Leto LXIIL, it. 94
V Ljubljani, petek 2$. aprila 1930
Cena Din i.—
Izhaja vsak dati popoldne, izvzemši nedeHe » praznike. _ isserati do 30 petit k Din 2.—,
<k> ioo vrst Din 2.50, od loo do 300 vrst a Din 3.—, večji »tereti petit wsta Dio 4.—. Popust
gko dozovoro. Inseratni davek posebe}. — »Skrrensk* Narod« vefj* mesečno t .fcsfoslaviji Djo 12,
za  inozemstvo  Din  25.—.   Rokopisi se »e -vračalo.
Uredništvo in upravništvo L|oW$ana, Knaflova oL 5
Tefeiou št, 3132, 3123, 3134, 3125 m 3496.
PODRUŽNICE:
MARIBOR. Grafski trg S.-- CELJE, Kocenova trfica 2. — Tel. 100.
NOVOMESTO, LJobljanska cesta. JESENICE, Ob kolodvoru 101.---
Ra-čtro pri poit. ček. tivodu v Ljubljani št. 10-^51
KOMUNISTIČNA AKCIJA V INDIJI
Krvavi izgredi — Indijsko nacionalistično akcijo izrabljajo komu nisti — Candhi opustil borbo proti solnemu monopolu
Bombay, 25. aprila. Po-Iožaj v Indiji je še vedno zelo resen. Dočim se na eni strani revolucionarno gibanje zelo širi, priznava Oandhi sairu da obstoja velika nevarnost državljanske vojne. Muslimani in druge manjšine, ki tvorijo približno tretjino indijskega prebivalstva, so odklonili sodelovanje v borbi proti angleški nadvladi, ker se boje, da bi v primeru zmage indijskih nacionalistov prišli pod popolno nadvlado Hin-dnjcev. Gandhi je muslimanom ponudil manjšinsko samoupravo, ako bi Indija dosegla popolno neodvisnost. Ta Gandhi jev čin je presenetil njegove nacijo-»aKstične tovariše in ni znano, če bodo ta predJog sprejeli in priznali manjšinam avtonomijo.
Indijski nacionalistični listi nadaljujejo agitacijo proti Angležem. V Kal-kuti so izšli indijski listi z opisi trpinčenja v kalkutskih zaporih zaprtih indijskih nacijonalistov. Prvo izdajo je ooli-cija zaplenila. Takoj nato so listi priredili drugo izdajo, ki je bila fcljub intervenciji policije razprodana in nalepljena po vsem mestu. Policija je bila proti termi popolnoma brez moči.
Kakor poročajo, so pričeli tudi komunisti v Indiji živahno agitacijo in z velikim zadovoljstvom zasledujejo razvoj revolucijonarnega gibanja. Nekateri zmerni indijski krogi trdijo, da ni Izključeno, da bodo komunisti obvladali položaj in se polastili vodstva revolucijonarnega gibanja, kar bi privedlo do
padca Gandhija in narodnega kongresa.
Mesto Pešavar je popolnoma zasedeno po vojaštvu in so bili odposlani
v tam oš njo okolico močni oddelki vojaštva. Ker je položaj zelo resen. Je vstop Evropcem v Pešavar zabranjen, ako nimajo nujnih opravkov. Ob afgan-ski meji je bila kontrola zelo poostrena, ker sumijo, da tihotapijo komunisti preko Afganistana v Indijo orožje.
Predsednik zakonodajne skupščine Patel je odstopil v znak protesta proti ravnanju policije s političnimi jetniki.
Kalkuta, 25. aprila. Trupla upornikov, ki so bili ubiti v Chittagoiigusn, so včeraj sežgali na nekem griču na veliki grmadi. Eden izmed ranjenih upornikov je v bolnici umrl. Čete, ki so zasledovale revolucionarje, so se že vrnile v svoje garnizije. Nad 200 Ev-ropcev se je javito prostovoljno v stražne oddelke. Iz Jalalpuria poročajo, da je bil eden izmed glavnih sotrud-nikov Gandhija, Dandi, obsojen zaradi kršenja solnega monopola na leto dni ječe.
London. 25. aprila. Iz Bombaia poročajo, da je položaj v Indiji skrajno poostren. Z vseh strani prihajajo skrajno vznemirjajoče vesti, ki pričajo, da je skoraj vsa Indija zrevolucijonirana. Gospodarsko življenje je docela zamrlo. Po mestih, na vseh važnejših prometnih zvezah in na mostovih in križiščih patrolirajo močni vojaški oddelki, da pomagajo polociji pri vzdrževa-
nju reda. Vsak hip prihaja do spopadov med vojaštvom, policijo in uporniki. Vsa zborovanja in sestanki so prepovedani. V Pešavaru je prišlo snoči ponovno do zelo krvavega spopada, v katerem je bilo 20 ljudi ubitih, 90 pa ranjenih. Tudi iz Lahore in iz obmejnih kopraiin Gohak in Carsadda poročajo o velikih nemirih. Od vseh strani so na pohodu velike skupine indijskih nacijonalistov, ki hočejo prodreti do Pešava-ra, da ojačijo tarnošnjo postojanko. Angleške oblasta so jim poslale nasproti oklopne avtomobile in bombna letala. Razvila se je pravcata gverilska vojna. Skoro vse telefonske zveze so prekinjene, mostovi zabarikadirani, gorski prehodi pa izpremenjeni v vojaške postojanke. V Mysore je prišlo v tamošnjih rudnikih do stavke. Ko so oblasti hotele zasesti rudn-ike. da bi onemogočile uničenje naprav, so se rudarji uprli. Prišlo je do krvave bitke, v kateri je bilo 20 rudarjev težko ranjenih. Nad vsem okrožjem je proglašeno obsedno stanje. Položaj Angležev postaja v Indiji od dne do dne bolj kritičen. Manjše indijske kolonije so se morale zateči v večia mesta pod zaščito angleških Čet London. 25. aprila. Po poročilu iz Alahabada je Gandhi docela opustil svojo borbo proti solnemu monopolu. Svoj glavni interes hoče sedaj posvetiti bojkotu prodaje alkoholnih pijač. Ta skJep Gandhija je pri njegovih pristaših naletel na velik odpor.
Dr. Maček in tovariši
pred sodiščem
Včeraj* se Je pričela pred sodiščem za zaščito države razprava proti članom zagrebške teroristične organizacije, Id bo trajala dva tedna.
Beograd, 25. aprila*. Včeraj se je pri* Čela pred državnim sodiščem za zašči* to države razprava proti zagrebškim teroristom, ki so hoteli z raznimi tero* rističnimi akti in atentati na vodilne ljudi in važnejše objekte izzvati doma in v inozemstvu vtis nezadovljstva in ) potrebe po izpremembi reda v državi. Na zatožni klopi je 24 obtožencev, ve* činoma omladincev, ki so jih pridobili za to akcijo voditelji te teroristične organizacije, med katerimi je tudi biv* ši voditelj HSS dr. Maček. Za razprav vo vlada v vsej javnosti ogromno za* nimanje ne samo zaradi vlog, ki so jih igrali nekateri obtoženci v nedavni preteklosti, marveč tudi zaradi tega, ker razkriva, kakih sredstev so se po* služevali ti ljudje, da bi se obdržali na krmilu-
Glavna voditelja te teroristične or* ganizacije sta bila odvetniški koncipi* jent Cvetko Hadžija in priv. uradnik Ivan Bernardič. Organizacija je bila razdeljena v dve sk upini. Ena je imela nalogo, da vrši atentate na vodilne osebe, druga pa na razne važne objek* te. Prvo skupino je vodil Bernardič, drugo pa Hadžija. Pravi inicijator pa je bil bivši avstro*ogrski podpolkovnik Viljko Begič, ki je tudi posredoval pri dobavi orožja in dobival od dr. Mačka v to svrho denar.
Prvi dan razprave.
Razprava je pričela včeraj dopol* dne. Sodnemu dvoru predseduje dr. Dušan Subotič, državni tožitelj pa je dr. Ucović. Zaradi pomanjkanja pro* štora so bil k razpravi pripuščeni le •novinarji, dočim je bil publiki dostop nemogoč. Včerajšnjo razpravo je tvo* rilo v glavnem čitanje obtožnice, ki ob* sega 61 strani in podrobno navaja kriv* do vsakega posameznika ter popisuje razvoj in delovanje cele organizacije. Pred prehodom k obravnavi se je med zagovorniki obtožencev in sodnim dvorom razvila debata o dopustnem številu zagovornikov. Samo za dr. Mačka se je namreč prijavilo 163 z ago* vornikov. Ker za toliko število odvet* nikov v dvorani niti ni prostora, jih je sodišče odklonilo in dovolilo dr. Mač* ku sedem, ostalim obtožencem pa po 1 do 2 zagovornika. S čitanjem obtožnice in z zaključkom te debate je bila vče* rajšnja razprava zaključena. Proces bo trajal bržkone 12 do 14 dni, razprave pa se bodo vršile vsak dan od 8 do 13.
Drut*i dan razprave. Tudi na današnji razpravi se je vr* šila dolga debata o dodelitvi in pravi* cah zagovornikov. Sele ob 11. se je po odmoru začelo zasliševanje obtožen* cev.
Po otvoritvi današnje razprave je predsednik najprej ugotovil, da se je prijavil kot zagovornik za Milana De* baniča dr. Miško Terkoš iz Bjelovara. Obtoženi Božo Arnšek je odklonil od* vetnika dr. 2aniča. Po teh formalnostih je predsednik objavil sklepe sodišča glede včerajšnjih predlogov in zahtev zagovornikov. Glede na včerajšnjo kri* tiko, da postopanje sodišča ni v skla* du z zakonskimi predpisi, je predsed* nik ugotovil, da se drži sodišče strogo zakonskih predpisov. Postopalo je ka* kor vselej doslej. Zagovornikom je do* voljen ra-zgovor z obtoženci samo v na* vzočnosti preiskovalnega sodnika. To pa seveda ni nikaka ovira, da bi se za* govornik in obtoženec na razpravi ne mogla razgovarjati.
Zahtevo, ki so jo stavili včeraj dr. Trumbič in tovariši, naj se razprava odgodi, češ, da odvetniki niso imeli dovolj časa. da bi proučili gradivo in pripravili svoje zagovore,   je sodišče kot neosnovano zavrnilo. Odvetniki so imeli za to 13 dni časa. Razprava je bila razpisana za 24. april na zahtevo obtožencev in zagovornikov, ki so vsi želeli,   da se proces konča čimprej. GJede na zahtevo, naj se pripuste vsi prijavljeni branitelji, je sodišče odločilo, da je braniteljev dovoli in da ne more pripustiti novih zaradi pomanjkanja prostorov. Prav tako je sodišče tudi odklonilo zahtevo, naj bi se razprava vršila v Zagrebu, ker za to ni nikakega povoda. Dr. Joco Jovanoviča , je sodišče kot zagovornika odklonilo, I ker ni niti odvetnik niti profesor prava. Zahtevo, naj se pripusti na mesto <tr. Dečaka, ki je včeraj s protestom zapustil razpravo,   drugi zagovornik, je sodišče odklonilo, ker je dr. Dečak sam pustil svojega klijenta na cedilu.
Obtoženi Stjepan Matekovič je od* klonil svojega odvetnika ter zahteval, naj se mu dodelita dva nova. O tem bo sodišče še sklepalo.
Dr. Maček je zahteval, naj se mu omogoči razgovor z njegovimi branite* I j i, da se dogovori o tem, kdo naj ga brani namesto odklonjenega dr. Joče Jovanoviča. Sodišče je zahtevo po na* daljnjem branitelju odklonilo,  ker jih
ima dr. Maček že itak šest Po daljši debati je predsednik dr. Mačku dovo* lil, da se sme razgovarjati z dr. Trum* bičem. Dr. Maček se je tega dovolj e* nja takoj poslužil. Pristopil je k dr. Trumbiču, ki mu je prišel k zatožni klopi nasproti ter ga poljubil na lice. V dvorani so padale razne opazke, za* radi česar je predsednik zagrozil, da bo uporabil zakonske sankcije, če bi se to ponovilo. Po dogovoru z dr. Trum* bičem je dr. Maček zahteval, naj se do» pusti kot zagovornik še dr. Duda Boš* kovic iz Pančeva.
