Poštnina plačana v gotovini.____________________izhaja	vsak	torek,	žetrtek	in	soboto.___________Cena	posamezni	številki	Din.	--50.
»A, , . UkJ/r
bvMpih
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTR
Uredništvo Jn upravnlSlvo Je v Ljubljani, Gradtšie Slev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo — Šle* Naročnina za ozemlje SHSi letno D 60*—, za pol teta D 30*—, 2a Četrt leta D 15'—, tneseCno L
OBRT.
,m uradu v Ljubljani 11.953. — štev telefona 552. inozemstvo D 90*—. — Plača In toil se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 25. aprila 1922.
ŠTEV. 49.
List stane od 1. marea 1922:
eeloletno Din. 75.—, L j. (K 300.—): polletno Din. 37.50, L j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t j. (K 25.—).
VABILO
na
tretji redni občni zbor Zveze greini-jev in trgovskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani, ki se vrši
v soboto, dne 29. apr. t. 1. ob Vi>4. uri v sejni dvorani posojilnice v Celju
s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav načelnika Zveze in otvoritev občnega zbora.
2. Poročilo tajništva o delovanju Zveze v drugem poslov, letu.
3. Poročilo blagajnika o zaključku za leto 1921 in o proračunu za 1. 1922.
4. Poročilo pregledovalcev računov.
5. Sklepanje o predlogih v zmislu § 12, točke 4 zveznih pravil.
6. Slučajnosti.
Udeležba na občnem zboru je dovoljena samo delegatom gremijev in zadrug, ki so včlanjeni pri Zvezi, v zmislu določb čl. 10, zveznih pravil.
Zveza poživlja vse gremije in zadruge, da se-po svojih delegatih polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
V	Ljubljani, dne 13. aprila 1922.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, Ljubljana.
VABILO
na
tretji vseslovenski trgovski shod,
ki se vrši
v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. ob pol 9. uri zjutraj
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Dnevni red:
1. Problem sanacije valute. Poroča ravnatelj zadružne zveze Janko Lesničar.
2. Aktuelna prometna vprašanja. Poroča I. Mohorič.
3. Organizacija trgovskih zvez. — Poroča ravnatelj Franc Marinšek.
4. Reforma davkov in carinskih zakonov. Poroča dr. Božič.
5. Gospodarska politika in pobijanje draginje.
6. Slučajnosti,
Udeležba trgovskega shoda je dol-inost vsega organiziranega trgovstva v Sloveniji, da si začrta program delavnosti za tekoče leto in precizira »voje stališče v vseh javnih in gospodarskih vprašanjih. Udeležbo je prijaviti pripravljalnemu odboru trgovskega gremija v Celju, ki bo skrbel za prenočišča zunanjih udeležencev.
V	Ljubljani, dne 13. aprila 1922.
£veza trgovskih gremijev in zadreg za Slovenijo, Ljubljana.
Pred tretjim vseslovenskim trg. shodom.
V	sredi najljutejšega boja se vrši v nedeljo tretji vseslovenski trgovski shod v Celju. Sredi boja, ki nam je bil vsiljen in ki ga morajo naše stanovske organizacije dobojevati, boja za obrambo stanovske časti, za rehabilitacijo trgovskega ugleda, boja /m napredek in bodočnost proti demagogijam, ki izkoriščajo kaotičnost razmer za boj proti našemu stanu.
Ko so se začele preteklo zimo gospodarske razmere rapidno slabšati, je bila prva parola, ki se je vrgla med nezadovoljne mase konzu-mentov: Držite lopova! Z vladnega mesta se je pokazalo paušalno na naš stan, češ, da je on kriv padca valute, kriv draginje. Začelo je zasledovanje brez primere, pred občinskimi sodišči, pozneje s policijo! Dolgo je naše trgovstvo molče prenašalo vsa paušalna natolcevanja, vendar je konečno bilo prisiljeno stopiti v bran, pojasniti javnosti svoj položaj in zahtevati tudi za svoj stan upoštevanje vsaj najprimitivnejših pravic.
Gospodarska politika in uprava v naši državi se vodi proti vsem načelom zdravega razuma. Namesto podpore naleti podjetnik povsod in z vsakim dnem na nove ovire, ki mu .jemljejo energijo in pogum za na-daljne delo in vztrajanje in ki one-mogočujejo delo konsolidacijle. Žrtve, ki se valijo na podjetnika in trgovca, so zavzele tak obseg, da se vsa mi-rpdobna načela poslovanja prevrnjena in da je v podjetnost zašla nestalnost in nesigumost. Naše stanovske organizacije že tri leta neprestano stremijo po tem, da se gospodarske razmere konsolidirajo. Toda doživeli smo baš obratno. Nešteto naših predlogov je bilo podanih zaman, ostali so nerešeni ali pa so bili odbiti.
Na prvem trgovskem shodu smo si. postavili cilj sodelovati aktivno pri zgradbi gospodarske zakonodaje v naši kraljevini. Kljub vsem prošnjam, rezolucijam in protestom se nas k temu ne dopušča. Zavlačuje se vsaka ustanovitev strokovnih sosvetov, odlaša sestava gospodarskega sveta in diktira se zakone, ki zadevajo naše gospodarsko delo v živec brez nas, preko nas in proti nam. Trgovske pogodbe mednarodie likvidacijske in obnovne pogodbe se sklepajo brez zaslišanja mnenj pridobitnih krogov. /Ni čuda, da mora pri takem delu priti konečno po uzakonjenju do nezadovoljstva in protestov.
Zastopniki političnih strank >?. izgovarjajo, da je vzrok neusmerjenemu gospodarsko političnemu delu splošna politična'konstelacija, na katero posamezna stranka ne more bistveno vplivati. To odklanjanje odgovornosti nas sili v novo borbo.
Mi jo sprejmemo in jo hočemo stvarno nadaljevati, z vso objektivnostjo pa tudi z vso brezobzirno doslednostjo, ki jo zahteva pravična stvar. Nismo več voljni prenašati upravni nered, ki ga povzroča brezglava naredbodaja, odločno in enotno moramo nastopiti proti administrativni dezorganizaciji, ki postaja vsled prenagljenih eksperimentov s
prenašanjem kompetenc in uvajanjem zakonov, ki našim gospodarskim razmeram ne odgovarjajo. Baš tu leži rakrana, ki uničuje vso gospodarsko delavnost, otežuje naš polet in nas slabi z neplodnim izčrpanjem sil v vedno večjem birokratizmu^
Boj za preokret je težak in dolg, toda to nam ne sme biti povod k malodušnosti. Nezadovoljstvo nad obstoječimi gospodarskimi razmerami in razočaranje nad gostobesednimi obljubami, ki se nočejo izpolniti, postaja vedno večje. Zahteva po organizaciji in pospeševanju delavnosti in podjetnosti raste in ž njo tudi nada na uspeh naših gospodarskih stremljenj.
