Leto III. Štev. 2 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 24. januarja 1963 Sc{a ofrcinslccpa UotniU^a 2I6S DELITEV DOHODKA Znižanje naročnine ,Domačih novic' Do časa, ko to pišemo, je veliko naročnikov odpovedalo »Domače novice«. Vzrok? Vse kaže, da previsoka naročnina. Zategadelj smo se odločili, da naročnino od sedanjih 800 din letno znižamo na 400 din, kar bo, upamo, sprejemljivo. Kljub znižani naročnini bodo »Domače novice« izhajale vedno na osmih straneh. V lokalnem časopisu bomo v vsaki številki objavljali rubrike: »Doma in po svetu«, »Iz kraja v kraj«, »Slovenske gorice v borbi«, »V besedi in sliki«, »Slovenske gorice v pradavnim«, »Vprašujete — odgovarjamo« in »Nagradna uganka«. V vsaki številki bo tudi objavljena križanka. S presledkom pa bomo objavljali: »Strogo zaupno«, »Ali jih poznate?« in »Iz šol nam pišejo«. Poleg tega boste v Domačih novicah našli veliko informacij o gospodarstvu, kulturi, športu in o delu družbenih organizacij v naši občini. Naročnikov, ki so časopis odjavili po 1. januarju 1963, nismo črtali, ker računamo, da bodo ob znižani naročnini ostali naročniki našega lista. Torej, za 400 din letne naročnine »Domače novice« vedno na osmih straneh. Uredništvo in uprava Izpolnjevanje plana v letu 1962 Še vedno pod zastavljenimi nalogami Cas je, da z 'besedami in številkami vsaj bežno pregledamo, kako smo leta 1962 izpolnjevali družbeni plan. V tem sestavku borno obravnavali samo nekatera podjetja in sicer za devet »mesecev preteklega leta. Če primerjamo izpolnitev plana s fakturirano in vnovčeno realizacijo ugotovimo, da je fakturirana realizacija v trgovini v primerjavi z letnim planom za 31,3 odstotke višja, kakor vnovčena realizacija. Razliko predstavlja odnos terjatev od kupcev do celotnega dohodka, saj se v trgovini terjatve od kupcev štejejo tudi vsi odobreni in še ne odplačam potrošniški krediti. Potrošniški krediti so se v devetih mesecih preteklega leta povečali za nad 85 milijonov dinarjev. Primerjava fakturirane realizacije z letnim planom celotnega dohodka v trgovini dokazuje, da trgovina dosega izpolnjevanje plana po dinamiki, saj je letni plan celotnega dohodka bil postavljen na predvidevanja po fakturirani realizaciji. Zato nam primerjava vnov-(Nadaljevanje na 2. strani) Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS 13. januarja, katere «0 se udeležili tudi vsi učitelji — komunisti občine, so razpravljali o delitvi dohodka na šolah in o vzporednih vprašanjih. Uvodni referat je imel sekretar aktiva ZK na šoli Lenart, Alfonz Groman, ki je poudaril nekatere slabosti, ki se kažejo pri delitvi dohodka na šolah. V živahni razpravi so prisotni predvsem poudarili, da bo potrebno gibljivi del osebnega dohodka povezati od sedanjih 10 odstotkov, ki prevladujejo skoraj na vseh šolah, na vsaj 20 odstotkov, da bo tako večji Initeres za izboljšanje pouka. Iznesli so tudi predlog, da bi bilo potrebno v celoti preiti na plačevanje v obliki gibljivega dela. Ta predlog je bil zavrnjen, ker še zaenkrat za realizacijo ni realne osnove, ker bi prišla preveč do izraza subjektivna ocena učiteljev. Seveda pa je razumljivo, da bo po taki delitvi potrebno težiti. Na seji so se precej časa zaustavili ob pristojnostih, ki jih imajo šolski odbor, začasni svet delovnega kolektiva in kolektiv. Nekateri so menili, da bodo določene pravice prešle v izključno pristojnost začasnega in KG Kmetijsttvo v občini je potrebno urediti. O tem smo že slišali veliko spodbudnih besed in tudi marsikatera kritična pripomba je padla, zilasti na sestankih krajevnih organizacij SZDL, kjer so večkrat s prstom pokazali za zgu-bo, ki jo imajo nekatere kmetijske organizacije v občini. V tem sestavku ne nameravamo obravnavati vzrokov, ki so privedli do izgub, kajti ti so več ali manj znani. Nas bolj zanima, kaj bomo s kmetijstvom na socialističnem sektorju storili v prihodnje in kaj smo že storili. Organi upravljanja v kmetijskih gospodarstvih Selce in Lenart ter v zadrugi sveta oziroma delovnega kolektiva. Nova ustava pa jasno postavlja, da je šala družbena ustanova in da bodo šolski odbori imeli še nekaj več kompetenc kakor dosedaj. Na seji so tudi načeli vprašanje raznih bonitet, predvsem se je diskutiralo o dodatku za težko delovno mesto za katerega niso izdelani dovolj precizni kriteriji. Do izraza je prišla tudi težnja po povišanju točk za starejše učitelje, vendar je bila ovržena glede na to, ker imajo starejši učitelji več strokovnih zmožnosti kakor mlajši in se jiim že zaradi tega veča osebni dohodek. Na sejii komiteja so tudi poudarili, da bo potrebno uskladiti razlike v osebnih dohodkih med šolami pri istih kvalifikacijah in ob enakih pogojih dela. Predlagali so tudi, naj bi dbčinski statut vseboval vse rtiste osnove, ki so skupne vsem šolam, nadalje, da je potrebno dokončno urediti kategorizacijo šol, kakor tudi sprejeti nova pravila, ki so zastarela. Sklenili so tudi, da se čimprej organizira enodnevni seminar o delitvi dohodka :za vse učitelje v občini. Lenart Lenart so Sklenili, da se združijo v enotno kmetijsko gospodarsko organizacijo. Samostojna še vedno ostane zadruga Zg. Ščavnica. Do dejanske združitve, oziroma do skupnega dela pa bo prišlo verjetno s 1. februarjem, če ne bo vmes kaj posebnega. Sedaj pa k vzrokom, ki so narekovali ustanovitev tako močne kmetijske organizacije. Najvažnejši vzrok je v tem, da bo velika kmetijska organizacija mnogo lažje izvajala komasacijo in arondacijo zemljišč, ki so sedaj v lasti treh kmetijskih organizacij. Nova kmetijska zadruga, ka-(Nadaljevanje na 3. strani) domaj* \ Nedavni članek moskovske »Pravde« o problemih komunističnega gibanja to miru v svetu ter kongres enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije sta bila vsekakor v središču pozornosti vodstev komunističnih partij pa tudi ostale svetovne javnosti. Opazovalci v Moskvi so že dalj časa pričakovali odgovor sovjetskega partijskega glasdlla na ki-tajsko-albansko polemiko. V »Pravdinem« odgovoru je poudarjeno, da se nekateri dogmatiki igrajo z življenji milijonov ljudi in zasmehujejo tiste, ki si prizadevajo za mir v svetu. Ti dogmatiki (kitajski to albanski op. p.) ne razumejo, da je tekmovanje v mirnih ,pogojih eden najpomembnejših činiteljev boja socializma is kapitalizmom. Nekateri skuša jo bratske partije usmeriti samo na oboroženo pot borbe za oblast. To pa nasprotuje leniniz-mu. Ko še niso utihnili živahni komentarji o načelnem članku v »Pravdi«, je že pritegnil pozornost politične javnosti berlinski kongres enotne socialistične partije NDR. Ne toliko zaradi tega, kaj bodo nemški komunisti razpravljali na svojem kongresu, kot zato, ker se ga je udeležil kot vodja sovjetske partijske delegacije premier Hruščov. V svojem govoru na kongresu je sovjetski premier poudaril, da se je razmerje sil v svetu spremenilo, boj med svetovnimi sistemi pa je prišel v novo obdobje. Imperialisti so izgubili monopol. Ko je govoril o sovjetski zunanji politiki, je poudaril, da je miroljubna politika SZ prišla še posebno do izraza v času kubanske krize. Sovjetsko stališče v tej krizi je preprečilo atomiski spopad. Hruščev je v svojem govoru med drugim omenil tudi napačno oceno nekaterih o Jugoslaviji, češ, da je kapitalistična država. Dejal je, da Jugoslavije zaradi njene lastne poti v socializem to .komunizem ne gre razglašati za kapitalistično. Verjetno je prav vse na kongresu in drugje zanimalo najbolj to, kaj bo sovjetski premier dejal o Berlinu in o polemiki med komunističnimi partijami. »Problem mirovne pogodbe z Nemčijo,« je dejal Hruščov, »je danes drugačen kot je bil pred uveljavitvijo zaščitnih ukrepov na mejah NDR.« Toda nemško vprašanje je še naprej življenskega pomena in ga je treba urediti. Za nesoglasja z albanskimi partijskimi voditelji pa je menil, da bi bilo smotrno, če bi prenehali s polemiko med komunističnimi partijami. Sicer pa so časniki v minulih dneh posvetili največ prostora Oombejevemu koncu v Katangi to de Gaullovi izjavi o priključitvi Velike Britanije k evropskemu Skupnemu tržišču. Francoski predsednik je spet jasno to odločno povedal, da ne želi videti Britanije v tej evropski skupnosti kot polnopravno članico. štirinajstega januarja je minilo deset let, odkar je ljudska skupščina izvalila predsednika Tita za prvega predsednika FLRJ. V teh letih je tovariš Tito dokazal, da je opravičili zaupanje, ki smo mu ga tedaj izkazali jugoslovanski narodi. Zato mu tudi mi ob tej obletniioi želimo: »Še na mnoga leta!« Zdcužittv UfneU^slciU ac^anizadi Vzroki, ki so narekovali združitev KZ Lenart, KG Selce 1NA UGANkA Spet je na vrsti naša nagradna uganka. Pravilne odgovore in izžrebanega reševalca letošnje 1. uganke bomo objavili v naslednji številki »Domačih novic«. Sedaj pa k novim vprašanjem. Odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kako se imenuje v Lenartu zelo znana zgradba, ki je pod spomeniškim varstvom? 2. Najvišji organ samoupravljanja v zadrugi? 3. »Plačilno sredstvo« s katerim so kmetje plačevali delavce? 4. Koliko avtobusov odpelje dnevno iz Lenarta proti Mariboru? 5. Najstarejše podjetje v ob-^ čini Lenart? 6. Avtor romana »Kontrolor Škrobar«? 7. Koliko pohodov po poteh partizanskih postojank je 'bilo doslej v občini Lenart in katero društvo jih je organiziralo? 8. Koliko številk »Domačih novic« je izšio v letu 1961? 9. Kaj pomeni kratica PD? 10. Kako se imenuje po domače soba? Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana. Srečni dobitnik prejme knjižno nagrado. Odgovore je potrebno poslati do vključno 15. februarja 1962. Naš naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Ptujska cesta 3. Vzroki so narekovali združitev KZ Lenart, KG Selce in KG Lenart (Nadaljevanje is 1. strani) kor se bo tudi v bodoče imenovala, bo zaradi širšega gledanja, ki je nujen pogoj v taki organizaciji, lažje specializirala kmetijsko proizvodnjo. To ji bo pa omogočeno tudi zaradi možnosti večjega in bolj načrtnega investiranja v proizvodnjo. V večji kmetijski organizaciji bo mogoče v krajšem času in bolj smotrno graditi potrebne objekte, kakor so večja pitališča, in drugi tovrstni objekti. Taka organizacija bo imela tudi možnosti za kompleksno obnovo sadovnjakov. V sklopu nove zadruge naj bi se prav teko zgradila predelovalnica sadja, ki bo predelovala sadje kmetijskih proizvajalcev in pridelek s površin organizacije same. Obstoječo predalovalnioo mesa v Voličina bo v veliki zadrugi prav tako mogoče bolje izkoristiti. Velike prednosti se kažejo v novi kmetijski organizaciji tudd v kmetijski proizvodnji. V tem pogledu bo mogoče zlasti odpraviti dvo-tirnost v uporabi kmetijskih strojev, ki prav zaradi tega večkrat niso bili najboljše izkoriščeni, saj so bili primeri, da je traktor le-narške zadruge oral na njivi, na sosedni pa traktor kmetijskega gospodarstva. Nemalo važno, če ne celo prioritetnega značaja je to, da bo velika kmetijska organizacija v občini lažje vodila enotno kmetijsko politiko na svojih površinah, kakor tudi v sodelovanju s kmetijiSkimd proizvajalci. Seveda bo v veliki zadrugi tudd planiranje mogoče urediti enotno. Poleg naštetih so še drugi vzroki, ki odločno govorijo za novo kmetijsko organizacijo. Pred dokončno združitvijo pa bo kazalo vprašanje kritja izgube za nazaj rešiti na najbolj prikladen način, tako, da bo nova zadruga zares opravičila svoj obstoj in ustvarila sredstva za pospešeno reprodukcijo. -ec 5,730.000 din krajevnega samoprispevka, ni nobeden predvidel sredstev za rekonstrukcijo te ceste. KO Zg. Ščavniea je sicer predvidel 60 tisoč din, vendar do 30. novembra ni izkoristil niti tega. Prav bi bilo, da o tem problemu razpravljajo zainteresirani zbori volivcev na posameznih območjih in da krajevni odbori pred zbori volivcev zavzamejo enotno stališče. Slavko Kureoič, referent za kom. in gradb. zadeve ObLO Lenart ZANIMA ME, POD KAKŠNIMI POGOJI SPREJEMA ZAVOD ZA DUŠEVNO DEFEKTNE V HRA-STOVCU NOVE BOLNIKE, KAKŠEN JE POSTOPEK ZA SPREJEM IN KDO PLAČA VZDRZEVAL-NINO? L. T. Cogetinci Zavod oskrbuje in vzgaja svoje varovance s sredstvi, ki so mu na večje sečnje v lastnih gozdovih. Postopek za prenos žage in odobritev dejavnosti rezanja lesa KG Lenart še do danes ni končan, ter je v teku. KG je nameravalo usposobiti žago v Benediktu in premestiti tudi žago v Lenartu. Ne oziraje se na to pa žaga v Lenartu na sedanjem mestu po pogodbi ne bi mogla poslovati dalje kot do 31. decembra 1962. S sklepom zadružnega sveta KZ Lenart in DS KG Lenart ter mizarske delavnice »Brest«, da se vse te organizacije pripojijo h KZ Lenart, je nastala nova situacija. Kmetijska zadruga sedaj proučuje možnost ureditve žage v Lenartu na novi lokacjii. Ta gradnja bo vključena tudi v plan zadruge za leto 1963. Prepričani smo, da bo zadružni svet potrdil vključitev tega objekta v plan gradenj zadruge. Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart Več skrbi preventivni zdravstveni dejavnosti Ob raznih prilikah poudarjamo pomen zdravstvene preventive, toda za to panogo zdravstvene zaščite se še vse premalo stori. Kje so vzroki? Zdravstveno preventivno zaščito v občini opravlja zdravstveni dom, nosilec stroškov pa je občinski ljudski odbor. Dobro vemo, da so stroški zdravljenja pri nekaterih boleznih zelo visoki in občutno bremenijo v nekaterih primerih občinski proračun, v več primerih pa tudi socialno zavarovanje. Zakaj dopuščamo, da so ti stroški tako visoki in še vedno naraščajo? Sprijazniti se moramo z dejstvom, da je bolje in ceneje za vse, bolezen preprečiti, jo zatreti v kali, preprečiti širjenje, kakor pa bolezen zdraviti, ko že nastopi, jo zatirati, ko se že razvije. Mi ne smemo le gasiti, temveč moramo preprečiti požar. Če hočemo, da bo preventivna dejavnost kakovostna, ji moramo omogočiti delovanje s finančnimi sredstvi in s kadrom. Pred leti razen patronažne sestre dragega kadra ni bilo. Zdravstveni dom je nameraval ustanoviti ekipo za preventivno dejavnost, ki bi jo sestavljali zdravnik, patronažna sestra, babica in higienski tehnik. Ta ekipa bi se izključno ukvarjala s preventivno dejavnostjo v novih prostorih dispanzerskega centra v Lenartu. Do danes jim ta načrt ni uspel. Finančna sredstva so bila za preventivo vsako leto pičlo odmerjena, ki še zdaleka niso zadostovala za to dejavnost in še ta so se večkrat črtala. V letu 1962 pa jih sploh ni bilo, oziroma so bila enostavno črtana. KLJUB RAZNIM TEŽAVAM DOSEŽENI LEPI USPEHI V PREVENTIVNI DEJAVNOSTI Kljub temu, da so bile glede zdravstvene zaščite finančne in kadrovske težave se je vseeno veliko storilo. Poglejmo nekaj podatkov: umrljivost dojenčkov je v zadnjih šestih letih vidno padla od prejšnjih 6,2% na 3,3% v letu 1961, za leto 1962 pa je padel odstotek na 2,54%. Leta 1956 je bilo pri dojenčkih okrog 80% rahitisa. S sistematičnim zdravljenjem dojenčkov, zlasti pa nosečnic v zadnjih mesecih nosečnosti je padel odstotek rahitisa pri dojenčkih na okrog 20%- Komplikacije pri porodih so zelo redke. V zadnjih letih beležimo le en primer smrti nosečnice po porodu (v bolnišnici). Težave se pri dojenčkih in nosečnicah zlasti pojavljajo v zvezi s prehrano, vendar pa so tudi tukaj že vidni uspehi. Na obveznih cepljenjih predšolske in šolske mladine so v zadnjih letih dosegli 90 do 98% udeležbo. Rezultati niso izostali. Ne samo, da ni bilo nobenega primera davice, koz, so tudi primeri obolelosti za tetanusom padli na ničlo. Oslovskega kašlja je bilo lani 20 primerov in še to pri tistih, ki niso bilii cepljeni. Cepljenje proti otroški paralizi je bilo sicer neobvezno, vendar je bilo zajetih kar 62% otrok. Zato je razumljivo, da leta 1962 ni bilo niti enega primera obolelosti za otroško paralizo. Pred leti so v zdravstvenem domu v Lenartu uvedli evidenco kliconoscev tifusa in paratifusa, medtem ko so leta 1962 vse evidentirane kontro-liiali in ugotovili negativne izvide pri vseh, ki so jih pregledali. ŠE VEDNO NA PRVEM MESTU OBOLELIH ZA TUBERKULOZO V SLOVENIJI Čeprav je bilo pri zdravljenju tuberkuloze veliko storjenega, še imamo v naši občini vedno največ obolelih za to boleznijo in se uvrščamo na prvo mesto v republiki. V zadnjih letih sta bili izvedeni dve fluorografski akciji, odkrili so mnogo primerov novih obolenj in ■pričeli takoj z zdravljenjem. Pregledani so bili vsi občani nad 18 let starosti. Eden važnih problemov v preventivni zdravstveni dejavnosti je, kako zajeti in pregledati šolske in pošolske otroke po sistemu tako imenovanega testiranja in besežiranja. Pri tej mladini je zlasti važno, da se kolikor mogoče hitro prepreči širjenje bolezni. V začetku leta 1962 so pregledali šolske otroke, kar je vsekakor velik napredek na tem področju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je bila akcija prekinjena, čeprav je bilo po planu predvideno, da se pregledajo tudi pošolski otroci. Za zdravljenje tuberkuloze so nujno potrebni tudi primerni prostori. Prvotna zamisel zdravstvenega doma je bila, da bi zgradili pro-tituberkulozni dispanzer, vendar so to misel zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustili in predvideli, da zgradbo zdravstvenega doma razširijo. S tem bodo pridobili ustrezne prostore, ki jih bodo opremili tudi z vsemi potrebnimi aparati. Dr. F. G. in sliki Te -dni iso se začeli občini zbori organizacij in društev v naši ob&iinii. Talko se je 13. januarja sestalo na rednii obračun svojega dela tudi Gasilsko društvo Lenart. Na zboru so ugotovili precejšnje uspehe v preteklem letu, sprejeli pa sio itudi program dala. Na sliki: delovno predsedstvo, v desnem kotu pa itov. Klamenčič, poveljnik Okrajne gasilske zveze Maribor. Tale posnetek smo napravili nekega zimskega dne pred kratkim v pisarni občinskega ljudskega odbora. Nič posebnega boste rekli. Toda posebnost je v tem, da je cvetlica na Sliki prav takrait lepo cvetela, kakor sredi poletja. Poznavalci cvetja pravijo, da je to redek primer. Cvetje se je sicer kmailu osulo, toda čudna igra narave je le opravila svoje. Zima je letos prišla zgodaj. Mraz pritiska iz dneva v dan huje. Cesite so večkrat neprehodne. Važnejše ceste sicer čistijo s posebnimi stroji, medtem ko morajo marsikje prebivalci sami seči po lopatah in se lotiti snega, ki ga je vedno več. Na sliki: mladinke s prostovoljnim delom čistijo zasnežene poti v Zavrhu. strogo zaupno Bili smo napoti Gasilci iz Lenarta so imeli po občnem zboru 13. januarja ples v gostilni »Grozd«. Ta dan proti večeru se nas je skupina mladih napotila v lenarški klub, ki pa je bil zaprt. V Lenartu manjka družabnega življenja in ker je bil klub zaprt, smo se napotili v gostilno, kamor smo vljutino vstopili in se dostojno vedli na plesišču. Nenadoma pa se