Št. 19(1969) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 14. maja 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
OBISK GEZE BAČIČA
ČRNOMELJ — Minuli torek je črnomaljsko občinoobiskal sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič. Ogledal si je proizvodnjo v Novoteksovem todzu na Vinici, vodstvo kolektiva pa ga je seznanilo z gospodarjenjem in delovanjem družbenopolitičnih in samoupravnih organov. V Črnomlju pa je imel Geza Bačič pogovor s predsedniki krajevnih konferenc iz metliške in črnomaljske občine. Beseda je tekla predvsem o aktualnih vprašanjih delovanja Socialistične zveze in metodah frontnega dela.
BREZICANI PELI NA TRŽAŠKEM
BREŽICE — Pevski zbor tukajšnjega kulturnega društva, ki nosi ime bratov Milavcev, je konec minulega tedna nastopil na Tržaškem, v kulturnem domu Prosek —Kontovel, kjer so proslavili stoletnico zborovskega petja v slovenskih krajih na Krasu nad Tržaškim zalivom. Hkrati zjubilanti.s pevskim društvom, ki se po združitvi proseškega in kontovelskega društva imenuje po uglednem kontovelskem rojaku, glasbeniku Vasiliju Mirku, sta nastopila še zbora Zarja iz Železne Kaple na Koroškem in Svobode iz Tržišča. Vsi gostujoči zbori, tudi brežiški, so z zborom s Proseka in Kontove-la pobrateni.
ZA PRAZNIK MLADOSTI
KOČEVJE — Za letošnji dan mladosti bodo prav 25. maja na Bazi 20 v Kočevskem Rogu sprejeli v mladinsko organizacijo 206 pionirjev iz Kočevja, od tega 197 iz osnovne šole Zbora odposlancev in 9 iz osnovne šole Ljuba Šercerja. V Kočevju pa bo tega dne potekal celodnevni program raznih interesnih dejavnosti mladih. Kočevska osnovna šola bo ob tej priložnosti imela v gosteh športno ekipo iz pobratene osnovne
šole »Milka Hrvaškem.
MONOGRAFIJA O DELAVSKEM GIBANJU
SEVNICA — Koordinacijski j odbor za ohranjanje revolueio-; narnih tradicij pri občinski konferenci SZDL v Sevnici je sklenil, da pripravi monografijo o razvoju delavskega gibanja v sevniški občini. Pri delu bo pomagal tudi prof. Stane Mrvic, ravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, sicer rojak iz. Bo-štanja.
PRIZNANJA ZA PRAZNIK BREŽIC
BREŽICE — Na proslavi v počastitev 9. maja, obletnice J osvoboditve mesta in praznika krajevne skupnosti, so z bronas-. timi priznanji Osvobodilne fron-• te nagradili devet dolgoletnih : družbenopolitičnih delavcev in eno organizacijo. Priznanja so j prejeli: Žalika Avsec, Jožica ! Fink, ing. Viktor Fetich, Angelo > Gatta, Anton Hribar, Adolf 5 Križanec, Vaško Maraš, Vlado f Urek, Jožica Žagar in taborniški j odred Matije Gubca.
Cesta sama ne bo dala še nič
V Novem mestu je bil razgovor, kako novo cesto od Ljubljane do Bregane opremi-ti s spremljajočimi dejavnostmi, da ne bo promet le še hitreje brzel mimo
NOVOMESTO — Že letos bodo začeli graditi odsek avtoceste bratstva in enotnosti Šmarje Sap—Višnja gora, stvarne pa so tudi možnosti, da se bo gradnja nadaljevala vse do Bregane. Nova avtocesta naj bi bila dograjena v letu 1991. Avtocesto je seveda treba opremiti sspremljajočimi dejavnostmi, možno in potrebno jo je uporabit i za razvoj krajev ob njej. V Novem mestu je bil 5. maja zelo dobro obiskan razgovor o tem. Udeležili so se ga predstavniki občin od Ljubljane do Bregane, trgovine, gostinstva, turističnih organizacij pa tudi predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič.
Krajem ob njej cesta sama po sebi ne bodala nič.Obstajanevarnost.da bo potem prometni tok le še hitreje drsel mimo. Pogovarjati semoramo, kaj bomocesti vzeli, jemenileden od razpravljavcev, najprej pa razčistiti, ali smo se res pripravljeni odpreti. Občine bi morale imeti načrte, kaj in kako potegniti iz tega, kar imamo.
Sodobna avtocesta seveda zahteva primerne spremljajoče objekte. Večje baze — načrtovalci govore o ploščadih —je seveda možno izkoristiti še za celo vrsto drugih dejavnosti. ki lahko prinesejo korist krajem ob cesti. Študijo o spremljajočih objektih ob cesti izdeluje skupina zagrebških strokovnjakov. Zakaj
dolenjska ustanova, ki bo izdelala lokacijsko dokumentacijo za del trase, za to študijo ni vedela, na razgovoru ni bilo odgovora. Sicer se v pripravah na gradnjo ceste čutijo podobno odrinjene dolenjski gradbinci.
Dogovorili pa so se, da bodo pripravljavce študije v naslednjih dneh pripeljali na teren — za dolenjski in posavski del bosta z njimi dva sestanka, v Brežicah in v Novem mestu, za gorenjski del teceste pa še v Ljubljani
in Kranju — da bi ti že pri pripravi študije upoštevali želje gostinsko-turističnih in drugih organizacij ter občin ob cesti, da ne bo potem usklajevanje predolgo. Vsaka občina
# Logično je, da so sestrinjali razpravljavci, da bodo imeli prednost že obstoječi objekti in tovrstne točke ob trasi. To bo v glavnem-povsod tudi mogoče (Grosuplje, Trebnje. Čatež), le Otočec bo zaradi odmika avtoceste izgubil to tranzitno vlogo in se bo moral preusmeriti v stacionarni turizem. Poleg tega so tudi razmišljanja o storitveni ploščadi nekjepri Karteljevem.
seveda ne bo imela svojega hotela, motela, kampa niti ploščadi.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Iz sveta belih menihov
V Kostanjevici predstavili znanstveno monografijo o kostanjeviškem samostanu in odprli razstavo
Trnina« iz Križa na
AVTOR SE PREDSTAVI — Akademski slikarp.G.Humekjenaotvoritvisvoje razstave povedal nekaj besed o svojem delu. Prisluhnilo mu je veliko obiskovalcev, ki so ta dan prišli na otvoritev razstavein predstavitev Mlinaričeve knjige o kostanjeviški opatiji (pisec sedi v prvi vrsti, drugi z leve). (Foto: M. Markelj)
KOSTANJEVICA — V petek. 8. maja popoldne, seje v prostorih Lamutovega likovnega salona zbralo veliko ljubiteljev, lahko bi dejali kulture sploh, saj sta bila na sporedu dva pomembna dogodka. Odprli so pregledno razstavo akademskega slikarja Gabrijela Humeka in predstavili monografijo Kostanjeviška opatija 1234—1786dr. Jožeta Mlinariča, ki jo je izdala Galerija Božidar Jakac ob podpori mecenov Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Raziskovalne skupnosti Krško, Kulturne skupnosti Slovenije in drugih.
Razstava in knjiga imata več skupnega. Razstavo so odprli v počastitev slikarjeve 80-letnice, hkrati pa so z njo počastili tudi lansko osemstole-
TRIMUSE OBETA VELIK POSEL
TREBNJE — Trimo je z britansko firmo Broomlings podpisal pogodbo za izdelavo 500 hišic Trimo. Posel je vreden 8,607.000 dolarjev, pogodba pa stopi v veljavo, ko bodo vplačali avans in odprli akreditiv. To naj bi se zgodilo že v naslednjih dnevih.
»Al:
s**1 S a I
0%
Jutri se v Metliki začne Vinska vigred z mnogimi kulturno-zabavnimi prireditvami
M ETL1K A — Od petka do nedelje bo Metlika najbolj veselo mesto v Sloveniji. 15., 16. in 17. maja bo namreč v tem belokranjskem mestu že petič po vrsti Vinska vigred, največja vinarsko-turistična prireditev v Beli krajini in na Dolenjskem ter ena najprijetnejših takih prireditev prt nas sploh.
Za letos, ko prireditelj Vinske vigredi, Društvo belokranjskih vinograd-
SANDI PRVI V NOVEM MESTU — Takole je navdušena množica navijačev, med katerimi so bili najglasnejši Ratežani, v nedeljo na novomeškem Glavnem trgu pozdravila zmago Sandija Papeža, ko je prvi pripeljal v cilj zadnjeetape 21. dirke Alpe-Adria od Borovelj v Avstriji do Nov ega mesta. Več o tem dogodku na športni strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin)
Kaznovano
V času naslajanja teh vrstic (torek zjutraj) šeni bila znana končna odločitev skupščine republiške skupnosti otroškega varstva glede spremembe sporazuma o porodniškem dopustu, s katero naj bi vendar dosegli sicer zapisano, a ne uveljavljeno načelo o 100-odstotnem nadomestilu osebnega dohodka materi (ali očetu) na porodniškem dopustu oz. dopustu za nego in varstvo otroka. Po novem naj bi bilo nadomestilo izenačeno z osebnim dohodkom delavke (ali delavca), če bi delala. Sedaj se vrednost teh nadomestil v primerjavi z osebnimi dohodki čedalje bolj manjša. Mnoge mlade mamice so na slabšem tudi za 40 do 50 odstotkov, gmotni položaj družin z dojenčki, ki se jih sicer rojeva v.v c manj. pa je seveda čedalje slabši in biga bilo treba reševati s socialnimi pomočmi. Zaradi teh dejstev so delegati v skupščini novomeške skupnosti otroškega varstva v ponedeljek soglasno podprli predlog spremembe sporazuma, zaradi njih pravzaprav sploh ne gre dvomiti v odločitev na republiški ravni. Prispevna stopnja bo zaradi tega res nekaj višja, a to ne bi smelo zavreti popravljanja krivice, ki jo delamo mladim materam in otročkom oziroma celim družinam. Časi za takšne reči tako nikoli ne bodo boljši.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
nikov, praznuje 10-letnico delovanja, so pripravili še posebej bogat in pester kulturno-zabavni program. Prireditve in sploh vsa zadeva bo potekala na vseh, treh metliških trgih, začelo pasebojut-ri ob 14. uri s pokušnjo nagrajenih belokranjskih vin lanskega letnika. Ob
21.	uri bo na Trgu svobode modna revija Beti v izvedbi ljubljanske plesnesku-pine Arruba. Izsobotnega sporeda naj omenimo dopoldansko srečanje ta-mburaških skupin Slovenije, ob 15. uri
• Vsak dan bo od štirih popoldne do polnoči poskrbljeno za ples, igrali in peli pa bodo ansambli: Henček, Toni Hervol, Štajerskih 7, Novi odmevi, Pohorje ekspres, Don Juan, Slavček, Moulin rouge ter solisti: Vlado Kreslin, Miro Tomassini, Drago Mlinarec, Brane Živkovič, Džimi Stanič. Na številnih stojnicah bodo točili najboljša belokranjska vina, na voljo bo dovolj pečenih odojkov in janjcev, kotlovine in drugih jedi.
se bodo začele zabavne igre Delo-Kompas, v katerih se bodo pomerile belokranjske ekipe ter ekipa posebnega vlaka iz Ljubljane, ki ga organizira sindikat ČGP Delo. Ob 15. uri bo nastopila metliška folklorna skupina. V nedeljo dopoldne se bosta predstavili folklorni skupini iz Bojancev in Kamnika, sledilo bo srečanje harmoni-
ŽE PRVI JURČEK
NOVO MESTO — Pretekli ponedeljek je član Gobarske družine Novo mesto presenetil svoje kolege, ki so se zbrali v Osnovni šoli Grm k strokovne-•mu ocenjevanju prinesenih gob, s pravim jurčkom, ki je zrasel nekje pod Gorjanci. Novomeški gobarji, ki so imeli 20. aprila občni zbor. se sestajajo vsak ponedeljek vgrmskiosnovnišoliob 19. uri in vabijo vse nabiralce gob na te tako imenovane determinacijske večere.
karjev »frejtonarjev«, nastop metliške godbe, okteta Vitis in še kaj. Pripravili so tudi dve likovni razstavi ter razstavo belokranjskih jedi, ki jih bo moč tudi kupiti.
A. B.
NOVO VINO IZ METLIŠKE KLETI
METLIKA — Pred kratkim je iz metliške Vinske kleti prišlo na trg novo vino—ozaljskobijelo.Greza namizno vino s poreklom, proizvedeno v metliški kleti izgrozdja vinorodnih območij sosednje ozaljske občine. Vino je po okusu zelo podobno belokranjcu, leda ima manj kisline. Pred širšim občinstvom so ga predstavili na nedavnem prazniku ozaljske občine. Vino — proizvedli so ga slabih 3.000 hektolitrov — ima sicer oceno za kakovostni razred, vendar ima po hrvaškem zakonu o vinu pravico do tega naziva šele po treh letih opazovanj vinogradov v času vegetacije, merjenj in ocenjevanj kakovosti. Ima pa že sedaj to vino zaščitno znamko vin Hr-vatske. To vino je tudi plod dobrega sodelovanja pobratenih občin Metlika in Ozalj.
tnico avtorjeve redovne hiše; Humek je namreč cistercijanski menih. Mlinaričeva knjiga pa govori tudi o cisterci-jancih, o zgodovini kostanjeviškega samostana od njegove ustanovitve do razpustitve.
O slikarju je govoril dr. Jože Kastelic, medtem ko jeknjigo najprej predstavil dr. Bogo Grafenauer, nato pa je
9 V Lamutovem Likovnem salonu v Kostanjevici bo danes dopoldne zasedala skupščina Skupnosti muzejev Slovenije. Na seji, ki se bo začela ob 10. uri, bodo obravnavali perečo problematiko muzejske dejavnosti na Slovenskem, kise je po uvedbi zveznih intervencijskih ukrepov, tako kot na drugih področjih kulture, še poostrila. Po skupščini bodo ob 13. uri podelili Valvasorjeve nagrade. Valvasorjevo nagrado bo dobil tudi tv orec kostanje-viške kulture in galerijske dejavnosti Lado Smrekar.
svoje delo in bodoče načrte orisal še avtor sam. Namestnik ravnatelja Gle-rije Lado Smrekar je spregovoril o pomembnosti obeh dogodkov in izrazil hvaležnost vsem. ki so v teh, za kulturo težkih časih pomagali pri izidu knjige. Nekaj besed je povedal tudi predstavnik poglavitnega mecena, krške tovarne celuloze in papirja, Silvo Gorenc.
O sami knjigi bomo nekaj več napisali v Obzorjih v prihodnji Prilogi, zato tokrat predstavimo le slikarja in njegovo pregledno razstavo. P. Gabrijel Humek je doma iz Bohinjske Bistrice, študiral je teologijo, nato pa še slikarstvo v Krakovvu. Zagrebu in Ljubljani, kjer je tudi diplomiral. Živi in dela v samostanu Stična. Doslej je imel že več samostojnih razstav in sodeloval v skupinskih. V slovensko likovno umetnost je prinesel nekaj novosti, predvsem fantazijo. Dr. Ivan Sedej je v spremni besedi Tihota barvne mistike, natisnjeni v katalogu, zapisal, da greza metafizično slikarstvo, ki združujekla-sično strogost s fantazijo, značilnost Humekovega slikarstva pa so: ostra svetloba, hladne barve, natančno izrisana arhitektura ter ostre črte med svetlobo in senco.
MiM
prirej«
v nedeljo, 17. maja ’87
ob 15. uri
konjske dirke
organizirane stave
po končanem programu bo vrtna veaellca
KK Sentjsrnej
AKCIJE ZA VEČJO PROMETNO VARNOST
SEVNICA — Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Sevnici je v zadnjem Času izvedel več uspešnih akcij za večjo prometno varnost. Transparenti. razpeti preko glavnih prometnic, opozarjajo voznike na nezdružljivost uživanja alkohola med vožnjo in prometno kulturo nasploh. Dokaj izvirna pa je bila akcija, ko so člani sveta med prvomajskimi prazniki razdelili 50 voznikom razglednice z vprašanjem, kaj menijo, kateri so poglavitni vzroki prometnih nesreč. Pravilnih odgovorov je bilo kar 44 in med temi so izžrebali 3 voznike in jim podelili simbolične nagrade. Prvo-nagrajena Zofka Novšak z Loga je dobila bon za 10 l bencina, Peter Gačnik iz Zgornjih Mladetičza6in Tina Jeraj iz Sevnice bon za 4 litre bencina.
ZACEM UMIRAJO
BREŽICE — Od 198I dalje se.v brežiški občin i znižuje življenjsk a doba prebivalstva in je pod republiškim povprečjem. Najpogostejši vzroki smrti so bolezni srca in ožilja, novotvorbe, poškodbe in zastrupitve, bolezni prebavnega trakta in bolezni dihal.
I
.
IERITE DANES!
na 3. strani:
• Zaščitnaznamkaza domači med
na 5. strani:
• ObnovalMVsejele začela
na 7. strani:
• Rog bo dobil zakonsko varstvo
na 12. strani:
• Ena sama pesem, ena sama svoboda
na 17. strani:
• Čemukovcanatem svetu?
18. strani:
Magister na zatožni klopi
na 19. strani:
• Dnevi med kolesarsko karavano
na 20. strani:
• Dvajsetkrat manjša nevarnost
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi podavinami.
SPOMIN NA ŠOLO NARODNE ZAŠČITE — V hiši sredi Semiča, kjer je danes etnološki oddelek Belokranjskega muzeja iz Metlike, je bila zadnje leto vojne šole Narodne zaščite, ki joje obiskovalo blizu 200 tečajnikov. Na sliki: O delu šole je spregovorila Biserka Debeljak, kustodinja muzeja za notranje zadeve iz Ljubljane, zatem pa je spominsko ploščo odkril Alojz Vrhovec-Slavko, tedanji načelnik Odseka za notranje zadevepri predsedstvu SNOS(skrajnodesno). Večo praznovanju dneva varnosti na 18. strani DL. (Foto: J. Pavlin)
Zvventendorfa niso zaprli »zeleni
Naša anketa
Koroški novinarji so obiskali JE Krško — Zanimali so se, kako je z varnostjo ob  ratovanja elektrarne — Elektrarna dosega nadpoprečne rezultate
Občutek varnosti pomemben
vanje okoli J E presega naravno sevanje komaj za 1 odst.
Koroške novinarje je zanimalo tudi, kako bo s shranjevanjem jedrskih odpadkov. Predstavniki JE Krško so povedali, da bo treba odlagališče jedrskih odpadkov zgraditi v treh ali štirih letih, sicer bo obratovanje elektrarne vprašljivo. Rečeno je bilo, da so lokacije že domala znane, vendar o mikrolokacijah niso govorili, da bi spet na nastal tak ••cirkus«, kot je nastal za-
Splošen občutek varnosti, pravne, socialne, pred nasiljem itd. je za večino ljudi zelo pomemben. Zelo pomembno za normalno življenje je prepričanje, da boš našel resnico, pravico, ko jo boš iskal, da ne boš ogoljufan, pa prepričanje o vseh drugih vrstah varnosti. Pa je pri nas mogoče imeti tak splošen občutek varnosti? Ce upoštevamo nasilje, ropanja in podobno, so razmere varne. Splošno nestabilne razmere vdružbi pa pri marsikom vendar najedajo ta splošen občutek, da je vse prav. da lahko vedno vsak in povsod najde pravico.
IZJEMNO UDARNIŠTVO — Slavnostni govornik na proslavi dneva zmage Anton Remih je po mnenju Stranjanov gonilna sila napredka teh zaostalih kozjanskih predelov pod obronki Bohorja.
• Dvodnevni obisk koroških novinarjev v Sloveniji, med njimi so bili predstavniki vseh nemških medijev na Koroškem in predstavniki manjšinskega tiska — je organiziral republiški komite za informiranje. Na razgovorih so polegpredsednika republiškega komiteja za informiranje Marjana Šiftarja sodelovali še dr. Milan Čopič iz republiškega komiteja za energetiko in dr. Avguštin Lah, predsednik sveta za proučevanje in varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
• 20 MILIJARD KWH — JE Krško je 9. maja oddala v električno omrežje 20. milijardo k\Vh električne energije. Elektrarna deluje sedaj že 80 dni brez zaustavitev, konec aprila pa so plan za prve štiri mesece presegli za 6,7 odst.
MIHA HLASTAN. zasebni obrtnik zidar iz Artič: »V tej državi sečutim varnega, svobodnega. Nikogar se ne bojim, grem lahko, kamor hočem. Je pa tudi res.da seje treba za svoje pravno ali še kakšno drugo varnost tudi malo potruditi. Občutek varnosti in svobode je za ljudi zelo pomemben. Razmere so pri nas take. da bi bila varnost lahko precej slabša, če varnostni organi ne bi dobro delali.«
V Stranjah nov gasilski dom in 27 telefonov
Dan zmage med vašča ni pod Bohorjem
ANTON ŠUKLJE. strojni tehnik iz Bušinje vasi pri Metliki: »Osebno se sicer počutim varnega, kakšne svetle prihodnosti pa pred nami mladimi ni. Službo že imam. vendar je danes tudi to vprašljivo. Če bi se odločil, da bom kmet. bi bilo še bolj žalostno. Kmet se danes res ne more počutiti varnega in gotovega, to je eno samo delo in životarjenje, zato se mladi tudi ne odločajo za kmetovanje. Jaz živim doma na kmetiji, delati znam. tudi kmetijo bom prevzel in na njej delalobslužbi.kotprinas vsi. Toliko bom že pridelal, da ne bom lačen.«
STRANJE — Visoko pod Bohorjem so vaščani Stranja preteklo soboto zadovoljni, praznovali Dan zmage. Domače Gasilsko društvo je namreč odprlo nov gasilski dom. za katerega so dali les in drugo ter opravili preko 4.000 udarniških ur. Dan zmage pa je hkrati obeležil še otvoritev težko pričakovane telefonije.
Kot je povedal predsednik obeh gradbenih odborov, za dom in telefonijo, hkrati pa tudi prizadevni predsednik vaškega odbora SZDL Anton Remih, je vsaka izmed 27 domačij prispevala preko 200 ur dela in še po 250 tisočakov. Vsak telefonski priključek je ovrednoten kar na750tisočakov! S preko 4 milijoni dinarjev je pomagala KS Senovo.
Vas Stranje so Nemci decembra 1944 požgali, ker so doma čini dajali zatočišče partizanom. Padli so trije domačini. Po vojni je bila vas kar nekako pozabljena. Ljudje so si sami obnovili domove, zašilo zgradili ceste in kolovoze, napeljali vodovod itd.
Zbranim je spregovoril tudi Drago Černetič-Tinko. ki je bil med vojno okrajni sekretar Senovo-Blanca in je leta 1944 govoril na velikem političnem zborovanju na istem mestu v Stra-nju. Mitinga so se udeležili tudi predstavniki vojske, kurirskih postaj in drugi. Predsednik skupščine KS Senovo Toman Sotler je vaščanom obljubil pomoč pri ureditvi in asaltiranju najpomembnejših cestnih odsekov vasi, ki je pozimi včasih odrezana od sveta. Pričakujejo tudi pomoč mladinskih brigad, ki so se tod na Kozjanskem izkazale že v letih 1983 in 1984 (MDA Trebče!).
P. P.
radi Slovenj Gradca. Sicer pa je za primer nesreče tudi vse predvideno, za to obstajajo enote civilne zaščite, predvideni so tudi vsi ukrepi. Vendar so predstavniki JE Krško znova poudarili. da so take nesreče kot v Černobilu sploh ne more priti zaradi visoke usposobljenosti delavcev v JE Krško, načina obratovanja, gradnje in tehnologi-	‘
J.SIMCIC
ALOJZ ŽVAB. varnostnik v rudniku Kanižarica: »Na delovnem mestu se počutim varnega. S seboj nosim tudi orožje, a ga še ni bilotreba uporabiti. Varnejta se počutim tudi v zasebnem življenju. Se na misel mi nikoli ni prišlo, da bi kdo vdrl v hišo. ko nas ni doma. Prav tako ne bi bil v skrbeh, če bi morala žeria ali otroci ponoči po samotnem kraju. Zdi se mi. da je naša domovina še toliko varna, da sotake bojazni v glavnem odveč.«
Na vrhu ostali stari znanci
V prvih treh mesecih dolenjski izvoz manjši za 19 odstotkov
klirinške pa z 10,6 odst. Dolenjski uvozni delež je od lanskih 10.3 odst. porasel na 15,96odst. Pokritje uvoza z izvozom je bilo v republiki boljše kot v dolenjski regiji, pa tudi boljše kot lani.
Z. L.-D.
JOŽE KOLENC, upokojenec iz Novega mesta: »Čeprav po svetu še divjajo vojne, pa tudi pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. se počutim dokaj varnega. Zaupam v našo armado. SLO in DS. Borili smo se za to novo Jugoslavijo, pridobitev pa ne znamo čuvati ne razvijati. Lopovščin vseh oblik je preveč, odkritih pa je malo. To je po moje veliko nevarnejše kot kaj drugega. Skrajni čas je, da ljudje vidijo, da bo šlo naprej le z delom svojih rok.«
Vroče okoli čistilne naprave
Goričevljani se branijo odstopiti plodno zemljo
RIBNICA — Dokoncaaprilajebilv več prostorih v Ribnicijavno razgrnjen lokacijski načrt za ureditev kanalizacije v Ribnici, glavne čistilne naprave pri Goriči vasi, povezovalnega kanala »S« in razbremenilnega kanala v smeri Ribnica—Goriča vas. Nanj je bilo danih več pripomb.
Te dni občinski izvršni svet obravnava pripombe vaške skupnosti Goriča vas, dane na javni razpravi o lokacijskem načrtu zacentralnočistilnona-pravo. Krajani se otepajo tudi s pomočjo sodišča, da bi dali zaradi »uveljavljanja javnega interesa« še več kmetijskih zemljišč, saj sojih že več 10 ha izgubili za potrebe ijudske obrambe. Razumljiva je tako zahteva l^rajanov, da ne dajo plodna zemljišča, kot tudi ugotovitve strokovnjakov, da je pač edina možnost, da je čistilna naprava prav tam.
V osnutku lokacijskega načrta so že upoštevane nekatere predhodne pripombe na traso kanala Ribnica-centralna čistilna naprava pri Goriči vasi. Projektant je upošteval zbirno območje, iz katerega je nujno potrebno čistiti odpadne in fekalne vode.
Krajani pa imajo pripombe tudi na tehnologijo čiščenja. Opozarjajo, daje bila ta naprava, ki naj bi jo postavili tudi pri Goriči vasi. projektirana za obmorske kraje z milim podnebjem in visokimi temperaturami. Če že mora biti tu čistilna naprava, naj bo taka. da bo zdnesljivo delovala tudi pri nizkih temperatura. Javna razprava še traja.
J. PRIMC
ERNA ROŽMAN, gostinska delavka iz Arnovega sela pri Brežicah: »Do zdaj nisem imela slabih izkušenj, čeprav imam na delovnem mestu v bifeju vsak dan opravka z ljudmi. Doma se čutim varno, v našem okolišu ni vlomov, deviz nimam, da bi koga zamikale. Pomanjkljivosti sprejemam z razumevanjem, tudi zimske pasti na cestah, saj se vozim v službo pred komunal-ci. Pripombe imam le na premajhno skrb za varnost otrok, doma in na cestah. Tovrstnih nesreč je preveč, zanje so največkrat odgovorni starši-.«
paje, da svoje napake niti čez nekaj dni v intervjuju za Večer ni hotel priznati, še več. pogumno je izjavil, da bi še enkrat storil isto. Ni se mu tudi zdelo potrebno opravičiti se nastopajočim, šokiranim nad njegovim ravnanjem (»nam bodo zdaj še Cankarja prepovedali?« seje ena od dijakinj solzna vprašala) — opravičil se je samo starim komunistom, ki jih je kulturni program »sprovociral«.
Resda so se jim v njegovem imenu nekaj dni kasneje opravičili člani predsedstva mestnega komiteja, ko so razpravljali o »neljubem dogodku«. Toda hkrati so se soglasno (z izjemo predstavnice mladine) postavili za svojega predsednika z ugotovitvijo, da je »ravnal prav«. V stališčih tega organa je kar nekaj »cvetk«: od trditve, da »predsednik MK ni posegel v kulturni program, ker bi mislil, daje idejno in umetniško sporen, temveč je v bistvu kot gostitelj prekinil lasten program« (predsednik MK pred prireditvijo tega programa sploh ni videl); do ugotovitve, da bi »nadaljevanje programa lahko pomenilo konec srečanja, ker bi se udeleženci razšli, kar bi imelo izjemno resne moralnopolitične posledice »(lahko se vprašamo, ali so moralno-politič-ne posledice prekinitve programa zdaj manjše, oziroma ali seje bolje zameriti peščici ljudi kot pa vesoljni kulturno-politični javnosti). Predvsem pa so seveda spet vsega krivi novinarji, ki so stvar prena-pihnili. Mariborčanom nam res ne godi, če ljubljanska revija naše mesto označuje kot »primitivno zadrto« in kot »duhovno puščavo«; toči a lahko se kot človek, ki imam rad to mesto in mi ni vseeno, kdo v njem kroji politiko, samo strinjam, da mu manjka humanistično široko razgledana inteligenca, ki mu bo dajala intelektualno izb-rušenost kulturnega, ne samo industrijskega središča.
Prav je, da smo se ob vseh drugih razočaranjih, ki nam jih jeprinesla prekinjena proslava, Mariborčani v teh dneh — morebiti bolj kot kdaj doslej — zavedeli tudi tega bridkega dejstva.
MILAN PREDAN
• Največ so v tem času izvozili že dobro znani izvozniki; IMV, Tovarna zdravil Krka, Novoles, Iskra Semič, Novoteks, Iskra Hipot, Iskra Mokronog, Belt, Tovarna obutve. Najugodnejše pokritje uvoza z izvozom pa so dosegli IMV, Novoles, Iskra Semič in Iskra Mokronog, Belt. Tesnila, Tovarna obutve.
KAROLINA ROSTOHAR, delavka iz Selc nad Blanco: »Pri nas. na vasi. se počutimo varne, vsaj kar zadeva kakšne nepridiprave, kijih v mestih menda ne manjka. Glede socialne varnosti mislim, da je je še kar zadosti, čeprav v Labodu tako kot v tekstilni industriji nasploh ne zaslužimo ravno najbolje. Imamo zemljo, redimo bikce, tudi mož je zaposlen in ima popoldansko obrt. Mislim, da bomo tudi po tej plati varni, dokler bomo lahko delali.«
Mariborsko
pismo
Delež dolenjskega gospodarstva v izvoznih rezultatih Slovenije se še povečuje: v prvih treh mesecih je znašal 13.64odst., lani pa 12,72odst. Pri prodaji na trge s trdno valuto je bila Dolenjska udeležena s 14.32. na
Prekinjena
proslava
odmeva
BOŠKO NENKOV, gradbeni tehnik, vodja gradbišča Trima v Nišu: »V Trimu se počutim varnega. Sicer sem stalno na terenu. Bil sem na Kosovu in ni bilo nič posebnega. Tudi v Alžiriji šobili medčloveški odnosi v redu. čeprav so Arabci včasih obnašajo do nas kot večvredni narod. Kraje so seveda v teh krajih tudi večji problem. Zdi se mi. da je v Jugoslaviji na sr' >šno še najbolj varno.«
Škandal je Mariborčane opozoril na neko žalostno dejstvo
POL MANJ IZVOZA
RIBNICA — Zbranih je nekaj prvih podatkov o gospodarjenju v ribniški občini v prvih mesecih letos. Preveč razveseljivi niso. Izvoz je bil v januarju in februarju za 54 odst. manjši kot v istih dveh mesecih lani in je znašal milijardo 51 milijonov dinarjev.
MARIBOR — Danes, ko to pišem, še ni videti razpleta škandala (mestni politični krogi so ga uradno označili zgolj kot »neljubi dogodek«), kije tik pred prvomajskimi prazniki stresel Maribor. Na srečanju mariborskih predvojnih in medvojnih komunistov je predsednik mestnega komiteja ZKS Rafael Razpet prekinil kulturni program dijakov srednje ekonomske šole, ker je ocenil, da recital (med drugim tudi odlomek iz Cankarjevega hlapca Jerneja) »ni primeren za to priložnost«; točneje, podlegel je pritisku nekaterih udeležencev proslave, med katerimi je prednjačil njegov predhodnik na tej funkciji Alojz Vindiš-Dunda, ki je. ogorčen nad programom, prvi zapustil dvorano.
Človeško krivično je, da zdaj samo Razpet požira uničujoče kritike javnosti, toda politično popolnoma logično — na svoji funkciji nima pravice do takšnih napak — da se sredi negodovanja posameznikov, očitno pripravljenih na klasične domoljubne partizanske recitatorske vzorce, ni znašel, pa samo še povečuje njegovo krivdo. Najhuje od vsega
BORUT KOZINA, uslužbenec občinske skupščine Ribnica: »Nisivednopravno varen in se moraš včasih sam zelo boriti za pravico. Tako sem moral jaz v neki firmi v Ljubljani njihovi pravni službi z zakonom o delovnih razmerjih v roki dokazovati, kaj je prav in kaj ne v zvezi s pripravništvom. Pravico sem dosegel šele s pomočjo naše pravobranilke samoupravljanja.«
NOVI DEVIZNI TEČAJI
up. za nakup, zji ikred.	efek. in
pisma poit. nak.
prodajni
4691,52	4583,91	4560,52
1589,49
1571,63	1531,67	1523,84
8767,23	8544,30	8500,59
13573,61	13228,46	13160,79
9842,39	9592,12	9543,05
29256,66 28512,72 28366,87 45,56	44,51	44,28
8859,21	8633,93	8589,77
423,74	405,58	403,47
32992,72 32236,02 32071,55 468,96	448.86	446,52
40103,86 39184,05 38984,13 9446,00	9205,80	9158,71
987,90	962,78	957,85
422.99	404,86	402,75
2186,13	2092.41	2081,51
442.99	424,00	421,79
591,14	576,10	573,15
421,18	403,12	401,02
685,71	656,30
448,95	419,77	417,52
880.79	843,02	838,63
4677,46
1584,73
1566.93
8740,97
13532,95
9812,91
29169,02
45,42
8832,67
422,48
32893,90
467,56
39983,72
9417,70
984,94
421,73
2179,59
441,67
589,36
419,92
683,65
4684.49
1587,11
1569,28
8754,10
13553,28
9827,65
29212,84
45,49
8845,94
423,11
32943,31
468,26
40043,79
9431.85 986,42 422,36
2182.86 442,33 590,25 420,55 684,68 435,48 879,47
A sc h
f ranlcC
frank/F
krona
marka
frank
gulden
lira
l^rona
escudo
marka
pezeta
frank
krona
funt
Avstrija
Belgija
Belgija
Danska
Finska
Francija
Nizozemska
Italija
NorveSka
Portugalska
ZR Nemčija
Španija
Švica
Švedska
V. Britanija
Japonska
Kuvajt
Kanada
ZDA
Avstralija
RAN KO PETKOVIČ, krojaški salon Raša v Kočevju: »Počutim se pravno popolnoma varnega. Sicer doslej nisem imel težavne / miličniki ne s sodiščem. Lokal za krojaško delavnico sem dobil sredi mesta, čeprav je prišlo na razpis veliko prijav. Menim, da je odločala potreba po krojaču v Kočevju, ne pa kakšna protckcija.«
DOLENJSKI LIST
št. 19 (1969) 14. maja 1987
kmetijstvo
Zaščitna znamka za domači med
r
Z okrogle mize v Krškem: slovenski čebelarji niso kos vzhodni konkurenci
KRŠKO — Slovensko čebelarstvo ima bogato in dolgoletno tradicijo, očitno pa je v zadnjem času zašlo v podobno stisko kakor druge kmetijske panoge. O tem
so govorili na okrogli mizi, ki sojo v Krškem preteklo soboto organizirali v okviru 10., jubilejnega tekmovanja mladih čebelarjev.
Medtem ko Medexu
Ogroženi prašiči
Kakšne ukrepe je odredil veterinarski inšpektor?
KOČEVJE, RIBNICA — Ob izbruhu tuberkuloze v naši največji svinjski farmi v Ihanu smo zaprosili medobčinskega veterinarskega inšpektorja Bogomirja Štefaniča za pojasnilo, kakšni uk repi so zaradi tega pod vzeti proti tej inšenekaterimdrugimbolezhimv kočevski in ribniški občini.
Inšpektor je najprej povedal, da izvor okužbe še ni ugotovljen, domnevajo pa, da je to lahko hrana, voda ali ptice. Nato je povedal, da farma v Iha-
• Čeprav so bili občani iz raznih virov obveščeni, naj na kupujejo prašičev od kupcev iz drugih republik, ce živali niso zdravstveno pregledane, občani tega ne spoštujejo. Prepoved je uvedena zato, da v občino ne bi zanesli kužnih in parazitarnih bolezni, predvsem trihineloze, ki so razširjene po nekaterih hrvaških občinah in tudi na območju Šabca. Toda prav tovornjak iz Šabca je bil 5. maja v Loškem potoku in ljudje so pridno kupovali pri njegovem šoferju prašičke.
nu proizvaja plemenske živali za kooperante in tudi za druge farme. Zato je odredil cepljenje vseh prašičev, ki so bili v zadnjih šestih mesecih kupljeni v tej farmi in pripeljani na naše območje.
Nato je povedal, da se je v nekaterih slovenskih občinah pojavila tudi svinjska kuga. Raziskave so pokazale, da je v vseh primerih prišlo do okužbe, ker so prašiče hranili s pomijami iz gostinskih obratovali obratov družbene prehrane.
Inšpektor Štefanič je ponovno izrazil opozorilo in prošnjo, naj občani ,ne kupujejo prašičev naravnost od ;preprodajalcev iz drugih republik,
. predvsem pa ne od prodajalcev, ki jih vozijo najiaše območje z avtomobili • šabske (ŠA) registracije. Prav to območje je namreč znano po boleznih prašičev.
J. PRIMC
O *	»v v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci prodajali 390 prašičev, starih do 3 mesece, in 28 starejših. Lastnika je menjalo 230 mlajših in 7 starejših živali. Mlajši prašiči so bili po 1.500 din kilogram žive teže, sterejši pa po 800 do 900 din kilogram žive teže.
ko Medexu promet z medom upada, marsikdaj pa mu čebelarji ponujajo med slabše kakovosti, se na jugoslovanskem trgu pojavlja vse več uvoznikov meda iz vzhodnih držav. Največkrat ta med ni najboljše kakovosti, jepa močna konkurenca domačemu medu. Žalostno je tudi, da razvoj čebelarstva spodbuja samo Medex, medtem ko ostali trgovci z medom ostajajo ob strani. Spodbujanje čebelarstva pa je zelo pomembno, saj so rezultati desetletnega intenzivnega dela v Sloveniji že vidni. Zdaj imamo v Sloveniji 123 čebelarskih družin in društev, ki so organizirana v 23 občinskih zvezah in treh medobčinskih. Čebelarjev je 8.410. imajo pa okoli 150.000 panjev. Kar 80 odst. panjev je namenjenih tržni proizvodnji. paleta čebeljih pridelkov pa je zelo široka.
Da bi čebelarstvo kot kmetijska panoga dobilo pravi pomen, bo
Dognojevanje in zaščita pšenice
Drugo dognojevanje je kot popravni izpit
Na območju Dolenjske je pšenica v stadiu kolenčenja, in sicer je vidno drugo kolence. To je najprimernejši rok za drugo dognojevanje pšenice.
Kjer je bila pšenica dovolj prehranjena s fosforjem in kalijem in smo konec zime dognojili s 60 — 80 kg dušika na 1 ha. dognojimo drugič tudi s 60 — 80 kg dušika na ha. Na posevkih je zdaj marsikje opazna neenakomerna prehranjenost, saj so deli njiv temno zeleni.deli pa rumeni. Poznajo se tudi sledi manj kvalitetnih trosilnikov. Drugo dognojevanje je še zadnja priložnost, da take napake popravimo. Slabšepre-hrajeni posevek na roke dognojimo z večjim odmerkom kot dobro prehranjeni, tako bomo dosegli bolj enakomeren pridelek zrnja po celi površini.
Z večjo intenzivnostjo pridelovanja, to je z večjo gostoto, večjim odmerkom dušika in rednejšimi, manj odpornimi sortami pa nastanejo bolj ugodni pogoji na napad bolezni. V tem času seje pričela razvijati pepelasta plesen. Bolezen je posebno nevarna, če napade zgornje liste. Zatiranje: zmanjšanje odmerkov dušika v bujnih posevkih, škropljenje s sredstvi bayleton WP 25 0,5 kg/ha ali TILT 0,5 — 0,6 l/ha ali benomyl 0,5 — 0,6 kg/ha. Priporočljivo je mešanje TILT + benomyl,ki daje boljši učinek. S škropljenjem bomo pšenico delno zaščitili tudi proti rji in septorijam. Za pepelasto plesen je posebno občutljiv tudi ječmen; zaščitimo ga enako kot pšenico.
Če se pojavijo v žitih škodljivci str-gači ali pa uši, jih zatiramo s pripravki fastak I — 1,5 dcl/ha, zolone2kg/ha, lebaycid 1,2 — 2 l/ha. Za zatiranje listnih uši priporočamo actelic 0,5 — 1,5 l/ha ali pa pirimor WP 50 0,4 — 0,6 kg/ha. Strga če škropimo, čeje vsaj 8 — 10 ličink na 1 m2, uši pa, ko je konec klasenja 20% rastlin okuženih ali konec cvetenja 25%ali v mlečni zrelosti > rastlin okuženih z listnimi ušmi.
Inž. TONE HROVAT
Kmetijski
Spet krut opomin smrti
V novomeški bolnišnici je prejšnjo soboto umrl zaradi zastrupitve s 'škropivom 59-letni S. K. Ugotovili so, da je pomotoma popil herbicid deherban, ki gaje, kot kaže, zamenjal za pelinkovec. Komaj seje začela škropilna sezona, žeje moral Dolenjski list poročati o tovrstnem tragičnem dogodku.
Nesrečna pomota naj bo vsaj v opomin drugim, tistim, ki še vedno podcenjujejo nevarnost. Mnogi pripravki za varstvo rastlin, predvsem insekticidi, so hudi strupi tudi za človeka in živali. Nevarni so tudi herbicidi, pripravki za zatiranje plevelov, katerih poraba je zadnja leta najbolj napredovala in se še vedno nenehno veča.
Oglejmo si, kako je^ njihovo strupenostjo. Na srečo večina herbicidov pravzaprav ni nevarna in spada v tako imenovano četrto skupino strupenosti. Ena desetina herbicidov spada v tretjo skupino in nosi na ovitkih oznako »strup«, nekaj pa je zelo strupenih in spadajo v prvo in drugo skupino. Nesreča je v tem, da ljudje običajno ne ločijo med posameznimi vrstami herbicidov, zato je najbolje varnostne ukrepe spoštovati pri vseh.
• Najnevarnejša med herbidici, ki jih uporabljamo pri nas, sta gramoxon in galoxon z aktivno snovjo parakvat. Učinkovito ne zatreta samo plevela, marveč sta tudi smrtno nevarna človeku in živali. Že manjša količina povzroča smrt, včasih šele več tednov po zaužitju. Za gramoxon ne poznamo nobenega protistrupa, zato je treba z njim še posebno previdno ravnati. Vsako prelivanje iz originalne embalaže v kake druge steklenice, denimo pivske, lahko že velja za izzivanje nesreče. Popit požirek takega »piva« je že lahko usoden, kot je bil požirek ieher-bana, ki sicer niti ne spada med najbolj strupene herbidice.
Zelo strupen herbicid je tudi reglon, ki ga uporabljamo za uničevanje krompirjeve cime, pa tudi aretit. Nasploh velja, da so strupeni herbicidi vsi tisti, ki so narejeni na osnovi naslednjih kemičnih snovi: 2,4,5-T (deherban), dikvata, parakvata, dinosebacetata in ioksinila. Na embalaži vsakega izdelka, ki sicer nosi drugačno, trgovsko ime, se da ugotoviti, s kakšno nevarnostjo imamo opravka.
Inž. M. LEGAN
Št. 19(1969)	14.	maja	1987
I
*
I
J
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
potrebno še marsikaj storiti. Predvsem naj bi se izboljjšalo zdravstveno varstvo za čebele, te naloge pa naj bi se lotili veterinarji, ki bi se posebej izšolali za to vejo veterine. V Sloveniji naj bi imeli več pospeše-
valcev. Slovenski med, ki je zelo cenjen na tujih trgih, bi moral imeti svojo zaščitno znamko, podobno, kot jo imajo vina, izdelatj bi bilo treba pašne karte inšekaj. Čebelarji pa
POSKUSNI ČEBELNJAK — V Agrokombinatovih sadovnjakih v neposredni bližini JE Krško je predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič odprl poskusni čebelnjak, v katerem bodo proučevali vpliv JE Krško na čebele. (Foto: J. S.)
Minister o kmetijs pojitild
Savo Vujkov, predsednik zveznega komiteja, v in-tervjuju za Kmečki glas
Agrarna politika je, kolikor jaz vem, eden od najbolj zapletenih delov celotne ekonomske politike vseh držav in tudi pri nas v Jugoslaviji je to eno od najbolj težkih vprašanj. Sam te stvari ocenjujem takole: naš dohodek na prebivalca je nekje okoli 2.000 dolarjev, zato se morajo materialne spodbude za kmetijstvo gibati v teh okvirih. Glede na naš dohodek je celo
• Lanije neustrezna politika za 50 odstotkov poslabšala razmere v kmetijstvu, kajti državna politika razume kmetijsko proizvodnjo kot socialno proizvodnjo, vzrok za takšno (nej-razumevanje tiči seveda v gledanju na gospodarski razvoj s stališča industrializacije. Analiza stroškov za neko družino v lanskem letu pove, da se je delež stroškov za hrano zmanjšal, kar pomeni, da so bile manevrske možnosti v cenovni politiki, česar pa politika ni izrabila. Lani šo torej bile možnosti za primarno prerazporeditev v korist kmetijstva. (Dr. Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani v razgovoru za isti list)
slišati prigovore, da je to kar dajemo za hrano, veliko. In je veliko. Ni pa veliko. če to primerjamo s spodbudami, ki jih za to namenjajo razvite države, take, ki imajo tudi do 20.000dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Seveda je tudi res. da je tam, kjer so spodbude za kmetijstvo večje, tudi učinkovitost večja, večja je tudi produktivnost in proizvodnja. Naša ustava je izredno dobro postavila vprašanje kompenzacij, vsakodnasse s tem strinja, vprašanje pa je. ali smo vedno ustvarili pogoje za uporabo te kompenzacije! Ukrepi, ki jih krojimo, so kdaj pa kdaj škodovali kmetijstvu, očitek o neenakopravnosti te dejavnosti je često upravičen. Vendar pa vse to pogosto po enostavljeno merimo le skozi politiko cen, zanemarimo pa druge elemente, denimo spodbujevalne ukrepe denarnoposojilne politike, regrese za reprodukcijski material, obresti ipd.
SE: ZATIRANJE PLEVELA PO VZNIKU
Obilne padavine v zadnjih dneh so preprečile škropljenje proti plevelom pred vznikom koruze. Poskrbeti moramo, da posevki koruze ne bodo ostali zapleveljeni, saj imamo na .voljo vrsto herbicidov primernih za škropljenje tudi po vzniku koruze. Na temelju naših večletnih poskusov priporočamo po vzniku koruze, ko pleveli razvijejo do dva lista, uporabo herbicida lasso-combi, tekoči (5—6 l/ha), ali primagram 500 FW (4—6 l/ha) ali primextra 500, tekoči (5—6l/ha). Najkasneje lOdnipovzniku koruze smemo uporabiti tudi atrazin (atrapin, atrazin, radazin; 2,5—4 kg kg/ha), ki mu dodamo nopon II E (5 l/ha). Preostale plevele zatremo s herbicidom lentag-ran WP (2—3 kg/ha), ko razvijejo 5 do 6 listov.
Inž. O. J.
• V soboto, 9. maja 1987, je bilo v Krškem X. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev. Organizirala sta ga Zveza čebelarskih društev Slovenije in Čebelarsko društvo Krško, pokroviteljstvo pa je prevzela občinska skupščina Krškossopokroviteljstvom HP Medex Ljubljana. Tekmovanje je potekalo v treh stopnjah: nižji, v kateri je tekmovalo 40 ekip. srednji, kjer je bilo 61 ekip. in višji s 24ekipami. Ko je bilo tekmovanje zaključeno, smo si lahko ogledali demonstracijo strokovnih dosežkov čebelarjenja, v mali telovadnici šole pa je bilo poskrbljeno za družabno srečanje s plesom. Udeleženci srečanja so se odpeljali še na ogled Medexovega poskusnega čebelnjaka v Stari vasi. videli pa so tudi NE Krško.
Prvo mesto na nižji jn srednji stopnji so dosegli čebelarji OŠ Janka Padežnika iz Maribora, prvo mesto na višji stopnji pa čebelarji Srednje kmetijske šole iz Maribora. Druga mesta so si razdelili čebelarji OŠ Ivana Spolenakd s Ptuja, OŠ Bratov Vodopivec iz Pivke in naravoslovno-matematičnega oddelka Srednje šole iz Celja, tretja pa čebelarji COŠ Lackovega odreda s Kamnice pri Mariboru, OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja in zopet OŠ Janka Padežnika iz Maribora. Vseh petnajst ekip je poleg priznanj prejelo še praktične nagrade, ki sta jih prispevala Medex in Hmezad, prv-ouvrščene pa še prehodni pokal. Zveza čebelarskih društev Slovenije pa je podelila posebna priznanja mentorjem, ki že več kot deset let uvajajo mlade čebelarje v delo s čebelami. Tovarišica Minka Zupančič, mentorica čebelarskega krožka na naši šoli, je poleg tega dobila še najvišje priznanje Medexa — plaketo Petra Pavla Glavarja.
Članice novinavrsko-dopisniškega krožka OŠ Jurij Dalmatin Krško
bi se morali organizirati podobno kot kmetje v kmetijskih zadrugah, kjer ne gre več samo za pogodbene odnose, ampak za kooperacije kot višjo obliko sodelovanja. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič pa je posebej poudaril, da mora čebelarstvo v narodnem gospodarstvu dobiti pomen, ki mu gre in pri tem ne gre samo za čebelje pridelke, saj je korist, ki jo naredijo čebele z opraševanjem, nekajkrat večja. Obljubil je vso pomoč republiškega komiteja pri reševanju čebelarskih problemov.
J. SIMČIČ
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja; Tit Doberš^k
Kako je letos potekalo ocenjevanje vina
Pokušnja vina bo osrednji del letošnje prireditve »Dnevi dolenjskega cvička«, ki bo od 11. do 14. junija v prostorih in na vrtu hotela Kandija v Novem mestu. Sama pokušnja ocenjenih vzorcev vina pa bo v navedenih dnevih v lesenem hramu na vrtu tega hotela. Gostom prireditve bodo člani Društva vinogradnikov Dolenjske ponudili 24 vzorcev belega dolenjskega vina, 56 vzorcev cvička in i5 vzorcev rdečega vina. skupaj 95 vzorcev od strokovne komisije pozitivno ocenjenih vin. Komisijajevinoocenjevala aprila na srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro. Pri izbiri vzorcev za pokušnjo bo pokuševalcem v pomoč Bilten, v katerem bodo podatki o lastnikih preizkušenih vin.
Odkod je ocenjeno vino?
Obiskovalci prireditve bodo imeli na voljo vino zasebnih vinogradnikov, članov Društva, vinogradnikov Dolenjske iz območij podružnic društva z Malkovca, iz Šentruperta. Trebnjega. Trške
gore, Podgorja. Šentjerneja. Škocjana in Cerkelj. Podružnice društva Sevnica-Boštanj in Straže niso dale vzorcev v glavno oceno, čeprav so na območju podružnice todeloopravile.Kerpo pravilniku, ki ga je sprejela skupščina delegatov društva 18. marca 1984. lahko da v oceno vino le član društva. ki je kot pridelovalec registriran pri pristojnem občinskem upravnem organu in ima najmanj400 litrov v oceno danega vina za prodajo, v oceno niso zajeti vinogradniki z območja občine Krško, ker niso člani društva, kakor tudi ne vino M-Agrokombi.nata Krško, ki popravilih ni član društva. Takoso se sicer odlični pridelovalci cvička iz območja te občine izločili iz ocene in je zaradi tega prikaz kakovosti dolenjskega cvička pomanjkljiv, za kar pa ne nosi krivde društvo vinogradnikov.
Odločitve ocenjevalne komisije
Letošnja ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala 118vzorcev.ještela 9 ocenjevalcev (degustatorjev), in to 3kmetijskestrokovnjakenačelu z zastopnikom Kmetijskega inštituta Slovenije kot predsednikom komisije ter 6 zastopnikov podružnic društva vinogradnikov. Anonimnost o lastnikih vzorcev vina je bila zagotovljena. Rezultat ocene ie naslednji:
Vrsta	Predlogi za diplome	Predlogi za priznanje	Predlogi za pohvale	Predlogi za izločitev'	Skupaj
belo dolenjsko vino	16	5	3	6	30
dolenjski cviček	37	13	6	14	70
dolenjska črnina	14			1	3	18
SKUPAJ	67	18	10	23	118
Ocenjevalno komisijo imenuje upravni odbor društva v taki sestavi. da imajo pri glasovanju o izločitvi vzorcev večino ocenjevalci območje podružnic društva, ki so konkretno letos večkrat to večino tudi uveljavili. Zato so iz ocene izločeni vzorci (19,5%) vsekakor imeli take napake, da so za izločitev glasovali tudi izraziti poznavalci dolenjskih vin. Odločitev ocenjevalne komisije o izločitvi vzorca vina izoceneje zato dokončna in je ne more popraviti ali odpraviti upravni odbor društva. Taka nesprejemljiva zahteva vodstva podružnice Podbočje pred tremi leti je vzrok, da 70 članov te podružnice ni več v
članjenth v Društvo nikov Dolenjske.
vinograd-
Vzroki izločitve
8 vzorcev je bilo izločenih zaradi oksidacije (premalo žveplene drozge, napake predelave). 7 vzorcev zaradi pokvarjene posode. 3 vzorci zaradi pokvarjenega vonja (razkroj), 3 vzorci zaradi prevelikih količin hlapnih kislin, rahel cik, in 2 vzorca zaradi suma primesi samorodnice. Razen samorodnic so navedene napake vina začetne in se še dajo popraviti. Ugotovljene napake so dokaz, kako važno je pravilno kletarjenje.
T. DOBERŠEK
^	r	 vv	*	l. L/UDCI\OCN ^
Slovenske rakete proti toči
Zaradi slabe kakovosti črnogorskih raket razvijajo še slovensko — Pogovor s sekretarjem interesne skupnosti za obrambo pred točo Marjanom Zidaričem
SEVNICA — Od 25. aprila je spet v stalni pripravljenosti 81 operativnih strelnih mest v 26 občinah Dolenjske, Gorenjske, Posavja, Zasavja in ljubljanskega območja, ki so pod »dežnikom« skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije.
zveze in tudi pogoje na strelnih mestih. Imamo tudi dve specialni voziii za razvoz raket,« je dejal Zidarič.
P. PERC
»Zaradi lanske slabe kakovosti iitograjskih raket, ki je posledica slabega goriva, smo poostrili nadzor prevzemov. Za letos smo s ■skupnostjo za obrambo pred točo severovzhodne 'Slovenije naročili 10.200 novih raket,odtegaje 5400za naše območje. Iz lanske zaloge smo zavrnili 2800 raket in jih zamenjali z novimi. Zavoljo lanske izredno slabe kvalitete raket smo se odločili, da pripravimo slovensko protitočno raketo. Prve serije lahko pričakujemo v dveh letih,« je povedal sekretar samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije, ki ima sedež v Sevnici, Marjan Zidarič.
Slabe rakete so lani poškodovale 22 lanserjev na strelnih mestih, nekateri delo raket pa so na Dolenjskem povzročili manjšo gmotno škodo na hiši v Krškem in na Kompolju. Zaradi slabe kakovosti raket so morali lani dodatno omejiti streljanje na mestih v bližini večjih naselij in pomembnejših objektov, s čimer so tudi znatno zmanjšali operativnost sistema za obrambo. Še bolj neprijetno pri vsaj stvari je, da so se ljudje začeli teh raket po malem bati. Ako bi tudi letos kje prišlo do padca rakete, je najbolje, če očividci takoj obvestijo najbližjo postajo milice ali pa pokličejo številko 985. Celotna dejavnost obrambe proti toči je zavarovana tudi proti tretji osebi.
Lanska sezona je bila zelo bogata z nevihtami, najpogostejše in najmočnejše pa so bile junija. Tedaj je bilo od skupnih 52 akcij kar 17, v katerih so izstrelili 4321 "raket. Če vemo. da je bilo lani v Sloveniji izstreljenih okrog 11.000 raket, od
tega v osrednji Sloveniji 5820 kosov, je očitno, da sejejunijskega vremena kmetovalcem najbolj bati.