Naš tretji trgovski shod bo pa prinesel nove inicijative tudi v naše notranje stanovsko organizatomo delo, bo usmeril program naših gospodarskih teženj za tekoče leto. Organizacija trgovstva v Sloveniji je dograjena. Sedaj je naloga krajevnih gremijev in zadrug, da vsak v svojem okolišu izvršuje v podrobnem program stanovske in strokovne organizacije ter da razvije čim živahnejšo gospodarsko inicijativnost tudi v pridobitnem oziru.
Naloga naših stanovskih organizacij je disciplinirati lastni stan, eliminirati iz njega vse vrivke, ki jih je prinesla vojna in neurejenost razmer in radi katerih mora prenašati cela^ večina solidnega podjetništva paušalna natolcevanja.
Ko smo izvršili nalogo notranje konsolidacije, nam bo preostajalo še široko polje organizacije trgovskih zvez za obnovo rednega gospodarstva in za osamosvojitev od inozemskega posredovanja, od katerega je naš trgovina dandanes še žalibog v izredno veliki meri odvisna. Temu vprašanju posvečajo vsakoletni shodi, uvažujoč njegovo izredno važnost, največjo pažnjo.
Trgovski shod ima poleg vsega važen moralen pomen, krepiti stanovsko zavest in čut solidarnosti, ki je bil baš sedaj po vojni v najbolj težki ekonomski krizi, med našim slovenskim trgovstvom nezadostno razvit. Kratkovidna ozkoprsnost in napačno razumevanje konkurenčnega boja je dolgo časa branila trgovstvu, da se posveti predvsem in v polni meri ter s požrtvovalnostjo lastni organizaciji. Naši trgovci so sodelovali aktivno povsod, le za lastno organizacijo so imeli najmanj časa. Sila razmer jih je združila v trdne organizacije in pretekla tri leta pomenijo lep, priznanja vreden napredek v pozitivnem delu. Celjski shod je zopet važen mejnik pri započetem delu, katerega uspeh je vnaprej zasiguran.
Zopet dvanajstine.
Pred finančnim odborom leži zopet načrt zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece maj in junij, ki bo najbrž se tekom/ tega tedna sprejet.
S tem smo eno celo leto prego-spodarili z dvanajstinskimi krediti in proračun, ki je imel že z lanskoletnim junijem stopiti v veljavo, in ki je bil pozneje odložen na 1. januar 1922, bo v najboljšem slučaju stopil šele z julijem 1922 v veljavo.
Z dvanajstinskimi provizoriji a podlagi kreditov iz proračuna 1920-1921 in z odlašanjem sprejetja lani izdelanega proračuna preko enega celega leta smo spravili celo državno gospodarstvo v silne neprilike. Ni treba ponavljati, da so se medtem cene blagu in splošne življenske razmere v celi državi bistveno spremenile in da so se cene za materijalne nabave medtem podvojile. Vsled dvanajstin pa se mehanično podaljšujejo krediti, ki so bili določeni in sestavljeni za osebne izdatke in za materijalne stroške na spomlad leta 1920, ki seveda sedaj niti približno ne odgovarjajo obstoječim razmeram. S temi krediti ne morejo shajati niti javni državni zavodi, še manj pa pridobitni obrati, z njimi ni .mogoče vzdrževati prometnih naprav, se povsod je treba omejitev in cele vrste dobrih in potrebnih načrtov pada s tem.
V	dnevnem časopisju vidimo od časa do časa plitvo polemiko ■ udi naših bolnic, katerih režija je medtem ogromno narasla. Velika borba se je vodila radi povišanja kreditov zanje in ko je bila izvojevana, so si vse stranke več ali manj lastile zasluge za ta uspeh. In vendar je to le ena drobna miniatura, en neznaten detajl iz vsega tega, kar so nam dvanajstine prinesle v drugih gospodarskih resortih javne uprave.
Naši proračuni so skoro z geometrično progresijo rastli. medtem ko je prvi za leto 1919-20 znašal ca. dv> i.ipol milijardi dinarjev, je dosegel drugi za leto 1920-21 že štiriinpol milijarde. Projekt tretjega proračuna, ki bi bil imel po Vidovdanski ustavi stopiti v veljavo, je znašal že devet milijard. Finančni minister se je takemu proračunu, ki je daleč presegal davčno zmožnost našega slabega gospodarstva uprl. Začelo se je gli-hanje, ki traja že skoro eno leto. Kakor se poroča, se je posrečilo *: ducirati proračun na šest milijard. Toda niti za to vsoto nimamo rednega kritja in se mora vedno segati po izrednih sredstvih za kritje izdatkov, kakor so davki na vojne dobičke, podržavljenje avtonomnih deželnih doklad in uvedbe novih povojnih davkov in pristojbin, proti katerim so nekdanji direktni davki popolnoma neznatni.
Dvanajstine so pri nas prišle v modo in v navado. Nikdo se že več ne razburja, da traja pretres proračuna v finančnem odboru skoro leto dni. Popolnoma samoumevno je že postalo to. Dvanajstinski zakoni obsegajo poleg podaljšanja kreditov vse rhogoče druge določbe. Zadnje dvanajstine so prinesle davek na vojne dobičke, izpremembe glede plačarine, sedanje obsegajo določbe o najetju eoiomilijardnega notranjega posojila v investicijske svrhe. Po našem mnenju tako važne zadeve ne spadajo v dvanajstine, marveč se imajo donesti v posebnih zakonih, ker presega njih trajnost in obveznost ozek okvir dvomesečnih dvanajstin.
Karakteristično je, da se vselej, ko ležijo dvanajstine na mizi odbora, začne širokoustiti o forsiranem delu za sestavo definitivnega proračuna. Finančni odbor se je namreč spustil v razprave, ki se vlečejo brez konca, kakor je na primer gospodarstvo dr-
žavnih podjetij, redukcija uredništva, regulacija državnih dobav itd. Njegovo delo zastaja, ker se vsak moment konštatira, da so podatki, ki mu jih pošljejo pojedina ministrstva, netočni in nezanesljivi.
Ni Juda, da je pri takem poslovanju ozlovoljeu in ogorčen ves ua-rod in da je omajano zaupanje še zadnjih, najtrdnejših idealistov v vladajoče kroge. Tu je prilika, da dr-žavotvorci, ki tako radi povdarjajo historičnost svoje naloge in važnost svojega poslanja, s pozitivnim delom dokažejo resničnost in opravičenost svojih trditev. Baš tu je njih naloga, da po treh letih eksperimentiranja izdelajo vsaj en budget, ko že niso bili zmožni dovršiti prejšnja dva, da se jih je moralo naredbenim potom uveljaviti.