pojavi starejši možakar in nas nahruli, češ, da za nas ni prostora v njihovi družbi, ker smo še premladi, čeprav je bilo na plesu veliko nam enakih ali še mlajših. Bili smo takorekoč izgnani, kar nas je prizadelo. Razmislimo! Napredek prosvetnega društva v Jurovskem dolu Pred dobrim letom so v Jurovskem dolu znova poživeii kulturno prosvetno dejavnost, ki pa se je zlasti razživela zadnji čas. Na občnem zboru, ki je bil pred kratkim, so, da bi delo še izboljšali, izvolili v vodstvo tri četrtine novih, mladih in delavoljnih ljudi. PD Jurov-ski dol trenutno sodi med najbolj delovne organizacije v kraju. Takoj po občnem zboru so se lotili preureditve notranjosti dvorane in so sredstva, ki jih je v ta namen zbor volivcev odobril, tudi uporabili. Dramska sekcija prosvetnega društva je že naštudirala Finžgar-jevo dramo »Razvalina življenja«, ki so jo nedavno uprizorili na domačem odru. Z igro in s silvestrovanjem, ki so ga izvedli po igri so pridobili precej denarnih sredstev, ki jih bodo uporabili za urejevanje kulturnega doma. L. F. PLAN DELA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL VOLIČINA ZA LETO 1963 Na seji KO SZDL so v Voličini sprejeli plan dela za leto 1963: Krajevna organizacija SZDL bo januarja sklicala posvet predsednikov in tajnikov množičnih organizacij ter se z njimi pogovorila o skupnem delu v letu 1963. Vsake tri mesece se bodo vršili plenumi krajevne organizacije in sicer: Januar: Razprava o izvršenem programu krajevne organizacije SZDL Veličina v letu 1962. Razprava o občinskem statutu — izdelava predlogov. April: Razprava o kmetijstvu: spomladanska setev, kooperacija IZ KRAJA V KRAJ AVTOBUSNO POSTAJO NAJ BI UREDILI V Cerkvenjaku pravijo, da je trenutno osrednji problem v komunalni dejavnosti avtobusna postaja. Sedaj je stanje nemogoče, saj se avtobusi dobesedno prerivajo na ozki cesti med pošto in zadružnim domom. O tem je razpravljal tudi odbor KO SZDL. Cesto nameravajo razširiti za približno dva metra proti zadružnemu domu. Zemeljska dela bodo skušali opraviti s prostovoljnim delom, medtem ko bodo za sredstva prosili, za gradbeni material krajevni odbor in cestno upravo. Želeli bi tudi zgraditi čakalnico za potnike, vendar morajo za to dobiti predhodno načrt in še večja denarna sredstva. NA OBRATU ZADRUGE 70 ODSTOTNO IZPOLNJEN PLAN V ŽIVALSKI PROIZVODNJI Značilno za obrat lenarške zadruge v Cerkvenjaku je, da so lani znatno napredovali tako v pogodbenem kmetijskem sodelovanju kakor v odkupu. Lani so na primer odkupili 1.100 kosov živine. Od tega kar 800 prašičev. Zanimivo je, da so za skoraj vso odkupljeno živino imeli pogodbe. Pozivamo k sodelovanju pri izgradnji športnega igrišča O uspehih in načrtih TVD »Partizan« Lenart nam je načelnik v tem društvu Rudi Zakeljšek povedal naslednje: v travništvu, delo gospodarskih organizacij, realizacija plana. Avgust: Razprava o šolstvu, zdravstvu in o delu kulturnopro-svetnih ustanov in društev. Dvodnevni popoldanski seminar za člane odbora KO SZDL ter tajnike in predsednike ostalih organizacij in društev. December: Pregled izvršitve plana ter ostala aktualna vprašanja. Spremljali bodo tudi vse tekoče politične in gospodarske dogodke. Sekcije bodo angažirali tako, da bodo pripravljale gradivo za ple-nume KO SZDL. Cerkvenjak In še ta podatek: na območju Cerkvenjaka so lani odkupili tri vagone krompirja od kmetijskih proizvajalcev, ki sodelujejo pogodbeno za zadrugo. Pogodbeno sodelovanje je zlasti napredovalo zato, ker so se vanj vključili v veliki večini tudi prizadeti po toči. Tako so sklenili okrog 140 pogodb za 130 ha kmetijskih površin. Lani so bile tudi površine v sodelovanju precej večje, zlasti pa pri tistih, ki jim je toča povzročila večjo škodo, ki so šli v več primerih z vsem posestvom v kmetijsko sodelovanje z zadrugo. Zanimivo je, da so na obratu v Cerkvenjaku že lani sklenili pogodbe za organizirano pitanje živine in da so letošnji plan izpolnili kar za 70 odstotkov. Ze večkrat smo ugotavljali, da nastaja vrzel med kmetovalci in zadrugami. V lenarški zadrugi so temu hoteli napraviti kraj tako, da so začeli sklicevati sestanke s kmetovalci, ki so lepo uspeli. Tak sestanek so imeli tudi v Cerkvenjaku, katerega se je udeležilo okrog 160 kmetov, kd so zavzeto sodelovali v razpravi in - tudi predlagali, naj bi zadruga nabavila še več sejalnic, kosilnic in še en traktor. Taki sestanki so vsekakor uspešni in jih bo kazalo A« še vnaprej sklicevati. USPEHI, KI SO JIH ČLANI PARTIZANA DOSEGLI V LETU 1962? V letu 1962 so člani Prtizana iz Lenarta dosegli lepe uspehe, zlasti v atletiki in nogometu. Atleti so s a predvsem uveljavili na dolgih progah. Najlepši uspeh so dosegli v Ljubljani na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so v hudi konkurenci dosegli častno drugo mesto. Zaradi tega uspeha jih je atletska zveza Slovenije povabila na atletsko prvenstvo naše republike, kjer so se tekmovalci iz Lenarta lepo odrezali in dobili vse priznanje. Člani in članice so tekmovali tudi v atletskem »C« programu Slovenije. Člani so na tem tekmovanju zasedli prvo mesto in dobili prehodno zastavico v trajno last, medtem ko so članice zasedle tretje mesto. Nogometaši so v preteklem letu zasedli v Slovenj ego-riški nogometni ligi drugo mesto. NAČRTI ZA LETO 1963? V tem letu moramo predvsem povečati število članstva v vseh oddelkih. Zlasti bi radi kader črpali v mladinski organizaciji. Pripravljamo se na razna tekmovanja v atletiki, nogometu in odbojki ter na akademijo, ki naj bi bila predvidoma meseca maja. Tekači se že vestno pripravljajo na tradicionalni »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«. Nogometaši pa na spomladansko nogometno prvenstvo. Letos bomo začeli tudi z veliko akcijo pri izgradnji športnega igrišča v Lenartu. K sodelovanju vabimo vse, ki jim je šport pri srcu. Združenje šoferjev in svtomehanikov, podružnica KZ Lenart je slavilo svoj praznik 15. januarja so člani pred kratkim ustanovljene podružnice združenja šoferjev in avtomehanikov pri kmetijski zadrugi Lenart slavili svoj praznik. Tega dne so se Uradni dnevi Sedež Občinskega ljudskega odbora Lenart: ponedeljek, sreda, petek Pozimi: od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 