Marjan Zidarič
»Če iščemo vzroke, ki so ovirali vodenje akcij oz. izstreljevanje raket, moram na prvem mestu omeniti pogoste prepovedi od kontrole letenja. Skupno je bilo lani preko 416 ur prepovedi in vmnogih primerih je bil to vzrok, da smo streljali prepozno, v nekatere oblake pa sploh nismo streljali, ker je prepoved trajala dlječasa. Predstavniki kontrole letenja v Zagrebu so nam povedali, daje poglavitni razlog za prepovedi nizko leteča aviacija (športna letala), in ne linijska letala, ki letijo v koridorjih v preletih.
Drugi razlog za manjšo učinkovitost je še premajhna izurjenost nekaterih strelcev. Prepričan sem, da bo letos bolje, ker so bili strelci spet na seminarju, izboljšali smo radijske
Znano in neznano o paradižniku
Nove ugotovitve
• Naprostosadimoparadižnik šele po ledenih možeh v maju.
• Paradižnik potrebuje oporo. Lesene, plastične ali kovinske oporne količke postavimo v sadilne jame že pred saditvijo sadik.
• Sadike morajo biti posajene tako globoko, daje pokritega tudi najmanj 20 cm stebla. Z zemljo prekriti del stebla požene številne korenine, ki rastlinamdodatnodo-vajajo vodo in hrano.
• Po saditvi je treba rastline vedno temeljito zaliti, da dobijo kar najboljši stik z zemljo.
• Za privezovanje k opornim količkom smemo uporabljati samo mehke tekstilne ali plastične vrvice. ki jih zavezujemo v obliki osmice.
• Redno je treba trgati še prav majhne zalistnike in koreninske poganjke, pri visokih sortah pa odščipnemo tudi vrh med šestim in sedmim nastavkom plodov.
• Paradižniku zelo prija lastni vonj, zato vse odtrgane dele rastlin odlagamo kar pod njimi samimi.
• Paradižniki so še posebno okusni, če med rastjo pod njimi potresemo kot zastirko sveže koprive, brez semena seveda.
• Dež zelo spodbuja razvoj paradižnikovih bolezni, zato ga je dobro zaščititi pred padavinami s plastičnim, a zračnim polivinilom.
• Paradižnika ni treba vsako leto saditi na drugo gredo, gojenje na isti gredi mu celo zelo ugaja. (Iz lista Flora. ZRN)
DOLENJSKI LIST
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
STADION ŽE DOBIVA NOVO PODOBO — Ena od mnogih zletnih pridobitev bo tudi popolnoma preurejen in povečan stadion bratstva in enotnosti. Pionirjevi delavci skupaj s svojimi kooperanti pospešeno izvajajo zadnja dela, tako da ni počitka niti ob nedeljah. V tem tednu bo osrednja ploskev dobila tudi zeleno travnato prevleko. (Foto: J. P.)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Pretekli ponedeljek je bila precejšnja gneča. Naprodaj je bilo veliko sadik paradižnika in paprike po 100 in zgodnjega zelja po 200 din, šopek rdeče redkvice je stal 150 din. Zgodnja solata je bila po 200 din merica, sicer je veljal kilogram 1.200drn. Jajčka so stala 60 do 70 dirč glavica česna 50, kilogram fižola do 1.200 din. Na stojnicah so imeli še hren, veliko različnih semen, nekaj orehov in smetane, precej jušne zelenjave. Paradižnik na stalnih stojnicah je stal 2.900 din. Z nižjimi reklamnimi cenami je vabila stojnica z domačimi zdravili. Cvetličarji so imeli nageljne po 100 in 150 din in veliko sadik vrtnic in drugega cvetja, kot običajno so biledobro založene stojnice s suho robo, tekstilom in obutvijo.
V TRGOVINI KOMAJ ZA PLAČE
METLIKA — V tozdu Trgovina na drobno, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Metlika,sepolegostalih težav, ki tarejo trgovino, srečuje še s problemom manjših vaških trgovin. Po novem zakonu o revalorizaciji zalog bodo te trgovine prinašale še večjo izgubo. Zaradi majhne razlike v ceni (marže) te trgovine že do sedaj niso krile niti bruto osebnih dohodkov zaposlenih, s sedanjimi obrestmi za zaloge, ki so kar 96-odstotne, pa bodo še bolj hirale oziroma bodo v še večjebremesvoje-mu tozdu.
Priprave na zlet v polnem teku
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 16. maja, bodo do 19. ure odprte kot dežurne naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Samopostrežba Šmihel,
• v Šentjerneju: Mercator Samopostrežba,
• v Dolenjskih Toplicah: Mer-cator-KZ Krka, prodajalna Vrelec,
• v Žužemberku:	Emona-Dolenjka Market,
• v Straži:	Mercator-KZ Krka.
Vse ostale prodajalne živil bodo odprte do 13. ure.
Družno za lepše mesto
NOVO MESTO — V okviru priprav na zlet je posebna komisija ugotavljala, kaj je potrebno v prvi vrsti postoriti za boljši videz mesta in okolice. Njeno poročilo navaja kar 57 lokacij, potrebnih ureditve. Seznam, ki gre v potankosti tako pri cestah in ulicah kot tudi pri zgradbah, med drugim predlaga 17 posegov za Glavni trg. Največ je popravil dotrajanih žlebov in snegolovov, beljenja fasad in pleskanja vhodnih vrat, vključno pa je tudi odstranjevanje novoletnih ok-
• Poleg urejanja okolja se organizator trudi pridobiti gostitelje za vseh 3000 nastopajočih iz sosednjih republik. Za vse namreč še niso našli vrstnikov, ki bi jih sprejeli, zato pozivajo ljudi, naj jim ponudijo gostoljublje.
raskov. Zelo dolg je seznam za Cesto herojev, na kateri naj bi uredili pločnik za območje šol, več zelenic in številna pročelja. Podobno velja za Ljubljansko, Zagrebško, Trdinovo in Cesto komandanta Staneta. Sicer komisija najbolj poudarja slabo stanje Partizanske ceste, zlasti od križišča pri mostu do mostu čez Težko vodo, poleg že omenjene Zagrebške. Ločenske in Ceste herojev.
Denar za celotno ureditev, h kateri naj bi pomemben delež prispevala še ureditev parkov in cvetličnih nasadov, bo šel iz skladov sisov, za urejanje cest iz republiškega programa tudi iz skladov republiškega. Izvajalci del bodo pretežno Cestno podjetje, Komunala in Gozdno gospodarstvo. Ob teh se nadeja organizacijski odbor tudi večje udeležbe krajanov, predvsem naj bi se ti v večjem številu udeležili čiščenja bregov Krke pri železniškem mostu, in urejanja okolja ob večjih mestnih vpadnicah. Množično in organizirano naj bi se v akcijo vključila mladina na pobudo občinske konference.
OGLED RASTIŠČ SLEČA
NOVO MESTO — Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Novo mesto vabi v torek, 19. maja, na ogled rastišča rumenega sleča. Žbor udeležencev bo v društveni pisarni na Novem trgu 4.
C
Komunalni program z vprašajem
Z uveljavitvijo novega obračunskega sistema bo verjetno treba skrčiti že tako premajhna vlaganja v komunalno področje v novomeški občini
NOVO MESTO — V novomeški komunalni skupnosti računajo, da bodo letos razpolagali z 878,6 milijona dinarjev, žal za to vsoto, čeprav celo daleč premajhno za rešitev številnih velikih problemov v novomeški občini v oskrbi spitno vodo, odvajanju odplak, odlaganju odpadkov, pokopavanju umrlih, niti ni posebno zanesljivo, da jo bodo zares zbrali.
Tako prispevek iz dohodka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (s tem naj bi zbrali 700 milijonov) kot prispevek iz čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo (70 milijonov) sta preračunana po sedanjem sistemu. Zjulijempanajbi začel veljati nov obračunski sistem, po katerem utegne biti precej manj denarja tudi za reševanje komunalnih problemov. To bo potem seveda potegnilo za sabo krčenje že tako precej skromnega občinskega komunalnega programa.
Sicer imajo v letošnjem programu komunalne skupnosti in Komunale prednost že začeti objekti in sistemi, v vodni oskrbi pa še vlaganja, ki bodo omogočila zagotavljanje sedanjega standarda v preskrbi z vodo, sanacijo obstoječih virov ter manjše izgube vode. Vsekakor bo denarja, četudi programa ne bo treba krčiti.
premalo, da bi lahko normalno obnavljali vodovodno mrežo. Pri kanalizaciji bodo imeli prednost še programi primarne kanalizacije po programu samoprispevka ter objekti iz srednjeročnega plana. V celoti naj bi letos v novomeški občini vložili v vodno oskrbo 442,5 milijona dinarjev (sredstva komunalne skupnosti, Komunale, območne vodne skupnosti), v kanalizacije pa 204,44 milijona dinarjev. Med ostalimi komunalnimi dejavnostmi bo imelo prednost dokončanje sanacije sanitarne deponije v Leskovcu, za kar je predvidenih 69,5 milijona dinarjev.
Za razširitev pokopališč vŠmihelu in Prečni ter za iskanje lokacije za novo novomeško pokopališčeje predvidenih 127,6 milijona dinarjev(od tega v sisu 30 milijonov), za sanacijo novomeške tržnice 8 milijonov, delovne organizacije pa naj bi
prispevale 125 milijonov za urejanje odlagališča posebnih odpadkov.
V programu za zagotavljanje oskrbe naselij s pitno vodo je letos: povezava vodovodnih sistemov v Šentjerneju, ureditev rezervoarjev v Volčkovi vasi, na Cvingarju pri Dolenjskih Toplicah, na Daljnjem vrhu, v Žalovičah in v Orehku, ureditev črpališč Kuzarjev kal in Jezero v Družinski vasi, navezava vodovoda na nove vodne vire v Stopičah in Orehovici, izgradnja cevovoda Gra-
• Za sofinanciranje pokopaliških in drugih komunalnih programov krajevnih skupnosti bo novomeška komunalna skupnost po predhodnem natečaju predvidoma razdelila 100 milijonov dinarjev. Ker ta denar obilno oplemenitijo krajani ssvojimiprispevki in delom, je to, v celoti gledano, zelo pomembna vsota. Denarne izpade bi bilo pri tem še najtežje opravičiti.
Spomeniki krajevna skrb
O Rogu še razprave — Vodič o območju
NOVO MESTO — Tu seje6. maja sestal svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Novo mesto. Delegati so med drugim spregovorili o varstvu spomenikov in o spominskem obeležju Žumberak-Gorjanci.
V poročilu odbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov je bilo med ukrepi, ki naj bi zagotovili trajnejšo zaščito zgodovinskih obeležij, poudarjeno podru-žbljanje skrbi za spomenike. Tako so v pripravah na družbeni dogovor o spomenikih naredili seznam teh obeležij v novomeški občini, ki brez Roga obsega 212 primerkov, in hkrati določili, da 129 spomenikov na krajevnih pokopališčih, razen v samem mestu, in obeležij na zasebnih hišah in parcelah preide v oskrbo krajevnih skupnosti še formalno, dejansko so jih namreč večinoma urejale že doslej. Za ostale spomenike s seznama naj bi skrbele delovne organizacije, različne ustanove in društva ter še naprej JLA. Ta spisek so na seji nekoliko dopolnili z dodatnimi spominskimi obeležjj. vkl-
• Po najnovejših informacijah je še nejasno, kako bo z obnovo partizanskega spomenika na Cviblju nad Žužemberkom. Začetek del odlagajo zaradi težav z dokumentacijo in občutnega pomanjkanja denarja, čeprav je stanje spomenika, ki naj bi ga rešil občinski in republiški denar, kritično.
jučili so tudi še nekaj partizanskih grobov. Manj gladko bodo verjetno stvari tekle okoli zakonske ureditve spominskega območja Roga, ki je bil tudi na dnevnem redu republiškega komiteja za kulturo.
Med novimi spomeniki iz letošnjega načrta so na seji omenili obeležje na Golušniku, katerega urejanje teče, spominskotploščo na stavbi zdravilišča v Šmarjeških Toplicah in še nekatere.
Na seji so povedali, da se zatika pri pripravi vodiča zaspominskoobmočje Zumberak-Gorjanci in verjetno teh informacij ne bo na voljo do začetka turistične sezone, kakor je bilo prvotno načrtovano. Delegati so se zavzeli, naj
bi bil vodič brez pomanjkljivosti. Soglašali so s predlogom, naj bo poslej proslava le vsakih pet let na Pogani jami, sicer pa vsakič drugje.
M. LUZAR
dene—Lašče, ureditev varstvenega pasu zajetja vodovoda Šmarjeta in sanacijski posegi v vodovod na novomeškem območju z vgradnjo merilnih naprav po posebnem programu. V programu kanalizacij pa je nadaljevanje izgradnje sistema A v Novem mestu, priprave na gradnjo čistilne naprave v Straži in kanalski sjstem v Straži ter projekti za Stražo, Žužemberk in rekonstrukcijo sistema v Žabji vasi.
Z. L.-D.
SEDAJ PA ČUVAJMO, KAR SMO NAREDILI — V domala vseh krajevnih skupnostih novomeške občine je med 25. aprilom in 9. majem potekala očiščevalna in olepševalna akcija našega okolja, ki jo je priprav il in vodil posebni občinski štab. Mnoge krajevne skupnosti so se z vso zavzetostjo lotile dela, marsikje niso niti čakali na kontejner Komunale in Dinosa, temveč so smeti vozili »na varno« kar s traktorji. Nekaj manj zavzetosti so pokazali le v Brusnicah, kjer je bilo za to pripravljenih premalo vaščanov. Na sliki: v krajevni skupnosti Center v Novem mestu so se posebej dobro odrezali stanovalci blokov. Na Jerebovi 20 ob tej priložnosti niso le temeljito očistili okolice bloka, ampak so se lotili tudi njegovih skupnih notranjih prostorov. (Foto: J. Pavlin)
Grozi kmetijski plaz
Visoke obresti že uničujejo kmetijstvo
METLIKA — Metliška Kmetijska zadruga je imela v letošnjem prvem četrtletju izgubo, ki jo je v glavnem povzroči! novi. za kmetijstvo popolnoma nesmiselni in škodljivi zakon o revalorizaciji zalog. Žal vse kaže, da se bo ta izguba še povečevala in pritirala zadrugo na rob propada.
V drugem trimesečju seje položaj kmetijstva nasploh še poslabšal, k čemur so v veliki meri pripomogle nove obrestne mere za kmetijske kredite. Medtem ko so v prvem
Za delavoljne Rome ni dela
Od 130 metliških Romov zaposlenih le 20, od tega le štirje v domači občini—Trije že več let zaman iščejo zaposlitev — Vsi prošnje za pomoč_
METLIKA — Medtem ko je imela metliška skupnost socialnega skrbstva v lanskem letu 4 milijone dinarjev izgube — ta denar so dolžni skupnosti otroškega varstva — so imeli v letošnjem prvem četrtletju za 2,6 milijona dinaijev presežka. Kljub temu da so v prvem četrtletju dobili toliko denarja kot v zadnjem lanskem, niso imeli večjih likvidnostnih težav in so redno poravnavali račune.
Večje težave pa pričakujejo v drugem četrtletju, zlasti če se bodo povečale cene zavodskemu varstvu, kajti za zavodsko varstvo gre kar polovico vsega denarja, ki ga ima na voljo socialno skrbstvo, večina od tega za metliški dom počitka.
Eno perečih vprašanj, ki je v precejšnji meri v pristojnosti socialnega skrbstva, je gotovo tako imenovano romsko vprašanje. V metliški občini živi okoli 130 Romov, od tega je za delo sposobnih kakih 65, zaposlenih pa je samo 20. Da vmetli-ški občini niso pripravljeni romsko vprašanje, zlasti kar se tiče zaposlitve za delo sposobnih Romov, reševati s posluhom, govori tudi
dejstvo, da je večina metliških Romov zaposlenih v sosednji črnomaljski občini, od 20 zaposlenih imajo delo v metliški občini samo
^'r|e' Resje, da so tisti Romi, ki so jim preko skrbstva oz. zavoda za zaposlovanje našli službo, pa so jo takoj odklonili ali pa delo po mesecu, dveh pustili, naredili slabo uslugo ostalim, vendar to ne more biti razlog, da tudi tisti, ki bi se radi zaposlili, sedaj ne morejo dobiti dela. Tak je primer s tremi Romi iz naselja pri Rosalnicah, kisože večlet prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in se tudi redno oglašajo na socialnem skrbstvu, in to ne samo pozimi, kot je sicer navada, pa nikakor ne morejo dobiti
dela. Neka Romka iz tega naselja sije že uredila vse dokumente, delo je imela obljubljeno, pa je potem niso sprejeli.
Romsko naselje pri Rosalnicah je drugo največje v občini, hkrati pa tudi najbolj neurejeno. Nima ne vode ne elektrike, tam živi 34 Romov, nihče pa ni zaposlen. Ker ne more nihče dobiti zaposlitve, so pred kratkim na republiško skupnost socialnega skrbstva vsi poslali prošnje za dodelitev socialne pomoči. Iz Ljubljane so ta primer poslali v reševanje v Metliko, vendar po kriterijih ne morejo dobiti te pomoči, ker so mladi in za delo sposobni. »Edina rešitev je, da bi vsaj eden iz vsake družine dobil zaposlitev,« pravijo na socialnem skrbstvu. Za to pa bo v prvi vrsti treba več posluha v delovnih organizacijah.
A. B.
Do polletja brez izgube?
Dolga zima prinesla majhno izgubo Pionirjevemu metliškemu _____________tozdu___________
METLIKA — Prvo četrtletje je Pionirjev metliški tozd zaključil z majhno izgubo, ki je v glavnem posledica dolge zime, ko ni bilo dovolj dela. Pomanjkanje dela so sicer malo omilili s pospešenim delom v kleparski delavnici, kjer so delali žlebove in drugo za montažo, vendar je bilo to premalo. Dovolj delaje tudi pozimi imela le pleskarska enota. Upajo, da bodo izgubo pokrili do polletja, saj imajo sedaj dela več kot dovolj in so z njim do polletja povsem preskrbljeni. Delajo izključno na terenu, največ v Poreču, Stinici in Veliki Gorici, v glavnem za potrebe Pionirja.
Skupaj s Krkinim tozdom Izolacije uvajajo nov program montažnih predelnih sten in prve take stene so prek kratkim montirali v novem novomeškem blokovskem naselju na Drski. Ta proizvodnja naj bi stekla letos, vendar potrebujejo za to nove stroje.
četrtletju vet/ute J/-odstotne obresti na kredite za vlaganje v kmetijstvo, so po novem te obresti v povprečju 80-odstotne. Le kateri trezni gospodar bo pod takimi pogoji vzel kredit, da Do vlagal v pr oizvodnjo, kjer se denar zelo počasi obrača?! To ne pomeni nič drugega kot dokončno ustavitev že sedaj izredno skromne gradnje novih hlevov, silosov in drugih kmetijskih objektov. Zaradi vedno večjega nesorazmerja med cenami kmetij skih pridelkov in kmetijskega reprodukcijskega materiala seveda v škodo kmetijstva — so že do sedaj kmetje opuščali živinorejo in prašičerejo, zmanjševali število krav molznic in že tako premajhno uporabo umetnih gnojil. Sedaj pa na tem področju grozi pravi plaz. ki se ga zlasti z besedami in lepimi obljubami ne bo dalo zaustaviti. Tak plaz pa bi pomenil katastrofo. Samo da takrat ne bo kdo krivil narave! Ta pri tem nima nič, to je zgolj delo človeške (nes)pameti.
A. BARTELJ
Sprehod po Metliki j
NIČ NI TAKO SKRITO, da ne bi biloočito, zato smože zvedeli za datum veleprireditve Razkošje v stelji, ki bo letos 18. julija na Vinomerupri Metliki. Pripravili jo bodo kot že leta poprej člani društva »Ivan Navratil«. Značilnosti vsakoletnega Razkošja v stelji so: dober ansambel, odlična organizacija, bogat srečelov, dobra jedača in pijača, modna revija in kopica družabnih iger. Zakaj bi bilo letos drugače?
DA 'NE BI MED VINSKO VIGREDJO povsem pozabili na umetnost, naj opozorimo nadvelikov-ni« razstavi. Mladen Vukšinič. Me tličan, bo razstavljal metliške motive v hotelu »Bela krajina«. Stane Žerko Skofjelofan. pa bo razstavil belok ranjske motive v Ganglovem razstavišču Belokranjskega muzeja.
Novomeška kronika
SLOVENŠČINA — Na steklu izložbe sicer odlične Dolenjkine delikatese na Gjavnem trgu visi napis, da Dolenjka v Šmihelu sprejema uplačila za rjave kokoši nesnice. Čejetrgovcem črka u (prav se piše vplačila in ne uplačila) že tako všeč. je nenavadno, daje niso uporabili na drugem mestu. Bolj logično, čeprav ne slovensko, bi namreč bilo, če bi napisali rujavenamesto rjave kokoši nesnice.
TESEN STIK — Nakupca.kiobišče trgovino Standard-Konfekcije na Cesti komandanta Staneta, se takoj prilepi prodajalka. Brez njihovega tesnega spremstva ni mogoč niti korak, kaj šele kakšno pomerjanje nove garderobe. Zadeva, tako pripovedujejo, izvira iz slabih izkušenj, med kupci je menda vse več tatov, ceneje ga je nekoliko bolj na tesno spremljati kot imeti izgubo. Kupcev pa Standard-Konfekcija s takim načinom postrežbe gotovo ne bo pridobil. Kaj hočemo, naš čas je tudi čas stražarjev pred kabinami za pomerjanje.
Ena gospa je rekla, daTereza.kijes svojim ansamblom prepevala Krkinim jubilantom v cerkvi kostanjeviškega gradu, ni zato, kerjepohvalila izredno akustičnost, vzela nič manj milijonov.
p:-, vi
V času od 23. aprila do 6. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Vikto-ija Pušičiz Podturna — Alena, Alojzija Miklič z Uršnih sel — Jureta, Sladja-na Rožanc iz Velike Bučne vasi — Mašo, Jožica MojkizČrnomlja — Matica. Nura Šumar iz Kanižarice — Sa-miro. Marija Skube iz Adlešičev — Marka. Irena Borsan iz Velikih Bru-c — Gregorja, Milena llar iz Stranske vasi — Anjo, Marija Lešnjak iz Volčkove vasi — Jožeta. Albina Šteingl iz Rodin — Diano, Zdenka Ha-nzelj iz Črnomlja — Rada. Marjeta Vranešič iz Črnomlja — Simono. Marija Movern iz Praproti — Janjo in Jurija, Martina Kodrič iz Brloga — Aleša, Zdenka Slapšak s Telč — Mojco. Mojca Fir iz Gotne vasi — Aljo. Branka Trščinaj iz Vinje vasi — Roberta, Marjana Šajnovič iz Trebnjega — Boštjana. Marjeta Cajzar iz Adlešičev —. Sandro, Silva Sopčič iz Podzemlja
— Kristino, Martina Skušek iz Rodin
— Mirana. Polonca Gorenc iz Irčevasi
— Slavka. Ivanka Hudorovac iz Križevske vasi — Alena. Jožica Maglič s Krsinjega vrha — Simona, Milena Savič iz Kota pri Semiču — Aleksandra, Marija Kastelic iz Stopič — Natašo, Majda Kovačič iz Male Loke — Denisa, Martina Švegelj iz Srednjih Radencev — Roka, Irena Kurent iz Gorenje vasi — Miha, Dragica Kozlevčar iz Korenitke — Špelo, Ivanka Adamič iz Oskoršnice — Roka, Judita Štrekelj iz Vranovičev—Toneta, Ivanka Butala iz Križevske vasi — Petro, Andreja Legan z Jame — Ano, Jelka Lindič iz Drame — Andreja, Sekrija Šakanovič iz Stopič—Zikreta, Branka Špelič iz Mokronoga — Klavdijo, Ivana Mušič iz Dragatuša — Ano. Ivanka Jevnikar iz Mokronoga — Matjaža, Mojca Stopar z Drganjih sel — Barbaro, Mara Tokalič iz Dragatuša — Zdenka. Marija Rapuš iz Češenc — Urško, Marija Lešnjak iz Dolenje Straže — Andrejo, Zdenka Busič iz Bojancev — Tanjo, Julijana Tunrnšek
— Heij iz Dragatuša — Ano, Amca Tominc iz Šentjanža — Aljaža. Marija' Simonič s Sela — Jerneja, Jožica Per-tnač s Senovega — Blanko. Davorka Vrbanek s Petruš vrha — Valentino, Manica Zajc iz Brestanice — Anjo. Karmen Avbarz Dolenjih Kamene — Matejo. Marija Žalec iz Črnomlja — Niko, Liljana Sopčič iz Lipnika — Tanjo, Stanka Rifelj iz Lešnice — dečka, Marinka Kasunič iz Črnomlja — deklico, Anica Mali iz Šmihela — deklico, Ingrid FurarizŠentjerneja—deklico in Ana Hočevar iz Dobruške vasi
— deklico.
IZ NOVEGA M ESTA: Nada Zrakič iz Šolske 12 a — Milano, Milena Kranjc-Rak iz Ulice Slavka Gruma 32
— Jana, Miroslava Janc. v Brezov log 35— Denisa, Mira Rajak iz Ulice Slavka gruma 24 — Željka, Darinka Red-ling z Zagrebške 12 — Mateja, Zdenka Primc z Ragovske 8 — Miha. Marija Fabjan iz Valantičevega 13 — Miha. Darja Plantan s Ceste herojev 16 — Grega, Alenka Plaper izŠukljetove 14
— Urško. Antonija Murgelj iz Bršljina 12 — Alenko. Anica Skušek iz Ko-štialove 38 — Davida. Zdenka Poljak. Ob potoku 8 — dečka in Taja Švent iz 'Ulice Danila Bučarja 8 — Luka. Čestitamo!
V DNEVIH VINSKE VIGREDI se v Metliki začuti pomanjkanje prenočišč. Hotelske kapacitete so hitro zasedene. Brunskole na Hrastu kmalu odda svoje sobe. prav tako gostilničarja Marija Badovinac in Tone Veselič v Podzemlju. Vsi drugi, ki iščejo postelje, se morajajo znajti drugače. Lani jihje nekaj prespalo celo v parku blizu hotela »Bela krajina«, bolj osvajalski pa so se zavlekli pod tjuhe prijaznih Metličank.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
C v
l Črnomaljski drobir
SEMAFOR — Po zaslugi dotrajane ga črnomaljskega mosta, ki so ga začeli popravljati pretekli teden, je Črnomelj dobil prvi semafor. Res da le začasno urejuje enosmerni promet po mestu vendar so ob tem nekateri Črnomaljci prišli na zanimivo zamisel: da najbrž ne f bi bilo napak, če bi kdaj postavili - kakšensemafor — vsaj začasno — tudi -takrat. ko kandidati po mestu opravljajo vozniške izpite. Potem se najbrž ne bi dogajalo, da bi nekateri Belokranjci. ko se odpravijo v Ljubljano, zaradi strahu pred rdeče oranžno zelenimi lučmi puščali svoje jeklene konjičke na začetku Dolenjske ceste, gledano z i Dolenjske, seveda.
TEČAJ — Od 26delovnih organiza cij, v katere je društvo šoferjev in avtomehanikov Črnomelj in Metlika poslalo dopise o obveznem tečaju poklicnih voznikov, so se odzvali le v šestih kolektivih, od 48 prijavljen cev pase gaje udeležilo le 32. Vendar pa so vozniki opozorili, da bi morali priti na tečaj tudi njihovi šefi. saj njim tako in tako ne verjamejo, če jim povedo, kaj so novega slišali. Vse to je le dokaz več. kakšno skrb posvečajo v Beli krajini prometni varnosti. Morda pa bi bilo prav, da bi poleg prometnih dokumentov miličniki nacestah preverjali tudi, ali poklicni vozniki redno obiskujejo omenjeni tečaj.
Drobne iz Kočevja
SAJ NISMO VGN1LEM KAPITALIZMU! — Tako je zabrusil' neki kočevski občan ženi, ki gaje poslala v prvem dnevu po praznikih v trgovino po liter navadnega mleka, kislo smetano in kruh. On pa seje vrnil domovz litrom alpskega mleka (navadnega niso imeli), sladko smetano (kisle niso imeli) in brez kruha (ker ga niso imeli).
J TEŽAVE DOLENJCA — Veliki časopisi (Delo. Dnevnik)poskrbijo.da v so njihovi časopisi dostavljeni v Kočevje zelo zgodaj zjutraj, celo prej kot mleko ali kruh. Žal pa se rado za takne pri Dolenjskem listu, ki pride v Kočevje prepogosto z enodnevno ali celo večjo zamudo, karseje zgodilotu-di minuli teden. To vzbuja med bralci negodovanje in zahtevo, naj se vodstvo Dolenjskega lista obrne za tisk ali za dostavo (kjer se pač zatika) na zanes-' Ijivejšega poslovnega partnerja.
KAM Z VEČJIMI STARIMI j PREDMETI? — Seveda nalože Kočevci dotrajale štedilnike, hladilnike, pralne stroje in še kaj na avtomobilsko prikolico in vse to nato »odložijo« ob cestah in vaseh okoli okoliških vasi ali po gozdovih. Zato prebivalci Livolda, ki so najpogosteje deležni takih pošiljk, predlagajo, naj bi v Kočevju vsaj dvakrat na leto organizirali odvoz takih večjih odpadkov.
Ribniški zobotrebci
VETER PRIŽIGA IN UGAŠA LUČ — Javna razsvetljava sveti, kot se Iji zljubi,_ pravijo Ribničanje. Luč na v križišču Šeškove ulice 16 in ceste proti Hrovači se prižiga in ugaša zozirom na s to, kako piha veter. Kaže, da so razni h stiki zarjaveli.
KONTEJNERJI IN SMETNJAKI — Zaradi lepšega videza naselja so v Ribnici pred leti uvedli za odlaganje smeti kontejnerje za podjetja in tipske smetnjake za krajane. Zdaj krajani pravijo, daje okoli kontejnerjev polno nesnage s smetnjaki pa delajo delavci Komunale, kot da lahko trajajo le dva dni J vsi so že obtolčeni.
NA CESTI ŠE LUKNJE — Cesto ( med Dolenjo vasjo in Kočevjem naj bi t prelili to pomlad. Tako so vsaj zatrjevali odgovorni. Zdaj je že dobre pol pomladi mimo. cesta pa je še vedno lu-. knjastainše nič ne kaže, da bi jo kmalu , začeli prelivati.
BOLJ PREGLEDNO — Na . nepreglednem ovinku v Nemški vasi je ,o »padla« stara hiša. Na njenem mestu — pa že raste nova, vendar tako, da bo - ovinek malo bolj pregleden.
Trebanjske iveri
PREPOVEDAN SAD — Delavci Trima v nekatere dežele po svetu ne po-j tujejo radi. Razumljivo je, da nihče ne , gre rad tja, kjer je velika revščina (Etio-, pija) ali siceršnje pomanjkanje zabave ! in vladajo prepovedi (Libija). V Libiji, vemo, kako je s prepovedjo prodaje in točenja alkohola, zato ne preseneča, da sije eden najboljših monterjev kar doma zavaril nekaj litrov dolenjske kačje sline v izdelke, namenjene za to deželo.
, Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi v Trebnjem odkrili tudi te »inovacije«. Delavec jo je komaj odnesel brez hujše i disciplinske kazni. Ni čudno, da seje Libija vsem priskutila.
AVTOMOBILI — Kaj nenavadne in sila težavne stvari naj bi za naše zveste bralce počeli predstavniki sedme sile. Samo za primer: zadnjič ste hoteli, naj bi raziskali, kako si direktor manjše firme v trebanjski občini lahko privošči ob hiši in vikendu šedva dražja avtomobila. Enega uporablja menda le za oddih na morju, drugega pa za kratke skoke v zidanico, kakor se lepo reče. In da bi bila merica nevošč(jivosti zvrhana, naše delo pa še težje, prosite zdaj. da ugotovimo še, kakojedirekto-rju uspelo za svojega .sinka vplačati Yugo America.
»ZA« za hiter razvoj občine
Prebivalci črnomaljske občine se bodo 24. maja odločali o samoprispevku
ČRNOMELJ — Ker je gospodarstvo v črnomaljski občini šibko, se ob sedanjem sistemu prispevnih stopenj kraji ne morejo razvijati tako, kot bi želeli prebivalci, zato vidijo edino možnost za to v zbiranju denarja s pomočjo samoprispevka. Ker se sedanji samoprispevek za program javnih del konec letošnjega leta izteče, bo v nedeljo. 24. maja, v črnomaljski občini referendum za podaljšanje samoprispevka, ki naj bi ga krajani plačevali od začetka prihodnjega leta do konca 1992.
Sedaj, ko so zaključeni tako politični aktivi kot zbori krajanov in delovnih ljudi, je moč zagotovo reči. da je vzdušje za samoprispevek v občini ugodno. Seveda pa bodo morali v teh dneh, kolikor jih je še ostalodo referenduma, še veliko storiti na področju informiranja, zlasti v Črnomlju, kjer je največje število volilnih upravičencev, zbori občanov pa so bili slabo obiskani. pa tudi tam. kjer je bila na dosedanjih referendumih in volitvah najslabša udeležba. V priprave na referendum je vključenih kar 900 ljudi, medtem ko je bilo na zborih občanov okrog 1000 ljudi, kar je manj, kot so pričakovali. Žlasti zaskrbljujoče je. da ■ se jih je udeležilo premalo mladih.
V številnih programih, ki sojih pripravili v vseh 14 krajevnih skupnostih, jena prvem mestu gradnja vodovodnega omrežja, marsikje bodo posodobili
• Da bodo prebivalci črnomaljske občine pred referendumom za podaljšanje samoprispevka za program javnih del čim bolje obveščeni, je občinska skupščina izdala posebno število občinskega glasila Poročevalec, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva. V njem je moč najtivseinfor-macije, ki ljudi še zanimajo v zvezi s samoprispevkom, za katerega bodo glasovali 24. maja.
lokalne ceste in vaške poti ter razširili in izboljšali telefonsko in elektro omrežje, čakajo pa jih tudi najnujnejše naloge na področju varstva okolja. Na skupni občinski program, za katerega bo iz samoprispevka priteklo del denarja za razširitev avtomatskih telefonskih central in medkrajevnih povezav, gradnjo čistilne naprave za kanalizacijo v Črnomlju, ureditev centralnega odlagališča odpadkov, gradnjo obvoznice v Črnomlju in pripravo lokacije oskrbnega centra v Črnomlju, ni bilo pripomb. Nekaj jih je prišlo le na programe v krajevnih skupnostih, ki pa so jih upoštevali v predlogu odloka o razpisu referenduma.
Prispevna stopnja bo pri podaljšanem samoprispevku prav takšna kot doslej, torej 1.5 odst. od osebnih dohodkov, nadomestil OD in pokojnin. 0,35 odst. od katastrskega dohodka in 1,5 odst. od ugotovljene zavarovalne osnoveodobrtneindrugegospo-darske in negospodarskedejavnostiter
1.5	odst. od ugotovljene davčne osnove.	M. B.-J.
KRVODAJALSKA AKCIJA
VINICA, ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj in Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane pripravljata v črnomaljski občini dve republiški krvodajalski akciji. V torek, 19. maja, bo akcija v gasilskem domu v Vinici, naslednji dan pa v Srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju. Krvodajalce prosijo, da se krvodajalskih akcij udeležijo v čim večjem številu.
Boljše gospodarili kot lani
Kljub temu v 11 črnomaljskih organizacijah poslovali z izgubo
ČRNOMELJ — Po ocenah sodeč, so bili rezultati gospodarjenja v črnomaljski občini v prvih četrtini letošnjega leta boljši kot v enakem lanskem obdobju. V resoluciji so zapisali, naj bi se skupni izvoz povečal za 5 do 8 odst., porasel pajeza5,9odst. Vendarjebila prodaja na konvertibilni trg manjša za 12,7odst.,medtem kojebila na klirinško področje za 18.9 odst. večja. Skupni uvoz pa je bil za 21,4 odst. manjši.
Z izgubo je poslovalo 6 gospodarskih in 5 negospodarskih delovnih organizacij, vendar med izgubarji končno ni rudnika Kanižarica in Integralovega tozda Promet in delavnice, ki sta zadnjih nekaj let poslovala s primanjkljajem. Največjo izguboima SCT-jevtozd Kovinar (66 milijonov dinarjev), Gokova tozda Komunala (33 milijonov) in IGM (13 milijonov), GG tozd_Črnomelj (15 milijonov) in tok Črnomelj (3,7 milijona). Obrtna zadruga (7,8 milijona). Integral-tozd Gostinstvo (14 milijonov) in Valjčni mlin (390.000 din). Med negospodarskimi organizacijami ima največji primanjkljaj Zdravstveni dom (33 milijonov). Srednja šola Edvarda Kardelja (11 milijonov). Osnovna šola Črnomelj (8 milijonov). Osnovna šola Semič (1.5 milijona) in Zavod za izobraževanje in kulturo (1 milijon).
Obnova v IMV se je le pričela
V črnomaljskem tozdu Tovarna opreme je pred nedavnim začela obratovati nova  energetska postaja — Vse probleme moč rešiti le z novimi prostori
ČRNOMELJ — Energetski objekt, ki so ga odprli pred kratkim, je za IMV-jev tozd Tovarna opreme v Črnomlju poleg posodobitve nekatere opreme v zadnjih dveh desetletjih prva večja investicija. Ta objekt, v katerem je parni kotel z močjo 2,6 MW, bo služil za ogrevanje prostorov in sušenje lesa. Povečali pa so tudi zmogljivost sušilnice od 75 na 110 m’ lesa v eni menjavi ter izdelali nove odsesovalne naprave s filtri v proizvodnih prostorih.
Ta pridobitev je pomembna tudi za ohranjanje čistega okolja, saj nove odsesovalne naprave onemogočajo raztresanje žaganja pookolici, hkrati pa zmanjšujejo tudi stroške ogrevanja, saj omogočajo vračanje očiščenega in že segretega zraka.
Energetski objekt je za črnomaljski tozd, ki izdeluje opremo za prikolice, osnova za nadaljnjo in dokončno sanacijo tovarne. Sedanji proizvodni prostori namreč ne
BRIGADIRJI LETOS NA ROGLO
. ČRNOMELJ — Pri tukajšnji občinski konferenci ZSMS že nekaj časa sprejemajo prijave mladincev za mladinsko delovno akcijo Rogla 87, na kateri bo letos od 28. junija do 19. julija sodelovala črnomaljska delovna brigada Milke Šobar-Nataše. Na tej republiški akciji bodo brigadirji urejali smučišča in čistili pašnike, živeli pa bodo v depandansah turističnega naselja na Rogli. Zanimanje za akcijo, za katero bodo morali zbrati 35 do 40 brigadirjev, je sicer veliko, vendar naletijo mnogi mladinci na težave v svojih delovnih organizacijah, ki jih ne pustijo v brigado. Brigadirji bodo skupaj s stalno občinsko brigado pred odhodom na Roglo urejali tudi brigadirsko naselje na Lokvah pri Črnomlju.
Zidarju bronasta jelka
Ob prazniku krajevneskupnosti Kočevje-mesto
KOČEVJE — Na svečanosti ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Kočevje, ki je bila 8. maja. je govoril predsednik skupščine KS Ivan Klun. podelili pa so tudi letošnja priznanja KS Kočevje-mesto in priznanja OF. V prijetnem kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole. Svečanosti je prisostvovala tudi delegacija pobratene KS Prokuplje.
Predsednik Ivan Klun je v svojem govoru poudaril, da je med vojno porušeno in razseljeno Kočevje izredno napredovalo, posebno še v zadnjem desetletju. Z razvojem so se porajale tudi težave, ki sojih v krajevni skupnosti večinoma bolj, včasih pa tudi manj uspešno reševali. V sedanjem kriznem obdobju velja še posebno prizadevanje za vključevanje v delo mladih, svežih in sposobnih moči. Nadalje je poudaril.
BRONASTA JELKA ZIDARJU —V imenu kolektiva je priznanje prevzel direktor Martin Južnič.
da KS Kočevje krepi in razvija med vojno prekaljeno bratstvo, saj je pobratena s po eno KS iz vsake republike in pokrajine.
Priznanja KS so prejeli: kipec bronaste jelke kočevski Zidar (za prispevek pri izgradnji povojnega Kočevja itd.); zlati grb mesta: dr. Mihael Petrovič (za zelo uspešno vodenje sveta KS), Stanko Logar (za delo v pevskem zboru in drugod) in Mercator-Trgopromet. trgovina Trata (za založenost in odnos do kupcev); srebrni grb mesta: Jože Svete (za . družbenopolitično delo), Ksenija Žagar (za delo z mladino) in Lovska družina Kočevje (za uspešno delo in razvoj lovskega turizma); bronasti grb mesta: Anica Spasenovič (za družbenopolitično delo). Rudi Miiller(zadelo na družbenopolitičnem in športnem področju) in Komunala Kočevje (za urejen videz mesta). Zlato spominsko plaketo so dobili: Ignac Nagode, dr. Janez Klun. dr. Jože Marolt (vsi iz Ljubljane) in Zveza za telesno kulturo iz Prokuplja.
Bronasti znak OF pa so prejeli: Mercator-Trgoprometovi poslovalni-samopostrežbi na Trati in v Kidričevi ulici (obe za prizadevno delo kolektiva in uspešnooskrbo občanov). Komunala Kočevje (za prizadevanje za čisto in lepo mesto), Pavle Vesel (za družbenopolitično delo), Ilija Gašič, Miran Drekonja (oba za delo v hišni samoupravi in zgleden odnosdodružbene lastnine), Matilda Čop (za uspešno vodenje področnega odbora itd.), Vilma Hiti, Karel Koleta (oba za delo v področnem odboru SZDL itd.). Jože Primc (za dolgoletno objektivno informiranje itd.)in Boštjan Fabjan(zadelo v delegaciji in uveljavljanje samoupravljanja).
J. P.
Za oskrbo z vodo največ denarja
Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje letos največ pozornosti dokončanju vodovoda Sela-Šumberk in čistilni napravi na Mirni
TREBNJE — Prednostne naloge trebanjske komunalne skupnosti so letos gradnja primarnega vodovodnega omrežja Sela-Šumberk, gradnja kanalizacije v Trebnjem, soudeležba pri razširitvi čistilne naprave na Mirni in izgradnja dre-nažnega zajetja pitne vode v dolini Bistrice pri Šentrupertu.
V krajevni skupnosti Sela-Šumberk so sprva načrtovali, da bo dovolj denarja za položitev cevovoda na vasi Volčje jame, Gornji Po-dšumberk in Orlaka vskupni dolžini 4 kilometre, v Repljah pa naj bi zgradili še raztežilnik. Se letos bi tako dobilo zdravo pitnovodoše 150Suhok-ranjincev. Upajo pa, da bodo mladinske delovne brigade iz zvezne mladinske delovneakcije Suha krajina in krajani KS Sela-Šumberk pridno sodelovali pri izkopih in zasipih ter tako nadoknadili manjkajoče dinarje. Območna vodna skupnost Dolenjske bo primaknila tretjino denarja (16 milijonov).
Za dokončanje dela medobčinskega vodovoda Čatež—Primskovo in gradnjo lokalnih vodovodov po ostalih krajevnih skupnostih predvidevajo v interesni skupnosti 30 milijonov dinarjev. S pomočjo republiške raziskovalne skupnosti in območne vodne skupnosti bodo nadaljevali raziskavo vodnega vira Bistrice. Poskusni drenažni izkop je dal ugodne rezultate.
Z izgradnjo kanalizacije v Trebnjem v dolžini 300 metrov bodo zagotovili odvajanje odplak za Vino gorico, del Starega trga in bodočo obrtnocono. Zamirnskočistilnona-pravo bo komunalna skupnost pri-
maknila dobrih 50 milijonov, za zagon mokronoške čistilne naprave in dograditev kanalizacije pa 14 mi-
• Komunalna skupnost predvideva, da se bo letos steklo na njen račun preko 356 milijonov din, od tega po sporazumih 160 milijonov. Iz čistega dohodka so doslej prispevali le štirje ozdi. Čistega dohodka pač ni nikjer na pretek in že ta skromni vir daje slutiti, da ne bo lahko uresničiti vseh programov. Za vsako krajevno skupnost bi prišlo komaj 2 milijona din, kar je v primeru KS Trebnje komaj šestina potrebnega denarja za javno razsvetljavo.
lijonov. Občipska komunalna skupnost bo pomagala z 10 milijoni še pri gradnji kanalizacije v Šentrupertu.
P. P.
omogočajo moderne proizvodnje, poleg tega pa tudi inšpekcijske službe že nekaj časa zahtevajo, da zadostijo požarnovarstvenim in sanitarnim zahtevam. Res, da so z energetskim objektom odpravljene potencialne nevarnosti za nastanek požara, ostal pa je še cel kup problemov, ki jih ne bo moč rešiti drugače kot z zgraditvijo nove tovarne. V tozdu se sicer zavedajo, da sedaj ni čas za velike investicijske apetite, vendar je posodobitev proizvodnih prostorov za ohranitev prikoličarske dejavnosti nujno potrebna. Zato že pripravljajo investicijski program za gradnjo novih proizvodnih prostorov in nakup nekatere opreme. Posodobitev proiz-
vodnje pa je nujna tudi zato. ker j : zadnje čase vedno večje povpraševanje po prikolicah, tako da bo proizvodni program-za sezono 1988 ve-
• Medtem koso imeli v črnomaljski IMV še pred časom težave s pomanjkanjem delavcev, se jesedaj fluk-tuacija umirila, predvsem zaradi boljših osebnih dohodkov, pa tudi zaradi ureditve razmer v celotni IMV. Poleg tega je v zadnjem času tudi bolje poskrbljeno za standard delavcev, sai so letos prvič po štirih ali petih letih razdelili 17 prosilcem stanovanjska posojila, ki so znašala 20 milijonov dinarjev.
čji za 15 odst., in to predvsem na račun povečanega izvoza. Seveda posodobitvam ni ušel niti obrat tozda Tovarna opreme v Semiču, kjer pravkar urejajo nove ventilacijske naprave.
M. B.-J.
Predlog za novo vodstvo
16 imen na osnutku kandidatne liste mladine
RIBNICA — Programsko-volilna seja občinske konference ZSM Ribnica bo 29. maja. Usklajevalni odbor za kadrovska vprašanja pri OK ZSM Ribnica je pred kratkim že pripravil osnutek kandidatne liste za novo vodstvo občinske organizacije ZSM. ki je tak:
sekretar OK ZSM (delo bi opravljal, poklicno) Stane Hafner (diplomirani novinar), predsednik Dušan Lovšin (organizator dela v Riku). podpredsednika pa Marko Škrabec (veterinarski tehnik v MKZ Ribnica) in Tomi Gav-ranič (dijak SŠTUD Kočevje).
Za člane predsedstva OK ZSM. ki bi vodili posamezne komisije, so predla-
DOSEGLI NAČRTOVANO
RIBNICA — »Načrt razvoja Eurot-ransa v Ribnici smo dosegli. Ostali bomo pri sedanjih zmogljivostih 150 kamionov. Tak obseg bomo ohranili najmanj nadaljnjih 5 let,« pravi Dušan Čuk, direktor Eurotransa Ribnica, in dodaja: »Širili pa bomo našo terminalsko dejavnost, se pravi špeditersko in skladiščno dejavnost. To dejavnost opravljamo na našem terminalu v Grosupljem.«
DRUŠTVO INVALIDOV VABI
TREBNJE — Društvo invalidov občine Trebnje obvešča vse člane, da bo redna letna skupščina v nedeljo, 17. maja, ob 10. uri v klubu upokojencev v Trebnjem (kulturni dom). Prosimo.da se skupščine društva invalidov zanesljivo udeležite. Društvo pa ima uradne ure vsako sredo od 9. do II. ure dopoldne v svojih prostorih v kulturnem domu v Trebnjem.
IZVRŠNI ODBOR
Nove zamisli o tesnejšem sodelovanju
Na seji aktiva direktorjev komunistov sodeloval tudi V. Klemenčič
RIBNICA — Nedavnega sestanka
aktiva direktorjev-komunistov ribniške občine, ki je bil v novih prostorih Eurotransa Ribnica vDolenjivasi,seje
udeležiftudi član predsedstva CK ZKS Vlado Klemenčič, ki je podal informa-
cijo o aktualnih gospodarskih gibanjih
v državi in Sloveniji, spregovoril o nekaterih predlogih za spremembo ustave in zakona o združenem delu, predvsem še o predlogih za spremembo vloge poslovodnih organov. Odgova-.rjal je tudi na vprašanja udeležencev sestanka.
V nadaljevanju sestanka jegeneralni direktor Rika Ribnica Stane Škrabec predstavil svojo zamisel o oblikovanju skupnega plansko-proizvodno-tržne-ga telesa kovinsko predelovalne industrije občine Ribnica, dolgoročneje gledano pa tudi ostalega gospodarstva in negospodarstva.
Dušan Čuk .direktor Eurotransa, pa je na kratko predstavil razvojno pot in načrte Eurotransa. Pohvalil je tudi Škrabčev predlog, češ da bi tako prišli do dobrega in strokovno utemeljnega razvojnega programa pa tudi do tesnejšega sodelovanja gospodarstva. Poudaril je tudi. da Eurotrans opravlja nekatera dela kovinske stroke, razen tega opravlja za kovinsko dejavnost in drugo gospodarstvo špeditersko prometno dejavnost, in da tako lahko zelo uspešno sodelujejo v tej novo zamišljeni organizaciji.
J. P.
gani še: Tomaž Oražem (telesna kultura). Ivo Oštrovski (mladinsko prostovoljno delo), Ciril Andoljšek (mladinski servis). Peter Jccelj (SLO. DS in ohranjevanje revolucionarnih tradicij), Sergej Lavriv (kultura in preživljanje prostega časa), Ivan Šega (vzgoja in izobraževanje). Bernarda Rigler (aktiv mladih zadružnikov). Dušan Lovšin in Janez Škrabec (oba idejnopolitično delo). '
Preostali člani predsedstva brezzad -olžitve. pa naj bi bili: Srdjan Mihajlovic (JLA). Iztok Vretič (taborniki) in Jani Mate (Riko).
J. P.
Delo še ni premagalo nedela
TREBNJE — »Samo čakanje na seje občinskega komiteja ZK ne bo spremenilo stvari. Če se ne bodo zdramileosnovneorganizacijeZK. ne bo nič. Zaenkrat pa je samostojnost, iniciativnost sekretarjev premajhna.« je dejal predsednik OK ZK Jože Jevnikarnazadnji seji OK ZK v Trebnjem.
Programskih usmeritev sicer komunisti niso sprejemali, ker jih je bilo premalo (za dvotretjinsko sklepčnost je manjkal leeden!). a so navzlic temu razpravljali o programu. Sekretar Milan Kranjc je posredoval stališča predsedstva. Tako naj bi trebanjski komunisti vključno do jeseni dali prednost vzgoji in izobraževanju, kajti pose-ji ČK ZKS kaže tudi v občini kaj povedati. Še zlasti v luči pripomb
• Sekretar MS ZKS za Dolenjsko Uroš Dular je program OK ZK Trebnje ocenil kot preširok in prevelik. Temeljno po njegovem pa je, kako s sleherno akcijo priti do vsakega člana in koliko se bo ta pripravljen boriti za skupne cilje. Na nekaj primerih je Dular orisal, kako lažna solidarnost in sociala dostikrat premagata- načelno opredelitev za tržno ekonomijo. »Ni problem kadrov, ampak da delo ni premagalo nedela,« je poudaril Dular.
VIO Trebnje, da so to področje komunisti zanemarili. O tem in kmetijstvu naj bi razpravljali že junija.
Razpravo o ustavnih spremembah vodi občinski sindikalni svet, za sejo OK ZK o drobnem gospodarstvu pogovor s komunisti splošne obrtne zadruge Unitehna Nadalje bodo trebanjski komunisti spregovorili še o kulturi in društvih. kadrovski politiki,analizirali bodo vzroke izstopov iž ZK in delovanje delegatskega sistema. Še ta mesec bo OK ZK razpravljal o gospodarjenju v prvem trimesečju, o aktivnostih pp idejnem plenumu in o položaju vGKPTrebnje. Seveda bodo dnevni redi sej komiteja odprti za razne pobude.
Kadar govorimo o delu družbenopolitičnih organizacij, je sploh problem, o čem se pogovarjati, je menil Stane Novak in nadaljeval: »Ali naj stvari predvidevamo, kaj se bo zgodilo? Velikokrat dogodki prehitevajo našo akcijo, tudi v sindikatih. Tudi v trebanjski občini ljudje pričakujejo (pre)veliko pomoč od zunaj. Probleme nekaterih kolektivov moramo pričeti reše\ a -ti prej.«
P. PERC
i
i
IZ NtiŠIH OBČIN
»
Smo res le figure na šahovnici?
>ri sprejemanju denarnih obveznosti ima vedno kdo kaj za bregom
i! REŽICE — »Zdravstvo ni dolžno reševati kmeta.« je minuli teden na kupščini pristojne skupnosti dejala \ma Videnič, ko je že vse kazalo, da ki c p o prispevkih za zdravstveno arstvo od 1. januarja dalje ne ho prejet. Upravi za družbene prihodke e očitala, da je samovolja o predlagala iajšave za upokojene kmete, ker se pravni organi bojijo, da bi jim potem ■a vki spolzeli iz rok. Prizadetidelega-t so si premislili, ko so slišali, da bi v beini zaradi tega lahko izgubili del republiške solidarnosti za zdravstvo. Torej bi morali še dodatno obremeniti delavce.
Nihče ne misli, da bo kmetom ' thkc. čeprav je prispevek na posameznika najnižji v Sloveniji, nižji od povprečja, medtem ko je v murskoso-oški občini skoraj enkrat višji. Nova bi emenitev. kmetov se od dosedanjih 2 tisočakov povečuje na 45 tisoč di-
■ arjev na nosilca zavarovanja. Ta naj ii naraščala postopoma, ker je tudi odbor za planiranje in svobodno menjavo dela prepričan, da ni mogoče v enem letu doseči predlagane višine za Slovenijo.
Solidarnost delavca s kmetom tudi s :em povišanjem ostaja in bo morala
a., ati. saj ekonomska moč kmeta peša. ker ga prestavljajo kot figuro ta šahovnici. Nikogar ni. ki bi seresno ottl nesorazmerij in vsaj približno iz-
■ ačunal. koliko kdo daje, upoštevajoč udi cene kmetijskih pridelkov.
V zdravstvu, kjer ta hip najbolj k. iplje. si najbrž res ne morejo napr-iti še dodatnega obremenjevanja de-'avcev in opustitve republiškega del-'ža za pokritje razlike do 80-odstotne realizacije sprejetega programa za najnujnejše potrebe.
Dajatve naj bi spodbudile boljše izkoriščanje zemlje, toda kaj. ko je majo kar dve petini zaposleni, ki ne dačujejo od nje ničesar za zdravstvo. Morda dvojno plačevanje zdravstvenega prispevka'sploh ne bi bilo notrebno. če bi bila obdavčitev dru-;ače zastavljena. Ljudem je navsezadnje vseeno, komu plačujejo, zdravstvu ali davkariji, ni pa vseeno, če živi nekdo samo od kmetovanja, za tekoga pa je to dodaten vir preživlja-tja. Davek vedno privija, tisti, ki ga ’>redpiše. pa mora vedeti, komu mora opustiti, da se bo še naprej trudil namesto da bi odnehal
JOŽICA TEPPEY
OBISK IZ BAJINE BAŠTE
KRŠKO — Pretekli teden seje v rski občini mudila delegacija pobratene občine Bajina Bašta iz SRSr-'ije. Člani delegacije so obiskali labodov tozd Libna, JE Krško, SOP in Imperial. Obisk delegacije iz Bajint Bašte je bil namenjen oredvsem navezavi konkretnih go-podt rskih stikov, za katere obstaja obilc možnosti. SOP sodeluje v na-. čaju za gradnjo lakirnice za Drvno industrijsko produzeče, gostje so se zanimali za naša vina ipd.
JESENICE SO DOBILE VEŽICO IN RAZSVETLJAVO
JESENICE NA DOLENJSKEM — V soboto se je tukaj zvrstil niz športnih rekreacijskih, lovskih in drugih tekmovanj, s katerimi so domačini počastili 9. maj in se spomnili dneva, ko so bili njihovi kraji osvobojeni. Novi praznični pridobitvi sta mrliška vežica in dokončana javna razsvetljava v vasi Jesenice. Vežico so zgradili s samoprispevkom in s skromno dotacijo občinske komunalne skupnosti. Zaključna proslava je bila v Novi vasi. Na njej so podelili dve priznanji krajevne skupnosti in dve bronasti odličji Osvobodilne fronte. V krajevni skupnosti nadaljujejo z adaptacijo gasilskega doma in urejanjem razsvetljave v Obrežju. Za oboje zbirajo samoprispevek.
IZ NKŠIH OBČIN
Kdo pije in kdo plačuje?
Neuporaben cevovod od Glogovbroda do Brežine, čeprav je čisto nov
BREŽICE — S centralnim vodovodom Brežičani in prebivalci okoliških vasi, ki jih vodovod napaja, nimajo sreče. Kaže, da je bilo res narobe, da so si lani ob dograditvi črpališča izvajalci in prevzemniki nazdravili samo z vodo.