Države brez gospodarske podlage in obračana sploh ni država. Principi, ki veljajo v vsakem privatnem podjetju o upravi in računovodstvu, veljajo tembolj o državnem gospodarstvu. Narod sodi ne po besedah, marveč po dejanjih. Zato poživljamo v zadnjič vse brez razlike; spravite državno gospodarstvo brez odlašanja
v	red in prenehajte z dvanajstinami, ki nas spravljajo v vedno večje ne-prilike.
Češka gospodar, politika in 'Jugoslavija.
Komaj v devetdesetem letu preteklega stoletja — tako nam približno pravi prof. dr. Horaček v nekem članku, objavljenem v »Prager Pres-se« — je zadobila naša politika tudi gospodarsko orientacijo, komaj po nastopu pokojnega prof. Albina Bra-fa, se je razširil naš politični program tudi v smislu narodno gospodarskega ojačenja in emancipacije. Gospodarska stran naše slovanske politike, datira tedaj šele izza 30 let.
V	svrho realizacije gospodarskega programa naše slovanske politike se je napravilo najrazličnejše poizkuse, ki so praktično obstojali v tem, da so se ustanovile v slovanskih pokrajinah podružnice naših kreditnih zavodov, da so se v teh deželah s pomočjo naših kapitalov ustanovila industrijska podjetja, da se je, stopilo v ožje gospodarske stike s pridobitnimi krogi teh pokrajin. Sklenila se je tudi prireditev vseslovanske razstave in ustanovitev velike slovanske banke s sedežem v Rusiji, toda neugodne politične razmere so preprečile izvršitev tega velepomembnega projekta. Dokler so politične in carinske meje ločile posamezna slovanska plemena, koja so politične razmere primorale, stopiti v gospodarske odno-šaje z drugimi etnično tujimi, toda v vrsti politični in gospodarski enoti živečimi narodi, je bila smotrena in sistematična slovanska gospodarska politika izključena.. Po končani svetovni vojni in po obnovitvi Evrope potom ustanovitve novih samostojnih slovanskih držav, se je pa položaj bistveno spremenil. Vsaka teh novih držav si bo samostojno določila program svoje gospodarske politike in pri tem nastane vprašanje, ali in v koliko bo morala in mogla vplivali ideja slovanske vzajemnosti na njih gospodarsko politiko; kajti kakor znano, konča v gospodarski sferi vsaka sentimentaliteta, tukaj odločajo le številčne kalkulacije, očitni interesi in materi j «lne koristi in škode.
Med nami in Jugoslovani ni popolnoma nobenih političnih nasprot-stev, nasprotno imamo med seboj mnogo skupnega. Že pred vojno so bili naši medsebojni odnošaji dokaj živahni. Jugoslovanski dijaki so trumoma posečali naše učne zavode, a mi smo pošiljali naše učne moči na jugoslovanska vseučilišča. Tekom leta se je srečalo mase naših turistov na bregovih Jadrana, naši poslanci v dunajskem parlamentu so bili v prijateljskih zvezah s Slovenci in Hrvati, vršili so se sokolski zleti in pobratimstva. Toda tudi na gospodarskem polju smo bili z Jugoslovani v stalnih stikih. Naša industrija je razpečavala svoje izdelke na južnih trgih, naša trgovina je iskala tam stalnih stikov, in naše banke so
otvorile na jugu svoje podružnice. Neizmerno večje naloge so pa nastale za nas sedaj, ko si stojita čeho-slovaška republika in Jugoslavija, kot samostojni državi ena poleg druge. Ali naj pripustimo, kakor do sedaj, naše gospodarske odnošaje samo slučaju ali naj bi stremeli po smotrenem, sistematičnem gospodarskem zbližan ju teh dveh držav in v kakšni obliki naj bi še izvršilo predmetno zbližanje?
Najožje in najpopolnejše zbližanje dveh držav, je brez dvoma, carinska unija.
V tem primeru, ko imata dve državi skupno carinsko mejo, tvorita, brez škode za politično suvereniteto, enotni gospodarski teritorij. Dejstva, ki bi govorila za uresničenje te ozke zveze med nami in Jugoslavijo, bi bila sledeča:
V prvi vrsti moram tudi podčrtati že omenjeno popolno soglasje političnih interesov obeh držav, ter čustva globoke simpatije, ki obstojajo med nami in Jugoslovani. To je faktor, ki igra tudi v gospodarski politiki zelo važno vlogo. V drugi vrsti je omenjati geOgrafično lego obeh držav. Vsaka država stremi za tem, da dobi vse, kar potrebuje za kritje domačega konsuma v državi sami. Za to je podolgasta konfiguracija države v navpični smeri od severa proti jugu ugodnejša, nego vodoravna od zapada proti vzhodu, kajti čim večja je razpetost državnega teritorija med stopnjami geografične širine, tem ugodnejše so klimatični pogoji in tem raznovrstnejša je produkcija, osobito pridobivanje sirovin. Konii-guracija naše države je v tem oziru zelo slaba, ako se pa naš državni teritorij združi z aiim Jugoslavije v gospodarsko enoto, bi se klimatični in produkcijski pogoji medsebojno dopolnjevali. Toda tudi ostale produkcijske razmere obeh držav zelo diferirajo. Čehoslovaška je država z izrazitim industrijskim značajem, pretežna večina industrijskih podjetij bivše Avstrije, se nahaja, kakor znano, na čehoslovaškem ozemlju. Čehoslovaška industrija producirala izvoz. Jugoslavija je nasprotno agrarna država, ki pridela več žita, nego ga potrebuje za kritje domačih potreb. čehoslovaška industrija bo tedaj z veseljem obiskovala jugoslovanska tržišča in isto velja z druge strani o jugoslovanskem poljedelstvu. 'Foda izvršitev načrta o carinski uniji bi naletela tudi na težkoče. Čehoslo-vaško poljedelstvo, katero producira z večjimi stroški nego jugoslovansko, bi zahtevalo zaščito pred konkurenco, ker bi bilo sicer primorano opustiti višjo produkcijsko intenziteto. Z druge strani bi se ne smelo prepustiti mlado jugoslovansko, industrijo nezaščiteno v boj zoper staro čeho-slovaško industrijo. V tem oziru gredo medsebojni produkcijski interesi zelo narazen in bi se moglo samo po temeljitih in izčrpnih razmotrivanjih najti kak izhod. V škodo carinske unije je tudi dejstvo, da ne mejita državi neposredno ena na drugo, toda stvar bi se znatno olajšala, ako bi se uresničili načrti o teritorijalnem koridorju med tema dvema državama. Toda neglede na to, da ne mejita naši državi neposredno ena na drugo, ni vendar načrt o carinski uniji neizvršljiv. Težkoče, ki bi pri tem nastale, se dajo odpraviti potom mednarodnih pogodb.
