Šlev. 158. v liddim v mm dne 13. \m hi Posamezna Številka stane 2 Din. LttO Ul, Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 m pol leta ..... .120 ta celo leto .... „ 340 za inozemstvo: mesečno.«„„,.« Din 30 Sobotna izdaja: ccloletno V Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu.... 60 Cene Inserariom: Enostoipna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2 -. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po Dtn 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvsemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSiniflB pitona v oslovim Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun; Ljubljana 10.630 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. razprava. ZAPLEMBA RAZVELJAVLJENA. Dne 11. t. m. se je pred dež. sodiščem vršila četrta razprava o konfiskacijah ^Slovenca«. To pot je šlo za odlomek iz članka >Zločin na Viču«, v kojem je drž. pravd-ništvo videlo pogrešek po § 92 s. k. z., t j. pozivanje na nepokomost proti zakonom in oblastvenim naredbam. Senatu je predsedoval zopet višji svetnik dr. K a i -ser, votanta sta bila to pot višji svetnik Mladič in svetnik Janša. Dražvno pravdništvo je zastopal državni pravdnik Domenico, odgovornega urednika Fr. Kremžarja je zastopal zopet dr. Brejc. Po prečitanju inkrimini ranega članka Je dr. Brejc izvajal ugovor približno tako: 0 petih konfiskacijskih slučajih smo doslej tukaj razpravljali in petkrat je sodišče menjalo razloge svojih izrekov. Ta okolnost sama izpričuje, da se konfiskacije »Slovenca« s pristnimi in za vsakega razumljivimi razlogi ne dajo opravičiti in da mora radi tega sodišče segati po vedno bolj zamotanih in vedno bolj splošnih argumentih, katerim se vsled tega na pivi pogled pozna, da so umetno iz-konstruirani. Danes se nahajamo pred peto obrambno črto g. drž. pravdnika. O prejšnjih sodnih utemeljitvah konfiskacij ne bom govoril, ker vspričo dejstva, da jih je sodni dve zavrgel, ne smatram potrebnim, pobi ia znova. Pečati se hočem danes sam iko razlogov zadnje obsodbe ter upam, da se mi bo, kakor v prejšnjih slučajih, tudi to pot posrečilo dokazati, da se tudi ta peta pozicija pred kritiko neizprosne logike ne da držati. Kaj pravijo sodni razlogi? Na kratko povedano tole: Naša država je še mlada in stoji še v znamenju ustavnih bojev. V teh bojih brani današnja vlada sedanjo ustavno o b 1 i k o države proti strankam in stru-jam, ki si želijo drugačne ureditve države. Med te nasprotnike današnje vlade spada tudi »Slovenec«, čigar sistematični, veliementni napadi na vlado so kakor pravi sodišče z ozirom na neustaljenost ustavnih odnošajev v naši mladi državi objektivno sposobni, zbuditi mržnjo zoper državo kot celoto. Tako razlogi. Predvsem ugotavljam, da v nobenem doslej zaplenjenih člankov ni šlo za razmo-trivanje državnopravnih ali ustavnih vprašanj v naši državi, temveč zgolj samo za kritiko vladnega režima L j. drž. u p r a-v e pod sedanjim režimom in oz. za kritiko obstoječih neurejenih razmer; o ustavi sploh ni bilo govora. Torej že ne stoji temelj sodne argumentacije, da se je pri konfiskacijah ozirati na ustavno borbo, in da je iz tega vidika presojati »Sloven-čeve« članke. Ustavni probleni se je brez vsake stvarne podlage in potrebe zavlekel do te konfiskacijske pravde. Pa to le mimogrede. Glavna logična napaka pa tiči v sledečem: sodišče pravi, da današnja vlada brani sedanjo državno obliko. Logično bi se moglo vsled tega samo reči, da kdor današnjo vlado napada, spravlja današnjo obliko države v nevarnost, ker hoče to obliko države za drugo obliko zameniti. Mesto te edino logične konkluzije pa pravi sodišče, da kdor današnjo vlado napada, spravlja državo kot celoto v nevarnost, ker vzbuja mržnjo zoper njo. Ta logika, gospodje, pa p0 znanih pravilih 'Barbara, Celarenk ne drži. Za to ni nobenega daljnega dokaza treba, ker gre tu za vpo-rabo logičnih pravil, ki smo se jih že v 7. gimnazijskem razredu učili. Ugotavljam torej, da so napadi na današnjo vlado morda pač sposobni spraviti v nevarnost eksistenco te vlade in morda tudi današnjo o b 1 i k o države, za kojo se po trditvi sodišča ta vlada bori, da pa iz tega po logičnih zaključkih ni dopustno izvajati, da je vsled tega v nevarnosti država kot taka. V tej zvezi se mi zdi potrebno povda-rfti, da je borba za spremembo u stave in sploh zakonov dopustna. Ta star je sicer sama od sebe razumljiva, v srbskem tiskovnem zakonu od 1. 