Dr. Ramežič je glede na ugotovitve sodišča, da je dvorana premajhna, da bi se mogli pripustiti vsi prijavljeni za* govorniki, zahteval, naj se razprava vr* ši v kaki drugi dvorani v Beogradu, morda v univerzitetni dvoTani. Sodišče je ta predlog odklonilo, ker je ta dvo* rana neprimerna.
Dr. Milan Kostič je v imenu zago* vornikov zahteval, naj se jim popoldne da na razpolago vse procesno gradivo.
Sodišče je temu predlogu ugodilo ter je predsednik sporočil, da bodo vsi spisi popoldne na razpolago. Istočasno je predsednik sodišča sporočil, da je pripuščen dr. Boškovič kot zagovornik dr. Mačka. Dr. Boškovič je že čakal zunaj ter je takoj nato vstopil v dvorano. Ko ga je predsednik vprašal, ali sprejme zagovorništvo za dr. Mačka, je dr. Boškovič odgovoril: Z največjim zadovoljstvom!
Odvetnik dr. Dragutin Hrvoj je nato interpeliral predsednika sodišča glede postopanja z obtoženci. Navajal je, da je povodom včerajšnjega poseta v zaporu izvedel, da so obtoženci v okovih. Prosi sodišče, naj posreduje, da se okovi ukinejo. Prav tako naj se zapori očistijo stenic. Sodišče bo o tem sklepalo.
Odvetnik dr. Stambuk opozarja predsednika, da je njegov klijent Mali Pavel težko bolan, da bljuva kri. Prosi, da se mu preskrbi zdravniški pregled in bolniška oskrba. Sodišče je temu predlogu ugodHo, na kar je predsednik ob 11. odredil kratek odmor.
Po odmoru je pričelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan Ivan Bernardič. Obtoženi kratkomalo zanika vsa dejanja, ki jih navaja obtožnica •ter pravi, da večine soobtožencev sploh ne pozna. V kolikor pa jih pozna, jih pozna le kot bivše pristaše HSS. Drugega glavnega voditelja zarote Hadžija sploh noče poznati. Pravi, da ni imel nikdar kakih skrivnih sestankov.
V kavarnah se je sestajal ie s svojimi osebnimi prijatelji, toda samo slučajno, ne pa, da bi koval kako zaroto. Edino, kar priznava H to, da je od Begiča sprejel v shrambo štiri samokrese. Ob 13. je bila razprava prekinjena in se bo nedaJjevaJa jutri zjutraj.
Zanimiva izjava čsl. vojnega ministra
Praga, 25. aprila. Na zborovanju češke agrarne družbe je voj.ru minister Vištar^kv načel tudi vprašanje preds-ednka republike ter piporočal izpremembo ustave v tem smislu, da bi volil v bodoče predsednika republike narod in ne kakor doslej parlament. Ta izjava je zimddla v političnih krogih veliko pozornost. Nekateri vidijo v tem napad proti dr. Bena-u, ki ga predsednik Masarvk priporoča za svojega naslednika.
Italijansko vojno brodovje v Albaniji
Pariz, 35. aprila. V albanske vode in sicer v Leš, /e prispelo italijansko vojno brodovje, obstoječe iz oklopnice »Andrea Dona«, križark »Taranto« in »Bari« ter dveh eskadrilj torpedovk. Brodovi u poveljuje vojvoda Lonzano. Albansko časopisie zelo prisrčno pozdravlja prihod italijanskega brodovja in naglasa gospodarsko in kulturno korist afba.nsko - italijanskega prijateljstva ter nesebično pomoč Italije albanskemu narodu in albanski državi.
Po § 14. družbenih pravil se sklicuje
redni občni zbor
delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani
na dan 10. maja 1930 ob 11. uri dop. v uredniške prostore v Ljubljanu Knailjeva ulica št. 5.
DNEVNI RED:
1. Poročalo upravtvefca odbora o        o vrve m 192Q in predložitev bilance z dne 31. decembra 1929.
2. Poročijo preg!«dova!neja odseka.
3. Predtoei   ur>ravn«ja  odbora  o  fvvrabi čist«t» dobička 1. 1020.
4. Poročilo glede kootrtaoje dveh članov upravnega odbora.
5. Votitev  pregledovakiesa odseka.
6. Slučajnosti.
Opomba: S 16- druibeatih p>ra<v9: Kdor hoS* na obenem ihoro srlasovari. mora položiti svojo delnico s levponi in. č> se glasi na imetnika, tod: s talofHvm vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne,
Poljsko-rumunska
vojaška zveza
Potovanje šefa romunskega generalnega štaba v Varšavo. — Ureditev operacijske baze v Črnem morju
Bukarešta. 25. aprila. Šef generalnega štaba Sams ono vici bo v kratkem odpotoval kot vodja posebne vojaške komisije v Varšavo. Kakor se doznava, je cflj tega potovanja rumunsko-poljska vojaška zveza. Glavna točka razgovorov v Varšavi bodo medsebojna oborožitvena vprašanja, zlasti glede na obrambo v zraku in proti plinom. Na-
dalje se bo razpravljalo vprašanje ureditve pomorske baze v Črnem morju in v zvezi s tem tudi zahteva po izgraditvi direktne železniške proge od Varšave do obale Črnega morja. Pri tem se bodo upoštevali tudi strategieni interesi. Gotovo pa ie. da se bo ohranil strogo obrambni značaj poljsko-rumunske vojaške zveze.
Mednarodna železniška konferenca v Opatiji
Beograd, 25. aprila. Iz Opatije poročajo, da je bila v hotelu »Regina< otvorjena mednarodna železniška konferenca, ki ©e je udeležujejo zastopniki Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske In Avstrije, kakor tudi železniških in parobrodnih družb. Konferenci predseduje avstrijski delegat dr. Wanik. Naloga konference je odstraniti tež-koče v železniškem prometu z lukami na Jadranskem morju, olajšati zveze s parniki ter omogočiti čim hitrejši transport trgovskega blaga.
Tihotapstvo trošarinskega blaga ▼ Ljubljani
Snoči je bil zasačen nek] ljubljanski trgovec, ki je hotel vtihotapiti večjo množino blaga mimo mitnice v mesto.
Ljubljana, 25. aprila.
Komai je minilo teden dni, odkar je začela mestna občina pobiratn na mitnicah povišano trošarino na vse blago, ž« se je začelo tihotapstvo. V malih množinah so sicer že preje vedno tihotapili, česar ni bilo mogoče popolnoma preprečiti, Seda.i, ko ie bila trošarina zvišana, je bilo seveda računati, da se bo začelo tihotapiti tudi na debelo. In res! Snoči so že zalotili nekega ljubljanskega trgovca, ki je hotel mimo mitnice spraviti v mesto večjo množino raznega galanterijske>ga blaga v vrednosti več tisoč dinarjev.
Včeraj je prispela v Uubljano večja po-šiljatev raznega galanterijskega blagi, naslovljena na poŠto v Mostah. Zato so organi mestnega dohodarsrvenega urada pustili pošnljatev pri miru. Toda ponoči ie trgovec s tremi pomagači vred blago skušal s kolodvorske pošte preko Robove ulice vtihotapiti v mesto. O polnoči je policijski stražnik za evangeljskim pokopališčem na svojem nočnem obhodu zalotil četvorico sumljivih moških, ki so nosili težke tovore. Pozval jih ie, naj se legitimirajo, ker se pa niso hoteli, so morali oditi ž niim na stražnico. Na stražnici so bili sprva prepričani, da imajo najbrže opravka s korrrunrsričnimi agitatorji, ki skušajo v mesto vtihotapiti konromstične letake. Ko so pa zaboje odprli, so našli samo galanterijsko blago. Na stražnici jfm je bilo seveda takoj jasno, da imajo opravka s tihotapci trošarinskega bhrga.
Davi je bil tihotapec izročen mestnemu dohodarstvenorau uradu, kjer so pregledali
blago in ugotovili, da bi moral trgovec plačati 642 Din trošarine. Trošarino ie moral plačati, obenem pa ie bil obsojen na 2500 Din globe.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 25. aprila. Snoči okoli 20. se je na vogalu Kongresnega trga in Gosposke ulice pripetil težji karambol. V kritičnem času je pri vozil po Gosposki ulici proti kinu Matic! pravilno po desni strani z enovprežnim zapravljivokom delavec Franc Potočnik, zaposlen pri konjskem mesarju Ivanu Marinšku. Istočasno je po Kongresnem trgu privozil in zavil v Gosposko ulico po levi strani trgovec in hotelir P. ter se z avtom zaletel v konja in voz. Pri karambolu je konja poškodoval na glavi, po prsih in nogah, tako da bo najbrž poginil. Na vozu se je zlomila ojnica. Marinšek je imel okoli 6000 Din Škodef katero je pa P. takoj poravnal. Nesreče je bil namreč kriv lastnik avtomobila, ker je vozil po levi strani.
Na policiji je prijavila delavka Marija Oven, da je z neko drugo delavko nabirala v gozdu za Večno potjo draeje. Domov grede ju je srečal posestnik Josip C iz Zg. Šiške, ju ustavil in zahteval, naj 6e legitimirata, češ, da so nabrana drva njegova last. Delavki sta povedali, da sta suhljad nabrali v drugem gozdu, nakar Je Č. Ovno-vo zgrabil za vrat, jo vrgel na tla in začel daviti, da ee je skoraj onesvestila. Opraskal jo je tudi na rokah in na vratu. Delavka jt zadevo prijavila policiji, ki bo vročekrvnega posestnika poučila, da za par polenčkov ue sme daviti ljudi, zlasti pa Še, če drva niso njegova last.
V Selenburgovi ulici je snoči nekdo i dletom odprl izložbeno okno fotografa Kunca in ukradel iz njega sliko kapelnika dr. Čerina. Po tatvini je tat izložbo zopet zaklenil. Zdi se, da gre za osveto, kajti pred tremi dnevi je nekdo dr. Čerinovo sliko dal v črn okvir. Zdi se, da je bil to i6ti storilec.
Borzna poročila«
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 22.75, Berlin 13.485 do 13.515 <13-50). Bruselj 7.S915, Budimi>cSta 9.885. Crili 1094.-4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.72, London 274.47—275-27 (274.87). Newyork 56.41. Pariz 221.7, Pra*a 167.06—167.86 (167.46), Trst 296.25.
INOZEMSKE BORZZE. Curth. Beograd 9.1275. — Pariz 20.2325. — London 25.06. — Newyork 515.73. — Bruselj 72.—. — Milan 27.03. — Madrid 64.30. — Berlin 123.16. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.74. — Praga 15.27. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90,20. — Bukarešta
ao7, * —
Sfran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 25. a^rfla 1530
Stev 94
Se enkrat londonska
razstava
I/java Riharda Jakopiča, ki pravi, da slovenski mnttuiki nteo Ml »-
postavljeni
I.johliaria, 25. aprila Prejel! stuo: Kol delegat s'..venskih slikane- iti kiparjev je odpotoval k otvoritvi lo!-.' kc rastave g. dr. Izidor Cankar. Iz Londona jc pošiljal svojim prijateljem pisma, iz katerih J« h'lr» rar.vidno. da no teto* ČHi :z razstave dela nekaterih slovenskih umetnikov. Dnlinaricvesra Mojzesa niso mo-Sli spraviti skozi vrata, tako smo brali in se čud li. kako more imeti galerija, v kateri se vrče mednarodne razstave, tako ozka vrata. Ce res ni šel skozi vrata« zakaj pa ni poskrbel dr. Cankar, da bi bronasti kip razstavili pred vhodom v galerijo, kakor je to storil Mcštrović s svojim 'Junakom* v Zagrebu?
Pričakovali smo. da bo dT. Cankar, ko se vrne te Londona, priobči v listih informacije o razstavi, ki jih slovenski umetniki iscejo 7. velikim interesom tako V slovenskih kot v srbohrvaških list h in revijah. Toda dr. Cankar molči. Ne oficijelno se dn-smava, da imajo nekateri likovni umetniki z Meštrovičcm na čelu v okviru ju c o slovenske razstave svoj.- kolektivne ra/stave! Sam Meštrović :ma razstavljenih 26 skuHrtur!
Dosedaj je bil običaj, da so prejeli udeleženci razstav razstavni katalog. London-
ska razstava bo kmalu odprti tt mesec drvi. a katalogov ni od wkoder.
Od X. JffloOPffSa   snio pPBfaM iwiicdiiiic
pojasnilo:
Slovenci «a k>odomki rantavL Pod tem
naslovom le bfl obijavtjen v »Slov. Narodu« članek iz katerega hi se moglo sklepati, da je delal londonisk^ o<Hv>t slovenskim umet-
rrifcOrn krivico.