14. ure Poleti od 1 aprila do 30. septembra od 6. do 13. ure Isti uradni dnevi na krajevnih uradih Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Voličina in Benedikt. Krajevni urad Jurovski dol: torek, četrtek, sobota spomnili na dan, ko se je tov. Tito leta 1959 včlanil v to organizacijo. Priložnostni govor je imel predsednik podružnice Maks Krajnc. Šivalni-prikrojevalni tečaj Tovarna šivalnih strojev »Mirna« priredi tudi letos šivalni in prikrojevalni tečaj v Lenartu. Pričetek tečaja bo predvidoma 1. februarja. Prijave sprejema Danica Cvar, osnovna šola Lenart. KRIŽANKA GRADIŠČE 27. januar ob 15. in 19. uri »TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE«, ameriški lilm 3. februarja ob 15. in 19. uri »COWBOJ«, ameriški film VOLICINA 27. januarja ob 10. in 18. uri »KOCUBEJ«, sinemasikopski film 3. februarja ob 15. in 18. uri »MATI INDIJE«, indijski film V CT* Zimsko iTVO 4 SftH m IRtVO- ZUO SiiSSiA) iy AitOHO- LNA JR08HO BLAGO KRMILO fSSrj ij^eo- N3| CPvM C C ► fll ♦ ORAN rt POTO- HtC SUVA* /rito*/ • i GOS^O- MMNC 1 Ki, ts-ii VIHOKOS tis io^p. JU9L0. LOKAL 3U5. TV m gOZtNI HUMC1 » torr*- V£N \Zu- SN1SC N«E rric£ f Slovenske gorice v borbi V tej številki ponovno oživljamo spomine na razvoj NOB v Slovenskih goricah. Odslej bomo za nedoločen čas v vsaki številki objavili krajši sestavek o dogodkih med NOB v naši občim. PRVE ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA V VOLlClNI Piše: FRANJO ŠKRBINC V letu 1942 so se v času hudega preganjanja zatekli nekateri borci Lackove čete tudi na območje Voličine — predvsem v Selce in Cenmljenšak. Oso j mik — Kost j a se je skrival nekaj dni pri Ceh Martinu v Selcih. Braita Reša sta biila včasih pri malem kmetu v Selcih štev. 77. Poznala sta družino Družovičevo že od prej. Diru-žovič j e .imel malo posestvo liin je v stari Jugoslaviji težko-živel z ve- liko družimo. Bil je v dolgovih. Spomladi leta 1942 so bili pri hiši oče Gegor, žena Marija in dve hčerki Antonija in Marija. Sin Franc je bil v nemški vojski in je tam padel. Sin Jože pa je bil na delu v Nemčiji. Ko je bila uničena Lackova četa pri Ptuju, so sledile aretacije in izdajstva, predvsem v okolici Ptuja. Oba Reša sta v borbi padla. Nemci so izvedeli za Družovi-čeve v Selcih. Dne 13. julija 1942 so ptujski gestapovci izvršili preiskavo. Vse je kazalo, da bodo odšli brez kakega uspeha. V predsobi pa je bilo kolo, ki je bilo povod strašni tragediji. Ko so spraševali domačine, čigavo je kolo, so se nekateri zmedli in začeli Trgovsko podjetje »POTROŠNIK«, obvešča potrošnike Soj ni res!... Pa je!! GOTOVO NAJUGODNEJŠI NAKUP NA POTROŠNIŠKO POSOJILO PO KONKURENČNIH CENAH V VSEH POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA »POTROŠNIK« LENART. različno odgovarjati. Gestapovci so kolo prepoznali in ugotovili lastnika. Kolo je bilo baje last Reševih. Sedaj se je začelo najstrašnejše, kar so lahko pričakovali. Vse domače so postavili pred zid in grozili s smrtjo. Istega dine proti večeru so Družovičeve: očeta Gregorja, mater Marijo in obe hčerki odpeljali v Ptuj. Prav talko so naložili vso živino in jo odpeljali prav tako v Ptuj. Nemci so Družovfičeve .odpeljali v Maribor. Med 28. in 30. julijem pa so bili ustreljeni blizu Celja kot talci. Nemci so ustrelili vse razen hčerke Marije, ki so jo odvlekli v taborišče, odkoder se je po osvoboditvi vmiila. Rdeči plakati, ki so jih Nemci nabili, so v tistih dneh oznanj ali smrt treh ljudi iz Selc, ki so bili prve žrtve fašističnega terorja v Voličini. V Cerkvenjoku še letos spomenik padlim borcem NOV Končno bodo Cerkvenjačani le doživeli postavitev spomenika padlim borcem NOV. O tem so se pogovarjali tudi na občnem zboru Zveze borcev in sklenili, da bodo letaš gotovo postavila spomenik, o čemer se že pogovarjajo nekaj let. Ze pred leti so začeli zbirati denarna sredstva, ki se jih je do sedaj steklo ofcrog 100 tisoč din. Spomenik bo stal pred zadružnim domom in bo zgrajen iz pohorskega granita z vgrajeno belo marmornato ploščo. Predvidevajo, da bo odkritje spomenika 29. novembra. -ec LICITACIJA Občinski ljudski odbor Lenart razpisuje za 28. februar 1963 ob 9. uri v Lenartu, Radgonska c.. 21 javno licitacijo za prodajo zidne opeke, ki je vgrajena v gospodarskem poslopju, bivša last Grahor-nik. Izklicna cena vrednosti opeke je 60 tisoč din. Pogoji so naslednji: — da se zidovi porušijo do temeljev — da se kamen zloži v neposredni bližini da se odvečni material (šut) odstrani na določeno mesto približno 250 m od porušenega objekta da se vgrajene traverze zložijo v neposredni bližini porušenega objekta. Načelnik oddelka za gospodarstvo Rudi Pen, 1. r. Slovenske gorice v prrdovnini in topcgrofski ogledi arheoloških najdišč (Nadaljevanje) Piše VLADO LORBER Zemeljska skorja se je polagoma ohlajala in debeMa. Toda med temi procesi so se vršili še vedno veliki zemeljski premiki. Tako je nenadoma v Prekmurju v Gradu prodrla na dan lava in ustvarila današnje vulkanske tufe, ki so zgrajeni iz bazaltne magme. Ves grad v Gradu je zgrajen iz te sivkaste kamenine, ki je sestavljena iz kremenovega proda in peska, ki je pomešan z vulkanskim pepelom. Ti kosci vulkanskega pepela so različno veliki. Vulkan jih je bruhal pri pliinSkih erupcijah iz zemlje. Ti izbruhi so se dogajali v pliocenski doba. Tuf-ski vključki so nastajali v vodi in so bili polni plinov. Vse skupaj se je ohlajalo, plin je izhlapeval in na njegovem mestu so nastale votlinice. Celotne Slovenske gorice so nastajale v morju v miocetn- ski in pliocenski dobi. Vso Panonsko nižino je pokrivalo morje. V tem Panonskem morju so živele milijarde drobnih živih bitij (morske školjke, morski polži, razne amebe, alge in še nešteto enoceličarjev), ki so bila odeta v plaščke iz apnenca. Vsa ta živa bitja, rastline s svojimi apneoi-častimi in kremenastimi plašči so padala na morsko dno, se sesedala in vezala z raznimi vezili. Tako je nastal školjčni apnenec, ki je in je bil glavni gradbeni material za vse slovenj egoriške stavbe Taki kamnolomi so še danes v Oseku, kjer iz njih lomijo školjčni apnenec tamkajšnji kmetje in ga prodajajo kot gradbeni material. Prvi pionirji v teh kamnolomih so bili Rimljani že v drugem in tretjem