1904 pa je celo izrecno ugotovljena. Člen 27 tega zakona pravi namreč dobesedno: »Kriti-kaustavnihnaredjenjaimaka-kvogdrugog zakona ne podleži n i k a k v o j kazni.« Torej kritiziranje ustave in sploh zakonov ni prepovedano; i temmanj seveda more biti prepovedano kritiziranje kakega trenutnega vladnega režima. Borba opozicije za premembo ustave je torej v zakonu sankcijonirana, je 1 e-galna. Z isto pravico, s katero vlada sedanjo ustavo brani, z isto pravico sme opozicija to ustavo kritizirati in se za njeno spremembo potezati. Nobene predpra-vice nima tisti, ki obstoječo ustavo brani, proti onemu, ki jo kritizira in spremeniti želi. Oboje je legalno, vsled tega je nedopustna trditev, da je tisti, ki obstoječo državo brani, državotvoren, oni, ki jo kritizira pa protidržaven; kajti država kot taka nima z boji za njeno notranjo ureditev t j. z ustavnimi boji nič skupnega. Sodna utemeljitev pa tudi še iz nekega^ drugega razloga ne drži. Sodišče namreč pravi, da so konfiscirani članki o b -jektivno sposobni obuditi mržnjo do države kot celote. Sodišče torej ne ugotavlja, da ti članki mržnjo zares izziva-j o , temveč da so samo objektivno sposobni za izzivanje k mržnji. Ta objektivna sposobnost pa ne zadostuje. Člen 138 ustave pravi, da se smejo zapleniti listi le tedaj, kadar »i z z a z i v a j u mržnju do države kao celine«, kakor pravi srbski tekst ustave. Premalo je, če je kak spis samo objektivno spesben, mržnjo izzvati, ker ta objektivna sposobnost nikakor ni identična z dejstvom izziva-n j a. Prvo je namreč samo lastnost spisa, drugo pa je d e j a n j e. Lastnosti so sicer lahko zelo opasne, vendar niso kaznive, kazniva so samo dejanja.. Oster nož je sigurno sposoben raniti, nabasan revolver livno sposoben, mržn jo izzvati, ker ta o b -jektivno sposoben zastrupiti, toda zaradi tega, če nosiš nož, revolver ali strup pri sebi, še nisi zagrešil delikta, katerega je s temi objektivno zanje sposobnimi sredstvi mogoče učiniti. K objektivno sposobnemu sredstvu se morajo pridružiti tudi do-tična dejanja, vsled katerih postanejo učinkovita, potem šele se more govoriti o kaznivem dejanju. Če torej sodišče svoj izrek utemeljuje samo z ugotovitvijo, da so zaplenjeni članki objektivno sposobni, mržnjo obujati, s iem še ni ugotovljeno dejstvo faktičnega izzivanj a k tej mržnji. Takih ugotovitev pa ni. Sicer pa sem mnenja, aa se mora ugovora v današnjem slučaju že zaradi tega ugoditi, ker v konfisciranem članku absolutno ni najti dejanskega stanu § 92 srb. kaz. zak. Kaj pa pravi ta paragraf? »Kdor javno poživlja ali draži na nepokomost zoper zakone, uredbe ali zakonite naredbe oblasti...« Zastonj iščem v konfisciranem članku kakega poziva ali draženja na nepokomost proti zakonom ali naredbam oblastev; ravno nasprotno. Članek se ne obrača proti temu, da so zakoni in naredbe oblastev vrše, ampak proti temu, kersenevrše. Članek torej ne poživlja in ne draži na nepokor-nost, ampak samo graja oblast, češ da zakonov ne izvršuje dosti energično. To je marveč poziv na strogo izvrševanje oblasti, poziv, da oblast sama napravi r e d , v kar jc tudi poklicana. Zaradi tega zagovornik predlaga, da naj se zaplemba razveljavi. Državni pravdnik Domenico odgovarja, da so zagovornikova izvajanja brezpredmetna, »Luftstosse« kakor se izraža, češ da te konfiskacije ne utemeljuje z iz-zvajanjem mržnje do države kot celote ampak ker se ie s konfisciranim člankom pozivalo na nasilno i z p r e m e m b o zakonov (1). Skuša v daljših izvajanjih dokazati. Zagovornik replicira, da ga ni prav nič sram pred celo Ljubljano izjaviti, da vspričo nedolžne vsebine članka na to idejo ni mogel priti, da bi v tem članku kdo ulegn.il videti poziv na nasilno i z-p r e m eni b o zakonov. O nasilni izpre-membi ustave in nasilni izpremembi zakonov govori 51. 