Druge težkoče, katere bi ovirale udejstvitev ideje carinske unije, so razlike v denarnem in trošarinskem sistemu/ toda te ovire niso nepremostljive. Papirno gospodarstvo, ki je združeno s konstantnimi oscilacijami valute bo moralo v kratkem času nehati in ni dvoma, da se bo pri nas, kakor tudi v Jugoslaviji uvedel frank, ki nudi relativno največ prednosti. S tem bi stopila pri nas, kakor tudi v Jugoslaviji v veljavo istovrstna denarna veljava, ki bi valutne težkoče obeh držav znatno olajšala. Tudi ne sme tvoriti različnost troša-rinskih pristojbin oviro za carinsko unijo, kajti tudi take inkongruence se dajo poravnati s posebnimi dodatnimi pristojbinami. Vprašanje carinske unije z drugo državo je pa pre-. važno, da bi se ga moglo rešiti brez
predhodnega temeljitega zaslišanja teoretičnih in praktičnih krogov, ki so na tem dalekosežnem koraku in-teresirani. Da bi se pa moglo vzeti to vprašanje v resen pretres, bi se moralo staviti tozadevne predloge ne samo s strani naše vlade, ampak tudi s strani Jugoslavije. Gotovo je, da ni ideja carinske unije med nami in Jugoslavijo samo utopija, akoravno bo trajalo še mnogo časa, da se jo bo moglo uresničiti. Medtem pa ne smemo čakati z rokami v križ. Predpriprave za izvršitev tega načrta naj bi se delale že sedaj s temi, da se začne sistematično gospodarsko zbližanje med državama. Mnogo se je v tem oziru že napravilo, toda mnogo se mora še izvršiti. Naša industrijska podjetja in denarni zavodi naj ustanavljajo v Jugoslaviji še nove podružnice in naš kapital bi moral pospeševati jugoslovansko industrijsko podjetnost. Različne nepotrebne izvozne in uvozne težkoče, transportne in potne formalnosti naj se olajšajo, oziroma po mogočnosti ukinejo. Strokovnjaki iz vrst interesiranih krogov obeh držav naj bi delali sistematične ekskurzije v informativne svrhe, iz ene države v drugo, da se medsebojno spoznamo. Toda gospodarsko zbližanje ne sme sloneti samo na sentimentalnosti, ampak na realni podlagi. Razveseljivo je dejstvo, da je naš iskreni prijatelj, sedanji jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Voš-njak v tem oziru zelo delaven. Njegovo delovanje stremi za tem, da se ojačijo medsebojne gospodarske stike in da se najdejo prave metode za zbližanje. Njegova inicijativa obeta mnogo in želeti je, da bi bila uspešna.
Revizija avstr, carin, tarife.
(Konec.)
V	zadnjem članku smo povdarjali, da vsebuje načrt nove avstrijske carinske tarife — vsaj v kolikor je ta že objavljen — več postavk, ki po-rnenjajo znatno zaščito avstrijske industrije. To dejstvo se povdarja tudi s strani avstrijskih trgovskih krogov, s strani izvoznikov in agrarcev, ki so že na različnih sestankih sklenili, da se odpošljejo na vlado spomenice, v katerih se zahteva, da se predvidena visoka zaščita industrije zmanjša, ako ne popolnoma odstrani. To stališče zavzemajo naravno tudi široki krogi konsumentov, ki se upravičeno boje, da bi nova carinska iarifa povzročila zopetni porast draginje. Naravno je, da trdijo avstrijski industrijalci nasprotno, namreč, da so posamezne postavke take, da predstavljajo mogoče le nekako statistično pristojbino, nikakor pa, da bi vsebovale zaščito za industrijsko proizvodstvo.
Navedli smo že nekaj številk glede dobrin, katere uvaža Jugoslavija v Avstrijo. Videli smo, da so se postavke za uvozno carino glede žita, moke in mesa znižale. Naj bo pa tukaj še enkrat rečeno, da je natančna kalkulacija potom primerjanja postavk pogodbene tarife (Vertrags-satz), ki je za promet z Jugoslavijo sedaj še v veljavi, s postavkami tej tarifi odgovarjajoče kolone (Anwen-dungssatz) nove tarife, skoro neizvedljiva. Nove postavke so namreč določene izključno v zlatih kronah, tako da bo iznos carine, po novih postavkah osciliral sorazmerno s tečajem valute in so vsled tega v različnih periodah mogoče znatne diference. Vsled konstantnega padca krone, se je avstrijsko carinsko tarifo ponovnokrat zvišalo, da bi se pa izognilo neprestanim radikalnim revizijam se je zvišalo tarifo sorazmerno s padcem krone s tem, da se je postavke predvojne tarife enostavno pomnožilo s faktorjem, kojega je določila uprava carinarnic po dvakrat v mesecu. Sedaj znaša faktor za večino predmetov 700, to se pra-
vi	povišanje tarife znaša 700kratni izaios predvojne postavke. Za posebno kategorijo blaga — osobito za luksuzne predmete — kalkulira carinarnica na bazi efektivne vrednosti zlata, ki je za 1400 krat večja od krone in znaša zbog tega carina za
predmete iz te kategorije dvakrat več, nego je ona za navadne predmete. Posebnost reforme, katero se hoče ravno uzakoniti obstoji v tem, da se uvede zlato tarifo za celokupen uvoz; v praksi pomeni to podvojitev sedaj veljavne tarife (1400 namesto 700). Da ne bi pa bila carina, pri sedanjem tečaju krone, tako neizmerno vispka, predvideva projekt, vsaj za začetno dobo, 30 odstotno redukcijo predvojne zlate tarife, tako da dob>mo novo tarifno vsoto različnih predmetov s tem, da pomnožimo 70 odstotni iznos postavke s tečajem, katerega notira zlato. Za predmet, za kateri je bilo določeno v letu 1914 n. pr. 50 kron, se bo plačalo 35 (to je 70 odstotkov od 50) krat 1400 (ki znaša sedaj zlati paritet). Kakor je iz tega razvidno vsebuje nova tarifa vendar znatni porast napram sedanji tarifi; vsekakor ne znaša ta porast za 100 odstotkov, koji iznos se bo pa postopno vendar doseglo. Vlada misli s tem povečati svoje dohodke z« okroglih 50 milijard kron.
