111, itan* Izhaja eaaan nedelj in ftrazntkov v s a h «9 a n ob 10. uri dopoEdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.]., Učileljeka tiskarna. . opise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* °bči. Rokopise se ne vrača. Oglasi; Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Pavšalni franko v državi SHS. V Uufellasti, v petek 20. mala 1S21. Posamezna štev. K 1. Lat® V. .fj : • : .• m:< -. - ■ ■ ;fžr'% č&rC' &■ '*5 ■W?M. sf; trf P Oiasiio iugestov. secllnln® - teohratiine stranke. ToEefonska št. 312, Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poitnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Iz konstituante. Beograd. 18. maja. 32. redni sestanek ustavotvorne skupščine je Otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.20. Prečitalc so se prošnje in pritožbe, potem pa poročilo verifikacijskega odseka, da se izroči sodišču poslanec Angjelovič. Ministrski predsednik in minister za zunanje stvari Pašič je odgovoril na vprašanje poslanca Kušiča o Članku v listu »Morning Post« glede odstopa luke Baroš Reki. Rekel je. da ta vest ni resnična, da oa ne smatra fea potrebno da jo dementira. Prva reška cona je bila izpraznjena 9. maja, druga pa 14. maja. Dne 20. maja se bo sestala komisija za razmejitev, •da se določi skupna mejna točka med Reko, Italijo in našo državo. Mi nismo stopili v nikaka pogajanja. Na vprašanje poslanca Miiaua Milanoviča o pomoči Wranglovl vojski pravi g. Pašič. da nas begunci stanejo mesečno šest milijonov dinarjev za to, ker so vse druge države odrekle pomoč. Na vprašanje poslanca Angjelino-viča o volitvah za takozvano konsti-tuanto na Reki odgovori ministrski predsednik, da je ta stvar še vedno na dnevnem redu, toda. ker vlada nima točnih podatkov v volitvah, ne more o tem ničesar odgovoriti. Potrebno je predvsem, da se te volitve Priznajo. Na vprašanje poslanca Jovana Jovanoviča o izvedbi pogodbe, ki se je sklenila z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarsko. odgovori g. Pašič. da Nemčija ni izpolnila vseh obveznosti mirovne pogodbe in da je zato nastal znani konflikt. Naše zadržanje bo odvisno od splošnega zadržanja drugih zaveznikov. Nemčija je priznala svojo pripravljenost, da nam da vagone in lokomotive, ter se sedaj razpravlja vprašanje transporta. Na drguo vprašanje poslanca Jovanoviča o naših opravnikih v Parizu, Varšavi in drugod, odgovori g. PašiČ, da za vojne naša poslaništva niso bila popolnjena tako. kakor bi bilo treba. Sedaj je prišlo do tega, da 'majo nekatere države poslanike, pri nas pa so opravniki poslov. To ni redno stanje, toda obstoja danes več a*i manj povsod. Na tretje vprašanje istega poslanca, kdaj bo poročal o zunanji politiki, Odgovori ministrski predsednik, da vodi naša država skupno politiko z onimi državami, ki so bile z nami v vojni. Stojimo na stališču, da mo-rajo naši sovražniki izpolniti obveznosti. katere so prevzeli. Vsako večje vprašanje moramo reševati v sporazumu z zavezniki. Na četrto vprašanje istega poslanca o razmejitvi na Koroškem, odgovori ministrski predsednik, da je razmejitev z Avstrijo na Koroškem zelo težka. Pojasni, kako je prišlo do tega, da smo plebiscit na Koroškem izgubili. Ko je vlada videla, da se v .Gorenji Šleziji porabljajo nova pravila, po katerih naj se oni deli, v katerih je večina prebivalstva glasovala za Nemčijo, priklopijo Nemčiji deli s poljsko večino pa Poljski, smo storili pri zaveznikih korak, da se isto stori tudi na Koroškem. Stvar še ni rešena, dasiravno smo ponudili stvarne dokaze. Dne 26. marca tl. smo poslali konferenci veleposlanikov v Parizu noto. v kateri nagiaSa-mo. da bi edina naša naravna meja napram Avstriji bila reka Drava. Močna meja napram Avstriji nam ]e potrebna, posebno ako se Avstrija združi z Nemčijo. Skupščina preide na dnevni red. Poslanec Milojkovlč (komunist) pravi, da so komunisti sovražniki buržuazije v vsaki obliki, toda ni vseeno kako obliko ima drZava. Tako bi komunisti prej pristali na bur-žujski republiki kakor na kraljevini Glede imena države so odločno za »Jugoslavijo«. Minister