138 ustave vsporedno. Kdaj je torej mogoče govoriti o nasilni izpremembi n. pr. umu ve? Prav gotovo tedaj ne, če bi ljudje rekli: ker se ustava ne izvršuje, pa si bomo sami pomagali. O nasilni izpremembi ustave bi mogli le tedai govori- ti, če bi se kdo državne oblasti s silo polastil in novo ustavo oktroiral ali pa če bi se s silo parlament zasedel in pod pritiskom pušk poslance prisililo, da izglasujejo novo i ustavo. Poziv na taka ali podobna dejanja bi bilo smatrati kot poziv na nasilno izpre-membo ustave. Isto velja glede nasilne iz-premeinbe zakonov. Inkrimiran članek pa je tako nedolžen, da take razlage ni niti domnevati mogoče. Sodni dvor je po daljšem posvetu razglasil razsodbo, da se ugovora ugodi in Belgrad, 12. julija. (Izv.) Stališče našega poslanika v Parizu, Spalajkoviča, je omajano. Sedanji ministrski predsednik Herriot, ki je obenem tudi zunanji minister, še do danes ni hotel sprejeti našega poslanika v avdijenci. Politični krogi v Parizu obdolžujejo Spalajkoviča raznih netaktnosti, ki jih je zagrešil tekom službovanja v Parizu. Sem se šteje najbrže tudi njegov surov govor proti Nemčiji v Strass-burgu in boj proti Rusiji v Ženevi, ki tudi v naši državi ni našel odobravanja. Spa-lajkovič se je tudi izražal v prid prejšnjim vladnim strankam in se tako mešal v francoske notranje politične zadeve. Francija konfiskaciju razveljavi. Po mnenju sodišča jo v zadevnem članku pač zapopaden dejanski stan § 92 s. k. z., da bi se pa s tem pozivalo na nasilno izpremembo zakonov, sodni dvor zanika i. s. bistveno iz razlogov, ki jih je v tem pogledu zagovornik navaja) Drž. pravdnik je priglasil pritožbo. Opomba: Kadar bo razsodba pra« vomočna, bomo dotični članek svojim čita-teljem predložili, da bodo sami presodili, če je v njem mogoče videti poziv na nasilno izpremembo zakonov. je že izjavila diskretno želje, da bi rada preko primerne osebe vzdrževala sedanja dobre odnošaje z Jugoslavijo. V zvezi s takim stališčem je tudi obisk francoskega opravnika poslov v Belgradu v ministrstvu zunanjih zadev. Obiskal je načelnika političnega oddelenja Todoroviča in ga ofici-elno obvestil o sestanku med Mac Donal-dom in Herriotom. Če bi bil v Parizu drug poslanik namesto Spalajkoviča, bi se to izvršilo preko našega poslaništva v Parizu. Med kandidati za pariško poslaniško mesto se imenuje naš rimski poslanik Anto-nijevič, dr. Rybar in washingtonski poslanik Tresič-Pavičič. Kombinacija o prihodnji vladi. Belgrad, 12. jul. (Izv.) Radi kraljeve odsotnosti je naslal v vladni krizi zastoj. Po kraljevem povratku iz Topole, kar se jj.-^rda zgodi že necoj, najkasneje pa v ponedeljek zjutraj, se pričakuje, da se bo kriza hitreje razvijala. Možno je troje kombinacij: 1. Z opozicijskim blokom, ki ima večino v parlamentu, 2. Pašič—Pribičevi-čeva zveza, ki ne more pred parlament in mora zahtevati nove volitve, in 3. koncentracija pod vodstvom g. Jovanoviča ali kakega drugega uglednega politika. Pašič— Pribičevič se bojita na obe strani: proti opozicijskemu bloku se poslužujeta Radi-čevega potovanja v komunistično Moskvo, proti koncentraciji pa pretenj raznim radikalnim poslancem. Parlamentarna rešitev obstoja le v tem, da se da vlada bloku ali koncentraciji. Pašiču se volitev ne more zaupati ne le radi njegovega govora v Bjelini, ampak tudi, ker bi to bilo nepar-lamentarno, ker Pašič ni mogel dobiti niti pri lanskih volitvah večine, niti je ni mogel ustvariti v zvezi s Pribičevicem. V dobro poučenih krogih smatrajo za izključeno, da bi drugi ustavni faktor poveril volitve strankam, o katerih je znano, da ne bodo dobile zaupanja ljudstva. Belgrad, 12. jul. (Izv.) Današnja «Po-litika« piše o situaciji: V političnih dobro obveščenih krogih se trdi, da se bo skušalo priti do koncentracijske vlade. Prevladuje prepričanje, da se mora situacija vrniti v parlament; če bi se vršile nove volitve, bi se izzvala cela vrsta nezaželjenih neprilik. Zelo važno in v parlamentarnih krogih poudarjano dejstvo je, da je opozi-cionalni blok pripravljen pomagati vsaki kombinaciji, ki bi vrnila situacijo v parlament; dodaja se seveda, da pri tem ne smeta priti Pašič—Pribičevič v poštev. Vprašanje je seveda, ali bo Pašič pristal na to, da bi stopil v ozadje in tako omogočil, da začno radikali z drugo kombinacijo. Kot skrajna rešitev, ki si je pa niti na dvoru posebno ne žele, bi bil volivni mandat Pašič—Pribičeviču. Kralj bo pozval k sebi najprej g. Jovanoviča, predsednika skupščine. JOVANOVIČ BODOČI PREMIER? Belgrad, 12. jul. (Izv.) Predsednik narodne skupščine g. Jovanovič je dobil od kralja poziv na avdienco za pondeljek. Ta poziv je značilen, ker znači, da smatra tudi kralj, da je Pašič—Pribičevičeva vlada v demisiji. Da hoče kralj govoriti s predsednikom narodne skupščine, znači, da se vračamo na parlamentarna tla. Vsi krogi smatrajo radi tega g. Jovanoviča kot predsednika bodoče vlade. ŽERJAV POD OKNI BF.LGRAJSKEGA DVORA. Belgrad, 12. julija. (Izv.) V petek zjutraj je prispel v Belgrad dr. Žerjav. Že dva dni hodi okroi! dvora in prosi za vstop. Vse zaman. Pod pazduho krčevito stiska akte, o katerih pravi, da so dokazi za zvezo SLS s komunisti. Ljudje se za do skrajnosti razburjenega načelnika slovenske Orjune ne zmenijo in ga splošno pomilujejo, HALUCINACIJE BEL GRAJSKE POLICIJE. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Tudi bel-grajsko časopisje ne veruje v senzacionali na razkritja našega dunajskega agenta Bankoviča, da bi bil Radič imenovan za vodjo komunistične propagande na Balkanu. Sploh ni vest našla odmeva, ker leži njen izvor na dlani. STALIŠČE HRSS. Zagreb, 12. jul. (Izv.) Danes se je vršila daljša seja HRSS. Predsednik Pre-davec je poročal o seji načelnikov opo-zicionalnega kluba v Belgradu. Po njegovem poročilu je bilo sklenjeno, da HRSS še nadalje vrši dosedanjo taktiko in da ostane njeno stališče napram opozicional-nemu bloku neizpremenjeno. Predstavnikom opozicionalnega bloka se prepušča vsa akcija za vodstvo politike opozicije. Končno je bilo sklenjeno, da se vrši plenarna seja HRSS 20. julija v Zagrebu. FINANČNO-GOSPODARSKI ODBOR. Belgrad, 12. julija. (Izv.) Za jutri je vlada sklicala finančnGekonomsk odbor na j sejo. Sploh so se zadnje dni seje tega ko-| miteja pogosto vršile. Vlada je hitela, da i bi pred svojim odhodom spravila pod streho še^vse razpoložljive kredite. Jutri se bodo še ti zadnji krediti razdelili. Trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo podpisana. Belgrad, 12. jul. (Izv.) Na poslednjih dveh sejah delegacije za trgovinska pogajanja se je hitelo, da se še pred vladno demisijo spravi vsaj trgovinska pogodba Dalje na drugi strani. Borzna poročila. 12. julija 1924. ZAGREBŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 11. julija.) V današnjem prostem prometu so bili tečaji sledeči: Dunaj 0.1210 (0.1204- 0.1224), Italija 3.65 (8.636-3.665), London 373.25 (371.50-374.50), Nevvork 85.50 (85.20 do 86.20), Pariz -135.50 (4.325—4.375), Praga 2.53 (2.5175-2.5475), Curih 15.50 (15.40—15.50). CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 11. julija.) Belgrad 6.50 (6.55), Berlin 1.33 (1.32), Italija 23.47 (23.57), London 23.97 (24.06), Newyork 549 (552.10), Pariz 28.20 (28.25), Praga 16.275 (16.27), Dunaj 0.007768 (0.00785). HERRIOT PROTI REAKCIONARNEMU REŽIMOVCU SPALAJKOVIČU. pod streho. Danes so bila trgovinska pogajanja končana in je bila trgovinska pogodba med nami in Italijo podpisana. Popoldne se je razpravljalo zlasti o členu, ki govori o ustanavljanju trgovinskih in drugih akcijskih družb ter njih poslovanju. Glede yina so se zedinili, naj ostane pri sedanjem stanju, da se namreč prepove vsak uvoz. Prvotno je naša delegacija pristala, da se sme letno uvažati v našo državo 5000 hI, če da Italija garancijo, da bo ta količina iz Goriške. UVOZNE TARIFE Z ITALIJO. Belgrad, 12. jul. (Izv.) «Privredni pregled« prinašajo novi uvozni tarifi sledeče: Nova uvozna tarifa je bila izročena Italijanom in na tem temelju so se pričela pogajanja. Mi o njej nimamo pojma, ker se drži v največji tajnosti. Vlada se namreč boji, da ne bi trgovski svet zvedel za posamezne postavke in začel uvažati velike množine blaga in bi tako trgovci zaslužili. Tako bodo naši gospodarski krogi zvedeli za uvozno tarifo šele preko Italijanov, mesto, da bi se dala istim na vpogled. Dogodki v Stalili. MUSSOLINIJEV ODLOK PROTI TISKU Rim, 12. julija. Izvzemši strogo faši-Stovska glasila, obsoja vse ostalo časopisje vladni odlok proti svobodi tiska. Po splošnem mnenju ta odredba ne bo rodila sadov, ki jih vlada pričakuje, pač pa bo položaj še poostrila. Določbam pravilnika k tiskovnemu zakonu se morajo listi prilagoditi v teku 14 dni. Glavne določbe se 'glase: 1. Odgovorni urednik Jista mora biti ravnatelj ali kak drug vodilni urednik. Senatorji in poslanci ne morejo biti odgovorni uredniki. Kdor je bil zaradi tiskovnih prestopkov dvakrat kaznovan, ne more več biti odgovorni urednik, 2. O sposobnosti posameznikov za odgovorno uredništvo odloča prefekt z dekretom, ki mora biti utemeljen. Prefekt more zahtevati, da se proti odgovornemu uredniku uvede kazensko preganjanje, ako list objavi napačna ali tendencijozna poročila bodisi o zunanji ali notranji politiki ali ako vznemirja prebivalstvo z alarmantnimi vestmi, ako list v člankih ali komentarjih hujska na kaznjiva dejanja, na razredni boj, na kršenje zakonov ali če škodi javnim interesom s tem, da žali domovino, kralja, kraljevo družino ali papeža ali ako napada državno vero, državne uredbe ali kako prijateljsko državo. 