Žal, da ni še objavljena izvozna carinska tarifa, katera bi nas mogla zelo interesirati. Do sedaj se je objavil le del tarife, ki se nanaša na uvoz in le nekaj postavk, ki se tičejo tudi izvoza. Zraven že v zadnjem članku omenjenih predmetov, bi bilo omenjati še: tobak, za katerega se je do sedaj plačalo 125 kron v zlatu za 100 kg; po novi tarifi se je ta postavka zvišala na 200 kron; za sveže smokve — ta postavka spada k onim, ki so se največ povišale — se je plačalo do sedaj 2 zlati kroni, po novi tarifi se bo plačalo 15; uvozna carina za vino v sodih se bo petkratno povišala (v letu 1920 je Jugoslavija izvozila v Avstrijo za 18.313 q vina v sodih). Za vino v steklenicah, od kojega je Jugoslavija izvozila v Avstrijo tekom leta 1920 za 149 q, bo znašala carina, po projektivni tarifi malo več kot dvojno, dosedaj veljavne postave. Za testenine, od katerih je izvozila Jugoslavija v Avstrijo tekom leta 1920 za 1533 q, se bo plačalo 5 zlatih kron. Sira smo tekom leta
1920	izvozili v Avstrijo za 660 q; za ta predmet se bo plačalo po novi tarifi 5 kron v zlatu. Tekom leta 1920 je izvozila Jugoslavija v Avstrijo 3237 q cementa Portland. Po novi tarifi spada cement med predmete, kojih carina se je največ povišala. Po novi postavki bo uvoz cementa v Avstrijo skoro nemogoč.
S tem bi bile v kratkih potezah navedene spremembe pri uvozni carini onih predmetov, ki pridejo ;.a naš izvoz v Avstrijo v glavnem v poštev. Načrt nove tarife je bil sedaj vposlan različnim gospodarskim korporacijam, da podajo o njem svoje mnen je. Od načrta se je do sedaj objavilo, kakor že rečeno, le postavke za uvozno carino in samo nekatere tudi za izvozno.
Dr. Ciril Pfeifer:
Gospodarske in pridobitne zadruge ter obrtni red.
VI.
Če pogledamo stališče države napram gospodarskim in pridobitnim zadrugam, vidimo, da sta jim bili tako zakonodaja kakor uprava zelo naklonjeni, uvaževaje pač, da gre za organizacijo samopomoči. Z raznimi finančnimi zakoni so bile zadrugam priznane davčne in pristojbinske ugodnosti in upravna oblastva so jih favorizirala na ta način, da so jim molče pripuščala izjemno stališče in odločala konkretne pravne spore njim v prilog. V teh okolnostih so se seveda hitro razvijale in množile. To in pa razne komplikacije so privedle upravo do tega, da jim je začela posvečati tudi nekoliko pravne pozornosti. Judikatura upravnega sodišča in razpisi ministrstev ao se na drobno pečali z vprašanji zadružnega prava), tako glede zakonitega delokroga zadrug, njih pravne sposobnosti za izvrševanje obrtov, njih podrejenosti obrtnemu redu in zakonom o bolniškem in nezgodnem zavarovanju itd., ter se vedno bolj pribli'
ževali tukaj zastopanemu stališču. Po teh merodajnih smereh se je ravnala tudi praksa.
Vsled ugodnega položaju gospodarskih in pridobitnih zadrug so se vršile zlorabe zadružnega zakona v svrho snovanja povsem trgovskih združb, vsled česar je dalo justično ministrstvo dne 17. januarja 1900 sodiščem točna navodila glede regsit. i-ranja gospodarskih hi pridobitnih zadrug. Tudi zakon o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, je postavil zadruge na dosti manj ugodno stališče, kakor so ga vživale po dotedanji davčni praksi. Izraža namreč naziranje, da tudi najstrožja omejitev zadrug na promet samo s člani istih ne oprošča dolžnosti plačevanja pridobninskega davka. § 85 vsebuje le socijalno politično ugodnost.
Naša država je zavzela napram zadrugam zopet skrajno blagohotno stališče. Člen 29. ustave obljublja nacijonalnemu zadružništvu in naei-jonalnim udruženjem, ki ne delajo na dobiček, celo materijelno podporo. Isto stori čl. 3. zakona o pobijanju draginj« od 30. decembra 1921, Ur. 1. št. 6 iz 1922 splošno glede potresnih in poljedelskih zadrug in samoupravnih aprovizacij. Te podpore se menda že izplačujejo. Obljublja se tudi nov zadružni zakon. Dejstvo, da ta novi zakon še ni izdan, pa ne moti zakonodajalca, ki določa v čl. 4. zakona o pobijanju draginje, da morajo potrošne in poljedelske zadruge, ki bi dobivale od države prehranjevalne potrebščine in kredite za njih nabavo, iz dobljenih količin življenskih potrebščin kakor tudi iz dobljenega kredita enako zalagati svoje člane in ostalo prebivalstvo dotičnega kraja, s čemur se jim nudi najlepša prilika, da pridejo v konflikt s sedanjimi predpisi, če si pravočasno ne preskrbe izpremembo zadružnih pravil.-Opaža se dalje tendenca v prilog zadrugam metati v isti koš statutarično in obrtno upravičenost.
VII.
Slovensko trgovstvo je posvetilo gospodarskim in pridobitnim zadrugam večjo pozornost stoprav po vojni, ko so se iste izredno pomnožile in, ko so začele resno konkurirati dotedanji trgovini, odnosno jo ogrožati. Dosedaj je strokovno boljše vodstvo in gospodarstvo v rednih trgovinah vsaj v veliki meri odtehtalo privilegije, ki so jih uživale zadruge, ko pa so se ti privilegiji začeli vedno večati v obliki ugodnosti pri carini in prevoznini, odnosno v denarnih podporah, dočim so trgovstvu nastale nove neprilike v obliki pomnoženih davkov, zvišanih prevoznin, carin in pristojbin, visokih bančnih obresti za najeta posojila, ter v obliki raznih trgovinske obrte otesnujočih predpisov, bilo je treba stopiti iz pasivnosti in zavzeti napram zadrugam primerno stališče. Razmerje slovenskega trgovstva do zadrug je jasno začrtano v govoru predsednika trgovskega društva Merkur« g. Al. Lillega dne
14.	decembra 1919 ob priliki ustanovitve Trgovskega lista. Tozadevni odstavek, ki ga navajamo iz Narodnogospodarskega Vestnika od 25. decembra 1919, št. 13 in 14, str. 120, se glasi: »Konzumi rastejo kot gobe po dežju; vsak stan že hoče imeti svojo konzumno organizacijo, seveda s pomočjo vlade. Ce se torej ne postavimo pravočasno v bran, se bodo pričeli za trgovstvo v kratkem hudi časi. V prvi vrsti nam bo skrbeti za to, da se konzumna društva ne ,bodo ustanavljala z vladnimi podporami, da ae bodo ta društva imela posebnih privilegijev in, da bodo imela iste davčne obveznosti kakor trgovci,,kajti skušnja nas uči, da bazira vse delovanje zadrug na pridobitni podlagi; dalje bo paziti strogo na to, da bodo v vseh konzumnih organizacijah za posleni kot poslovodje samo take osebe, ki so doprinesle popolen usposobljenostmi dokaz. Slednjič s« moramo z vsemi močmi bojevati za to, da ne bodo te organizacije, če bodo delovale pasivno, dobivale državnih podpor, s katerimi bodo krile primanjkljaje. Organizacije so vsakemu proste, a tega ne smemo in ne
bomo na noben način trpeli, da se bodo z denarjem, ki ga plačuje trgovstvo državi potom davkov, podpirale konzumne organizacije.« Nekako isto je izjavil načelnik zveze trgovskih gremijev in zadrug g. Jelačin ml. na impozantnem protestnem shodu slovenskega trgovstva v Ljubljani dne 3. aprila t. 1.