Prejel sem vl m©rodatn-e«a vira (dr. Cankarja, opomba uredništva) sporočilo) iz katerega Je razvidno, da »e ie londonski odbor z vnemo zavzel za to razstavo, da pa je imel težko stališče, rad; preobilice poslamih umetnin.
Prvotno so bili doJcčcmi za razstavo štirje prostori. Iz ustrežljiv osti ie doda! londonski odbor Se tri sobe in hodnike. Vzlic temu je bilo treba radi pomanikari'ia prostora izločit, več del. To pa se ni zgodilo na Škodo le slovenskih umetnikov, ampak ie ostalo hrvaških in srbskih stvari apsolutno in relativno mnogo več nerazstav-lieni>h. kot pa slovenskih.
Kar se tiče Dolinarjevega >Mojz^sa« Je resnica, da za nso mogli spraviti skozi vrata.
R. Jakopič.
škof ja Loka
in škof jeločani
Vranj središče Gorenjske. — Za n
Škofja Loka, 24. aprila.
Škotja Loka slovi po vsej deželi kakor pravi začarani grad Tmolčice, tako je ljubko romantična in se že dolga leta ziblje v 'najlepšem spanju malomestne komodnosTi. Nikjer in od nikoder ni bilo upanja, da bi pršel princ in bi jo zbudil, da bi zaživela sodobno življenje.
Ali vendar se je zsodil čudež. Mehčani so si izvojevali ekspozituro okrajnega glavarstva in z njo je dobilo mesto zopet nekaj pomena, čeprav le medel odsev nekdanjega mogočnega laškega gospodstva, srečne in visokokulturne državice nod milo vladajočo krivo ipalico škofov v bavarskega Freteinga. In ko so krivo palico predale kite habsburških pejomtarjcv, je prišla beračka palica, saj Skorja Loka v sto letih ni prav nič napredovala, temveč ie nazadovala, izgubila svoj mogočni vpliv in v vsem nazadovala. Od stare slave in moči je ostala le komodnost in počastnost. ki se je naravno razvila v blagostanju in brez-sJertmem življenju loških meščanov v cvetočih časih škofovske vlade.
Šele hrurmi svetovne vojne, ko ie mesto trepetalo pod grandijoz'ivmi vtisi pohoda Železne nemške armade proti Kobaridu, ie uspelo predramiti meščane, da so začutili viharne utripe modernega življenja in svobodna Jugoslavija jim je šele odkrila sodobnost. Vsaj kaže tako. da se ie Škof.ia •Loka vsaj malo otresla zaspanosti in konservativnosti ter se že poskuša gibati, kakor zahteva sedanjost. Zato tudi. čeorav le relo polagoma, vendar po malem napreduje. Vendar je pa to napredovanje tako majhno, da še vedno pomeni veliko zaostajam*e, ■zlasti za strumnim in energičnim sosedom Kranjem, ki sc z nepremacl.iivtrn -zagonom HHža veljavnosti, kakršno ie v Sloveniji pred stoletji mela Skot j a Loka.
Moč Krania je v njegovem naprednem duhu, ki je s pomočjo svo/je centralne lece na križišču glavnih cest in ob železnici pritegnil vso Gorenjsko na sebe in se v blagostanju razgibal v podjetno trgovsko in industrijsko sredašče. V tej smeri mu škofja •Loka ne more slediti že zaradi oddaljenosti od železnice, čeprav ima za seboj obširno in bogato okolico z veliko množino vodnh sil. Prav ta oddaljenost od železnice in hrupne industrije ter tovarniškega dima ter nepopisni čar starodavnega mesteca s prelepo slikovito okolico, k- je radodarno dala in še daie slovenski umetnosti najmočnejše impulze, sploh vsa ta tirana, lepota in poezija so najdragocenejši zaklad, ki se meščanom in okoličanom ponuja, da za dvigrpejo in izkoristijo. Tujski promet bo Loko pozlatil, če domačrrn spoznajo bogastvo lepote svojega kraja, dokler pa sami ne bodo znali ceniti tega bogastva, ie ves trud za povzel igo škofje Loke zaman. Se vedno rri v mestu hotela, niti drugin prostorov, ki bi nudili izletnikom in tujcem vsaj najskromnej-si komfori. Ali naj pridejo tulci, ki bodo Ločanom dokazali, da mora biti prej štalica. potem šele kravica? Takrat bo že prepozno in zepot se bodo ozirali z Jjubsn mirom zadovoljni purganii žalostno *a dobički, ki jih odneso tuji podoetraki. izgovora ni, saj dve stari in ena nova posojilnica hranijo velik kapital, ki se pa žal ne investira produktivno. Koliko abresti gre 7ato rt škofje l>oke. pa vendar bi se bilo lahko z ostanki že mnogo zgradbo in reguliralo, če bi kapital ne bfl za zaršaveKiiH ključavnicami.
Dnurače Škofi eločane poleg precu-One pridige patra KarrrJa UMRI prepotrebno uradno posolpje za ekspozituro okrawega glavarstva in pošto. Ko je *e skoro z malenkostno večino sđasov padla odloCttcv za poslopje Pod klancem, je nmrl nw. K*o-"bovs in si zagotovil trajen lop spomtn s podaritvijo svoje h Se, ki se rfl&či mestne JtrŠe, občrrri. Tako bo Škofja Loka lahko do-"bHa uradno poslopje in dos-tofno mestno M^o. če prtkapi. se §trav«sovo hi$o: Prosto'* pod Idttpoem nikakor *j pripraven tn bi bal
ovo mestno hišo in šolsko poslopje
Luznarje-v prostor mnogo ugodiKJši z izredno lepo južno lego, kjer bi moderno po-dopje rudi ne kvarilo starinske slike mesta. Tudi lepa higiienična mesnica bi stavbe prav nič m kaz la. Ker je pa treba računati na bodočnost in na obširne prostore za urade in občinski urad ter gledati na reprezentanco, zaradi lepote glavnega trga pa nikakor ni mogoče zidati čez sedanjo višino his, bi sc morebiti dalo stvar z župnikom aranžirati tako, kakor ie priporočal že razsodni župnik dr. Arnejc, da bi se namreč preuredila mežnarija v župuiščc. Župniš'čc z lepim starodavnim grbom fre-siiKxkih škofov, krasno fasado in monumentalni«! stopniščem bi bila pač najlepša in najbolj reprezentativna stavba za mestno hišo. Ker je notranjost župne cerkve, ki spada med najlepše gotske stavbe v državi, skrajno zanemarjena in jc nujno potrebna pravilnega resta\ riranja, bodo občani itak imeli velike stroške z njo, zato naj se pa župnišče preseli v prezida no mežnarijo, ker ie v mežnariii dosti prostora za dva duhovnika. Občina bi s to zamenjavo prihranila nakup Štrausovc hirše za pretirano ceno, dobila bi prostorno uradno poslopje sredi trga. rep rez aorti ti vno in lepo mestno hišo, župnik pa pripravno župnišče in pravilno ter dostojno restavrirano notranjost cerkve, kar se o njeni zunanjosti ne more trditi, ki jc bila s prenovlienjem le pokvarjena, ker se niso držali od oblasti potrjenih načrtov, ki je le na njib podlagi bilo dovoljeno pobirange davkov za prenovlienje.
Z vnemo ;n veseljem so se Ločani tudi lobili dela za novo šolsko poslopje. Očarala jth je nova šola v Gornji &iški, ki io je zjzradril prof. Jože Plečnik tako, da so slavnega umetnika naprosili, če smejo zgraditi enako stavbo. Moister si je ogledal stavb;-šče in ^e zaradi okolice odločil za nov načrt. Presrečni so Škofjeločana sprejeli vest, da se bodo lahko ponašli s Plečnikovim umotvorom in še morebiti celo z njegovim načrtom za prepotrebno regulacjo mesta, saj je umetniku mesto tako všeč, da bi gotovo ne zavrnil prošnje meščanov. Ali te dni srno čuli. da je gospod profesor baie vrnil načrt stavbišča in delo odklonil. Sli-•šali smo tudi, da je kratka notica v »Jutru % ki je izraža'a veselje Škofi eloča nov, vznemirila mojstrovo preveliko skromnost, vendar te razlage odklonitve ne verjamemo, ker mojster Plečnik vendar ni tako •majhen, da bi £a mogla razburjati poročila o javnih zadevah, pač je pa tako velik in štrli tako visoko nad druge glave, da pač vsak pogled mora zadeti nanj. Tako stoj; sredi pota slovenskega naroda, kakor njegova Zoisova piramida, ki je z njenim namesičenuem hotela pokazati, da Zoisa mora opaziti vsakdo v naši zgodovini in se je njegovi osebnosti brez ovinka nj mogoče izogniti. Tako se tudi ni in ne bo mogoče izogniti Plečniku ali ga celo zatajati. Zato pa besedam ne verjamemo in upamo, da bo Škofja Loka ktmalu imela Plečnikovo šola
Žalostni pojavi
Vsako noč vidimo po mestu žalostne in vse obsodbe vredne prizore. Ljudje, ki čez dan delajo ali pa tudi ne, ee opotekajo ponoči po mestu in iščejo opore ob hišah in ograjah, da ne telebnejo kakor so dolgi in Široki. Če je pijanček minie narave, ga človek skoro ne. opazi. Gorje pa treaaeam človeku, če sreča bojevitega vinskega bratca, ki začne navadno izzivati in klicati na kora jžo vsakega, kogar sreča. Pravijo, da postaja Ljubljana tujoko-prometno mesto. Ali more postati res pravo tujsko-ptometno ali letoviško mesto, če je pa v njem toliko pijancev, da nobena noč ni mirna? Sramoto nam delajo prizori, kakršen se Je odigral v noči od velike aofcote na v«Wh» nedeljo ▼ neki ljubljanski goerfslni.
A h se zaveda dotični goopjd. bi je haje nekak pokrajinski fotograf in katerega spremlja vedno zvest psa, a ni lepo ^oditi v gostilno ie vinjen io tako suh« da niti
ČMrtinke dalmatinca o« more« plačati? In kaj naj poreče tujec, ko vidi, da daje gostilničar pijanemu gostu vino? Toda do tu je is v*,« človeško io raoumljtvo. Nastaae pa vprašanj«, kdo bo piftčal četrt vina? In gospod se naenkrat »pomni, d« Je _ detektiv.
Tujec ki prisostvuje priaoru. s«e naemeh-skorttJgn* z rameni in S1 misli svoj.*.
ne
H gospodu pristopi tresen delavec in mu hoče plačati 6etrt vina. Med tem pa is gospod polil igralna karta t dalmatincem tako, da niso več ra rabo. Gospod logično pričakuje, da mu bo delavec plačal karte. Delavec pa atlane roke v Žep in jre svojo pot. Tnjse, ki prisostvuje prtsovu mora sto-
piti na prste, da vidi eex ljudi, ki se prič no zbirati
Napetost doseš* vitek, ko nastopi organ varnostne straie. Mosu postave se pa ne
ljubi reč pričkatj se s pijanci. S krepko pestjo potegne gospoda iz množice in mu svetuje, uaj gre mimo domov.
Ali ne M bik> bolj omestno dati a. pr takemu gospodu (Hititi posledice novega za kona o prepovedi pitja alkoholnih pijač? Ali se zaveda ta gospod, kaj pomeni rada isti se za detektiva? Kaj naj si mfsli tujec, ee sra ustavi pijanec in ae mo predstavi kot de tektlv?
Tek IV primeri naan pač niso v oaat
OeirMee.
Tragedije slovenskih rodbin
v Ameriki
Oče in hči prostovoljno v smrt. — Kdo je morilec? — Smrtna kosa.
V kraju Eveletti. država Minnesotta. *la se odigrali v marcu dve tragediji. Zastrupila se ie Marija Kušlanova. ki je ?.ez nekrri dni v bolnici umrla. Zapustila je moia in 10 let staro hčerko. č*ez deset dni se je ustrelil v glavo njen ooe Jernej Atalin. po domače Mi-bOVOOV doma iz Dola pri Ljubljani. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Zapustil je ženo. 3 teinov* in eno hčerko.