za konstitu« anto Trifkovlč se je v svojem govoru izjavil končno za formulo SHS. Posl Trajkovič (republikanec) Izva^ ja. da je za njegovo stranko glavno vprašanje oblika vladavine. Samo v republiki se more narod upravljati po svoji volji, ustavotvoma skupščina pa je edina kompetentna, da reši to vprašanje. Njegova stranka stoji na stališču, da bi bilo treba izoremeniti obliko vladavine in da se radi tega ne more zlagati s prvim členom, ki določa monarhijo. Govori za Ime »Jugoslavija«. Posl. Mitrič zagovarja fme »Jugoslavija«, istotudi narodni socijalist Brandner. — Nato dobi besedo dr. Milan Rojc, ki se tudi izjavi za Jugoslavijo. Seja je bila zaključena ob 20.50. G. Pašič je bil toliko prijazen, da je podal ustavotvom! skupščini milostno par pojasnil o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih, toda poročati o zunanji politiki pa ni hotel, nego je rekel: mi hodimo ista pota v zai-nanjl politiki kakor države, ki so bile z nami v vojni; odkrito povedano, kakor hočejo Francozi, oziroma antanta. Druga njegova prav značilna izjava se tiče ruskih beguncev. Za ruske begunce gre iz državne blagajne — reete iz žepov ljudstva — 24 milijonov kron mesečno, zato ker so druge države odrekle pomoč. Kako lepo je povedal g. Pašič. Kako neki pridemo ml do tegal Poglejmo najprej. kaj se godi z jugoslovanskimi državljani. Delavstvo strada vsled nezaposlenosti, dijak je brez kruha in obleke, jugoslovansko ljudstvo plačuje ogromne davke in takse in z z denarjem se podpira ljudi, ki imajo v Rusiji dovolj dela in jela, če hočejo. LDU. Belgrad, 19. maja. V današnji seji ustavnega odseka se je nadaljevala razprava o členu 18. Odklonjen je bil predlog sociialistov in zemljoradnikov, naj se tudi ministri in vojaki tožijo pred rednim sodiščem. Sprejet je bil dodatek, da se morejo uradniki tožiti za škodo, ki jo povzročijo, pred rednim sodiščem In da zastara tožba po devetih mesecih. Pri členu 19. je predlagal demokratski poslanec Angjelič dodatek, da se naj pri državljanstvu vstavi beseda »jugoslovensko«. Dodatek bo prišel pozneje v razpravo. Pri členu 20. je bil odklonjen predlog socljaiistov, naj se ne izročajo politični krivci. date, kateri vsi pripadejo nacionalističnemu bloku. Anglija proti delitvi Gornje Šiezije. LDU London. 18. mala. V izjavi, ki jo je I.loyd George podal Reuterjevemu uradu, veli med dr.: Prihod-iijost sveta, posebno Evrope, bodo odločile stare ali nove prijateljske razmere. Zatorej je versallleska poji oba nad vse važen dokument, zlasti za ententne narode. Ona nas najde skupaj tam. kjer je mnogokai takega, kar nas loči. Oni, ki delajo z določbami pogodbe, kakor bi bile šport za strasti ali predsodke, bodo kmalu oD-žalovali svojo vročekrvnost. Angleška vlada se ne odteza nobeni odgovornosti glede pogodbe. Začasno je otežkočena preh ranitev čet. toda te težkoče bodo, kakor zaupljivo domnevam že sedaj, kmalu prenehale. Opozarjam na dejstvo, da smo na zadnji konferenci pokazali svojo pripravljenost, dati zaveznikom našo mornarico na razpolago za vsako vojaško operacijo, ako bi Nemčija ne sprejela določb zaveznikov. Britanska vlada je stremila po tem, da se vprašanje delitve Slezije reši na londonski konferenci. Izidi ljudskega glasovanja so bili znani. Naši zavezniki pa niso hoteli nadaljevati posvetovanj. Mi bomo zvesto vztrajali pri sklepu, ki ga je storila večina velesil, ki so na temeliri pogodbe imele glas pri določitvi Šlezijske meje. Mi smatramo ljudsko glasovanje kot Izraz želja šlezijskega prebivalstva, pa naj se glasi razsodba kakorkoli. Ker pa smo vstopili v veliko volno in utrpeli velike izgube za obrambo stare pogodbe. pri kateri je bila udeležena naša država. Velika Britanija ne more gledati, da se tepta pogodba, katere so njeni zastopniki podpisali pred manj kakor dvema letoma. LDU. Pariz, 19. maja. »Chicago Tribune« javlja v svoji današnji izdaji o nastopnem načrtu glede Gornje Šiezije. Gornja ŠlezIJa postane neodvisna ali pod gospodstvom zveze narodov, kakor saarsko ozemlje, ali pa pod neposrednim režimom zavezniških sil. V