KOMUNALCI SO BOLJE OPREMLJENI
BREŽICE — Neredno odvažanje smeti je v Brežicah povzročalo še pozimi veliko jeze. Komunalci so imeli pri roki izgovor, to je okvare na vozilu za odvoz odpadkov. Da bi se izognili stalnim popravilom in zastojem pri čiščenju mestnega območja, so lani naročili novo vozilo za odvažanje smeti iz tipiziranih smetnjakov in mini kesonov. Dobili so ga februarja letos, zdaj pa so se odločili še za nakup vozila za odvoz kontejnerjev;
ZASTAVE ŠE VISIJO
Torek, 12. maja, v Brestanici: zastave, ki so jih vrli Brestaničani izobesili na čast 1. maju, delavskemu prazniku, še vedno visijo. Kdo ve, morda so se v Brestanici odločili za celomesečno prvomajsko praznovanje ali pa čakajo zastave že kar na dan borca. Lahko pa visijo kar tako, ker so Brestaničani preleni, da bi jih sneli.
Gospodinjstva so dajala za novo črpališče v Glogovbrodu 2 leti in pol po dvajset dinarjev od kubika porabljene vode in tako do izteka minulega leta zbrala 43 milijonov dinarjev. To je zadostovalo za povezavo s starim vodnjakom v Brežini. Tudi letos še plačujejo ta prispevek, da bi z njim končno obnovili ves glavni napajalni vod do Dobove in drugih krajev, ki so priključeni na centralni vodovod.
Zdaj je maj, vode iz Glogovbroda pa ljudje še vedno ne pijejo. Kadarkoli sojo spustili po novem cevovodu do Brežine, je odtekala v zemljo. Na poldrugem kilometru so si okvare sledile druga za drugo. Puščali so vsi spoji in ob vsakem tlačnem preskusu so ugotavljali nove poškodbe.
Komunalno in obrtno podjetje v
Brežicah takega cevovoda prevzeti v upravljanje. Kdo ga bo po vzdrževal! Glavni izvajalec del je bil Pionir, firma IMP iz Maribora pa podizvajalka. Povsem tem bi človek sodil, da so bili zraven strokovnjaki, zato se ljudje čudijo, kako je to dandanes sploh mogoče. Kaj je pravzaprav narobe, nihče ne ve. Pionir pa ne da nobene garancije za opravljeno delo. Najbrž bodo morali poklicati na pomoč strokovne izvedence in sodišče. ker ta hip nihče ni pripravljen reči, če je kriva izvedba ali material.
Vodovodna služba pri KOP je lansko leto zaključila z izgubo, čeprav so cene medtempovisali. Pravijo, da temu ni krivo slabo gospodarjenje, ampak skokovite podražitve elektrike in energetskega
V KOSTANJEVICI SPET SNEMAJO — Potem, ko so Kostanjevico kot primerno filmskoprizorišče odkrili zlasti hrvaški filmarji, pa tudi tuji, sedaj v njej snemajo še slovenski cineasti. V teh dneh v Kostanjevici snemajo celovečerni film Živela svoboda. Režiser in scenarist filma je Rajko Ranfl, v njem pa bodo igrali Boris Juh, Zvone Hribar, Brane Ivanc, Brane Grubar, Maja Sever in nekateri domači igralci ter statisti. Snemanje filma bo trajalo do 15. junija, film bo veljal okoli 190 milijonov dinarjev, premiera pa bo jeseni. (Foto: J. Simčič)
Kazen za dobre gospodarje
V kostanjeviški Iskri zaradi intervencijskih zakonov ne morejo delavcem izplačati počitniškega regresa — v pripravi precej novih projektov_
KOSTANJEVICA — Temeljna organizacija Industrijska elektronika v Kostanjevici šteje med mlajše in manjše tovarne zgrajena brez lastnih sredstev in tako rekoč brez proizvodnega programa, seje vse do lani otepalas hudimi težavami mi. Očitno pa so sedaj v tej tovarni preboleli vse otroške bolezni in posebej v zadnjem času poslujejo izredno dobro.
Direktor Industrijske elektronike Peter Luštek je povedal, da so lani krepko povečali celotni prihodek in dohodek v primerjavi z letom 1985in presegli tudi lanske plane. Z ugodnimi poslovnimi rezultati se lahko izkažejo tudi v letošnjem prvem četrtletju, ko se je krepko povečala akumulacija. »Naši poslovni rezultati so plod trdega dela in varčevanja v preteklih letih. Sicer pa smo tudi v plane delovne organizacije zapisali, da moramo nenehno vlagati v razvoj, inovacije, avtomatizacijo in modernizacijo. Brez akumulacije pa seveda vsega tega ni. Kako dobro delamo, kaže tudi podatek, da smo letos v prvih treh mesecih naredili za 96 odst., več kakor lani v enakem obdobju. Zdaj pa so nad nas prišli intervencijski zakoni. Pri osebnih dohodkih nas sicer niso prizadeli, saj smo lani konec leta glede na
poslovne rezultate še lahko povečali osebne dohodke, ki sedaj znašajo že preko 190.000 dinarjev. Tako visok
Peter Luštek, direktor tozda Industrijske elektronike
Prenova tudi z izključitvami
Občinski komite ZK Sevnica bdi nad dogovori o prenovi — Sprejem staturarnega sklepa in programskih usmeritev — Novi organizaciji v OZ Bohor in OŠ Šentjanž
SEVNICA — Prvi korak moralne prenove ZK je razhod s tistimi člani, ki so s ‘ , ojim dosedanjim ravnanjem izgubili ugled in zaupanje ljudi v svojem delovnem ali živ Ijenjskem okolju. Diferenciacijo je treba voditi dosledno, od tovariške kritike do izključitve iz ZK. brez onortnnizma.
To je eden sklepov občinskega ko- problemi, in tudi sproti ocenjevati
miteja ZK v Sevnici, ki so ga sprejeli •ia osnovi poročil delovnih skupin o r.renovi ZK. Na zadnji seji komiteja
■ rejšnji teden pa so tem delovnim skupinam naložili, da v roku šestih :: .esecev ponovno obiščejo osnovne
organizacije in preverijo izvajanje ogovorjenih aktivnosti v zvezi s prenovo. Da se disciplina zaostruje, potrjuje tudi sklep, da čtaneorganov ČK, ki konkretne dolžnosti brez teh-„ih ra zlogov odklanjajo ali pa nalog te izvajajo ali se nočejo dodatno idejnopolitično usposabljati, lahko aoleti izključitev iz ZK.
Sekretar in sekretariat osnovne organizacije ZK morata zagotoviti, Ja lahkočlanivsvojemokolju pridobijo ključne podatke za odločanje o ekočem delu in dogodkih.« Ne sme piti odgovora, češ ne vem, kaj se dogaja, nisem obveščen in podobno.
■ Žaht ‘vati je treba odgovore, kaj je povzročilo, da so nastali določeni
politično-varnostne razmere,« poudarja predsednik OK ZK Roman
Novšak.
Sekratar komiteja Brane Busar dodaja, da se bo delo komunistov merilo po sposobnosti predvideti
razne konfliktne situacije in ostale dogodke, pri tem pa morajo imeti pobudo za ukrepanje in iskanje vseh argumentov za demokratično in . samoupravno reševanje zadev.
# Na ponovljeni seji OK ZK (prvi sklic je bil nesklepčen) so sprejeli statutarni sklep o organiziranju OK ZK oz. oblikovanju konference ZK v Jutranjki in Lisci ter o ustanovitvi aktiva direktorjev. Sekretar aktiva je Štefan Senica, njegova namestnica pa Breda Drenek-Sotošek. Akcijskekonference ZK so sklenili oblikovati v krajevnih skupnostih Boštanj, Blanca, Krmelj, Loka, Studenec in Sevnica.
Roman Novšak, predsednik OK ZK Sevnica
OK ZKS daje občinski konferenci SZDL pobudo, da bi pričeli skupno izdajati občinski informativni bilten. Če pobude ne bi sprejeli, bo predsedstvo OK ZK s pomočjo svoje komisije nadaljevalo dosedanjo prakso občasnega izdajanja lastnega informativnega biltena.
P. P.
.prispevka. Samo za ta prispevek so lani porabili 39 milijonov dinarjev, izgube pa so našteli za 9 milijonov in pol. Sštevninosozbrali 11 milijonov in s tem denarjem so zamenjali skoraj 700 vodomerov. Za tekoče
Vladka Kežman, direktorica KOP: Pred lagamo, da cevovod dokončno sanirajo do izteka maja. Škoda je velika, saj moramo vzdrževati in popravljati stare črpalke, pri novih pa nam bo garancijska doba pretekla, še preden bodo začele obratovati. Kmetom smo lani plačali odškodnino za uničenje pridelka, zdaj jo upravičeno zahtevajo še enkrat, toda teh stroškov ne bomo prevzeli mi.«
vzdrževanje starega omrežja so plačali 13 milijonov dinarjev. Začeli so obnavljati tudi del cevovoda od Prosvetnega doma do železniške postaje, ki bo v kratkem dokončan skupaj spoložitvijo kanalizacijskega omrežja na tem odseku.
J.T.
povprečni osebno dohodek je med višjimi v občini, kar je seveda lep dosežek v primerjavi s preteklimi leti, ko smo imeli precej nizke osebne dohodke. Zato pa nas je intervencijski zakon zadel glede sklada skupne porabe. Denarja imamo sicer dovoli in smo ga ob zaključnem računu izločili tako za nakup novih počitniških zmogljivosti kakor za počitniški regres, vendar ga letos ne moremo imeti, ker ga nismo imeli po lanskem zaključnem računu. Delavci seveda tega ne morejo razumeti in regres hočejo, jaz pa se povsem strinjam z njimi. Če dobro delamo, potem nam za to pripada tudi ustrezno plačilo. Celo predstavnik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je dejal, da dobri gospodarji zaradi intervencijskih zakonov ne smemo biti kaznovani. Nam pa se dogaja prav to, saj delavcemnemoremoizplačati niti zasluženega regresa. Poskrbel bom, da ga bodo delavci dobili. Nasploh pa moram reči, da imamo velike načrte, saj nameravamo v nove stroje vložiti 400 milijonov dinarjev, v obdelavi imamo nekaj novih projektov, precej denarja pa dajemo tudi za štipendije. Imamo pa tudi pomembne izvozne načrte, saj je bil lanski izvoz še enkrat večji kot predlanski, v izvoz pa gre že petina naših izdelkov,« je povedal Peter Luštek.
J. S.
INVALIDOM USTREZNEJŠI PROSTOR
SEVNICA — Društvo invalidov Sevnica je povabilo na pogovor predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij, da bi jih seznanili s težavami, ki'spremljajo to društvo, ki je eno uspešnejših na Dolenjskem. Ves denar porabi društvo za socialno in športno-rekreativno dejavnost članstva. Marsikdaj glasu društva niso upštevali, kot na primer pri stanovanjski skupnosti, ki so ji predlagali naj bi pri vsakem novem bloku predvideli tudi stanovanje za invalida in seveda tudi možen dostop z invalidskim vozičkom. Društvo se ta čas ubada z veliko prostorsko stisko, pisarna v Naselju heroja Maroka 10 pa je tudi nedostopna za težje in valuje. Invalidom se obeta ustreznejši prostor, izpraznjen ob selitvi Mercatorja-Kmetijskega kombinata.
• Ljudje so kot hruške in breskve, sladke postanejo malo prej, preden začno gniti. (Holmes)
DELAVCI STROJNE NA OBISKU V KOVINARSKI
KRŠKO — Preteklo soboto je obiskalo Kovinarsko 100 članov delovnega kolektiva Strojne iz Maribora. Gosteje zanimalo predvsem, kako poteka sanacija Kovinarske (Strojna iz Maribora je eden izmed sanatorjev), hkrati pa so si ogledali JE Krško.
Vroča kri ob (začasnih) odvzemih vode
Komunala ni socialna us tanova — V Sevnici odvzeli vodo tudi rednim plačnikom
SEVNICA — »To ni konec akcije, ampak začetek. Ne bomo popust Hi niti za milimeter,« nam je odvrnil direktor sevniške Komunale Jani Ze-mljak. ko smo ga povprašali, ali bodo tudi drugim hišnim svetom začeli odklapljati vodo. kot so to storili 5. maja
v naselju Pod Vrtačo, če stanovalci ne bodo pravočasno poravnali vodarine. Zemljak je še povedal da Komunali dovoljuje take ukrepe tudi občinski odlok iz leta 1971. Na podoben način so opozorili hišne svete v Naselju heroja Maroka 2, 5 in 10 in v dveh urah so pobrali denar za vodo.
V naselju Pod Vrtačo, kjer živi v 63 stanovanjih okrog 150 ljudi — veliko je mladih družin — je v torek vrelo, saj so bili brez vode vsedopoldnein do približno 16. ure. Brez vode so bili še v treh zasebnih hišah, ki so vezane na to odjemno mesto (po besedah komu-nalcev gre le za eno hišo. in še ta naj bi soglašala z ukrepom): stanovalcem teh so odgovorni menda rekli, da vode ni zaradi okvare. Hišni svet Pod Vrtačo naj bi dolgoval za vodo okrog 270 tisočakov, po drugi inačici 200 tisočakov (problem ažurne evidence ' Komunale nastaja tudi zaradi nerednega. postopnega plačevanja obveznosti), kar naposled niti ni najbolj pomembno. Temeljno je vprašanje, ki ga je zastavljala večina stanovalcev, ki redno plačujejo, ah komunala sme zaradi nekaterih neplačnikov vzeti vodo tudi redoljubnim. In ali ne bi mogli na drugačen način izterjati dolga, saj je Komunala zagrozila, da bo v petek spet vzela vodo. No. grožnja je zalegla, denar za vodo je blagajničarki hišnega sveta le uspelo pravočasno zbrati. Toda vsa stvar se utegne ponoviti. Ni torej čudno, če nihče noče slišati za kakšne funkcije v hišni samoupravi in če so brez predsednika hišnega sveta. Stanovalci grozijo z ustavnim sporom zoper tak odlok.
P. P.
Novo v Brežicah
STROJ ALI DELAVEC? — Ulice, pločnike in druge javne površine v mestu ta čas vzdržujejo s poldrugim delavcem in tako je delo le napol opravljeno. Komunalci si prav zdaj razbijajo glavo, kaj naj ukrenejo, da bo volk sit in koza cela. Mika jih, da bi kupili stroj za čiščenje javnih površin, po drugi strani pa bi radi zmanjšali brezposelnost. Krajanom je vseeno, kaj bodo ukrenili, če jim vnaprej zagotovijo, da bo mesto kot iz škatlice.
ZA BELO LJUBLJANO NI DELEGATOV— Časi se spreminjajo in potovanja v prestolnico niso več tako vabljiva kot nekdaj. Ta bi šel. a ne pozna problematike, drugi sicer ve. kaj bi moral reči, a negre, ker ni govornik in si ne bi znal pridobiti dovolj zaveznikov. Tako se zgodi, da mine seja tega ali onega zbora zdravstvene skupnosti Slovenije brez brežiškega delegata.
ŠUŠMARSTVO IZGINJA — Tržna inšpekcija je predlanskim poslala sodniku za prekrške 25 predlogov za prekrške zaradi šušmarjenja. Toda že lani je imela precej manj dela, saj je kar pet črnih popoldancev zaprosilo za izdajo obrtnega dovoljenja. Tudi letos bo nekaj osipa. Bilo bi ga še več, če bi postopek poenostavili in ga skrajšali na nekaj dni, kot na primer v razvitem svetu.
SPLOH NE VEDO, KAJ VOZIJO — Tranzitni tovorni promet mimo Brežic ni tako nedolžen, kot si predstavlja večina ljudi. Na motelu se ustavljajo številni vozniki, ki sploh ne vedo povedati, kakšne snovi prevažajo. Nobenih dokumentov nimajo o tem, na meji pa potem lahko čakajo teden dni ali še več, da pošljejo za njimi predpisane deklaracije.
Krške novice
Z ZAHVALO NA ZAHVALO — Lado Smrekar, pobudnik, ustanovitelj, kustos in namestnik ravnatelja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici se je na nedavni prestavitvi monografije o pleterski opatiji javno zahvalil Dolenjskemu listu, »našemu lokalnemu časopisu«, ker je menda kar na dveh mestih napovedal prireditev. Tega Lado Smrekar seveda nebi rekel, če se ne bi v tejle rubriki obregnili ob vabilo, kije bilo napisanovrokokojskem slogu. Sploh pa vsega tega ne bi bilo, če za to prireditev v Kostanjevici ne bi jzvedeli iz svojih virov. Lado Smrekar namreč iz kdove kakšnega razloga dosledno ignorira naš časopis in nam vabil na take in podobne prireditve sploh ne pošilja. Vseeno pa hvala za javno zahvalo!
OH. TI NOVINARJI — Kdorjepo-slušal nastop predstavnikov JE Krško ob obisku koroških novinarjev, je nehote dobil vtis, da so se nevarnosti jedrske tehnologije izmislili novinarji pa sociologi in ljudje podobne baže, ki se na tehniko prav nič ne spoznajo. Novinarji gredo celo tako daleč, da manipulirajo zjavnostjo, strokovnjaki iz JE Krško pa imajo veliko več pomembnega dela, kakor da bi se ukvarjali s cirkusom okoli uporabe jedrske energije. Ni kaj, samozavest, kakršno so izpričali v JE Krško, je vredna hvale glede na to, da iz sveta prihajajo poročila o novih in novih incidentih v jedrskih elektrarnah.
SPET FILMARJI V KOSTANJEVICI — Kostanjevica je očitno prava relikvija, saj se je v njej v zadnjih 20,30 letih ni domala nič spremenilo. Zato je privlačna za filmarje, ki jim za prikazovanje življenja pred Vojno med njo in po njej skoraj ni treba spreminjati eksterierov. Na račun pa seveda pridejo tudi domači naturščiki, ki se za pet tisočakov na dan lahko gredo filmske igralce oziroma statiste.
Sevniški paberki
RAČUNI — Stanovalci naselja Pod Vrtačo, ki zvečine redno plačujejo vodarino, se jezijo na Komunalo, ker jim je prejšnji teden kratkomalo zaprla vodo, zato ker hišni svet ne poskrbi, da bi vsi redno plačali vodo. Toda na Komunali očitno nimajo najbolj ažurnih podatkov in evidenc, ne le o (ne)pobir-anju vodarine, o tem namjepotožil star Sevničan. Komunala namreč vztrajno, že 8 (osem!) let pošilja račune za vzdrževanje groba na naslov njegove pokojne matere, ki prav toliko let počiva v tem grobu! Zanimivo pa je, da so se pred osmimi leti vsaj z računom za pogrebne stoške obrnili na pravi, se pravi sinov naslov. Odtistihmal pa v računih pokojni ženički kar naprej grozijo, da ji bodo prekopali grob, če ne bo plačala računa za vzdrževanje groba.
ČAS — Osnovna organizacija Zveze komunistov sevniških obrtnikov nikakor ne more prav zaživeti. No, sami obrtniki se še kar redno sestajajo, le redkokdaj pa pridejo na sestanke tudi komunisti obrtne zadruge Bohor. Obrtniki nimajo časa za sestajanje dopoldne, na »Bohorju« pa popoldne. Zdaj, ko so ustanovili na OZ Bohor svojo partijsko celico, bodo gotovo našli čas tudi tisti člani ZK. ki jih doslej sploh ni bilo na sestanke. Seveda, saj bodo lahko sejali po mili volji, dopoldne, se pravi — med službo.
SAMO KARAVANKE — Bošta-njčani zahtevajo, naj ob gradnji savskih elektrarn cestarji dajo na mizo svoje načrte za bodočo hitro cesto itd. Ker republiška skupnost za ceste zdaj nima posluha za nič drugega kot za karavanški predor in avtocesto, opozarjajo že zdaj, naj si načrtovalci velikih naložb sami pripišejo, če bo kakšno neprijetno vprašanje.
Po soglasje k vladi
Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo ŠK Mirana Jarca se bo »glasila« na 26 milijonov
NOVO MESTO — Intervencijski ukrepi so marsikomu zmešali račune in tudi v kulturi zamotali vrsto zadev. Kako bo zdaj s prenovo prostorov Študijske knjižnice Mirana Jarca?
»Res je, da so intervencijski ukrepi povzročili precej zapletov, še posebej pa pri naložbah,« pravi upravnica Nataša Petrov. »V zvezi s tem lahko navedem naš primer, ko smo morali pridobiti posebno soglasje republiškega izvršnega sveta za uporabo družbenega denarja pri prenovi knjižnice. Tako soglasje smo potrebovali kljub temu, da v tej fazi potrebujemo denar le za dokumentacijo, vendar pa slednja šteje kot sestavina naložbe.«
• Za kolikšen denar gre in kdo ga bo dal?
Na voljo bo 26 milijonov dinarjev, od tega bo novomeška kulturna skupnost prispevala 20 milijonov, 6 milijonov pa bomo dobili iz vsote, zbrane po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za investicije v sisih družbenih dejavnosti. Samo 6 milijonov nam je razrez dodelil zato. ker bo šel po tem sporazumu zbrani denar v glavnem za prenovo Stadiona bratstva in enotnosti. Naj poudarim, da so vse do zdaj tekli dogovori o tem, da se v okviru odobrenih sredstev, se pravi 26 milijonov dinarjev, sklene tudi pogodba za izdelavo projektne dokumentacije.«
• Kdo bo glavni projektant?
»Arhitekturno podobo za prenovljeno knjižnico bo oskrbel arhitekt Marko Mušič. S tem strokovnjakom knjižnica že dolgo sodeluje, tako daje Mušič že leta 1978. ko je bila za knji-
žnico aktualna novogradnja, pripravil nekatere rešitve.«
• Prenova bržkone vključuje tudi prizidek?
»Glede na to, da sta obe stavbi, ki ju zaseda naša knjižnica, pod posebnim spomeniškovarstve-nim režimom, z njima se tako rekoč začenja staro mestno jedro, kaki veliki posegi, še posebno taki, da bi z njimi pridobili kaj več prostora, ne bodo možni. Samo z adaptacijo knjižnica prostorsko ne bi skoraj ničesar pridobila, pač pa bi ji veliko pomenil prizidek. Šele ob preno-
Nataša Petrov: »Samo s prizidkom pridobi naša knjižnica minimalne pogoje za ponovno verifikacijo.«
vi s prizidkom bi knjižnica bolje zadihala, predvsem pa pridobila minimalne prostorske pogoje za delo in z njimi tudi verifikacijo za opravljanje matične knjižnične dejavnosti v novomeški občini. Seveda pa je treba vedeti, daje takšna rešitev lahko le začasna, izhod v sili, trajno bi pomenila le novogradnja.«
I. ZORAN
Rog bo dobil zakonsko varstvo
Republiški komite za kulturo sprejel predlog za izdajo zakona o varstvu naravnih in kulturnozgodovinskih vrednot na širšem območju partizanskega Roga
LJUBLJANA
Naposled je zmagalo spoznanje, da je Kočevski Rog pomemben za zgodovino slovenskega naroda in države in mu je zato treba zagotoviti zakonsko varstvo. To pa naj bi se ne zgodilo šele v odmaknjeni prihodnosti, marveč že prav kmalu. Napoved opiramo na spodbudno novico iz Ljubljane, da je republiški komite za kulturo prejšnji teden sprejel predlog za izdajo takega zakona in ta dokument sklenil dati v nadaljnjo obravnavo pristojnim telesom slovenske skupščine. Komiteje hkrati razpravljal tudi o tezah za osnutek samega zakona, se pravi o tem, kaj vse naj bi prišlo v varstveni zakon o Rogu.
Zgodovina uči, da so se roške hoste v najhujših dneh med drugo svetovno vojno v celoti spremenile v srce slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Tam pa so nastajali tudi obrisi usode slovenskega naroda za čas po osvoboditvi. Zato je Rog tako pomemben za novejšo slovensko zgodovino. Iz tistih časov so še ohranjene partizanske barake pa drugi objekti, da ogrobiščih tistih, ki se jim je življenje izteklo v zavetrju roških host, niti ne govorimo. Tako rekoč vsaka ped zemlje bi zaslužila svoje spominsko obeležje, toliko vsega se je med vojno zgodilo na Rogu.
Marsikaj je za vselej utonilo v pozabo. Zdi se, da seje skrb za ohranitev partizanske podobe Roga prepozno prebudila. Ko pa se je, se je resda začela pomembna akcija, da bi Rogu vrnili podobo iz vojnih dni, oziroma jo vsaj nakazali, zares velikih rezultatov pri ohranjanju te dediščine pa še ni bilo. Vsaj celovitih ne, čeprav ni moč prezreti številnih naporov, predvsem strokovnih, da bi Rog ustrezno zavarovali. Vse skupaj je bilo namreč preveč odvisno samo od skrbništva na lokalni ravni
NA OGLED IZBOR IZ SLOVENJ GRADCA
LJUBLJANA — VGaleriji ZDSLU na Komenskega 8 so včeraj odprli razstavo Tuji mojstri sodobne grafike. Na ogled so dela iz zbirke Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu, razstava pa bo odprta do 26. maja.
Za preteklost jim ni nič mar
______ Z	arhivskim	gradivom	delajo	kot	svinja	z	mehom
BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja si obiskovalci do 25. maja še lahko ogledajo razstavo o gospodarstvu in začetkih samoupravljanja v brežiški občini. Pripravili so jo na pobudo občinskega sindikalnega sveta in komisije za negovanje tradicij delavskega gibanja.
V zbiranje gradiva je vložil največ truda kustos, zgodovinar Tomaž Teropšič, ki je pripovedoval: »Ko sem pred poldrugim letom prišel v Posavski muzej, so mi ob sklenitvi delovnega razmerja naložili skrb za povojno obdobje in vodenje registra premičnih kulturnih spomenikov. Izpolniti moram tudi dolg do borcev, ki financirajo monografijo Kozjanskega odreda. Moja naloga je, da pri snovanju monografije pomagam ravnatelju Muzeja revolucije Stanetu Mrviču. Najprej sem se lotil priprav za razstavo. Pravzaprav sem padel vanje. Sindikat in komisija, ki
Gostujejo s »Peresom«
KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja bo jutri, 15. maja, ob 20. uri gostovala gledališka skupina KUD »Franjo Stiplovšek« srednje šole iz Brežic, in sicer z delom »Pero«.
Filmske predstave pa se bodo vrstile tako: četrtek, 14.5., ob 20. uri:ameriška komedija Cena ljubezni;
sobota, 16. 5., ob 18. uri: amer. fant. film Highlander; ob 20. uri: amer. avant. film Baunti;
nedelja, 17. 5., ob 18. uri: amer. komedija Vse v rok službe; ob 20. uri: amer. fant. film Highlander;
ponedeljek, 18.5., ob 18. uri: amer. fant. film Highlander;
torek, 19. 5., ob 20. uri: amer. horor Petek, 13. — V. del;
sreda, 20. 5., od 16. uri: Risanke; ob 18. uri: amer. znanstv.-fantastični film Zasledovanje v vesolju;
četrtek, 21. 5., ob 20. uri: franc, komedija Joy, veselje življenja.
RAZSTAVA VELIKEGA FINSKEGA ARHITEKTA
LJUBLJANA — V Moderni galeriji so 12. maja odprli spominsko razstavo velikega finskega mojstra arhitekture in oblikovanja Alvarja Aalta (1898 — 1976), ki sojopripravilivsodelovanjus finskim veleposlaništvom v Beogradu. Otvoritve, ki'jo je slavnosno opravil Vladimir Braco Mušič, podpredsednik skupščine mesta Ljubljana, sta se udeležila tudi prof. Aarno Ruusuvuori, direktor Muzeja finske arhitekture v Helsinkih, in arhitekt Maarlo Lep-panen, ki je oblikoval postavitev razstave. Eksponati bodo na ogled do 7. junija.
sem jo prej omenil, sta nekaj gradiva že zbrala, vendar zamisli nista mogla izpeljati, ker jima je manjkalo časa in strokovnega znanja. Medtem sta se že obrnila na muzej, kjer sta se začela ukvarjati s to nalogo kustosinja Vlasta Dejak in ravnatelj prof. Marjan Gregorič. Oba sta bila razočarana, ker sta v delovnih organizacijah pri zbiranju gradiva naletela na nerazumevanje. Zame je bila razstava svojevrsten izziv, saj se samo gospo-
Tomaž Teropšič
darstva doslej še nihče ni lotil ločeno od drugih dejavnosti. Tudi jaz nisem mogel obdelati celote, zato sem prikazal le razvoj osmih delovnih organizacij: Prevoza, Emone-Posavja, Tovarne pohištva, Slovina, Rudnika Globoko, Trima, Vozovne delavnice in Gozdnega gospodarstva. Ti
kolektivi so imeli na voljo največ gradiva in so za našo zamisel pokazali največ razumevanja.«
Teropšič se je osredotočil na šestdeseta leta s kratkim zgodovinskim orisom od 1945 dalje. Toje upošteval tudi v katalogu. Pri postavitvi razstave sta mu pomagala ravnatelj muzeja prof. Marjan Gregorič in dipl. inž. arh. Franc Filipčič. Nad odzivom delovnih organizacij je bil tudi mladi kustos zelo razočaran in prepričan je, da naloge brez pomoči sindikata ne bi izpeljal. Obrnili so se na vse gospodarstvo, nazadnje pa so lahko izbrali le osem kolektivov, nekatere zaradi tega, ker so dobro poznali direktorje, druge zato, ker so njihovi upokojenci pokazali izredno voljo in pripravljenost za sodelovanje.
»To, kar smo naredili letos, je samo poskus, zametek nove zbirke,« je menil Teropšič. »Prikaz povojnega obdobja nameravamo razširiti na šolstvo, zdravstvo, turizem in kmetijstvo, najprej v občini, nato še v Posavju. Pri zbiranju gradiva pričakujemo težave še naprej, saj v večini delovnih organizacij nimajo pravega odnosa do svoje preteklosti. Bilo je tudi veliko reorganizacij, razen tega seje precej dokumentov porazgubilo zaradi pogoste menjaveokrajev. Tudi za to razstavo sem iskal podatke v Trbovljah, v Celju in v Novem mestu.«
J.T.
Še dve iz del
Janez Kolenc spet »izšel« na pesniških listih
Novomeški pesnik Jan ez Kolenc, ki izdaja svojo poezijo v obliki pesniških listov, in sicer tako, daje vsak pesniški list zaokrožen izbor oziroma samostojna zbirka, je svojo dosedanjo tovrstno bero poveča! z novima zbirkama. To sta zbirki Močvirje in Neizgor/jivi pogledi, izšli pa sta v razmiku nekaj mesecev, prva zadnje ledne minulega leta, druga pred kratkim. Kot že za večino vseh drugih Kolenčevih zbirk je tudi za ti dve naslovno stran opremila akademska slikarka Ana Guštin. Formalno je zbirki izdala Zveza kulturnih organizacij Novo mesto, v Tiskarni Novo mesto pa so vsake natisnili 500 izvodov.
Kot rečeno, je Janez Kolenc zomenjenimazbirkamaobogatil količino natisov svojih pesmi na pesniških listih, ki se mu jih jenavrstUože za lepo število. Tako ima natisnjenih že kar nekaj tisoč verzov, inče upoštevamo, daje od prvega pesnišk ega lista minilo vsega nekaj kratkih let, sodi vsaj v tem pogledu med najbolj izdajane avtorje na Slovenskem. Svoje pesniške delavnice pa ni ti malo še ni izčrpal. Kolenčev pesniški studenec namreč še kar naprej žubori, žubori pa zdaj o tem, zdaj o onem. Kolenc s pridom zajema iz njega, s pesmimi pa dokazuje, da ima še veliko povedati in izpovedati. Zdaj kot tenkočutni lirik, ki se odziva na dotike stvari, zdaj kot kritično zajedljiv do vsega, kar se ne sklada z njegovim pojmovanjem in dojemanjem sveta. Tudi do pesnikov, ki ne ustvarjajo po njegovi meri, ne pišejo »prave« poezije, so pa deležni večje pozornosti in priznanja kot on sam.
IZ.
in seveda tudi od sredstev, ki sojih v glavnem tu zbirali. Saj je tudi res, da je še vedno v veljavi poseben samoupravni sporazum o ohranjanju in zavarovanju naravne in kulturnozgodovinske dediščine na Rogu,da se tudi odbor podpisnikov dokaj trudi, žal pa denar, ki se zbere na podlagi sporazuma, ne zadošča niti za najnujnejše posege.
Po uveljavitvi zakona bo seveda drugače. Z njim ne bodo samo enkrat za vselej zavarovane naravne in kulturnozgodovinske vrednote širšega območja Roga, marveč bo pri varovanju in ohranjanju teh vrednot veljal podoben režim, kot je določen za Triglavski narodni park in Spominski park Trebče, ki sta zakonsko varstvo dobila že prej. Seveda pa je najpomembnejše dejstvo, da se bo za Rog z zakonom skrij prenesla na republiško raven oziroma na vso Slovenijo, ne pa ostala le na ramenih novomeške, kočevske in črnomaljske občine, na območju katerih se Rog pač razprostira.
I. Z.
Večer za pesem iz srca
Na občinski pevski reviji v novomeškem Domu kulture ___nastopilo	prek	200	pevcev	v	11	zborih
NOVO MESTO — »S pesmijo v pomlad« je stalni naslov vsakoletnih pevskih prireditev v Novem mestu, kjer se najprej predstavijo otroški in mladinski oziroma šolski zbori iz novomeške občine, nekaj tednov pozneje pa še zbori odraslih. Slednji so pred občinstvo v Domu kulture stopili v sredo, 6. maja, zvečer.
Na tej občinski reviji je nastopilo devet zborov in dva okteta ali skupaj prek 200 pevcev in pevk. ki se na vajah medsebojno uglašujejo in prepevajo pod vodstvom devetih zborovo-
Rekordna
izposoja
NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca je v letošnjem aprilu dosegla rekordno mesečno izposojajo knjig, natančno kar 17.746. Od tega so posamezni oddelki imeli tako izposojo: Pionirska knjižnica 4.837knjigalinajvečod vseh. Potujoča knjižnica nekaj manj, oziroma 4.557, zatem Študijski oddelek 4.513 in Ljudska knjižnica 3.843 knjig. Omenjeni podatki ne vključujejo tudi izposojenih revij in drugih publikacij, ki jih v oddelkih izposojajo za prebiranje v čitalnicah, če pa bi jih, bi bila celotna izposoja znatno večja.
Že nekaj let, še posebej pa po prenovi in razširitvi, je po številu obiskovalcev in izposojenih knjig na vrhu Pionirska knjižnica. Cedalji večji uspeh pri izposoji pa ima tudi Potujoča knjižnica, ki v novi bibliobus lahko naenkrat naloži neprimerno več knjig, kot jih je šlo prej v prirejeni kombi, poleg tega knjižničarji bralcem na postajališčih v krajevnih skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah lahko ponudijo tudi več najrazličnejše literature. Zatrjujejo, da Potujoča knjižnica nikakor še ni dosegla zgornje meje izposoje.
dij. Vsak zbor je zapel tripesmi, tako da smo poslušalci morali na sedežih vztrajati skoraj dve uri, da smo slišali vseh triintrideset. Treba je reči, da smo skoraj vsi vztrajali do konca in vsaj z aplavzom skromno nagradili nastopajoče za ta večer, hkrati pa tudi za vse tiste večere, ko kdove za katerimi vrati katere stavbe ure in ure potrpežljivo iščejo glaovom pravi ton in barvo, da ubrano zazvenijo. Seveda smo bili tudi sami poplačani za doživetje, kijeobposluša-nju zborovske pesmi lahko še prav posebno prijetno. Resda nam ni bilo
9 Na občinski reviji v Novem mestu so peli: mešani zbor Društva upokojencev Novo mesto (zborovodkinja Sonja Pirc), Dolenjski oktet (umetniški vodja Peter Cigler), Šentjernejski oktet (umetniški vodja Janko Avsenak), moški zbor KD Dušan Jereb (zborovodja Janez Jocif), moški zbor GD Šmihel (zborovodja Tone Fink), mešani zbor IMV (zborovodja Slavko Rauch), mešani zbor KD Krka (zborovodja Miro Kokol), mešani zbor Mali Slatnik (zborovodja Tone Fink), mešani	zbor	Orehovica
(zborovodja Milan Pavlič), mešani zbor GIP Pionir (zborovodja Franc Može) in mešani zbor KUD Brata Pirkovič (zborovodja Milan Pavlič).
dano prisluhniti vrhunskim pevskim dosežkom, tega v Domukulturetudi nihče ni pričakoval, slišali pa smo ljudi zapeti iz srca. kar pa navsezadnje tudi ni tako malo in nepomembno.
Kdor je spremljal dosedanje revije in tokrat nekoliko bolj prisluhnil zborom, je mogel ugotoviti, daje v kvaliteti zborov vendarle razlika, da nekateri, ki se jim je pri petju še včeraj nerodno zalamljalo, prepevajo gladko, skoraj brez napak, predvsem pa z občutkom. To pa so zlasti tisti zbori, ki so se dali z zborovodji vred prepričati, daje moč prepevati tudi drugače, kot so to delali leta. pravilneje in bolj ubrano. Sadovi izobraževanja, predvsem zborovodij, so torej že tu.
IZ.
Mali mladinski »festival
«
Na dnevih mladinske kulture skupine iz desetih šol-skih kulturnih društev in nekaj drugih
NOVO MESTO — S ponedeljkovim nastopom šolskih plesnih skupin v tukajšnjem Domu kultureso sezačeli tradicionalni dnevi mladinske kulture v novomeški občini. Za sodelovanje so prijavljene skupine iz enajstih osnovnošolskih in srednješolskih kulturnih društev. Tako bo na prireditvah, ki bodo v presledkih potekale do dneva mladosti, moč spremljati mlade izvajalce iz dveh novomeških osnovnih šol (Milka Šobar-Nataša in 15. divizije Grm), iz podružnice na Malem Slatni-ku, iz osnovnih šol Vavta vas. Baza 20v Dolenjskih Toplicah, narodnega heroja Martina Kotarja v Šentjerneju in Janeza Trdine v Stopičah, iz treh srednjih šol (SŠTZU Boris Kidrič, SŠP-TNU in DESŠ) in Doma za učence Majde Šilc, pridružili pasejim bodo še izvajalci iz glasbene šole Marjana Kozine in KD Dušan Jereb.
Naslednja prireditev bo v torek. 19. maja. Na' gledališkem popoldnevu si
LITERATI POSLEJ OB ČETRTKIH
KRŠKO — Člani Literarnega kluba Beno Zupančič so se v Delavskem kulturnem domu E. Kardelja do zdaj enkrat na mesec sestajali ob petkih. Zaradi drugih kulturnih prireditev ob petkih v tem domu pa so srečanja, na katerih berejo najnovejše izdelke iz svoje literarne delavnice, se izobražujejo in dogovarjajo za nastope, prestavili na četrtke. Tudi poslej se bodo sestajali enkrat na mesec, po novem pa danes prvič.
bodo obiskovalci ob 17. uri ogledali predstavo Kako najdeš čudežni kamen, ob 18.30 pa multimedialno predstavo brez naslova. V četrtek, 21. maja, bo popoldne z lutkarji, zvrstile pa se bodo predstave lutkovnih igric Kdo je skril ocene 3, 4, 5?, Pomladna pravljica in Jajce. Za ponedeljek, 25. maja, torej za dan mladosti, bo zvečer srečanje z mladimi literati. Folklorne skupine šolskih kulturnih društev pa bodo gostovale po osnovnih šolah.
Slikarske risbe
V Ribnici razstavlja Du- šan Lipovec__________________
RIBNICA — V Petkovi galeriji so od minulega petka na ogled slikarska dela Dušana Lipovca, akademskega slikarja iz Kamnika. Ta ustvarjalec je imel do zdaj 30 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih doma in v tujini. Za predstavitev svojega dela v Ribnici, kjer je leta 1985 sodeloval na likovni koloniji, je odbral tako imenovane popotne zapise iz domačih in tujih krajev ter jih čustveno in barvno prepojil. Gre za neke vrste slikarske risbe, kakor je ta dela imenoval umetnostni kritik Aleksander Bas-sin, s katerimi je Lipovec dosegel zavidljivo stopnjo na področju tovrs-nega ustvarjanja. Zanimiva razstava bo odprta do 22. maja.
Pavel Golia
Goliov večer v Novem mesta
Med Dolenjci živi spomin na Pavla Golia, kar so že potrdile prireditve v počastitev 100-letnice rojstva tega pesnika in dramatika. Ena takih je bila v Trebnjem, Goliovem rojstnem kraju. V knjižnici, ki nosi ime te-.ga znamenitega rojaka, so že 9. aprila, dan pred samo obletnico, izvedli recital Goliove poezije, v spominski sobi pa seje stalni zbirki, kjer so poleg Goliovih literarnih del na ogled tudi nekateri pesnikovi osebni predmeti (npr. vojaška in druga odlikovanja), pridružila manjša razstava Gobovih rokopisov, ki jih je za to priložnost posodil Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta.
Goliov spominski večer pa pripravljajo tudi Novomeščani, in sicer bo ta prireditev danes, 14. maja, v veliki čitalnici Študijske knjižnice. Večer se bo začel ob 18. , uri, na njem pa bodo najprej dijaki DESŠ pod vodstvom prof. Milke 1 Bobnar predstavili nekaj naj- ! boljših strani iz Goliovih pesniških knjig.
V nadaljevanju bodo počastili tudi 20-letnico tekmovanja za bralne značke na Dolenjskem. O gibanju, ki mu ostajajo zveste vedno nove generacije osnovnošolcev in ki vključuje tudi številne mentorje iz učiteljskih vrst, bo govoril slavist prof. Jože Zupan, ravnatelj šentruperške osnovne šole, eden najbolj zaslužnih, da se je tekmovanje za bralne značke v dolenjski regiji tako razmahnilo in utrdilo, nekaj let pa je bil tudi predsednik Zveze bralnih značk Slovenije.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo, ki jo je Študijska knjižnica v svojih prostorih pripravila ob 100-letnici Gobovega rojstva. Na razstavi, ki je odprta že kak mesec, so na ogled Gobove knjige, objave v raznih publikacijah, rokopisi, fotografsko in ostalo gradivo ter literatura o njem. Omogoča dokaj širok pogled na Gobovo življenje, delovanje in ustvarjalnost. Odprta bo še tja do konca maja, tako daje tudi za šolarješe dovolj časa, da spoznajo Gobovo delo ob učnih urah na njej.
I.Z.
ZAPELI V NOVEM MESTU
Ker smo se pevci Glasbene šole Trebnje dobro odrezali na reviji mladinskih in otroških pevskih zborov v Šentrupertu, smo odšli 21. aprila na medobčinsko revijo v Novo mesto. Tam so bili zbrani zbori iz Dolenjske in Bele krajine. Pod vodstvom tov. Tatjane Mihelčič smo zapeli tripesmi. Na prireditvi smo dobili priponke in bili pogoščeni z dobro malico.
BISERKA ŠKARJA, 4. r novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka ' Šentrupert
HUMORISTI,
NA PLAN!
RIBNICA — Lanski, prvi ribniški »Festival humorja, satirein karikature« je odlično uspel, čeprav na njem ni sodelovalo veliko dolenjskih humoristov. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bodo Ribničanje te dni razpisali natečaj za drugi festival humorja, ki bo predvidoma junija prihodnje leto, prispevke zanj pa bo treba oddati do 15. novembra letos.
pisma
-
lin
odmevi
Rudi Murovič
OGORČEN NAD TAKIM DELOM
Obrtniku Branku Johu sem dal v ■'opravilo motorno žago. ki je bila potem tam okrog dva meseca. Ko ■ em šel ponjo, jo je mojster vžgal . sliko, da je stekla, z njo pa nisem togel delati, ko sem šel v gozd. Tanj sem se vrnil k njemu, žago je reizkusil, vendar z njo ni žagal. Ko >mo šli ponovno v gozd, je žaga sicer elala, vendar je veriga padala z lista. Menil sem, ko sem malo bolj pogledal, da list ni z naše žage, saj je bil ored popravilom skoraj nov. Zaradi • ega sem šel k mehaniku, vendar seta ■ti hotel pogovoriti in je bil zelo grob. stepli smo se in zdaj ima besedo sodnik za prekrške. Mehaniku sem pi-al. naj mi plača odškodnino, vendar tisem dobil odgovora.
JANKO POTOKAR Lokve lb Črnomelj
SODELOVANJE PO ČRNOMALJSKO
Tone Muc, predsednik pododbora za reklamo in propagando Vinske vigredi 87, je na sestanku pripravljalnega odbora povedal, da se ni niti eno črnomaljsko ppdjetje odločilo objaviti svoj reklamni oglas v Biltenu. Z drugimi besedami povedano, niso prispevali Črnomaljci niti prebite pare za to skupno belokranjsko prireditev, ki jo organizira Društvo vinogradnikov Bele krajine ob 10-letnici delovanja. Metličani so nad tem ogorčeni, kajti metliško združeno delo in drugi niso nikoli odklonili pomoči Črnomaljcem, ko so le-ti pripravljali tekmovanja vmoto-krosu.jurje-vanje ali še kaj drugega. Kako bo v bodoče, se še ne ve, vendar je po reakcijah Metličanov mogoče sklepati, da se bodo morali Črnomaljci krepko potruditi, če bodo hoteli izvabiti kakšen dinar iz sosednje, prijateljske občine.
T. G.
SABOTAŽNO
KRESOVANJE
METLIKA — Dva prvomajska kresa v metliški občini sta zagorela dvakrat. Mladinci so na Veselici nekaj dni pred praznikom pripravili veliko grmado rezja in drugega kuriva, očitno pa neki njihovi neznani vrstniki niso verjeli, da bo vsa stvar res delovala, in so že 28. aprila uprizorili »generalko«. Isto seje zgodilo v Rosalnicah. Mladinski predstavniki trde ideološke smeri razglašajo, da v omenjenih primerih ne gre za pravočasno opozarjanje na turško nevarnost, ampak za sabotažo.	t
ZAHVALA
Namesto cvetja v slovo pokojni Olgi Erjavec poklanja Julka Koščak z Broda pri Novem mestu 2.000 din v korist slepih Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za podarjeni znesek iskrena hvala!
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto
Pred kratkim so se v Kočevju za vedno poslovili od Rudija Muroviča, aktivista OF. družbenopolitičnega delavca in znanega zglednega Vrtnarja.
Mitrovič je bil rojen leta 1913 v Zagorju ob Savi. a je že kot otrok prišel s starši v Kočevje. Tu je njegov oče vrtnaril, Rudi pa se je pri njem izučil vrtnarske obrti in jo opravljal vse do smrti.
Začasno je prekinil delo le med vojno, ko so ga kot aktivista OF internirali najprej Italijani, nato pa še Nemci. Vsa družina je namreč delala za partizane in v partizanih sta padla dva Rudijeva brata, takoj po vojni pa je za posledicami vojnih naporov umrla še sestra.
Rudi je bil pri svojem delu uspešen in prizadeven, zato je dobil tudi več priznanj in odlikovanj, med katerimi naj omenimo priznanje Turističnega društva Kočevje za prispevek k olepšavi mesta in red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
V imenu krajanov in KS sejeod njega poslednjič poslovil Anton Hočevar, v imenu ZŽB NOV in aktivistov OF pa Nace Karničnik.
J. P.
Maks Vovk
Pred kratkim je kljub prazničnim dnem veliko občanov pospremilo na zadnji poti na kočevsko pokopališče izredno priljubljenega in spoštovanega krajana, upokojenega miličnika Maksa Vovka.
Maks Vovk je bil rojen leta 1924 v Lončarjevem dolu pri Sevnici v delavsko-kmečki družini. Med vojno je bil aktivist OF, nato pa tudi borec prve tankovskeenote. Med drugim seje boril na sremski fronti. Po vojni se je zaposlil v Kočevju. Znan je bil kot
prizadeven delavec, skromen, preudaren in pravičen tako v krogu svoje družine kot tudi na svojem delovnem mestu. Maks je bil pravi ljudski miličnik, priljubljen in spoštovan tako med občani in sodelavci kot tudi med prestopniki. Prav ta priljubljenost in poznavanje vseh občanov mu je pomagala. da je razrešil tako rekoč vse primere. Se dolgo po upokojitvi leta 1973 so mlajši miličniki prihajali k njemu po nasvet.
Za svoje delo je dobil vrsto odlikovanj in priznanj, med njimi medaljo zaslug za narod, red republike z bronastim vencem, red zaslug za narod, bronasto plaketo mesta Kočevje in druge.
V zadnje slovo mu je v imenu aktivistov OF, borcev in OO ZK Rožni teren spregovoril predsednik OK ZZB NOV Nace Karničnik. v imenu delavcev milice pa njegov nekdanji sodelavec, upokojeni pomočnik komandirja milice v Kočevju Martin Bauer.
J. P.
SARAC RAZOČARAL
Na šolo smo povabili Mikija Šarca. Med petjem je vabil k plesu učenkein te so se kot v sanjah vrtele z njim in ga občudovale. Povabil je tudi šolsko plesno skupino, naj pokaže, če zna plesati na njegovo glasbo. Po koncertu smo hoteli z njim narediti intervju, vendar je odgovarjal neresno in skorajda nesramno. Tudi na splošno so bili gledalci z njegovim petjem nezadovoljni.
VANJA MOVRIN, 6. e OŠ Črnomelj
9.~ Jfc'
ti/tocUujJtotr SJotM^rMkjo/ toujta,
TEKMOVALI V VEŠČINAH SLO — V soboto, 9. maja, je bilo v Brusnicah občinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol v znanju in veščinah SLO. Ekipe so se pomerile v streljanju z zračno puško, znanju prve pomoči, civilne zaščite in požarne varnosti, v poznavanju zdravilnih rastlin, vojaške puške, prometnih predpisov in topografije. Srednje šole so tekmovale tudi v sestavljanju minsko eksplozivnih sredstev ter v metanju ročne bombe. Na 7 km dolgem orientacijskem pohodu ter pri reševanju drugih nalog seje med osnovnimi šolami najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Vinka Paderšiča-Batreje, med srednjimi šojami pa, po diskvalifikaciji ekipe SŠTZU, ekipa Srednje šole za gostinstvo in turizem. Na sliki: pokal je najboljšim predal upokojeni general Lojze Hren. (Tekst in foto: Alenka Pezdirc, SŠPTNU)
VESELOŠOLARJI SO SE POMERILI
NOVO MESTO — Na osnovni šoli 15. divizije Grm je bilo v soboto. 9. maja, pod pokroviteljstvom Iskre-TOZD Tovarna energetske elektronike, občinsko tekmovanje v znanju iz vesele šole, ki se ga je udeležilo 124 pionirjev. Zmagovalci po posameznih razredih so bili: 3. razred — Borut Penko (OŠ Katja Rupena), 4. razred — Marjan Šterk (OŠ Milka Šobar-Nataša), 5. razred — Katja Vernik (OŠ Milka Šobar-Nataša). 6. razred — Greta Zupančič (OŠ Mirna peč), 7. razred — Marta Rupnik (OS Mirna peč), 8. razred — Milan Strbenc (OŠ Grm). V kategoriji šol s prilagojenim programom so bili najboljši: 5. razred — Boštjan Jeriček, 6. razred — Roman Župevc, 7. razred — Jože Zarabec, 8. razred — Silvo Rifelj (vsi OŠ Dragotin Kette). Zmagovalci so prejeli knjižne nagrade, 31. maja pa bodo preizkusili svoje znanje na republiškem tekmovanju v Ljubljani.
V TITOV SPOMIN
4. maja smo posvetili prvo šolsko uro spominu na tovariša Tita, ki ga že sedem let ni več med nami. Poslušali smo oddajo po šolskem radiu.
DARJA ŠPILER. 5. č OŠ Jurij Dalmatin Krško
NA KRESOVANJU
Bila sem na kresovanju v Libni. kjer se je zbralo veliko ljudi in je bilo prav zato zabavno. Okrogognja, čez katerega so nekateri skakali, smo plesali kolo in peli. Mlajši smo zapustili veselo prizorišče pozno ponoči, ostali so se zabavali vse do jutra.
DARJA ŠPILER. 5. č OŠ Jurij Dalmatin Krško
KVIZ
V počastitev dneva šole. 23. aprila, so se sedmi in osmi razredi zbrali ob plaketah bratov Ribarjev in prisluhnili kulturnemu programu, petošolci in šestošolci smo organizirali kriz. Vprašanja v kvizu je po pričakovanju najbolje rešila ekipa 6.a in 6.bvsestavi: Nataša Vidojevič, Dražen Levajevičin Alenka Novak. Dobilisotudiskromne nagrade.
PRIMOŽ JESENKO, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
Zakaj skrivnostno predlaganje?
Delegati skupščine krajevne skupnosti Sevnica niso izvolili novega predsednika ______in	njegovega	namestnika	—	S	kandidatoma	najprej	v	bazo_
SEVNICA — Na skupščini krajevne skupnosti Sevnica so delegati potrdili poročilo tajnika KS Pavla Zemljaka o opravljeni komunalni dejavnosti in delovanju delegatskega sistema. V obeh primerih je bilo opravljeno veliko dela, saj je bilo komumalno poročilo za leto 1986 strnjeno kar v 16 točk o asfaltiranju, telefoniji, vodovodih itd., delegatsko poročilo pa zaradi volitev tudi ni dosti zaostajalo.
Lanski uspešni referendum v KS Sevnica obeta, da bo zastavljen program v petih letih v celoti uresničen. Omenjeno je bilo, da razni organi pri KS dobro delujejo, najsi gre za delegacije za sise, za delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, za poravnalni in potrošniški svet itd. Ogromno delo je opravila zlasti komisija za socialna vprašanja.
Delegati skupščine KS so potrdili
tudi zaključni račun za leto 1986 (celotnega prihodka je bilo za 169,5 milijona dinarjev, vseh stroškov pa 148,3 milijona dinarjev), izrazili pa so že večkratno željo po poročilu nadzornega organa finančnega poslovanja.
Ob skromni sklepčnosti so zatem razrešili dosedanjega predsednika skupščine KS Staneta Šeška iz Stille-sa, ki bo postal poklicni tajnik KS, potem ko bo šel v juniju letos dosedanji tajnik v pokoj. Zapletlo pa seje pri izvolitvi novega predsednika skupščine KS in njegovega namestnika. Na seji je bil podan predlog, da bi bil predsednik skupščine KS Lojze Motore, njegov namestnik pa Jože Peternel iz Stillesa. Sprva je izrazil negodovanje v imenu svoje delegacije Fric Pečnik. Ni imel nič zoper predlagana kandidata, toda delegati so terjali pojasnilo,zakaj takočudno
in skrivnostno predlaganje za tako pomembne, čeprav nepoklicne funkcije.
Delegati so Pečniku pritrdili, nekateri pa so bili tudi za kompromis, da bi izvolili za predsednika Lojzeta Motoreta, njegovega namestnika pa ne. Glasnejši delegati so odločno zahtevali, da morajo organi ali organizacije. ki so pripravili omenjena predloga, najprej za oba kandidata (ali katere druge) izpeljati obravnavo v bazi, šele s takimi predlogi pa potem predlagati v izvolitev na skupščini KS. O nesprejemljivem načinu predlaganja kot izvršenega dejstva na sami seji, brez upoštevanja baze pa bi vsekakor morale še kaj povedati občinske družbenopolitične organizacije. Delegati skupščine KS Sevnica so po vsem tem sklenili, da predlaganih kandidatov ne izvolijo.
JANKO BLAS
r~
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 15. V.
TV MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 SVET NA ZASLONU
11.40 MEDNARODNA OBZORJA' PLO IN BLIŽNJI VZHOD MATINEJA:
12.20 SONCE IN SENCE, ponovitev 10. dela španske nadaljevanke
14.45 — 00.05 TELETEKST
15.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25 MAKEDONSKE LJUDSKE 17.55 DOLGA BELA SLED. 2. del češkoslovaške nadaljevanke
18.25 VEČ VESELJA Z VRTOM. 3. oddaja
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19 30 DNFVNIK
20.05 ZAHODNI SEN, 1. del ameriške nadaljevanke
Zgodba se začenja 1839 in pripoveduje o znanem ameriškem raziskovalcu Fremontu. kije imel zelo razburljivo življenje. Po številnih raziskovanjih in zapletih je kandidiral ceio za predsednika, vendar ni bil izvoljen, pozneje pa je dobil pomembno mesto v vladi Abrahama Lincolna. Nadaljevanka, v kateri ob Richardu Chamberlainu igra vrsta znanih igralcev, ima sedem delov. 21.00 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU XI: ZA KRUHOM 21.40 GLASBENI ROPOT 22.15 DNEVNIK
22.30 DELO NA ČRNO, angleški film
DRUGA TV MREŽA
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževal- '
na oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Franca Miheliča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vizitka (zabavnoglasbena oddaja)— 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21-05 Rosemarijin otrok (ameriški film) — 22.35 En avtor, en film
TV ZAGREB
8.20 Poročila — 8.25 Otroška oddaja
— 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 Kronika Reke — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja
— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar— 19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik —20.00 Grenka zdravila (serijski film) — 21.00 Ikarov let (kviz) — 22.00 dnevnik —
22.20 V petek ob 22. uri (kulturni magazin) — 23.50 Poročila — 23.55 Bis (nočni program)
SOBOTA, 16. V.