Poročali smo že o draiem napadu, ki je bil i&vrš^n na Fiscberjevo družino v Bnr-bertouu. Neznan zločinec je streljal na Fi-scherjevo in njenega sina. ki je prihitel materi na pomoč. Zadel je oba v glavo. Oba so težko raajeoa prepeljali v bolnico, kjer je sin umri. mati je pa okrevala. Oblasti so uvedle preiskavo, toda o zločincu ni duba ne sluha. Nekateri menijo, da ae mati in sin nista razumela in da je sin v prepiru najbrž streljai na mater, potem pa izvrši samomor. Fister.jeva zatrjuje, da sta bila napadena. Nemara bo to res, kajti ot>la>ti nikjer niso našle samokresa.
V Barbertonu je iimrl Jakob Lenarič. — V Pueblu, driava Colorado, je 22. marca umrla ;571etoa Alojzija Gr^eCrič. Pokojna je bila doma iz embruške fare. V Ameriki je bivala 3ž> let. Zapustila je moža in tri otroke. — 25. marca je v kraju \lil\vaukee. država VM*contins umrl 541etni Miha Aram. Tcd-legel j*rčni kaipi. Pokojni- ki je bil doma
iz Topoisčice pri Šoštanju, je zapustil ženo in 1 otroka. V Ameriki je bival 20 let. — 29. marci je v Jolietu. država Illinois preminula Mar«ja &ega, rojena Kosmerl. Pokojna je bila iz Srednjp vasi. fara l/OSki potok. Zapustila je 5 sinov in 4 hčerk*1. V Ameriki je bivala J let.
V Chiragu je 3. aprila podlegla za^tmoljenju Marija Lavričeva. žena Martina Lav-riča. Nesrecnica si je rezala kurje oko In sc je vrezala v prst. Nastalo je zastrupljenje in morali so ji amputirati nogo. Toda tudi to ni pomagalo. V srroznib mukah je reva podlegla zastrupljen ju. V kraju Ely, država Min-nesotta, je umrla v bolnici Josipina Zobec-. Podlegla je črevesni operaciji. — V Rock-dalu sta umrli TOIetna Slrveoka s>tajerjeAra in 201*1 na Helena Turkova. ~ 29. marca je zadela pri delu v žični tovarni kap tSletnc^a Jakoba Z »bukovca. Pokojni je bil iz Starega trga pri Ložu. Zapustil je žeuo in 3 otrok. --V kraju Forest Citv je preminula 3. aprila Ivana Dečmao. Zapustila je rooza io 7 otrok.
V VVaukeganu je bilo vlomljeno v pralnico Šimenca Janeza Hamovca. kateremu so tatovi navrtali blagajno in odnesli okoli 200 dolarjev. _ V Clevelandu je polieiia aretirala Miho flabnika^ ki je v Waukegaiu zapustil ženo in 6 otrok. Po ameriškem zakonu se bo moral Babnik zagovarjati pred por.rto.
čarodejni dežnik
Mavrična mačka in druge pravljice angleške pisateljice Rože Fy!e«
manove v prevodu Griše Koritnika
Pesnik in Prsatekj Oprla Korit-nik je prevedel iz angleščine IS pripovedk nilade angleške pisateljice   R-oze   Tylemanove >Mavriina mačka in druge pravnice* ter jih izdal v samozaložbi. Pripovedke, katerih vsebina je  tako mikavna, da smo prepričani, da se bodo priljubile   naši  mladini,   so izšle v okusno opremljeni knjigi z ilustracijami akad- kiparja Ivana Zajca. Pnlčutjoča   pripovedka   bo jo*0vo zanimala nase mlade či-tatelje. Bil vam je svoje dna čarovnik,   ki je imel čarodejni dežmk. Ker ie bti precej malomaren "hi pozabljiv, ga je na nesrečo poza br i v podeželskem mestecu, kjer se je bi' po dogovoru sestal o polnoč; s prijatelji na trgu. Pustil ga je prisloirjenega na tržno stojnico. Drugo jutro ga je nasla tam kmetica, ki je bila priMa v mesto prodajat maslo in jajca.
— Dober, močan dežnik je, je rekla sama pri sebi. Ce ne pride ninče poni. ga obdržim zase. Nihče ni povprašal po njem, zato si ga je kmetica prilastila, m ko je odšla zvečer domov, je vzela dežnik s seboj.
Ali. kakor sem Že rekla, to ni bil navaden dežnik, temveč je imel čarodeine moči. Ako si ga držal odprtega v roki in si štel do tri, a potem nehal šteti, si bil mahoma v svoja hiši. Ako si štel do pet, si bil tam, kjer bi bil najrajfAi. Ako si štel dalje do sedem, tc je odneslo, kakor bi treinil, na vrh najbližjega cerkvenega zvonika. Toda kmetica -ni ničesar vedela o tem in slišali boste, kaj se je zbog tega pripetilo. Slučajno je bilo naslednji tržrv dan zelo mokro. Ko ie iznenada pričel kapljati dež skozi platneno streho stojnice ma rutn. je bila zelo vesela, da je mogla razprostreti pod stojnico dežnik.
B41o je okoli tretje ure popoldne 'm po-prodala je večrno jajec in masla. Majhen dečko je prišel mimo tn zahteval tri sveža jatjea. Tu jih imaš dragec, je rekla, zadnja tri. V eni roki je držala dežrrik. a z drugo je devala jagca v dečkovo košarico. Ena, dve. tri je šteJa. In kakor bi trenil, je stala sred- svoje mile kuhinje, s košarico rzpod roke in z dežnikom, ki ga je odprtega ves čas krepko stiskala v roki.
Lahko si mislite, kako presenečena in zmešana je bila. Prav nič se ji ni zasvetilo, kako je prišla v kuhinjo. AH sikJenila ije, da nikomur ne pove tega. Kar je stopil v kuhinjo noen mož m jo vprašal, zakaj je prišla tako zgodaj ^omov. — Glava me je pričela boleti, ie relda. Solnce je bilo menda prevroče. Kmet se <je zakrohotal: Pojdi, pojdi, ■Tuarrrica! je dejal. Gotovo se ti jc sanjajo. Oanes rri b:lo solnca Tte v mestu ne na dezeU. — Naj bo! Tedaj je bržkone vlaga škodovala moji nesreči, je odvrnila žena. V posteljo ležem n zavžijem skodelico vroče kaše. Legla Je v posteljo in posedla kašo. Drago jutro se skoro ni več spominjala čudnega dogodka.
Nekaj časa ni bHo nobene nove nesreče. Vreme je bilo topio in somčno. Dežnik je stal v kuhinjskem kotu, ae da bi ga kdo rabil. Nekega dne pa 4e sklenia kmetica, da obišče hčerko, ki ie živela poročeni v neku ur oddajjcoi vasi. Bal je ude vroč dan
in mislila je. da bi bilo kay dobro iz previdnosti vzeti s seboj dežnik, da bi ji delal senco.
Po kosilu sta odšli s hčerko na izprehod na sosednji travnik. Nekaj časa sta hodili, a nato sedli za odmor na toplo, suho travo ob poti, držeči preko ajde, kajti biH sta razgreti in precej utrujeni. — Zares, koliko avtomobilov je na tej cesti! je vzkiikmJa kmetica, držeč odprti dežnik nad glavo. Eden. dva, trije, štirje, pet... Rada bi bila V enem od nji;h. Ni Se bila dobro iaprego-vorila teh besed, že jo je vrglo naravnost v najbližji voz. ki sta v njem sedela priletna gospa in gospod in reien prepeličar, vsi napol dremajoči.
Lahko si mislite, kakšen prizor je bii v avtu. Pes je lajal, stara gospa in gospod sta besnela. — Ustavi, ustavi! sta kričala vozniku, ki je vozil naprej povsem Hladnokrvno, ne vedoč nič, kaj se godi za njegovim hrbtom. Kmetica se je saima tako začudila, da ni mogla ziniti niti besedice. — Najprej, je rohnel stari gospod, peneč se od jeze, bi rad vedel, kako si upate priti v nas voz? Kako si upate, gospa? Kam smo prt.šV? Krasne razmere, da se človek ne more v svojem vozu odpeljati na izprehod. ne oa bi ga nadlegavali predrzni tujci! škandal! Naznanil vas bom policiji!
Kmetica ie medtem skuhala skočit 2 voza. ali je bila tako razburjena, da še ni mogla govoriti. Ko je bil razsrieni gospod z ženo m psom že zdavnaj odrdrala, je ^e dolge stala molče rn nepremično sredi ceste z dežnikom v roki. ki je bil siroma odprt in z istotako siroma odprtimi usti. Hčerka, ki jc bila prihrtela k nji. je bila prav tako od začudenja vsa iz sebe. — Za božjo voljo, mati. kaj vas ie bilo pripravilo, da ste storili to? je vzkliknila. Svojim očem nisem mogla verjeti! A mati ni mogla odgovoriti m je samo zmajevala z glavo. Nikdar, nikoli se ji ni bilo pripetilo kaj takega.
— Bojim se, da nisem povsem zdrava, je odvrnila naposled. Jutri pojdem k zdravniku. In drug- dan je res odšla k zdravniku. Ker je prečen deževalo, je zopet vzela s seboj dežnik, ker ra prav nič slutila, da bi bil ta dan v zvezi s čudmrrri pripetljaji. Zdravnik ji je potipal žilo in pogledal jezik. — Nalezli ste se singumabobitisa, je reke! Zelo sc morate paziti. Zapišem vam nekaj navodil. Vsake tri ure morate zavžiti ecio pilulo, vsaki dve uri rdeč prašek, poldruco uro pred vsako jedjo mokri prašek in bog ne daj. da bi se prehladila v nos. Če se boste pazili, stvar ne bo nevarna. Pridkc zopet drugi teden.
Medtem se je prikazalo solnce in. ko je kmetico prevzela radovednost, kako bi ohranila nos topel, ie čisto pozabila na svoj dežwk. Ko je šla drugI dam pomj, sa rri bilo nikjer več. Ne vem, kaij se jc zgodilo z njim in tudi rte. kdo ga ima sedaj. Ali dovohte, da vam rečem besedico v svarilo. Ako naletite na izgub+jeni dežnik, paz»:te. prosim vas, m ne Štejte, dokler ga imate odprtega ▼ roki. Ne bi bilo prav prijetno, če bi hipoma zabingiJaJi z bVinjega zvonika. Kai ne. da H ne bilo?
SpoouD jftjtc se ifarihl
KOLEDAff
»>etek. 35. aprila   '9*1. kttokčaui: Mirke, pravoslavni: \2. a?r -• Vas-ftie.
DANAŠNJE PRIREDITVE Hf 11: Lltt>?mec s-o*< Žen?. E. Opora: Zaprto.
Kino Maafca: Valček fabc?ni. Same o* 4
Klao LJaMfeaflri đvon Jimijevi a«Hinev Klaa Ideal: Bremea. Film ZKD.
DEŽURNE LEKARNE Daaes:  Bahovec. Kontretrr:  rrg; l *-ar, §*r, PMra cesta; Hočevar. Sp. £ £ka.
Z albanske meje
Gusinje, 10. apnh V vaai Vuaanju blizu albao^k«* m<=•]<> j* živwl š^aban D*°-du*^ić. Bil je zelo priliuMj^n m*d svojimi znanci, k*r j* pa preveč ubocol oblasti in orožnika im k«r jo opustil arnav;-#»ke navad**, #»0 ga začHi nekateri varani ?>n-ražiti. V januarju «0 jo jX»roiil z AJrijo Djombarić, kar jp. postalo zanj usodno. Ai-ria ima dva brata. Vi ata jo po starom običaju prodala v Amenijo za 10.000 Din. Letošnja joseni bi *r moralo d*»kle por<x-iti 7. c?o-tieoim Amanc-om. D^klo pa ni hotelo v Albanijo in kor je prer.oj l*po jo je kupil .^a-ban Deduiević od njenega <»tarcfš*^i brata Kalije za 400n r>in. K matu Je pa O0aai| neki fant iz Rugove, ce*, da ja tudi njemu Balija prodal *vojo se*tro in sicer u <VXV> Din. Tako je brat prodal svojo ?e«tro kar trikrat in dobil za njo *23.«)00 Din.