3. Prefekt ima pravico, da proglasi odgovornega urednika za odstavljenega in odkloni potrditev i novega, ako je bil list tekom dveh let dvakrat kaznovan. Za priziv je pristojno notranje ministrstvo in končno državni svet. — IZ FAŠISTOVSKE STRANKE. Rim, 12. julija. Za 21. t. m. je sklican v Rimu veliki svet fašistovske stranke. — Jutri se vrši v Milanu smotra fašistovske milice. — V Turinu so imeli sestanek milični častniki I,, II. in III. cone. Poslali so Mussoliniju brzojavko, v kateri mu v imenu 62.000 črnih srajc izražajo neomajno vojaško zvestobo. — Poveljstvo fašistovske milice je izključilo iz milice častna desetnika Rossija in Marinellija, ki sta zapletena v Matteottijev umor. MUSSOLINIJEVE IN FARINACCIJEVE IZJAVE. Rim, 12. julija. Ministrski predsednik Mussolini je včeraj sprejel deputacijo flo-rentinske pokrajinske fašistovske zveze, i ki mu je izročila dnevni red, ki zavzema nasproti političnemu položaju popolnoma intransigentno stališče. Mussolini se je pogovarjal z deputacijo nad eno uro in ji končno zagotovil: «Jaz sem pes-čuvaj fašistovske revolucije, ki jo bom s pomočjo fašistovske stranke in organov, s katerimi razpolaga, uspešno branil. — Kremonski poslanec Farinacci je povodom polemike zaradi omejitve tiskovne svobode v svojem glasilu objavil članek, v katerem vladno odreditev, v kolikor tiče opozicije, odobrava. O fašističnem tisku pa pravi, da bo šel po svoji dosedanji poti brezobzirno naprej in da mu ne bo mogel za-sta-viti ie poti noben prefekt. PROTEST LOMBARDSKIH ČASNIKARJEV. Rim, 12. julija. (Izv.) Lombardsko časnikarstvo udruženje je včeraj sklicalo izreden občni zbor, na katerem so soglasno sprejeli sklep, v katerem izrekajo odločen protest proti odloku o tisku, zahtevajo, da se ta ukrep čim preje odpravi in pozivajo vodilni svet Narodne časnikarske zveze, da odkloni sodelovanje časnikarskih zastopnikov v posvetovalni komisiji, ki jo predvideva vladna izvršilna naredba k tiskovnemu odloku. STRAŠEN POŽAR V MESSINI. Rim, 12 julija. Iz Messine prihajajo podrobna poročila o strašnem požaru, ki je divjal tamkaj dne 10. t. m. Zgradbe, javne in zasebne, so v Messini po zadnjem katastrofalnem potresu, večinoma lesene. Navedenega dne je nastal požar v pavi-| Ijonu ljudske šole na cesti S. Martino. Otroci in učiteljstvo so morali v begu za- »Dežela Kranjska nim lepšga kraj« Kot je z okol'co ta, podoba raja.* Prešem. Tako je zapisal Prešern o svojem rojstnem okraju. Ker pa takrat še nismo imeli »Deutsch-osterr. Alpenvereinti«, mu ni nihče verjel in Bled je ostal, kar je bil — Bled. Nekoliko bolj so ljudje verjeli Angležu. V te kraje je po logve kakšnem naključju zašel tudi Sir- Humphry Davy, in ta angleški potopisec je dejal, da je Bled najlepši kraj v Evropi, ali pa celo na celem svetu. Kaj je pravzaprav rekel, je težko povedati, če človek angleško ne zna. Drugi ljudje pa, ki so znali tudi angleško, so začeli hoditi na Bled. Prihajalo je vedno več ljudi. Na Bledu so začele rasti lepe hiše z udobnimi prenočišči, zidali so vile, modeme hotele, zdravilišča, iz travnikov so napravili lawn-tennis-prostore, ,po jezeru so začeli švigati čolni. Bogati svet pa je radovoljno sipal denar, ker je vedel, da za svoj denar tudi nekaj lepega uživa. Tekom let se je razvil planinski šport. Ljudem ni dalo vač miru v dolinah, ampak zahotelo se jim je na gore. Okoli Bleda je gora dovolj in zato je naravno, da je postal Bled središče mednarodnega alpinske-ga športa za naše gorenjske planine. Ljudem pa se je odprl nov bogat vir dohodkov. Planinski šport je oživel celo Gorenjsko. Od Kranjske gore do Ljubljane in po vseh stranskih dolinah je vsako poletje tujcev kar mrgolelo, bogatih in premožnih tujcev, pa tudi skromni domačini so zanesli v gorenjske doline in na gorenjske hribe lepe krajcarje. In sicer od leta do leta več. Da o lovu na gorenjskih gorah niti ne govorimo. To zabavo so si privoščili lahko le še najbogatejši ljudje in ena divja koza je gorenjskim občinam skoro več vrgla kakor 50 odstotna občinska doklada. Višek svoje veljave pa sta dosegla Bled in Gorenjska v Jugoslaviji. Bled je postal kraljevo letovišče. Beseda »kralj« pa ima še vedno silno privlačno moč. Kjer je dvor, pustiti šolo. Na nesrečo je pihal silen veter in ogenj se je z bliskovito naglico razširil na bližnjo cerkev in na gimnazijski licej. Kljub naporom gasilcev in vojaških čet so bila tekom pol ure vsa tri poslopja popolnoma uničena. Iz cerkve so mogli rešiti le nekaj svete oprave. Ogenj