Franciji uvidevajo, da pri tem položaju Franciji ne bo mogoče zagotoviti Poljski vse industrijsko ozemlje. Namerava se celo po gotovem času, obnoviti ljudsko glasovanje. LENIN POTUJE V ANGLIJO SAM. LDU. Helsingfors, 19. maja. Listi javljajo, da je prosil Ljenin za dovoljenje. da sme potovati na Angleško, kjer bo vodil pogajanja za trgovinski dogovor z Anglijo. DOGODKI V ORIJENTU. Moskva, 18. maja Angleške ladje so dospele v JaHo, da se uduše oudotui nemiri. VBii komisar Je proglasil vojno stanje in ustanovil vojaško sodišče. Beograd. Janja z Italijo. LDU. Belgrad, 19. maja. Včeraj seje vršila seja naših delegatov za M°sVn?eS& po*a/auja z Itali'° ter Je inhS ftoi”red og za 0(teovor na zahteve tahjanskih delegatov. Obenem je bilo določeno stališče naše delegacije pri nadaljevank pogajanj Italijanska delegacija še ni obvestila jiaše o svojem prihodu v Belgrad. — Ker Rumunija ne priznava več trgovinske pogodbe, sklenjene leta 1912. | Srbijo, bo določilo ministrstvo za jemanje stvari po sklepu trgovinske Pogodbe z Italijo svoje delegate za trgovinska pogajanja z Rumunijo. Izid državnozborskih volitev v Italiji. Rim, 19. maja. V kolikor so izidi volitev znam dosedaj. izgube socialisti v Turinu in Parmi po štiri mandate. od katerih dobi ljudska stranka po enega in nacionalni blok po tri mandate. V Napolju dobe socialisti dva mandata, enega od ljudske stranke, enega pa od konstltucional-ne stranke. V Rimu izgubi ljudska s.ranka en mandat, katerega dobi nacionalistični blok. Socialisti izgube nadalje v Novari enega, v Veroni in V Florenci dva ter y Cimeu tri mau- Proglas nemških komunistov. Berlin, 19. maja. Izvrševalni komite komunistične internacionale je pod datumom 7. tm. priobčil v listu »Rote Faline« poziv proletarcem vsega Sveta, ki se nanaša na to. da Iiočejo ententne vlade s Francijo na čelu zadrgnii zanjko okrog nemškega vratu. Samo padec Stinesove vlade, vzpostavitev gospodovanja delavskega razreda in zveza sovjetske Nemčije s sovjetsko Rusijo pomeni rešitev proletarijata. Proglas končuje: »Proč z bankrotao nemško vlado in z versailleskimi roparji! Naj živi sovjetska Nemčija in zveza s sovjetsko Rusijo f« KEMAL PAŠA NAM OBETA — SOLUN? LDU. Belgrad, 19. maja. Dopisnik »Ju ta rn je ga Lista« doznava. da je naša vlada prejela noto od Kemal paše, naj bi naša država pomagala kemalistom v Mali Aziji, za protiuslu-go pa bi kemallsti delali na to, da bi Jugoslavija dobila in okupirala Solun, GRKI V MALI AZIJI. LDU. Helsingfors, 19. maia. Neki ruski list poroča, da so bili Grki hudo poraženi in da se umikajo proti Smirni. Kemalisti so potopili v zalivu lsmid grško, križarko »Averes«. Novo ogromno obdavčenje. Včerajšnji »Slovenski Narod« poroča: Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karel Savnik se je 18. im. odpeljal službeno v Beograd, od koder se povrne v. približno desetih dneh. »Jutro« z dna 15. tm. je poročalo: Stanovanjska anketa. Beograd, 14. maja. Pri današnji seji za izenačenje stanovanjske naredbe. ki se je vršila v ministrstvu za sociialno politiko od jutra do večera. Je prišel v debato člen, ki govori o povišanju stanarine. Načelnik ministrstva Stojanovič je zastopal načelo, da bodi najvažnejša in glavna točka nove skupne stanovanjske naredbe kar največie Izenačenje stanarin, ki so danes v posameznih pokrajinah zelo različne. Normalno povišanje cen za stanovanja naj bi znašalo trikratno čisto najemščino leta 1914. Za ekonomsko šibkejše uradnike, oenzijo-niste, vdove. Invalide itd. naj bi se določil znesek pod trikratno ceno leta 1914. Za stanovanja, ki so stala leta 1914. nad 2000 kron in za stanovalce, ki imajo letnih 120.000 do 200 tisoč kron. bi se smelo zahtevati štiri do šestkratno najemnino leta 1914. Za stanovanja s petimi ali več sobami kakor tudi za najemnike, ki imajo nad 200.000 K letnih dohodkov, bi gospodarja ne vezala nobena omejitev glede višine. Odpor, ki se Je pojavil proti temu členu rad! velikih razlik, ki obstojajo v posameznih pokrajinah in vsled tega vitalno sl nasprotujočih interesov, je povzročil, da se ni mogla