7.45 — 12.35 in 16.15 — 00.25 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 8.20 RADOVEDNI TAČEK
8.35 'PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.40 KO JE POMLAD 9.10 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, 5. del serije 9.40TEDENSKI ZABAVNIK
10.45 PLESALEC, ponovitev 3. dela angleškega niza
11.35 JUGOSLOVANSKA TEVE-TEKA: A Marodič: MALI OGLASI — MOJSTRA
16.30 POROČILA
16.35 KARANTENA, sovjetski film
17.55 MEDICINA DELA. izobraževalna oddaja
17.55 DA NF BI RO] FI.O
18.45 RISANKA 19.00 DANES:
KNJIGA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 20-LETNICI FOLKLORNE SKUPINE EMONA
21.50 DNEVNIK
22.05 POPOLNI PETEK, angleški film
Bančni uslužbenec se odloči, da bo atpustil dolgočasno življenje, še prej pa izpraznil bančno rezervo. Za to pa ne zadošča samo pomoč lepe znanke, ampak je potreben še tretji — njen mož. ki je pravi angleški aristokrat, len. vzvišen in zbadljiv.
23.35 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE. 6. del ameriške nadaljevanke
DRUGA TV MREŽA
13.55Test— 14.10 Kako biti skupaj — 14.50 Kako je Ivanuška iskal čudo (sovjetski film)— 16.35 Otroška beograjska pomlad — 17.40 Dallas —18.25 Naše malo misto (nadaljevanka) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.45 Včeraj, danes, jutri — 21.50 TV scena — 22.20 Jazz — 22.50 Športna sobota
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 17:00 Poročila — 17.05 TV koledar — 17.15 Narodna glasba— 17.45 Sedem TV dni — 18.30Svenk (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — 21.05 Salzburška zveza (ameriški film) — 22.35 Dnevnik — 22.55 Nočni spored: Od našega dopisnika iz Kuala Lumpurja
NEDELJA, 17. V.
8.50 — 13.05 in 15.45 — 22.25 TELETEKST
9.05 POROČILA
9.10 ŽIV ŽAV
10.05 LUTKE IN LUTKI
10.10 DOLGA BELA SLED, ponovitev 2. dela nadaljevanke
10.40 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE, ponovitev 6. dela nadaljevanke 11.25 KOROŠKA POJE
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.00 FLANDRIJSKI LEV, 2. del bel-
gijske nadaljevanke 16.50 POROČILA
16.55 SREČAJVA SE V ST. LOUISU, ameriški film 18.45 RISANKA 19.000 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 DNEVNIK GORČINA VUKOBRATA. 1. del nadaljevanke TV Sarajevo
Družina Vukobrat se prvo leto po vojni odloči zapustiti hercegovski kras in odpotovati v Vojvodino, da bi si tam
poiskala- boljše življenje. Ko se privadijo na novo okolje, jih čakajo nove preizkušnje, ki dosežejo vrhunec včasu razhoda s Stalinom. Nadaljevanka ima tri dele.
21.05 ZDRAVO
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski igrani film— 12.00 Klasična glasba — 14.15 Avtomobilske dirke formule 1 za VN Belgije— 18.45 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.00 Raziskovalci — 20.30 Gala večer ob otvoritvi Austria Centra na Dunaju
PONEDELJEK, 18. V.
TV MOZAIK:
10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA'
10.20 BANDOLERO, ameriški film 16.45 — 23.00 TELETEKST
17.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25 RADOVEDNI TAČEK
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT
ŽAMET
17.45 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA
18.15 NAŠA PESEM
18.45 RISANKA 19.00 DANES OBZORNIK 19.26 VREME .
19.30 DNEVNIK
20.05 NA ROBU DIVJINE, 3. del
nadaljevanke
20.55 OMIZJE
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik —	17.30 Nekaj
pomembnega ti imam povedati — 17.45 Na krilih pesmi— 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Argumenti (zunanja politika) — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.02 Otvoritev in kronika festivala JRT — 22.15 Vem, kam grem (ameriški film)
TOREK, 19. V.
TV MOZAIK:
10.00 ŠOLSKA TV 11.00 JEZIKOVNI UTRINKI MATINEJA:
11.05 TUJI JEZIKI — Angleščina XI
11.35 Francoščina X
15.55 — 22.30 TELETEKST 16.10 TV MOZAIK, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 ČEBELICA LETI Z NEBA
17.35 TEDENSKI ZABAVNIK
18.45 RISANKA 19.00 DANES OBZORNIK 19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 ŽENSKI SERVIS, angleška drama
21.05 INTEGRALI
21.45 DNEVNIK 22.00 ŽICA, balet
DRUGA TV MREŽA
17.30 Angleščina XI — 18.00 Francoščina X — 18.30 Mostovi — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tehnike likovnega upodabljanja
— 20.30 Plesni nokturno — 20.40 Žrebanje lota — 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.02 Kronika festivala JRT — 21.34 TV drama (1. nagrada na festivalu JRT) — 22.55 Kako je z vašim očetom (humoristična serija)
SREDA, 20. V.
TV MOZAIK:
10.00 MOSTOVI MATINEJA:
10.30 ŽENSKI SERVIS, angleška drama
16.40 — 22.50 TELETEKST
16.55 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA
17.30 KO JE POMLAD
17.55 JAPONSKE PRAVLJICE: Deklica z vžigalicami
18.15 ŽIVALSKI SVET 18.45 RISANKA
19.00 DANES OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 DOKUMENTAREC MESECA. NARCIS BREZ ZRCALA 20.55 FILM TEDNA: MOJA MALA VAS. češkoslovaški film Film Jiržija Menzela je bil letos nominiran za oskarja in seje uvrstil v ožji izbor petih filmov. Češka vasica je svet v malem, tako jo vidi podeželski zdravnik. v katerega ordinaciji so se zvrstile generacije, ureja drobne in večje razprtije in probleme svojega kraja. Film je
nadaljevanje najboljših tradicij češkega filma.
22.35 DNEVNIK
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30OliverTwist —
18.00 Samoupravljanje — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Znanstveni forum — 20.55 Poročila — 21.02 Kronika festivala JRT— 21.34 Izobraževalna oddaja — 22.25 Umetniški večer: Ivo Vojnovič
ČETRTEK, 21. V.
TV MOZAIK:
10.00 ŠOLSKA TV: Kaj je film MATINEJA:
11.00 ANNE 1000 DNI. angleški film 15.55 — 22.30 TELETEKST
16.10 TV MOZAIK, ponovitev
17.10 POROČILA
17.15 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA
18.15 ČAS, KI ŽIVI: MEDSMRTJO IN ŽIVLJENJEM
18.45 RISANKA
19.00 DANES OBZORNIK 19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.10 NARAŠČUJOČE VODE, I.del nizozemske nadaljevanke
Zgodba se prične na začetku 20. stoletja na nizozemskem podeželju. To je družinska saga o očetih in sinovih.
sinovih in materah, kmetih in njihovih ženah, hčerah in ljubimcih. Nadaljevanka ima osem delov.
22.15	DNEVNIK
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Smogovci —
18.00 Zaščitena narava — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 S polko in valčkom po Sloveniji — 20.45 Poročila — 21.02 Kronika festivala JRT — 21.34 Zabavnoglasbena oddaja — 22.15 Knjige in misli
NASA SKUPINA DRUGA
22.	aprila smo tekmovali v orientaciji. Izpred Petrolovega motela na Čatežu smo se v skupinah podali na krožno pot, na kateri smo morali poiskati šest živih točk. Naša skupina je nalogo
opravila uspešno in dosegla drugo mesto. Tega dne so učenci 7. in 8. razreda tekmovali tudi v znanju iz prve pomoči.
TADEJA ŠEPEC, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
KO V TURSKIH ČASIH
Šli smo na kresovanje na Okrog. Ob ognju smo se šalili in smejali, poskusili smo tudi zapeti, a ni šlo najbolje. Sosed je prinesel pletenko vina in kozarec je šel iz roke v roko — za dobro vol jo. Nekateri kresovi so začeli ugašati, prižigali so se novi, nekje pri Trebnjem so imeli celo ognjemet. Nekdo je v šali dejal, da gori, kot pri prihajali Turki.
MATEJA AHLIN. 4. r.
novin. krožek OŠ dr. Pavel Lunaček Šentrupert
PRILOGA
Državi je do deviz, ne do izvoznikov
Lani je jugoslovansko gospodarstvo vse leto poslovalo po 110. členu deviznega zakona, torej po določilih, ki jih ta zakon predvideva za izjemne razmere, ko je treba zaradi pomanjkanja deviz poravnavati razne obveznosti do tujine po določenem prednostnem seznamu. Na vrhu so tuji dolgovi. Uvozne pravice so določali na podlagi uvoznih režimov oziroma prednostnih seznamov brez prave povezave uvoza z izvozom. V slovenskem republiškem svetu za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko menijo, da je bilo lani sploh izdanih preveč deviznih pravic. Devizni trg skoraj ni deloval. Transakcije na njem so bile približno 400-krat manjše, kot so v razvitem svetu. Izvozniki so si s prodajo na tuje skoraj vsi po vrsti manjšali celotni zaslužek ali celo pridelali izgubo, kar se še nadaljuje. Končnim lesnim proizvajalcem v Sloveniji, ki precej izvažajo, so se lani izgube povečale za 223 odst., končnim tekstilcem za 130 odst. itd. Izvozni rezultati pa so bili slabi, kot že dolgo ne.
Neugodne lanske deviznobilančne razmere se nadaljujejo in še poslabšujejo tudi v letošnjem letu. Devizna likvidnost v poslovnih in narodnih bankah je izredno slaba, devizni dotok čedalje revnejši, tako da je križ z odplačilom zapadlih obveznosti. V programu normalizacije zunanje likvidnosti iz leta 1984 si je Jugoslavija zastavila, da bo do konca desetletja postopoma znižala stopnjo zadolženosti na mejo normalne odplačljivosti dolgov. Programa seveda ne uresničujemo in niti ni realno pričakovati, da bi ga uresničili. Pogoj za to bi bil stalen zadosti velik presežek v plačilni bilanci, hitrejše povečevanje izvoza od uvoza ter tudi zmanjšanje domače porabe. Kaj pomeni poravnavanje dolga do tujine za narodno gospodarstvo, se je zelo jasno videlo letos v začetku leta, ko je zapadel v plačilo velik del
jugoslovanskih obveznosti do tujine. Skoraj vse devize, ki so pricurjale na bančne račune, so šle za poravnavo prednostnih oziroma ene same prednostne obveznosti, v poslovnih bankah pa so, se kopičili nalogi delovnih organ-zacij za plačilo uvoženega blaga. Samo v Sloveniji je bilo za skoraj 400 milijonov dolarjev zadržanih nalogov. Tako zaostren likvidnostni položaj je škodoval predvsem izvozno usmerjenemu gospodarstvu, saj je ustvaril sliko nesolidnosti in nereda. Posledice so hude. Izvozniki plačujejo zadevo z izsiljenimi nižjimi cenami svojih izdelkov na tujih trgih, kar ni le škoda zanje, ampak v končni fazi za vso državo. Poleg tega je Jugoslavija zašla na seznam držav, s katerimi je tvegano poslovati. To pomeni za izvoznika ali bodočega izvoznika že vnaprej podrejen položaj pri sklepanju izvoznih poslov. Težave imajo celo v tistih delovnih organizacijah, ki jih tuji kupci in partnerji dolga leta poznajo po normalni kakovosti in poslovanju. Mnogi so se zato že preusmerili na druge trge, zlasti pa na domačega, kar je seveda tudi zelo škodljivo. Ne le da je krvavo potrebnih deviz v državi vse manj, le katero gospodarstvo bi lahko živelo, cvetelo in se razvijalo znotraj državne meje? Zaradi omejitev pri plačevanju s tujino je veliko organizacij šlo y uporabo drugačnega načina trgovanja s tujino, v menjavo po načelu 1:1. Deviznega odliva tu res ni, a tudi priliva ni. Slišati je, da le še tretjina poslov s tujino prinaša gotovinski dotok deviz, kar seveda ni niti najmanj ugodno za državno devizno blagajno.
Posledica zaostrenega likvidnostnega položaja je tudi marsikje naravnost kritično primanjkovanje uvoznih surovin za proizvodnjo. Na tem seznamu so se znašli tudi proizvajalci zdravil pa pralnih praškov, tekstilci, čeprav povečujejo izvoz, pa usnjarji itd., itd. Nič ne pomaga niti to, da so mnogi aktivni izvozniki. S
tem naj bi imeli drugo prioriteto za plačilo svojih obvez v tujini, toda deviz je večkrat komaj dovolj za prvo prioriteto. Država pa kot da je za vse to slepa in gluha, čeprav je na dlani, da je neustrezen sam sistem ekonomskih odnosov s tujino, čeprav so izvozniki že naveličani dokazovanj in prepričevanj, kaj je narobe in kaj bi bilo treba spremeniti, predvsem pa, čeprav ni deviz, mnogi še kar besedičijo, da čas za spremembo celega sistema, kar sicer svetujejo tudi številni ekonomisti, še ni zrel. Na zvezni ravni, ki vse bolj samostojno kroji politiko, so še kar pripravljeni le za kozmetične popravke sistema, čeprav s tem ne bo mogoče dolgoročneje odpraviti neskladja med deviznim dotokom in odlivom. To je povsem jasno. To neskladje bi bilo moč odpraviti le z ustreznejšo povezavo uvoza z izvozom ter z ustreznim spodbujanjem izvoznikov k izvozu, ne pa, da so za to dejansko kaznovani. Mnogi so si edini, da bi morale biti devizne pravice v celoti odvisne od ustvarjenega deviznega dotoka, to pa povezano z drugimi ukrepi za spodbujanje izvoza, za zaviranje uvoza, za večje denarno ravnotežje.
Slovenski gospodarstveniki vztrajno trdijo, da bi bile pogoj za večji devizni dotok realne ekonomske kategorije, realni tečaj dinarja, realno pozitivna obrestna mera, realni obračunski sistem. Za lansko leto očitajo ekonomski politiki, da je v drugi polovici leta upočasnila približno realno drsenje tečaja dinarja iz prvega polletja. Po oceni Narodne banke Slovenije je tečaj lani zaostajal za okrog 9 odst., izvozniki pravijo, da je dolar lani izgubil okrog 40 odst. svoje paritete. Posledica pa so bile izgube in neenakopraven položaj izvoznega gospodarstva. Letos je drsenje tečaja sicer hitrejše, vendar premajhno, da bi nadoknadilo lansko počasnost in ujelo letošnje spremembe, slovenska zahteva po takojšnji 25-odstotni
prilagoditvi tečaja pa je bila pred mesecem v zvezni gospodarski zbornici kljub vsemu temu nesramno zavrnjena. Gospodarstvo zahteva tudi več reda in sprotnosti pri izplačevanju izvoznih spodbud. Sedaj jih izvozniki dobivajo z nekajmesečno zamudo. Sicer večji obseg stimulacij ne bi bil pameten, veliko učinkovitejša je tečajna politika, ki hkrati pospešuje izvoz in spodbuja razumno obnašanje pri uvozu. Pri iskanju poti za večji dotok deviz pa bi bilo vredno razmisliti tudi otem, kakoz normalnimi odkupnimi pogoji ali prodajno politiko priti do deviz, ki jih imajo ljudje zaradi splošno tako negotovih razmer varno spravljene v nogavicah. V oda nam pač teče v grlo, zmrdovanje nad temi devizami s slaboumno politiko ni primerno. Kako dopovedati najodgovornejšim, da imajo vodo že v grlu, pa je še veliko vprašanje.
Z. L.-D.
r
V neobvezen premislek
»Ml SE BOJIMO ZAGOTOVITI TA MIR«
Po analizi, o kateri je raz-11 pravljala in jo potrdila sku-pščina SR Srbije, je bilo leta ) j 1985 na Kosovu napisanih || 1.525 sovražnih parol, po-|j dtaknjenih 53 požarov in || eksplozij, izvršenih 44 sabo-|i taž, diverzij in sumljivih | nesreč, našteliso21 primerov skrunitve grobov, 382 fizičnih 1 napadov, groženj in škod na
I premoženju tam živečih Srbov j in Črnogorcev. Najbolj pretresljiv in zgovoren pa je podatek, da se je v omenjenem I letu s Kosova zaradi alban-| skih pritiskov izselilo 3.291 Srbov in Črnogorcev. Skupaj | je doslej svoje kosovske do-| mačije in ognjišča moralo za-
I» pustiti že več kot 30.000 ljudi nealbanske narodnosti.
Ta dejstva so v precejšnjem nasprotju z naslovi, s katerimi spremlja stanje na Kosovu večina jugoslovanskega tiska, ki očitno neprijetno in za | celovitost Jugoslavije bistve-
Ino pomembno zadevo ole-pšuje in skrivaz besedami, kot « so: »Sovražnik pri priči one-I mogočen« (leta 1981), »Ruši-| jo poslednje sovražnikove ut-p rdbe« (leta 1983), »Sovražnik nima možnosti« (leta 1986) in »Še odločnejezoper sovražnika«, kot lahko skoraj vsak dan beremo letos.
Vsi se še spominjamo lanskih romanj Srbov in Črno-
gorcev s Kosova v skupščino SFRJ. Izrekli so nekaj sto pritožb, s katerimi se je začela pečati posebna delovna skupina komisije za prošnje in protožbe CK ZKJ. Skupinase je napotila na Kosovo in na kraju samem razrešila 62 primerov, za 309 pritožb pa je zahtevala dokumentacijo in podatke. Posredovali so jih le nekaj deset, značilno je, da so zahtevke komisije popolnoma ignorirali v Prištini, Prizrenu in Peči.Medtemjeprišlona dan tudi, da so zemljo in hiše Srbov ter Črnogorcev, ki so pod pritiski albanskih sosedov odšli s Kosova, kupovali z denarjem iz proračuna pokrajinske skupščine. To odkritje je staro pet let, vendar se ga do danes nihče ni upal obelodaniti. Dokaz o tem je bil dobesedno ukraden, zdaj ga hranijo v skupščini SR Srbije.
O zapletenem stanju na Kosovu priča tudi sestanek komunistov in izbranih občanov Kosovega polja, ki je nekakšna srbska oaza v albanskem morju, s predsednikom predsedstva CK ZK Srbije Slobodanom Miloševičem. Uro pred pričetkom se je pred kulturnim domom zbralo več tisoč Srbov in Črnogorcev, v dom je smelo 300 delegatov ZK, SZDL, ZB
in ZSM. Govorili so o problemih krajanov in prebivalcev Kosova. Milica je med sestankom, ki je trajal dolgo v noč, brez potrebe pretepala Srbe in Črnogorce, ki so vztrajali pred domom. Značilno je tudi, da je TV Priština, ki je hočeš nočeš morala pokrivati dogodek, v poročilu tendenciozno objavila samo izjave posameznih Srbov in Črnogorcev, ki so ubrali ekstremne, nacionalistične tone. In to kljub temu, da je sam Miloševič na koncu izjavil, da taki zbori niso zbori nacionalistov in sovražnikov. Bilo je tako hudo in prozorno, daje uredništvo prištinske televizije dan ali dva kasneje omenjeno poročilo označilo za politično zgrešeno, avtorje je menda doletela kritika.
Navedenih nekaj primerov kaže, da Kosovo bolj kot kdajkoli živi v znamenju leta 1981. Stojan Miletič, namestnik srbskega javnega tožilca, je pred dnevi dejal, »da sta državi SFRJ in Srbija dolžni vsakomur zagotoviti mirno in varno življenje. Mi pa se bojimo zagotoviti ta mir.« Tako se sredi Evrope, in ne v kakšnem zabitem nomadskem delu Azije, lahko zgodi, da mora dati culo na rame 30.000 ljudi.
MARJAN BAUER
CS
'M
X
•H
'ti o
© c
m
o.®,
Ui
ti
ti
ti
Leto dni po ustanovitvi je v ZDA še pri življenju samo vsaka četrta firma, druge tri bankrotirajo. Čez dve leti ostane na nogah samo vsako drugo podjetje, ki je preživelo prvo leto. Vsako leto bankrotira v tej državi okoli 355.000 podjetij. Upniki so lahko presrečni, če jim uspe izterjati desetino denarja, ki so ga posodili kasneje bankrotiranim.
V angleščini beseda »gala« nima iste etimologije kot v drugih jezikih. Gala bi prevedli s svečan, torej slovesna večerja, svečana obleka itd. Beseda izvira iz romskih jezikov, gala pomeni zabavo, veselje. Tako je danes tudi v angleščini, vendar je izvor besede popolnoma drugačen. V XVIII. stoletju so na Otoku ob določenih dnevih javno obešali na smrt obsojene kršitelje zakona. Za prebivalce Londona so bila obešanja spektakel, udeležili so se ga vsi — v lepih oblekah seveda — ki so v družbi kaj pomenili. Dnevi uporabe vislic so dobili pridevek »gallovvs days«, torej dnevi obešanja. To so kasneje spremenili v »gala days« in seveda pozabili na vislice in obešence.
Rezultati, ki jih dosegajo skakalci v višini (okoli 240 cm), so prava malenkost v primerjavi z dosežki kitov-ubijalcev. Teživali pozaletu v vodi z lahkoto preskočijo letvico na višini 7 metrov.
Leta 1803 je francoski cesar Napoleon sprevidel, da za nove vojne podvige v Evropi potrebuje denar. Odločil se je, da bo prodal Louisiano, velikansko francosko posest v Severni Ameriki, merila je kar 2,5 milijona kvadratnih kilometrov. Ameriški predsednik Thomas Jefferson je francoske stiske razumel in kupil ta kos zemlje za piškavih 15 milijonov dolarjev. Čez 60 let je bil v podobnih težavah ruski car Aleksander II. Aljaska je bila takrat ruska, ponudil jo je Američanom in dobil zanjo (led in sneg) malenkost, komaj 7,3 milijona dolarjev. Dvajset let kas-
neje je samo en iskalec zlata Alec McDonald našel na svojih parcelah za 20 milijonov dolarjev zlata. V 20. stoletju so v podmorju Aljaske odkrili tudi neznanska nahajališča nafte.
Gorile so edini človekovi sorodniki, ki smrčijo. Celo več, ljudje in gorile so edini pripadniki živih bitij, ki se v spanju oglašajo na tako čuden način. Kar se goril tiče, je res, da izborno smrčijo, nikakor pa jih ni mogoče naučiti plavati. Plavalna veščina v džunglah, kjer žive, ni nujno potrebna. Gorila — samec je videti vzor silaka, to moč bi pričakovali tudi v posteljnih zadevah. Vendar ni tako, samice se samcem ponujajo celo tako, da visoko dvigujejo zadnjico, oni pa nič. Tudi ljubosumni niso, mirno opazujejo, kako jim žene ljubimkajo s krajevnimi neoženjeni-mi fičfiriči.
U60D140
W0UIS>AN°
DO.OOO K* /
KUCnA
j
JtsJf*
Kino
HIGHLANDER
Nekoč je bil v teh krajih zelo popularen Dolenčev roman Vampir z Gorjancev. Lo-kalpatriotizem pač. O popularnosti nekega drugega Gorjanca, ki prihaja na naša kinematografska platna, zaenkrat še ni mogoče soditi, lahko pa povemo nekaj besed o filmu, katerega glavni junak je. Ta Gorjanec sicer res ni z Gorjancev, temveč iz Škotskega višavja (Highlands), pa tudi vampir ne — prej fantom, kolikor ga namreč muči nesmrtnost — a ima vseeno kar precej možnosti, da postane »junak našega časa«. Naštejmo le nekatere:
1. IgragaChristopheLam-bert, francoski igralec, ki si je z le nekaj filmi ustvaril sloves ene vodilnih zvezd sodobnega filma. Debitiral je v Legendi o Tarzanu, mlade gledalce pritegnil z vlogo hladnega »mladeniča iz podzemlja« v filmu Subway Luca Bessona, posnel Highlanderja, nedavno pa je z Michaelom Ci-minom končal snemanje tretjega dela Botra (Sicilijanec).
2. Film Highlander je tipičen predstavnik nekega filmskega obdobja, v katerem se »sedma umetnost brez slehernih kompleksov lahko
sooča tako z umetnostmi, ki so starejše od nje, kot s tistimi izraznimi mediji, ki so ji sodobni. Vloga glasbe (Que-en) in estetike videospotov ter stripovska zastavitev problema so morda najočitnejši dokazi tega soočanja.
3. »Junak našega časa« pa lahko Highlander postane tudi zato, ker je temeljna problematika tega filma prav vprašanje časovnosti. Se spomnite, koliko filmov je v zadnjem letu dni zastavljalo prav vprašanje »vrnitve v prihodnost«, če naj s tem naslovom povežemo vse inačice preizpraševanja preteklosti in prihodnosti. Ob Vrnitvi v prihodnost omenimo le še filme Terminator, Peggy Sue se je poročila in pa, seveda, samega Highlanderja. Glavni junak tega filma prinaša s seboj breme štiristo let nesmrtnosti, zaradi česar je vsako njegovo filmsko srečanje obenem že tudi srečanje preteklosti in sedanjosti. Najzanimivejša režiserska odlika tega filma pa je prav v vzpostavitvi vezi med tema dvema dobama, v tistih lepih prelivih iz enega časa v drugega, ko se npr. obraz iz preteklosti prelije v stenski grafit ali pa ko se dvig iz današnjega akvarija konča na gladini jezera v šestnajstem stoletju.
4. Če naj se za konec še malo poigramo z ocenami, ki jih v Sloveniji predvajanim filmom podeljuje Skupni programski svet, potem moramo nujno poseči v tisto rubriko, ki obsega dve priporočili: priporočilo za filmsko gledališče in za filmsko vzgojo. Film Highlander ie primeren za oboje: v prvem primeru ponuja dve uri čistega filmskega užitka, v drugem pa »mladim filmskim gledalcem« uprizarja temeljno borbo, borbo med dobrim in zltm. Včasih je dobro poznati temelje, še posebej če je dobro tisto, kar na koncu zmaga.
STOJAN PELKO
Christophe Lambert
Glasba
U 2
Irska skupina U2, ena najboljših rock skupin nasvetu, je pred nekaj tedni po daljšem času razveselila svoje številne oboževalce z novim albumom The Joshua Tree. Odziv medijev ob izidu te plošče spominja na najboljše dneve rock glasbe, na čase, ko so izdajali nove plošče Beatlesi, Rolling Stones ali Bruce Springsteen. Jugoslovansko poslušalstvo je to pot vključeno v svetovne tokove, saj seje album pojavil v naših trgovinah takrat kot v londonskih. To se ne dogaja prav pogosto. Album poznavalci ocenjujejo kot tako dober, da bi ga moral imeti vsak, kdor vsaj občasno posluša rock glasbo.
Ta album U 2 je bogat z vsemi elementi, s katerimi se je skupina lahko pohvalilatu-di prej. Najbolj očarljiv pa je vendar kitaristični del, pa tudi Bonovo petje. Bono velja za enega najbolj vznemirljivih glasov v rock glasbi. Vse na plošči zveni tako enostavno, s toliko upanja za boljši jutri, da je kar neverjetno. Na plošči ni ničesar revolucionarnega, je pa veliko dobrih pesmi. Album deluje kot celota, ni pesmi, ki bi bila izrazit hit. To bi lahko postala katerakoli pesem, le na mali plošči bi jo bilo treba izdati. A tudi pri tem so U 2 naredili drugače, kot je običaj. Album The Joshua Tree je izšel pred kakršnokoli samostojno ploščo. Skgpina bo sedaj mesece prebila na veliki turneji po svetu in precej upanja je, da bo odlične glasbenike proti koncu leta moč videti in slišati tudi v Jugoslaviji.
Skupina U 2 je nastala poleti 1978 v Dublinu. Sestavljajo jo: kitarist Edge, pevec Bono, bobnar Larry Mullen in basist Adam Clayton. V decembru 1979 so imeli svoje prve londonske koncerte v majhnih klubih, njihov prvi diskografski zapis pa je bilo mogoče dobiti samo v Irski. Januar 1980 je prinesel skupini pet nominacij za najboljše v irskem rocku, štiri mesece kasneje je skupina podpisala pogodbo z diskografsko hišo Island Records. Producent njihovega prvega britanskega diskografskega poskusa 11 0’Clock Tičk Točk je bil Martin Hannet. Tega leta je skupina nastopala po vsej Veliki Britaniji, izdala pa tudi še eno samostojno plošno A Day VVithout Me in v oktobru prvi album Boy (v produkciji Stevea Lillywhit-ea), za katerega je dobila mnoge pohvale kritikov in publike. Plošča I Wil Follovv je izšla pred prvimi evropskimi koncerti skupine U 2 po Belgiji in Nizozemski. V novembru je imela skupina prvo turnejo po ZDA, in sicer po vzhodni obali. Za njihov koncert v februarju 1981 je bila
razprodana londonska dvorana Lyceum in to je bil začetek velike slave. V tistem času so nastopili tudi v znani TV oddaji Old Grey VVhistle Test in izgledali zelo mladostno in zanesenjaško. V juliju 1981 so objavili svoj prvi hit v Veliki Britaniji, pesem Fire. Za prvo srebrno ploščo pa ima vse zasluge pesem Gloria s konca oktobra 1981. Konec tega in v začetku naslednjega leta je skupina U 2 nastopala po ZDA, Irksem pa spet v ZDA na koncertih z J. Geils Band. V marcu 1982 so posneli pesem Celebration, ki je postala tretji britanski hit U 2. Poleti so igrali na evropskih festivalih in nastopali na Gatesheadu s skupino The Police. V jeseni 1982 so potem snemali album War, spet v dublinskih študijih, producent pa je ponovno bil Steve Lillywhite. U 2 je bila takrat zanimivost, na katero so že vsi računali. Plošča New Years Day, ki je izšla v januarju 1983, je postala četrti hit skupine. Mesec dni kasneje je U 2 izdal svoj drugi album War in šel na turnejo po veliki Britaniji. Vse do danes so se potem vrstili le njihovi uspehi.
priloga	dolenjske
Intervju Dolenjskega lista
NIHČE NI POSKUŠAL VPLIVATI NA JAVNO TOŽILSTVO
Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu, ki ima tudi enoto v Brežicah, opravlja svoje delo v dolenjsko-belokranjski regiji (območje JJNZ Novo mesto) in posavski regiji (območje UNZ Krško). Temeljni javni tožilec je Niko Bricelj. Z njim sta se ob 13. maju, dnevu varnosti, za Dolenjski list pogovarjala novinarja Marjan Bauer in Bojan Budja.
DL: Iz poročila o delu UNZ Novo mesto za leto 1987 je razvidno, da se je število kaznivih dejanj zmanjšalo v vseh občinah razen v trebanjski, kjer imajo nekaj več kot 4-odstoten porast. Največji je padec na račun kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Kako bi podrobneje razložili in komentirali te podatke?
Bricelj: »Tudi sami ugotavljamo padec števila kaznivih dejanj, s tem da je padec izkazan že od leta 1984 naprej, ne pa šele v lanskem letu. Mi smo lani prejeli prijave-ovadbe zoper 2316 polnoletnih storilcev kaznivih dejanj. Prijav je manj za 7 odstotkov, v Posavju za 2, na Dolenjskem in v Beli krajini pa za 11 odstotkov. Vzrok upadanja kaznivih dejanj ni popolnoma
Domovina je ena
PRVE SLOVENSKE BESEDE PRI 18 LETIH
Star latinski rek pravi: Kjer je dobro, tam je domovina. Marsikdo se še danes ravna po njem in zato se je veliko naših ljudi, ki so odšli na delo v tujino z namenom, da tam ostanejo nekaj let, odločilo, da ostanejo za vedno. Če pa so se kasneje že vrnili, veliko njihovih otrok, ki so v tujini odrasli in se tam izšolali, ni sledilo staršem. Tujina je postala njihova domovina in domovina tujine. Za Darka Jakobčiča pa bolj veljajo Zupančičevi verzi: Domovina je ena, nam vsem dodeljena...
Darkovi starši so iz Dobravice pri Šentjerneju odšli na delo v Nemčijo, ko je bilo njemu pet let. Leto zatem sta oče in mati Darka in njegovega dve leti mlajšega brata Janeza vzela s seboj v Nemčijo. V Nemčiji je Darko preživel vsa otroška in zgodnja mladeniška leta, končal šolo in opravil strokovni izpit za industrijskega trgovca. Za prijatelje je imel tako rekoč izključno nemške vrstnike in športne tovariše —več let je za svoj klub uspešno igral v tretji nemški namiznoteniški ligi ,— pa vendar se je lani odločil, da se bo vrnil v domovino, v Dobravioo pri Šentjerneju, kjer sta oče in mati, ki sta še vedno v Nemčiji, ob stari zgradila novo hišo.
»Vseskozi smo v Nemčiji živeli v istem mestu, v
Remscheidu pri Kolnu. Ko sem s šestimi leti prišel tja, nisem znal besede nemško, tudi doma smo govorili po slovensko, šentjernejsko narečje, ki je tudi danes edini govor, v katerem znam govoriti, razen nemškega seveda. Tisto leto pred šolo sem se doma pripravljal in še v začetku šoie sem bolj poslušal kot govoril. To je najbrž vplivalo, da sem tudi kasneje ostal bolj tih in miren človek. No, otrok se jezika hitro nauči in tudi meni kmalu nemščina ni delala težav, prva leta sem bil v šoli odličen, potem pa prav dober.«
Z desetim letom je Darko začel igrati namizni tenis, po njegovih stopinjah je šel tudi mlajši brat Janez in kmalu sta se oba uvrstila v prvo ekipo. »Moj prvi trener mi je bil kot oče. V šoli, zlasti pa pri športu sem imel veliko znancev in prijateljev, samih Nemcev, in nikoli nisem opazil, da bi zaradi tega, ker jaz nisem Nemec, delali kakšne razlike ali me gledali drugače. Sicer pa
se od njih nisem po ničemer razlikoval.« Pa vendar se Darko nikoli ni počutil Nemca. Nikoli tudi ni bil nemški državljan. »V začetku tega niso hoteli starši, potem, ko sem bi dovolj star, da bi se lahko sam odločil, pa sam nisem hotel, tudi dvojnega državljanstva ne. Kar si, si, in jaz sem bil vedno le Slovenec!«
Seveda je Darko s starši preživljal počitnice v domovini. »Vedno sem komaj čakal, da bomo šli v Dobra-vico, in zmeraj sem šel težko nazaj. Tukaj imam sorodnike, staro mamo, prijatelje, pokrajina je izredno lepa. Leta 1979 sta oče in mama začela tukaj graditi hišo, saj je bilo jasno, da se bosta prej ko slej vrnila domov. Midva z bratom pa le nisva bila tako gotova. Koso mene tukaj ali v Nemčiji vprašali, kje bom živel, nisem znal odgovoriti. Zelo rad sem prišel v Šentjernej, a tudi v Nemčiji mini bilo hudega. Ko sem opravil strokovni izpit sem šel na počitnice v Šentjernej in tukaj sem skle-
nil, da grem k vojakom. Služil sem v Beogradu in zame je bilo to nekaj čisto novega. Znal nisem niti besede srbohrvaško, nisem vedel, kaj jeto košulja, čizme, vendar me zaradi tega ni nihče zafrkaval, imel sem še to srečo, da sem služil med študiranimi ljudmi, ki so mi radi pomagali, in kmalu sem se navadil jezika in si do-bij prijatelje, tako da sem preživel kar prijetno leto. Pri vojakih sem se tudi za trdrfb odločil, da.bom ostal dc-ma, pa čeprav sam, dokler se ne vrneta oče in mama.«
Ko je odslužil vojsko, je šel samo na kratek obisk v Nemčijo, potem pa se je vrnil in si začel iskati službo. »2e prej, ko sem bil tu na počitnicah, sem malo igral pingpong v novomeškem klubu, takoj ko sem pršel od vojakov, pa se je pri meni oglasil njihov trener Egon Žabkar, me povabil v klub in mi ponudil pomoč pri iskanju zaposlitve. Tako sem videl, da nisem sam. Vendar sem si službo sam poiskal, in to pri Gorjancih v Straži, kjer sem samostojni komercialist. Pri tem delu mi zelo koristi moja nemška šola in znanje jezika, saj pri delu bolj potrebujem nemščino kot slovenščino, poleg tega znam še angleško, učil pa sem se tudi francosko. Delo je zelo zanimivo in pestro, s sodelavci se izvrstno razumem in vsak dan se veselim, ko grem v službo. Moral pa se bom bolj naučiti slovensko, manjka mi znanje knjižne slovenščine, zlasti slovnice in pravopisa, pozna se, da nisem nikoli hodil v slovenske šole. Ko sem bil v Nemčiji, je bil dopolnilni pouk slovenščine kakih 80 km iz našega mesta, jaz pa sem imel svojo šolo in šport, tako da nisem hodil. Danes mi je pa žal,« Prve slovenske besede je napisal pri 18 letih, ko je pisal kartico dekletu in za to porabil cel dan. »Še danes mislim po nemško in potem to v mislih prevajam v slovenščino. Rad bi dobil kakšnega inštruktorja, ki bi me učil pravilne slovenščine.«
Seveda je Darko takoj, ko je prišel iz vojske, začel igrati za novomeški namiznoteniški klub, kjer je eden stebrov prve ekipe. Tudi po njegovi zaslugi so se novomeški igralci, ki igrajo sedaj v 2. slovenski ligi, tako rekoč že uvrstili v prvo slovensko ligo. »Tako doma, v službi in v klubu, kjer smo kot družina, se odlično počutim in nikoli mi ni bilo žal. da sem prišel nazaj, čeprav sem v Nemčiji že podpisal pogodbo s svojim klubom in tudi dobro službo so mj .preskrbeli.«
A.	BARTELJ
jasen, trdno sem namreč prepričan, da ne izkazuje zmanjšanja dejanske kriminalitete v družbi, čeprav ugotavljamo tudi trend padanja prijav zoper neznane storilce. Ugotovljeno upadanje kaznivih dejanj pa lahko deloma pojasnimo z dvema okoliščinama. V letih 1982—1983 se je zelo povečalo za okoli 30 odstotkov) število prijavljenih oseb, to je bila posledica spremenjenega odnosa organov za notranje zadeve do evidentiranja malenkostne kriminalitete in postopanja na tem področju ob predvidoma približno nespremenjeni kadrovski zasedbi. Sedanje zmanjševanje števila kaznivih dejanj je po moji oceni (brez analiz) le logična posledica pred leti uvedenega odnosa. Drugi razlog, ki vpliva na padec, pa sta verjetno vloga in položaj oškodovanca v manj pomembnih zadevah, upoštevanje inflacijskih dogajanj. Prijava manj pomembnih zadev ima za oškodovanca v nadaljnjem postopku posledice, ki se dajo finančno izraziti. Tu so pota na sodišče, tudi večkratna, izguba časa. V primerjavi z odškodnino so to največkrat veliki denarji in pomenijo veliko izgubljenega časa.«
DL: Manj zgovorna je statistika na področju mladoletniške in otroške delinkvence. Številke se iz leta v leto spreminjajo, iz njih ni mogoče zlahka potegniti trenda, zakonitosti. Kakšna bi bila opisna ocena mladoletniškega prestopništva?
Bricelj: »Tožilstvo spremlja le mladoletniško kriminaliteto, to je kriminaliteto oseb, starih 14 in 18 let. Evidence o številu oseb s kriminalno dejavnostjo, starih manj kot 14 let, ne vodimo. Otroci po zakonu kazensko ne odgovarjajo, z njimi se ob takšnih primerih ukvarjajo socialne službe. O mladoletniški kriminaliteti ne bi mogli reči, da upada, znaša 240-250 oseb na leto. Posebnosti večinoma ni. Pretežno prevladuje premoženjska kriminaliteta. Izvrševanja kaznivih dejanj v tako imenovanih trdnih združbah ne opažamo, pač pa občasno izstopajo primeri, ko mladoletniki sami ali v povezavi z enim ali več vrstniki izvršijo serijo kaznivih dejanj.«
dejanj, vse več je preprečitev uradnih dejanj uradnim osebam in napadov na uradne osebe. Po drugi strani pa vemo, da je skrb naših občin za Rome večja, kot je bila kdaj prej. Kako gledate vi na težave z dolenjskimi Romi?
Bricelj: »Deleža romske kriminalitete številčno ne morem opredeliti, ker storilcev tudi sicer ne spremljamo po narodnostni pripadnosti. Tudi zbiranje natančnejših podatkov bi ustvarjalo probleme, ker Romi v zadnjih letih precej spreminjajo priimke.«
DL: Kolikšna je pri nas raziskanost kaznivih dejanj, so med neraziskanimi primeri tudi težja kazniva dejanja?
Bricelj: »Vprašanje raziskanosti kaznivih dejanj je tudi vprašanje statističnega pristopa, če vzamem lanske številke obsega prijavljenega kriminala, je neraziskanost okoli 40-odstotna. Pri tem pa je treba vedeti, da se neraziskanost nanaša na prijavljena dejanja. To pa je seveda povprečna neraziskanost, ki močno niha po zvrsteh kaznivih dejanj in je glede na številčnost najobširnejša pri premoženjski delikvenci. Med neraziskanimi kaznivimi dejanji so tudi nekatera »težja« kazniva dejanja, težja glede na zagroženo kazen. Vendar velja pripomniti, da sta teža in odstotek neraziskanosti v nepojasnjenih lažjih premoženjskih deliktih. Problem neraziskanosti je predvsem problem operativne (policijske) obdelave kriminalnih primerov. Raziskanost bi bila gotovo večja, če bi imeli več delavcev za raziskovanje primerov. S stališča zatiranja kriminalitete velja pač večjo pozornost posvetiti težjim zadevam, zato je pri težjih zadevah, tudi manj raziskanosti. Pripominjam pa, da so to le ocene, ker statističnih izračunov nimamo.«
DL: Zaskrbljujoče nizek je odstotek kaznivih dejanj, predvsem gospodarskega kriminala, ki ga odkrijejo in prijavijo organi samoupravnih delavskih kontrol. Družbena samozaščita tu ne igra vloge, ki bi jo sicer morala, čeprav gre za varovanje in nadziranje družbene lastnine. Kaj menite vi o tem?
Bricelj: »Prijavljanje kaznivih dejanj po organih samoupravnih delavskih kontrol, tako ugotavljamo tudi mi, ni zaživelo. Mislim, da sta za to
predvsem dva razloga. Eden je vprašanje strokovnosti članov kontrole, ki verjetno niso kos težjim zadevam, kamor gospodarski kriminal nedvomno spada. Drugi razlog, ki verjetno obremenjuje člane delavskih kontrol, je škoda, ki jo bo delavska organizacija utrpela, če bedo »koristne malverzacije« naznanjene. Ta škoda (kazen, odvzem koristi) vpliva tudi na položaj delavcev, skladi bodo manjši itd. Del neka-tivnosti samoupravnih delavskih kontrol pa bi verjetno lahko pripisali tudi negativni solidarnosti oziroma strahu pred slabšanjem medsebojnih odnosov.«
DL: V zadnjem času smo v Novem mestu priče odkritjem kaznivih dejanj, ki so imela v javnosti velik odmev. So bili v teh primerih kakršnikoli poskusi vplivanja na delo tožilstva, na izid kazenskega pregona? Ste pri svojem delu kdaj doživeli tak ali drugačen pritisk, ki bi lahko vplival na vašo odločitev?
Bricelj: »O poskusih vplivanja na delo javnega' tožilstva jeTežko govoriti. Direktnega vplivanja’ ali poskusov vplivanja ni bilo ne v zadnjem času ne poprej. Mislim pa, da je v zvezi s tem vprašanjem nekaj le potrebno omeniti. Občasno se srečujemo z raznimi ravnanji, ki bi se jih dalo razlagati dvoumno. Seveda moram poudariti, da je to moje gledanje na določeno ravnanje in da so to moja mišljenja v okviru pravic sogovornika do informiranosti ali v okviru siceršnjih pravic posameznika. V ta okvir bi postavil tudi govorice, ki menda krožijo v javnosti v zadnjem času.«
DL: Veliko je bilo zadnje mesece in leta pisanega in povedanega o ekološki katastrofi v Beli krajini. Javnost po svoje komentira izid kazenskega pregona zoper semiško Iskro. Kakšna je vaša ocena kot tožilca in občana?
Bricelj: »O stališču javnega tožilstva v zvezi z onesnaževanjem okolja v Beli krajini oziroma s PCB v Krupi je bilo v sredstvih javnega obveščanja že dosti napisanega. Zadeve ne bi pogrevali. Komentarji o pregonu zaradi gospodarskega prestopka, o katerem je sodišče odločalo v zadnjem času, mi niso poznani. Nedvomno pa je dejstvo, da je družba v zadnjih letih postala glede onesnaževanja okolja neprimerno bolj občutljiva kot poprej. To bo terjalo ustrezen odziv tudi v delovnih organizacijah«.
DL: Delež romske kriminalitete v celotni kriminaliteti našega območja je številčno sicer nekoliko manjši, kar pa še ne pomeni, da problema ni več. Romi namreč store vse več težjih kaznivih
\priloga dolenjskega lista
Novo mesto, 8. maja 1945_____
ENA SAMA PESEM,
ENA SAMA SVOBODA
Po hudih preizkušnjah štiriletne okupacije se je približal odrešilni mesec maj 1945. Novomeščani, na gosto zagrajeni z žičnimi ovirami in zloveščimi bunkerji, sicer niso prejemali popolnoma točnih poročil, kljub temu pa se je čutilo popuščanje okupatorjevega pritiska. Že samo dejstvo, da so partizanska in zavezniška letala obvladovala nebo nad Dolenjsko in še posebej nad Novim mestom, kateremu niso mogli Nemci in domobranci nič več nasprotovati, je vidno dvignilo borbenega duha in moralo med mestnim prebivalstvom.
26.	aprila 1945 je bil dan, ko so prebivalci Novega mesta dodobra spoznali, da okupatorjeva slava zahaja. Po mestu so krožile razne novice, v zraku pa je neprestano bobnelo. Zvečer so na Gorjancih zagoreli veliki kresovi, na dan ustanovitve OF, 27. aprila, pa so ves dan drle velike kolone hrvaških ustašev in Nemcev skozi Novo mesto. S seboj so vlačili veliko ujetih raztrganih in sestradanih Bolgarov. Za kos kruha je dal Bolgar tudi žepno ali ročno uro, nalivno pero. Novomeški Nemci in domobranci so opazovali te valeče se kolone z dokaj čudnimi občutki.
Kolikor bolj se je bližal 8. maj, toliko večje razburjenje je bilo med okupatorji pa tudi med prebivalstvom. Ozračje je bilo zelo napeto in nihče ni imel nikjer pravega obstanka.
UKAZ ADMIRALA DČNITZA
7. maja ob 23. uri je radio sporočil novico:
»Admiral Donitz, vrhovni poveljnik nemške armade,
ukazuje, naj se na vseh frontah ustavijo vse sovražnosti. Zlasti pri umiku ne sme nihče več uničevati pomembnih zvez v sovražnih deželah«.
Partizanska komanda mesta Novega mesta, ki je bila prve majske dni 1945 na Riglju, prej pa na štalah nad Semičem, se je premikala iz Koroške vasi in Vinje vasi v koloni proti Novemu mestu. Čez Barončev hrib so prišli 8. maja zjutraj do Gotne vasi, se ustavili pod Mr-varjevim kozolcem ter zasedli nemške strelske jarke, ki so jih sovražniki opustili in se preselili v varnejše utrdbe v mestu.
8. maja okrog 9. ure zjutraj sta odšla zastavnik NOV Tone Pavlič in kurir komandanta mesta Novo mesto Slavko Kren iz Draganjlh sel na pogajanja na blok v Gotno vas, ki je bil pri Ovničkovi hiši. Z druge strani sta prišla dva nemška .oficirja, z njima pa kot tolmač domobranec Puntar, bivši prometnik v Novem mestu. Nemci so predlagali partizanom, naj bi šli na pogajanja o predaji mesta v Novo mesto, kjer da imajo pripravljeno sobo za razgovore, kar pa sta odločno zavrnila. Od Nemcev sta zahtevala, naj mesto takoj zapustijo ter položijo orožje pred partizani v Gotni vasi, potem pa lahko odidejo, kamor hočejo, sicer bo sledil splošen napad na mesto. Nemcem ni bilo do tega, da bi položili orožje v Gotni vasi, zato so dejali, da bodo orožje položili v mestu. Toda partizana nista popustila. Iz bunkerja na bloku je prišel še domobranec Zelinger in si radovedno ogledoval Pavličevo brzostrelko. Pavlič je bil ponosen nanjo, saj jo je dobil kot nagrado za junaštvo, ko je rešil ujeto partizansko patruljo, v IX. korpusu. Nemški oficir je bil radoveden, katera brzostrelka ima okrogel šaržer. Rekel je Pavliču, naj mu pokaže, kako gredo patroni y cev. Pavlič je dejal, da je brzostrelka ruska, nato pa je izvlekel ruski boben z 72 naboji, da bi mu ga pokazal, še isti trenutek pa je izza pasu potegnil kratki ravni šaržer in ga ročno vtaknil v avtomat. Nasprotniki so se spogledali in ugotovili, kako je partizan previden. Tudi tokrat jim ni uspelo, da bi prelisičili partizana in ju morda obdržali kot talca.
OD ZDAJ BODO UKAZOVALI PARTIZANI
Nemci so se vedli dokaj prijazno in spraševali, koliko partizanov je pred mestom. Pavlič jih je pošteno nalagal in prestrašil, ko jim jeodgovoril, dajepred mestom enajst tisoč partizanov, čeprav je v resnici celotna komanda mesta Novo mesto s komoro vred štela le okoli 280 borcev. Oficirja sta hitro sedla v avtomobil, še prej pa naročila partizanom, naj počakata, da bo kurir prinesel sporočilo o odločitvi njihovega komandanta. Partizana sta počakala, a vrnil se je samo Puntar, ki jih je ponovno prepričeval, naj gresta z njim v mesto. Toda oba sta to odklonila in povedala, da bodo od zdaj naprej ukazovali partizani.
V mestu pa so se Nemci in domobranci že panično pripravljali za odhod. Še prej so za slovo hoteli podmi-nirati in razstreliti most čez Krko med mestom in Kan-dijo, da bi jih partizani, ki so bili že v Gotni vasi, ne mogli prehitro zasledovati. V zadnjem trenutku so hoteli narediti veliko škodo mestu in ogroziti življenja ljudi, ki so živeli v bližini mostu. Tedaj so jim stopili nasproti nekateri pogumni Novomeščani in od nemškega komandanta zahtevali preklic, da bi se most razstrelil.
8.	maja, približno ob 11. uri dopoldan, je Ivan Pavlin odšel na ulice, čeprav so nad mestom ves čas krožila letala in je bila večina ljudi po zakloniščih. Pred mostom je zagledal četo nemških kolesarjev, ki so imeli minometalce in mitraljezeobrnjeneproti Kandiji. Na sredi mostu so imeli dva zaboja ekrazitaza razstrelitev mostu, ob mostu pa je bila napeljana žica. Ko je to opazil, je zaslutil, da je novomeški most, ki je doslej kljuboval vsem bombardiranjem, v veliki neposredni nevarnosti. Hitro se je vrnil v mesto in začel iskati ljudi, ki bi odšli kot odposlanci na nemško komando, ki je bila v Kastelčevi hiši na Ljubljanski cesti. •
Srečal je sodnika Staneta Švajgerja in ga nagovoril, naj pomaga preprečiti razstrelitev mostu. Švajger se ni dal preveč prositi, saj je videl, da gre zares. Mimo sta prišla še Matija Vahtar in Ljubo Ferlič, ki sta svetovala, da bi odšli še po odvetnika Jožeta Bučarja, ker sta slišala, da je bil prejšnji večer na nekem sestanku predlagan za župana. Skupaj so odšli k njemu in ga srečali, ravno ko je šel z dr. Tonetom Furlanom po stopnicah Furlanove hiše. Razložili so jima, da hočejo Nemci most razstreliti in da bi bilo dobro Nemce preprositi, naj tega ne store.
MEŠČANI REŠIJO MOST
Iz Kastelčeve hiše, kjer je bila nemška komanda mesta, je prišel nemški stotnik, prosili so ga, naj most pustijo in ga ne razstrele. Ta jim je odgovoril, daje že dal nalog in da bo mostzletelvzrak točno ob dvanajsti uri. Ko pa je videl, da manjka do tega časa samo še nekaj minut, je poslal svojega kurirja na most z naročilom, naj počakajo z razstrelitvijo toliko časa, dokler ne pride sam tja.
Tako so vsi odšli na most k Nemcem, ki so se že pripravljali na razstrelitev, ker so se bali, da bi partizani prehitro prodirali za njimi in domobranci. Še pred mostom jih je dohitel dr. Ivanetič in se jim pridružil. Ko so prišli na most, je nemški stotnik rekel Nemcem, da mostu ne bodo pognali v zrak. Ostali nemški oficirji na mostu so se začeli jeziti in zahtevati, da se most mora razstreliti. Videlo se je, da se boje partizanov in kazni za svoja nasilstva in zločine, zato so bili vsi iz sebe. Ko so od meščanov izvedeli, da je že prejšnji večer njihov admiral Dčnitz dokončno kapituliral pred zavezniki in da ne sme nihče več uničevati pomembnih prometnih zvez v okupiranih deželah, soseomehčali. Eden izmed nemških podoficirjev je odšel na sredo mostu in brez povelja vrgel zaboj ekrazita v Krko. Nemški Oficirji so kričali nanj, naj počaka, češ da pogajanj še ni konec. Nato so se nemški oficirji obrnili k deputaciji in rekli, da bodo most pustili, če jim zajamčijo, da partizani ne bodo napadli Novega mesta do 17. ure. To so jim odposlanci obljubili s pogojem, da jih pustijo k partizanom na pogajanja. Nemci so to dovolili in tako je delegacija meščanov odšla preko mostu v Kandijo, kjer so se srečali z največjimi domačimi izdajalci in krvoloki: Zelingerjem, Einspilerjem in Mavcem. Le-ti so jih ustavili in vprašali, kam so namenjeni. Ko so jim povedali, so nekaj časa premišljevali, kaj bi naredili z njimi, nato pa je eden izmed njih rekel: Pojdite, ali gorje vam, če se našim družinam kaj zgodi! Nečakajte nas, ko se vrnemo nazaj!«
Tako je delegacija mesta krenila do Žabje vasi, kjer je zvedela, da je štab komande mesta Novo mesto v Gotni vasi. Odšli so v Gotno vas, kjer je bila pri Zurčevi hiši partizanska žična ograja. Na eni strani je stražil prehod domobranec, na drugi pa trije partizani. Domobranec jih je ustavil in vprašal, kam gredo. Nekaj časa je premišljeval, če bi jih pustil k partizanom, potem pa ga je eden od delegacije odrinil in že so bili na partizanski strani.
Ta čas je prišel v Gotno vas že tudi štab komande mesta s komandantom Zemljakom — Domnom, ki je delegacijo povabil v Mejačevo hišo. Novomeščani so mu povedali, zakaj so prišli in kako kaže z mostom. Partizani so se posvetovali, nato pa delegaciji izročili listič, na katerem je pisalo, da bodo čakali samo do 16. in ne do 17. ure. Tako je bilo končno tudi pogajanje s partizani. Mostje bil rešen.
Listič, na katerem je pisalo, da partizani ne bodo napadli mesta pred 16. uro, so izročili kolesarju Liparju, ki ga je odnesel na most k Nemcem. Toda teh ni bilo več tam, ker so iz strahu pred partizani izpraznili mesto in se umaknili proti Otočcu. Za kurirjem se je v mesto vrnila tudi delegacija mesta, ki je tako uspešno ubranila most pred razstrelitvijo.
GROŽNJE BEŽEČIH DOMOBRANCEV
V času, ko je bila delegacija mesta pri štabu komande mesta Novo mesto na pogajanjih, so Nemci in domobranci z mrzlično naglico pospravljali in odhaja-
li.	Zlati lovorov venec zmage, ki je štiri dolga leta lebdel v »bistrih« belogardističnih in kasneie domobranskih
glavah, je zbledel in izginil kot fata morgana, pokazal pa se jim je drugačen privid, privid, ki jim je pognal v kosti toliko strahu in sramu, da so tudi sami želeli čimprej oditi. Medtem ko so zapuščali svoje kasarne, so v svojem lističu »Za blago očetnjave« najbolje izrazili svoje mišljenje in razpoloženje. Zagotavljali so, da se umikajo samo začasno: »Mi se bomo kmalu vrnili, ker imamo od zaveznikov zagotovilo. Naš boj se bo od slej nadaljeval drugod in še temeljiteje kot doslej. Saj jez nami Bog, z nami so srbski dobrovoljci in četniki, z nami so veliki anglo-ameriški zavezniki, z nami je ves pošteni svet!«
Bežeči domobranci so grozili, kot da so prebivalci Novega mesta krivi njihovih neslavnih dni. Teh groženj so se prestrašili celo nekateri preudarni Novomeščani in so pobegnili ali hoteli pobegniti z njimi vred. Vendar je bilo še dosti ljudi, ki so smatrali takšne »junaške« besede za onemoglo jezo, in ti so marsikoga zadržali v mestu. Precej ljudi pa je zbežalo na Trško goro zaradi bojazni pred ponovnim bombardiranjem. Na ročnih vozičkih in samokolnicah so vozili s seboj borno imetje. Po nekaj dneh, koso se prepričali, daje vojne res konec, so se vrnili v osvobojeno mesto.