stoletju, kar pričajo še danes rimski grobovi, ki se nahajajo tik nad kamnolomom v Oseku. Vsi grobovi so v notranjosti obloženi s skladi školjč- nega apnenca, ki so včasih skle-sani v pravilno pravokotne oblike ali pa izklesani v kamenite rakve. Tudi vsi temelji dosedaj odkritih rimskih stavb v okolici Benedikta in Lenarta so zgrajeni iz tega apnenca. Dolžina tega kamnoloma se vleče skoraj kilometer Ln pal na severozapadni strani Oseka. Danes ta kamen uporabljajo predvsem v okrasne namene. Na primer: vsa škarpa ob avtobusni postaji v Gornji Radgoni in še marsikje drugje je zgrajena iz oseškega apnenca. Tudi vse ceste po Slovenskih goricah imajo za podlago oseški školjčni apnenec. Ze Rimljani so gradili ceste v Slovenskih goricah iz tega apnenca. Iz Panonskega morja so se dvignili Karpati in razdelili to veliko morij e v manjša morj a. Tok rek se je pretrgal in tako je bil dotok sladke vode v ta morja neznaten, zato so se morja pričela sušiti. Polagoma je Panonsko morje prebilo in izlizalo edino zapreko na Džerdapu v karpat-skem gorstvu. Vse bolj je lizalo ozki prehod, ga prebilo in se izlilo. Po dolgih milijonih let so se iz morskega dna oblikovale naše gorice. Novo nastale reke so pričele oblikovati morsko dno. Doba silnih viharjev je zgrinjala in kopičila zemljo v Panonski nižini v velikanske sklade črne puhljiice (Baranja, Banat, Bačka). Slovenske gorice so obrobje nekdanjega Panonskega morja in ravno tu so reke nanašale ogromne količine proda, peska in gline. Tedanje reke so pričele ustvarjati svoje struge. Stalno so spreminjale smer svojega toka in so tako nanašale po visej širini dolin velikanske sklade naplavin. Tudi silni nalivi, in deževne dobe so pripomogle, da imajo današnje gorice tako obliko. Nastajale so dolinice, a na desno in levo od njih pa kopasti hribi s položnimi pobočji. Ce gledamo slovenske gorice iz ptičje perspektive vidimo, da je njihova oblika površja podobna kupom sena. Tudi višinske razlike niso velike, saj se enakomerno vrstijo od sto do štiristo petdeset metrov. Bolj je delovala erozija s svojo močjo, večja in bolj strma so pobočja. (Nadaljevanje prihodnjič) ODLOKI Po 116. in 117. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 22-378/61) ter 1. točki odloka o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za prvo tromesečje 1963 (Ur. ilist LRS, št. 38-262/62), je Občinski ljudski odbor Lenart na sejii občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. decembra 1962 sprejel ODLOK o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za I. tromesečje 1963 v občini Lenart. 1. člen Za območje občine Lenart se za čas od 1. januarja do 31. marca 1963 izvrši predpis akontadije dohodnine, občinske doklade in prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in sicer: 1. kmetijskim gospodarstvom na območju katastrskih občin, ki so bile med letom 1962 prizadete po toči in to: — vse katastrske občine v mejah Krajevnega urada Voličiina; — katastrske občine Smolmci, Zupetinci, Adrenai, Cagona, Go-eova, Šetarova in Viniička vas; — in nadalje Stanetkiei; v višini 20 odstotkov. 2. Vsem ostalim kmetijskim gospodarstvom v višini 30 odstotkov od dohodnine, občinskih doklad in prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, ki so bili odmerjeni kmetijskim gospodarstvo^ za leto 1962. 2. člen Akontacija se predpiše v enem znesku. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniiteu okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Lenart, dne 22. decembra 1962. Številka: 1A1 010-17/62-1. Predsednik Obč. LO Edo Zorko Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 28. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57), 1. in 3. člena odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnika in imetnikov živali (Ur. list LRS, št. 2-10/59) je Občinski ljudski odbor na sejii občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev Občinskega LO Lenart dne 22. decembra 1962 sprejel ODLOK o obveznem zatiranju goveje me-tiljavosti na območju Občinskega ljudskega odbora Lenart. 1. Da se prepreči širjenje mefrilja-vosti goveje živine, se mora obvezno izvršiti dvakrat letno pregled goved na sumljivih območjih ter zdravljenje matiljavih goved. 2. Sumljiva območja na imetilja-vost goved določi upravni organ pristojen za veterinarsko službo pri ObLO Lenart. 3. Stroške pregleda in zdravljenja na metiljavost nosi lastnik ali imetnik živali. 4. V stroških so zajete veterinarske usluge in zdravila. 5. Akcijo zatiranja metiljavosti izvaja Veterinarska postaja pod vodstvom upravnega organa pristojnega za veterinarsko službo ObLO Lenart po pomoči Zivi-norejsko-veteriniarskoga izavoda Ptuj. 6. Lastniki oziroma imetniki živali so dolžni izvrševalcem akcije nuditi vso pomoč in se ravnati po njihovih strokovnih navodilih. 7. Podrobna navodila za izvajanje tega odloka izda upravni organ pristojen za veterinarsko službo pri ObLO Lenart. 8. Kršilce določb tega odloka se kaznuje po določilih 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi in kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, štev. 26-231/54). 9. Ta odlok začne veljati osmi dan po sprejetju. Objavi se v Uradnem vestaiku OLO Maribor. Številka: 1/1 320-29/62-1. V Lenartu, dne 22. dec. 1962. Predsednik ObLO Edo Zoriko Na podlagi 6. člena oredbe o obveznem tubenkulimiiziranju (razpoznavnem cepljenju) goved (Uradni vestnik Okraja Maribor 3-52/62), izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Lenart, po sklepu seje z dne 19. 10. 1962 NAVODILA za izvajanje odredbe o obveznem tuberkuliniziranju (razpoznavnem cepljenju) goved in delu cenilne komisije. 1. V začetku meiseca marca vsakega leta se začne obvezna splošna tuiberkulinizacija vseh goved na območju ObLO Lenart, ki jo je potrebno opraviti do kanca leta. 2. ObLO izda vsakemu lastniku ali imetniku goveje živine bon za tuberkulinizacijo za vsak komad goveje živine stare nad 3 mesece. 3. Bon vsebuje .ime in priimek lastnika ali imetnika živali, bivališče ter podatke o živali. Lastnik ali imetnik živali izroči bon za tuberkulinizacijo veterinarju, ki žival tuberkulinizira. 