dovršiti formulacija člena niti v glavnih obrisih. Obstoja nevarnost, da sploh ne bo mogoče izdelati enotne naredbe za vso državo. ako se pri prihodnjih členih pokažejo zopet taka nasprotstva kakor dosedaj. Kakor doznavamo iz zanesljivega vira, pa namerava vlada kljub vsemu uveljaviti enotno ureditev stanovanjskega vprašanja v celi državi, s tem, da zviša davek na hiše. Kal-kulira takole: Srednje dobra hiša v J jubljani je vredna okrog enega milijona kron. Sedaj mora lastnik hiše plačati državi od take hiše okrog 2000 K letnega hišnega davka. V primeri z vrednostjo hiše naj bi pa taka hiša dajala lastniku letno okrog 40 tisoč kron dohodkov, kar je približno v soglasju s sedanjo bančno obrestno: mero. Država naj bi bila torci upravi-, čena, dobivati od teh dohodkov 50 do 60 odstotkov, torej upravičena, da zviša sedanji hišni davek za približa no 600 do 800 odstotkov. Tako torej kalkulira vlada. Sedaj pa se vprašajmo, kaj pomeni tako zvišanje hišnega davka 1 Lastniki hi§ bodo podražili stanovanja za približa no toliko odstotkov, kolikor bo vla« da zvišala hišni davek. To bo pa za, naše razmere naravnost h oren dno zvišanje sedanjih stanovanjskih us« jeinnin. Državno uradništvo bo seve« da prizadeto pri tem le toliko, kol ikon se bo moralo potegovati za primerno zvišanje doklad k svojim plačam. Toda vse nekaj drugega pa bo takoj zvišanje stanovanjskih najemnin za delavstvo, obrtništvo in zasebno; uradništvo. Stanovanja se bodo tako podražila, da delavec, obrtnik in za« sebni uradnik na noben način ne bo-< sta mogla več prenašati poleg že itale velike draginje še teh novih bremen. Delavec in zasebni uradnik bosta za« htevala zvišanje plač. obrtnik in de« lodajalec sploh bodeta pa primoranj zvišati cene produktov. Nastala botfa* obsežna mezdna gibanja In draginja bo čimdalje večja. Vladni gospodje pa na to prav, nič ne mislijo. Ti kratkomalo samot gledajo na to, kako bi povečali fiskal« ne dohodke, za posledice Jim ni mar. Mi se sicer zavedamo, da mora prej« ali slej priti do izenačenja draginjsklK razmer v državi, ter da je na pot« tudi Izenačevanje svetovnih gospo« darskih razmer, vendar pa morama tako postopanje vlade, ki hoče na mah, čez noč In na tak prevraten na« čin uveljaviti izeanačenle davčnih in draglnjskih razmer v državi, najod« ločneje obsojati. Stvar Je pa zanimiva tudi Še v, drugem oziru. Draginske razmere naj bi se torej izenačile z belgrajskl« mi: toda novi davki, ki naj bi do te« ga privedli, so taki, da zadevajo ve« činoma le razvitejše pokrajine drža« ve. Tako je s trošarino, z zvišanimi poštnimi pristojbinami, z raznimi tak« sami Itd., in sedaj še s temi novimt davki, ki jih namerava sedanja vla-. da uvesti. Davčna politika naše vlade je sploh taka. da so prizadeti po njih' največ »prečanski« kraji, mesto da bi vlada skrbela za to. da bi mesto' uvajanja raznih novih davkov čim« prej upostavila pošten davčni aparat: v vseh tistih krajih države, kjer ta še ne funkcljonlra ali pa ga še sploh' ni in država vsled tega trpi škodo, Kuriozna je davčna politika sedanje vlade. To kaže tudi namera, uvedbe davka na Časopisne inserate. baje poi 20 par od vrste, pa tudi davek na Iz« vesne table pri trgovinah, podjetjih, na plakate. Itd. Ker se vest o zvišanju stanovanj« skih najemnin po vseh mestih čim« dalje bolj širi, je želeti, da vlada čim« prej poda javnosti o tej zadevi stvar« nega pojasnila in informacije, zakaf na tak način pač ne pojde dalje! Za avtonomijo, demokracijo in svobodo! Govor nar. poslanca s. dr. Koruna v generalni ustavni debati Ust. skupščine dne 12. maja 1921. (Dalje.) Nekateri zagovorniki centralistične ureditve uprave so rekli: »Res Je, uprava je slaba, ampak ta uprava je slaba zaradi tega, ker imamo pokrajinske vlade. Te so krive vsemu zlu. Gospodje, to ni točno. Ravno narobe je res. Tiste pokrajine, kjer imamo pokrajinske vlade so se najboljše upravljene. (Klici: »Tako je!«) ker pa imamo že sedaj upravo centralizirano, se upravlja slabo. Če se ie o postanku naše države storila kaka napaka. se je storila s tem. da se za Srbijo 1. 