Izvoz in uvoz.
Prepoved uvoza govede aa Madžarsko. Madžarska je prepovedala zraven uvoza svinj tudi uvoz goveje živali in telet.
Carine prost uvoz v Italijo. Uvozne carine je prost celokupni materijal, koji služi za zgradbo hiš in gospodarskih zgradb, kakor tudi metalni materijal, ki služi zu zgradbo ladij.
Prost izvoz testenin in sočivja iz Italije. Italijanska vlada je dovolila prost izvoz testenin in sočivja.
narodno sospodante zadene.
Trgovin«.
Naša trgovska bilanca je bila v letu 1921 precej pasivna. V prvih devetih mesecih 1. 1921 se je uvozilo blaga za 3.076,430.384 Din., izvozilo pa blaga istočasno za 1.668,780.729 Din. Celokupen izvoz je znašal v pretklein letu 2.460,737.562 Din.
Poslovanje zagrebške borze v preteklem leta. Na zagrebški borzi je bilo v preteklem letu v prometu:	delnice
denarnih zavodov za 205,583.517 K, delnice industrijskih podjetij za čez 72,779.574 K. Devizni promet je znašal
3	milijarde, 931,638.813 K. Od tega: devize Dunaj za 914, 332.056 K, devize Berlin za 747,596.008 K, devize Trst za 776,664,889 K, devize Praga za 690,082.074 K. Valutni promet je znašal 781,482.310 K. Od tega odpade na dolarje za 623,079.673 K, za temi je največji promet z italijanskimi lirami za 53,025.441 K in napoleondori za 53,091.069 K. — Blagovni promet, kateri še hi razviden, je znašal samo 17,445.997 K.
Predprodaja pšenice v Madžarski.
V	kornitatu Heves so agenti žitnih tvrdk nakupovali pšenico letošnje žetve po 4000 Km (to je preko 1500 jugoslovanskih kron) za 100 kg.
Industrija.
Rudarska visoka šola v Mariboru.
Ministrstvo za šume in rude je sklenilo, da se v Mariboru otvori rudarska akademija (visoka šola). To bo edina akedemije te vrste *v vsej naši državi.
Pogon parnikov z nafto. Trgovinska ladja »Arizonr, last neke ameriške paro-plovne družbe, se je v zadnjem času začela posluževati nafte. Ladja prepluje v teku 161 dni 29.861 morskih milj ali 9.95 vozlov. Ista ladja je, uporabljajoč premog, preplula v 186 dneh 30.976 morskih milj ali 9.01 vozlov. Ladja konsumira 144 ton nafte, kar odgovarja 220 tonam premoga. V kolikor je tedaj premog cenejši, v toliko se ga razmeroma več potrosi. Po teh kalkulacijah rezultira, da se z uporabo nafte prihrani
19.000	dolarjev.
Avstrijski industrijalci in Rnsija. — Večje število avstrijskih industrialcev se pripravlja na pot v Rusijo, da najde kupce za svoje blago, osobito za poljedelske stroje, železno industrijo, pohištvo itd.
ČehoslovaSka razstavna ladja. Da se
poglobijo trgovski odnošaji med Čeho-siovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo, namerava uprava praškega vzorčnega velesejma prevzeti ladjo, koja bi nosila tovor v iznosu 700 ton (70 vagonov). Ladja bi plula po Donavi, a bi deloma služila za prevoz tovorov, deloma bi pa bila ustrojena za razstavo. Ker vlada v krogih industrijcev veliko zanimanje za to podjetje, se bo ta ideja najbrže kmalu uresničila.
Danarstvo.
čeki za plačevanje carine. Finančno ministrstvo je v sporazumu z Narodno banko sklenilo, da se za plačevanje carine uvedejo čeki Narodne banke. Smatra se, da bo trgovski svet na ta način lažje obavljal svoje posle.
Proračun za leto 1822. Kakor se doznava iz vladnih krogov, bo proračun za leto 1922 izgotovljen najkasneje
do konca junija in se za drugo polovico leta more računati z rednim proračunom. Govori se tudi, da bodo razpuščena ministrstva za izenačenje zakonov, za pošto in brzojav in za socialno politiko. Isto velja baje tudi za ministrstvo za agrarno reformo, ki se spoji s poljedelskim ministrstvom.
Znižanje diskonta angleške banke. Angleška banka je znižala diskont od
4	in pol na 4 od sto. Zadnje znižanje se je izvršilo dne 18. februarja t. 1. od 5 na 4 in pol od sto. V Angliji vlada vsled gospodarske krize, velika obilica denarja, zbog česar je privatni diskont tako nizek, da je tudi državna banka bila primorana znižati obrestno mero.
Ccrtna.
Ukinjena carinarnica. Oddelek cari-brodske carinarnice v Deščanem Kra-ljevcu je ukinjen.
Carinski agio v Italiji je določen pri plačanju carine v bankovcih od
15.	do 30. aprila z 268 odst. to je 3.66 kratna temeljna carina.
Oavkl.
Davek na poslovni promet. Ker
vlada še vedno nejasnost glede tega davka, naznanjamo, da so dolžni voditi knjige le oni podjetniki, katerih podjetja imajo na leto čez 360.000 dinarjev prometa. Vsem ostalim ni treba voditi knjig in se jim davek odmeri pavšalno na podstavi lanskega prometa. Proti. previsoki odmeri davka je pripustna pritožba v zmislu člena 15. zakona o davku na poslovni promet. Višina davka se odmeri na podstavi posebnih pismenih izjav davčnih zavezancev, h katerim bodo pozvani od ob-lastev. Podjetjem, ki nastanejo v letu 1922, se bo odmeril davek le začasno. Davčna višina je ostala taka, kakršna je bila, namreč en odstotek od vsega prometa. Prvi obrok davka na poslovni promet je treba plačati do dne 30. aprila, na kar vse prizadete opozarjamo.
Davek na žganje, ki se je pobiral do sedaj le v prečanskih krajih, se uvede tudi v Srbiji, in sicer že s prihodnjim mesecem. Tako se izvršuje počasi vendarle izenačenje davkov.
Koliko je v B mesecih plačane trošarine. Od januarja do 31. marca 1920-
1921	je bilo plačano 62,588.112 Din trošarine, medtem ko je leta 1922 za isti čas bilo plačano 124.492.962 Din, t. j. za 90.598.650 Din več!
Promet.