Ko je Ajrija zvedela, da j*» prodarja tudi fantu iz Rugove. ye akrivaj o tom obveaiila >3h.ina. ki ji je bil najbolj n**«^. Saban ie videl edini izhod 17. kočljivega položaja v poroki in ae je z Ajrijo v januarju ren poročil. Toda med Arnavti je za take pnmrre t navadi krvna osveta,. Djomberića Rta ae bala, da «0 boMa Albanec in fant iz Pugov* osvetila. Pa «e zavarujete, »ta natveziLa Albancu in fantu yl Rugove, da je šaban Ajrijo ugrabil. Starejši brat je fiklenil habana ubiti in pobegniti ▼ Albanijo. To ae je rmJi zgodilo in sicer na ta oacin, da je šel Balija k S?banu in ca povabil, naj gre z njim t Rusinje. £aban je na to pristal. Rajlijj mu je dejal, da mora stopiti še domov, da Pa počaka na določeoom kraju. Počakal ga je res, toda v zasedi in pužko. Nič hud^jia sluteč jO je juimabal £abm po ce,Mi io B^j-lija je. začel iz grmovja s+reljati po njoiu.
Mislec, da streljajo rasbojnfki, je fk*<il s^abao čez zid ob cesti, da bi >e skril. Nesreča je pa hotela, da je skočil na i>to >tran. kjer je čepel v zasedi brat njegove zone. š lom je olajšal napadalca cilj tuko. da aa je prav lahko pogodil. Bali.ia te uwt.roli] nesrečnega moža a karabinko. To mu pa >o ni bilo dovolj. Skočil jo k svoji žrtvi, ji vzol puško, okrog 60 nabojev in uro. Eno puSko je dal svojemu bratu in oba sta ie litega dne pobegnila v Albanijo. Ko so pvtapeti orožniki na kraj tragedije, ni bilo o morilcu in njegovem bratu duha ne sluh h.
Iz gledališke pisarne
Drama
Zjoetek ob 2ft. Petek, ?n. apnla: Ljubimec svoje žene. Red C Sobota, 2b. aprila: Konec poti, Re-d P. Medei>a. 27. aprila: Ob 15. INR1   LfraOlk« r»rei-stava  pri zuiianih  cenah.  Iz.cn.  -- Ob 20.
Vdova Rosiinka. Ljodska predstava pri Itt« zanih cenah. Irvcn.
Abonente reda E ooo/urjamo.   da se \ rfj
nocoj 2J n.jihov abonniu predstava v l.uo'^aski drami in sicer se uprizori »Ljubimce svoje Žene«, delo srbskeza autorja Mita Diinitriicv ;ča, n ne kakor jc bilo prvotno javljeno. $h.<ke£.peare-jeva k«:m<.<l'jja »Vahac«, to pa vs?cd 1C23. ker fC Sdč. Boltarjeva olx)lela.
Draga repriza ajtsrleškc drame >ko«u>c p-n-tt« ho v iiubtjanski drami v soboto, dne 26. t. m. Dramo '* na-pisal AineTikanec S*€rn+r, poslovenil T>a V> ie za naš oder Oton Župančič. RežMa <«r Ciril Debevčeva. V po.sao^/nlh vlogah «0 zaposleni zz. Ciril Debcvec, Krali, Lipah. 2elcznV,
J-a-n, ^»kihin^ek. Potokar. Kau'«cler in i>anc:r. D'«-ma je vsebinsko izredno močna, vse vTo^c vi naravnost mo»str-»ko ;r\'cdenr. To |c Tv'zna a ce!okapn-a na.^a krifk^. ki je sprcicla to dO izredno pohvalno. Prcdvta\a sc rrH za 3V>nma reda B.
PasHoaska igra 1NRI s« pon-^.: radn'-ić v letoinfi s.ezorri na Belo nedeljo popoldne ob IS. uri v ljubljanski dramr. Cene za to predstavo *o znižane, na kar šc prav pOAcbao opc/ariamo nn-Sc občinstvo %t. !jirb1?anske okolice :n dc'-'' splo4i, ki žeM videt: to resno de'o na našem odra. Zače*ck točno ob 15. ur', konec ob pof 16. uri popoldne.
Oolarjeva »Vdova Roaink»« oridc v đerma prenovliern" obliki, z Tiekater;mi nov;mJ nimi v^sjamr.. Vloaa Janeza kreira z- Leva*. K^-mad je tndi sioar režij-sko pr^urejea ;n pozivWen s pevsk;nv in j'a^bemmi vložka mi. l?ež:-jd roel z- L;p3h- Predstavi *e ^.-rit; irven ilvninsns y«. »n;famh cenati.
Op<
era
Začetek ob tv>I 20. Pe^ck. ?5. aor:!a: Zaprto. Sobota. 36. aprila: Car in tesar. Red D. Nedelja, 27.  aprtia:  Norma.  Ljudi-ka predstava pri znižan m cenah. Izven.
V soboto <e poje Hubez^iva Lortzin^^va ooera »Cair ;n tesar« z z- Grbo v naslovni par-tiji. Veliko basovsko partijo modre2a ter bkra'n hudoinušiHvkoroičn^za župana van Betta po»e z. Bctetto. Njejovo nečakinjo .Marvjo sa Ribičeva, ruskega begunca g. Gostič. irancosVi, rfalri n atisleški poslaniki so zz- Kovač. Janko n Rumpe'. Dalie nastopijo: ?dč. špaucva, j. Sekn-Ja ra z. Maiolt. Bale*ni zbor p'esc v tretjem de-jaoiti holaodskj rrarndn7 ples. Režiser z Posiie.
Predstava   m  vt?-:  ra   aS^ma t).
t>re knaai   ve«eMtr1    u šentjakobske««
V soboto 26. in v nedelo 27. upriaori Šentjakobski oder dve izvrstni veseloigri in sker v aoboto ueaetoitro »Revna kakor cerkvena mis«, ki jre to pot desetič in radirjič preko odrt v -te} serom". Uspeh, ki ga >e iotela ta lepa -jra ie popoten. Povsod so jo z navdušenjem spre-kH. Naj n*ce oe *amtidi pr^ik« otledati ai io. V nedeljo se ijrra petič veseioiKra »Ognjenik«, polna veleaabavmh kornjčn* situacij in irvrsrne besedne komike. Igrz Je rtvTstoo na Studi rana ra Po»emi1ri se morajo na«me>*ri d« 90It. Vstopnica ae dooe v trsM^ai coap. Mifloia KaraicoiVa aa Stavam usor
Stev. M
»SLOVENSKI  N A ROD«, doe *. april* 1930
Dnevne vesti
—   Ktrfruroa   razstavi Julijske Krajine.
Kakor smo te poročali, bo 37. t. m. otvor, jena v paviHonu Cvijete ZuzeriČ na KaH-mes?danu v Beogradu kulturna razstava Julijske Krajine, za katero vlada v Beogradu veliko zanimanje. V zvezi s to raz. stavo je izdala organizacija jugoslovenskm emigrantov v Jugoslaviji knjigo »JuKjska Krajšat, naciionalno - kulturni pregled, katero ie uredfil dr. Lavo Crmeli. Knjiga je izšla v Delniška tiskarni V Lhibliani in ie tiskana v cfnJicd. Priložen ie zemlievid Julijske Kra&ie. Odbor za kulturno razstavo Julijske Krajine je pa izdal ličen katalog razstavljenih umetnin s seznamom članov častnega odbora in razsravlialcev. Ttidi ta publikacaJa ie izšla v Delniški tiskarni.
— Zgradarina za leto 1°30. Davčna uprava Ljubljana - okolica razglaša: Odmera zgradarine za leto 1930 >e izvršena za vse ▼ okolišu te davčne uprave se nahaiaJoče zgradbe, v kolikor niso po čl. 32 zak. o neposredni'.! davkih zgradarine trajno proste in je razpored v smislu čl. 131 cit. zak. razgrnjen na iavnj vpogled med uradnimi urami v času od 38. aprila do vštetega 5. maja 1930 pri davčni upravi za okolico v Lhibliani Oustična palača, II. nadstropje, soba št. 107). Vsak davčni zavezanec bo o ugotovljeni davčnj osnovi b o odmerjenem davku potom plačilnih nalogov še posebe obveščen. Prizivni rok 30 dni tece od dneva, ki sledi prejemu plačilnega naloga. Morebitne pritožbe le kolkovati z 30 Din. , 4
— Ii odvetniške slua&e. Odbor advokatske zbornice v Ljubljani fe ugodil prošnji odvetnika v Konjicah Vladimirja Krištofa, ki s* preseli 1. maja s svojo pisarno v Radovljico. Odvetnik v Mariboru dr. F rita Ju-rits^b jc umrl.  Za zača^ne^a prejemnika
njegova pisamp je določen odvetnik v Mariboru dr. Edvard Bučar.
_ Mednarodne umetniške razstave v Be. netkah se ic udeležil kot edini Jugosloven Tone Kralj z dvema grafikama: Rojstvo m Dobrotnik. Žirila je precej osrro postopala, ker jc hilo sprejetih od 1767 vposla-nib del le 305. Tone Kralj postane po tej razstavi stalen član internacionalnih umetn iških razstav v Benetka.i. kateresa dela se bodo pripuščala na razstavo brez; žiriie. Gospodu KfaHu čestitamo!
„_ >*a?a emigracija v februarju. To statističnih   podatkih   fošeijenflBcega komisari-jata v Zagrebu je šlo v februarju iz Jugoslavijo v prekomorsko državo lS54 izseljencev. Od  1- januarja do konca februarja šlo iz našo države 2688 izseljencev ali 509 več. nei?o v prvih dveh mesecih lanskega leta. Največ jih je šlo iz duuavskc banovine in eioer 401, iz savske 326, iz primorske ?33, iz vardarske 131, iz dravake 109. iz zet-ske 46   iz vrbiisk^ 33, iz drinske 31. in s teritorija   raeeta  Beograda   24. Poljedelcev je bilo $63. kvalificiranih delavoev 1*20, nekvalificiranih    147.   pripadnikov svobodne profesije 46, rodbinskih Članov 151. V Argentino jih jo šlo 4£2, v Kauado 329, v Ze-dinjenp državo 258. v Urugvaj 148, v Brazilijo 33, v Čile 20. itd. Vrnilo se jih je 187. V evropske države je šlo e trebuhom za kruhom 1271 naših izseljencev in sicer v Francijo 008, v Belgijo 321. na Holand^ko DO. v Vernč-ijo 5, na  Luksomburško 4. itd. Od 1. januarja do konca februarja so Mi v evropske države 2303 naši izseljenci in sicer v Francijo 1614, v Belgijo 622, na Ho-ladtsko 35, v Nemčijo 11, v Luksemburške 6 itd.
_ Razpitaua zdrarniška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje Dat ©ca j za popolnitev mesta pomožnega zdravnika v sanajtorju za pljučne bolezni na Klenovniku pri Ivancu. Prošnje je treba vložiti do 6. maja.
— Sezonska bančna poslovalnica ▼ Rogaški M a tini. Po naredta kr. banske uprave dravske banovine ae razpisuje v zdravilišču v Rogaški Slatini sezonska bančna poslovalnica, sestoje&a iz bančnega lokala v ravna-tpljrivem rv^slopju in dveh sob v »Zagrebškem domu*: za stanovanje uradnikov. Ponudbe je treba vložiti do 30. t. m. pri ravnateljstvu zdravilišča.
_ Natečaj za vojaško-tehnične uradnike.
Iožeirjersko-tehnični oddelek vojnega ministrstva sprejme za popolnitev mženjersko-toboične stroke v državno službo izvestno število vojaško-tebničnib uradnikov po točki 2. člena 26. zakona o ustroju vojake in mornarice in tehničnih uradnikov II. kategorijo po zakonu o civilnih uradnikih. Prošnje je treba poslati inženjereko-teh ničnemu oddelku vojnega ministrstva. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Uradnega Usta kr. banske uprave dravske banoviDec št. 53. z dne 23. t. m.
— Konkurzni zakoo za kraljevino Jugo-plaviio. V >Ura<tnem listu kr. banske uprave dravsko banovine< št. 53- z dne. 23. t. m. je objavljen konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo, kateremu je priključena uredba o tarifah za nagrade upravitelju kon-kurzue mase in upravitelju prisilne poravnave izveo konkurza.
— Razpust društva. Katoliško prosvetno društvo v Radomljah je raapužceno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Natečaj za gojenke šole za seaire -pomočnice. Ravnateljstvo državne šole za sestre - pomočnice v Zagrebu razpisuje natečaj za novi tečaj v šolskem letu 1530-31. Natečaj rraia do ?7. junija. Podrobnosti so razvidne iz »rUa-dnega tista kr. banske uprave dravske banovine* št. 53 z dne 23. aprila.