191S. razen centralne vlade ni ustanovila tudi posebna pokrajinska vlada. Ce bi se bilo zgodilo to, bi nam bil prihranjen marsikak upravni nered, marslkaka upravna neprijet« nost. ki jo imamo sedal. Torej ne to. da imamo pokrajin« ske vlade, je škodovalo upravi, ant« pak baš nasprotno. Če bi se to, kar Ja v adresl Narodnega Veča z dne 1. decembra 1918 na regenta bilo za« litevano, izpolnilo, da bi pokrajinske vlade dobile tudi svojo kontrolo V pokrajinskih svetih, bi bila ta uprava še veliko boljša, nego je. (Klici: Mi-niser Pribičevič: «To ni v adresi!«) To je v adresi, gospod Pribičevič. (Poslanec slavijin« beležkar je včeraj zapisal to-le: »Prenizka ponudba. JDS išče kompromisa z NSS ter ponuja zato par mladinov.« — Dobro! — Če popu ja JDS par mladinov, mora logično obstojati med JDS nav razkol. In kdo drugi more ponujati NSS par jedcesarskih mladinov kakor liberalni starini? Radovedni smo sedaj le še, kateri so ti mladini!! .+ Iz ustavnega odseka. Ustavni odsek je razpravljal o Izpremembah, katere je predlagal Jugoslovanski klub glede člena 12. Klub je zahtevaj, naj se izpusti stavek: »Način, kako se bodo vzdrževale te vezi, se uredi z zakonom«. Zahteval je Judi, naj se izpusti takozvani »kancelparagraf«. Po kratki debati so bili predlogi Jugoslovanskega kluba odklonjeni. Poročevalec dr. Laza Markovič je izjavil, da se bo ustavni odsek vrnil k 12. členu, če bi došlo do sporazuma o ostalih členih. Pri členu 13 (o tisku) je bilo več predlogov za »preme m-be. Končno so bile sprejete izpremembe, za katere so se sporazumele večinske skupine. Koncem 5. odstavka, kjer se govori o dolžnosti sodišča, ki mora v 24 urali potrditi ali razveljaviti ustavitev lista, je sprejet odstavek: »V nasprotnem primera se smatra, da je ustavitev razveljavljena. Redno sodišče odločuje o povrnitvi odškodnine neodvisno od sodnijskega odloka glede razveljavljenja ustavitve«. V zadnjem odstavku mora slediti besedam »s posebnim zakonom o tisku se odredi to-le: »kdaj in v katerem primeru in na katerj način morajo osobe, ki so naštete zgoraj, odgovarjati na prestopke potom tiska«. Pri č’e nu 14. jc bil sprejet predlog socijalistav, naj se izpuste besede »v mejah zakona«, namesto tega pa se ustavi v ta člen »podrobnejše naredbe se odrede z zakonom« Pri prijavi zborovanj pod milim nebom se mora reči: »Najmanj 24 ur poprej«, pri čle nu 16. pa se v predzadnji stavek uvrste besede: »dTŽava bo podpirala delo za po-vzdigo„ ljudske izobrazbe«. Pri členu 17, ki govori o tem, da je zajamčena tajnost brzojavk, sc dodajo besede: »in telefonskih pogovorov«. + Naša ustava in sama radost. Pri nas sicer ne preveč, toda francoska agen cija itiavas* javlja na ves gias, da pariški krogi kar ne morejo k sebi od samega veselja nad veliko pametjo, ki so jo naši buržoazni diplomati položili v t3 interesantnost 20. veka. Majhno premišljevanje nam ie ključ do te »Havas-ove« radosti. V Bel-gradu je Pašič, v Parizu le Vesnič, med Pašičem in Vesničem je par sto kilometrov brzojavne žice; med Vesničem In agencijo »Havas« pa poje teleton. 4- Nameravan atentat na Draškovica. It Belgrada poročajo, da so v Zagrebu odkrili zaroto proti notranjemu ministu Dra-škoviču. Baje je bilo že več oseb aretiranih. — Toda kakor piše K. Cicvarič v »Beogradskem Dnevniku«, je tudi s tem atentatom DraSkovie mistificiral javnost. + Imunitetni odsek je sprejel ostavko dosedanjega predsednika dr. Ojurlšlča. Na | njegovo mesto so postavili Cedo Krstiča. Delavska zbornica v Novem Sadu. V kratkem času bo otvorjena v Novem Sadu delavska zbornica za Vojvodino, ker je uredba o delavskih zbornicah že odobrena in podpisana. Za sodnega izvedenca za knjigovodstvo je imenovalo deželno sodišče v Ljubljani ;osp. Pran Skerlep-a. Državni praznik sv. Cirila in Metoda, V torek dne 24. maja 1921 se bo obhajal praznik slovomskih apostolov sv. Cirila in Metoda kot državni praznik po običajnem načinu državnih praznikov. -- Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo 29. maja ob 2. url pop. Kdor se hoče podvreči pomagalski preizkušnji, naj se zglasi do 25. t. m. pri Karlu Kordeliču, Rimska cesta 5. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. k Premog. Stranke, ki imajo karto A ali B bivše ubožne akcije, dobe na izkaznice mestnega magistrata za vsako rodbino po 100 kg premoga za K 10. Vse stranke z izkaznico A in one stranke z izkaznico B, kojih rodbinsko ime pričenja z začetno črko A ali B, naj se zglasijo v soboto 21. I. m., one z začetno črko C, Č, D pa v ponedeljek 23. t. m. pri mestnem magistratu. Kdor potuje daleč v brzovoznili in orient-cksprcsnih vlakih, si more nabaviti vozne izkaznice za spalne vozove ■ edinole v potovalni pisarni Ed. Tavčar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Naroče se lahko že dan pred odhodom vlakov. Slavia prispe v Ljubljano danes zvečer s češkim brzovlakom, — Tekme se vrše v soboto in nedeljo ob pol 18. uri. Ker je pri blagajni pričakovati navala, se občinstvu priporoča, nabaviti si vstopnice v predprodaji v drogeriji Kanc. Kulturni vestnik. Koncert hrvatskega pevskega društva »Lisinski« iz Zagreba. Pod okriljem naše Glasbene Matice priredi pevski zbor Lista-skega iz Zagreba v torek dne 24. maja v vel. dvar.hot.Union koncert. Besedilo pesmi ta rukovet. Mešan zbor. Besedilo pesmi se dobi po 8 K izvod v predprodaji vstopnic in na večer koncerta pri blagajni. Na posamezne pesmi se še povrnemo, danes pa opozarjamo občinstvo na izredni glasbeni užitek, ki nam se nudi in ga vljudno vabimo, da z mnogobrojnim posetom počasti bratski hrvatskj pevski zbor in njegovo odlično kulturno delo. Glasbena Matica priredi v soboto 21. t. m. na čast udeležnikom kongresa Udruže-nja jugoslovanskih inženerjev In arhitektov koncert s sodelovanjem nevskega zbora Glasbene Matice in pomnoženega orkestra kr. narodnega gledališča v Ljubljani. Spored bo obsezal kot glavno točko najnovejšo slovensko izvirno skladbo Sattnerjevo »V pepelnični noči«, ki je dosegla na torkovem Matičnem koncertu popolni uspeh po soglasnem mnenju strokovne kritikfc. Izvajalo se bo tudi ;Rubrnsteinovo »Jutro« z moškim, zborom ta orkestrem, vmes pa se bodo Izvajale ČriljubHpne jugoslovanske narodne pesmi. Del sedežev je rezerviran za udeležence kongresa. Vstopnice sc prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Opozarjamo oni del občinstva, ki prt zadnjem koncertu ni mogel vstopnic več dobiti, na koncert. ^ zdraviških’ gostov Iz inozemstva v Jugoslavijo. Tujci iz Čehoslovaške ali Nemške Avstrije ter iz teritorija Julijske Benečije, ki hočejo potovati v kako zdravišče, kopališče ali letovišče Slovenije, se morajo zglasiti pri Generalnem konzulatu kraljevine SHS v Pragi, Beču ali Trstu odnosno pri konzularnem predstavništvu v Gradcu ter izpolniti pasportnj list. Istočasno se imajo obrniti na Tourist Office, Ljubljana, Dunajska cesta 18 s posebnim dopisom, o čemur daje informacije ^Generalni komi-sarijat za promet in turistiko v Sloveniji«, Ljubljana. Dnevne vesti. V Ljutomeru ie bil Izvoljen za župana soglasno sodrug Viktor Kukovec, Stanovanja v nevo zgrajenih hišah. Na Resljevi cesti v Ljubljani Je južna že. leicica zgradila veliko stanovanjsko hišo za svoje uradnike. Stanovanja v .tej hiši pa stanejo okrog 1000 K mesečno. Seveda se sedaj železniški uslužbenci branijo iti v tako draga stanovanja, ker v sedanjih sv> jik stanovanjih plačujejo le od približno 100 do 300 K mesečne najemnine. Stanovanja bi potemtakem ostala v novo »grajenih hišah — prazna. Torej zidajte nove hišel Živio policajdemokraciia. Notranje ministrstvo namerava v najkrajšem času organizirati ob madžarski meji obmejno policijo, katere dolžnost bo nadzirati gibanic obmejnega prebivalstva. Sedež policije bo v Subotici. Del VVranglove armade bo po dose ženem sporazumu nastanjen v Jugoslaviji, drugi del pa v Češkoslovaški. Kdor se hoče vrniti v Rusijo, mora zahtevati posebno dovoljenje in bl se vrnil preko Romunke ali Nemčije. Ez stranke. Opozarjamo na diskusijski' večer, ki bo danes ob 8. uri zvečer v tnali dvorani »Mestnega doma«. Trbovlje.. Vabimo vse zaupnike krajevne politične organizacije JSDS na širšo sejo, ki bo v nedeljo