Kmalu zatem, ko je delegacija mesta odšla iz Gotne vasi, so tudi partizani komande mesta krenili za njo. Odšli so preko Žabje vasi proti mestu. Vso pot so jih prebivalci sprejemali s cvetjem in jih navdušeno pozdravljali kot osvoboditelje in se veselili konca vojne.
Oddelek partizanov, ki ga jevodil Pavlič, sejeustavil na križišču pred kandijskim mostom, kjer jih je že čakalo nekaj Novomeščanov. Novo mesto je bilo dobro utrjeno, posebno so bile zavarovane vse ceste, ki so vodile v mesto. Pred mostom je bilo postavljenih več protitankovskih ovir, betonskih piramid. Promet z vozili je bil nemogoč, zato so začeli prebivalci te ovire takoj odstranjevati. Komandant komande mesta Ze-mljak je po kurirju poslal Pavliču belega konja, da je šel v mesto pogledati, kakšen je položaj. T ako je Pavlič prvi prijezdil v mesto, in to do rotovža, kjer se je obrnil Na trgu je bilo takrat vse prazno in vladala je strahotna tišina. Po nekaj trenutkih se je Pavlič vrnil v Kandijo, odkoder je kurir odpeljal konja nazaj k Zemljaku, ki je nato okoli druge ure popoldan na čelu čete komande mesta prijahal v Novo mesto.
ROŽE, SOLZE IN CVETJE VESELJA
Mesto je medtem že oživelo. Odpirati so se začele polknice, skoz okna pa so pokukale na dan trobojnice. Hiše so bile močno poškodovane od bombardiranja. Nekdaj lepo mesto je bilo tako izmaličeno, da je bilo videti kot razpadajoči gobavec, vendar je bilo okrašeno z zelenjem in s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami.
Partizani so prikorakali pred rotovž, kjer so se ljudje z rožami v rokah in solzami v očeh zgrnili okrog njih. Mesto je bilo po štiriletni okupaciji od italijanskih in nemških okupatorjev ter domačih izdajalcev spet svobodno.
Prva pot je partizane v osvobojenem Novem mestu vodila na sodišče oziroma v zapore, kjer so bili zaprti aktivisti in pripadniki Osvobodilne fronte. Ko so se začele odpirati celice v zaporih in so prišli zaporniki na prostost, je nastalo nepopisno veselje.
Vse popoldne je bilo mesto preplavljeno z veseljem, petjem in navdušenjem. Trg, na katerem so se zbrali skoraj vsi meščani, je bil nastlan z rožami, prvi streli, ki so bili izstreljeni ta dan v mestu, pa so bili streli veselja.
V skladišču na Glavnem trgu so partizani odkrili zalogo krompirja in drugehraneterpodkvezakonjein vse to so predali črnogorskim in hercegovskim brigadam, ki so proti večeru prišle v mesto in s seboj prinesle novo Jugoslavijo. Z balkona občinske hiše na Glavnem trgu so se vrstili pozdravni govori, namenjeni partizanom kot osvoboditeljem Novega mesta. Čestitali so jim za uspeh in zmago. T udi množica ljudi, ki se je zbrala na Glavnem trgu, je vzklikala partizanom in maršalu Titu. Novomeščani so bili veseli in zadovoljni, da se je končala štiriletna okupacija in trpljenje pod okrutnimi okupatorji in domačimi izdajalci.
Zvečer je po dolgih mesecih teme na trgu spet zasvetila močna obločnica. Brez policijske ure, brez korakov nadutega stražarja v zeleni uniformi — ena sama pesem, ena sama svoboda. Tako je Novo mesto dočakalo veliki dan, ko je postalo popolnoma svobodno.
ZDENKO PICELJ
Obletnica smrti Antonia Gramscija
ZANESENJAŠTVO NE MORE KLJUBOVAT! NERAZVITOSTI
27.	aprila 1937 je dolgotrajni bolezni podlegel veliki evropski kulturni duh, teoretik marksizma in voditelj italijanskega in evropskega delavskega gibanja Antonio Gramsci.
Gramsci je stopil na zgodovinsko prizorišče v času prve svetovne vojne, ko se je vključil v diskusijo o nevtralnosti Italije. Tedaj je študiral lingvistiko in književnost v Torinu. Pisal je dramske kritike in vse bolj spremljal politično dogajanje v Italiji in v Evropi. Leta 1919 je bil med ustanovitelji tednika Ordine nu-ovo (Novi red). Časopis je komentiral revolucionarna dogajanja po Evropi, zlasti v mladi sovjetski republiki. Kmalu je stopil na čelo delavskih bojev v Torinu in oblikoval program sprememb v organizaciji dela in države, program izgradnje novega reda, novega tipa delavca, novega tipa občutenja in intelektualnosti. Gramsci je bil s svojo bogato izobrazbo in s širokim razgledom po italijanskem in evropskem dogajanju na področju proizvodnje nove misli in nove duhovnosti vodilna idejna sila časopisa in tako imenovnega gibanja svetov v Torinu.
V drugi polovici leta 1921 je gibanje postopno uplahnilo. Vse močnejši so postajali fašisti, ki so ob pomoči policije in sodstva polagoma in dokaj sistematično
z vdori na sedeže delavskih glasil in delavskih organizacij in z oboroženimi napadi na delavske manifestacije prestrašili delavstvo. Najhujša demoralizacija delavskega gibanja pa je izšla iz porazov delavskih akcij, zlasti zadnje zasedbe tovarn v Torinu leta 1921. Po Gramscijevi oceni je porazu botroval oportunizem v vodstvu socialistične stranke, ki je, namesto da bi iskro upora iz severnoitalijanskih mest prenesla na jug Italije in se tako postavila na čelo revolucionarnih zahtev delavcev in kmetov, zatirala revolucionarne pobude, zlasti v Torinu in Milanu. Tako delavsko gibanje v Italiji ni imelo štaba revolucije, kakršen je bila KP v Rusiji v času oktobrske revolucije. Po Gramscijevi oceni pa pri tem zgodovinskem porazu ni šlo le za subjektivne slabosti v vrhu stranke, temveč je bil vzrok v zasidranosti stranke v nerazvitem delavskem razredu, ki še ni bil dozorel v revolucionarni subjekt. V zaostalih družbenih razmerah tudi politični predstavnik razreda ni mogel delati čudežev.
Tu se zastavlja vprašanje, zakaj je ruskim komunistom uspelo izpeljati revolucijo v še veliko bolj zaostalih razmerah. Gramsci pojasnjuje, da se je v času vojne v Rusiji vvelikem pomanjkanju, ki gajepovečala v zaostrovanju nasprotij med vladajočimi in vladanimi, gospodo in kmeti ter delavci, oblikovala trdna kolektivna zavest o nujnosti sprememb, ki jih je izrazila komunistična partija. Vendar je bila ta zmaga volje, ki se je oblikovala kot antiprogram, ne pa kot pozitivni program revolucije, kratkotrajna. Zanesena volja in revolucionarna morala ne moreta dolgo kljubovati ekonomski, politični, kulturni nerazvitosti. Program socialistične revolucije, ki je bil pisan na kožo razvite zahodne družbe, je moral sestopiti na formulo industrializacije in svetov.
Gramsci je sodeloval pri ustanovitvi komunistične partije Italije. Vodil je frakcijo, ki se je opirala na izkušnje gibanja svetov. Zavzemal se je za strateško usmerjeno delo med delavci in kmeti, za samostojnost KPI v odnosu do Kominterne, za realen program boja proti fašizmu v Italiji, ki je zahteval združitev vseh demokratičnih in naprednih družbenih sil za zmago
nad fašizmom in za ohranitev pridobitev meščanske demokracije, ki jih je fašizem vztrajno odpravljal.
Leta 1924 je bil Gramsci izvoljen za generalnega sekretarja KPI. Pod njegovim vodstvom so komunisti dosegli velike uspehe pri združevanju vrst v boju proti fašizmu. Na terenu so znotraj delavskega gibanja potihnili frakcijski boji. Gramsci na svobodi je postal Musolinijevemu režimu prenevaren. Novembra 1926 so ga fašisti strpali v zapor, kjer je dočakal smrt.
Gramsci je bil šibkega zdravja, zapor pa je še bolj razbohotil klice bolezni. Zavedajoč se teh nevarnosti, se je Gramsci takoj po obsodbi spravil k pisanju in se
GRAMSCI JE VELIK IN MOČAN ČLOVEK
V zaporu je Gramsci naletel tudi na plečatega delavca, katerega je zanimalo, kdo je. Gramsci se mu je predstavil, oni pa ga je ves navdušen vprašal, ali je morebiti kaj v sorodu s komunističnem poslancem A. Gramscijem. Gramsci mu je povedal, da je to on sam. Delavec mu ni verjel, češ da je Gramsci velik in močan človek, ne pa tak kot oni pred njim, majhen in slaboten.
prisilil k intelektualnemu delu. Ni več samo prebiral številnih revij in knjig, pač pa je začel prevajati in se učiti tujih jezikov, poleg tega je začel pisati zapiske »za večnost«. Tako so leta 1929 začeli nastajati Guaderni del carcere, Zaporniški zvezki, ki predstavljajo cvet marksistične pa tudi družbene in politične misli sploh. V središču njegovih beležk je zanimanje za oblikovanje in vlogo italijanskih intelektualcev v zgodovini Italije, polemike Croceja z Marxom in s tem v zvezi problem filozofije prakse (marksizma), problem hegemonije in države, pozicijske vojne, amerikanizma in taylorizma, vloga podlistkarskih romanov pri oblikovanju ljudskega okusa idr.
Iz zapora je Gramsci pisal številna pisma svojcem in prijateljem, zlasti ženini sestri Tatjani, ki je živela v Italiji. V njih opisuje svoj boj z boleznijo in malodušjem, slikovito prikazuje stike z drugimi zaporniki, razmišlja o problemih, ki jih je analiziral v zapiskih, bodri ženo v oddaljeni Moskvi in daje očetovske nasvete svojima otrokoma. Njegova pisma .subtilno izpričujejo duha časa in stanje njegovega duha. Po literarni dovršenosti in sporočilnosti se uvrščajo v vrh italijanske umetniške besede. V slovenskem jeziku so izšla leta 1955.
Od Gramscijevih del imamo preveden izbor iz Zaporniških zvezkov (1974) in izbor političnih spisov iz obdobja 1916—1926 (1982).
IGOR LUKSlC
Junaštvo
SLOVENSKA ZASTAVA PREPREČILA MOBILIZACIJO BELE GARDE
Te dni mineva 45 let, kar je skupina skojevcev v Žužemberku na domiseln način in brez prelivanja krvi razbila nameravano mobilizacijo bele garde, ki jo je v središču Suhe krajine načrtovala klerikalna duhovščina. 24. maja 1942 so na pobudo revolucionarja Jožeta Slaka—Silva čez reko Krko sredi noči napeljali na daljnovod slovensko zastavo z rdečo zvezdo, ki je razburila reakcijo, še bolj pa italijansko vojsko.
Maja 1942 se je v Suhi krajini pričela živahna agitacija dekanijske duhovščine, ki je bila odkrito naperjena zoper narodnoosvobodilno gibanje. V Zafari je duhovščina sklicala tajni sestanek kmečkih fantov, da bi jih opozorila na komunistično nevarnost. Vendar ni šlo samo za to. Kaplan Janez Jenko je šel še korak dlje. Pod njegovim vodstvom je duhovščina, pomagal ji je tudi komandant Radovan Slane iz Litije, načrtovalave-liki met. Svojo akcijo so pripravili na binkoštno nedeljo, 24. maja 1942, vendar se jim zamisel ni posrečila. Za vse klerikalno usmerjene fante je duhovščina pripravila posebne pozive, na katerih je pisalo, da imajo zborno mesto na Krušnem vrhu pri Zafari. Čeprav so pozivi nosili oznako strogo zaupno, so vseeno prišli v roke skojevcev, ki so takoj ustrezno ukrepali.
BOJ MORA BITI TIH IN UČINKOVIT
Časa ni bilo veliko. Skojevci so morali kmalu ukrepati. Zato sta našla brata Ciril in France Lavrič stik s komisarjem novomeške čete Jožetom Slakom—Silvom, ki je imel svoj sedež na Brezovi rebri.
France Lavrič se srečanja z Jožetom Slakom spominja takole:
»Bil je lep petkov večer. S Cirilom sva se odpravila od doma, kot da greva vasovat k dekletom. Na nebu je sijala luna, ko sva jo mahnila proti Zafari. Kradoma sva se približevala Blatnikovemu nasadu, ki naju je že od daleč vabil s svojim opojnim vonjem. Sadno drevje je res odcvetelo, zato pa je toliko bolj dišalo po vrtnih rožah in poljskih cvetlicah. Poiskala sva dogovorjeno mesto in čakala. Nekje v daljavi se je oglasila cerkvena ura, ki je za trenutek preglasila pospešen utrip srca. V mraku se je kmalu izluščila črna senca, po postavi sva sklepala, da prihaja Jože.
Šepetaje sva mu razložila svoj načrt. Pazljivo je poslušal, potem pa se je globoko zamisli. Kot da bi udarila strela z neba, je monotonijo našega pogovora presekala Jožetova beseda, ki je bila trda in odločna. Dejal je: »Ne, ne, ne bomo napadli fantov, kajti to bi rodilo velik odpor pri prebivalcih. Poiščita kakšno drugo obliko tihega boja, ki ne bo boleč, biti pa mora učinkovit.«
Mimogrede je omenil tudi zastavo, ki jo je treba obesiti na kakšno vidno mesto, vendar določnega predloga ni imel. Skratka, v tistem trenutku rešitve nismo našli. Naloga j e ostala nerešena. Stisnili smo si roke, nato je noč vzela Jožeta in njegove spremljevalce, ki so v "bližini sadovnjaka stražili, da nas krabinjerji ne bi presenetili.«
PROTESTNA AKCIJA DOBI KONČNO PODOBO
Ko sta se Ciril in France vrnila s sestanka z Jožetom Slakom, je bila njuna glavna skrb, kako pripraviti in organizirati primerno in učinkovito sabotažno akcijo.
Čas ni bil njun zaveznik, zato sta morala pohiteti. Ciril je predloge stresal iz rokava. Poznalo se mu je, da je prej obredel precej sveta in si nabral veliko izkušenj. Brata sta bila najbolj navdušena za akcijo z zastavo, ki jo je mimogrede omenil tudi Jože Slak.
Čeprav sta kmalu ugotovila, da je najbolj sprejemljiva akcija z zastavo, sta imela takoj veliko težav. Prvič nista imela pri roki primerne zastave, ki bi ponazarjala narodnoosvobodilni boj, drugič pa tudi nista vedela, kam bi jo obesila. Ciril je predlagal, da bi jo nataknila kar nazvonik farne cerkve v Zafari, kjer bi bilavsem na očeh, zlasti tistim, ki bodo na binkoštno nedeljo prišli k verskemu odredu. Motilo pa ga je, da je cerkev le preveč oddaljena od središča naselja, zato provokacija prav gotovo ne bi doseglazaželjenega učinka. Imela sta še več predlogov, vendar se nista mogla zediniti.
Razmišljanja je prekinil Ciril, ki je skočil, kot da bi ga pičila kača. Zavpil je: »Jože imam!« France ga je prestrašeno pogleda in vprašal: »Kaj imaš, saj še ničesar ne vidim!« Kot da bi bil Ciril rahlo užaljen, je globoko zajel sapo in pričel razlago: »Zastavo bomo obesili naelekt-rični daljnovod, ki teče prek Krke pri transformatorju. Nataknili jo bomo na žice sredi noči, ne da bi bilo treba izklopiti tok. Ne bo lahko, vendar jo bodo zelo težko sneli. Ti boš naredil vodilo in škripec, zastavo nam bo sešila Možetova Pavla, k sodelovanju bova pritegnila še nekaj drugih naših zaupnih prijateljev. Boš videl kako jim bomo posvetili! Lotiva se dela, kajti čas naju močno priganja.«
ZAČETEK SKOJEVSKE AKCIJE
Ko je bilo vse nared, so se pri Lavričevih zbrali nosilci protestne akcije. Ciril je vsakomur ponovno in podrobno razložil, kaj mora storiti, oziroma kakšna je njegova naloga. Ciril in France sta prevzela levji delež, skratka najtežji in najodgovornejši, čakalo ju je obešanje zastave. Drugi trije (Emil Crzinčič, Janez Rakef in Milan Mrvar) so v glavnem imeli dolžnost, da poskrbijo za zavarovanje. Njihova naloga je bila, da karabinjerji, ki so včasih tudi ponoči kolovratili naokoli, ne bi presenetili tovarišev. Nevarni so jim bili tudi drugi nepovabljeni gostje. Lahko bi v lepi in mesečni noči naletel nanje tudi kakšen zapoznel vasovalec.
Kazalca sta že lezla na polnoč, ko sta se izluščili dve temni senci, ki sta se plazili preko Tomaževega lesenega mostu čez Krko na njen desni breg. v rokah sta nesli vrečo in nekaj dolgega, zvitega in ne preveč težkega. Zelo se jima je mudilo, saj sta osebi zasopli hiteli proti nasprotnem bregu.
Ko sta Ciril in France prispela na desni breg Krke, sta se mimogrede ustavila še pri starem skednju, kjer se jima je ponujala visoka lestev; gospodar jo je uporabljal za vlaganje snopov v kozolec in za obiranje sadja.
Veliko nista razmišljala. Brez besed sta se sporazumela, da jima lestev lahko veliko pomaga. Odne-
sla sta jo na strmi breg k električnemu drogu, ki je stal tik Krke. Položila sta jo v travo, kjer je lepo čakala do konca opravljene naloge. Ciril je iz vreče vzel kavljasto orodje (mačke), ki jih elektrikarji uporabljajo za plezanje na drogove. Pripel si jih je na noge. Na drog se je povzpel kot veverica, France mu je dvignil in primaknil zastavo, ki jo je Ciril urno in spretno potegnil k vrhu droga.
Po opravljeni nalogi sta se odpravila spet na levi breg. V tem času so se kazalci na uri že krepko spustili navzdol. Z dogovorjenim znakom — oponašala sta čukov skovik, ki bi ju tudi drugače opozoril na nevarnost — sta obvestila svoje stražarje, da sta spet na njihovi strani. Na kratko sta fante seznanila s potekom akcije. Potem so si zadovoljni stisnili roke. Zaželeli so si srečo in jo hitro odkurili vsak na svojo stran.
Skojevci so se pred akcijo natanko dogovorili in predvideli morebitne najslabše in tudi najugodnejše inačice, ki bi seveda prišle v poštev le, če bi se kjezata-knilo. Pripravljeni so bili celo na najhujše. Trdno so sklenili, da ne bodo njkomur ničesar priznali, pa če bi jim tudi nohte vlekli s prstov. Vsako najmanjše priznanje bi bilo zanje usodno, pomenilo bi tudi njihov konec. Čakala jih je puškina cev in krogla v glavo.
LEPO MAJSKO JUTRO JE RAZKRILO ZASTAVO Z RDEČO ZVEZDO
Ker je bila drugi dan binkoštna nedelja, so se okoličani rano zjutraj odpravili k maši, ki je bila pri farni cerkvi v Zafari. Prebivalci Prapreč, Vrhovega, Križev, Šmihela in drugi so se nemo in zvedavo zazrli v jasno nebo. Pogledi so se ustavili na zastavi, ki je vihrala na žicah. Ljudje so se spogledali, niso vedeli, za kaj gre. Brez besed so nadaljevali pot v cerkvev.
Komaj so se farani oddaljili, so k transformatorju že pritekli karabinjerji. Nemočno so se ozirali v nebo. Kričali so na ves glas in mahali z rokami. Ko so se spomnili, da bi lahko bila transformator in daljnovod minirana, so se urno pobrali na varno razdaljo in nadaljevali z razpravo. Ker niso našli dobre rešitve, so se umaknili v Košičkovo hišo, kjer so nadaljevali bojni posvet. Odločili so se za taktiko čakanja, previdnosti in pripravljenosti, ker niso mogli vedeti, kaj vse se skriva za ozadjem zastave.
Vojaki iz Novega mesta in Trebnjega so prišli na pomoč še isti dan, vendantudi ti niso v nedeljo pogrun-tali nič pametnega. Končno odločitev so vsi skupaj sprejeli šele v ponedeljek zjutraj, ko so iz varne razdalje pričeli streljati po zastavi. Najprej jim je uspelo prestreliti električno žico, ki je povezovala transformator z naseljem, vendar ni imela nobene zveze z zastavo. Cez čas je padla v Krko prestreljena žica daljnovoda, vendar je zastava še vedno kljubovala. Vojaki so zastavo sestrelili šele tedaj, ko je neki boljši
strelec zadel škripec. Prebivalci okoliških vasi, ki so spremljali močno streljanje, niso vedeli za skojevsko akcijo, zato so spet mislili, da so partizani napadli Žužemberk tako kot 26. marca 1942.
FANTJE IZ VASI KRKA NEVEDE POMAGAJO SKOJEVCEM
Italijani se ne bi tako lahko ohladili, saj so že prej pokazali, kako se znajo maščevati — v mislih imamo dogodke po prvem napadu partizanov na Žužemberk — če se ne bi v isti noči slučajno na tem mestu v nekoliko bolj zgodnjih urah pojavili fantje iz vasi Krka, ki so šli v partizane. Ni šlo za dogovorjeno akcijo, ampak žgolj za naključje. Italijanski karabinjerji, ki so v zgodnjih nedeljskih urah sicer čutili navzočnost partizanov, so njihov pohod povezali z obešanjem zastave. S tem je bil odvrnjen vsak sum od fantov iz Žužemberka, česar pa pobudniki in izvajalci akcije dolgočasanisovedeli. Italijani so napačno presodili; k temu jih je zapeljala navzočnost kršnih fantov in tudi lestev, prislonjena ob električnem drogu, ki so jo po njihovem mnenju uporabljali provokatorji.
Če ne bi bilo srečnega naključja, bi se dogodki verjetno drugače sukali: ljudje bi spet romali v internacijo, ponovno bi se pojavil »rdeči petelin«, lahko pa bi se zgodilo še kaj hujšega. Udeleženci protestne akcije so imeli izredno srečo, saj so s svoje kože izbrisali krivdo, ki so jo karabinjerji vede ali nevede naprtili nekomu drugemu.
Skojevci so tako do podrobnosti uresničili svojo zamisel, ki seje v grobih obrisih rodila na sestanku vZa-fari. Jože Slak je imel prav. Pošteno je bilo, da je žužemberške mladince usmerili tako. S to potezo so razbili poskusno mobilizacijo bele garde, nikomur niso skrivili niti lasu, hkrati pa so pri napredno mislečih Suhokranjčanih izbojevali nov kapital, ki jim je kasneje še kako prav prišel.
SKOJEVSKA AKCIJA V ITALIJANSKIH DOKUMENTIH
Skojevska akcija je odmevala tudi v vrstah italijanskih karabinjerjev, ki jim očitno ni bilo vseeno, da so jim partizani tako rekoč pred nosom obesili slovensko zastavo. Kot je že bila pri njih stara navada, so vedno ;znali iz muhe narediti slona. Nekako je bilo potrebno opravičiti spodrsljaj in strah. S tem so se skušali oprati pred višjim poveljstvom, ki nikakor ne bi bilo zadovoljno, če bi se poročilo glasilo drugače, kot so ga sestavili karabinjerji.
V Zborniku dokumentov in podatkov o NOV Jugoslavije je moč prebrati originalno poročilo, ki je bilo naslovljeno višjemu poveljstvu karabinjerjev. Prebrali smo takole: »V nedeljo, 24. maja, je nad sto upornikov, oboroženih z mitraljezi, ob 5. uri zjutraj kakih 500 metrov od Žužemberka (ZN — CO) obesilo na žice električnega daljnovoda jugoslovansko zastavo z napisom ,Smrt fašizmu — svoboda narodu'. Baje so grozili z napadom na karabinjersko postajo kraljevih karabinjerjev. Odrejeni sta bili dve četi, ki sta se spopadli s partizanskimi elementi in dva ubili.«
Strah ima velike oči. Karabinjersko poročilo je udarilo mimo. Kot je znano, sploh ni šlo za partizane, ampak za skupino dvanajstih fantov s Krke, ki so šli s kolesi v partizane. Zastavo so skojevci res obesili v noči cxf sobote na nedeljo. Ravno tako sonabinkoštno nedeljo italijanski vojaki pridrveli iz Novega mesta in Trebn jega in so zasledovali partizane. Vendar je na Jami pri Dvoru postal njihova slučajna žrtev pekovski pomočnik in skojevec Milan Mrvar. Zakaj seje Milart napotil na Jamo, je bila dolgo časa skrivnost. Njegova sestra Rezka je pred kratkim povedala, daje njen brat Milan, ki mu je očitno gorelo pod nogami, iskal zvezos Francetom Smrketom — Joštom, ker mu je ta baje obljubil, da ga popelje v partizane. Ker gaočitno ni našel, je Milan, ki je bil izredno hraber mladenič, nekoliko premalo previden pozabil na nevarnost, ki je prežala povsod. Morda ga je tudi zanesla mladostna vihravost. Kdo je bil druga žrtev italijanskega zasledovanja, m znano, verjetno so se tudi pri tem poročevalci zmotili.
Skratka, v italijanskem karabinjerskem poročilu je bilo na srečo žužemberških skojevcev veliko pretiravanja in neresnice, kar je pomagalo, da so karabinjerji in vojaki, prej kot je kdo lahko upal in pričakoval, zaprti spis »protestne akcije«. Takšen razplet dogodkov je bil najbolj ugoden za vseh sedem nosilcev protestne manifestacije na binkoštno nedeljo, 24. marca 1942.
SLAVKO DOKL
Da bi popularizirala in pospeševalaraziskovalnedejavnosti, razpisuje Občinska raziskovalna skupnost Kočevje
nagradni natečaj
za inovacijske dosežke na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1987
Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju, tehničnih organizacijskih in družbenih dejavnosti.
1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevje.
2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji:
— izdelek oz. predlog mora bitispodročjatehničnih, organizacijskih oz. družbenih dejavnosti,
— izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavljajo bistveno novost,
— organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve.
3. Podeljene bodo naslednje nagrade:
1. nagrada	300.000 dinarjev
2. nagrada	200.000 dinarjev
3. nagrada	150.000 dinarjev
4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti.
5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati:
— točne podatke o predlagatelju,
— načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku,
— v čem je izvirnost izdelka oz. predloga,
— pridobitve oz. gospodarsko korist, ki jo nudi nova rešitev oz. izdelek,
— pismeni elaborat o organizacijskem predlogu.
6. Rok za dostavo izdelkov Odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je do 31. avgusta 1987 in se dostavi na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska cesta 25,61330 Kočevje.
Občinska raziskovalna skupnost Kočevje
©labod
tovarna oblačil
NOVO MESTO DSSS Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja prosta dela in naloge v knjigovodski in finančni službi:
I. INVENTURIST:
Pogoji: — V. stop. izobrazbe, ekonomski tehnik
— 24 mesecev delovnih izkušenj pri delih in nalogah v knjigovodstvu
— poskusno delo 3 mesece
II. KONTROLIRANJE IN LIKVIDIRANJE KNJIGOVODSKIH LISTIN:
Pogoji: — V. stop. izobrazbe, ekonomski tehnik
— 24 mesecev delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 2 meseca
III. USKLAJEVANJE TERJATEV DO DOLŽNIKOV:
Pogoji: — V. stop. izobrazbe, ekonomski tehnik
— 12 — 24 mesecev delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov:
LABOD, tovarna oblačil, Novo mesto, Cesta herojev 29, kadrovsko-socialna služba.
Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
394/19
belinka
kemična industrija, r. o., Ijubljana
7
VUGOTANIN
TOZD JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA
razpisuje
na podlagi sklepov delavskega sveta TOZD
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih OS in rezervnih delov
1. osebni avto LADA 1200 K, karamboliran iz. cena 700.000.—
2. elektromotor RK 45 KW	400.000,—
3. pogonski boben BAUER 9 KW	10.000.—
4. pogonski boben BAUER 0,75 KW	5.000	—
5. motorreduktor BAUER 0,75 KW	50.000,—
6. prirobnični elektromotor ERAN11,5 CV	15.000.—
7. elektromotor ENRICO BEZZI 3 CV	20.000.—
8. elektromotor (nekompleten) SEVER 4 KW	40.000.—
9. motorreduktor ELEKTROKOVINA 1,5 KW	60.000,—
10. dvigalo VEDA 1T/6	10.000	—
11. el. motorna lopata TEHNIKA	50.000.—
12. gonilo — dvojni polžni reduktor	5.000.—
13. krožna žaga	30.000,— Licitacija bo 26.5.1987 od 8. do 9. ure v blagovnem oddelku TOZD Jugotanin, Sevnica, Hermanova 1.
Ogled bo mogoč 25.maja od 7. do 9. ure.
Pred pričetkom licitacije plačajo potencialni kupci 10-odst. varščino od izklicne cene. Družbeno pravne osebe, ki se izkažejo s pooblastilom, so oproščene plačila varščine. Prometni davek plača kupec in ni vračunan v izklicni ceni. Po prevzemu kupljenih sredstev ne sprejemamo reklamacij.
390/19
vsk n
BELSKI TV
3
TELEVIZIJA PREKO SATELITA
K pogovoru o kabelski televiziji vsekakor sodi tudi pojem »satelitska televizija«. Boljša kot vsaka podrobna razlaga je priložena skica: signal radijskega, oziroma televizijskega studia potuje iz zemeljskega oddajnika s skledasto anteno, ki je usmerjena natančno proti mirujočemu zemeljskemu posredniškemu satelitu približno 36.000 kilometrov nad ekvatorjem. Posredniški satelit, oziroma njegov oddajnik usmeri signal spet nazaj na zemljo do skledastih sprejemnih — • satelitskih« anten (SatAn). Oddajna in sprejemna satelitska antena sta tako lahko več tisoč kilometrov vsaksebi, kar pri običajnem, »zemeljskem« prenosu radijskega UKV in televizijskega signala seveda ni mogoče.
Če si tako skledasto sprejemno anteno z vsemi napravami (kar ni ravno poceni!) postavi večja krajevna skup-
nost, lahko signale iz vesolja razpošlje po stanovanjih svojih vrlih krajanov skozi kabelsko omrežje. Če si sprejemno napravo omisli samo manjša soseska, potem takemu načinu pravimo sprejem s sku-
pinsko antensko napravo (SAN), svoj lastni sprejemnik pa si lahko (!) privošči tudi premožnejši posameznik, če si na streho postavi svojega lastnega »satana«...
MARJAN MOŠKON
n posredniški satelit
*/
/
*
SatAn
SL
zasebni sprejem
SatAn
3
vozlišče kabelskega omrežja v večji krajevni skupnosti
zemeljski
oddajnik
fc, SatAn
skupinska antena v soseski
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11
Številka: 2-80/87 Datum: 11. V. 1987
^ap°otf9i29 č,enastatutasamouPravnestar!°vaniskeskupnosti občine Novo mesto(SDL st. 14/83) je odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v skladu z določili 11. in 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SOL št 2/85) sprejel na seji dne naslednji
PREDLOG
PREDNOSTNE LISTE UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Zap. Priimek in ime št.
1 2
Bivališče
Zaposlitev
Kateg.
druž.
St.	Štev.
dr.	dosež.
čl.	točk
6	7
I. DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI IN MLADE DRUŽINE a) NOVO MESTO
— upravičenci do 3-sobnega stanovanja, do 85 m2
1. KARLO IVICA	Str., Hruševec 11
2. ERŠTE Marinka	Otočec. Sr. Grčevje 2
ROZMAN Božica RAJAK Dragan TEINOVlC Slavko PIRH Danica BABIC Nada
M. p., Grč vrh 1 Nm, Cegelnica 27 Nm. Zalog 26 Nm. Mestne njive 8 N m. Segova 4
— upravičenci do 2 do 2 1/2-sobnega stanovanja, do 70 m2
1. POTOKAR Nevenka
2. MEDVED Dane
3. NOVAK Anton
4 GOLOBIC Nada
5. VUKSA Milena
6. PIRH Vera
7. FIDERSEK Sonja
8. STANIČ Irena
9 BARBIČ Tatjana 10 KUPLENIK Marjan
11. KALIN Suzana
12. JANEZlC Ivan
13. PRAZNIK Anton
14. HROVAT Jože
15. UCMAN Alojz
16. GRABlC Mladen
17. TRUPINAMare
18. DAVIDOVlC Bare
19. BAJT Vladimir
20. TRI F KOVlC Simo 21 BUKOVEC Andreja
22. LOVREKOVlC Danica
23. ,RAJCI Josip 24 PRSLJA Ruža
25. KOKALOVlC Živka
26 PUST Jože
27 ILIČ Radovan
28 SARlC Petar
29. MASKIMOVIČ Milan 30 ZiLINSKI Kata 31. PAVLIN Marina ■' i.l : 32 MARJANOVIČ ,C
Nm. šolska 12a Nm, Kotarjeva5 Nm. Zajčji vrh 6 Nm. Birčna vas 12 Nm. Bršljin 11 Nm. Majde šile 22 Nm. Ljubljanska 14 Nm. šegova 1 Nm. Bršljin 52 Otoč.. Vrh pri Pahi 4 M.p., Gor Karteljevo 13 Škocjan, Zavinek 7 štj. Gor. Gomila 9 Nm. Majde Šilc 22 Nm, Cegelnica 67 Nm. Ragovska 21 Nm. Podgora 1 Nm. Dolž 65 Brusnice. Ratež 10 Gor Straža 42 Nm. D. Kamence43 Nm, Drska 46 Str., Podgora22 D T.. Podhosta 3 Gor. Straža 42 Nm, Kotarjeva 4 Nm. šmihelska c. 10 Nm, Bršljin 60 Rožni dol 6 Nm. Milana Majcna 1 Nm. Potov vrh 43 Nm, Nad mlini 23
NOVOLES	MD	5	850
OŠ Otočec	DND	.5	800
zap. pri zas. obrt.	MD	5	705
NOVOLES	MD	5	700
IMV	DND	5	675
ISKRA —TENEL	DND	5	670
NOVOLES	DND	5	555
IMV	DND	4	815
IMV	MD	4	785
GIP Pionir	MD	4	780
KRKA. tov. zdr.	DND	4	775
NOVOTEKS	MD	4	765
IMV	DND	4	765
ZC — DSSS	MD	4	760
Tovarna obutve	DND	4	755
ZC-TOZD Spl. bol.	MD	4	750
EMONA-DOLENJKA	MD	4	750
NOVOTEKS	DND	4	740
Krka. tov. zdr.	MD	4	725
MERCATOR-TOZD Stand. DND		4	720
zap. pri zas. obrt	DND	4	715
ISKRA-TENEL	DND	4	715
ISKRA —TENEL	DND	4	710
IMV	MD		700
IMV	MD	4	700
IMV	DND	4	695
NOVOLES	DND	4	690
KRKA, tov. zdravil	MD	4	680
NOVOLES	DND	4	675
KRKA, tov. zdravil	DND	4	675
NOVOLES	DND	4	670
NOVOLES	MD	4	670
IMV	DND	4	670
ŽTO	DND	4	670
ŽTO	M D	4	665
ŽTO	DND	4	665
NOVOLES	DND	4	650
NOVOTEKS	DND	4	650
GORJANCI	DND	4 - *	645
33. MIŠIČ Vladimir 34 ŽILIC Milena
35. KADRIBAŠIČ Sulejman
36. LOJK Marija
37. MAKSIMOVIČ Milan
38. MLEKUŽ Miran
39. FEKONJA Stefan
40. PETRIČ Milanko
41. ČUSTIČ Mirsad
42. ALEKSIČ Milan
43. LEJIČ Vasilije
44. VASIČIvka
45. GLIHA Martin
46. MILJEŠIČ Luca
47. MESOJEDEC Franc
48. IVKOVIČ Roza 49 BUBNJIČŽeljko
50. MATIČ Stoja
51. IVANJIČ Slobodan
52. JAKŠA Jože
53. KEREZOVIČ Milenko
54. LUKANOVIČ L|ubo
55. ZANOŠKI Zlatko 56 GAČEšA Radovan 57. RISTIČ Nikola
58 MAROJEVIČ Milenka
59. GOLUBIČ Zdravko
60. SMAILOVIČ Senadija
61. GRAH Boženko
62. STORJAK Jadranka
63. ISLAMOVIČ Hemida
64. SAVIČIČZorka
65. DŽURANOVIČ Mirko
66. MURN Branko
67. TONIČ Mirjana
■ upravičenci do 1 1/2 do 2-sobnega
1. PUNGERČAR Milena
2. JORDAN Milka
3. HOSTAR Cvetka
4. KACIN Ana
5. VIDIC Rafaela
6. PILIH Marica
7 DERGANC Dragica
8. DUKIČ Radmila
9. NEMANIČ Leopold
10. TURK Rozi
11. BARBORIČ Iztok
12. VIDIC Marjan
13. VLAISAVLJEVIČ Boro
14. TEKAVEC Zvone
15. MUSLIMOVIČ Martina
16. MLINARIČ Marija
17. SEČNJAK Tatjana
18. PRITIŠANAC Desa
19. PAPEŽ Jože
20. HALILOVIČ Suzana
21. Švajger Borut
22. ŠKRINJAR Darinka
23. JURŠIČ Florjan
24. ŽURA Jože
25. VOVKO Aleš
26. BUČAR Danica
27. KREN Marko
28. MAROLT Jana
29. ANŽLOVAR Dušan
30. KLOBČAR Mira 31 POPLAŠEN Frano
32. HRASTAR Jožica
33. RISTOVSKI Jordan
34. KOšMRLJ Bojan
35. BERKOPEC Božidara
36. HVASTIJA Marko
37. KAUČIČ Anton
38. BERUS Andreja
39. ENČIMER Ida
40. MAZNIK Silva
41. ČINGAROVOordi
42 LUČIČ Milan
43 ZUPAN Milka
44. HODNIK Ana
45. GORIŠEK Cvetka
46. TRŽOK Lucijana
47. KOPINA Mojca
48. ČAMPA Irena 49 MIŠIČ Jovo
50. PEJIČ Sreto
51. SEMENIČ Stane
52. HOČEVAR Majda
53. PERKO Bernarda
54. BALABANIČ Mirjana
55. GORENC Metoda
56. VIDIC Marija
57. VICENTIČLJUBINKA 58 FRANKO Andreja
59. MEŽAN Suzana
60. GOJKOVIČ Mira
61. PROGAR Joži
62. MILIJEVIČ Jela
63. MIKOLČIČAna
64. MARINKOVIČ Zdravko
65. STOJČEVIČ Jožo
66. PETRIČ Slobodan
67. NAD Darko
.	68.	PLAVEČ Aleš
69. KRISTAN Slavko
70. BORJANIČ Branko
71. MIRT Mladen
72. KAZIČ Fahrija
73. GAŠPERIČAlbina
74. TOMŠIČ Roman
75. BUBNJIČ Jakiča
76. IRT Jožica
77. STREL Ana
78. ZAGORC Ivanka
79. BALAGOVIČ Antun
80. JAKŠE Drago
81. KRALJ Milena
82.
82. ADROV1Č Taip
83. NEMANIČ Breda
84. RAJAK Zora
85. BRANKOVIČ Dragoslav
86. KOŠAK Marjana
87. ŠUTAR Majda
88 DUJAKOVIČTomislav
89. ZORANOVIČ Radomir
90. HODŽIČ Šefik
91. FISTRIČ Branko
92. ZUPANČIČ Ana
93. ISLAMOVIČ Sanija
94. SKOPLJAK Bogdan
95. BOH Slavka
96. BUČIČJuro
97. HRASTAR Jernej
98. PETROVIČ Zoran
99. FINK-HUSIČRenata
100. ZRAKIČ Milan
101. KAŠAJ Višnja
102. VUJANIČ Radomir
103. ZORANOVIČ Milenko
Dol Straža 33 Nm. Segova 18 Dolenjske Toplice 13 Nm, Drska 46 Rožni dol 6
Nm. Dol. Karteljevo29 Urš. s . V. Podljuben 19 Nm, Kett. drevored 43 Nm, Mirana Jarca 14 Nm. Kett. drevored 49 Nm. Majde Šilc 22
^ Gor. Straža 160
Nm, Cesta herojev 32 Nm, Vrhovčeva 1a Nm. Majde Šilc 8 N m. šegova 20*
Nm, Kett. drevored 49 Nm. Jerebova 8b Nm. šegova 6 Nm, Cesta herojev 32 N. Kett. drevored 49 N m. Cesta herojev 66 Dolenjske Toplice 46 Nm, Drska 46 N m. Cesta herojev 54 Nm. šegova 18 N. Mestne njive 8 Nm, Cesta herojev 26 Nm. Prešernov trg 14 Gor. Straža 65 Nm, Majde Šilc 13 Uršna sela 107 N m, Drska 46 Nm, D. Bučarja 24 Nm, Glavni trg 6
stanovanja, do 58 m2
Nm, Glavni trg 2 škoc.. Čučja mlaka 1 štj.. Prvomajska4 Nm, Slakova 2a Nm. Detelova 4 Nm. Milke Sobar 22 Mirna peč 108 Nm. Zagrebška 11 Nm. Nad mlini 42 Nm. Drska 46 Nm, Regerča vas 62 Nm. Dilančeva 13 Nm, Mala Cikava 17 Nm, Šmihel 11 Nm. Skalickega 1 Nm. Trdinova 3*
Nm, Majde šile 22 Nm. Petelinjek 46 D. T., Koč. Poljane 12 Nm, Levstikova 6 N m, Irča vas 27 Nm. Ragovska 10 a Nm, Slakova 6 Nm, Ul. stare pravde 15 Nm, Šmihel 30 štj., C. okt. žrtev 56 Str.. Vavta vas 10 Nm. Stritarjeva 4 Nm. Ragovska 10 a Nm. Runkova 5 Gor. Straža 163 Nm, Šegova20 Nm, Zagrebška 18 Nm, Slakova 1 Nm, Kandijska 3 Nm. Prečna 8 Š. T., Družinska v. 56 Nm, Cegelnica 31 Nm, Ljubljanska 41 Nm, K Roku 73 Nm. Na lazu 13 Nm. Ragovska 10 a Nm, Nad mlini 25 Nm. Ragovska 7 Štj., Orehovica 10 N m. šegova 20 Nm. Koštialova35 - • Nm. Šegova 14 Nm. Kotarjeva4 Nm, Šmihel 48 .
Nm, Ragovska 14 Nm, šefova 12 Nm, Drska 46 Nm, K Roku 29 Nm, Dalmatinova 2 Nm, Nad mlini 16 Nm, Ragovska 10 Nm, Prečna 8 Otočec 44 Gor. Straža 42 M. p.. Jablan 11 Nm, Ob Težki vodi 28 Nm, Cesta herojev 20 Nm, Prečna 2 Nm. K Roku 106 Nm, Strojarska pot 3 Nm, Slavka Gruma 58 Otočec 53
N m. Kett. drevored 48 Nm, Ob Težki vodi 62 Dolenjske Toplice 20 Nm, Kotarjeva 5 Nm, Partizanska 29 š. T., Gorenja vas 4 Gor. Straža 4 Nm, Majde Šilc 22 Nm, Segova 4 štj., Dol. Maharovec 26 Gor. Straža 67 Nm, Kastelčeva 1 Otočec, Herinja vas 18
Straža. Soteska 38 Nm, Regerča vas 83/b Nm, Cegelnica 27 Nm. Prečna 49 N m. Cesta herojev 24 Nm, Slavka Gruma 16 Nm, Brod 6 Nm, K Roku 83 N m, Kettejev drevored 32 Dolenjske T oplice 25 Nm, šegova 10 Nm, Segova 10 Nm, Potočna vas 14 Nm. Cesta herojev 66 Straža, Hruševec 18 Straža. G. Polje 19 Nm. Jerebova 8 Nm, Slavka Gruma 58 Nm, šolska 12a Dolenjske T oplice 46 Gor. Straža 70 Nm, Zagrebška 13
upravičenci do 1 do 1/2-sobnega stanovanja do 45 m2
1.	JAKŠE Milena	Nm, šegova 11
2.	BAN Zvonka	Nm. Ragovska 8
3.	BLATNIK Karmen	Nm, Pot na Gorj. 9/c
4.	BABJČ Sahida'	Nm, Partizanska 29
5.	PETKOVIČ Vida	Nm, Kett. drevored 49
6.	ŠTEMBERGER Alojzija	Nm. Ragovska 12
7.	ČRNIČ Zdenka	Nm. Mirana Jarca 18
8.	GAZVODA Antonija	Nm, Ragovska 16
9.	POGRAJC Slavka	Nm, Cvelbarjeva 10
10. KAVČIČ Joži		Nm. Belokranjska 48
11.	LUZAR Silva	Brusn.. G. Suhadol 14
12.	šKETELJ Vera	Nm. Škrjanče2
13.	KOPAR Marica	Škocjan 2
14.	LUMPERT Joži	Nm, Smolenja vas 49
15.	UHERNIK Marinka	Brusnice, Gabrje 96
16. BOHTE Štefka		Nm. Verdun 5
17	Sere Ana	M. p., Poljane 9
18.	KNAFELC Lidija	N m, šegova 18
19.	NGHISHEKVVA Marija	Nm, Šmihel 13
20.	FINK Martina	Nm, šegova 20
21.	ŠTEMBERGER Slavka •	Nm, Majde Šilc 22
22. 'SMRKE Darja		Nm. Slakova 4
23.	VOJNOVIČ Sonja	N m. šegova 14
NOVOLES
ISKRA-TENE'.
NOVOLES
Labod
ŽTO
NOVOLES NOVOTEHNA GIP Pionir NOVOTEHNA GIP Pionir GIP Pionir NOVOLES IMV
KRKA, tov. zdravil
IMV
IMV
GIP Pionir
NOVOTEKS
NOVOTEKS
Podj. za ptt promet
GIP Pionir
NOVOTEKS
KRKA, tov. zdravil
KRKA, tov. zdravil
GIP Pionir
NOVOTEKS
GIP Pionir
NOVOTEKS
Sr. š. za gost. in tur.
ZC-TOZD Zdrav, dom
GIP Pionir
ŽG-PE Kolodv. restavr. GIP Pionir Poklic, gas. enota ZC-TOZD Spl. boln.
MD
DND
MD
DND
DND
DND
DND
DND
DND
MD
DND
DND
MD
DND
DND
DND
MD
MD
MD
DND
DND
DND
DND
MD
DND
DND
MD
DND
MD
MD
DND
MD
DND
MD
DND
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
645
640
635
635
620
610
605
605
600
590
590
590
580
565
565
555
555
550
545
545
535
530
525
525
520
510
505
500
495
495
480
475
445
435
375
NOVOTEKS	MD	3	685
EMONA-DOLENJKA	DND	3	670
IMV	DND	3	665
ISKRA — TENEL	DND.	3	660
KOMUNALA	MD	3	655
IMV	MD	3	645
ISKRA - TENEL	DND	3	645
IMV	DND	3	640
GIP Pionir	MD	3	640
NOVOLES	♦ DND	3	635
KOVINAR	MD	3	635
ISKRA —TENEL	MD	3	635
TOBAKNm	MD	3	630
Javna skladišča	MD	3	630
NOVOLES	DND	3	615
zap. pri zas. obrt.	MD	3	615
NOVOTEKS	MD	3	615
IMV	DND	3	610
MERCATOR-TOZD Stand. MD		3	610
GIP Pionir	MD	3	610
IMV	MD	3	610
Dom star, občanov	MD	3	605
GIP Pionir	MD	3	605
IMV	MD	3	605
IMV	MD	, 3	605
ISKRA HIPOT	MD	3	600
GORJANCI	MD	3	600
IMV	MD	3	600
zap. pri zas. obrt.	MD	3	600
VVO	MD	3	600
NOVOLES	MD	3	595
VVO	DND	3	595
IMV	MD	3	595
NOVOTEKS	MD	3	595
NOVOTEKS	MD	3	590
IMV	MD	3	590
TISKARNA	MD	3	590
GIP Pionir	MD	3	590
NOVOTEKS	DND	3	585
NOVOTEKS	MD	3	585
NOVOLES	DND	3	585
IMV	DND	3	585
LABOD	DND	3	585
ISKRA-TENEL	DND	3	580
IMV	MD	3	580
IMV	DND	3	575
Tovarna obutve	DND	3	575
VVO	DND	3	575
IMV	MD	3	575
IMV	MD	3	570
VARNOST	DND	3	565
NOVOLES	DND	3	565
Dom. star. občanov	MD	3	565
MERCATOR-KZ KRKA	MD	3	565
ZC-TOZD Spl. boln.	MD	3	565
MERCATOR-TOZD Stand. MD		3	565
LB-TDB	DND	3	560
NOVOTEKS	MD	3	560
Tem. javno tožilstvo	MD	3	560
NOVOLES	DND	3 *	555
VVO	DND	3	550
NOVOTEKS	MD	3	545
Tovarna obutve	DND	3	540
NOVOLES	MD	3	535
IMV	MD	3	530
NOVOLES	MD	•3	530
GORJANCI	MD	3,	530
študent	MD	3	525
GIP Pionir	MD .	3	520
IMV	MD	3	515
NOVOLES	MD	3	515
NOVOTEKS	MD	3	515
ZC-TOZD Spl. bol.	DND	3	510
GIP Pionir	MD	3	510
IMV	MD	3	505
NOVOTEKS	DND	3	500'
NOVOTEKS	DND	3	500
IMV	MD	3	500
GORJANCI	MD	3	495
IMV	md ;	,3	485
NOVOTEKS	MD	3	480
NOVOLES	MD	3	480
GIP Pionir	DND	3	480
NOVOTEKS	MD	3	480
NOVOTEKS	MD	3	475
NOVOTEKS	DND	3	470
Tovarna obutve	DND	3	470
ELEKTRO	MD	3	470
NOVOTEKS	MD	3	465
GORJANCI	MD	3	465
KRKA, tov. zdravil	MD	3	465
EMONA DOLENJKA	DND	3	460
IMV	MD	3	455
IMV	MD	3	455
Tovarna obutve	DND	3	450
NOVOLES	MD	3	445
zap. pri zas. obrt.	MD	3	445
Podj. za ptt promet	MD	3	435
OŠ Mirna peč	MD	3	435
GORJANCI	MD	3	410
KRKA, tov. zdravil	MD	3	410
ŽTO	MD	3	400
IMV	DND	3	355
IMV	DND	2	590
ISKRA TENEL	DND	2	585
IMV	DND	2	580
ZC-TOZD Spl. boln.	DND	2	560
GIP Pionir	DND	2	560
VVO	DND	2	560
IMV	DND	2	555
KRKA, tov. zdravil	DND	2	550
LABOD	DND	2	550
LABOD	DND	2	545
Tovarna obutve’	DND	2	540
LABOD	DND	2	540
LABOD	-DND	2	540
VVO	DND	2	540
ZC-TOZD Spl. boln.	DND	2	535
NOVOTEKS	DND	2	535
NOVOTEKS	DND	2	535
ISKRATENEL	DND	2	530
MERCATOR-TOZD Stan	DND	2	530
VVO	DND	2	530
Društ fin in rač. d.	DND	2	530
MERCATOR-TOZD Stan	DND	2	525
DS SIS st in kom, g.	DND	2	525
(Nadaljevanje na 20. strani)
priloga dolenjskega lista
PESMI IZ
ČLOVEŠKEGA
SVETA
Neža Maurer je svojo prvo knjigo izdala pred dvajsetimi leti. To je bila zbirka črtic, namenjena odraslim bralcem. Poslej je v glavnem pisala in objavljala poezijo, tako da je med njenimi trinajstimi knjigami, kolikor jih je izšlo do letos, le še eno prozno delo, povest za mladino. Pri tem je treba poudariti, da
se je Maurerjeva uveljavila kot pesnica in pisateljica, ki piše za odrasle, za otroke in mladino, in da se je s svojim delom, predvsem poezijo, priljubila vsem, za katere piše. S poezijo pa se je priljubila še posebej zato, ker je bralcem znala približati svet, ki ga izpoveduje, oziroma upesnjuje. To je dosegla s preprosto pesniško govorico, ki pa je hkrati dovolj kultivirana, da omogoča tudi estetsko uživanje.
Središčni problem, s katerim se ukvarja poezija Neže Maurer, je dan s tem našim enkratnim, neponovljivim človeškim življenjem z vsemi radostmi in tegobami, zamotanim pa od začetka do konca. Pesnica to življenje intenzivno živi in to poraja v njej samospraševanje, kot kdo sem, kaj sem, kaj moram in kaj morem, kam grem. Namesto osrečujočih odgovorov seji luščijo spoznanja, da na taka vprašanja ne moreš odgovoriti, saj človeško življenje navsezadnje krmari tisoč nepredvidjljivih stvari. Vse to občutiš kot silno stisko, ki se z nenehno slo po spreminjanju, po begu iz danega le še povečuje, poglobi do spoznanja, da si jetnik lastne in neke obče nemoči. Taka občutja se v poeziji Neže Maurer jasno zrcalijo, pa naj ima namen izpovedati karkoli o tem našem edinem človeškem življenju.
Marsikaj povedanega ali pa še celo najbolj velja to za najnovejšo, nedavno pri mariborskih Obzorjih izšlo pesniško zbirko Neže Maurer. To zbirko, ki je njena štirinajsta knjiga, je pesnica naslovila Drevo
spoznanja. 2e po naslovu sodeč, gre pesnici tudi v pričujoči zbirki predvsem za upesnjevanje nekaterih trpkih izkušenj, recimo tudi resnic, iz življenja, ki ga v tem primeru simbolizira drevo. »Nobenega jabolka ni več na njem. (Ljudje) pa smo še zmeraj lačni«, pravi pesnica v uvodni pesmi, katere naslov je tudi naslov zbirke, ta pesem pa tudi že nakazuje »zgodbo« vse knjige. In ta »zgodba«, če ostanemo pri navedenem izrazu, je sestavljena iz prav toliko bolj ali manj grenkih »sadežev« življenje simbolizirajočega drevesa, kolikor je pesmi v knjigi. Preveč sadežev je, da bi si vsakega od njih pobliže ogledali in bralsko presvetlili. Če pa bi samo enega ali dva, bi izmaličili celoto. Ne nazadnje tudi ni namen tega zapisa, da bi pesmi razlagal. Morda bi celo dobronamerna beseda pesem le še oddaljila od bralca, ne pa mu je približala. Zato naj vsak bere, razmišlja in sodi sam. Zapišimo le še to, da živi poezija Neže Maurer tokrat v sožitju z grafikami Vojka Svetine. Grafike pomembno dopolnjujejo pesniško zgodbo te knjige.
I. ZORAN
VODOVNIKOVA
VESINA
»Knjiga, ki je ni vredno brati, ko imaš šestdeset let, tudi ni vredna branja, ko jih imaš šest,« je zapisal angleški pisatelj C. D. Levvis, ko je hotel opozoriti, da je pogosto ločevanje leposlovja na tisto za odrasle in tisto za mladino nepotrebno in da so resnične vrednote literature namenjene vsem, čeravno jih morda ljudje v različnih obdobjih življenja različno doumejo in sprejemajo. Vendar bi težko našli veliko takšnih knjig, primernih za vse starosti, knjig, ki bi z enako
harda Adamsa. Knjiga je pred kratki m izšla v slovenskem prevodu Branka Gradišnika v zbirki Odisej, ki jo izdaja Mladinska knjiga.
Čeprav je »kunčja epopeja«, kot knjigo nekateri označujejo, stara šele 14 let, si je v tem kratkermčasu pridobila svetovno veljavo in spada danes med temeljna dela svetovnega mladinskega (razumljeno seveda le pogojno) slovstva, postavljajo jo ob bok Marovim Trem kraljevim opicam in Kipiingovi Knjigi o džungli. Avtor je v Vodovnikovi vesini zasnoval pustolovsko pripoved o življenju divjih kuncev, a tako, da bralec doživlja svet kot skozi živalske oči. Seveda je jasno, da gre kljub realizmu pripovedi o navadah divjih kuncev in njihovega življenja za človeško dojemanje sveta, vendar v posebni optiki, kar daje romanu svojevrsten čar in privlačnost. Najbrž tudi na Slovenskem knjiga ne bo ostala brez bralcev, mladih in starejših.
M. MARKELJ
TROJICA
IZ
KMEČKE
ZBIRKE
močjo pritegovale starejše in mlajše bralce. Med njimi, naj bodo še tako redke, bi po mnenju mnogih poznavalcev literature zanesljivo našli delo Vodovnikova vesina Ric-
Informacijska tehnologija, pod katero razumemo predvsem uporabo visoko razvitih naprav na osnovi mikroprocesorjev in druge elektronike od računalništva do telekomunikacij, se je v nekaj letih silovito razvila in stopila v središče političnega, ekonomskega in javnega zanimanja, saj omogoča in prinaša pomembne družbene in gospodarske spremembe v načinih komuniciranja, odločanja, poslovanja, proizvajanja, izobraževanja, transporta itd. Kako globoko je zaorala v sodobno družbo, pove že to, da postindustrijsko družbo pogosto imenujejo tudi z izrazom informacijska družba, z njim pa označujejo družbo na visoki stopnji razvoja.