— Češkoslovaški železničar.^ v Jugoslaviji. Te dni prispe v našo državo 300 češkoslovaških železničarjev pod vodstvom namestnika prometnega ministra. Osrledalo si v prvi vrsti našo rivijero.
— Nova palača v Beogradu. V Beozradu zgrade novo palačo, v kateri bo kontrofcii oddelek pošte in brzojava. Kredit v znesku 5 milijonov dinarjev je ?e odobren.
— Avtomobilski klub sekcija Ljubljana obvešča, da je prehod z motornimi vozili preko Ljubelja zopet mogoč.
— Za belokranjske nojDorefce so nadabe
darovati: Gg. Sd>wentner Dm 100, Aiek Oblat Dm 100, Alojzij Brezdgar Din 60, Iva na RebeV namesto venca na krsto Gerber Ane tHn 100, dr. GaJ Din 300, Rudolf Os-va;d. Žirovnica. Din 300. Hedžet Dm 300, Franc Koli man Din 250, Zadra vec STedisce. Din 100. Josip Degen. Sv. Peter. Din 100, Tanko Predovič Din 100, dr. Mtfko Černič Din 100, opekarna Vldic Din 100. Medfc Din 100, več tvrđk v Lw>Wjatif m izven Ljubljane je darovalo večjo mnod&mo blaga za obleko in perilo, mnogo strank pa staro obleko.
— Yr»m*. Vremenska na-pov^ pravi, da Ko deloma oblaftjo vredne. Tudi včeraj ja bilo po usob kraji b naše države deloma oblačno. Včeraj je bil prvi dan. ko ae je Že čutil prehod iz pomladi v poletje, kajti postalo je naenkrat tako toplo, da ae bomo kmalu lahko k^ipaH. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Sarajevu in Skop-lju 24, v Zagrebu 23, v Splitu 22, v Ljubljani 19.2, v Mariboru 18.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5 mm, temperatura je znašala 0.0.
— Krajevna organizacija jugoslovenskili emigrantov (Orjem) v Kočevju ima svoj redni sestanek v soboto 26. aprila t. I. ob 8. uri zvečer na običajnem mestu. Pridite vsi —.' Odbor. 3g7n
— Kača ga je pičila. V zagrebško bolnico so prepeljali včeraj 521etnega poljskega delavca Gertruda Canko, katerega je v gozdu Barutanski Jarak blizu Zagreba pičila kača v levo nogo, ko je sekal drva. Njegovo stanje ni nevarno.
— Avtomobil povozil »letno deklico. V Mandalini blizu Šibenika se ie v torek zvečer pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postala 91etna Blaženka Pendžer. Deklica je šla s tremi prijateljicami po cesti, ko je nenadoma iz Šibenika proti Mandalinu privozil osebni avto posestnika frana Trlaia iz Šibenika. Dekleta so se pred avtomobilom umaknila k ograji, Blaženka pa sj je v zadnjem hipu premislila in stekla čez cesto. Privozil je avto, šofer voza ni mogel ustaviti in nesrečna deklica je prišla pod avto, ki je otroka vlekel Še par metrov za seboj. V bližini ie stalo več mornarjev, kj so takoj priskočili na pomoć in potegnili otroka izpod avtomobila. Toda vsaka pomoč je bila zaman, Blaženka je bila že mrtva. Očividci zatr. ju jejo, da šoferja ne zadene nobena krivda.
— Usodepoln prepir. V vasi Budrovci pn Dj a ko vem je nastal te dni med vaškimi fant; krvav pretep. Med pretepom je Martin Katana potejrnil iz žepa nož in sunil svojega nasprotnika Antona Budrovca tako močno v vrat, da mu ie nož obtičal v tilniku. Budrovac je imel še toliko moči. da ie zakričal, naj mu nož potegnejo iz vratu, potem se jc pa ves okrvavljen mrtev zgrudil na rta.
— Žrtev strele. V torek popoldne ie divjala nad Banatom huda nevihta. V Velikem Bečkereku ie neurje na polju zalofcilo delavca Petra Resa in njegovega 141etnega sina Nikolaja. Nenadoma ie med nevihto treščilo. Strela ie oplazila očeta in sina. Sin je bil takoj mrtev, oče se je pa kmalu opomogel.
— Samomor. Z oetovo kislino se je zastrupila v Zagrebu ISletna frizerka Bračška Vzrok samomora je bila baje nesrečna lm-bezen.
ba, sunaaiost, notranjost, splav hi prva I veinfe preko Oceana, vse to ie v filma predočeno v krasnih posnetkih. Naj nihče ne rarmjdf! Ponavlja! se bo jutri ob H S. popoldne in zadnjikrat v nedeljo ob 11. dopoldne. — Cene najnižje: od 3 Din dalje.
Zanimiva ekspedicija
Moskovska filmska tovarna »Mež-rabpom« je organizirala pod vodstvom režiserja Schneicrwja ekspedicijo v neraziskan* krajine jugozapadTrtga dela Arabskega po4otoka. ki so bjie belo-kožcem doslej skoro nedostojme m kjer se seveda še rri vrtel noben firmski aparat. Ekspedicija je morala premagati težke ovire. Ta kraj je eden najtoplejših na svetu. Temperatura doseže 70 stopinj Celzija, kar ie rekord cefo v primeri s Saharo. Večkrat je bilo tako vroče, da se niso smeli dotakniti z roko fotografskih aparatov. Pesek je bil tako razbeljen, da so ga čutili skozi debele podplate. Delali so lahko samo od 8. do 10.
Prebivalci jugozapadnega dela Arabskega polotoka so večinoma Arabci, ki žive še nomadsko življenje. V kratu Sanaa jc posnela ekspedicija židovski okraj, v katerem vladajo še srednjeveški običaji. Ekspedicija je zbrala mnogo gradiva, ki je velikega znanstvenega pomena.
PRAVI
: FRANCK:
vedno
odlUna kakovost!
Pri želodčnih težkočah. zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspano>*; povzroči  kozarec    Franz Josefove« gren-
čice takojšnje pozivlianje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček prori griži, kakor tudi želodčnim oboten>em, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
Ljubljanski šahisti
najmočnejši v državi
Razgovor z jugoslovetiskim šahovskim mojstrom dr. Astalošem
■natiai aojjmiafci ■ ananatf!
dr.   Astaloi In dr. Vidmar pri partiji šaha na Bledu. Ljntflaoa, 25. aprila.
Te dni se je mudil v Liub-lani Satiovslci mojster dr. Ljudevit Astaios iz Saraieva. Našem« uredniku jc odgovoril na nekatera vprašanja, tičoča se šaha in šafoistov.
(preden &e odCoeitc
za   nakup  razne   emajlirane, modre, rjave, sive ali  aluminijaste posode, si oglejte   boga to   zalogo   pri tvrdka z železni no
STANKO FLORJANČIC
LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 3«
Iz Ljubljane
—lj Novosadski dijaki t Ljubljani. Te
dni so priredili ekskurzijo v Ljubljano dijaki novosadske trgovske šole, 35 po Številu. Dijaki eo si pod vodstvom svojih profesorjev ogledali zanimivosti Ljubljane, poselili so muzej, kopališče Ilirije in raaoe druge naprave. Sinoči so se odpeljali domov.
—1j Kadaljna kanalizacijska dela t Tivolija. Poročali smo te dui, da je bil kanaliziran glavni v*>oeatoi jarek v Lattermanovam drevoredu. Te dni pa polagajo kanalske cevi tudi v jarku, ki moji na angleSkj park na severni strani. Kanalizacija je bila potrebna, ker se je obrežje obeh jarkov vsako leto bolj trgalo in usedalo.
—lj Opozarjamo na nocojšnji koncert baritonima Antona Sablja, na katerem poje zamoresk* in indijanske duhovne m narodu« pesmi. Spored obsega 4 dele in sioer: 1.) Negro spirituate: H. T. Burleigh: Priplavaj, nobeški voz. W. Reddik: Jaz sem, ki Te prosim, H. T. Burleigh: Nebesa, nebesa in MaJi David. 2.) Indian Poefcry: T. Lieuance: V čotnu. A. Farvell: Gavrani pojo, T. Lieu-rance: Ob vodah Minne tonke. 8.) Negro spi-rituals: H. T. Burleigh: Grešnik, prosim te, ne namuriS te prilike, Včasih občutim, kod da sem otrok brez matere. O. Peter, pojdi in zazvoni. Pojdi Mojze«, Čuj, jagnjeta joee-jo. Mar ni Gospod osvobodil Danijela? 4.) Negro Fo!k songa: H. Gani: Ah" ni to sramota? A- Geibel: Dete iz Kentucfci defele. K. HaaKard: MaJoek .W. Arms: Fiseher: Kolesca. H. T. Burleigh: Dospel vlak. Vstopnice so v pred prodaji v Matični knjigarni. Tstotam se dobi podrobno besedilo petih pesmi.
—I! Sokol Šiška bo priredM v soboto 3. maja v hotelu Bellevne družabni večer s plesom. Sodelovala bo godba Sokola I. 388n —Ii Avtogaraže, zadane, odda mestna zastavljalnica, Ljubljana. 3B9n lj— »Bremen«. Me pozabite danes na najnovejši zanimivi film «©remeit<. ki ga bo predvajani danes ZKD v kinu Ideal ob 4., pol 6., pol S. in 9. zvečer. Izvrstno filmsko delo prvo te vrste v UoMJani. Grad-
— Ali se mislite v kratke« udeležiti mednarodnega  šahovskega turnirja?
— Zelo rad bi se ga. ko bi se ga le mo-2eL Kakor vam je znano, sem profesor in ae morem dobiti dopusta, ki bi ga nujno potreboval za udeležbo na turnirjih. Tako se že tri leta ne morem nikamor ganiti. Udeležil sem se le manjših turnirskih prireditev. Morda se bo v velikih počitnicah julija aH avgusta vršil kak mednarodni turnir. V tem primeru se ga seveda udeležim.
— Kaj pravite h konfliktu Kostič - dr. Vidmar? (Kostič je pisal v listih, da dr. Vidmar ne more biti prvak iugoslovenskJh šahovskih mojstrov, ker se ni spopriiel a njim. Opomba uredništva.)
— Kostić nima prav. Ne da bi ga dr, Vidmar izzival, porabi vsako priliko, da ga napade. Z dr. Vidmarjem ne jemljeva resno njegovih napadov. Kostić trdi. da je dosegel boljše uspehe od dr. Vidmarja. Tega mu nihče na svetu ne verjame. Pred kratkim je razpisal neki ameriški list anketo: Imenujte deset najboljših sahistov na svetu! Dr. Vidmar je prišel na sedmo mesto, dočim se Koštica ni nihče spomnil. Ca-pablanca stavj dr. Vidmarja na četrto, peto mesto. Kostić Je sicer dober šahist, a dr. Vidmar ie še boljši.
— Kako si razlagate primeroma slabe uspeha dr. Vidmarja na zadnjih dveh tur-njrjft v kartovft Varih in v San Renm?
— Opozoriti vas moram, da Vidmar je vi uspehi niso pili slabi. Bili so dobri, čeprav se niso ujemali z njegovo rutino in silo. O dekadenci se ne more govoriti. Tudi v mlaJiih letih, tako n. nr. leta 1000. v Peter-burgu. se ie primerilo, da ie slabo odrezal na naslednjih turnirjih pa se je zopet iz. kazal sijajnega šahista
Tudi na omenjenih dveh turnirjih je dr. Vidmar dobro igral. Gotove partije uvrščajo strokovnjaki med naJbolJSe na tur-mrffSi, kar je razvidno iz turah skih knjig. Da se ni bolje plasiral, je pripisati trenutni rndisnoncOf in veliki zaposlenosti
— Kako aodjaa e
— Na povprečno oeeH visoki stopinji je. kakor so Ja faaraafl i dr. Lasker. Mnogo mlad* sahistov imamo, ki so selo talentirani. Več ie pri asa talentiranih sahistov ko drugod. Tega nrnetrla k rodi dr. Lasker. ki veliko potuje in posna razmere v poedl-rrih evropskih dezeiaK Večji uspehi se da. jO seveda doseči Is z dolgoletnim vefba-nten, a tega naS aaMsti ne delajo, zato se v nsaciaiodusui Slvljeojo malo sftli o njfa. Morali bi pa vsak dan igrati.