dne 22. maja ob 6. uri zvečer v Delavskem domu v društveni pisarni. Vabi se tudi zaupnike iz Hrastnika. Ker je dnevni red zelo važen, 1c Itdeležba dolžnost. — Predscduik. Vestnik Svobode. Seja centralnega odbora »Svobode« bo danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba dolžnost. Konferenca soc. občinskih odbornikov. V pondeije-k dne 16. t. m. se je vršila v Celju konferenca v_ svrho informacij in navodil o bodočem delovanju socialističnih odbornikov v občinskih svetih. Na konferenci je bilo zastopanih 22 občin z 140timi obč. odborniki, ki so se odločali za enoten nastop in da bodo delali pravično v splošno ljudsko zadovoljstvo. Predsedstvo konference je vodil sodrug Hrastnik Valentin, obč. odbornik okolice Celje, ki je v imenu vseh navzočih obč. zastopnikov pozdravil sodruga dr. Jelenca, prispevšega iz Ljubljane z namenom, da obrazloži pot, katere naj se drže vsi izvoljeni socialistični občinski odborniki. Sodrug dr. Jelenc je izvajal približno to-le: Res,, — skoroda nepričakovana zmaga naše stranke v marsikateri občini nam daje zopet novega poguma za nadaljnje delovanje ter zmago socializma. Malo je občin v vašem okraju, v katere ne bi prišli socialistični obč. odborniki. Tada s tem pa naš-e delo nikakor ni še končano, temveč gledati moramo, da bomo tudi pokazali sadove našega delovanja. Dobro bomo morali prezračiti vse tiste občinske urade: odpraviti bo treba iz njčii duh kapitalističnega sistema v občinskem gospodarstvu. Kakšen je naš najbližji program v obč. odborih? V prvi vrsti: Pravica za vse sloje enaka in vseh strank! Naša skrb bo veljala tudi preskrbi ubožcev, varnosti obči-nov, v glavnem pa primerni izobrazbi otroika. Resnica je, da sc nahaja večina občin v težkem položaju, ali mi kot socijalistl se tega ne smemo bati. Zahtevali bomo dokaze prejšnjega delovanja: kajti slabega delovanja prejšnjih odborov pa ne maramo mi prevzeti na svojo odgovornost. Sodrug Koren je spomnil sodruge na to, koliko ii-sočev raznih oči gleda na soc-ijalistične občinske odbornike, ki jih ie izvolilo izkoriščano ljudstvo. Radii tega je pa tudi naša dolžnost, da vestno in vztrajno delamo na polhi socijaJizma, da ostanen»o zvesti soci-jalisttčni ideji in da se v njo še poglobimo. O kompromisni politiki je izjavil: Nikdar nc smemo postati nezvesti svoji stranki, da bi direktno ali indirektno glasovali za buržoaznega župana. Hočemo iti samostojno na delo, ako nočemo prodati tistega ljudstva, katero nas je poslalo, da se tudi v občini borimo za njegove pravice. — Nadalje je govoril še sodrug Lapornik. — Sodrug Leskošek, strok, tajnik v Celju, ie stavil sledeči predlog: 1. V svrho kontrole je potrebno, da se nemudoma predlože pristopne Izjave oziroma članske knjižice v okrajno tajništvo v Celju. Vsak občanski odbornik mora biti vsaj na strankin list naročen, najsibo »Enakost«, »Ljudski glas«, v. prvi vrsti pa se pr*i>oroča list »Naprej«, posebno, ker bodo obstojali razni socljall-stični klubi in ie ta list glavno strankino glasilo. 3. Ustanovi naj se za celjsko okrožje okrožni klub soc. obč. odbornikov, ob segajoč dosedanji delokrog politične orj;a nizacije. Potrebno je, da se sod ruši naroče na strankine liste, da bodo predvsem kot odborniki vedno poučeni. Dolžnost nas vseh Je, da čimboSj razširjamo predvsem tui$ list »Naprej«, kajti s tem tudi povečujemo našo moč. Gospodarstvo. — »Dunav«, zavarovalna delniška družba v Zagrebu ie na podlagi odredbe št. 2055 ministrstva za Industrijo in obrt začela obratovati tudi v Sloveniji. Družba sprejema zavarovanja na življenje proti požaru, vlomski tatvini, škodam na transportih, nezgodam in jamstvom. Za Slovenilo se je ustanovila podružnica v Linbiiam >n je vodstvo poverjeno gospodu J. ™e V*-1’ dosedanjemu dolgoletnemu upravne ju »Bonavd«. . . _ Narcdba ministrstva trgovine in industrijo glede potovanja letoviških In društva za Slovenijo pri nas, se žc kaže. Vse, kai je meščanskega v našem kraju, dela proti nam: s protesti, pritožbami itd. intervenirajo proti konzumu, sklicujejo se-. Stanke itd., pa vse seveda brez uspeha. Še štirinajst dni ni preteklo od otvoritve prodajalne K. dr. ali vse se je že izpreme-niio. t rgovci znižujejo cene (sladkor na pr. so znižali od K 58.