 „ 75 ,
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 167 „ 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 „40 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... ^8 „ 95 „
-    papirna renta 5°/,...... 92 „ 75 ,
5»/0 štajerske zemljišč odvez, oblig .   . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/„  .   ,    100 gld 116 „ 25 „
Zemlj obč avstr. 41/1°/0 zlati zast listi . 123 „ 50 „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 113 „ 60 ,
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „
Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 75 „
Rudolfove srečke.....                    10   n 17 „ 75 „
Akcije anglo-avatr. banke ■      120  „ i>8 „ 60 „
Trammway-društ velj. 170 gld a. v..   . 201 „ 25 „
Poslano. <7-2a)
GLAVNO SKLADIŠTE
-— KISELINE
poznate kas nabolje okrepljujuće piće,
I kas izkušajj iiek proti trajnom kašlju plućovlne I JeMcr. oolesti grkljana I proti mčhi rnlm kataru,
III \ K K MATTONIJA
Karlovi vari i Widn.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 stran ij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Ftihrer đurch Krain
und die
Pargestellt von F. von lin dieta.
Mit 10 Ansichten von Laibach und anderen hervorragenden Gegenden iu Oberkrain und einem Plane von Laibach.
Da se odpomore potrebi, ki se je že dolgo čutila, sklenila je podpisana založna knjigarna izdati pod zgornjim naslovom delo, ki nam podaje razgled obhodov, katere nam ponuja okli dežela in kateri so Se večinoma neznani, zato je ta knjiga ne samo za tujce, atupak tudi za domačine praktič.na in koristna in se tedaj z veseljem pozdravlja.
Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
J. Giontini v Ljubljani.
(360-5)
Na prodaj
je po jako nizki ceni
7 železnih štacunskih vrat s kamenitim! vangerji (podboji) vred, 5 izložnih oken in dvoje velikih vrat.
(87i_i) Krisper &. Urbane v Ljubljani.
Št. 454.
Razglas.
(372)
Podvzetniki se povabijo k licitandi nekaterih popravkov na Št. Peterski soli, ki so na 4738 gld. 51 kr. preudarjeni, katera se bo na 4. dan julija zjutraj ob 10. uri tukaj vršila.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini,
dne 18. junija 1885.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
Knjigo i ix knjižio©
za ljudske šole in učitelje:
a", Praktično metodiko.......
b) Prvi poduk..........
c) Fiziko in kemijo........
ej Prlrodopia.........• .
d) Zemljepis............
e) Geometrijo...........
t Malo fiziko...........
g) Domovinoslovje .   . .......
h) Pripovesti lz zgodovine Štajerske .
i) Opis krškega okrajnega glavarstva j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisa,n.lce iu
risanke, potem : (232—21) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovin....... cena 1 kr
ter slovensko nemški zemljevid Avstrijsko-
Ogerake............. „   1 M
in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „   5 „
cena 80 kr.
n 60 „
r 60 „
n ™ n
n g g
n 24 „
t *3 ■
n a© „
r, 6 „
- 30 „
ir
Kri tislilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zakisanji človeškega telesa; glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nein želodcu, jetrnih in obistuih boleznih; v škatljah a 21 kr. \ jeden zavoj h 6 škatljami 1 gld. f> kr. — RazpoSIlja ho le J eden aavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski
H &f3 lcr.,
izboren zoper kašelj, hiipavoat, vratnbol, prsno in piučrie bolečine.  Koristnejši, nego vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi.
Naročila z dežele izvrše se takoj
v lekarni „pri samorogu" JULIJ      TRNKIH m V-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.    (41—15) ^
	
	•o
	3.
■ m	t; c
■ ■	1
	Q»
	m
	
	c
m J	g.
■ ■	E3'
	7?
	«2.
	a
M i M	s
	0
	
t—1.
p
ti
„prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Frof. VALENTA, Ljubljana.
,,ne prouzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGEU, Dnnaj.
„je uspešneje, kakor dru^e grenčice."
Prof, LEIDESPOBF, Dnnaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA G RENČI CA". Zaloge povsod. *W (124—10)  Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRANZ JO SEF BITTER QUELLE
Razglas kranjske hranilnice.
Podpisano ravnateljstvo naznanja, da bode Icranjslsa/ Eiranilnica od 1. juliju 1.1. začenši, razun nedelj in [paznikov,
vsak dan odprta,
(ne samo kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in sobotah), ter bode vplačila sprejemala in izplačevala od 8. do 12. ure dopoludne, kar je veljavno tudi za čas polletnega sklepanja računov (od l.do 14. januvarja in od 1. do 14. julija vsacega leta), ter ostane tudi v tem času urad hralnice VNiik duu dopolnilne odprt.
Tudi zastavnica, bo mej sklepanjem računov navadne dni, to je v torek in Četrtek, od pri it.
laviiateljstvo kranjske
v Ljubljani, dne G. junija 1885.
(346-8) H
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'