O pomenu in moči informacijske tehnologije nihče več ne dvomi; obotavljaje in odločno prepočasi jo osvajajo tudi miselno okoreli družbeni sistemi. O vdoru te tehnologije k nam da sploh ne govorimo. Pa vendar je splošno znanje o novi tehnološki revoluciji kaj površno in slabo, morda tudi zato, ker vsaj v našem jeziku ni izšlo kaj prida knjig, ki bi nazorno in celovito obravnavale informacijsko tehnologijo na ravni, dostopni nestrokovnjaku. Cankarjeva založba je z izidom knjige Petra Zorkoczyja Informacijska tehnologija omogočila poljudno seznanjanje z osnovami informacijske tehnogloije.
Peter Zorkoczy je knjigo napisal že leta 1981, nekoliko jo je priredil za drugo izdajo leta 1984, tako da lahko govorimo o dokaj sveži knjigi, ki kljub zares skokovitemu razvoju informacijske tehnologije ni zastarela.
Avtor je vsebino razdelil na dva dela. V prvem govori o tem, kaj je informacijska tehnologija in informacija ter kako deluje v industriji, proizvodnji, založništvu in tiskarstvu, bančništvu, trgovini, v izobraževanju, vojski ipd., v drugem pa se loteva posameznih področij, od telekomunikacij, avdio in video sistemov, računalnikov do informacijskih sistemov, zaščite podatkov in ekspertnih sistemov. Avtor piše v dokaj zgoščenem, a lahko razumljivem jeziku, besedilo pa spremljajo številne ilustracije, grafikoni in fotografije, ki omogočajo nazornejše spremljanje tematike.
M. MARKELJ
Lanski letnik Kmečke knjižne zbirke se je zaključil z izidom zadnjih treh knjig, s katerimi se bralcem te priljubljene in vse bolj razširjene zbirke predstavljajo trije slovenski prozaisti: dva med njimi, Janez J. Švajncer in Janez Zupan, sta stara znanca Kmečke knjižne zbirke, medtem ko je Dušanka Lainšček novinka, ne samo v zbirki, marveč na slovenskem knjižnem trgu sploh, saj je pri Kmečkem glasu, izdajatelju Kmečke knjižne zbirke, izšel njen knjižni prvenec.
Lainščkova je napisala zanimiv roman Cirkusanar, v katerem je razprla vprašanje vraščanja človeka v novo okolje. V središču pripovedi sta namreč fant in dekle, ki se odtrga od zemlje in načina življenja, ki ga navezanost na zemljo prinaša, ter skuša zaživeti drugačno življenje. Tu pa se njena in fantova hotenja razcepijo, fanta potegne cirkuško, življenje, dekle pa postane tekstilna delavka. Zaži-
vi novo življenje z otrokom pod srcem.
Janez J. Švajncer se v Kmečki knjižni zbirki pojavlja že drugič; pred leti se je predstavil z romanom Dež na Silvestrovo, tokrat pa se predstavlja z devetimi krajšimi proznimi deli, zbranimi pod skupnim naslovom Zivljenjesv. Jurija. Za zbirko črtic in povesti je prejel drugo nagrado na natečaju Kmečkega glasa, kot vrlino švajn-cerjevega pisanja pa je žirija, ki je odločala o nagradah, označila pisateljev posluh za prvinsko in lirično v njegovih junakih ter njegovo iskanje modernejšega in slogovno zahtevnejšega izraza.
Roman Janeza Zupana Vedanec (narečna beseda za vedomca, vampirja, volkodlaka) je morda še najbolj nenavadno delo od vseh treh, omenjenih v tem zapisu. Pisatelj se je lotil temnih plati življenja na podeželju, vraževerja in detemorstva, vendar je snov obdelal na svojski, zanimiv način. Elemente okultnega in bajeslovnega je uporabil kot pisateljski prijem za obdelavo tabuiziranih in doslej zamolčanih dejstev iz življenja na našem podeželju. Roman je sicer nekoliko bolj zahteven za branje, vendar pa kljub temu privlačen in zanimiv.
O
NOTRANJSKEM
ODREDU
Letos mineva 45 let od ustanovitve prvega Notranjskega odreda. 24. aprila 1942 je bil namreč z
odredbo štaba 3. grupe odredov ustanovljen prvi partizanski odred od štirih, ki so nosili naziv Notranjski odred. To je bila močna vojaška tvorba, ki je od začetnih dveh bataljonov hitro narasla v formacijo, sestavljeno iz petih bataljonov in blizu 5000 borcev. Iz njenih vrst je 26 narodnih herojev in 14 generalov slovenske ljudske vojske, prav tako pa so se v Notranjskem odredu kalili tudi sposobni politični voditelji. Operiral je na obsežnem ozemlju Kočevskega in Notranjskega, od Kolpe do Ljubljane,
in je po obsežnosti svojega operativnega območja prvi med vsemi odredi, saj noben odred ne prej in ne kasneje ni deloval na tako velikem območju.
V počastitev tega jubileja je odbor Notranjskega odreda založil brošuro Pregled razvoja in poveljniške sestave notranjskih odredov, ki jo je napisal novinar Franci Strle.
PISEC S POGREZNJENEGA OTOR4
Kdor je hodil po Kočevskem, je gotovo naletel na ostanke starih vasi, ležečih visoko v kočevskih gozdovih na zahodni in vzhodni strani gorskega masiva Kočevskega Roga. Ti zaraščeni kamni so vse, kar je ostalo od nemškega kolonizacijskega otoka in rodu Kočevarjev, ki je več kot 600 let vztrajal sredi slovenskega življa, se premešal z njim, prevzel veliko navad, nošo, a vendar ohranil svoj jezik, vse dokler ga ni nacistična politika ponemčenja vzhodnega dela Slovenije v zadnji vojni preselila na nove meje rajha, od koder so po izgubljeni vojni Kočevarji pač morali bežati. Izginili so. Vsekakor gre za zanimiv in pisan svet, za katerega se lahko samo čudimo, da ni že prej spodbudil pisateljskih peres. Tako pa smo dobili literarno podobo iz življenja Kočevarjev šele nedolgo tega s knjigo Franceta Fajdige Pogreznjeni otok, ki je izšla pri Založbi Borec.
V romanu je pisatelj zajel obdobje do konca prvega leta zadnje svetovne vojne, torej čas, ko se je kočevarski otok v slovenskem morju začel pogrezati in so Kočevarji stopili na pot brez vrnitve. V zgoščenem pripove-danju Fajdiga splete več likov in usod v sunkovito zarisano podobo življenja na Kočevskem, ki so ga tisti čas močno zaznamovali konflikti med slovenskim in nemškim življem, socialni nemiri, proletarska revščina žagarjev, opekarjev, industrijskih delavcev, rudarjev pa obupno življenje kmečkega proletariata. To je bil čas, ko se je stoletno razumevanje in dobro sosedstvo začelo nepopravljivo krhati, ko je življenjsko izkustvo pokopala ideološka omejenost in zastrupila življenje skupnosti in posameznikov.
To življenje je pisatelj skusil na lastni koži, saj je doma s Kočevskega in je otroštvo in prva mladostna leta preživel na »otoku«. Tisto življenje se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin in srce. Celo znanje kočevarske nemščine mu je ostalo od takrat. To, o čemer piše, torej dobro pozna, prav tako kot pozna revščino kočevskega dninarja in delavca.
France Fajdiga se je rodil zadnji dan februarja 1925. leta na Žagi, kjer je bil njegov oče voznik. Kmalu po rojstvu je izgubil oče-
ta, nakar se je začelo trpljenje..in revščine polno življenje velike družine. Nekaj let je kot otrok preživel v reji, ker pač mati sama ni mogla prehraniti šest otrok, potem pa se je selil z materjo dninarko po številnih krajih Kočevskega. Osnovno šolo je obiskoval v Stari cerkvi, njegovi sošolci pa so bili Kočevarji in slovenski otroci. Igrali so se skupaj, se sporazumevali v obeh jezikih in bili prijatelji. Že Tisti čas je France Fajdiga sanjaril o študiju in pisanju, a življenje se mu je preobrnilo čisto drugače.
Vojna vihra je mladega fanta ponesla v gozdove, med partizane, kjer je star vsega 17 let postal/eden najmlajših oficirjev v Jugoslaviji. Po zmagi ni slekel uniforme, po sili razmer je ostal v vojaški službi vse do zgodhje upokojitve, ki jo je dočakal kot
podpolkovnik. In šele potem sta se stara želja in nagnjenje prebudila.
»Življenje v vojski ni naklonjeno ukvarjanju s pisanjem,« je povedal Fajdiga med krajšim razgovorom. »V dolgih letih službovanja zunaj Slovenije sem skorajda pozabil govoriti slovensko. In ko sem po upokojitvi začel pisati novinarske in druge prispevke, sem se moral slovenščine znova naučiti. Veliko sem bral, se učil, trudil, listal po slovenskem pravopisu, da sem ponovno začel tudi misliti v slovenščini.«
Fajdiga je prve krajše prozne spise objavil še v srbohrvaščini v armijskerrt revialnem tisku, prve slovensko napisane črtice pa so izšle kasneje. Toda v njem je bilo toliko neizpovedanega, toliko stvari je hotel zapisati, da je potem, ko je premagal jezikovne težave in končno našel svoj prosti čas za pisanje, kar bruhalo iz njega. Pisati je začel zelo pozno, vendar pa zdaj hiti vreči na papir vse, kar se je v njem dolgo nabiralo in zorelo. Predvsem pa bi rad izrisal podobo Kočevskega, »te prezrte pokrajine v slovenski literaturi«, kot pravi sam.
»Pisatelj mora biti zasidran v domačih tleh, imeti mora svoje korenine in rasti iz njih. Moje korenine pa so na Kočevskem,« pravi Fajdiga.
In tako iz dneva v dan Fajdiga vztrajno snuje svoje pripovedi. Vojaško natančno in disciplinirano piše po šest ur na dan, tri ure namenja branju, preostali čas pa opravljanju drugih dolžnosti in potreb ter rekreaciji. Nič čudnega torej, če za Pogreznjenim otokom, ki je Fajdigov knjižni prvenec, že čakajo izida nove knjige, v predalih pisalne mize pa se kopičijo listi novega romana.
MILAN MARKELJ
Posebnost knjige je v njeni tematiki, saj nimamo za nobeno drugo partizansko enoto napisanega podobnega pregleda poveljniške sestave vse do čet in vodov. Strle pa je ob tem zapisal še mnoga zanimiva, doslej neznana pričevanja o nastajanju, številčni moči, oborožitvi in veličini Notranjskega odreda. Osrednje besedilo na več kot 100 straneh spremljajo obsežne opombe o virih ter zapis o tem, kako naj se zbirajo podatki, pišejo spomini in tako pripomore pri dopolnjevanju že zbranega gradiva, da bo nekega dne možno napisati pravo monografijo o tej veliki partizanski enoti Avtor namreč pravi, da je zastavil le okostje, »ki mu bo treba dodati še meso in kri, da bo zaživelo in preraslo v veličastno monografijo notranjskih odredov«.
MiM
PADALA
IN
POLJUBI
Pred desetletjem so se ameriški literarni kritiki kosali, kdo bo zapisal bolj pohvalne, a hkrati dovolj tehtne besede o Eriči Jong, ki s Strahom pred letenjem ni navdušila samo njih, ampak izjemno širok krog bralstva. Roman je bil deležen takojšnjega odziva širom po svetu, tudi na Slovenskem ga nismo mogli prezreti. In odtlej je ime Jongove pojem za dobro literaturo, to sta potrdila dva nadaljnja romana, zdaj pa imamo opraviti že s četrtim; kot poprejšnje je tudi Padala in poljube izdala založba Obzorja, in sicer v prevodu Jožeta Plešeja,
Isadora Wing, ki je v dveh romanih Jongove razkrila svojevrsten način življenja sodobne ženske, je v pričujoči pripovedi na pragu štiridesetih let, torej v starosti, ko seji zdi vredno razčleniti dotedanja doživetja, da bi lahko s spoznanji osmislila tisto, kar se pravkar godi z njo, morebiti pa celo tisto, kar ji je usoda (te pa nikakor noče izpustiti iz svojih rok) še namenila. Kot že poprej ne, tudi tokrat junakinja noče biti lahkoživ predmet moških; prej narobe, čeprav pogosto prestreza boleče udarce, zlasti od tretjega moža, s katerim mora po razvezi deliti triletno hčer. Povsem osamosvojeno življenjsko pot, spopol-njeno z umetniškimi hotenji in mrzličnim iskanjem bivanjskih korenin celo na Vzhodu, VVingova pogosto križa z moškimi, pri čemer ji sreča ni najbolj naklonjena. Ob ljubčku iz gimnazijskih let se ji razodene, da ni mogoča nikakršna vrnitev v mladost, razmerje s poročenim bančnikom je pravcata polomija, na veliki prelomnici pa se znajde, ko se v njeno življenje prikrade bogat mladenič, ki ji ga razum odsvetuje, srce pa jo nenehno vleče k njemu.
Prednost da srcu, Jongovi pa prepusti, da bo morebiti v naslednjem romanu razrešila to njeno »zablodo«. Ne dvomimo, da bo pisateljica to storila z dokajšnjim literarnim mojstrstvom, Padala in poljubi to vsekakor obetajo.
D. RUSTJA
/--------------iz	izložbe
INFORMACIJ SILA TEHNOLOGIJA
priloga dolenjskega lista
Š23Š surovina tozd ljubl|ana
Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov
Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
delavec na skladišču in transportu (v poslovni enoti Trebnje)
Pogoja:
— osnovna šola
— do 3 mesece delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave o dokazilih o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Surovina, TOZD Ljubljana Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
383/19
CA
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO__________________________
TOZD Gozdarstvo Črnomelj, n.sub.o.
Delavski svet TOZD Gozdarstvo Črnomelj
razpisuje
prosta dela oz. naloge
— vodje TOZD »Gozdarstvo« Črnomelj
Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu;
— da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti;
— da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov;
— da so družbenopolitično aktivni.
Prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojevzživljenjepisom in kratkim opisom dosedanjih-delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD Gozdarstvo Črnomelj, 68340 Črnomelj, Pod smreko 10, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri.
391/19
O novoles
Lesni kombinat
Novo mesto — Straža, n.sol.o.
TOZD SIGMAT, Brestanica Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. kalkulant (1)
2. samostojni strugar (1)
3. samostojni ključavničar (1)
4. varilec I (1),
5. ličar I (1).
Pogoji:
Pod št. 1: strojni ing., VI. stopnja, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni.
Pod št. 2: strugar, IV. stopnja, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Pod št. 3: ključavničar, IV. stopnja, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Pod št. 4: varilec, IV. stopnja, najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Pod št. 5: ličar, IV. stopnja, najmanj 10 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne vlogezdokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, T OZD Sig-mat, Brestanica, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku rokaza prijavo.	384/19
^ J® emona dolenjka
68000 novo mesto, glavni trg št. 28
objavlja prosta dela in naloge:
1. prodajalcev v TOZD Engro-detajl Novo mesto
2. natakarjev v TOZD Engro-detajl Novo mesto
3. kuharice — v DSSS
4. mesarja-prodajalca v TOZD Engro-detajl Novo mesto
5. čistilke — v DSSS Pogoji:
pod 1.: šola za prodajalce — živilska ali mešana smer,
pod 2.: gostinska šola — smer natakar,
pod 3.: gostinska šola — smer kuhar,
pod 4.: živilska šola ali gostinska šola — smer kuhar,
pod 5.: končana osnovna šola.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Emona Dolenjka, 68000 Novo mesto, Glavni trg 23.
398/19
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
objavlja dela in naloge
v SEKTORJU ZA INFORMACIJSKE SISTEME IN ORGANIZACIJO
— ORGANIZATOR AOP
Pogoji:
— visoka ali višješolska izobrazba organizacijske, ekonomske ali računalniške usmeritve
— tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva
— poznavanje programskega jezika COBOL
— pasivno znanje angleškega jezika
— poznavanje baze podatkov TOTAL ali ULTRA
— poskusno delo 2 meseca
Zaposlitev jeza nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o., Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto, kadrovski oddelek.
Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.	389/19
v«,4 'k*	H
OD 15. DO 30. MAJA
DNEVI »STEKLARNE — SIJAJ HRASTNIK«
V VELEBLAGOVNICAH nama
NUDIMO VAM:
— UGODNOSTI PRI NAKUPU SVETIL
— PLAČILO NA OBROKE
— 15% POPUST ZA NEKATERA SVETILA
— UGODEN NAKUP KOZARCEV — POPUSTI DO 40%
nama
— HIŠA DOBREGA NAKUPA!
NOVOTEKS
Tekstilna tovarna, n.sol.o., Novo mesto
rišče sekire, ki jo je pravkar nasadil. Toporišče mora biti lepo in gladko, da bo sekira v pridnih rokah zapela, kot je treba. Malo ga zmotim pri delu in misel se povrne v mladost, ki ni bila lahka, niti vedno lepa.
»Deset otrok nas je bilo v družini, šest sester in štirje bratje. Sedaj nas je živih še šest. Oče je šel za tri leta v Ameriko in potem dokupil še nekaj zemlje naši, sicer precej majhni kmetiji. 2e zelo zgodaj smo morali otroci V taberheLda smo dobili kak boljši kos kruha ali kak dinar.« Tako pripoveduje Jože o svoji mladosti, ki je bila tesno povezana s kmečkim delom v Stranski vasi in dninami na graščinah Ruperč vrh in Po-ganci. Tam je hodil čistit sadno drevje in kosit travnike. Še sedaj se spominja, da je za košnjo dopoldne dobil plačilo deset din, za popoldansko pa še pet din dodatka. Sicer pa je bilo življenje bolj revno in otroci so komaj čakali Božiča, zlasti pa še Velike noči, kajti to so bili prazniki, ko so se lahko dodobra dobrega najedli. Najhuje pa je bilo leta 1937, ko je v Stranski vasi in bližnjih naseljih toča potolkla ves pridelek.
Pogovor teče o tem in onem, o zdravju, letini, ki se obeta, in zopet sva pri gozdu. Tam je Jože pustil svojo mladost pa tudi zdravje. Kajti v letih, ko je delal pri gozdnem gospodarstvu kot sekač, napravljalec drv in nakladalec hlodovine, je bilo to delo le za močne in zdržljive ljudi. Strojev, ki današnjim gozdnim delavcem olajšujejo delo, skoraj ni bilo. Zanesti so se morali le na lastne roke, na »kantarje« in na cepine, predvsem pa na
krošenj. Velikanska pljuča sveta zopet delujejo, in strah, da bodo veje ostale gole, je zaenkrat splahnel. Pri primitivnih narodih je bilo vsakoletno veselje nad prebujeno naravo nepopisno, sodobni človek pa si oddahne z grenkim priokusom krivde iz z zavestjo, da se tisto, česar so se primitivni narodi bali, nekoč res lahko zgodi in da bo krivdo, odgovornost in posledice moral prevzeti nase le človek. Ubiti gozd pa pomeni za človeka ubiti najboljšega prijatelja.
To dobro ve Hrovatov Jože, ali po domače Ulčarjev oče iz Stranske vasi pri Novem mestu saj je bil velik del njegovega življenja povezan prav z bogastvom, ki ga je človeku iz svoje neizmerne zakladnice dajal gozd, pa tudi sedaj, ko je enainsedemdeset let star že zdavnaj v pokoju, se rad vrača v njegovo okrilje. Izkušeno oko išče posebne oblike in posebne lastnosti, take, ki ostanejo večini ljudi ponavadi skrite. Jože pa ve, iz katerega drevesa bo dobro kosišče, iz katerega bodo grablje, pa zopet topor za sekiro, vile ali lopato. »Najtežje je dobiti dobro toporišče za težko macolo z majhno odprtino za na-saditev. Takrat je treba res skrbno poiskati starikav gaber in ga izkoristiti skoraj do korenin. Tam doli je najbolj žilav in zdržljiv les, ki prenese težke udarce in tresljaje. T udi za težke sekire ali krampe je tak topor najbolj primeren.«
Jožetu Hrovatu je nasajanje in popravljanje domačih orodij v veselje, pa tudi vsakdanja potreba, saj so orodja na kmetiji stalno v rabi. Kdor dela, pa orodje tudi lomi. Ko se proti večeru oglasim pri Jožetu, v drvarnici ravno pili topo-
iznajdljivost in moč. In Jože in njegovi tovariši so bili takrat močni ljudje. Še sedaj se pohvali, da mu pred leti ni predstavljalo nobeno težavo vzeti pod vsako pazduho vrečo cementa in s takim tovorom steči po stopnicah. Vsakodnevno nakladanje težkih hlodov na nakladališčih od Mirne peči pa do Rožnega dola je krepilo njegovo telo, leta, ki so ob takem delu tekla, pa so načenjala občutljivi organizem. Začelo se je pri križu pa pri nogah. Kako tudi ne, saj so bili v tistih časih hlodi, ki so jih morali naložiti na železniške vozove, tako častitljivo veliki, da so se možje komaj videli z ene strani na drugo. Takih orjakov v našem zelenem bogastvu ni več.
Res je bil včasih »šiht« gozdarskih delavcev težaški. V gozdu je moral v enem dnevu ročno izdelati dva kubična metra drv, da je izpolnil normo, na postaji pa naložiti na en vagon tudi po dvaintrideset kubikov. Jože je v enem dnevu naložil tudi po tri take vagone. Kaj to pomeni, si komaj lahko predstavljamo. Pa vendar Jože današnjim gozdnim delavcem ne zavida. Res je, da so motorne žage veliko bolj učinkovite in da je strojna vleka in nakladanje velika fizična razbremenitev, zato pa so se povečale zahteve po količini izdelanega lesa, pri delavcih pa so se pojavile druge deformacije, povezane s stresom. Tuljenje motornih žag, brnenje vlečnih traktorjev in težkih nakladačev pa je za vedno pregnalo tudi idilo, ki je nekdaj vladala pod zelenimi krošnjami. Ko bi vsaj krošnje vedno ostale tako zelene.
TONE JAKŠE
SIN ZELENEGA BOGASTVA
Gozd nad Stransko vasjo je zopet ozelenel in pomladne sape izvabljajo iz njega čisto drugačne, bogatejše pesmi, kot pa iz golih zimskih
NAGRADA NA MIRNO
SONJA MERVAR z Mirne je imela največ sreče pri žrebanju reševalcev 17. nagradne križanke. Naš priznani humorist Toni Gašperič,ki je žrebal, ji poklanja svojo knjigo humoresk z zapisanim posvetilom in avtogramom. Upamo, da ji bo branje knjige prav tako v zabavo, kot ji je bilo reševanje križanke.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 22. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 19. .
PRG3SČE
rnjsLj
Šibki v pogumu je močan v zavisti.
W. BLAKE
Korenine birokratizma so v centrih moči, v tem, da obstajajo skupine ali posamezniki z velikimi pooblastili, niso pa podvrženi kontroli in jim ni treba odgovarjati.
P. RADULOVIČ
Delo, ki človeka duševno in telesno uničuje in njegovi ustvarjalnosti ne daje možnosti, da se izrazi, je žalitev za človeško naravo.
E. F. SCHUMACHER
19
NAGRADNA KRIŽANKA
INFEKCIJA
VINSKA
TRTA
ETIOP.
POGLAVAR
STRPNOST
PLUG
VISOKA
PLANOTA
VRTEČI SE DEL EL STROJA
MOČNIK/
EAST
VREDNOSTNI PAPIR/ IT. MESTO (POŠEVNI STOLP)
►
VZOR/
NASE
OBMORSKO
MESTO
DEL VOZA/ EULER LE0NHAR0
PROSTOST
DEL. FOT. APARATA/ MAKEO. KOLO
SP EC. VAJA KIRURGIJE
KONICA
OČESNA
R02ENICA
OBER/
POSUŠENA
TRAVA
SESTAVIL
J.UOIR
KELTSKI
PEVEC/
VATROSLAV
OBLAK
MENJA-
ClCA/
PREVOZNO
SREDSTVO
NAJDALJŠA FR. REKA/ KEM. SIMBOL ZA CEZIJ '
TABORJE NJE P00 MILIM NEBOM
SMESNICA/ POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU
ANOERS
ZORN
VRSTA
HRASTA/
PRIPRAVA
ZA
MEŠANJE
PLESEN NA VINU
SPIS
AM. EKSPRESIONISTIČNI KNJI2EV-■ NIK (ELMER)
KEM. SIMBOL ZA ERBIJ/ ZDRAV. RASTLINA
ARAB.
GOROVJE
AZ.0R2AVA
VRSTA
PAPIGE
ANGL.
POKRAJINA
Čemu kovca na tem svetu?
Kovca, žival, ki je pol koza in pol ovca, buri duhove — Patent na nova živa bitja: da ali ne?
Človek hoče biti stvarnik, postati hoče to, kar je tisočletja videl v božanskih bitjih in zabeležil v mnogih mitih. Morda ni bil še nikoli tako zelo blizu temu, kot je zdaj, ko ima na eni strani z rokah življenje vsega planeta in ga lahko enkrat za vselej uniči, na drugi strani pa mu najsodobnejše tehnike genskega inženiringa in spajanja zarodnih celic omogočajo ustvariti nove oblike življenja. Človek je postal zares podoben bogovom, postal je strašni uničevalec in stvaritelj.
. Živ in otipljiv dokaz tega že dve leti prebiva v prostorih laboratorijev Kalifornijske univerze, kjer je strokovnjakom uspelo ustvariti žival, kakršne doslej še ni bilo na svetu. Gre za bitje, ki ima glavo in vrat kot koza. trup in noge pa kot ovca in tudi kožuhjepovsemovčji, čeprav bitje ni ne eno in ne drugo, marveč čuden spoj obeh.
Živali pravijo geep. Izrazje skovan iz angleških besed za kozo (goat) in ovco (sheep). torej bi lahko žival po slovensko poimenovali kot kovco. Kot njen naziv jasno pove, je nastala izspojaobeh živali. Znanstveniki so v epruveti združili zarodne celice koze in
ovce, sestavljeni zarodek pa vsadili
v maternico ovce, ki je donosila novo bitje. Kovca se je skotila in preživela vse do danes. Res jesicer, da kot hibridno bitje ne more roditi potomcev, a nji podobna bitja lahko strokovnjaki za te reči ponovno ustvarijo v laboratorijih.
Kovca je ta čas v središču zanimanja strokovne in nestrokovne javnosti.Začela se je namreč živahna razprava, ki jo je spodbudila odločitev ameriškega patentnega urada, ki seje kot prvi na svetu odločil, da bo poslej mogoče prijaviti tudi patente za nove oblike življenja in nove živali. Se pravi: podobno, kot so izumitelji doslej prijavljali nove stroje in tehnične izboljšave, naj bi poslej prijavili in zaščitili tudi patente na »žive izume«.
A ne gre za mrtve stroje, marveč za živa bitja, za »naše brate in sestre«, kot bi dejali veliki poznavalci narave in človekove povezanosti z njo — ameriški Indijanci. Gre za več kot »izume« in nova odkritja. Vse jasneje postaja, da se ob kovci in še nekaterih nji podobnih stvorih odpirajo moralna in filozofska vprašanja. Tega se zavedajo mnogi, ki se tako ali drugače vključujejo v razpravo in borbo okrog kovce in novih patentnih določil.
Na ameriški kongres pritiskajo združenja in društva, oglasili so se ugledni posamezniki, nastalo je celo povsem novo združenje, v katerem je 12 uglednih organizacij od Humane družbe do Društva
proti mučenju živali, vsi pa zahtevajo, naj patentne zakone spremenijo tako. da ne bo mogoče prijavljati patente na nova živa bitja. Zagovorniki »živalskih« pravic namreč menijo, da bi takšne patentne pravice še bolj spodbudile ustvarjanje novih življenjskih oblik in novih vrst živali, zaradi česar bi prišlo do novih in novih poskusov in mučenj živali, na koncu pa bi se vsi skupaj Znašli v »krasnem novem svetu«, kjer bodo ljudje imeli patente ne samo na živali, marveč tudi na soljudi.
»Kdo so ti ljudje, ki naj bi spreminjali življenje, kot da ni nič drugačno od toasterja ali teniške žogice?« se sprašuje znani kritik bi-oinženiringa Jeremy Rifkin, kot poroča Nevvsvveek. Patentni urad spodbuja znanstvenike, da »se gredo boga«, meni Rifkin, povrhu tega pa se še nesramno smatra upravičenega to odobravati.
Časnikarji so seveda nekoliko pobrskali po starih revijah in časopisih in kaj kmalu odkrili, da pri vsej stvari niti ne gre za popolno novost. Leta 1980 je vrhovno sodišče ZDA odločilo po prav tako vročih strokovnih razpravah, da ima mikrobiolog Ananda M. Chakrabarty pravico do patenta na novo vrsto bakterij, kijih je vzgojil s pomočjo tehnike genskega inženiringa (o tem smo v Dolenjskem listu tisti čas pisali).
Bakterije so bakterije, druga živa bitja pa nekaj drugega. Tako menijo mnogi, medtem ko strokovnjaki, ki na stvar gledajo zgolj s strokovnega stališča pravijo,dani v bistvu nobene razlike, ali vnašajo tujo gensko snov v bakterije ali v zarodne celice'. Pravico do patenta po omenjeni odločbi vrhovnega sodišča imajo, četudi gre za višje oblike življenja.
Nihče pa seveda ne tiho in ne na glas ne razmišlja o tem, da bi lahko kaj podobnega veljalo tudi za genske posege v človekov organizem. Danes kovca, jutri človek, tako je, ko padajo zaščite življenja sploh, se oglašajo najbolj črnogledi kritiki, kot je direktor inštituta za religije Robert Nelson, ki je dejal, da je nova patentna politika odstranila še eno zaporo več v zaščiti človekovega življenja. Ameriška vlada je sicer prepovedala tistim laboratorijem, ki dobivajo denarne podpore iz državne blagajne vsakršne poskuse na človeških zarodkih, vendar je znano, da takšni poskusi potekajo vštevilnih od vladnega denarja neodvisnih laboratorijih.
Strahovi torej le niso 'povsem odveč in iz trte izviti. Ni treba biti prav zelo črnogled, da zagledaš obrise »krasnega novega sveta« na obzorju prihodnosti.
MiM
0
Jugoslavija
#-
Zdaj »zatirani« kadilci
Kako se je spremenilo življenje v ameriškem mestu, kjer so kadilce pregnali iz javnih lokalov
V Vojvodini so sprejeli odlok, po katerem bočeznekajtednovstopilav veljavo prepoved kajenja v vseh javnih in delovnih prostorih. Kdor prepovedi ne bo upošteval, mu grozi precejšnja denarna kazen, nič manjša pa tistemu, ki ne bo izobesil opozorila o prepovedi. Vsekakor zanimiva stvar, ki bo najbrž posegla v dosedanje navade in prinesla morda tudi nekaj hude krvi. kot lahko vidimo na ameriškem primeru, ki se ga splača nekoliko pogledati.
V Beverly Hillu se je 3. aprila začelo novo življenje. Tegadnejesto-pila v veljavo odredba, ki prepoveduje kajenje v vseh restavracijah in trgovinah. Mnoge cigarete so tako ostale neprižgane, se je pa vžgal srd strastnih kadilcev. Ogorčeni so in na koncu s potrpljenjem. Slišati je hude obsodbe, med njimi tudi takšne, ki našim ušesom zvenezelo nenavadno: daje prepoved fašistična, komunistična, tiranska, da je Beverly Hill postal »ljudska republika« ipd.
Kadilska strast je močna stvar in rada prestopi meje olike. Časopisi poročajo, daje neki možvzrelihletih pretepel žensko, ki mu je oponesla, naj se drži odloka in ugasi cigareto. In obratno, nekemu drugemu nekadilcu so popustili živci pred puhajočo damo, ki kljub opozorilu, najnekadi
v restavraciji, ni ugasila cigarete. Ko je nekadilec odhajal, je nesramno kadilko mimogrede še krepko zlasal.
Kolo seje paPobmilo! prej so kadilci tiranizirali nekadilce, zdaj neka-, dilci nje. »Kadilcisedolgonisoozira-li na druge, zdaj pa sedrugi ne nanje,« pravi D. Parker, možakar, ki nosi s seboj vodno pištolo, na kateri je napisano: »Prenehaj ali te ustrelim!«
Jasno je. na čigavi strani je.
Policija se zaenkrat v razburjanje zaradi cigaretnega dima še ni vmešala. Ravsanje ostaja pri manjših praskah in žolčnih besedah.
Beverlv Hill je zaenkrat v ZDA osamljen primer, vendar je slišati, da mu bodo sledila še druga mesta, v Nevv Yorku bodo še ta mesec uzakonili prepoved za vse restavracije z več kot 50 sedeži, podobno imajo v načrtu tudi druga mesta. Znanstvene raziskave so namreč nedvoumno pokazale. da je bivanje v zakajenem prostoru za nekadilce prav tako škodljivo, kot če bi sami kadili.
Kako bo na našem romantičnem jugu, kjer so strasti bolj vroče kot v mondenem Beverly Hillu, bomo še slišali, zanesljivo pa oba primera zaslužita. da ju še kdo posnema.
MiM
______________________________________y
S tabletko do discipline
Nemirne učence so krotili s pomirjevali za hiperaktivne osebnosti — Ali imajo vzgojitelji takšne pravice?
Najbrž ni vzgojitelja, roditelja ali učitelja, ki bi kdaj z vzdihom ne pomislil. kako lepo bi bilo. ko bi bilo mogoče doseči pri otrocih poslušnost, red in mir s kakšnim magičnim sredstvom, ki bi najbolj neugnane učence spremenilo v pridne. Čarobnih paličic ni. so pa zato tabletke. Na to so najbrž pomislili vzgojitelji v Atlanti, ko so začeli uporabljati pri preveč nemirnih učencih ritalin. močno drogo, s pomočjo katere psihiatri krotijo posebno duševno težavo hiperaktivnih otrok, namreč njihovo nesposobnost za koncentracijo.
Vsak nemirni otrok seveda še ni žrtev ADD. kot s kratico označujejo omenjeno duševno motnjo, in bi mu namesto močne droge bolj koristil pošten pogovor. Atlantski vzgojitelji pa so menili drugače in so marljivo dajali ritalin manj discipliniranim.
Na preveliko porabo droge so postali pozorni strokovnjaki zveznega urada za zdravila, ki so kaj hitro iz računalniških podatkov o prodaji rita-lina odkrili velike potrošnike — šole in domove v Atlanti. Takoj seje seveda zbudil sum. da vzgojitelji in nekateri starši uporabljajo drogo za pomirje-vanje učencev, oziroma natančneje, da drogo zlorabljajo ter jo dajejo učencem z malimi obnašanjskimi težava-
Moč kristalov za bogate
Zaupajo v skrivnostne moči kristalov — Denarci
V krogih, kjer sodomadovolj bogati ljudje, se je razpasla navada, da si vsakodnevno počutje in storilnost urejajo ne več z vitaminski napitki in eksotičnimi okultnimi vajami, marveč tako, da si v žep ali v blazino vtaknejo kristale, ki naj bi pomagali pri koncentraciji. omogočili mirno spanje, odprli pot k uspehom pri poslu, ljubezni itd. Ametisti, kremenčevi kristali in drugi, ki so še težje dostopni in dragi, so po prepričanju navdušencev »kristalne zavesti« polni magičnih moči. le izkoristiti jih je treba.
Novo psevdoznanstveno gibanje ima svoje izvore v starih okultnih vedah. vendar povezanih z sodobnim računalniškim razmišljanjem. Tako je mogoče vsak kristal posebej »instalirati« (izraz poznajo uporabniki računalniških programov) za individualno rabo. Umiti ga je treba v morski vodi. seveda ob povsem določeni uri, potem pa vanj po nekajurni izpostavitvi na soncu vdihati svoje potrebe. Še hitreje gre, če kristal razmagnetite z napravo za razmagnetenje magnetofonskih glav. Programiranje kristala je nadvse pomembno. Če ga napačno programirate potem ne bo služil namenu in lahko bolj škodi kot koristi.
Najbrž niso samo nove skrivnostne moči kristalov krive za vse večjo vrednost teh lepih mineralov. Nekaj ima pri vsem tem gotovo tudi navadna trgovska pamet, da se pač splača denar vložiti v stvar, kiji cena raste. In takoje zacvetela trgovina s kristali vseh vrst. od tistih najcenejših po 2dolarjadotis-tih. katerih vrednost je ta čas več kot 150.000 dolarjev. Modnost in norost je pač vedno treba plačati!
MiM
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
mi. Ta čas teče raziskava, ki bo pokazala. ali gre res za zlorabo in kaznivo dejanje ali morda le za malomarno ravnanje.
Primer pa je opozoril na vprašanje hiperaktivnih otrok. Duševna motnja, ki jo vse pogosteje opažajo pri otrocih, je še precejšnja neznanka, saj ne vedo. ali je morda posledica premajhne stopnje sladkorja v krvi, ali gre za posledico hujših možganskih okvar, vsekakor pa so si psihiatri edini, da je ni najlažje ugotoviti in da se dostikrat zmotijo, ko nekoliko bolj živega otroka proglasijo za hiperaktivnega. In tako je tudi s predpisovanjem ritalina. Za otroke z resničnimi težavami zaradi hiperaktivnosti je droga zelo koristna. medtem ko ima lahko na normalne otroke škodljive stranske učinke, od nespečnosti in hujšanja do živčnosti in slabosti.
Strokovnjaki so prepričani, da precej normalnih in zdravih otrok redno prejema ritalin z vsemi škodljivimi posledicami vred.
MiM
Smeh je sonce življenja.
I. CANKAR
Ničev je tok solz.
W.SHAKESPEARE
Samo strahopetcem je lepo na svetu.
P. ZIDAR
Kaj je z rakom?
Napredek ni tako očiten, kot je bilo videti
Novice, ki smo jih brali vzadnjih nekaj letih, so dale splošen vtis, da je sodobna medicina naredila ogromen napredek v boju z rakom, eno najbolj strašnih bolezni, ki dandanes peste človeški rod. Je to resnica ali bolj odraz želja? O tem govori najnovejše poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki G AO na osnovi medicinskih statistik. Osrednja misel sporočila ni najbolj razveseljiva, saj poročilo pravi,da so uspeh v boju z rakom precej napihnili z napačnim prikazovanjem statističnih podatkov.
Raziskovalci GAO so posvetili pozornost obdobju med 1950. in 1982. letom ter vzeli v izračun stopnjo preživetja (merjeno od prve diagnoze) pri 12 različnih vrstah raka. Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje je izboljšalo stopnjo preživetja pri vseh vrstah raka, razen pri želodčnem. Vendar strokovnjaki menijo, da to še ni znamenje bistvenih premikov in uspehov v boju z bdleznijo.
Stopnja preživetja nič ne govori o kakovosti življenja bolnikov, ki so zboleli za rakom in sojih tako ali drugače zdravili. Nekoliko podaljšano življenje je lahko sama muka in malo vredno. »Ni primerno vzeti samo stopnjo preživetja in na tej osnovi ugotavljati splošen napredek,« so zapisali v poročilu. Bistveni koraki naprej v boju z rakom morajo biti drugačni.
El
Petra je zopet začela kljuvati vest, nekje globoko in boleče je zakljuvalo. Toda le za trenutek; že naslednji trenutek je vstala pred njim podoba Angelike. Zmedle so ga očetove besede, da Angelika ne bo nikoli hotela priti na Osoje in na njih kmetovati. To vprašanje se mu do tega trenutka ni zdelo tako važno in mu niti ni prišlo na kraj pameti. »Vprašam jo, kaj in kako misli?« je zaključil svoje razmišljanje.
Peter se je naglo oblekel, poveznil klobuk na glavo in nameraval oditi.
Toda v tem trenutku je skočila pred njega Tilka in mu zastavila pot. S sklenjenimi rokami ga je prosila: »Peter, lepo te prosim, ostani doma, ostani! Glej, oče so stari in bolehni, ne bodo dolgo, pa jih še vedno jeziš in malokdaj jim storiš tako, kakor bi radi!«
Ko sta se srečala z očmi in se gledala, je Petru postalo nerodno. Tilko je imel rad. Njene proseče oči in besede so ga nekoliko omehčale, da ji ni mogel kar naravnost odbiti prošnje.
»Eh, beži, beži! Ne prodajaj mi še ti puščobe! Sem zato kaj slabši, če grem malo v dolino povasovat?«
»Povasovat?« zategne Tilka. »Mar misliš, da res ne vem, da greš po slovo k Angeliki, ker že jutri zjutraj odpotuješ v Nemčijo. Ta dva dneva, odkar sem doma, sem te videla, kako si spravljal skupaj prtljago in še marsikaj drugega.«
»Menda je vaju z očetom prav nocoj obsedel sam hudobec« se je Peter izogibal odgovoru.
Tilka je nadaljevala: »Vem tudi to, da imaš vse papirje že urejene za v Nemčijo. Ljudje se ti smejejo in govorijo same grde reči o Angeliki. In tudi to, da te je ona spraviia tako daleč, da greš v Nemčijo. Peter, Angelika ni pravo dekle zate. Pregosposka je in tudi sem gor v te hribe ne bo hotela priti. Peter, ti potrebuješ tako dekle, ki bo pri volji priti sem gor, ki bo vajena kmečkega dela in bo tu tudi z veseljem delala...«
Peter je nekaj časa potrpežljivo poslušal, kakor bi se ga nič ne tikalo, potem pa je Tilko odrinil od vrat in smuknil v vežo in od tam v temno, snežno noč.
Tilka je skočila za njim in obupano klicala: »Peter! Peter! Peter...« Vrnila se je v hišo in se ob napol zaprtih vratih zjokala.
Zunaj je vztrajno snežilo.
Iz gostilniške sobe so odhajali zadnji gostje. Pri peči ob točilni mizi je obsedel Peter in vrtel v rokah napol prazen kozarec. Ob njem je obsedel samo še stari pijanček Mihol. Peter ni vedel, kaj je narobe z njim in kaj bi sploh rad. Prekladal se je po klopi in pogledoval k vratom. Prijelo ga je, da bi pobegnil od tod. Zaželet si je, da bi se zdaj znašel na klopi za domačo pečjo. Oče bi se zadovoljen nasmehnil izpod košatih brk, ko bi prinesel iz kleti bokal najboljšega domačega sadnega mošta. Tilka bi se prav gotovo vrtela po izbi in živahno žvrgole-la, čeravno je dan mrtvih. Teta Polona bi za pečjo luščila fižol ali ružila koruzo.
Iz razmišljanja ga je vzdramila Angelika, ki je stopila na klop in se globoko sklonila čez točilno mizo, da bi pobrisala prah s stenske police. Kratko krilo ji je zlezlo visoko nad debela in bela stegna. Ob tem pogledu je Petru zagorelo po vsem životu. In ko se je sklonila k njemu, da so ga njeni lasje poščegetali po čelu in so se posvetile bele obline nedrja izza širokega izreza bluze, je v naglici popil še preostalo pijačo in ponudil prazen kozarec: »Angelika, natoči mi še enega!«
Angelika se mu je zapeljivo posmehnila in odkimala z glavo. »Tukaj nič več! Tam gori pa, pri meni, kolikor ga boš hotel!« In mu je s prstom pokazala proti stropu.
Natakarica Angelika, dekle polnih oblin, a bledičnega obraza in svetlih oči ter ponekod že ohlapne kože, ki je izdajala, da ji je že odcvetela mladost, je končala s pospravljanjem po mizah. Starega Mihola je napodila domov, potem pa se je privila k Petru in ga poljubila.
Ko je Peter začutil njeno mehko, toplo roko okrog vratu in njene bujne prsi ob sebi, je v njem zavalovilo. Peter, močan, da bi gore premikal, je bil pred Angeliko nemočen. Naglo je vstal in se opotekel korak za njo, ko je stopila k točilni mizi in vzela pripravljeno steklenico vina.
»Ali bova kar stala in se gledala kot dva ■tujca?« mu reče, ko opazi, kako strmi vanjo. »Pojdiva že vendar od tod!« Prime Petra za roko in ga odvede skozi zadnja vrata.
POTA IN S%
odbojka
II.	ŽOL, zahod, moški, 23. KOLO: PIONIR — ŽELJEZ- -NICAR 2:3(13,-9. 9,-6, -4)
Pionir: Vernig, Kosmina, Bru-lec, Prah, Resnik, Primc, Gre-gurek, Koprivnik, Petkovič.
LESTVICA: L Željezničar 42 točk ... 10. Pionir 14 itd.
V naslednjem kolu potujejo Novomeščani v Ljubinje.
rokomet
SRL, moški. 20. KOLO: INLES
— JADRAN 30:19 (16:8)
Inles: Gelze, Šilc 1, Mihelič, J. Ilc 4, Lukič 3, Čirovič 1, Karpov 7, Ambrožič 3, Mate 8, Fajdiga 3, T. Ilc. Žagar.
ČRNOMELJ — PARTIZAN 27:27(14:14)
Črnomelj: Plut, Bohte, M. Papež 4, Kavšek, Hudelja 5, Novak 4, Možina, J. Papež 4, Svetič 2, Adl-ešič 2, Orlič 6, Kolbezen.
DVZ PONIKVE — RUDAR 33:25(15:11)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Jurčev 8, Fink, M. Strnad 5, Vrabec, Drab 11, F. Strnad 2, Fister 7, B. Strnad, Prokopovič.
LESTVICA: 1. IUV Usnjar 31,
2.	Inles 30 ... 8. Črnomelj 20, 11. DVZ Ponikve 10.
Pari prihodnjega kola: Črnomelj
— Inles, Peko — DVZ Ponikve, IUV Usnjar — Jadran itd.
SRL, ženske, 20. KOLO: NOVO MESTO — BURJA 40:22 (19:11) Novo mesto: Jerman, Abazovič 1, Iličin 15, Repinc, Žagar, Jakše, Kramar 9, Veselič, Simončič 1, Opruc 2, Pete 2, Butara.
ITAS — BRANIK 22:16 (9.6) Itas Kočevje: Filipovič, Fajfar 3, Vuk.Križman 1,S. Jerič 3. M. Jerič 9, Bejtovič 5, Saftuč, Zalar 1, Jurkovič, Štefanišin.
ISKRA — OLIMPIJA 24:25 (14:15), odigrano vnaprej.
LESTVICA: 1. Kranj 37 točk 2. Novo mesto 32, 3. Itas Kočevje 30 ... 6. Iskra 21 itd.
Pari prihodnjega kola: Mlinotest — Itas, Veta — Iskra, Olimpija
— Novo mesto itd.
PLANINSKI USPEH
REKA — Po reškem Novem listu z dne 6. maja povzemamo, da so reški planinci Željko Kesovija, Tanja Živi-čnjak in Dolores Ladika v družbi s planinci Ljubljane in Novega mesta Zoro Torbica, Tomažem Petauerjem in Borisom Rupnikom dosegli v Maroku izreden uspeh: osvojili so najvišji vrh masiva Visoki Atlas, 4.167 m visoki Jebel Toubkal. Nanj so se povzpeli s severne strani, in to v zelo neugodnih vremenskih razmerah.
Bogat program za šesti tek mladosti
Prireditev bo 20. maja
TREBNJE — OK ZSMS in trebanjski ZTKO organizirata v sredo, 20. maja, letos zagotovo najbolj množično športno prireditev v občini: tradicionalni 6. tek mladosti od Šentlovrenca do Trebnjega.
Letošnja prireditev ima bogat program, poleg malega maratona na 21 kilometrov, trimskega teka na 10 km in teka cicibanov na 500 metrov še teka paraplegikov na 7,5 in 2 kilometra ter atletsko tekmovanje paraplegikov. Omenimo ob tem, da se bodo teka udeležili paraplegiki izvseSlovenijepa tudi Hrvaške, Avstrije. ČSSR in nemara celo iz Italije, pred tekom pa se bodo pomerili še na atletskem tekmovanju v metu kopja, diska in krogle ter tekih na 100 in 200 metrov. Prireditev bo sklenjena s kulturnim programom in prikazom radijsko vodenih letalskih modelov. Pokrovitelj teka mladosti je mokronoška Iskra.
V nedeljo že tretji »Tek ob Krki«
Organizator teka ŠD Partizan Kostanjevica
KOSTANJEVICA — ŠD Partizan iz Kostanjevice na Krki organizira v nedeljo, 17. maja, že 3., tradicionalni, množični rekreativni »Tek ob Krki«. Prireditev se bo pričela ob 9.30 uri, udeleženci pa bodo lahko izbirali med trimskim tekom na 10 kilometrov ali malim maratonom na 21 kilometrov.
Startnina za mali maraton, če se prijavite vsaj dan pred tekmovanjem, je 500 din, na dan teka pa tisočaka, medtem ko startnine za trimski tek ni. Omenimo še, da prireditev šteje v okvir akcije RTV »Brazde vzdržljivosti«. Predhodne prijave pošljite na naslov: Matjaž Zaješnik, OŠ Jože Gorjup, 68311 Kostanjevica na Krki, telefon (068) 60-295.
USPESEN NASTOP
KARLOVAC — Novomeški in metliški kolesarji so se konec minulega tedna udeležili dirke v Karlovcu, kjer so zabeležili lep uspeh. V sobotni krite-rijski vožnji po ulicah Karlovca je bil med mlajšimi mladinci Metličan Omerze! drugi, pri starejših je zmagal Oklešen pred Ravbarjenij pri članih pa Šmajdek (vsi KD Krka). Še večji uspeh pa je Omerzel zabeležil na nedeljski cestni dirki, kjer je med mlajšimi mladinci zmagal, Kranjec iz Krškega pa je bil drugi.
Prvaka iz province
Janko Guštin iz Metlike in Gorazd Canič izNove-ga mesta sta slovenska prvaka v boksu
METLIKA — Na nedavnem slovenskem prvenstvu v boksu sta Gorazd Canič iz Novega mesta in Janko Guštin iz Metlike osvojila naslova slovenskih prvakov, Gorazd v srednji in Janko v poltežki kategoriji. Oba boksarja in prijatelja, ki že več let skupaj trenirata, sta si že prej priborila ta naslova: Gorazd je bil slovenski prvak v poltežki kategoriji v letih 1982 in 1983, Janko pa lani v težki; letos sta naslova prvič osvojila skupaj.
Ker ne v Novem mestu ne v Metliki ni boksarskega kluba, nastopata oba za Ljubljano. »Čepravsva najboljša boksarja ljubljanskega kluba —vdevetih letih obstoja kluba sva mu vseh pet naslovov slovenskih prvakov prinesla midva — od kluba nimava tako rekoč nič: dva para rokavic in vrečo imava od njega na posodo, to je vse. Še bivanje na prvenstvu v Mariboru nama ni plačal klub. ampak metliška telesnokulturna skupnost. Od kluba nimava niti nobene strokovne pomoči, ves čas trenirava sama,« se pritožujeta boksarja.
Boksarja med tednom trenirata vsak zase, za konec tedna paskupaj v Metliki. Za prvenstva sta se intenzivno pripravljala dva meseca. Kondicijski del je vodil Gorazd, ki je učitelj telovadbe, drug drugemu sta bila sparing partnerja, in to prav nič prijateljska. »To so bile prave borbe,« pravita. Želita si, da bi v Novem mestu ali Metliki ustanovila svoj klub. V enem in drugem mestu, še posebej v Metli-
ki, je med mladimi za boks precej zanimanja. »Ampak v Novem mestu nekako ne dovolijo, da bi se ta šport razvil, verjetno se boje, da bi vzgajali pretepače, čeprav je znano, da jih med boksarji ni, ravno obratno: izkušnje po vsem svetu kažejo, da pretepači, ki se začno ukvarjati z boksom, postanejo pravi športniki in opustijo svoje prejšnje neprimerno obnašanje.«
Janko jev Metliki zbral kakih 10 mladih fantov, ki trikrat na teden trenirajo v metliški telovadnici. »Med njimi so zelo nadarjeni boksarji. Eden od njih, Jožko Plut, je na zadnjem slovenskem prvenstvu nastopil med mladinci; prvič je bil v ringu in osvojil drugo mesto. Velik talent je tudi Željko Stekovič, kije boksal že prej, sedaj pa je odslužil vojake in bo spet treniral. V Metliki nam pomagata TKS, ki je za nas nabavila nekaj opreme, in Beti, ki nam je dala trenirke.«
Od petih slovenskih boksarskih klubov nastopa Maribor v 2. zvezni ligi. »Le njihovi boksarji redno nastopajo, vsi ostali smo boksarska provinca.« In prav mariborskega boksarja je letos v finalu premagal Gorazd lani pa je Janko njihovega težkaša na slovenskem prvenstvu knockoutiral. Zato ni čudno, da oba boksarja vabijo, naj bi kot pojačitev nastopala za mariborski klub. »Najraje bi seveda videla, da bi imela Novo mesto in Metlika svoj klub.«
A.	B.
Janko Guštin
Gorazd Canič
Danes celo težje kot med vojno
Slovesno za dan varnosti — Osrednja proslava z odkritjem spominske plošče v ___________Semiču	—	Državna odlikovanja najzaslužnejšim
SEMIČ — Osrednjo proslavo dneva varnosti, združeno s praznovanji jubilejev partije iirdneva zmage, so v petek, 8. maja, pripravili v Semiču v spomin na šolo Narodne zaščite, ki je tu delovala od 16. avgusta 1944 do konca vojne. V semiški šoli seje zvrstilo pet tečajev, ki jih je obiskovalo skoraj 200 bodočih narodnih zaščitnikov, poslušali pa so splošna politična predavanja, urili so se v tehničnem delu narodne zaščitne službe, seznanjali so se z zatiranjem kriminala in nadzorno službo. Mnogi od tedanjih slušateljev šole so bili prisotnih tudi tokrat, ko je Alojz V rhovec-Slavko, tedanji načelnik Odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS, na pročelju etnografskega muzeja v Semiču odkril spominsko ploščo v spomin učencem, učiteljem in Narodni zaščiti kot organu ljudske oblasti, nastali med NOB.
Praznovanje dneva varnosti se je pričelo že dopoldan s programsko-volilno skupščino Pokrajinskega odbora borcev narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino, ki so se je udeležili mnogi, danes še živeči člani takratne narodne zaščite. O delu odbora te skupnosti, ki deluje dobri dve leti, je poročal njen predsednik Lado Stibrič.
Vsem, ki so pomagali pri popularizaciji NZ, je Pokrajinski odbor podelil priznanja. Prejeli so jih: Tone Nemanič,
Biserka Debeljak, Ljuba Dornik-Šubelj, Tone Pezdirc in Tone Gale. Na koncu so izvolili tudi novo predsedstvo, ki ga bo še naprej vodil Lado Stibrič.
Izteklo deset tisoč litrov čistega alkohola
V hudi prometni nesreči eden mrtev in trije ranjeni
BIČ — Na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je 5. maja ob 5.45 prišlo do hude prometne nesreče, kije poleg ene žrtve, hudih telesnih poškodb in velike materialne škode zagrozila tudi z novim onesnaženjem.
55-letni Ljubljančan Anton Berčan je med vožnjo tovornjaka proti Zagrebu pri Biču prehiteval kolono vozil, takrat pa je nasproti s tovornjakom cisterno pripeljal 44-letni Marlem Bešič iz Sombora. Vozili sta trčili, cisterna, v kateri je bilo kar 30 ton 96-odstotnega alkohola pa seje prevrnila na bok. Iz njejeodteklo v zemljo okoli
10.000	litrov alkoljpla, podatkov o morebitnih posledicah izlitja pa zaenkrat še ni. Ob trčenju sta iz Berjanovega tovornjaka padla sopotnika, 33-letni Ivan Lazar iz Ljubljane in 22-letni Ivan Pleško. Slednji je bil le laže poškodovan, medtem ko je Lazar zaradi hudih poškodb še istega dne v ljubljanskem Kliničnem centru umrl. Omenimo še, da je bil hudo poškodovan tudi voznik Berčan, lažje pa še Marlem Bešič. Škoda na vozilih je ocenjena na 30 milijonov dinarjev, medtem ko je o škodi na tovoru še prezgodaj govoriti.
SPET PRELOŽENO
KOČEVJE — 15. aprila prekinjeno sojenje računovodkinji Komunale Kočevje Ani Zupan seje nadaljevalo 6. maja, a je bilo tudi tokrat prekinjeno in preloženo za nedoločen čas. Obtožba bremeni Ano Zupan grabeža ter ponareditve ali uničenja poslovnih listih. Razprava je bila po zaslišanju nekaterih novih prič tokrat prekinjena zaradi predloga javnega tožilca, daje treba od Komunale dobiti popis odprtih terjatev na dan 31. decembra 1984.
POTRJENA NAJSTROŽJA KAZEN
KOČEVJE — Poročali smo že, daje sodišče v Kočevju 10. decembra lani obsodilo na 20 let zapora Jožeta Potočnika iz Martinjaka pri Cerknici zaradi umora Marije Gruden-Pirnat. Tojebi-la doslej najvišja dosojena kazen ne le na območju enote sodišča v Kočevju, ampak na vsem območju temeljnega sodišča Ljubljana. Višje sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi, ki jo je kočevsko sodišče prejelo te dni, je med drugim poudarjeno, da je kočevsko sodišče popolno in pravilno ocenilo dejansko stanje.