— na K 48.—), čiani naše prodajalne se množijo dan za dnem, tako, da postaja Ljubno vedno bolj rdeče. Trgovccm naš konzum sploh ne da spati. V soboto 14. t. m. so celo stavkali v protest proti njega ustanovitvi! — Sicer so razmere pri nas enolične. Pri občinsfcli volitvah je dobila naša lista 16 odb., lista! SLS pa osem; za župana je bil izvoljen naš sodrug. — Obljubljene agrarne reforme pa kar nočejo izpeljati; tukajšnja posestva ljubljanskega škofa pa leže nedotaknjena, niti pašnikov naši ljudje ne dobe v. uporabo. Skrajni čas je že, da se v teni oziru zadeve urede. Tukajšnji prebivalci so zelo razburjeni. Upamo pa, da ukrene naš občinski odbor vse potrebno. Popravek. Zastopnik g. Pcrgerja v Mi-slinjah nam je poslal naslednji popravek: Z ozirom na članke objavljene v št. 50 Vašega cenjenega lista od 3. III. 1921 pod napisom »Gosp. pl. Perger in njegovi sužnji« ter v št. 76 od 16. Iv. 1921 pod napisom »Na uho onim, ki se jih tiče«: Ni res, da je s. Perger Židov, marveč je res, <ža je 'arijskega pokolienja, kar ie dokazano tudi o njegovih rodbinskih prednikih nazaj do časa 30-letne vojske. Skoro četrt stoletja prebiva g. Perger v Misiinjah in je med tem prvotno lesno obrt preuredil V, čisto moderno lesno gospodarstvo. V pl-> sarui gosp. Pergerja so razen enega Čcho-slovaka nameščeni sami domačini hi tudi med delavstvom je le malo takih, ki niso iz domačih krajev. Glede dohodkov posestva povdarjam, da je isto zadnja leta nosilo vrlo malo dobička. Najboljši delavci v decembru 1920 niso zaslužili po K 28.--marveč pri akordnem delu čez 100 kron dnevno — ne glede na prosto stanovanje in deputate, tako da so si gozdni delavci ob svojem zaslužku redili 13 glav živine za eno obitelj. Manj kot 31 kron dnevno sploh nobeden odrasli dninar meseca decembra 1920 ni dobival ob 8-uniein delu (odredba glavnega poverjenika za agrarno reformo od 24. majnika 1920.) Ker so bile v teku pravde z južno-šta^ersko lesno industrijsko družbo z. o. z. ter slednja ni mogla lesa razrezati, Perger pa ni smel lesa razrezati in prodati, je oblast odredila, da se ima obdelati 4500 kubičnih metrov okroglega lesa brez vsakega odškodovanja ** les In rez samo radi tega, da sc zaposlilo delavci, kar pač dokazuje, da je oblast po možnosti najbolje skrbela za delavstvo. — Olede akorda v notici od 6. aprila je neresnična trditev, da je akordno delo bilo dovršeno, ker je predmet akorda tvori!« dobava mehkega lesa in podiranje bukev, dovršila pa se je samo dobava mehkega lesa. Sekanje in spravljanje bukovih dreves sc sploh še ni bilo započelo. Pri dobavi mehkega lesa je zaslužilo 10 delavcev v dobi od 9. septembra 1920 do marca 1921! nad 140.000 K, od katere svote se je po odbitku predujmov dne 17. in 24. marca 1921 izplačalo okrog 70.000 K; 1000 K *a vsakega moža pa bi se izplačalo še le takrat, če se prične s podiranjem bukev. Da bi bili delavci morali o Veliki noči stradati, Je torej prosto izmišljeno. DopEsl. Ljubno v Savinjski dolini. Kako pre potrebna je bila prodajali® Konzumnega , Na Bohinski Beli 6e bode prodalo na d r a Z b i hiša št. 67 z vrtom dne 29. maja ob 9. uri dopoldne skliena cena 7000 Dinarjev. Interesenti naj se zglasijo pod št. 7l0-dr. na upravo lista. _____________ Spretnega krojaškega pomočnika za trajno delo proti dobri plači takoj sprejme Andrej Omar, krojaški mojster, Rajhenbirrg. ^ vij § •| sf § 5 tn :5 » S 6» a?« «s s> »v. t S Spreimeio se izveibani s trgovsko naobrazbo. Organizirani imajo prednost! Ponudbe s prepisi spričeval naj se vpošljejo na Konsumno društvo za Slovenijo, Ljubljana, požtni predal 13. ragiM ■w»uiysETOMOTiiiiM ir—rragrrrj Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova ulica 11 Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in iz-vršuje vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji- - Qdgovorni uredniki Jak. Vehovec Izdajatelj: Ivan Mlinar. »Učiteljske tiskarne v_ Ljubljani,