se je širil dalje ter upepelil še 250 barak in še mnogo drugih poslopij. Brez strehe je par tisoč ljudi. Gledališča so odpovedala predstave. — Glasom govoric so požar namenoma povzročili dijaki, nezadovoljni s strogostjo profesorjev. NAPAD NA EGIPTOVSKEGA MINI- STRSKEGA PREDSEDNIKA. Kairo, 12, julija. (Izv.) Ko se je danes ministrski predsednik Zaglul paša hotel odpeljati z vlakom, ga je nekdo s strelom iz revolverja lahko ranil. Krogla ga je zadela v prsa, vendar rana ni nevarna. Množica je hotela napadalca linčati. Policija ga je aretirala in odpeljala v zapore. VSTAJA V BRAZILIJI. London, 12. julija. (Izvirno.) Brazilski uporniki so gospodarji ne samo mesta Sao Paolo, ampak tudi njegove okolice. ZA NACIONALIZACIJO ANGLEŠKIH ŽELEZNIC. London, 12. julija. (Izv.) Konferenca železničarske unije v Yorku je sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da se parlamentu takoj predloži zakon o nacionalizaciji in kontroli železnic. tam so ministri tam so bogati ljudje. Bled in Gorenjska sta začela postajati znana tudi v najširšem mednarodnem 6 vetu. Na žepih se je to začelo že poznati in na žepu so tudi gorenjski kmetje zelo občutljivi, kakor pač vsak človek. A ravno ko je bil Bled z Gorenjsko vred na vrhuncu svojega razmaha, se je pojavila na Gorenjskem in v neposredni bližini samega Bleda nova privlačna sila za tujski promet. Prišla je »Orjuna.«! »Orjuna« je zahrumela kakor toča. Or-j juna je društvo, ki zahteva V imenu »na-cije«, da mora ves svet govoriti »jugoslovansko«. Orjunaši govore mod seboj sicer le slovensko ali pa dalmatinsko, ker »ju-goslavenski« tudi oni ne znajo, ampak oni vendar zahtevajo od Nemcev in Mažarov, od Lahov in Angležev, da morajo postati na Bledu in na Gorenjskem sploh »jugo-slaveni« in govoriti »jugoslavensko«. Tej orjunaški zahtevi ne bi mogel ugoditi niti sam vrhovni orjunski »čelnik« dr. Žerjav, ker tudi on ne zna »jugoslavenski«. Kako pa, Če še slovenščino komaj obvladuje? Drugi ijudje pa, namreč tujci iz zapadno-evropskih dežel in ne samo iz »Jutrove« dežele so pa rekli, da orjunaških zahtev ne razumejo. Ko so pa rekli to, je postalo hudo. Navdušeni »žerjavosloveni« so začeli tujcem vlepati »žerjavoslavenščino« v glavo s silo. Kogar so samo ozmerjali, je bil srečen. Dogodile so se pa tudi bolj neprijetne stvari. Angleži so sicer jako spretni boksarji in tudi revolverjev se ne boje posebno, ampak oni se v tujih deželah obnašajo kot vljudni gostje in gentlemani, ki se ne hodijo k nam pretepat, ampak hodijo k nam na oddih in na zabavo, čeprav za drag denar. Ko so pa videli, v čem pravzaprav obstoji »žerjavoslavenščina« in »or-junščina«, so kratkomalo pospravili svoje reči in — odšli. Odšli so v Švico, na Koroško, v Salzkammergut, na Tirolsko in sploh v kraje, kjer dr. Žerjav in njegova orjunska garda nima besede. Gorenjski planinski vodniki in blejski čolnarji in hotelirji in gostilničarji pa zastonj čakajo na zlate švicarske franke, na težke angleške funte in na drobne, ampak danes že zelo solidne avstrijske krone I Ali bo gorenjskim kmetom dal franke, krone in funte dr. Žerjav? Mogoče iz Agro-Merkurjeve konkurzne mase? Kjer je kralj in dvor in ministri, tja zahajajo radi tudi prebivalci glavnega mesta. Naj rečo in piše kdo o Belgradu in o Srbih, kar hoče, eno se jim mora pustiti: Bogati ljudje so io in ne umazani. Belgraj-can zna živeti, zlasti bogat Belgrajčan in pn da živeti tudi drugim. To jo stvar, ki nima s politiko nič opraviti. Ko pa je'po-slal dr. Žerjav nad belgrajske goste na Gorenjskem svojo »žerjavo-junščino«, je mirne in solidne Belgrajeane minilo veselje poslušati prasket revolverjev in prisostvovati orjunskim strolnim vajam po vsi savski dolini od Ljubljane do Kranjske gore in do Bohinja. Oni so odšli. Odšli so pa in še vedno odhajajo tudi najbližji domači gostje. Mali uradniki in obrtniki niso imeli za nedelje nobenega druzega dobrega in zdravega razvedrila ka-Kor kratek izlet na Gorenjsko. Kamorkoli. Ko so se pa zadnjo nedeljo vračali ti mali m skromni ljudje domov % Žerjavove strelne vaje v Podnartu, so rekli: Nikoli več! Pet let vojne je bilo dovolj! Tako odhaia z Bleda in z Gorenjskega tujec-gost, ž njim pa tudi denar. Vse beži pred Žerjavovo gardo. Mogoče bo bežal iz Poljč pri Brezjah tudi sam dr. Žerjav pred svojo gardo! V Ljubljani pa imamo zastopnika državne oblasti, ki vse to mimo gleda — iz prijateljstva do dr. Žerjava. Mi imamo v Ljubljani ustanovo za