Osrednja proslava je bila zatem v Domu kulture v Semiču. Zbranim delavcem varnosti in predstavnikom družbenopolitičnega življenja vseh štirih občin je spregovoril slavnostni govornik Dore Dovečar. namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS. Najprej je govoril o delu Narodne zaščite, zatem pa seje dotaknil sedanjega dela organov za notranje zadeve. »Naše delo ni lahko, saj živimo v času. ko se nekateri še vedno ne morejo sprijazniti z obstojem soca-lističnega samoupravljanja, ko se bohotijo vrste nacionalizmov, ko nas nekateri skušajo spreti z vsakim in z vsem, ko se vsakodnevno srečujemo z malomarnim odnosom do družbene lastnine, ko nas tarejo gospodarske težave, da ne govorimo o človeških žrtvah v cestnem prometu, nezgodah pri delu, škodi, ki nam jo povzročajo požari, gospodarskem kriminalu...« je povedal in dodal, da je delo organov za notranje zadeve danes celo težje kot v medvojnem času, ko je bil sovražnik viden, danes pa je skrit. Slavnostno akademijo so s petjem, plesom in recitacijami zaključili učenci OŠ Belokranjskega odreda Semič, s harmoniko pa jih je spremljal Silvester Mihelčič.
Za vse udeležence proslave in delavce varnosti je bilo potem tovariško srečanje v domu Iskre v Črmošnjicah. To je bila tudi priložnost, da so vsem zaslužnim podelili priznanja. Pokrajinski odbor za SLO in DS Dolenjske je podelil priznanje Pokrajinskemu odboru skupnosti borcev narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino. Upravi za notranje zadeve Novo mesto, zatem pa so podelili tudi državna odlikovanja. Red dela s srebrnim vencem sta prejela Franc Šenica in Jože Robek, medaljo zaslug za narod Zdenko Priz-mič, medaljo dela pa Jože Benko in Borut Likar. Zlati znak zaslug za varnost sta prejela Jože Ancelj in Stane Gosen-ca, srebrni znak zaslug za varnost pa Angelca Brajer^Vilibald Kranjc, Alojz Sobčič, Franc Žalec, Ludvik Hočevar in Franc Zagorc. Bronasti znak za varnost so prejeli: Lidija Fabian. Marjan Gašperin, Iztok Likar, Marjan Sintič, Alojz Trontelj, Djordje Vučkovič, Franc Zorc, Anica Janežič, Vida Saje in Jože Kavšek.
J. PAVLIN
ČELNO TRČILA
BISTRICA — 31-letni Bojan Logar iz Krmelja seje 7. maja ob 21.30 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti s Puščave proti Trebnjem. V levem in blagem ovinku v naselju Bistrica je za hip zapeljal na levo stran ceste, po njej pa je nasproti pripeljal 22-letni Stane Hruševar iz Jelenika. V čelnem trčenju se je Hruševar hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode pa je bilo za poldrugi milijon.
i
PRIZNANJE NEKDANJIM BORCEM NARODNE ZAŠČITE — Na slovesnosti ob dnevu varnosti je pokrajinski odbor za SLO in DS Dolenjske podelil visoko priznanje tudi Pokrajinskemu odboru skupnosti borcev narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino, ki gaje v imenu skupnosti prevzel njen predsednik Lado Stibrič. (Foto: J. Pavlin)
Hudo poškodovan ob eksploziji
Nesreči je botrovala neprevidnost
OTOČEC — Veliko neprevidnost, ki bi sekmalu tragično končala, si je 10. maja zvečer privoščil 15-letni Robert Kastelic iz Otočca. V domači hiši na Otočcu je nekaj čez 20. uro odšel v kurilnico, da bi zanetil ogenj v peči centralne kurjave. V kurišče je nametal drva in jih polil z mešanico goriva, nato pa zažgal. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je Roberta hudo poškodovala. Močno opečenega so odpeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Z eksplozijo povzročena škoda znaša 100 tisočakov.
ZGOREL KOZOLEC
VRH PRI ŠENTJERNEJU—9. maja ob 19. uri je prišlo do požara na kozolcu 45-letnega Staneta Pirnarja z Vrha pri Šentjerneju. Ogenj je, kot vse kaže, zanetil petletni otrok med igro z vžigalicami. Požar je kozolec docela upepelil, uničil pa je še traktorsko kosilnico in več drugega kmetijskega orodja. Z ognjem so opravili novomeški poklicni gasilci ob pomoči gasilcev iz okoliških vasi. Povzročena škoda je ogromna, — ob 18 krat 10 metrov velikem kozolcu je zgorelo še 10 kubikov desk — ocenili sojo kar na 70 milijonov dinarjev.
Magister na zatožni klopi
Kostelska »vroča politična jesen« iz leta 1985 se vleče pred sodiščem vse do danes in še ni končana
KOČEVJE — Pred sodiščem v Kočevju poteka že dalj časa sojenje magistru Stanislavu Južniču iz Fare 2, ki ga toži Franc Volf iz Vasi 20. Zasebni tožilec Franc Volf, ravnatelj Osnovne šole Vas-Fara in družbenopolitični delavec, je vložil tožbo zaradi skupno 10 kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve, ki naj bi jih bil magister Stanislav Južnič zagrešil proti njemu prek tiska, radia in razprave na sestanku.
Gre za članke, ki so na Kočevskem vzbudili velik odmev in v katerih magister Južnič očita ravnatelju Volfu med drugim, daje lokalno organizacijo ZK prelevil v urad za preganjanje enega izmed krajanov, da je uspešno obračunal s sposobnimi prebivalci te doline, da je prisilil dva učenca na pre-šolanje, daje imel odločilno besedo pri prepovedi računalniškega krožka, da je omejeval razmah kulture, da bo Volfova skupina vladala le še toliko časa, dokler se ir hodo krajani hali. itd.
Poizkusi poravnave na prejšnjih o-ravnavah niso uspeli. 11. maja pa raz— pravaspet ni biladokončana.ampakje preložena na 10. junij. Med zaslišan jem
na obravnavi 11. maja je prihajalo do Taznih nesporazumov, predvsem med sodnikom in obdolžencem, kaže,da tudi zato, ker obdolženec ni imel zagovornika (zasebni tožnik je advokata imel). Obdolženec je poudarjal, da je s svojimi članki in izjavami želel doseči le razvoj tega dela Kolpske doline in normalno šolanje za svojo hčerko, sodnik pa je spet menil, da pri tem ni uporabil pravega izrazoslovja, ampak takega, kijeza zasebnega tožnika žaljiv.
Razprava je bila prekinjena, ker sta tožena in tožeča stranka zahtevali zaslišanje prič. Nadaljevalasebo 10. junija ob 8. uri.
Tako imenovana »vroča kostelska politična jesen«, ki seje začela že leta 1985, se torej le počasi bliža koncu.
J. PRIMC
IZGINIL MEŠALEC
VELIKI GABER — Iz ograjenega prostora, kjer ima poslovalnica trebanjske KZ v Velikem Gabru shranjen razni material, je med 1. in 5. majem izginil mešalec za beton.
KMALU PREK KRKE — Na Otočcu gradijo pri gradu, kjer je lanskega novembra zahreščalo pod težkim tovornjakom, delavci Cestnega podjetja na starem mestu nov most, čez katerega se bo dalo po predvidevanjih izvajalcev peljati že čez kakšen mesec. Na fotografiji: delavci zabijajo s težkimi mehanskimi kladivi v Krkino dno lesene pilote z jekleno konico. (Foto: M. Luzar)
1	ložami
p	vročajo
NAKLADALKI ODVIL KOLESA — Med I. in8. majemjeneznanstorilec odvil kolesi iz nakladalkezaseno, kije last 23-letnega Antona Keka iz Pluske. Slednji je s tatvino oškodovan za okoli 400 tisočakov, nakladalka pa je bila spravljena pod kozolcem. Tatu še iščejo.
DOMA RAZGRAJAL IN GROZIL — Miličniki so imeli 4. maja opraviti s srboritim 48-letnim Tomažem HudorovcemizKriževskevasi. Možakar je doma razgrajal in grozil, umiril se je šele v službeni »hladilnici«, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške.
OB KOLO Z MOTORJEM — V noči na 1. maj je nekdo izpred stanovanjske hiše Nahtigalovih v Dešeči vasi ukradel kolo z motorjem, vrednookoli 150 tisočakov. Vozilce je bilo last 26-letnega Jožeta Nahtigala, ki bo moral nekaj časa očitno brusiti pete, vsaj dokler možje postave ne odkrijejo storilca.
DEKLE PRITEKLO
MAČKOVEC — 25-letni Jernej Mirtek iz Novega mesta seje 10. maja ob 20.10 peljal z osebnim avtomobilom po cesti proti Otočcu. Ko je pripeljal do Mačkovca, je z dvorišča nenadoma pritekla na cesto petletna Urška Dežman. Mirtek je dekletce zadel in zbil po tleh, a je na srečo dobila le lažje poškodbe, vendar so jo v novomeški bolnišnici obdržali na zdravljenju.
MOTORIST HUDO RANJEN
GORENJE KAMENJE — 44-letni Marko Šmalc iz Novega mesta seje 8. maja ob 15.30 peljal z osebnim avtom iz Karteljevega proti Gorenjemu Kamenju. Nekaj metrov pred vasjo, ko je v levi in nepregledni ovinek zapeljal pravilno po svoji desni strani, mu je nasproti po levi na kolesu z motorjem pripeljel 17-letni Stanko Bašelj. V hudem čelnem trčenju seje Bašelj teže poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za
150.000	din.
Na spisku osumljenih tudi vodja investicij
Razširjena preiskava
NOVO MESTO — Spisek osumljenih v gradbeni aferi, kot so nekateri poimenovali dogajanja ob ugotovljenih domnevnih nepravilnostih pri gradnji stanovanjskih hiš Božidarja Zajca, direktorja Iskre Tenel, in Boštjana Kovačiča, predsednika skupščine občine Novo mesto, seje te dni povečal za eno ime. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je namreč pred dnevi prejel zahtevek za razširitev preiskave, tako da je tavstekla tudi zoper Antona Ščapa, vodjo investicij v Iskri Tenel. Sčap je po navedbah kazenske ovadbe osumljen kaznivega dejanja napeljevanja h gra-bežu, enakega torej, kot naj bi ga storila Božidar Zajc in Boštjan Kovačič.
Po besedah preiskovalnega sodnika Antona Trunklja je preiskava ta čas v polnem razmahu, kaj več pa je zaenkrat nemogoče zapisati.
KRIVO NEPREVIDNO PREHITEVANJE — 26-letni Dragan Janjuš iz Sivca je 5. maja nekaj po 21. uri peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ždinji vasi je pričel prehitevati tovornjak pred seboj, takrat pa mu je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal francoski državljan Gilles Clerc. Slednji je močno zaviral in se umikal, vozilo mu je celo uspelo ustaviti, kar pa ni uspelo vozniku četrtega tovornjaka Damjanu Puščku, ki je vozil za francoskim vozilom. Oplazil je naprej Janjuševo vozilo, nato pa trčil v Clercov tovornjak. Materialne škode je bilo karza27
milijonov din.
TRČIL V PRIKLOPNIK — 6. maja ob 10.10 je 51-letni Rihard Slejko iz Škofje Loke peljal tovornjak s pol-priklopnikom iz Črnomlja proti Lokvam. V levem nepreglednem ovinku pri železniškem nadvozu v Črnomlju je z zadnjim delom priklopnika zapeljal čez polovico vozišča, takrat pa je iz nasprotne smeri s preveliko hitrostjo pripeljal voz z osebnim avtomobilom 29-letni Hijadet Mušanovič iz Črnomlja. V trčenju se je slednji laže poškodoval, materialne škode pa je bilo za 550 tisočakov.
DNEVI MED KOLESARSKO KARAVANO
Dolenjski list na dveh velikih prireditvah: zadnji etapi dirke Alpe-Adria med Borovljami in Novim mestom in Dirki miru mladincev v ČSSR
Rezultati letošnje 21. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki seje v nedeljo z zadnjo etapo med avstrijskimi Borovljami in Novim mestom končala v dolenjski metropoli, so znani. Zadnjo etapo je v veselje kakih 8 tisoč Novomeščanov, ki sosezbrali na Glavnem trgu da številnih gledalcev ob progi ne omenjamo, dobil Sandi Papež. Glivar je bil šesti, v glavnini pa sta pripeljala tudi ostala krkaša Smole in Bojane. Skupna zmaga je presenetljivo pripadla rogovcu Gorazdu Penku. Novo-meščan Jože Smoleje bil drugi z le 5 sekundami zaostanka. Sandi Papež sedmi in Srečko Glivar 14. Ekipno je zmagala reprezentanca Poljske pred Jugoslavijo in ČSSR. S takšnim razpletom smo Novomeščani brez dvoma lahko zadovoljni, a je
Zakaj zmagoslavje ni bilo večje?
potrebno v isti sapi dodati, da so tihe želje le segale še nekoliko dalje. Tekma je pokazala, da so biledocela uresničljive, končna zmaga bi lahko ostala v Novem mestu. Smoleta je do nje ločilo le borih 5sekund. Če bi odločala zgolj kolesa in kolesarji, potem bi bilo nedeljsko veselje na novomeškem Glavnem trgu gotovo še veliko večje, a mirno lahko zapišemo, da so letošnjo dirko odločile zakulisne igre. O tem smo se lahko prepričali na lastne oči v avstrijskih Borovljah.
• Nedelja je vnovič pokazala koliko privržencev ima kolesarstvo na Dolenjskem. Vzdušje na Glavnem trgu je bilo izredno, svoje je k temu prispeval ansambel Henček, napetost pa je stopnjeval z javljanji s proge Jože Majes. Nič čudnega, če so organizatorji dirke Alpe-Adria v uradni bilten zapisali, da je bil cilj v Novem mestu daleč najbolje organiziran doslej, privabil pa je tudi daleč največ gledalcev.
Dejstvo, daje Novo mesto postalo jugoslovanski kolesarski center, mnogim že dolgo ni po volji, tokrat pa je k temu prispevala svoje še odločitev. da novomeški tekmovalci branijo barve jugoslovanske kolesarske reprezentance. Nevošljivost in ljubosumnost sta šli takodaleč.daso nekateri predstavniki ostalih, predvsem ljubljanskih klubov, bolj ali manj javno že pred dirko izjavljali, da Novomeščani tekme ne smejo dobiti in da bodo storili vse, da to tudi dosežejo. Dirka je pokazala, kakšna je bila njihova pot do uresničitve takšnih groženj. Kosmosepogovarjali s trenerji nekaterih tujih reprezen-
Kronometer izbrisal upe na boj za vrh
Med četrtkom in soboto, ko so bile oči ljubiteljev kolesarstva uprte v dogajanje na dirki Alpe — Adria, je na Češkoslovaškem potekala tradicionalna,že 11. Dirkamiru za mladince, ki jo vsakoletno po vzoru veliko bolj znane članske preizkušnje pod istim imenom organizira klub Favorit iz Brna. Jugoslovansko zastopstvo, ki so ga predstavljali kolesarji KD Krka, se je t e dirke prvič udeležilo la^ ni, ko je bil sklenjen tudi dogovor, da postane udeležba novomeških tekmovalcev na tej dirki tradicionalna.
Za Eržena, Finka, Šturma in Metličana Puša je bila letošnja dirka zagotovo velika preizkušnja, saj v takšni konkurenci in na tako težki progi doslej še niso vozili (izjema je le Eržen, kije bil na tej tekmi že lani). V konkurenci preko 200 mladih kolesarjev, med katerimi je bilo okoli 150 najboljših mladincev ČSSR, reprezentanca Finske, da ne naštevamo vseh sodelujočih držav, so dobro prestali preizkušnjo. Odločilna za končni razplet je bila prvaetpa, vožnja na kronometer, kjer pa so si dolenjski kolesarji nabrali preveč zaostanka, da bi lahko v končnem seštevku računali na boj za vrh. Zato pa so bili veliko uspešnejši v preostalih dveh, 58 in 72 kilometrov dolgih cestnih etapah. Fink je bil vdrugieta-pi po enkrat drugi in tretji nagorskih ciljih, medtem ko je v tratji etapi Eržen dobil oba leteča cilja. Z izjemo Puša, ki si je v drugi etapi pokvaril uvrstitev iz vožnje na kronometer, so vsi ostali krepko napredovali. Tako je Eržen v skupnem seštevku zasedel
23.	mesto, Fink je bil 31., v prvi polo-. vici tekmovalcev pa sta pristala tudi Šturm in Puš. To pa je bilo dovolj, da so dolenjski kolesarji v ekipnem seštevku ponovili lanski uspeh in postali najuspešnejša tuja ekipa.
B.	BUDJA
* '• J
STARI V BOROV I.JAH — Takole je pisana skupina kolesarjev iz devetih držav v nedeljo natanko ob 9.30 krenila iz središča Borovelj na avstrijskem Koroškem. Na posnetku vidimo na levi tri člane naše reprezentance, Glivarja sštevilko 9. kije bil na gorskem cilju na Ljubelju drugi, za njim desno Smoleta (št. 8) in Branka Bojanca (št. 10), kije na letečem cilju v Kranju osvojil drugo mesto.
PRILOŽNOST SO BILI LETEČI CILJI — Potem, ko vzpon na Ljubelj ni prinesel nikakršne odločitve, je že bilo bolj ali manj jasno, da bo zmagovalca etape odločal Uniš skupine. Možnosti, da bi Smole nadoknadil t istih pet sekund zaostanka za Penkom v skupnem seštevku, je bilo vse manj inpričakovatijebilo.da bo to skušal storiti z bonifikacijami na letečih ciljih. Očitno mu je za kaj takega po napornih etapah zmanjkalo moči, zadnjo priložnost je izpustil v Grosupljem, kjer ga vidimo (Smole št. 8), kako seje skozi leteči cilj pripeljal skupaj z Bojancem in Papežem v glavnini kolesarjev.
tanc, ti niso mogli skriti začudenja in ogorčenja. Vse jugoslovanske ekipe so delale joroti jugoslovanski reprezentanci, na svojo stran so pridobili tudi češkoslovaške kolesarje. Njihov cilj je bil jasen: onemogočiti uspeh novomeški vrsti in braniti Penkovo rumeno majico. In v takšnih razmerah je potrebno ocenjevati dosežek Krkinih kolesarjev.
»Zadovoljni smo z razpletom, nismo razočarani, saj v danih pogojih enostavno več ni bilo moč narediti,« je dogajanje komentiral Ivan Turk, ki je vodil jugoslovansko reprezentanco. »Okoliščine, o katerih pa ne želim podrobneje govoriti, so nam preprečile zmagoslavje. Dejstvo je pač, da v karavani kolesarjev nismo imeli nobene podpore, nasprotno, vsi so delali proti nam. Vse naše ekipe so prežale na nas, sami smo morali loviti ubežnike, ko pa smo krenili v lov, so nam .kontrirali*.
To je bila za naše fante poleg dejstva, da so branili barve reprezentance, huda obremenitev . Doletela pa nasje še ena nesreča: sredi dirke smo ostali brez Kruljca. ki se mu je pokvarilo kolo, in Robiča, ki seje poškodoval, Papež, Smole, Glivar in Bojane pašami v zaključku dirke niso mogli narediti preobrata.«
Ob vsem tem je vendarle potrebno dodati še nekaj. Sandi Papež je namreč z nedeljsko etapno zmago, ko mu v silovitem in dolgem finišu nihče ni mogel doživega, potrdil napovedi, da je v izredni formi. Prava škoda zategadelj, daje. kot pravijo kolesarji, v prvih etapah zaspal, kajti gotovo je s takšno formo sposoben doseči precej več kot le 7. mesto v skupnem seštevku. Sicer pa bo za analize še dovolj časa. a grenka izkušnja bo zagotovo ostala.
B. BUDJA
\T
UTRUJENOST PO DIRKI — Utrujeni obrazi Šturma, Finka in Eržena (od leve proti desni) po petkovi drugi etapi mladinske »Dirke miru« v češkoslovaškem Jevičku med pogovorom s trenerjem Bergerjem zgovorno pričajo o težavnosti dirke. Eržen in Fink sta na cilj pripeljala v vodilni skupini, Fink je bil poleg tega drugi in tretji na gorskih ciljih.
I
V BOJ Z URO — tako seje Bogdan Fink kronometer v boj z uro. Kasnejši rezul tati so manjkajo tovrstni treningi.
pognal s starta dirke na pokazali, da fantom še kako
Ples na jeklenih konjih
Tekmovanje v motokrosu v počastitev dneva mladosti in 40-letnice belokranjskega Avto-moto društva
BREZJE — V počastitev dneva mladosti in 40-letnice delovanja AMD Bela krajina so v nedeljo, 10. maja, na dirkališču v Brezju pri Crmošnjicah pripravili dvoje tekmovanj v motokrosu: mednarodno dirko v razredu 250 ccm za veliko nagrado Bele krajine in dirko v razredu 80 ccm- za državno prvenstvo. Tekmovanje je potekalo na novospeljani progi, ob kateri seje v lepem sončnem vremenu zbralo veliko ljubiteljev motornega športa. Tekmovanje je odprl predsednik OK SZDL Črnomelj Zvojte Planinc in na kratko orisal razvoj belokranjskega Avto-moto društva.
V dirki za državno prvenstvo seje pomerilo malo tekmovalcev, vsega 9. med njimi pa je bil v obeh vožnjah brez pravega tekmeca Boštjan Kampuš(Le-nart). ki je prepričljivo zmagal v obeh nastopih in v končni uvrstitvi s 40 točkami osvojil prvo mesto in pokal. Tudi drugo in tretjeuvrščeni, Ivan Ver-njak (Lukovica) in Goran Gorički (Ina Jaška), sta bila enako prepričljiva osvajalca pokalov in novih točk za državno prvenstvo. V ekipni razvrstitvi seje na 1. mesto uvrstila Ina Jaška, na 2. Slovenija avto in na 3. Lenart.
Precej bolj zanimiva je bila dirka v močnejšem razredu za veliko nagrado Bele krajine, ki se je je udeležilo 35 tekmovalcev iz šestih držav. V prvi vožnji je zmagal Drago Predan, potem ko je skoraj ves čas vodil Zdovc, a pred koncem padel in zdrknil na 5. mesto. V drugi vožnji sta se za prvo mesto trdo borila drugouvrščeni iz prve vožnje Bernard Urbanija in Italijan Marcon Marangon. vendar je Jugoslovan zadnji del dirke prepričljivo prešel v vodstvo in tudi zmagal. Tako je veliko nagrado osvojil B. Urbanija (Jugoslavija), pokale pa so prejeli še tekmovalci. ki so se uvrstili na naslednja štiri
mesta: 2. M. Marangon (Italija), 3. D. Predan. 4. S. Vesenjak in 5. M. Zdovc (vsi Jugoslavija). V ekipni razvrstitvi je 1. mesto osvojila Jugoslavija. 2. Italija in’3. Bolgarija.
MiM
*
NA KRILIH MOČI — Dirka močnejših motorjev je bila tudi na pogled atraktivna. Spretni vozniki se niso ustrašili niti več motorjev dolgih skokov. (Foto: M. Markelj)
Rozman republiški prvak
Velik uspeh dolenjskih pionirjev na posamičnem in ekipnen^republiškem šahovskem prvenstvu
Že prej, med 24. in 26. aprilom, pa je bilo v Radljah ob Dravi ekipno pio-
KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU
KRŠKO — V nedeljo. 17. maja, bo na Stadionu Matije Gubca v Krškem kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo v speedwayu. Dirka se bo začela ob 16. uri popoldne, na njej pa bodo sodelovali dirkači iz Avstrije, Bolgarije. ČSSR, Francije, Italije, Poljske. ZR Nemčije in Jugoslavije. Za Jugoslavijo bodo vozili Lazar Čaba, Artur Horvat in Albert Kocmut. Uradni trening bo v soboto, 16. maja, ob 11. uri dopoldne. Vstopnice za tribuno bodo po 2000 din. stojišča po 1.200 din. za vojake in dijake pa po 800 din. Za uradni trening bodo vstopnice po 500 din. Istočasno bo taka dirka tudi v Bolgariji, kjer bosta za Jugoslavijo vozila Krešo Omerzel in Zvonko Pavlič.
ZMAGA VITEZICA
GORNJA RADGONA — V soboto, 9. maja.je bil v Gornji Radgoni 2. selekcijski namiznoteniški turnir za mladince. V mladinski konkurenci je nastopil tudi pionir NTK Novo mesto Alan Vitezič in v 2. skupini zasedel prvo mesto z devetimi zmagami brez poraza, medtem ko je bil Gliha sedmi.
MU RSKA SOBOTA — Med 5. in 10. majem je bilo v Murski Soboti že 25. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije za posameznike. Zastopnikom Dolenjske je prineslo izreden uspeh, saj je postal med pionirji republiški prvak Maks Rozman, učenec 8. razreda OŠ Katja Rupe-na iz Novega mesta.
Rozman si je s to zmago priboril t udi vstopnico za državno prvenstvo. Sicer pa poglejmo končni vrstni red: 1. Rozman (OS Katje Rupena Novo mesto) 7 točk, 2. Kos (Krško) 7, 3. Jelen (Ljubljana) 6.5 4. Tratar (Stična) 6.5.... 10. Piškur (Stična) 5.5,12. Uroš Kobe (Stari trg) 5. 13. E. Blas (Sevnica) itd.
TEČAJ ZA KOŠARKARSKE SODNIKE
NOVO MESTO — Organizacija košarkarskih sodnikov pri MKZ Dolenjske organizira tečaj za pridobitev naziva košarkarski sodnik. Tečaj bo v petek. 22. maja. ob 17. uri v domu športov na Loki. vodili pa ga bodo priznani zvezni sodniki iz Slovenije.
KOLESARSKI MARATON MATIJE GUBCA
KRŠKO — V počastitev dneva mladosti in 100-letnice kolesarstva v Sloveniji prireja KD Matija Gubec iz Krškega tradicionalni 2. kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 24. maja. s startom ob 9. uri izpred stadiona Matije Gubca v Krškem. Prijave in startnino, ki znaša tisočaka, bo organizator sprejemal 2 uri pred startom. Proga maratona bo dolga 65 km. potekala pa bo od Krškega, do Brestanice, Senovega. Koprivnice, Podsrede, prek Trebč. Bistrice, Bizeljskega, Župelev-ca, Dobrave. Globokega in Artič nazaj v Krško.
nirsko republiško prvenstvo. Zmaga je pripadla OŠ Stična, za katero so igrali Marko Tratar. Mitja Piškur. Andrej Markovič in Janez Lampret. Dobili so kar 10 dvobojev in le enega izgubili. Igralci iz Stične pod vodstvom mentorja Vinka Kočana bodo tako od 19. do 24. maja zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu v Pulju.
POHOD NA VRHTREBNJE
TREBNJE — PD Tesnila iz Trebnjega vabi planince in vse ljubitelje planin ter narave na trimski pohod na Vrhtrebnje. Pohod bo v nedeljo. 17. maja. udeleženci pa se bodo na pot podali izpred trebanjskega grada med 13. in 15. uro. Vabljeni!
ZAHVALA OSILNIČANOV
OSILNICA — Organizatorji dosedanjih enajstih tekmovanj nadivjih vodah Kolpe so se ob zaključku letošnjega tekmovanja zahvalili vsem. ki so doslej pomagali pri organizaciji.izvedbi in finansiranju te prireditve. Takoso posebne plakete podelili kočevskim delovnim organizacijam Itas.Tekstila-na, Trikop, Hotel Pugled, Oprema. Inkop, Trgopromet, Kovinar, Melamin, SOZD Kmetijstvo-Gozdarstvo. Nama, Avto in Zidar, osnovni šoli Osilnica, poslovni enoti Ljubljanske banke Kočevje, Posestvu »Snežnik« Kočevskj^ Reka. Riku Ribnica. LIV Postojna, kočevski podružnici SDK. telesnokulturni skupnosti Kočevje, Metalpresu Plešce, SIS za telesno kulturo Delnice, gostinskemu podjetju »Goran« Čabar ter zasebnikoma Danici Erent(bifepri DanicijizOsilnicein Mileni Selan (kemična čistilnica) iz Kočevja.
Ob dirkah tokrat še stave
V nedeljo ob 15. uri na šentjernejskem hipodromu prva letošnja velika konjeniška prireditev — Objavljamo program dirk in stavno napoved Dolenjskega lista
J
ŠENTJERNEJ — Kot smo na kratko že poročali, bo v nedeljo od 15. ure naprej na šentjernejskem hipodromu prva letošnja velika konjeniška prireditev z osrednjo točko — drugim tekom krožne dirke Slovenije. Na startu bo rekordno število konj. kar 79. iz Ljutomera. Maribora. Ljubljane, Komende. Bleda, Posavja, Zagreba, Brda in Šentjerneja. Na sporedu bo sedem dirk, novost letošnje prireditve pa bodo stave — dvojčki.
Ob tej priložnosti so se konjeniški klubi v Sloveniji dogovorili za tiskanje enotnega stavnega listka, na katerem je moč staviti na deset kombinacij, cena ene kombinacije pa je 500 din. V svetu je tako, da časopisi objavljajo programe in napovedi za stave ter tako olajšajo delo tistim, ki bodo poskušali srečo, za nekaj podobnega seje tokrat odločil tudi Dolenjski list. V nadaljevanju objavljamo program dirk z nastopajočimi konji in napoved Dolenjskega lista.
1. dirka, TKS Novo mesto, mehanični handicap za dveletne kasače na progi 1.200 metrov:
PERMINT,KKŠentjernej(l 160m), ADINKA. KK Ljutomer (1180 m), IK AR, KK Šentjernej (1180m), KRIZ, KK Ljubljana (1180 m). MIRTA II. KK Komenda (1180 m). PRAKAZ, KK Posavje (1180 m), DUET. KK Maribor (1200 m), FLAMINGO, KK Ljutomer (1200 m), LINDFILD, KK Ljutomer (1200 m).
Napoved Dolenjskega lista: DUET, IKAR.
2. dirka, »KRKA«, časovni handicap za 3do4-letnekasače, temelj 1,33,proga 1.800 metrov:
PANTU, KK Šentjernej (1740 m), FIN, KK Ljutomer (1760 m), PLIKA, KK Ljutomer (1760 m), DIN A, KK Ljubljana (1760 m), FARAH, KK Maribor (1780 m), FIGRA, KK Ljutomer
(1780 m). F1 L, KK Grosuplje! 1780 m). FINI II.KK Komenda (1780m).SIDRAN. KK Maribor (1780 m), ASKO-NA. KK Šentjernej (J800 m). AZUR, KK Ljubljana (1800 m). PILONKA, K K Šentjernej (1800 m), ARENA (KK Posavje) 1820 m.
Napoved Dolenjskega lista: AGA. AZUR.
3. dirka, KS Šentjernej, časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj 1,30, proga 1.800 m:
CAROLA. KD Zagreb (1780 m), CAMELIJ A. KK Šentjernej (1800 m), DEMAR, KD Zagreb (1800 m). DI-RANA. KK Triglav—Bled (1800 m). LARSON. KK Ljutomer (1800 m), MUR, KK Brdo (1800 m). PILOTA, KK Šentjernej (1800 m). SOKOL. KK Maribor (1800m). APOLON,KK Ljubljana (1820 m), FALOT IV, KK Ljubljana (1820 m), FIDAS. K K Ljutomer (1820 m). FADUL. KK Ljubljana (1840 m), MONDO, KK Ljubljana (1840 m).
Napoved Dolenjskega lista: FADU, APOLON.
4. dirka, Oprema Kočevje, časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj
1,27,	proga 1800 m:
FALKA, KK Ljubljana (1780 m), LEJA, KK Triglav — Bled (1780 m), PETRINA, KD Zagreb (1780 m). FANTAST, K D Zagreb (1800 m), FISON, KK Komenda (1800 m). LA-VIDA, KK Ljutomer (1800 m), NIKO B, KK Brdo (1820 m), SANTA B, KK Brdo (1820 m). S1X, KD Zagreb (1820 m), CARLOS, KD Zagreb (1840 m), MINTAJA, KK Ljubljana (1840 m), LABISPEDA, KK Ljutomer (1840), PILATUS, KD Zagreb (1840).
Napoved Dolenjskega lista: PETRINA. NIKO B.
5. dirka, Iskra Šentjernej, časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj
1,27,	proga 1800 m:
KITAN B. KK Ljubljana (1780 m). DEPO. KK Maribor (1800 m). DIK-SIN, KKMaribor(1800m),NEPAL B. KK Brdo (1800 m). DEJ BI. KK Posavje (1820 m). LA VITA, KK Ljutomer (1820 m), PENTA. KK Šentjernej (1820 m).
Napoved Dolenjskega lista: LAVI-TA. DEPO.
6. dirka. Tiskarna Novo mesto,časovni handicap za 3 do 12-letne kasače, temelj 1,24, proga 1600 m:
AMUR. KK Komenda (1780 m), ANDR1JA. KD ZAGREB (1800 m), AVE, KK Ljubljana (1800 m), ENI. KK Ljubljana (1800 m). FERARI. KK Grosuplje(1800m). LIŠA B. KK Brdo (1800 m). TRI M ER. K K Maribor (1800m),BRILL!ANTKEY, KK Maribor (1840 m). ILONA 111. KK Komenda (1840 m).
Napoved Dolenjskega lista: ENI. AMUR.
7. dirka, IMV Novo mesto, krožna dirka Slovenije, proga 2000 m:
REBUS. KK Šempeter (2000 m). LADY LUCY, KK Brdo(2000 m). KITAN B. KK Ljubljana (2000 m). AJS. KK Komenda(2000m).MODRA.KK Šentjernej (2000 m). NORA B. KK Brdo (2020 m), NURM! B. KK Brdo (2020 m). FERO. KK Ljutomer(2020 m). L1 B. KK Brdo (2020 m). TA-LBOT. KK Maribor (2020 m). F1TA, KK Ljutomer(2060m), PARNAS. KK Maribor (2060 m).
Napoved Dolenjskega lista: L1 »B«. MODRA.
povejmo še. da bo pokončani konje-niški prireditvi na programu veselica, na kateri bo igral šentjernejski ansambel Objem.
B.	B.
Št. 19 (1969) '14. majč 1987
DOLENJSKI LIST
19
(Nadaljevanje s 14. strani)
24 BECELE Jožica	Nm. Gor. Lakovnice 15	IMV	DND	'2	520
25 PREŠERN Neža	Nm, Lobetova 2	MERCATOR-KZ KRKA	DND	2	520
26 HRASTAR Tončka	Mirna peč 170	EMONA DOLENJKA	DND	2	515
27 POLANC Vida	Nm, Drska 46	Sr. kmet. šola Grm	DND	2	515
28 VOVK Jožica	S. T . Celevec 1	IMV	DND	2	510
29. KUMLJANC Tatjana	Nm, Marjana Kozine 29a	IMV	DND	2	505
30. SKUBIC Olga	N m, Cesta herojev 4	Tem sodišče Nm	DND	2	505
31 KLOBUČAR Marija	Uršna sela 60	KRKA. tov. zdravil	DND	2	500
32 BAMBlC Marjana	Nm, Ragovska 16	ZC-TOZD Spl. boln.	DND	2	500
33 PLEVNIK Mirjana	Nm, Glavni trg 27	VVO	DND	2	500
34 RODlC Zdenka	Otočec. Herinja vas 1	ZC-TOZD Zdrav, dom	DND	2	490
35. STANlSA Milena	N m, Segova 12	MERCATOR-TOZD Stand	DND	2	490
36. GREGORČIČ Jožica	Nm. Vrh pri Ljubnu 18	DSZTKO	DND	2	485
37 ZUPANČIČ Irena	Nm, Cesta herojev 68	IMV	DND	2	485
38. PONIKVAR Martina	Stj . G. Vrhpolje 53	KRKA, tov. zdravil	DND	2	480
39. REDEK-JERlCEK Brigita	Nm. Mačkovec 24	IMV	DND	2	480
40. VOLAJ Tatjana	Nm, Ragovska 14	NOVOTEKS	DNS	2	475
41. PIRNAT Jožica	Nm, Drska 46	ŽTO	DND	2	470
42. JURšlC Ivan	Nm, Dol. Težka voda 16	GIP Pionir	DND	2	470
43 GOLES Marija	Nm, Segova 12	NOVOTEKS	DND	2	465
44. Štremfelj vida	Nm, Ljubljanska 21	GIP Pionir	DND	2	460
45 - STAMFELJ Fanika	Nm. Segova 12	ISKRA TENEL	DND	2	460
46. FILIPOVIČ Jelka	D. T . Meniška vas 11	PLANIKA	DND	2	460
47. MOŽE Ivanka	Straža 214	NOVOLES	DND	2	455
48. JARC Zvonka	Nm, Segova 12	SOB Novo mesto	DND	2	455
49. SALIHOVlC Fatima	Nm. Ragovo 12	NOVOTEKS	DND	2	450
50. SUBOTIČ Marica	Nm, Partizanska 14	ZC-TOZD Spl. boln.	DND	2	450
51 BUBlC Miladinka	Nm, Brod 31	NOVOTEKS	DND	2	445
52. JAKOBClC Romana	Nm, črmošnjice5	GIP Pionir	DND	2	445
53. KUŠAR Marija	Straža. Podgora 14	EMONA-DOLENJKA	DND	• 2	445
54. GUSAKLuka	Stj., Hrastje 16	IMV	DND	2	440
55. DUBRAVACNada	Nm, Majde Sile 9	NOVOTEKS	DND	2	440
56. GAJlC Milija	Nm. Dilančeva 1	KRKA, tov. zdravil	DND	2	435
57. IDŽANOVlC Ore	Straža. Jurka vas 36	NOVOLES	DND	2	430
58. BUBlC Ljeposava	Nm, Brod 29a	NOVOTEKS	DND	2	430
59. MEDLE Nada	Nm, Paderšičeva 26	Beogradska banka	DND	2	430
60. DRAGlSlC Božica	Nm, Lebanova 4	KRKA, tov. zdravil	DND	2	430
61. OURlClC Danica	Nm, Adamičeva 47	IMV	DND	2	425
62. NADJ Zdenka	Nm, Nad mlini 43	KOMUNALA	DND	2	425
63. ŽNIDARSlC Cvetka	Nm. Segova 8	NOVOTEKS	DND	2	415
64. SIMONClC Marija	Brusnice, Ratež 36	Poki. gas. enota	DND	2	400
65. PENE Antonija	Nm. Cankarjeva 13	MERCATOR-TOZD Stand. DND		2	400
66. MILINKOVlC Danica	Nm, Drska 36	IMV	DND	2	395
67. JANJlCAna	Nm, Cesta herojev 17/a	ŽITO-TOZD Pekarna	DND	2	385
68. VRČEK Majda	Nm. Cesta herojev 17/a	KRKA, tov. zdravil	DND	2	385
69. URAJNAR Marija	Nm, Breg 23	KRKA. tov. zdravil	DND	2	385
70. VARDlCLjuban	D. T.. Podhosta 42	NOVOLES	DND	2	340
71. HOSTNIK Marijana	Nm, Breg 23	zap. pri zas. o-rt.	DND	2	340
72. MUHOVIČ Omer	Nm. K Roku 16	IMV	DND	2	310
— upravičenci do garsonjere do 32 m2
1. GREGORIČ Anton	Nm. Segova 6	ONA —ON	DND	380
2. ROLIHIvan	Gor. Straža 75	NOVOLES	DND	365
3. GAZVODA Fani	Nm, Drska 46	ZC-TOZD Spl. boln.	DND	345
4. RIFELJ Jožica	Otočec. Lešnica3	zap. pri zas. obrt.	DND	335
5. RADOMIROVlC Triuna	Nm, Zupanč. sprehaj. 2	GORJANCI	DND	310
6. LUKlC Mira	N m, Cesta herojev 43	ZC-DSSS	DND	295
7 AVGUŠTIN Marija	Nm, Hrib pri Orehku 8	NOVOTEKS	DND	285
8. LETlC Branislava	Nm. Zupanč. sprehaj. 2.	GORJANCI	DND	260
9. SAMEC Alenka	Nm, Cankarjeva 13	NOVOTEKS	DND	260
10, LETlC Božica	Nm, Zupanč. sprehaj. 2	GORJANCI	DND	240
11. STVORlC Helena	Nm. Petelinjek 59	IMV	DND	240
12. GRUSANOVlC Duša.ika	Nm, Drska 36	NOVOTEKS	DND	220
13. GOLOB Rado
Nm, Partizanska 29
MERCATOR-TOZD Stan. DND
210
14.	ŠVIGELJ Marija 15.	BRKlC Mirjana 16.	BUSlC Radmila	Nm, Mzzejska 9 Nm. Drska 41 Nm, Lebanova 13	OPEKARNA IMV ASTRA			DND DND DND	1 205 1 150 1 ■ 150
zap. Priimek in ime št.	Bivališče	Zaposlitev	Kat. druž.	St dr. čl.	~Šl dos. točk	Upravičen do vrste stanovanja
b) STRAŽA	*					
1. JURšlC Avgust	Nm, Zalog 21	OPEKARNA	DND	3	745	1 1/2-do 2-s.. do 58 m2
2. ZADRAVEC Mojca	Gor. Straža 158	NOVOLES	DND	4	660	2-do 2 1/2-s., do 70 m-
3. KNEZ Marija	Gor. Straža 158	NOVOLES	DND	2	590	1 -do 1 1/2-s.. do 45 m2
4. HAOlC Nihad	Gor Straža 75	NOVOLES	MD	3	520	1-1/2-do 2-s-. do 58 m2
5. BRClNAVeno	D. T., Podturn 11	NOVOLES	- MD	3	480	1 1/2-do 2-s-. do 58 m2
c) ŠENTJERNEJ						
1. GORENC Franc	Stj., Kotar jeva 4	IMV	DND	4	680	2-do 2 1/2-s . do 70 m2
2. STRAJNAR Danica	Stj., D Stara vas 7	pri zas obrt.	DND	2	600	1-do 1 1/2-s-. do 45 m2
3. JORDAN Marjan	štj., Šmarje 26	ISKRA UPORI	MD	3	585	1 1/2-do 2-s.. do 58 m2
4. SOFlC Bosiljka	Stj., D Brezovica 7	IMV	DND	3	555	1 1/2-do 2-s.. do 58 m2
5. KUTIJA Dušan	Stj., Trubarjeva 13	IMV	MD	3	490	1 1/2-do 2-s.. do 58 m2
6. PAVLIN Lidija	Stj.. Zapuže 17	ISKRA HIPOT	DND	2	470	1-do 1 1/2-s., do 45 m2
d) ŠKOCJAN
1. KALClC Pavla
e) ŽUŽEMBERK
1 KUMAR Ruža
Škocjan 12 Žužemberk 28
DND 3	835	1	1/2-do	2-s	.	do	58	m2
MD 3	550	1	1/2-do	2-s.	do	58	m2
Zap. št.Priimek in ime	Bivališče	štev. druž. čl.	Stev. dosež. točk	Upravičen do vrste stanovanja
II. UPOKOJENI OBČANI a) NOVO MESTO 1MELAHERAna	Nm. Drska 46	3	500	1 1/2-do 2-s., do 58 m2
2.GERGORIČ Anica	Nm. Zalog 19 a	3	495	1 1/2- do 2-s.. do 58 m2
3.KAVSEK Justina	Nm, Cankarjeva 4	1	290	garsonjera do 32 m2
4.KAVČIČ Marija	S. T., Družinska vas 56	1	240	garsonjera do 32 m2
5.MALUS Marija	Nm, Ragovo 7	1	235	garsonjera do 32 m2
6.HRASTAR Marija	Otočec. Herinja vas 7	1	220	garsonjera do 32 m2
b) ŠENTJERNEJ
1.HROVAT Angela
2.BRKIC Jovanka
Stj , Trg gorj. bat. 2 štj., Hrastje 16
510
505
1-do 1 1/2-s., do 45 m2
2-do 2 1/2-s., do 70 m2
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe na zbor uporabnikov pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto v roku trideset dni po objavi v Dolenjskem listu vsi prizadeti in neprizadeti občani terorganizacijez območja občine Novo mesto.
Po preteku pritožbenega roka sprejme zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto dokončno prednostno listo upravičencev so solidarnostnih stanovanj, ki ostane v veljavi do sprejema nove prednostne liste in je ni mogoče dopolnjevati.
Predsednica odbora za gosp. s stan. skladom
AŠ ŠTEFKA, I. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
Novo mesto, Novi trg 6/II
Številka: 2-55/87 Datum: 7/5-1987
Na podlagi 32. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) ter v skladu z določili 6. člena pravilnika o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto (SDL št. 9/87) objavlja odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto
RAZPIS
ZA ZBIRANJE VLOG UPOKOJENCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKEGA POSOJILA ZA UPOKOJENCE
I. NAMEN POSOJIL:
— za zamenjavo lesenih delov ostrešja in kritine, vrat in oken,
— za ureditev sanitarij,- vodovodne in kanalizacijske napeljave,
— za izvedbo toplotne izolacije vključno z ustrezno ureditvijo ogrevanja stanovanjske hiše.
II. RAZPISANA VSOTA POSOJIL: 20,000.00 din
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA:
1.	Splošni pogoji:
— da prosilec stalno prebiva na območju občine Novo mesto,
— da je prosilec ali njegov zakonec lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja ali da ima vknjiženo v zemljiški knjigi dosmrtno pravico uživanja stanovanja, za katero prosi posojilo,
— da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni prejel pri stanovanjski skupnosti posojila za isti namen popravila ali izboljšave stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja,
— da je prosilec ali njegov zakonec kreditno sposoben vračati posojilo.
2.	Posebni pogoji:
Izpolnjevanje posebnega pogoja daje prosilcu stanovanjskega posojila prednost pri dodelitvi stanovanjskega posojila, ti pogoji so:
— nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine v preteklem letu,
— prebivanje v neprimernem stanovanju.
Za neprimerno stanovanje se šteje:
• stanovanje s souporabo sanitarij ali brez souporabe,
• stanovanje brez vodovodne in kanalizacijske napeljave oz. greznice.
IV.	VIŠINA POSOJIL:
Vsak upravičenecdoposojilalahkovskladuzdoločili pravilnika pridobi stanovanjsko posojilo v znesku največ 50% predračunske vrednosti. Višina posojila je odvisna od poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu, ki se primerjaš poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Tako lahko dobijo upravičenci posojilo največ do naslednje višine:
Poprečni mesečni OD poprečni mesečni OD SRS	% posojila od predrač. vrednosti
do 50%	50%
nad 50 do 75%	do 40%
nad 75 do 100%	do 30%
nad 100	do 20%
V primeru, da zaradi pomanjkanja sredstev upravičenec ne dobi vsega možnega posojila, mu pripada po istem predračunu posojilo po naslednjem razpisu, in sicer revaloizira-na vrednost razlike med možnim posojilom in že dobljenim posojilom v predhodnem letu.
Za revalorizacijo se uporablja indeks Biroja gradbeništva Slovenije za stanovanjsko gradnjo.
Stanovanjsko posojilo po tem pravilniku lahko dobi prosilec za isti namen samo enkrat, razen v primeru, ko še ni prejel celotnega možnega zneska od predračunske vrednosti.
V.	ODPLAČILNA DOBA IN OBRESTNA MERA:
Odplačilna doba za stanovanjsko posojilo je odvisna od višine odobrenega posojila in ne more biti daljša od 15 let. Mesečna anuiteta od odobrenega posojila ne more biti v
nobenem primeru manjša, kotbiznašalamesečnastanarina za družbeno najemno stanovanje enake površine.
Za vsa odobrena posojila je 9-odst. obrestna mera.
VI. PRILOGE K VLOGI:
Vlogi morajo prosilci priložiti:
1. odrezek o višini pokojnine — invalidnine prosilca za mesec marec 1987;
2. za zakonca in ostale člane skupnega gospodinjstva:
— potrdilo o osebnih prejemkih, če so zaposleni
— odrezek o višini pokojnine — invalidnine za mesec marec 1987, če so upokojeni
— potrdilo o višini družbene pomoči za mesec december 1986, če so tako pomoč prejemali;
3. potrdilo o odmeri katastrskega dohodka za leto 1986, če so lastniki nepremičnin;
4.a) gradbeno dovoljenje z gradbeno tehnično dokumentacijo, če preurejajo stanovanjsko hišo, oziroma b) potrdilo občinske skupščine, da za prijavljena dela ni potrebno gradbenega dovoljenja, če popravljajo svojo stanovanjsko hišo;
5.	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stavbne parcele, na kateri stoji stanovanjska hiša, oziroma o vknjižbi dosmrtne pravice uživanja stanovanja, za katero prosijo posojilo.
VII. OBRAZCI, VLOGE IN INFORMACIJE:
Prosilci prejmejo potrebne obrazce — vloge pri svojem matičnem društvu upokojencev ali pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 55 (tel. št. 21-040 int. 255), kjer prejmejo tudi vsa potrebna pojasnila.
VIII. ROK ZA ZBIRANJE VLOG:
Prosilci za stanovanjsko posojilo morajo vložiti svojo vlogoz
vsemi potrebnimi dokazili pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 55, najkasneje do 31. maja 1987, in sicer vsak ponedeljek in petek
od 8. do 14. ure in vsako sredo od 8. do 16. ure.
Predsednik odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov: RUDI HRVATIN, I. r.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je po težki in zahrbtni bolezni zapustil naš ljubi mož in ata
IVAN MIKLAVČIČ
iz Kostanjevice, Kambičev trg 3
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kistesočustvovaliznama, izrazili i sožalje, darovali cvetje ali nama kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo sva dolžni Stanki in Jožetu Černoši, družini Vojakovič, Francu Jordanu. Tonetu Kastelcu za govor ob odprtem grobu in vso ostalo nesebično pomoč, DO IMV-TOZD Avtomobili za darovano cvetje in denarno pomoč. GD Kostanjevica za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljeni pogreb. Tudi vsem, ki tukaj niste imenovani, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, hči Nataša in vse ostalo sorodstvo
Ni več trpljenja ne bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčiči ZAHVALA
30. aprila nas je v 58. letu starosti po dolgotrajni in težki bolezni za vedno zapustil dragi brat in stric
FRANC KORAČIN
Brezova reber 6 Semič
dolgoletni delavec v Miinchnu
Zahvaljujemo se vaščanom, posebno Reznovim in Škalovim. vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala slovenskemu socialnemu uradu iz Miinchna za pomoč v času bolezni, dr. Kirchnu iz Miinchna ter gospodu kaplanu iz Semiča za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča: sestra Rezka z družino in brat Ivan z družino
V_/STRESNIK
IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
68275 Škocjan
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. več delavcev pri izdelavi strešnika,
2. vodje finančnega knjigovodstva.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:končana osnovna šola,
pod 2: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali splošne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Dela in naloge pod 1 in 2 objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno oddati v 8 dneh po objavi v kadrovski službi delovne organizacije ali na naslov: STREŠNIK, IGM Dobruškavas, 68275 Škocjan. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
395/19
NK DOMŽALE
organizira
dne 17. 5.1987 ob 14. uri v športnem parku Domžale
GLAVNI DOBITEK	ENA STARA MILIJARDA
2. nagrada	ZASTAVA 101
3. nagrada	2,000.000 din
4. nagrada	1,000.000 din
5. nagrada	BARVNI TELEVIZOR
IN ŠE MNOGO BOGATIH NAGRAD!
Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen!
djuro šolaj
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA DJURO SALAJ KRŠKO TOZD TRANSPORT
objavlja prosta dela in naloge za
— vodenje del premika na izmeni — en delavec
. >
Pogoji: srednja šola V. stopnje železniške ali prometne usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, delo v treh izmenah, odslužen vojaški rok.
Delo je za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
401/19
ISKRA Avtomatika — TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto
išče za bodoče sodelavce
več sob, garsonjer ali enosobnih stanovanj v Novem mestu ali bližnji okolici.
Ponudbe pošljite na naslov:
ISKRA — TOZD TENEL, Velika Cikava 22, 68000 Novo mesto.	393/19
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard pri ŽTO-TOZD za promet Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. ČISTILKE PROSTOROV
2. VOZNIKA MANIPULANTA
Pogoji za sprejem:
— končana šola za voznike motornih vozil,
— vozniško dovoljenje C in E kategorije,
— opravljen izpit za blagovno prevzemnega manipulanta in
— šest mesecev delovnih izkušenj.
Za dela in naloge pod točkama 1. in 2. se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih v TOZD.
Dela in naloge se opravljajo na železniški postaji v Grosupljem.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po izteku objave na naslov: 2TO-TOZD za promet Novo mesto,
Kolodvorska 1,68000 Novo mesto.
400/19
emona dolenjka
ibi n. soi.o. novo mesto
lek
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov,n.sol.o.
68000 novo mesto, glavni trg št. 28
EMONA —DOLENJKA Novo mesto organizira v sodelovanju s proizvajalcem kozmetike LEK iz Ljubljane demonstracijo in svetovanje ličenja kozmetike REVL ON dne 14.5., 15.5. in 16.5.1987 od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v prodajalni DROGERIJA Novo mesto, Glavni trg 20. Obiščite nas!
PETROL—TOZD TRGOVINA BREŽICE
Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge
prodajalca na bencinskem servisu ŽLEBIČ
Pogoji:
— KV delavec — IV. stopnja izobrazbe
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Lastnoročno napisane vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave oglasa na naslov: PETROL—TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, komisiji za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
387/19
Osnovna šola Novo mesto,
TOZD OŠ Katja Rupena
razpisuje prosta dela in naloge
blagajnika
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Pogoj: ekonomski tehnik, lahko tudi pripravnik.
Rok za prijave je 15 dni po objavi.
399/19
UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO
Razpisna komisija delovne skupnosti
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
— v upravi za družbene prihodke
1. inšpektorja
2. inšpektorja
— v sekretariatu skupščine in IS
3. tajnice
— v sekretariatu za občo upravo .
4. referenta za posebna socialna vprašanja
POGOJI:
— splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih;
— posebne zahteve pod 1:
visoka izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika;
— posebne zahteve pod 2:
višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika;
— posebne zahteve pod 3:
4-letna srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika;
— posebne zahteve pod 4:
srednja izobrazba gradbene smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika.
Za dela in naloge, navedena pod zap. št. 1,2,4, bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, pod zap. 3 pa za določen čas.
Pogoj za zasedbo del navedenih pod 1, 2, 4 je uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo, za dela pod št. 3 pa 2-mesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
396/19
Komite za družbenoekonomski razvoj občine Brežice
OBJAVLJA prosta dela in naloge
VODJA ODSEKA ZA FINANCE IN PRORAČUN
POGOJI:
Splošni pogoji po zakonu o sistemu družavne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana višja šola ekonomske smeri,
— tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah,
— uspešno opravljen strokovni izpit
Z izbranim kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Sekretariat skupščine in izvršnega sveta občine Brežice, referent za kadrovske zadeve.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejem vlog.
388/19
Skrb. delo in trpljenje, dragi ata. tvoje je bito življenje.
ZAHVALA
Tiho je v 84. letu zaspal naš dragi mož, oče, stric, stari in prastari oče
ALOJZ BAJUK
Radoviča 54
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste v najtežjem trenutku sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB, Gasilskemu društvu, govornikoma, pevskemu društvu iz Metlike, godbi na pihala in župnikom za opravljeni obred.
Žalujoči
vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga
MARIJA PEŠIČ
roj. Zelnik
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala organizaciji ZB NOV in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, sin, brat in stric
JANEZ BELKO
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani in izrekli sožalje, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, še posebej dr. Lučevu, sosedom, še posebej Bahorjevim, vsem govornikom, pevcem, godbi napihala, ZB Črnomelj, Sekciji za vleko Novo mesto, Ribiški družini, SO, delavcem Iskre Semič-TOZD Elektronski kondenzatorji in sodelavcem Novoteksa iz Vinice. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej za tako številno spremstvo na zadnji poti in darovano cvetje, ki gaje pokojni imel nadvse rad.
Žalujoči
vsi njegovi
Št. 19 (1969)	14.	maja	1987
DOLENJSKI LIST
21
V TFM TFI1NII 1IAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA-KMETIJSKI STROJI-¥ ICITI ICUNU VHO tMIHIIVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE — RAZNO OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 14. maja — Bonifacij Petek, 15. maja — Zofija _Sobota, 16. maja — Janez '.Nedelja, 17. maja — Mojca Ponedeljek. 18. maja — Erika Torek, 19. maja — Peter Sreda. 20. maja — Bernard Četrtek, 21. maja — Dan letalstva
LUNINE MENE
20. maja ob 5.03 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 15. in 16. 5. jugoslovan-ska komedija Druga Žikina dinastija. 17. in 18. 5. hongkonški akcijski film Super zmeda nore misije. 19. in 20. 5. ameriški fant. Komedija Škrlatna roža ;Kaira. Od 21. do 23.5. ameriška komedija Let nad kukavičjim gnezdom.