4. Tuberkulinizacijo -vodi občinski veterinarski inšpektor, izvaja pa Veterinarska postaja in drugi pooblaščeni veterinarji. Veterinarska postaja se mora ravnati po strokovnih navodilih 2i-vinorej'Sko-veterinarskega zavoda. 5. Vsi živinorejci morajo biti obveščeni o akaiji tuberkuliniza-cije 8 dni pred pričetkom akcije za posamezna naselja. 6. ObLO izterja pavšal za tuberkulinizacijo pni vseh lastnikih živali na osnovi ugotovljenega stanja. Lastniki ali imetniki živali plačajo pavšalni prispevek tuberku-linizaaije po stanju ugotovitve goveje živine, ne glede na spol, starost in število. Plačila se ne vračajo zaradi zmanjšanja števila-goved med letom. 7. S fondom za tuberkulinizacijo upravlja svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pristojen za celoten kmetijski sklad. 8. Veterinarski javni službi se krijejo stroški za tubrekulinizaci-jo iz fonda za tuberkulinizacijo pri kmetijskem skladu občine za izvršene storitve po živali, odnos-no po predloženem bonu. 9. Iz istih sredstev zbranih za tubeiikulinizacijo po 5. členu odredbe o obvezni tuberkulinizacijii (razpoznavnem cepljenju) goved, se izplačuje tudi odškodnina za zaklane pozitivne reaktorje. 10. V fondu za tuberkulinizacijo se zagotovi 70 % sredstev za izplačilo stroškov ob tuberkulini-zaciji, 30 % pa za kritje odškodnine za zaklane pozitivne reaktorje. Neizkoriščena sredstva ostanejo za iste namene v naslednjem letu. 11. Razlika med tržno in klavno vrednostjo živali v višini 50 do 100% razlike, se izplača lastniku ali imetniku živali 'iz sredstev za tuberkulinizacijo odrejenih za izplačilo odškodnine. Ostalo škodo, ki je nastala zaradi obveznega zakola tuberkulozne živali pa trpi lastnik živali. 12. Ugotovljene tuberkulozne živali se izločijo iz reje na osnovi odločb Odloka o posebno nevarnih živalskih kužnih boleznih in o posebnnih ukrepih za njihovo zatiranje in izkorenitev (Ur. list FLRJ, štev. 19/56), najkasneje v raku 2 mesecev po ugotovitvi. 13. V okuženih in okužbe sumljivih dvorcih je obvezno ponavljanje tuberkulinizaoije vsakih 6 do 12 tednov do popolne sanacije. 14. Ponovno tuberkulinizacijo izvrši občinski veterinarski inšpektor ali od njega pismeno pooblaščeni veterinarji. 15. Višino odškodnine za zaklano tuberkulozno žival določi posebna cenilna komisija v smislu uredbe o odškodnini za ubito, zaklano ali poginulo živino (Ur. list FLRJ, štev. 49/54), M jo imenuje svet za kmetijstvo in gozdanrstvo ObLO Lenart. 16. V ceniini komisiji so zastopani : a) Slan ObLO, odkoder poteka cenitvena žival, to) član Zadružnega sveta iz istega področja, c) upravni organ veterinarske službe ObLO. 17. V cenilnem zapisniku mora biti razvidno naslednje: ime lastnika ali imetnika živali, njegovo bivališče in pošta, ime živali, vrsta, spol, starost, opis, eventuelni rodovniški in molzni izvlečki, teža, stanje brej osti in uporaba živali. 18. Cenilna komisija ocenjuje plemensko ali plemeno vrednost živali. Skupna vsota cenilne vrednosti poedinih članov komisije se razdeli s 3, od tega števila se odbije izkupiček za klavno vrednost po predloženem odkupnem listu, ostanek pa se kot razlika med klavno in plemensko oz. plemensko vrednostjo predlaga oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo za reševanje odškodninskega zahtevka. 19. Cenilna komisija ima pravico prigovora na pravilno cenitev klavne vrednosti ocenjene živali. 20. Zahtevku po odškodnini se ugodi šele po izločitvi zadnjega bolnega reaktorja iz hleva. Ce je samo pri eni živali zamujen roik izločanja naveden v odločbi za odtujitev bolne živali iz hleva, se zahtevek po odškodnini zavrne za vse živali. 21. Zahtevek po odškodnini se ■ne sprejema za delovne vole stare nad 5 let, za jalove krave in teli-ce namenjene za klanje, za živali s hibami ali okvarami ki so namenjene za zakol, za živali v izredno slabem zdravstvenem in gojnem stanju po krivdi imetnika ali lastnika živali. 22. Zahtevek pa se obvezno zavrne: a) če ni lastnik oddelil bolne živali v poseben hlev; b) če se po ugotovitvi bolezenske reakcije na živali, lastnik ni držal navodil veterinarskega organa glede razkužb in preventivnih mer; c) če je lastnik vedoma kupil bolno žival ali žival iz sumljivega ali okuženega hleva brez veterinarskega dovoljenja; d) če je kupil žival brez živinskega potnega Jlista; e) če je kupil sumljive živali ali živali s sumljivo reakoijo; f) če je lastnik kupil žival iz drugega področja, kjer ni bila v teku preteklega leta izvršena tu-berkulinizaci j a, ter je tudi ni dal v predpisanem roku 41 dni po nakupu razpoznavno cepiti. 23. Predlogu po zahtevku o odškodnini mora biti priloženo: a) odločba za odtujitev bolnega reaktorja; b) potrdilo odkupnega oz. klavnega podjetja; c) ceniini zapisnik; d) potrdilo veterinarskega organa o izpolnitvi zahtev navedenih v 22. točki teh navodil. 24. V primeru zavrnitve odškodninskega zahtevka ali njegovega občutnega zmanjšanja oz. znižanja, je komisija za cenitev dolžna dati oškodovanemu pismeno obrazložitve. 25. Predlog za zahtevek o odškodnini daje veterinarski inšpektor občine, nalog za izplačilo pa izda načelnik oddelka za gospodarstvo in finance pri ObLO Lenart. 26. Ta navodila so sprejeta na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Lenart dne 19. oktobra 1962, uporabljajo po se od 1. 1. 1963. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Kelher. Štev.: 4/8 322-7/62 — 13 Datum: 25/12 — 1962 B ^ L kraj i Benedikt Takrat smo se oglašali v Benediktu, kjer smo izvedeli marsikaj zanimivega. O dogodkih in problemih v kraju so nam pripovedo- vali Josip Merdaus, Jožica Auida, Anton Guzaj, Srečko Lešniik in Biberl Metka. Zadružni in kulturni dom je potrebno urediti Že nekaj let razpravljajo v Benediktu na raznih sestankih o dograditvi zadružnega doma, ki je bil zgrajen deloma s prostovoljnim delom domačinov pred desetimi leti. Nič koliko kritičnih pripomb so o tem povedali prebivalci tega kraja, mnogo razprav pa je bilo tudi v našem dnevnem časopisju. Nedograjena stavba stoji tik severne magistra-le in takorekoč kazi ves vtis, ki ga dobi obiskovalec Benedikta. O tem, kaj naj bi se v nedograjenem zadružnem domu uredilo, se je mnogo razpravljalo. Nekateri so predlagali, da se uredi manj šli industrijski obrat, spet drugi trgovina itd. Kaj pa v Benediktu menijo o tem? Po besedah