Prometne omejitve. Radi poplave proge med postajama Beograd Sava in Beograd Klanica je do nadaljnega ukinjen celokupni robni promet za postaje Beograd Sava in Beograd Klanica. Medpotne pošiljke za ti postaji je zadržati in staviti pošiljateljem na razpolago.
Sprejemanje vrakovrstne carinske in necarinske robe za Zagreb d. k. loko Zagfeb d. k. trs Sisak loko Sisak trs Prijedor trs in Kum trs zopet dovoljeno. Vse tozadevne naše brzojavke razveljavljamo. — V območju državnih železnic ostane še zaprt Bosanski Brod trs Beograd loko in Zemun loko.
« italo-madžarsko brodarsko društvo. Soglasno vestem iz Budimpešte se'tam osnuje s sodelovanjem Atlantica Trust Company madžarsko-italijanako pomorsko parobrodno društvo z delniško glavnico 10,000.000 lir ter so priprave že v teku.
Naznanila trnovska In obrtniška zbornica v Ljubljani.
Zvišanje dopustnega povzetnegu zneska po poštnih pošiljkah. Trgovska in obrtniSka zbornica obvešča interesente, da se po odloku ministrstva za pošto in brzojav z dne 14. marca t. 1., št. 10.920 zviša najvišji povzetni znesek pri paketnih pošiljatvah in vrednikih od 1000 na 5000 dinarjev. Nakazila za povzetje do 1000 dinarjev ostane ne-izpremenjena. Nakaznina za povzetje od 1000 do 2000 Din. znaša 5 Din., nakaznina za povzetje od 2000 do 3000 Din. znaša 7 Din., uakaznina od 3000 do 4000 Din. znaša 9 Din., nakaznina od- 4000 do 5000 Din. znaša 12 Din. — Najvišji znesek za poštne in brzojavne nakaznice, za poštne naloge in za pisemska povzetja ostane tudi nadalje samo 1000 (tisoč) dinarjev. Izplačnina do 100 Din. ostane neizpremenjena. —
Povzetne nakaznice preko 1000 do 5000 Din. se ne izplačuje na domu.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da ae bo sklenila dne 25. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne pri intendanturi • Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ter pri Komandantu mesta v Sloveu-ski Bistrici in Ptuju pismena neposredna pogodba glede dobave mesa za garniziji Slovenska Bistrica, oziroma Ptuj za čas od 1. maja do 30. junija 1922. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških oblastih interesentom na vpogled.
Razno.
Obrtna banka v Ljubljani je imela svoj prvi redni občni zbor dne 18. aprila t. 1. ob pol 11. uri v dvorani mestnega magistrata. Občnega zbora se je udeležilo razveseljivo število delničarjev, ki so zastopali ali osebno ali po pooblaščencih preko tri četrtine cele vplačane delniške glavnice. G. predsednik Franc Kavčič je imel kratek nagovor na zborovalce, predstavil vladnega nadzornika g. Frana Mramorja in zapisnikarja g. notarja dr. A. Kuharja ter imenoval verifikatorjem zapisnika gg. Eegelberta Franchetti-ja ler Hinka Franzelna. Letno poročilo upravnega sveta o poslovanju banke se je vzelo z odobrenjem na znanje. G. predsednik nadzorstvenega sveta ravnatelj Ivan Mikuž, poroča nato o reviziji zavoda ter bilance same ih predlaga, da se ta letni račun, kakor leži tiskan pred delničarji, odobri, ravnotako, da se po upravnem svetu predlagana razdelitev čistega dobička v tem smislu izrabi. Na vsako delnico se bo izplačalo proti predložitvi kupona za leto 1921. pri naši blagajni sedemodstotna dividenda, prvoletni dobiček po 809.443.09 K pa tudi izkazuje velik uspeh mladega zavoda, ki je res v vsakem oziru nudil pomoč obrtnikom ter je tudi ustanovitev novih obrtnih podjetij izdatno podpiral. Da se pa to započeto smotreno delo tudi v bodoče more v potrebni meri nadaljevati, je sklenil občni zbor na predlog upravnega sveta utemeljen po g. dr. Janku Žirovniku, povišanje delniške glavnice od pet na deset milijonov kron. Pri volitvah upravnega sveta je bil zopet .izvoljen v celoti dosedanji upravni svet.
V	nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. Ivan Mikuž, Fr. Krapež, Hinko Franzi, Josip Ambrožič in Alojzij Jankovič. Po izčrpanem dnevnem redu se je predsednik g. Fran Kavčič zahvalil za obilno udeležbo in je priporočal, da se obrtniki z zaupanjem obračajo na Obrtno banko ter nato zaključil dobro uspelo zborovanje.
»Petovia« usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju je imela svoj I. redni občni zbor dne 19. t. m. v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, kjer ima svoj sedež. Iz poslovnega poročila je posneti, da se to novo podjetje povsem lepo razvija. V prvem poslovnem letu se je razširila usnjaraa za vegetabilno strojenje, uredila se je moderna tovarna za kromo-vo strojenje, tovarna za čevlje, oddelek za izdelovanje gamaš, torbic in fine galanterije. Že v prvem letu je podjetje napredovalo tako, da je moglo prevzeti veliko dobavo čevljev za našo vojsko. Izdelki gamašnega in galanterijskega oddelka se že dobro uvedeni v celi državi. Podjetje, ki je v začetku leta 1921 dajalo zaslužek 183 delavcem, je imelo koncem leta 1921 zaposlenih že 406 delavcev. Tovarna za čevlje je urejena za dnevno produkcijo do 1000 parov, tovarna za usnje more strojiti letno do 150 vagonov velikih kož, kro-mova strojarna do 150.000 drobnih kož; gamašni oddelek izdeluje letno
20.000	parov gamaš. Tako je tej domači industriji zasigurana podlaga za nadaljni razvoj. Po dotaciji rezervnega sklada, ustanovitve podpornega fonda za uslužbence in zakonitih odpisov se je sklenilo, izplačati delničarjem 6 % dividendo, to je 24 na vsako delnico.
Kosija kupuje nemške marke. Kakor čujemo, vlada na moskovski tako-zvani črni borzi veliko povpraševanje po nemški marki. Med tem, ko se je v
Ant. Mud. £egaf
specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami.
Samoprodaja pisalnega stroja »CONTINENTAL« za vso Slovenijo.
Lastna delavpica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov.
je najboljši pisalni stroj!
Telefon 7 00 in 97
$11 ar ib or
Cenik in prospekt brezplačno
Slovenska ulica štev. 7.
Berlinu | tacalo za dolar 5)25 mark. se je lahko kupilo v Moskvi za ‘200 mark.