ČRNOMELJ: 14.' 5. francoski kri-
službo dobi
TAKOJ ZAPOSLIM dve šivilji. OD po dogovoru. Oddam delo na dom. Pogoj je hitra šivalka. Tel. 46-505. (2954-SL-19)
SLUŽBO DOBITA KV ali priučena natakarica in dekle za delo v kuhinji. Nastop dela takoj. Gostilna Peter Bu-dič, Čatež, 68250 Brežice. (2921-SL-•;19)
ZAPOSLIM KV mizarja, po možnosti pohištvenega. OD 200.000 din. Tel. (068) 42-182. (2960-SL-19)
stanovanja
Mlada družina brez otrok išče stanovanje v Novem mestu ali okolici. Božo Jačmeniak, Ragovo 12, tel. 25-492 dopoldne. (3053-ST-19)
SOBO s kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Tel. 21-040int. 215, dopoldne. (2958-ST-19)
NUJNO iščem sobo ali manjše stanovanje v Novem mestu. Danica Sinkovič, Župančičevo sprehajališče 2, Novo mesto. (2550-ST-19)
V NAJEM vzamem stanovanje ah garsonjero v Novem mestu. Tel. 26-229. (2977/ST-19)
ENOSOBNO stanovanje oddam z odkupom inventarja. Tel. 20-380. J3030-ST-19)
DELOVNA ORGANIZACIJA NO-VOTEKS išče za svoje strokovnjake-tekstilne inženirje družinsko stanovanje oz. garsonjero v Novem mestu. Podrobne informacije lahko dobite na tel. 23-030, int. 205. Ponudbe pošljite na naslov: Novoteks, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek. 68000Novo mesto. (fak-19-MO)
motorna vozila
ZASTAVO 125 P karavan, prednji del karamboliran, prodam po ugodni ceni. Marjan Dajčman, Kal 21, 68333 Semič. (2936-MV-19)
Z 750_ LE, letnik 1981, prodam.
' Bojane, Ždinja vas 14, Otočec. (2900-MV-19)
GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Tel. 51-404, popoldne. (2926-MV-19) R 12 prodam. Pungerčar, Glavni trg 2, Novo mesto. (2928-MV-19)
NOV AVTOMATIK 3 Tomos prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Rozalija Aubelj, Uršna sela 139. (2930-MV-19)
MZ 250,1984, dobro ohranjen, prodam. Turk, Veliki Slatnik 7. (2934-MV-19)
LADO 1300 S, letnik 1985 prodam. Tel. 57-723. (290-MV-19)
LADO 1200. letnik 1976. prodam. Tel. 22-270, razen vikenda. (2941-M V-19)
R 4 GTL, letnik 1981, prodam. Tel. 74-959. zvečer. (2947-MV-19)
minalni film Operacija Hrpun. 15. 5. ameriški glasbeni film Beat Street. 17.
5.	ameriška komedija Noridnevi. 19.5. ameriška drama Goli na sedlu. 21.5. ameriško-itaiijanski kriminalni film Pizza Conncetion.
KRŠKO: 14. 5. ameriška komedija Cena ljubezni. 16.5. ameriški film Bau-nii. 17. 5. ameriška komedija Vse vrok službe. 19. 5. ameriški horor Petek, 13. — V. del. 20. 5. ameriški fantastični film Zasledovalci v vesolju in ob 16. uri risanke. 21.5. francoska komedija Joy, veselje življenja.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15. 5. ameriška komedija Mladi volkodlak in (ob 20. uri) filmsko gledališče — ameriški vojni film Mladi levi. Od 15. do 18. 5. ameriška komedija Mladi volkodlak.
SEVNICA: 14. 5. slovenski mladinski film Čas brez pravljic. 15. in 16. 5. ameriški akcijski film Teksaški ranger Macvvade. 17. in 18. 5. italijanski film Roparji izgubljenega blaga. 20. in 21.5. avstralska komedija Coca-cola Kid.
OPEL KADET, letnik 1978, v zelo dobrem stanju, prodam za 360 SM. Tel. 46-505. (2954-MV-19)
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano, prodam. Jože Lindič, Stara vas 4 Škocjan. (2950-MV-19)
126 P, nov, prodam. Tel. 85-381. (3006-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Marjan Vovko, Potov vrh 26, tel. 26-888. (3008-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Uc-man, Črmošnjice 48, Stopiče. (3023-MV-19)
R 4, letnik 1980, in agregat (1,5 K W) prodam. Tel. 23-664. (3026-MV-19)
Z 850, letnik 1980, registrirano eno leto, prodam. Tel. 27-796. (3028-MV-19)
LADO KARAVAN, letnik 1983, prodam. Tel. 23-830, do 14. ure. (3031-MV-19)
126 P, letnik 1985, prodam. Tel. 20-320, po 16. uri. (3032-MV-19)
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 56-170. (pol.MV-19)
ZASTAVO 750 L, letnik 1984 — december, prodam. Zakošek, Mokronog 131, tel. dopoldne 40-121, popoldne 47-399, od 18. do 21. ure. (3034-MV-19)
KOMBI 435 K, letnik 1980. prodam. Kastelec, Dol. Težka voda 23. (3036-MV-19)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982 — oktober, dobro ohranjeno, prodam. Janc, Vavta vas 73, Straža. (3038-MV-19)
Z 101 GTL 5/86 rdeče barveugodno prodam. Tel. 40-140, popoldne. Ogled v petek in soboto popoldne: Lovše, Šentrupert 68. (3040-MV-19)
TOMOS M 14, letnik 1986,dodatno, opremljen, prevoženih 900 km, prodam ali zamenjam za avto z doplačilom. Ogled popoldne: Jože Kodrič, Mrtvice 15, 68273 Leskovec pri Krškem. (3037-MV-19)
JUGO 55, letnik 1984 — april, prodam. Tel. 22-183, od 9. uredalje. (3043-MV-19)
126 P, letnik 1976, bele barve, ugodno prodam. Tel. 21-040 int. 220. (3047-MV-19)
Z 750, karambolirano, letnik 1978, prodam. Novak, Družinska vas, Šmar ješke Toplice. (3045-MV-19)
VISO SUPER E, letnik 1983. prodam. Jože Muhič, Vidmarjeva 1, Novo mesto, tel. 27-131. (3062-MV-19)
Z 101 GTL, letnik 1985, prevoženih 8500 km, prodam. Anton Rozman, Karteljevo 7, tel. 25-846. (2988-MV-19)
LADO, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 21-851, Novo mesto. (2989-MV-19)
Z 101, letnik 1983, prodam. Butalin, Cesta herojev 26, Novo mesto, tel. 20-328,od 19. uredalje. (2992-MV-19)
VW 1200, letnik 1974, registriran do januarja 1988, prodam. Bobnar, Mirna peč (novo naselje). (2993-MV-19)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista Je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET Je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in urednliko politiko. Predsednik: Anton štefanlč.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej BartelJ, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mlr|am Bezek-Jakie, Bojan Bud|a, Anton Jakie (novinarski servis In EP), Zdenka Llndlč-Dragai, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-TemelJna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 3.400 din, na prvi aH zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije ipd.4.300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadaljn|a beseda T70 din.
NASLOV: Dolen|ski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonoms#a propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
126 PGL, nov, prodam po ugodni ceni. Sašo Urbančič, Uršna sela 94. (2995-MV-19)
ZASTAVO 101 GTL, še v garanciji, in nov skobeljni stroj (4 operacije, širina 410 cm) prodam. Tel. (068) 40-146. (3059-MV-19)
Z 750SC,letnik 1980,_prodam. Dolinar. Kota-jeva 6. Šentjernej. (3011-MV-19)
Z 750, letnik 1978, registrirano do aprila 1988. prodam. Milan Češek, Bučka 47. (3013-MV-19)
NOVO JAWO z garancijo prodam. Anton Lukse, Vel. Brusnice 97. (3015-MV-19)
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 44-536. (3016-MV-19) R 4, letnik 1978. prodam. Kettejev drevored 43, Novo mesto. (3018-MV-19)
TOMOS 14M.letnik !985.prodam. Polde Zupančič. Dol. Gradišče 10. Šentjernej. (3012-MV-19)
ŠKODO 120 L prodam. Jože Macele, Pri stadionu 1. Črnomelj. (3017-MV-19)
Z 750, starejši letnik, neregistrirano, vozno, prodam. Gor. Straža 101. (3004-MV-19)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10, 68310 Šentjernej. (3005-MV-19)
LADO karavan, karambolirano, letnik 1981. prodam ali kupim školjko. Anton Mlakar, Jerman vrh 13. Škocjan, tel. 85-295, od 21. do 22. ure. (2963-MV-19)
Z 101 rdeče barve, letnik 1983, prodam. Stokič, Šegova 93. Novo mesto. (3051-MV-19)
126 P, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam. Kuhelj. Šmarje 9. Šentjernej. (3052-MV-19)
Z 1300 de luxe, letnik 1978, poceni prodam. Tel. 24-545 popoldne. (2966-MV-19)
DIANO 6 LC prodam po delih. Tel. (068) 60-270. (2967-MV-19)
KOMBI ZASTAVO f prodam. Tel. 60-123 po 14.30. (2968-MV-19) ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Tel. 44-025, od 15. ure dalje 26-978. (2974-MV-19)
Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Štangelj, Stopiče 61. (2978-MV-I9)
Z 101, letnik 1980, vso obnovljeno, registrirano do februarja 1988, prodam za 160 SM. Cankarjeva 3/a st. 16, 68270 Krško. (P18-13MO)
ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Franc Šega, Vrhepri Dolžu 1, tel. 21-050 int. 48, dopoldne. (3055-MV-19)
Z 101 GTL/55, julij 1986, prodam. Tel. 25-391. (2981-MV-19)
JUGO 45 A, letnik 1984, prodam. Tel. 72-650 od 6. do 14. ure; od 14. ure dalje tel. 71-848- (2998-MV-19) ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Tel. 26-461. (2984-MV-19) KOMBI Z 850 s kasonom, letnik 1982, prodam. Albin Golob, Mala Cikava 18. (ček-MV-19)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 84-848. (2985-MV-19)
126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 26-970 popoldne. (3056-MV-19)
R 4 GTL, eno leto star. prodam. Tel. popoldne 25-508 ali dopoldne 21-421 — 38. (2987-MV-19)
OSEBNI AVTOMOBIL R 4, letnik 1978 — december, prodam. Tel. (068) 20-507 Miro. (3063-MV-19)
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, prodam. Tel. 47-047, Mirna. (3064-MV-19)
ZASTAVO 750 L, prva registracija 1976, prodam ter zamenjam ali kupim karamboliran R 4. Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. (3092-MV-19)
126 P, letnik 1981, prodam. Silvo Plantan, Prapreče 12, Straža. (3095-MV-19)
TORI KROS, nov, in tomos APN 6 prodam. Tel. 25-633. (3069-MV-19)
R12, letnik 1975, prodam. Barborič, K Roku 86, tel. 27-075. (3074-MV-19) TOMOS BT 50, nov, registriran, prodam 10% ceneje. Ernest Kožar, Vel. Malence 49/a, 68262 Krška vas. (3065-MV-19)
AUDI 80 L, letnik 1973, prodam. Srčič. Jšadovlia 16, Šmarješke Toplice, tel. 25-825. (3077-MV-19)
R 4, letnik 1976, prodam. Tel. (068) 33-655. (3097-MV-19)
126 P, letnik 1977, registriran za celo leto, ugodno prodam. Drska 11, Novo mesto. (ček-MV-19)
126 P, letnik 1984, 10.000 km, prodam. Zurc, tel. 24-356 do 18. ure. (3078-MV-19)
ZASTAV O 750, letnik 1980, registrirana do 1988, prodam za 65 SM. Raka 84 (Vinji vrh) (3082-MV-19)
MANA 81, v zelo dobrem stanju, in 6 novih gum protektor s platišči 10 prodam. Tel. (068) 33-730 v večernih urah. (3085-MV-19)
JUGO 45, star štiri leta, prodam. Tel. 25-405 od 17. do 20. ure. (3087-MV-19)
LADO 1200 S, november 1984, registrirana do aprila 1988, ugodno prodam. Stepišnik. Ketejeva 12, Brežice, tel. 61-672. (3088-MV-19)
GOLF, letnik 1979/80, ohranjen, prodam za 260SM. Tel. 51-902. (3086-MV-19)
Z 101, staro 8 let, obnovljeno, prodam. Tel. 23-663. (3102-MV-19) MZ-ETZ 250 prodam. Tel. 21-912. (3094-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1982, ugodno prodam. Anton Petrina, Uršna sela 67. (3103-MV-19)
R 30, letnik 1981, v dobrem stanju, prodam. Paderšičeva 21, Novo mesto. (3100-MV-19)
GOLF D, letnik 1984, prodam za 460 SM.lado, letnik 1976, paza90SM. Tel. 72-446. (3108-MV-19)
R 4 GTL nov prodam. Tel. 42-298, popoldne. (3109-MV-19)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 42-234. (311 l-MV-19)
m mm novo mesto
CJlODlOUr ® 25-125, 25-789 j 9 P j
ZASTAVO 750, letnik 1981. v dobrem stanju, ter ZASTAVO 750. letnik 1979, potrebna kleparskega popravila, prodam. Franc Lah, Armeško 49, 68280 Brestanica. (3112-MV-19) ZASTAVO 101, letnik 1981, prevoženih 29.000 km. prodam. Tel. 33-601, Hiti, Leskovec. (3114-MV-19)
BMVV 2002, letnik 1968, prodam za 150 SM. Tel. (068) 67-684. (pol-MV-19)
ZASTAVO 750, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 88-833. (31 15-MV-19)
prodam
BREJO KOBILO, staro osem let, mirno, težko 550 kg, zžrebičko, staro osem mesecev, nujno prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 84-141 po 20. uri (2935-PR-19)
FRANCOSKO POSTELJO ugodno prodam. Tel. (068) 26-762. (2898-PR-19)
KOMBINIRAN otroški voziček prodam. Tel. 24-145. (2925-PR-19) BETONSKO STREŠNO OPEKO, rabljeno, prodam. Tel. 85-981 (2929-PR-19)
SUHE SMREKOVE PLOHE debeline 8 cm prodam. Zupančič, Gor. Sušice 23, Dolenjske Toplice. (2931-PR-19)
SPALNICO, otroško posteljico zjo-gijem. prodam. Tel. 23-672. (2923-PR--19)
PONI KOBILICO,staro4Jeta,prodam. Podgozd 14, Dvor pri Žužemberku. Cena po dogovoru. (2940-PR-19) STRUŽNICO za les in stoječi vrtalni stroj prodam. Tel. (068) 56-052. (2942-PR-19)
OVATIN kitaro in elektronski pisalni stroj prodam. Slavko Antončič, Gradišče 25, Šentjernej. (2946-PR-19)
„ OPEKO BOBROVEC,šenastrehiv Žužemberku, ugodno prodam. Tel. (063) 751-087. (pol.PR-19) RABLJENO POHIŠTVO (stoli, omara. kavč)poceni prodam. Kovačič. Šentjernej, tel. (068)42-136. (2948-PR-19)
KRAVO po izbiri prodam. Ogled 16. in 17. maja. Franc Blažič, Podgora42, Straža. (295 l-PR-19)
10 m JELŠEVIH DRV (10.000 din), motorno žago Homelite, plemenskega merjasca in bikca, starega 9 tednov, prodam. Bevc, Orešje 14, Sevnica. (P18-1 MO)
ALUMINIJASTA platišča (mere 6J13 simco BMVV) prodam. Tel. 25-115. (2885-PR-19)
JARČICE, rjave, bom prodajal 14. junija 1987. Jože Jeršin, Račje selo, tel. 44-389. (3060-PR-19)
300 I bejega trškogorca ugodno prodam. Tel. 25-626. (3048-PR-19)
3 LETA staro kamp prikolico prodam. Alojz Gazvoda, Šentjošt 8. tel. 43-752. (2959-PR-19)
GUMI VOZ kovinske konstrukcije (14 col), skoraj nerabljen, prodam. Ivan Orel, Žužemberk 4. (2962-PR-19) VLEČNO kljuko za lado, stari tip, prodam. Tel. 84-683,popoldan. (3049-PR-19)
RAČUNALNIK z monitorjem Schn-eider CPC 464 prodam. Tel. 24-994. (2965-PR-19)
DVA DOBRO ohranjena kavča, dva polfotelja in pralni stroj ugodno prodam. Tel. 24-545, popoldne. (2966-PR-19)
SPOLERJE za jugo (nove), moško dirkalno kolo Senior (10 prestav), ter štedilnik na nafto, malo rabljeno, prodam. Peter Simončič, Vratno 6. Šentjernej. (2975-PR-19)
NOV BARVNI televizor prodam. Tel. 26-229. (2977-PR-19)
VEČ PRAZNIH starejših AŽ panjev prodam. Gabrijela Hodnik,Globočice 18, Kostanjevica na Krki.
OSTREŠJE 16-9, plohe, ter hrast prodam. Stanislav Rus, Meniška vas. Dol.Joplice. (2982-PR-19)
3 ŽELEZNE gartre(110x 110cm)in lepo ohranjeno lončeno peč (pečnice) prodam. Rems, Ragovska 34, Novo mesto. (2980-PR-19)
PRAŠIČA (120 kg), traktor Pasquali (18 KS) rabljena vhodna hrastova vrata, 3 rabljena zastekljena 3-delna okna, grablje Gorenje rabljene 1 sezono (za ropid), prodam. Tisov, Pristava 23 pri Podgradu. (299l-PR-19)
ŠTEDILNIK (plin-elektrika), star 2 leti, poceni prodam. Tel. 27-434. (2994-PR-19)
DIATONIČNO harmoniko A, CIS — FIS, H prodam. Marjan Kerin, Veliko Mraševo 51, Podbočje.
OJAČEVALEC Solist 60 W prodam. Telefon 79-521, popoldne. Halid Tubeishat, Prešernova 13, Senovo. (3021-PR-19)
STREŠNO konstrukcijo za obseg poslopja 7 x 8,5 m ter strešno opeko Mediteran (okoli 3800 kom.) prodam. Vinko Pešelj, Črnomelj. Tel. 52-272. (POL-PR-19)
PRIKOLICO KEGEL, dve osovini na zračni kiper, prva registracija 1980. leta, prodam. Tel. 42-155, zvečer. (3007-PR-19)
BREJO kobilo, staro 6 let, z žrebetom prodam. Vovko, Potov vrh 26. Tel. 26-888. (3008-PR-19)
DVE OVCI z mladiči in dva ovna za pleme ali zakol prodam. Ani Pintar Meglenik 3, Trebnje. (3022-PR-19) UGODNOprodam peč za centralno ogrevanje ITPP-OPTIMAL-SV-32— 32 KW. Tel. 27-137. (2027-PR-19) LESNO kombinirko, gumijast čoln, otroški voziček, mešalec, pomivalni stroj in spačka 425 prodam. Tel. 20-469. (3029-PR-19)
DNEVNO so bo prodam. Tel. 27-610 po 15. uri. (3030-PR-19)
VLEČNI DROG za Z 128 prodam. Tel. 26-150.
ELEKTRIČNI MLIN(šrotar) ugodno prodam. Tel. (068) 26-398, popoldan. (3032-PR-19)
PSICO, ostrodlako nemško ptičar-ko, staro 10 mesecev, poceni prodam. Tel. 33-019. (3035-PR-19)
BOBNE Ludvig, moped APN 4 in kolo Maraton prodam. Tel. 26-393. (3050-PR-19)
KRAVI po izbiri prodam. Matija Bukovec, Kot 61, Semič. (3044-PR-19) SPALNICO, ^taro 3 leta, prodam. Durgševič, Mestne njive 11, Novo mesto. (3046-PR-19)
STRUŽNI APARAT travb fi 15 prodam. Tel. 22-428. Novo mesto. (3066-PR-19)
CAMP PRIKOLICO zadveosebi in fička, letnik 1976, prodam. Milan Modic, Mirna peč 151. (3076-PR-19) STAREJŠO dobro ohranjeno Spalnico prodam. Tel. 24-176 in 22-462, popoldan. (3079-PR-19)
KOTNO sedežno garnituro za dnevno sobo ugodno prodam. Tel. 23-390. (3080-PR-19)
GARAŽO, zidano, na Mestnih njivah, ugodno prodam. Tel. 21-942. (3083-PR-19)
PRAŠIČA, pitanca, težkega okrog 120 kg, prodam. Tel. (068) 79-270. (3084-PR-19)
SEDEŽNO GARNITURO pingvin ugodno prodam. Tel. 23-548. (3081-PR-19)
DVOJNI RADIOKASETOFON ka-
mosonic z odklopljivimi zvončniki (2 x 20 W) prodam. Žagar, Cesta brigad 1, Novo mesto. (3090-PR-19)
PRIKOLICO za avto, teža 350 kg, prodam. Tel. 52-522. (3110-PR-19) BARVNI TV gorenje, z daljinskim upravljanjem, prodam. Tel. 81-170int. 298, dopoldne in 82-874 popoldne. (3116-PR-19)
PRODAM 40 kg težke pujske. Janez Radej, Blanca 108, 68283 Blanca, tel. 88-405. (31J7-PR-19)
210-litrsko zamrzovalno skrinjo prodam. Mimica Žibert, Kvedrova 31, Sevnica. (P19-7 MO)
kmetijski stroji
nčič, Anovec 7, 68270 Krško, tel. 77-402. (3075-KS-19) SAMONAKLADALKO 19-6, novo, ugodno prodam. Miklič, Gor. Kamen-ce 9, Novo mesto. (3091-KS-19)	—
NAKLADALNO PRIKOLICO za seno (nemškoj, bernhard 17 m', prodam. Milan Žitnik, Babnogoriška c. 31, 61291 Škofljica, tel. (061)666-120 Ljubljana. (P17-1 MO)
MLATILNICO ZARJA na dvojno čiščenje prodam. Cena po_dogovoru. Ana Hrastar, Prelesje 19, Šentrupert. (P19-2MO)
TOMO VINKOVIČ,20 KS,prodam ali menjam za novejši golf — D z doplačilom. Tel. (068) 84-178. (3093-KS-19)
GOLDONI, 14 KM, in prikolico na kardan prodam. Koštialova 30. Novo mesto. (3100-KS-19)
KOSILNICO BCS in rotacijsko SIP 135, malo rabljeno, prodam. Franc Kostrevc, Ratež 31. (3104-KS-19) TRAKTOR FENT, 15 KS. s hidravlično koso, prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. (310-KS-19)
IRAKTOR URSUS s kabino C 360, nov. prodam. Tel. (068) 71-492. (pol. KS-19)
TRAKTORSKO KOSILNICO TSK EXTRA za več tipov traktorjev, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Vrtačič, G. Gomila . 14, Šentjernej. (3118-KS-19)
kupim
ENOSOBNO STANOVANJE v
Trebnjem — Grosu pije kupim. Tel. 46-505. (2954-KU-19)
V Novem mestu kupim ali vzamem v najem z dobrim predplačilom garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. (608)20-507. (3063-KU-19)
posest
UGODNO prodam kosilnico La-verda, Jože Karin, Podklanec 23, Vinica. (2976-KS-19)
TRAKTOR TV 523 s priključki prodam. Srčič, Grič pri Klevevžu 5, Šmarješke Toplice (Zbure). Tel. 25-825. (2979-KS-19) SAMONAKLADALKO, veliko, nemške izdelave, prodarm V račun vzamem tudi kravo. Vinko Štih, Šutna 18, Podbočje. (3057-KS-19) ROTACISKO kosilnico SIP 165 prodam. Parkelj, Mirna peč 37. (3058-KS-19)
KARDANSKO PRIKOLICO za frezo prodam. Mala Cikava 8 a, tel. 27-630. (2927-KS-19)
STRIŽNO KOSILNICO (priključek za motokultivator) F 600 ugodno prodam. Tel. 56-238 dopoldne, Silvo. (2932-KS-19)
BOČNO KOSO za traktor (zadnji priklop) znamke Gaspardo prodam. Brine, Griblje 56, tel. (068) 56-774. (2945-KS-19)
KOSILNICO za TV 30 in novo centralno etažno peč prodam. Jože Šircelj, Rihpovec 8, Trebnje. (2955-KS-19) KOSILNICO BCS (bencin-petro-lej) prodam. Tel. 33-019. (3035-KS-19) OBRAČALNIK za traktor Favorit 220 Sip Šentpeter, dobro ohranjen, prodam. Činkole, Dol. Kronovo 14, Šmar. Toplice. (2958-KS-19) SAMONAKLADALNO Sip (17 m3) in rotacijsko kosilnico Sip 135, malo rabljeno, prodam. Anton Dežman, Strelac 8, Šmarješke Toplice. (2969-KS-19)
NUJNO prodam skoraj novo traktorsko kosilnico IMT. Gregorič, Dol. Brezovica, Šentjernej. (2973-KS-19)
* TRAKTOR IMT 560, letnik 1982, 880 delovnih ur, nujno prodam. Janez Gričar. Straža 6, Šentrupert. Tel. (068) 40-285. (2997-KS-19)
KOSILNICO Alpina prodam. Stanko Poslek, Trška gora 18, Otočec. (2996-KS-19)
TRAKTOR Ferguson (angleški). 35 KS, prodam. Brane Šeruga, Črmošnjice 62, Novo mesto. Tel. 43-817. (2999-KS-19)
ELEKTRIČNO vrtno kosilnico prodam. Jakše, Valantičeva 5/b, Novo mesto. (3001-KS-19)
ŽITNI kombajn, manjši, prodam. Mežnar, Vrdun 15. (3017-KS-19) KOSILNICO BCS 127, dobro ohranjeno, prodam. Martin Potokar, Luže 29, Grosuplje. (3018-KS-19) ■ TRAKTOR Žetor 47.J2 prodam. Franc Novak, Osrečje 16, Škocjan. (3025-KS-19)
BCS 110 cm (bencin-petrolej), odlično ohranjeno, ugodno prodam. Milan Kelšin, Žužemberk 115/a. (3042-KS-19)
TRAKTOR URSUS 335, v odličnem staniu, prodam. Boris Vranešič, Cer-kvišče 8, Gradac. (3098-KS-19) OHRANJENO KOSILNICO BCS 127, bencin-petrolej, s sedežem, ugodno prodam. Tel. 56-297. (3070-KS-19)
GOLDONI FREZO, 14KM,terpri-ključka, koso in okopalnik, prodam. Rudi Zamida, Podhosta n.h.. Dolenjske Toplice. (3071-KS-19)
GRABLJE za kosilnico BCS prodam. Rado štopar, Birčna vas 53. (3072-KS-19)
FERGUSON 35 prodam. Radovan. G. Brezovica 2, Šentjernej. (3073-KS-19)
DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG slavonac prodam. Janez Zupa-
NEDOKONČAN VIKEND z vinogradom. sadovnjakom, elektriko, vodo v Vitovcu pri Brežicah prodam. Tel. (041) 535-871. (2938-PO-19)
V OKOLICI SENOVEGA prodam 2.37 ha gozda na dostopni lokaciji. Tel. (068) 81-165 od 19. do 21. ure. (2939-PO-19)
STAREJŠO HIŠO, štalo in listnico ter 10 arov zemlje okoli hiše v Strugah na Dolenjskem prodam. Vojko Novak, Črešnjice 58. Cerklje ob Krki. (2943-PO-19)
PRODAM PARCELO za vikend. Cesta je dovozna, na parceli elektrika. Alojz Gorenc, Grč vrh5.(3014-PO-19) PRODAMO GOZD ob košenicah pod vasjo Veliki Kal ob asfaltni cesti. Prodaja bo v soboto, 23. 5., ob 10. uri. Tel. 25-257. (3054-PO-19) VINOGRAD s hramom_in kolose-kom v Hrvaški gori pri Šentjerneju prodam ali zamenjam za njivo ali travnik. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, 68311 Kostanjevica. (3061-PO-19) VINOGRAD z obnovljeno zidanico (20 arov) na Gradniku prodam. Janez Ivanšek, Maline 15, Semič. (3096-PO-19)
PARCELO za nadomestno gradnjo — večjo (1400 m2) — na Selih pri Straži prodamo. Tel. (061) 214-496 od 16. ure dalje. (3099-PO-19)
razno
V NAJEM ODDAM dve njivi v k.o. Vrhpolje. Silva Pavlenč. Roje. (2922-RA-19j
MOŠKI,star61 let, urejen, iz okolice Novega mesta, išče urejenogospodinjo do 60 let. Naslov v upravi lista (3064/87) (2953-RA-19)
UPOKOJENKO za dvakratno manjšo tedensko pomoč v gospodinjstvu iščemo. Tel. 20-469, zvečer. (3029-RA-19)
preklici
Cesar Ano, stanujočo v Prečni 15, opozarjam, da nima nikakršnih pravic do uveljavitve nepremičnin brez soglasja Ivana Cesarja, stanujočega V Brezov log 28. (P-19-8-MO)
Prepovedujem vožnjo po travniku na parceli št. 2248. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Urška Rebzelj, Šmarje 6, Šentjernej. (3020-PK-19)
čestitke
V SOBOTO praznuje 60. rojstni dan dragi mož, ata in stari ata Rudi Žagar iz Birčne vasi. Ob njegovem jubileju mu želijo še veliko zdravih in veselih let žena Lojzka, hčerke Slavka, Anica, Marjetka z družinami ter sin Rudi, njegovi vnučki pa mu pošiljajo 60 poljubčkov. (3067-ČS-19)
V soboto, 16.maja,bopraznoval60. rojstni dan dragi mož, ata in stari ata RUDI ŽAGAR iz Birčne vasi. Še veliko zdravih in srečnih dni v krogu svojih najdražjih mu želijo žena Lojzka, hčerka Slavka, Ani, Marjetka z družinami in sin Rudi, 6 vnučkov pa pošilja staremu atu 60 poljubčkov. (2990-ČS-19)
obvestila
OPRAVLJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela ter polagamo tapete. Franc Klobučar, Dol. Straža 64, tel. 84-616. (806-OB-7)
TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (061) 321-637 do 10, ure. (126 l-OB-9)
KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Jernej Bratkovič, Groblje 7, Novo mesto. (3068~-OB-19)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustil našdragi mož. oče. brat. stric, zet in tast
ANTON VIDMAR
iz Kašče pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo DO IMV Semič za organizacijo pogreba. DO Iskra Semič. DO Dolenjka Črnomelj in DSSS Novo mesto-za podarjeno cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo sosedom, še posebej Golobičevim, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam lajšali bolečino. Zahvaljujemo se tudi ženskemu pevskemu zboru iz Adlešič. godbi na pihala iz Črnomlja, govornikoma pred domačo hišo in ob odprtem grobu ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fanika, hčerki Vida in Zvonka z možem in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti se je po kratki bolezni za vedno poslovil od nas našdragi in skrbni mož. oče. dedek, brat in stric
JOŽE HENIGMAN
iz Dolenjskih Toplic 36
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. nam stali ob strani, kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku za izredno požrtvovalno lajšanje trpljenja ter kolektivom GG Podturn. tov. Klančičarju. ki je ob odprtem grobu ganljivo orisal pokojnikovo težko življenjsko pot. sodelavcem Novolesa TSP. krajevni organizaciji ZZB NOV Dolenjske Toplice, obema pevskima zboroma, nosilcem praporov, društvu upokojencev, duhovnikom za slovesno opravljeni obred in tolažilne besede ter obisk v času bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ft
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
ALOJZ ŽELJKO
s Sel pri Semiču 10
Prisrčna hvala sosedom, posebno Nežki Bezek za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem. DO Iskra in IMV Semič za darovane vence in izrečeno sožalje ter vsem. ki ste pokojnega med boleznijo obiskovali, še posebej osebju ZD Črnomelj in internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi govornikom Jožetu Vidmarju. Juletu Kambič in Martini Jakša tel'Slavku Pluti in Jožetu Projerju za ganljivo odigrano pesem pred domačo hišo. godbi, pevcem. G D Semič in župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Silvo, Ivan, Tone z družinami ter sin Alojz
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož. oče. nečak, bratranec in prijatelj
MILAN ŠIŠKO
iz Zalok 12 pri Raki, začasno zaposlen v Frankfurtu
Od pokojnika smo se poslovili v soboto, dne 2. maja. na pokopališču na Raki. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja ter številno spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč družini Jožeta Grozina iz Zalok, pevcem lovske družine, govorniku za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Fani, sin Boštjan, teta Francka in ostalo sorodstvo
Tabor, Frankfurt, Raka, Grosuplje, Portorož
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od našega ljubljenega moža. očeta, dedka, pradedka
ALOJZIJA ZUPANČIČA
s Sela pri Mirni
so nam lajšali žalostne ure in nam veliko pomagali vaščani Sela; za vse — iskrena hvala. Toplo pa se zahvaljujemo še gasilskemu društvu Selo, delovnim organizacijam: DANA z Mirne, SGP Grosuplje in IMOS Ljubljana. DSSS in Vzgojni posvetovalnici Novo mesto, pevcem, društvu upokojencev Mirna ter g. dekanu za opravljeni obred.
Vsem, ki so počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnjo pot k Sv. Heleni, se lepo zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša skrbna in dobra mama, stara mama, sestra in teta
' MARIJA ŠKEDELJ
rojena Vodopivec
iz Dobravice 17 pri Šentjerneju
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, prijateljem in vsem, ki sta nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Ivan z ženo, Albin z družino, sestra Lojzka in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
16. maja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
MILAN LOVŠIN
iz Gradca 21
Li i j i.».
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
Lepo li je mladost cvetela, ko usoda kruta ti življenje mlado je vzela.
V SPOMIN
17. maja mineva žalostno leto. odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
SILVO KOPINA
iz Loke 19 pri Šentjerneju
Hvala vsem. ki se ga spominjate in prižigate svečke v njegov spomin.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in sestrična
ANICA SENICA
roj. Novina,
s Kristanove 43,
Novo mesto
Ob	boleči	izgubi	se	zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,
znancem, sosedom	s Kristanove ulice in Jedinščice za izrečena us-
tna in pisna sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo do preranega groba. Iskrena hvala del. organizaciji Javna skladišča Novo mesto ter g. patru Luku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo vam, da je umrla naša nonika
ANTONIJA LEGAN
iz Žužemberka
Pokopali smo jo v družinskem krogu v Žužemberku 12. maja
1987.
Najožji sorodniki
Prerano zapustila si nas. srcu zadala bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi se utegnila posloviti od nas. tako hiter je bi! tvoj zadnji korak.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 18. maj, na 2. obletnico smrti, ko nam je kruta usoda v komaj 21. letu življenja iztrgala našo
POLONCO KRAŠEVEC
Majde Šilc 20
Spomin nate je vedno živ in v naših srcih vedno tvoja podoba. Hvala vsem. ki seje spominjate, ji na grob prinašatecvetjein prižigate svečjce.
VSI NJENI
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas vse — bito je tvoje življenje.
V SPOMIN
18. maja bo minilo žalostno leto. odkar nas je za vedno zapustil naš nadvsedob-ri mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON MAKOVEC
iz Dolenjih Dol
Hvala vsem. ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Fani, sin in hčerki z družinami, bratje in sestre ter vsi, ki ste ga imeli radi
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 71. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
HERTA ČUBER
iz Sevnice, Florjanska 70
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tolikem številu spremili do zadnjega doma. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V tihi žalosti vsi njeni
St. 19 (1969)	14.	maja	,1987
DOLENJSKI UST
23
PETER
0 0 0 0 0 0 0 0
* 0 0
'0 0 0 0 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
'0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0
% 0
Dvajsetkrat manjša nevarnost
V TCP Djuro Salaj so spremenili sistem za transport klora
»Naveličana. monotona, apatična je ta družba in zato včasih moraš skočiti iz spon. ki te utesnjujejo. Sam se umaknem iz te stvarnosti tako. da (trem na oder. V takem razpoloženju nastajajo najboljše predstave.« pravi 36-letni Sevničan Peter Žuraj, režiser, dramaturg, vodja. skratka »deklica za vse« pri Odru mladih sevniškega gasilskega društva. To društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1879. je posebno skrb posvečalo glasbi. Najdaljšo tradicijo ima zato delavska godba, moški pevski zbor pa deluje od osvoboditve sem. Za vse to ljubiteljsko delo je gasilsko društvo Sevnica letos dobilo srebrno odličje Svobode, najvišje priznanje Žveze kulturnih organizacij Slovenije.
»Amaterska gledališka ustvarjalnost v Sevnici se je začela uveljavljati leta 1973. ko je učitelj Rudi Filej postavi! na noge klub mladih. Bil je pravi mojster za to. da leje navdušil za Talijo. Rudije odkril kot igralca tudi mene. Bilo je to v predstavi Jacquesa Devala .Etienne'. Sledili so .Naši trije angeli', uspešnica .Zlata mladina‘Tgorja Torkarja in še bi lahko našteval. Do danes se je v teh 15 letih na 13 sodobnih predstavah zvrstilo več
kot sto igralcev,« pripoveduje Žuraj. Žačetki gledališkega potrjevanja kluba mladih segajo v leta prenove sevniškega gasilskega doma in dograditve večjega odra. zato je skupina mladih zanesenjakov poiskala streho v novem kulturnem hramu mesta. Odtod ime Oder mladih G D Sevnica.
»Z gasilci se vedno dobro ujamemo, čeprav sam nisem bil nikoli v gasilski operativi. Vodstvo društva ima posluh za naše težave in potrebe, pozna se dolgoletna kulturna tradicija. Odkar imamo odrsko tehniko, je lažje delati. Zlasti nam gmotno pomaga občinska Zveza kulturnih organizacij, tako da imamo zdaj stalen denar. Zdaj bomo vendarle lahko začeli nanovo. kajti še do nedavnega smo morali za predstave vedno krpali več let staro sceno,« pravi Peter. Njemu ne pomeni toliko osebno priznanje, čeprav je že dobi! tudi zlato Linhartovo značko za režijo in avtorstvo, ampak uspeh ansambla. V precejšnje zadoščenje mu je bilo, ko je znan gledališki kritik ugotovil, da je Oder mladih pravzaprav prvi amaterski ansambel. ki je igral »Zlate čeveljčke« Dominika Smoleta, v drugo pa je Ljubljančana prijetno presenetila še svojevrstna postavitev predstave. Sev-ničani so se uvrstili tudi na republiško srečanje amaterskih gledaliških skupin v Celje.
Petru Žuraju, ki zna biti sila zabaven in družaben, a tudi nadvse resen, ko gre za delo. ostaja bolj malo časa zase. Obrt — tisk in razmnoževanje — je zaradi ljubezni, ki se ji pravi gledališče, včasih na stranskem tiru. Toda Peter, izučen mehanik, zna z rokami zaslužiti za svoje skromne zahteve dovolj, čeprav bi mu več padlo v žep, če bi si izbral katerega izmed štirih stolčkov, ki so mu jih ponujali, ko je odhajaI s poklicne funkcije mladinskega sekretarja. »Saj ves čas govorimo, da se je treba vrnitinazajv združeno delo. kajne? Jaz sem pač sprejel očetovo ponudbo, ko je šel v pokoj.« pravi Žuraj.
PA VEL PERC
KRŠKO — »Nisva delala za priznanja in nagrade, ampak zato, da hi bilodelos klorom, ki je za sedaj pri beljenju celuloze neogibno potreben, čimbolj varno. Moramo se namreč zavedati, da je klor zelo nevaren plin, ki bi lahko ogrozil Krško polje vse tja do Zagreba. Z novimi napravami bo delo s klorom vsaj varnejše,« je povedal inž. Stane Bajc, vodja pripravckcmikalij v tozdu Celuloza krške TCP, ki je skupaj z varnostnim inženirjem Antonom Jancem izdelal projekt za varnejšo manipulacijo s klorom.
V Tovarni celuloze in papirja že dalj časa teče široka akcija, s katero naj bi zmanjšali onesnaževanje okolja in prispevali k varnejšemu obratovanju tovarne. Ker inženirja Bajc in Janc temeljito poznata proizvodni proces, v katerem jeklorpotencialno najbolj nevaren, sta dala pobudo za projekt, po katerem bi se varnost precej izboljšala. Seveda je n juna zamisel naletela na odobravanje v vodstvu tovarne in tako sta se pred poldrugim letom lotila izdelave projekta.
V tovarni celuloze in papirja v Krškem porabijo na leto okoli 8.000 ton klora, vsakodnevne zaloge znašajo 20 do 250 ton, največje pa celo 500 ton. Če bi prišlo do kakršnekoli okvare na cisternah ali 300 metrov dolgih ceveh, po katerih klor iz skladišča dovajajo v belilnico celuloze, bi se tekoči klor na zraku vplinil in verjetno povzročil nesrečo katastrofalnih razsežnosti. Nevarnost je bila doslej toliko večja, ker so klor dovajali v belilnico v tekočem stanju in pod dokaj visokim pritiskom. Vplinili sogašelevbelilnici. Po remontu pretakališča pa sedaj
PRIHODNJI TEDEN »GLAS MLADIH«
st ČRNOMELJ — V petek in soboto, 22. in 23. maja, se bosta ob 20. uri v črnomaljskem Kulturnem domu pričeli zabavno-glasbeni prireditvi Glas mladih Bele krajine in Glas mladih Slovenije. Na prvi bo nastopilo 15 mladih izvajalcev iz dežele ob Kolpi, ki bodo zapeli in zaigrali že znane popevke. Gost večera pa bo ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi, ki bo predstavil svojo novo kaseto. Za Glas mladih Slovenije, kije letos že petič zapovrstjo, pa je posebna komisija med 37 novimi skladbami, ki sojih poslali kanta vtorji ali ansambli iz vse republike, izbrala 16 najboljših popevk.
Pomerilo se je 62 kovinarjev
V črnomaljski občini pripravili že 11. tekmovanje kovinarjev
ČRNOMELJ — Preteklo soboto je bilo v črnomaljskih delovnih organizacijah Beltu, Gorenju in Kovinarju ter semiški Iskri že 11. občinsko proizvodno-delovm tekmovanje kovinarjev. Črnomaljci slovijo po tem, da so prav njihova tovrstna tekmovanja najbolj množična, najbolje pripravljena in najuspešnejša v dolenjski regiji. Na regijskem tekmovanju se bodo Črnomaljci pomerili le v šestih poklicih, kjer se je prijavilo več tekmovalcev, kot jih gre lahko na regijsko tekmovanje. Pomerilo se je 62 kovinarjev.
Med kovinostrugarji so bili najboljši Franc Molek. Rajko Husič (oba Belt) in Jože Zorec (Iskra), med livarji Stanislav Kapele, Mirko Veselič in Božidar Čemas (vsi Belt), medkovinorezkalci Jurij Plut. Robi Plut in Branko Jurman (vsi Iskra), med varilci s CO2 Mirko Veselič, Bojan Oordevič (oba Belt) in Anton Kobetič (Gorenje), med plamenskimi varilci Anton Malna-rič. Pavel Golobič in Anton Seiko (vsi Iskra), med ključavničarji Damjan Judnič, Milan Muren (oba Iskra) in Jože Jurajevčič (Kovinar). Vsi bodo odšli tudi na regijsko tekmovanje.
Žalostna je Veselica
Gostišče na čudoviti legi nad Metliko ni izkoriščeno — Zanj se zanima Beti, ki je v zadregi s svojimi gosti
METLIfCA — Da je gostišče na Veselici, ki deluje v okviru metliškega hotela, preslabo izkoriščeno, že več let čivkajo belokranjski vrabci. Gostišče na taki legi nad mestom bi vsak pameten gostinec preuredil v prvovrsten lokal. Pri Integralu pa se pritožujejo, da še za druge stvari nimajo denarja, da Veselica tako in tako ni rentabilna, češ da ljudje ne zahajajo tja. Obiska pa ni, ker Veselica ni urejena, urejena ni, ker ni denarja, in tako naprej po isti krožnici.
Čez zimo je bilo gostišče sploh zaprto, pred 1. majem pa so ga spet odprli, odprto pa jeobčetrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. »Le proti večeru pride nekaj ljudi in morda ob nedeljskih popoldnevih,« pravi Jakob Vitovski, ki sedaj streže na Veselici. »Nasploh pa je obisk bolj skromen. Tu sva jaz in kuharica. Jaz bi raje videl, da bi bilo na Veselici veliko gostov, saj rad delam, rad imam svoj poklic, lepše mi
klor dovajajo v belilnico v plinastem stanju in pod veliko manjšim pritiskom. Zdaj je klora za dvajsetkrat manj v sistemu, namestili pa so tudi najsodobnejše vplinjače švedske tvrdke Cellehem. Opremo so dobavili lani. veljala pa je okoli 200 milijonov dinarjev. Vsa dela so potekala po načrtu, tako da je novi sistem
KAPITALNI SOM — Obrtnik, 45-letni Zvone Kranjc iz Boštanja, je star ribič. Tokrat sc mu jc sreča nasmehnila na vranskemjezeru.kjerjeob pomoči prijatelja Cenka Podpadca uplenil 47kgtežkegain 180 cm dolgega soma. Na sliki: Zvone in Cenko pred trofejo. (Foto: P. Perc)
je. če jegostišče polno, čas hitreje mine in za podjetje bi bilo bolje.« pravi Vitovski, prejšnji šef strežbe v hotelu, ki ga Metličani poznajo kot čiko Jakšo. »Včasih mi iz hotela pošljejo na Veselico kakšen avtobus izletnikov, samo to je bolj poredko.«
Že nekaj časa se govori, da se za Veselico zanima metliška Beti, ki naj bi jo preuredila v gostišče visoke kvalitete. Beti je že vseskozi v zadregi, kam peljati svoje številne poslovne goste, poleg tega bi na Veselici lahko uredili tudi prostor za svoje redne modne revije. Seveda bi bila Veselicaodprtatudi za vse ostale goste. Le tako bi Metlika dobila boljši lokal, ki ga sedaj cela Bela krajina ne premore.
A. B.
HENČKOV DOM SPET VABI
NOVO MESTO — Henčkov dom nad Bučno vasjo v izrednem okolju in s čudovitim razgledom na Novo mesto in Bršljinje spet dobil novega najemnika. To pot poizkuša srečo z gostinstvom Ivan Balabanič. bolj poznan kot karateist. Otvoritev z glasbenim plesom bo v petek. 15.
večerom
maja.
DOBIMO SE PRI MIKLAVŽU!
Srečanje ob 35. letnici ustanovitve taborniške organizacije v Novem mestu bo v soboto, 16. maja 1987 na Gorjancih. Odred gorjanskih tabornikov vabi vse svoje nekdanje člane ter vse ljubitelje narave in taborništva na zbor, ki bo ob 11. uri dopoldne na travniku pri Miklavžu.
Zbor tistih, ki žele na Gorjance peš, bo vsobotoob7.uri zjutraj pri semaforiziranem križišču v Žabji vasi. Vodil jih bo Andrej Počrvina.
Posebna avtobusa do Gaberja bosta odpeljala izpred osnovne šole v Šmihelu in izpred bencinske črpalke v Ločni ob 8. uri zjutraj. Ustavila bosta tudi pred trgovino KZ Krka v Žabji vasi.
Tiste, ki se bodo pripeljali k Miklavžu s svojimi vozili, obveščamo, da cesta med Gospodično in odcepom za Trdinov vrh ni prevozna. Priporočamo dostop po Cesti Gaberje — Krvavi kamen in previdno vožnjo.
Z NARAVO ČLOVEKU1
K NOVEMU
začel delovati letošnjega 19. aprila.
»Veliko dela sva vložila tako v projekt kot v samo izvedbo, ampak prepričana sva. da se nama je splačalo, prav tako pa se bo splačalo tudi tovarni. Zaradi tega proizvodnja ne bo ničcenejša, tudi ekološkega onesnaževanja ne bo manj, saj klora tudi doslej nismo spuščali v ozračje. bistveno pa seje zmanjšala nevarnost. Sedaj namreč nismo samo spremenili transporta klora, ampak smo v sistem vgradili še dodatne varnostne ventile, tako da je nevarnost za dvajsetkrat manjša,« sta povedala mlada inženirja. j. s.
{
Ji
Anton Janc, varnostni inženir v TCP Djuro Salaj
»SPOMIN« NA ČERNOBIL
LJUBLJANA — Republiška veterinarska inšpekcija je že pred prvomajskimi prazniki ugotovila, da vsebujejo vzorci mleka z več območij Slovenije, med njimi tudi z Dolenjskega, povečano količino radioaktivnosti. Namerili so od 50 do 100 bekerelov na liter mleka, vendar je to še vedno mnogo pod dopustno zgornjo mejo. ki znaša 360 bekerelov: Ugotovili so, da ima povečano radiacijo mleko tistih krav. ki sojih krmili s silažo lanskoletne prve košnje, kontaminirane po eksploziji jedrskega reaktorja v Černobilu. Čeprav je radioaktivnost pod dopustno mero, je inšpekcija priporočila, naj bi s sumljivo silažo krmili molznicečim manjterčimprej prešli na svežo krmo, na pašo.
(Delo)
Stane Bajc, vodja pripravekemikalijv TCP Djuro Salaj
TOPLIŠKA TOMBOLA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Na tukajšnjem preurejenem stadionu bratstva in enotnosti bo v nedeljo. 14. junija, tradicionalna Jopliška tombola. Td jo pripravlja KUD Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic. Pripravljeni so lepi dobitki: trije osebni avtomobili (regata. lada riva in lada samara), trikrat po 100 starih milijonov in še več drugih. Med tombolo se bo dogajalo še marsikaj. Nastopili bosta Tofova skupina z Moped Shovvom in plesna skupina Ar-ruba iz Ljubljane, Novoteks in Labod pa bosta imela modno revijo.
KONJENIŠKI KLUB ŠENTJERNEJ
'M
Največja tombola na Dolenjskem
Šentjernej 24. maja
ŠENTJERNEJ — Z nekaj sreče in prisotnostjo v nedeljo. 24. maja. od 14. urenaprejnašentjernejskem hipodromu si lahko krepko olajšate življenje. Krajevna skupnost Šentjernej in tamkajšnji Klub za konjski šport organizirata namreč tega dne doslej največjo blagovno-denarno tombolo na Dolenjskem, vrednost nagrad je kar 23 milijonov dinarjev. Najsrečnejši bo gotovo tisti, komur bo sreča naklonila popolnoma novo stanovanjsko hišo Marles, nič manjše ne bo veselje onega, ki se bo od te nedelje naprej vozil v novi Renaultovi petici. novomeške IMV.s kakšnim tombolskim listkom več pa lahko celo reši vprašanje, kje bo vozilce poslej prebivalo. Med tombolskimi dobitki je namreč tudi Strešni kova garaža pa Pionirjev kamin, več izdelkov električnega orodja Blek & Decker, pomivalno korito Novolesa, hranilneknjižice LB. da preostalih 120 nagrad ne naštevamo.
Da nikomur to popoldne ne bo dolgčas, jamčijo poleg bogatih dobitkov še Toni Gašperič. člani ansambla Fantje iz vseh vetrov, že dopoldne pa bo nahipodromu tudi poižkušnja vin šentjernejskega okoliša. Za udeležence tombole bo organiziran prevoz z novomeške avtobusne postaje.
Glasbeni večeri v Kandiji
Prvi bo nastopil ansambel Pohorje express
Nekdaj nadvse priljubljeni vrt novomeškega hotela Kandija bo tedni ponovno zaživel. Vse do septembrskega dežja se bodo namreč vrstile' zabavno-glasbene prireditve, namenjene starejšim in mlajšim gostom, obenem pa bo slogovno pester program pomenil pomemben prispevek hotela Kandija celotni dolenjski turistični ponudbi. Tako bo glasbo od prve sobote dalje moč poslušati vsak večer od srede do nedelje, dnevi v tednu pa bodo vsebinsko različni. Ob sredah bodo go^te zabavali glasbeniki tipa »en mož-orkester« (maja in junija bo igral Darko Vardijan izČrnomljahobčetrt-kih bo na sporedu videoprogram (koncerti, glasbeni filmi, najpopularnejši videospoti itd.), ob petkih bo za ples muziciral vse bolj priljubljeni novomeški ansambel Spomin, vsako soboto bodo prišli v goste najbolj priljubljeni slovenski in hrvaški ansambli (16. tm. Pohorje express, zatem pa Big Ben. Vlado Kreslin in MiroTomassini. Reflex. Telefon & Cal 66. Gu gu, Mari-
jan Smode. Don Juan. Drago Mlinarec, Jimmy Stanič. Moulin rouge. Obvezna smer itd.), nedelje pa bodo namenjene predvajanju najrazličnejših evergreenov oz. starejše glasbe. Prvi letos bodo na kandijskem vrtu zaigrali popularni godci countrv glasbe iz Maribora. POHORJE EXPRESS. poleg zabave pa bo na sporadu tudi žrebanje praktičnih nagrad za vse. ki bodo kupili vstopnice (vikend v Strunjanu za dve osebi je osrednji dobitek tega tedna). Pričetek vseh prireditev bo ob 19. uri. v primeru dežja pa nastopi — razen petkovih plesov, ki bedo sicer v restavraciji — odpadejo, (dv)
SPET STEKLA LISICA
KOČEVJE — V petek. 8. maja. je dobil veterinarski inšpektor obvestilo Veterinarskega zavoda Slovenije, daje bila lisica, ki sojo poslali pred dnevi na pregled, stekla. Lisico so uplenili prav na 1. maja na dvorišču Janeza Senekoviča v Mozlju.
DISKOTEKA OTOČEC
jiilčEC j |j * ] ji!)]]] **' 'j. l I \J7' m J. J | Pii P- J .fl .
Jutri bo v Diskoteki Otočec nastopil Miki Šarac. Vsi ste vabljeni k poslušanju njegovih pesmi, sicer pa bodo za različne okuse vrteli melodije s priljubljene lestvice, ki ste jo ta teden oblikovali takole:
1. Call me — SPAGNA
2. Caravan of love — HOUSEMARTINS
3. Everything I own — BOY GEORGE
4. Stand by me — B. KING
5. Through baricades — SPANDAU BALLET
6. You give a love bad name — BON VOVI
7. Letitbe —FERRY AID
8. Running familv — LEVEL 42
9. The miracleof love— URYTHMIC
10. I knew vou were waiting FRANKLIN & MICHAEL
Nagrade je žreb prejšnji teden razdelil tako: TINE GRIČAR iz Kanižarice dobi kvalitetno kaseto s posnetki melodij z naše in vaše top lestvice. ELIZABETA KRAJŠEK iz Ločne dobi za nagrado brezplačno vstopnico za petkov glasbeni nastop v živo v Diskoteki na Otočcu. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA. Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA.
Jakob Vitovski: bolj slab.«
• Obisk na Veselici je
NA KLEK IN GORJANCE
METLIKA—Za 1. maj je metliško planinsko društvo organiziralo pohod na Klek. Čeprav je Klek starodaven cilj čarovnic, seje pohoda udeležilo toliko moških kot žensk. Metle.prascein druga čarovniška transportna sredstva so ob tej priložnosti pustili doma in se na goro podali kar peš. Pohodjih očitno ni utrudil, saj se jih je nekaj zvečer udeležilo še veselice, kijoob 1. maju pripravljajo stanovalci metliške Ulice 1. maja. Radovčani pa so se na ta dan podali na tradicionalni pohod na Trdinov vrh.
kozerija	"™1
PRIJELI SO GA ZA OPOZORILO
— Petnajst tisoč sem jih kupil. Hudičevo navijajo cene. Vplačal sem avto. Zdajšnji mi razpada, bojim se z njim na daljšo pot, je šepetal Pri malih vampih tovariš Foteljčič.
— Mali je hotel HI—FI. Osem tisočakov. Po 390 sem jih plačal nekomu z one strani Zelene reke. Baje so zdaj že po 410, je pravil tovariš Komolčič.
— Po 390? Takoj jih vzamem deset tisoč. Govori se. da jih ni dobiti pod 420. Saj so znoreli! se je skoraj preveč glasno razgovoril tovariš Iglič.
— Znoreli ali ne. Danes jih
moram nekje stakniti najmanj pet tisočakov. Zgodaj zjutraj grem v Avstrijo. Naj vzamem dinarje s seboj? Nihče jih več niti ne povoha, dele za stroj pa nujno rabim, se je hudoval tovariš Obrtnikov.
— Kadar dobim plačo, vse pretopim. No, ja, nekaj našega cvenka obdržim za najnujnejše, za drobnarije. Vse drugo pa... lepo na banko. Saj nisem trapast, da bi varčeval z dinarji. Vse ti požre inflacija. Pa te mizerne obresti! Dinarje imajo v banki' samo norci, jaz sem prišel k pameti že pred leti, je bil komaj
slišen tovariš Funkcič.
— Saj bi bile cenejše, a hoče vsakdo nekaj potegniti. Manjka mi jih še"sto, pa vplačam kamion. je šepnil bolj za šalo kot zares tovariš Obrtnikov.
— Med prazniki so bile cenejše, zdaj, ko nastopa turistična sezona, tudi ne morejo poskočiti. Postavil se bom pred banko in bom tam čakal Švabe. Nujno jih rabim dvajset tisoč. Imam neke načrte, je bil skrivnosten tovariš Inženirjev.
— Četi ne bo uspelo, se lahko oglasiš pri meni, teh dvajset jurjev bom ženekjepostrgal.seje
napihnil tovariš Prevoznikov.
Zapozneli glas je pod naslovom Ujeli prekupčevalca pisal o Jožiču Repiču, ki so ga zasačili v neki slaščičarni v trenutku, ko je dajal petdeset tisočakov nemškemu državljanu Fritzu B. za sto nemških mark.
»S tem svojim dejanjem je državljan Jožič Repič skušal zmanjšati naš turistični devizni priliv, zato zasluži najstrožjo obsodbo javnosti,« je zaključil članek, ki je bil objavljen na naslovni strani, novinar Zapoznelega glasu Franci Penkalnik.
TONI GAŠPERIČ