- Vase aaaasja s
— Videti je, da so najmočneiši v državi. Igral sem z nekaterimi in se Prepričal, da zelo dobro igrajo. Treba jc samo stalnega in sistematičnega vežbanja. Prepričan sem, da imate šahiste, ki bodo dosegli istotako lepe uspehe kakor P i r c v Rogaški Slatini, če se bodo vadili.
Pirea zelo cenim. Tudi v inozemstvu ga visoko cenijo. V Rusiji so n. pr. pisali, da je Pire poleg Fkmra naHalentiraneiši šahist miajšc generacije na svetu in da pri-čakujeio od nicga še veliko uspehov.
— AH bo obdržal A1qehm svetovno prvenstvo?
— Želeti bi bilo. da pride med njim m Capablanco do matoha. Videtj je, da ne bo priSlo. Capablanca ga Iioče in je prepričan, da bi premagal AUehina. Toda če obdrži Aljehin svojo dosedanjo formo, se ne more pričakovati, da bo Capablanca rmas?!. žalostno ie, da so napeti odnošaji med obema prvakoma.
— Kako je razvit sah v Sarajevu?
— Imamo mnogo šahistov, ki pa se ne dajo organizirati radi. Kadar le turnir, se sestanejo, drugače pa redko. Dobri šahisti so: dr. Pravdi č, Zwecher, Krespt H a y n d 1...
Dr. Ljudevit Astaios ie bil rojen leta 1S8Q. v Pečuhu. Pred vojno ?e služboval kot profesor klasičnih jezikov v Budimpešti, od leta 1918. do 1921. v Mostarju. od leta \92\. pa službuje v Sarajevu. Udeležil se je mnogih mednarodnih turnirjev, od teh leta 1926. v Bardiofu na Češkoslovaškem (dosegel ie tretje mesto> jn leta 1037. v Kečkemetu. kjer je med 30 šahisti dosegel Četrto mesto._
Sport
Ilirija—Primorje
V nedeljo se srečata na igrišču Ifetje eouet stara rivala Ilirija in Prtrnore v borti za točke. Tekma sicer na prventitvo ne bo imela nobenega vpttva, ker jc IhrtJi le zagotovljeno prvo, Primorcu pa drago meseo v prvenstveni taben*. Ihrtja namreč vodi s tremi točkami pred Primorjem, ki jo zato ne more več doseči. Kljub temu vlada za lhiblianski derbv med kfbici veHko zanima-nje. Primorje se bo skušalo re*vanžira*i za jesewski poraz, Ilirija pa bo nedvomno skušala obdržati svog treniran vodilni položaf m si priboriti novo zmago. Kdo je favorit, je teSko reči. Po zadn.Hh rezultatih sodeč sta obe moštvi precej enako močni. Ilirija je proti Hadduku m GAK dobro zaigrala, pa tudi prhnorle je v Sahou proti Mačvi dobro odrezalo. Zato je pričakovat! napete in ostre borbe. Sodil bo beograjski sodnik Jokate ali pa Rufič. Tekma se prčne oh 16.30, v iHotknto; igrata obe nezervi
— Lep uspeh Ljubljančanke na tenfe-kem turnirju za prvenstvo Dalmacij*. 0
liki noči se je V Sotitu odigral teniški turnir za prvenstvo Dalmacije, katerega se je udeleži o več tekmovalcev rz Beograda. Zagreba. UubUane in OslSeJca. Iz UuHJane so odpotovali Vašo in Lado Zajec ter dr. Koželj (Ihrfla) m Ksenija Ravnikarieva (Atena). Ravnikarjeva je dosegla lep uspeh. Med U tekmovalkami si je v sanglu dam priborila prvenstvo. Prejela je krasen prehodni pokal JVK iz Splita. Vsa ostala prva mesta, sospodtie poedanci. gospodje v dvole ter pari v dvoje sta zasedia Zagrebčana brata Fridrich.
— Hud poraz zagrebške Conc^rdlja »a Danskem. Kakor znano, je odMa te dni zagrebška Concorcfija na turnejo na Dansko, kler je odfgraJa več tekem. Po treh tepih uspehih, dveh zmagah in iKodločenem rezultatu, je Concordia v četrti tetami pror reprezentanci Kopenhasna doživeta bud pera«. Izgubila je tekmo v razmerja 5 : 0!
— SK »Jadran«. Jutri, 25. t. m. strogo obvezen trening za vse članstvo. Pozivata *e tuđi kapetana obeh moštev, da se ga si-guno udeležita: P0 treningu čranskl sestanek. — Načelnik. 39fjn
Iz Celja
—e Trgovcem v opozorilo. Trgovci, člani vre skesa gremija trgovcev v Cehu, ki žele s delež iti se razpisan* dobav m lici-racii ter hočejo zvedeti podrobnosti t*zti*\ pogojev za udeležbo na licitacijah itd., vaj to s pO roče podpisanemu načelstvu. Interesentom bo gremij tepoaloval potrebna poročila o dobavah, ki se bodo stalno dostavljala proti malenkostni mesečni otrškodm-ni. V poštev pridejo zlasti trgovci z te»rn, deželnimi pridelki, trgovt* s pisanitskmn potrebščinami, papirjem in retetrgovci s manufakturo in specerllo.
—c Nedeljski Spor* ▼ Četki V nede4h» 27. t m. popokrne oh 16. nri se bo vr*ta na Olaziji druga #n odločilna prvenstvena semifinama nogometna tekma med Prvakoma mariborskega ki ceftskega nosjometne« ga okrožja PSSK Mariborom in SK Cerjem. Med Celjani vlada sa odloOHno borbo 4t-vahno zanimanje.
—-c Obrtne veetL V Zavedni 26 pri Cefta bo otvorila novo peka jno ca. Bcely Krs-lovec, v Oaberja Št. 78 pa ie otvorila novo trgovino z mešanim blagom tvrdfca .Marhu. Kedl & drug.
—c Ne vlatjajte proSenj za podpore na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, ker ie fond za pomoč osebam, prizadetim po elementarnih nezgodah, pri tem ministrstvu popomoma izčrpan m zate ni mogoče nikomur več ustreči.
—c Naknadno mestno posojilo za regata« cljo Savmje. Celjski mestni občinski svet ;e sklenit na sv>H redni javni seiK dne T3, t. m., da 'ic mestna občana pripravljena pHet že določenih 3,000.000 Din za resrulaciie Savinje prispevati za sručaj, da država na be pravočasno dara svojega prispevka, še nadalhrib 5001000 Din kot prednjem, toda brez prejudica. Denar na»i se izr^sodi pod najugodnejšimi pogoM prt kakem denarnem zavodu in naj se vstavi eventualne porreH-ne obresti in amortizacijo v proračun za leto 1031 in dalje. Pritofbe proti temu sklepu so dopustne rta kr. bansko uoravo v LjublJacii in naj se vložijo do 1 maša t. L na celjskem mestnem magistra tu.
Zaboji za smeti
Zvedeli smo, da nas hoče mestni magistrat iznenaditi z nove dobroto, z nekakimi urjdformiranrmi zaboji za ometi. Pa kakšnimi! Velikimi, hs neke lrte kovine, ki se tako nerodni in te&i, da atabotoejea seoska ae samega zaboja ne bo megla nositi višjega naOstiopja. kaj šeie polnega pepela in drugih odpadkov. Res da je migietra* — pravijo — zaslišal neke hftne aospodarje in da so ti gospodje, ki seveda 5e nikoh" niso prevažali smeti — kar pritrdili, da se nabavijo baje po 7f> Din »a komad — seveda w inoBseraski tovarni — češ: ssj j#i bode stranke plačate.
Tenra se moramo najemniki upreti. Mi zahtevamo: Haj magistrat, predno kaj takega uvede, vpraša najprej Hsts, katerih t prvi vrsti tiPe, L j. gospodinje i« pa efofkinje, ki morajo take zaboje dan na dno prenašati od najvišjih nartRtropi j aror in dol, pa bo »vedel pravo mnenje. Morebiti ima pa se tudi Inafc magietratnt gospod praktično gospo soprogo in naj Jo vpraša aa svet! Magistrat sa] tod! pomisli. da stanujejo ▼ najvišjih nadstropjfc stranke. Vi ne p^smeesjo staskrnfp* kjer mera eesto sia-hotna skarejsa gospa sama prenašati torti iboje a smetmi. Take stranke hi neprikladnih teffldh nabojev, eotudi bi jim jth gospodar vnflH, ae mogle in hotele rabiti.
Mes t imenu mnogih.
Darufteza Jtigoalov. Matico
Wbm 4
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 25. aprila 1930
Stev. 9 *■
iWa!lace:
48
Vrata izdajalcev
Roma n
— Hitu rmsKl sem. da hnate revolver, — je dejal in oči so se mu zadovoljno zaisknle. — Sicer pa na tej iadji ne potrebujemo revolverjev, gospod. Na krov nihče ne pride, moji Ijndje vam pa ne store nič zalega. Zdaj smo že na morju.
Te besede so bile odveč, kajti Graham je čutil, da se »Prettv Anrce« že gnga in premetava po valovih Severnega morja.
Zaloputnil je vrata in odšel na krov. Topot njegovih »težkih čevljev je polagoma utihnil. Graham je hitro stoprl k TX>steBi in pregledal svoj popotni kovčeg. Prepričal se je, da ga je skušal nekdo odpreti. Opazil je. da je ključavnica odrgnjena in da se je poskus izjalovil, kajti ključavnica >e bila zanesljiva. Zaklenil je vrata kabine, potem je pa vzel iz usnjenega tulca revolver in škatlico nabojev, katere je bil Tzel na pot. Z nabasanim revolverjem t žepu se je takoj pomiril. Šele tedaj te je spomnil, da se ColIey Warrington t zaboju gotovo že duši. Zato je brž dvignil pokrov.
CoHev je bil že napol onesveščen, ko ga ie poiegnfl iz zaboja.
— Ste ga slišali?
CoUev ni mogel govoriti in je samo ©dkrma-1 z glavo.
— Dejal je, da ste se vrnili. Zdaj mi pa povejte, kje je Hope Jovnerjeva.
— Ne vem — nekje tu na ladji. Potegnil so jo na krov, predno me je kapitan napadel.
— Kako ste jo pa spravili na to iadjo? Dobro! Ne bom vas zdaj spraševal, pač mi boste pa morali pozneje povedati vse po pravici. In bog mi je priča, da vas čaka edino zavetišče v kapitanovih pesteh, če se dekletu kaj zgodi.
Hitro je pregledal kabino, poskusil ie, Če so vrata v pregraji zaklenjena, m prepričal se je, da vodijo v manjšo kabino. Eli mu je bil obljubil kopalnico m izpolnil je obljubo. V manjši kabini je bila stara kad in cunja, viseča na nečem, kar se je zdelo Grahamu pipa. To je bila vsa oprema kopalnice. Imela je pa veliko prednost, da ni imela neposredne zveze s krovom in da so bila tu samo ena vrata, vodeča v »stanovanje« Granama Hallowella.
— Tu ostanete. Evo vam brisače. Dobite dve rjuhi in blazinico. Mislim, da boste na varnem, če zaklenem čez noč vrata.
— Dajte mi malo vode, — je zastokal ubožec in Graham m o je podal kozarec vode. Z revolverjem v žepu je stopil Graham na hodnik, zaklenil je za seboj vrata in odšel na krov. »Pfrettv Anne« se je gugala in zibala v vetru, ki je pihai od severovzhoda. V daljavi je videl mnogo ludi in pomrsi*! je, da je tam najbrž priljubljeno morsko kopališče. Stal je pri ograž m se krepko držal, da bi med guganjem stare ladje ne padel v morje. Eli Boss je prilomastrl z gornjega krova in krenil naravnost proti Grahamu.
— Pojdite spat, — je dejal osorno. — Ponoči ne trpim tu nikogar.
— Spat pojdem. kadar se mi bo zijn-bikj, — je odgovorfl Graham mirno. — Ste razumeli. Boss? In Čujte, kaj vam povem!
In predno si je kapitan opomogel od presenečenja, je Graham nadaljeval:
— Jaz sem na ladji kot potnik. Dobro ste plačani za to, kar delate, a del vaše plače gre tudi na račun lepega ravnanja. Prihajam naravnost iz Dart-moora — morda še ne veste tega
a v Dartmooru so ljudje tako močni, da bi bili vi v primeri z njimi pravi zajec. Ne pozabite tega, starina.