pospeševanje tujskega prometa, ki vse to mirno gleda — na povelje dr. Žerjava! In v Poljče pri Brezjah hodi na letovanje dr. Žerjav sam, ki vse to mirno gleda! Kakšen Žerjav je to? Ne morejo pa vsega tega mirno gledati Gorenjci. Gorenjci so vložili v tujski promet ogromne vsote. Zidali so prenočišča, gradili in vzdrževali pota, nakupili vse, s čemer morejo tujcem-gostom vstreči. To so milijonski kapitali. Ali hoče iz teh milijonov napraviti dr. Žerjav zopet kakšnega »Agro-merkurja«? Mj Gorenjci pravimo, da ga ne bo. Z Gorenjske mora »žerjavo-orjunstvo« zginiti. Veliki župan ima še čas, da napravi enkrat red. On ima tudi moč zato in kar je glavno, tudi dolžnost za to. Če pa on tega ne bo napravil? Takrat bomo začeli tudi Gorenjci mu sliti! Eno pa mislimo že danes: Dr. Žerjav je doigral, dr. Žerjav naj gre! Tudi z Gorenjskega in z Bleda. Žerjavovo časopisje bruha še zmerom očitke na naše vrste radi avstrijakanstva in^ denuncijacij. »Narod«, ta stari blebe-tač, ki je ovajal in sipal žveplo na naše akademične vrste radi protiavstrijskega članka pokojnega Koruze, je tako slabe in kratko pameti ter očituje tako malo poznanja naše kulturne zgodovine, da je treba njemu in njegovim lastnikom, ki se kar čez noč dogovarjajo z dr. šušteršičem o novih denuncijacijah, vsaj nekoliko osvežiti spomin. Ugotovimo na kratko: 1. »Slov. narodu« je neznano, da so že v 1. 1912. »Daničarji« predložili dr. Šu-šteršiču nezaupnico radi njegovega avtrija-kantstva. 2. »Slov. narodu« je neznano, da je tudi »Slovenec«, ki je takrat bil popolnoma v rokah šušteršiča, po njegovem naročilu VestfaSska pisma v drugi izdaji. XIV. 3. Končno imam poročati, kako je z našimi rojaki v verskem oziru. Popisa-val sem versko življenje v Nemčiji vobče, a zanimati nas mora še posebej, kako je v tem oziru z našimi ljudmi, Slovenci. Rokel sem jim večkrat: kdor hoče biti na Nemškem brezveren, je lahko, ker zapeljevanja in slabih zgledov imate dosti; kdor pa hoče biti dober, je tudi lahko; le glejte Nemce, kako hodijo v cerkev in kako se v cerkvi vzorno obnašajo, da jaz kar strmim! — In res se naši ljudje ravnajo po obojih: nekateri se obrnejo na dobro, nekateri pa na slabo stran. Da so mnogi naši ljudje ostali še toliko dobri, za to imajo zopet glavno zaslugo društva sv. Barbare, oziroma duhovniki, ki so jih vodili. Nekateri možje so res prav dobri. Žal, da vsi nočejo posnemati dobrih, ampak rajši slabe. V cerkev jih je prišlo nekako polovico. Drugi so cerkvi in verskemu življenju — odmrli. Kdor ni veren, ta ie večinoma komunist. Pa ti ljudje večinoma niso hudobni, samo — zanemarjeni so. Zašli so v napačen tok in zdaj jih ta tok nese s seboj dalje, ker ni nikogar, ki bi jih iz tega toka mogel potegniti. Zato pa bi bilo nuino Dotrebno. da do- bijo ti naši ljudje duhovnika-rojaka, ki bi se mogel ž njimi podrobneje in intenzivnejše pečati. Saj imajo sicer nemške duhovnike, ki se zanje brigajo, a prvič so ti gospodje z drugim delom preobloženi, da bi se mogli izključno s Slovenci baviti, drugič pa je domača beseda le domača. Čo ga prav po domače nagovoriš in malo po rami potapljaš, pa se marsikomu srce ome-či. Z nekaterimi sicer ne gre tako hitro in gladko, z nekaterimi morda sploh ne; a mnogo bi se jih dalo pridobiti, ko bi imeli nekoga, ki bi se jim posebej posvetil, štirje slovenski duhovniki bi imeli tu dosti dela. Če se štirje ne dobe, pa vsaj dva! Če dva ne, vsaj eden se pa mora dobiti! Jaz sem jim obljubil, da jim vsaj enega poiščem in preskrbim in besedo moram držati! Zelo hvaležno delo bo imel. Kdo se bo priglasil?... Vedeti pa moramo, da so slovenski delavci raztreseni tudi še drugod in prepuščeni popolnoma sami sebi. Slišal sem, da jih je precej v bližini mesta Aachena in da so popolnoma zanemarjeni. V zadnjem času pa so se preselili mnogi v Belgijo v okolico Dinaburga, drugi pa na Francosko. Nekateri so odšli baje celo v Alžir. Kam vendar skrb za kruh ljudi tira! Na Francoskem so si, kakor smo predkratkim Čitali v «Slovencu«, ustanovili že svoje društvo sv. Barbare. Potrebno pa bi bilo, da jih obišče tudi kdai kak slovenski duhov- nik. Ta torej, ki se za to odloči, bo imel na vse strani dosti opraviti. Omeniti moram še dve reči. Prvič: Naši ljudje bi radi slovensko brali, če bi imeli. Nekateri si že naročajo Domoljuba, Slov. gospodarja in Bogoljuba; mnogi pa zaradi stiske, v kateri živijo, tega ne zmorejo. Vsako društvo sv. Barbare pa bi rado imelo po enega «Slo-venca«, a