Trgovska ladija »Ljubljana«. Trgovska ladija parobrodiie družbe .Jadranska plovitba, koja je plavala pod imenom >Sandor Lederer< je prekrščena v > Ljubljaua«. j Težkoec zagrebškega čekovnega urada. Kakor čujemo iz Zagreba, je poštna uprava odnosno ministrstvo finance dolžno zagrebškemu eek. uradu 86 milijonov Din. Čekovni urad bo, če se ta dolg ne poravna, v doglednem času v neugodni situaciji, ter ne bode mogel izplačevati dvignjene zneske. — Ne vemo, kaj bi rekli na to?
Katalog IV. praškega velesejma s srbohrvaškim- ključem je izšel in pri-uaša vse podrobnosti s tega sejma. Stane 20 dinarjev. Naroča se pri Generalnemu konzulatu čehoslovaSke republike v Ljubljani.
Avhtro-ogrska banka. Na seji generalnega sveta avstro-ogrske banke, ki se bo vršila dne ‘25. t. m., bo poročal guverner o poteku in uspehu poslednih likvidacijskih pogajanj. — Likvidator, dvorni svetnik dr. Luxardo se je podal \ Pariz, da bi stopil v stik s tam bivajočima likvidatorjema de Mones in Zeu-ceaun glede priznanja sklenjenih dogovorov o likvidaciji. — Letna bilanca avstro-ogrske banke bo najbrže objavljena prihodnji mesec.
Avstrija prosi za zvišanje posojila. Praški listi poročajo, da bo avstrijska vlada prosila čehoslovaško vlado, da zviša posojilo Avstriji na 1 milijardo češkoslovaških kron.
Naraščanje cen žita aa Madžarskem. Zadnje dni so zelo poskočile cene žita na Madžarskem. Pšonica je notirala 5(200 K og„ rž 2450 K og., moka B2 K po kg.
Oddaja madžarske živine. Dne ‘24. t. m. bo začela Madžarska s predajo kon-
kaže nobenih kvarljivih znakov hud« in dolgotrajne zime.
Tržne cene v Moskvi. Iz Moskve naznanjajo korespondenčnemu uradu na Dunaju sledeče žitne cene:	en
funt (400 gramov) črnega kruha 25.000 rubljev, pšeničnega kruha 65.000 rubljev, 1 funt krompirja 5000 rubljev, en slanik 75.000 rubljev, 1 funt govejega mesa 65.000 rubljev, masla 280.000 rubljev, 1 funt soli 5)0.000, ječmenove kave 65.000, 1 funt mila 70.000 rubljev, 1 škalljica vžigalic 4000 rubljev, 1 ptid ržene moke 1,200.000 rubljev, pšenične 55.500.000 rubljev. Ta mesec so cene zrasle za 45% napram onim v novembru preteklega ieta.
tingenta živine, katero nam ima oddati na podlagi mirovne pogodbe v svrho reparacije. Odrejena je tudi komisija, katera bo to predajo izvrševala.
Stanje papirnatega denarja aa Ogr pkem. Po zadnjem izkazu ogrskega notnega zavoda je bilo na Ogrskem za ‘29.972,745.819 o. kron papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje papirnatega denarja pomnožilo za 137,934.922 o. kron.
Kongres obrtnih in trgovskih zbor-uie v Budimpešti. Budimpeštanska trgovska in obrtniška zbornica je sklenila povabiti vse inozemske trgovske in obrtne zbornice na splošni kongres v Budimpešti, kjer se bo proučevalo vprašanje revizij zakonov o zbornicah in njihovi neodvisnosti ter avtonomiji.
Nemčija mora pl&tati vojno odškodnino tudi s čebelami. Nemčija mora oddati na podlagi vojne odškodnine tudi velike množine čebel Belgiji in Franciji. Prvi del in sicer 23.000 panjev je oddala že jeseni Franeiji, drugi del odda še tekom pomladi.
Tržna poroma.
Zagreb: pšenica 77 do 78 kg do 1% primesi K 1690 do 1720. Koruza suha zdrava K 1280 do 1320. Oves, suh, zdrav K 1180 do 1220. Rž 71 do 712 kg do 8^ primesi K 1380—1410. Ječmen 62 kg K 1200 do 1280. Moka vklj. vreče K 2400 do 2500. Posija pšenična vklj. vreče K 880 do 950. Vse cene za 100 kg pariteta vtovorna postaja.
Sladkor. Kolonijalni sladkor .je postal močan konkurent sladkorju iz pese. Kuba se je lotila z vso vnemo gojitve sladkornega trsa in se ceni zadnja le-lina na tri in pol milijone ton; pravijo pa, da bo še večja. Pred mescem dni je obratovalo 150 tovarn (lansko leto v tistem času samo 100). Vidna zaloga
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
S. & E. SMBERIIE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
koncem februarja t. 1. je znašala 869.000 Ion. — is e v.-Y or k je noliral početkom marca centrifugal po 3.61 do 3.76 cent. za Ib. — London je notiral kocke 52 s 1 'A d, kristal 41 s, za cwt. Poročila trde, da so angleške zaloge nezadostne in pričakujejo višjih cen. Amsterdam je notiral za maj fl. hol. ‘21.62, avgust fl. hol. 21.50 za 100 kg rafinade.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo nobenega posebno živahnega povpraševanja po hmelju. Za žatečki hmelj so ponujali po 3000 do 5)100 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi tujega hmelja se je nekaj bal pokupilo. Cena je bila 2600 K za 50 kg. — Hmelj-ska rastlina je dobro prezimila in ne
I
THE REX CO., LJUBLJANA.
Borza.
itapiden padec tujih deviz v Zagrebu in Beogradu. Padanje deviz in. valut zavzema vedno večje dimenzije, posebno, ker meče Beograd na trg velike količine. Zlasti dobro informirani Francosko-srbska in Izvozna banka ste vrgli na trg velike množine deviz. Dolar je padel na 64.50, Dunaj blago na 0.875, Berlin na 24.75, Praga 130. Rim 330—340, London 292, Curih 1250—15)00, Budimpešta 8.50. Zagreb je notiral danes v Curihu 2.
Mm - Sip:
portland In roman-
cement
nudi po najnižji ceni
Kosto Novnkovič
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
Mlkloliteva cula II«« 13.
kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred »kotijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Preda m
100 delnic
Trgovske delniške družbe.
Ponudbe pod »1878« na ured. »Trgov, lista".
Tovarna lesenih žebljev
„ZORA“=
Črnomelj
nudi najboljše lesene ieblje za čevljarje.
Izdelani so po najnovejšem Amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbli, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ===== živine v kateri koli kraj. ==
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. —-—	——
Na drobno I
i—[
Na debelo I
"Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Brzojavit Hadlat
' Te,ef-**•7S-
xxxxkxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx
X3Ied.žet Sz Koritnik —
XXXXXXXXXXXXXXX Fraaa-čišlsa^CLSlca, \xlica. 4= XXXXXXXXKXXXXXX
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubi]Ani.