Njegova roka je stiskala browning, česar pa Eli Boss seveda ni vedel. Kapitan se ni ustrašil trditve glede telesne premoči, pač pa glasu moža, ki je bil nekoč gentleman.
— O tem me ni treba prepričevati, gospod. — je dejal skoro ponižno. — Ce hočete biti na svežem zraku, pa bodite. Ce se ne boste vmešavali v moje zadeve, se tudi jaz v vaše ne bom.
— V vse se vmešam, če bo treba, — je odgovoril Graham. — Vaša skrb je spraviti to ladjo v pristanišče — to je vaša dolžnost. A dokler boste izpolnjevali samo svojo dolžnost, se gotovo ne bova prepirala. Kapitan, na vasi ladji je dekle. Dobil sem povelje skrbeti za njo. To je pa moja dolžnost in gorje vam, če me boste ovirali v izpolnjevanju.
Eli Boss je odprl usta in molče je splezal po lestvi na svoje mesto, na kapitanski mostiček »Prettv Anne«.
XIX.
Bobbie je našel Dicka IiaIloweIla ob zunanji steni malega stolpa. Bil je onesveščen. Bobbie ga je dvignil na ramena, odnesel v stražarnico in položil na posteljo. Vojake je poslal po zdravnika in polkovnika.
Polkovnik Ruislip je bil še pokonci. Sedel je še v sprejemnici in čakal, da se vrne žena. ko mu je prišel vojak povedat, kaj se je bilo zgodilo. Pri Dicku je bil še pred zdravnikom. Poslušal je pripovedovanje o treh omamljenih stražarjih in že mu je narednik sporočil, da je našel četrtega omamljenega stražarja v pristanišču.
Alimenti jim diše
V Angliji zahtevajo možje revizijo ločitvene zakonodaje, češ, da jo
žene zlorabljajo
V angleških industrijskih krajih se zadnja leta zelo množe razporoke. V smfsfa zakona se razdirajo zakonske zveze no krivdi mož. v resnici so pa krive žene. Kakor drugod, tako je tudi ▼ Angliji ideal pretežne večine deklet poročiti se za vsako ceno z moškim, ki wna nekaj premoženja ali pa dobro službo, nikakor na ne iz ljubezni. Kljub emancipaciji se omoži pretežna večina deklet samo zato, da so kot zakonske žene za vse žrvijenje preskrbljene. Ta nemoralni pojav je bil pogost že prejšnje čase v vzhodnem delu Londona, zdaj se je pa razširil tudi v druge m-<h»trrjske dele angleške prestolnice. Prizadeti možje zahtevajo revizijo kv črtvette zakonodaje, ki Ščiti po njihovem rrmorrju samo žene. Da je njihova zahteva utemeljena, priča rudi izjava prve angleške odvetnice miss C. Mor-lisonove.
»Mnogo je deklet.« je dejala Morri-sonova, »ki se poroče samo zato, da so preskrbljene in da se moža čimprej od-križajo. Kmalu po poroki se nehajo zanimati za moža. Otrok navadno nrmajo, če jih pa imajo, jih zanemarjajo. Ob takih ženah se spremeni življenje zakonskih mož v pekel tako, da jih zapuste, ali pa sežejo pod vplivom ogorčenja m obupa po nasHju. In to je trenutek, na katerega žene te vrste komaj čakajo, kajti v obeh primerih je podan razlog za ločitev. Možu naprtrjo krivdo in posledica je, da mora plačevati alrmente. Ženam prisodi sodišče alimeme, ki jim navadno zadostujejo za brezskrbno življenje.«
Angleška odvetnica je priobčila mnogo pisem opeharjenih mož. Eden opisuje svoje zakonsko življenje takole:
»Smatral sem svojo nevesto za pošteno dekle in veseli! sem se, da bova živela v srečnem zakonu. Toda že čez nekaj tednov sem spoznal, da je lena in zapravljiva. Delala je samo dolgove in skrbela samo za svojo zabavo. Gospodinjstvo in otroke je zanemarjala. Vse prigovarjanje je bilo zaman. Ker ni bilo drugega izhoda, sem poslal otroke k svoji materi, da bi skrbela zanje. Cim sem se pa odločal za ta korak, je vložila žena tožbo in sodišče mi je naprtilo krivdo za ločitev zakona. Posledica je bila, da moram plačevati ženi alimen-te.«
V mnogih primerih so sokrive tudi tašče. Mati in hči vzameta na piko fanta, ki dobro zasluži, povabita ga na dom, dobrikata se mu in končno, si pomagata s trikom, ki je v takih primerih običajen. Mati zaloti hčerko z mladim gospodom v položaju,   iz katerega je
samo en izhod — poroka. Potem se lotita z združenimi močmi v nastavljeno past ujetega moža. kateremu ne dasta miru, dokler se ne spozabi tako daleč, da seže po nasilju ali pa pobegne z doma. Konec je sodna ločitev, hčerka se vrne k materi tn žrvi na račun opeharjenega moža. ki ji mora plačevati ali-mente.
Srečni zakon je ideal pretežne večine rrrladflh ljudi. Zato je vse obsodbe vredna nemoralnost sklepati zakonske zveze iz dobičkaželjnosti. Ločitev bi morala biti zadnje sredstvo, ki vrne zakoncema prostost, če res ne moreta živeti skupaj. Ne samo po zakonu, marveč tudi po moralnih načeUh je moževa dolžnost skrbeti, da ne trpi pomanjkanja žena. ločena po njegovi krivdi. Zakonodajalec mora nuditi takim ženam potrebno zaščito. Zal je pa na svetu mnogo žen, ki znajo to zaščito spretno zlorabiti v svojo korist Zato je treba ločitveno zakonodajo po mnenju angleških mož revidirati tako, da se preprečijo primeri, ko postane ločeni zakon za ženo vir stalnih dohodkov ali neke vrste molzna krava.
Nemci o Clemenceau-evih spominih
Clemenceaueva polemična knjiga snonrinov »Veličina in uboštvo zmage« vzbuja veliko zanimanje tudi v Nemčiji, kjer smatrajo Clemenceaua za največjega nasprotnika Nemcev. Eden najuglednejših nemških švicarskih listov je priobčil te dni o Clemenceauevi knjigi naslednjo oceno:
»Točno leto dni po pogrebu zmagovitega maršala Focha je izšla v Franciji in istočasno v nekaterih drugih jezikih polemična knjiga »Veličina in siromaštvo zmage«, delo pokojnega bivšega francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua. Knjiga je polemika proti Po in care u m Fochu, katerima Clemen-ceau očita, da nista znala zagotoviti Franciji zmage. Na največji odpor Nemcev je naletela Clemenceaueva trditev, da Francija ni nastopila dovolj ostro proti Nemčiji.
Nemški švicarski tisk trdi, da dela Clemenceau Fochu in Poincareu krivico, če jima očita v povojnih letih popustljivost napram Nemčiji, češ, da je bila okupacija Poruhurja koncem koncev njuno delo. Nemški švicarski tisk naglasa, kako neuspešna je bila francoska okupacija, ki ni prinesla Franciji nobene gospodarske koristi, pač pa je
zavlekla konsolidacijo evropskih povojnih razmer. V času francoske okupacije Poruhrja je bila Nemčija baje ognjišče boljševiškega in desničarskega prevrata in lahko bi bila postala orodje evropskih revolucijonarnih požarov. Knjiga pokojnega državnika pač ne bo pripomogla k francosko-nemškemu zbližan ju, kajti v nji je marsikaj, kar Nemce v dno duše žali.«
Gandhijeva pomočnica
Angleški novinarji, ki sprem!ia.K> Gandhrja na vsakem koraku, se posebno zanimajo za njegovo zvesto pomočnico. Mira Bey je Angležinja, ki se ?e pa svojemu narodu izneverila in postala zagrizena prijateljica zatiranega indijskega ljudstva. Zdaj je Mira Bev ali miss Slade, kakor se je prvotno pisala, v Angliji prav tako slavna, kakor Gandhi. Pripovedujejo, da je vstopila miss Slade v krožek Gandhiievih učencev že pred leti, ko se o Gandhiju v zunanjem svetu še rri govorilo. Kot hči angleškega admirala se je miss Slade prelevila v Indko ne le po imenu in kroju, temveč tudi po nazorih in prepričanju. Njene predhodnice so bile poleg ustanoviteljice teozofske verske sekte Annie Besantove one ženske, katere opisuje znani angleški pisatelj Kipling v svojih povestih, črpanih iz indijskega življenja.
Mira Bev vodi indijske žene v pokretu za osvoboienje Indije izpod angleškega jarma. Njena vloga je sicer pasivna, toda v agitacijskem pomenu IO zelo važna. Gandhi je določil Miro Bev za svojo oobočnico in po njenem dosedanjem delovanju sodeč lahko rečemo, da je res desna roka slavnega vodje nacijonalne Indije.
Pojasnilo.
— Dala sem vam deset rjufti, pa ste mi jih prinesti samo devet, pravi gospodinja perici
—Milostiva, saj vendar veste, da. se platno pri pranju kr<3i.
POmLHDIIE
nouosn
ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD.
PRI
HOUHK-U
LJUBUHna
KONGRESNI TRG 15
tV vsaki službi In pri vsake« dela se človek lahko okuži. Večino kaznih bolesni nalezeš z rokami. Zato si vselej umij roke z milom, ki čisti in razkužuje. Milo AI-bus za umivanje odstranja s telesa nesnago, znoj, prah in kužne klice. Će rabe! milo Al-bus za umivanje, si prihraniš izdatke za zdrav* nika in lekarne.
MILO ZAJJAUV/UUfi
> mM al i o£fasf<
Vsaka beseda SO par. Plača ae lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko J - Na vprašanja brez m   nd^ovoHoma. - Najmanjši o^las lHw
Morske ribe Jutri v soboto na tren sveže sardele,   velake (prave)   po IS Dm, škombri po 28 Dm. 1472	Hišo v Chmcljah Št. 6,   St. Vid nad Ljubljano, z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, vodovodom ra elektriko prodam. Poirve se v gostilni pri Gruški.  GtincIJe. 1469
Ledno omaro za mlekarno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov. Narod ac. 1468	
	Vzgojiteljico za   takojšen  nastop    k 9-Ietnemu dečku m  13-letni deklaci. z z-na-njem   nemščine    in francoščine sprejmem.   Ponudbe   s fotografijo na   poštni pretinac 53,   Brod na Savi. 1470
Prodajalka začetnica išče mesta   v trgovini   mešanega bi asa. nakraj« na Gorenjskem. Ponudbe pod >Zanesljiva< na opravo »Slov. Naroda«. 1471	
	Klavirje planine In harmonije prodaja, iz-posojuje, popravlja  in  čisto ugla-šuje najceneje, tndi na obroke — tovarna    klavirjev WARB1NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta  2. 1364
	
M O D R O C E Ia afrsk močno blago Dio 240.— spodnje modroc*. mreže, posteljne odele najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 3 Zahtevajte vzorce! 29/T	
	
	LJUUUUUULA.il JLJUUUULJJl ILI! .
	Slaščičar«,   peki,   hoteli In restavracije, a po rahljajte santo čajno margarinovo presno maslo ki je najcenejše in enako naravnemu presnemu maslu, ker Je izdelano iz sveže smetane in rumenjaka in stane samo  36 Din kg. FRANJO SVOBODA. Zagreb,   Zerjavlceva  ulic*  br. 2.
	
	
LsILslI -H -JL-JI -JL-JIJJJ	
Čevlje kemično barva s strojem M. TREBAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 6.	
	
Zastonj
pošljemo vsakemu na zahtevo bogato đnistrovam cenev-nfk električnfih lestencev in drugih razsvertjl.
Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb. Gundulićeva ul. 7
Brovning pištole
floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in
ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trs štev. 9.
THakuCatutni paph
&i a <D.#t 4*—
yttoda}a uprava ,&CoveH&&ega Ttatoda,
Izdelujejo se najnovejši angleški modeli
OTROŠKIH
VOZIČKOV
od priprostega do najfinejšega,    Upa- Ceniki franko. Prodaja na obroke.
Tribuna F. B. L.
tavana đvokoies tn otro-4Ub vozičkov, LJubljana, Kariovftka cesta 4.
potntadan&&e novo&tit
rta ar o
==afe
UcaMe Josip 7.iyanžy.. — Za
ram Joacrfcfc. — Za opravo aa
omk
a Otoa Caratot — va y