tovariša Merdausa je potrebno v zadružnem domu urediti sodobne trgovske lokale, ki bodo zadostili potrebam benediiških potrošnikov, ki so vedno večje. Na drugi strani je izredno pereč problem učiteljskih stanovanj. Zategadelj bo nujno potrebno poleg trgovtiine urediti nekaj stanovanj. S tem bi se sprostili šolski prostori v katerih sedaj večina učiteljev stanuje. Ker šcula nima na razpolago ustreznih učnih prostorov za tehnični pouk itd., je ta problem tembolj pereč. Nova šolska reforma namreč odločno postavlja vprašanje tehnične vzgoje in vzporedno s tem tudi prostorov na prioritetno mesito. Sicer pa stanovanja, v katerih sedaj veaina učiteljev stanuje, nliso niti najbolj primerna in, če bodo Bene-dičani hoteli imeti dovolj učnih moči, bodo morali nuditi primerna stanovanja. Dovolj o tem, ker smo že v prejšnji številki zapisali, da se bo trgovsko podjetje »Izbira« iz Cerkvenjaka letos dokončno lotilo ureditve trgovine. Problem pa je še vedno v učiteljskih stanovanjih in tega ne smemo pozabiti pri sestavi letošnjega družbenega načrita. Funkcionarji v Benediktu menijo, da bi prebivalci radi pomagali tudi s prostovoljnim delom pri dograditvi doma, samo da bi se z delom čimprej začelo. V Benediktu imajo majhno dvorano za kulturne prireditve, ker pa zaenkrat nii denarnih sredstev za novo gradnjo so se odločili, da bodo dvo- Urejuje uredniški odbor: Erncst Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir-bas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik: Tone Stefanec —■ Uredništvo in uprava Lenart, Ptujska cesta 3 — Izhaja drugi in četrti četrtek stalno na osmih straneh — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri NB Lenart štev. 604-14-975 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska CP »Celjski tisk< Celje. rano popravili znotraj in deloma tudi zunaj. Za to se zlasti zavzema prosvetno društvo, ki je določena sredstva že prispevalo. Sedaj imajo velike težave s sestanki, ki jih nimajo kje imeti, saj šolski prostori za to niso najbolj primerni, povsod drugod pa je hladno. Zato bodo v dvorano kulturnega doma namestili primerno peč. V dvorani nameravajo položiti tudi novi pod. Poleg tega pa bodo tudi oder poglobili za uprizarjanje večjih dramskih del. Tudi za ozkotračni kinoprojektor nameravajo prostor nekoliko razširiti. Kulturni dom pa bodo od zunaj pobelili, da bo lepše izgle- Ski organi. Negoveaini se že nekaj časa potegujejo za vzpostavitev večje povezave z Benediktom in Mariborom. Glede tega menijo, da bi kazalo dograditi eno cesto, ki vodi iz Benedikta v njihov kraj. Sami so pripravljena cesto urediti na svojem območju, medtem ko naj bi Benedičani uredili na svojem, seveda s pomočjo sredstev iz občinskega cestnega sklada. Precej sivih las jim povzroča tudi cesta, ki povezuje Drvanjo, Bačkovo in Sp. Ščavnii-co. Ta predel je precej bogat in ima zelo slabo cesto, ki pa je ne zmorejo dobro popraviti z lastnimi sredstvi. Ce bi občina nekaj prispevala, bi tudi sami popri-jeii za delo. Menijo, da bi to cesto kazalo celo tlakovati. Tudi v šolsko poslopje bodo morali nekaj investirati, saj je nemogoče, da imajo zaradi pomanjkanja sredstev že šest let le enojna okna. Njihova šola je tudi že drugo leto v programu orga- cionarjev iz Benedikta odstopili en prostor, medtem ko naj bi drugi služil za klub, ki bi ga koristile vse družbene organizacije in društva v kraju. Trenutno ni jasno, kdo je pravzaprav koristnik teh prostorov. Za nje se poteguje Zdravstveni dom Lenart, na drugi strani pa bi organizacije v njem želele urediti klub. Po mnenju tistih, s katerimi smo se pogovarjali, je to vprašanje mogoče rešiti tako, da bi bivši krajevni urad uporabljali ZD Lenart in družbene organizacije skupaj. O tem naj bi našli skupen jezik na sestanku zainteresiranih. Hat detafa in pcificautiafo ac^anizaciie in dcuštua Prosvetno društvo se že pripravlja na uprizoritev drame. Za to zvrst kulturne dejavnosti imajo Be- dal. Uredili bodo tudi garderobo za odrom. V adaptacijo kulturnega doma bodo vložili okrog 200 tisoč din, precej pa bodo opravili tudi s prostovoljnim delom. Deloma je sredstva odobril zbor volilcev (150 tisoč diin) in prosvetno društvo (60 tisoč din), ki je takorekoč izpraznilo blagajno. Javno tehtnico bi bilo potrebno prestaviti Sedaj imajo na prostoru pred kulturnim domom in nedograjenim zadružnim domom ter ob severni magistrali javno tehtnico na kateri tehtajo zlasti živino. Na tem prostoru so' tudii ob določenih dnevih živinski sejmi, kar ne gre skupaj s kulturo, saj je neposredna okolica kulturnega doma ponesnažena. Verjetno bi kazalo najti bolj primeren prostor za javno tehtnico. O tem naj bi se pogovorili krajevni in oboin- niizacije UNICEF, ki je pripravljena brezplačno odstopiti črpalko za šolski vodovod 'in cevi. Ce letos ne bodo dobili sredstev za montažo vodovoda, jiim bo ta pomoč ukinjena. Postaja prve pomoči ob severni magistrali Na sestanku osnovne organizacije Rdečega križa so sklenili, da je potrebno v neposredni bližini severne magistrale čimprej urediti postajo prve pomoči. K temu sklepu jih je privedlo zlasti dejstvo, da je bilo na ožjem odseku v Benediktu v dveh letih okrog 8 prometnih nesreč, od katerih ena smrtna. Cesta od Lenarta proti Benediktu je precej ravna in zato vozniki motornih vozil niso najbolj previdni, kar ima precejšnje posledice. V prostorih, ki so svoj čas služili za krajevni urad, bodo uredili posvetovalnico za matere in otroka. V ta namen naj bi po mnenju funk- nedičani največ smisla. Naslova še trenutno ne vedo, vendar se bodo za enkrat lotili ljudske igre. V okviru prosvetnega društva bodo poživeli tudi kino sekcijo s tem, da bodo izboljšali izbiro filmov. Tudi lovci so precej aktivni. Pripravljajo se na postavitev lovskega doma. Ob lovskem domu pa nameravajo tudi urediti pitališče fazanov. Gasilci bodo poleg dograditve gasilskega stolpa, kupili še gasilski avtomobil. Sedaj imajo navaden voz, v katerega vprežejo ob požaru traktor ali konje. Do 1. marca bodo gasilski dom uredili tudi z notranje in zunanje strani. Ob tej priliki bodo benediški gasilci proslavili 30-letnico svoje obstoja. Drugič pa v tej rubriki kaj več o življenju v Jurovskem dolu. DOPISUJTE v »Damacc