jim je predrag. Kako priti do njega? Zadovoljni bi bili, ko bi mogli dobiti že prebrane časnike. Enako si želijo tudi knjig, vsake vrste, posebej tudi še mo-litvenikov. Prosim torej zopet dobre ljudi: Zbirajte knjige, kakor ste jih že večkrat, in prinesite zbirko v društvo «Dobrodel-nost«, ki jim jih bo odposlalo. Prav tako pa prosim druge: Vzemite si ta mali trud in namesto da mečete prebrane časnike v koš ali v ogenj, pokladajte jih na kupSek in ta kupček od časa do časa prinašajte ali pošiljajte v «Dobrodelnost«, cla ga jim odpošlje. Druga stvar so listine, ki jih naši ljudje potrebujejo in v domovini iščejo. — Splošna je pritožba, cla je s tem listinami strašen križ, preden jih dobe. Po dve, celo tri leta traja, preden jih skupaj spravijo. To je za ljudi velika težava, za nas vse pa — sramota. Nemci si morajo misliti, da mi ali sploh pisati ne znamo, ali pa je po naših uradih tak nered. Ta stvar pa je tudi zadeva vesti. Največkrat se rabijo listine za poroko. Pomislite, kako je, če morajo mladi ljudje, ki bi se že radi poročili, dve, tri leta čakati na papirje! Pa tudi če se gre za kako podporo, je dve ali tri leta zaradi papirjev čakati predolgo. Zato v imenu naših rojakov prosim vse naše urade, župne, občinske in državne, naj gredo ljudem kar najbolj na roko in naj rešujejo take prošnje brez odlašanja. Zato, da bo stvar šla hitreje od rok, je tudi v tej zadevi prevzelo posredovanje društvo «Dobrodelnost« v Ljubljani. Kakor sem opozoril Slovence na Nemškem na to, naj se obračajo na «Do-brodelnost«, tako naj vedo tudi naši uradi, kam naj se obračajo, če želijo kakih informacij glede naših rojakov v Nemčiji in istotako onih v Srbiji. — Da se ljudem vse kolikor mogoče olajša, je najbolj prav, ako se za Nemčijo izdajajo ali nemške ali dvojezične listine. Sicer jih je treba dajati v Nemčiji uradno pooblaščenim prevajalcem na nemško prelagati, kar zopet vso stvar zavleče, oteži in podraži. Iščimo narodne časti v drugem, a ne v tem, da delamo svojim rojakom s samo slovenskimi — stroške in težave. S tem zaključujem svoja «Vestt'alska pisma v drugi izdaji«. Naši rojaki v Nemčiji in v tujini sploh pa morajo bili naša stalna brigal In katoliška Nemčija s svojimi vzornimi organizacijami in življenjem mišji siaina učiteljica! Slovenus viaior. katoliške akademike napadel, češ, da je njihovo čustvovanje »izliv histeričnosti«. To nas je še bolj bolelo nego denuncijacija »Slovenskega naroda«. 3. »Slov. narodu« je neznano, da je dr. Krek že 1. 1912. predaval v »Danici«, da Avstrija nima pravice do obstoja. Predavanje ima še sedaj takratni zapisnikar N. Velikonja. 4. »Slov. narodu« je neznano, da je >Dom in Svet« med vojno držal smernice pravice in rensice — toda atu vendar ne moremo nalagati, da bi bral spise Bevkove, obeh Cankarjev, Finžgarjeve, Majcnove, Pregljeve, Veiikonjeve, njemu je zdaj edino berilo »Krvavi kardinal«, med vojsko pa Fleretova »Slava« in Dimnikovi patriotič-ni spisi. Toda v »D. L S.« so si tako upali pisati fantje, ki so bili v uniformah, negle-de na to, da so cesto bili zaplenjeni. 5. »Slov. narodu« je neznano, da je začel izdajati »Jugoslovana« med vojno »klerikalec« dr. Jež in da je te članke tihotapil v »Podčastniški list« klerikalec Velikonja. 6. »Slov. Narodu« je neznano, da je bila »Danica« med vojno tista, ki je dr. Šu-steršiča kot avstrijakanta črtala kot častnega člana. 7. »Slov. narodu« je neznano, da je »Danica« na Dunaju dajala med vojno zavetje vsem skupnim nastopom jugoslovanskega dijaštva, da se je kljub policijski prepovedi nahajala v stanovanju akademikov-vojakov Skubica in Vel ikon je in da so se ti sestanki vršili tudi v tem stanovanju. 8. »Slov. narodu« je neznano, da so mu najtočnejše vesti o dr. Šustersicu prihajale med vojno z Dunaja prav radi teh stikov, ker je v »Slovencu« paševal takrat dr. Iv. šusteršič. 9. »Slov. narodu« je neznano, da je prav dr. šušteršič hujskal narod pred izbruhom vojne na Srbe. (Mu je dobro znano! On celo ve, da je šušteršič na shodu 1914 dobesedno rekel, da »Srbi imajo svojega kralja po milosti morilcev, Slovenci pa po milosti božji« — toda »Narod« danes o tem noče ničesar več vedeti, ker se je s šušteršicem pobratil.) 10. »Slov. narodu je neznano, da je predvsem slov. katoliško starešinstvo in katoliško dijaštvo tisti čas najstrožje obso- jalo denuncijacijske metode dr. šušteršiča, predvsem tisto znano okrožnico, ki jo je sestavil dr. šušteršič in jo velel po Sloveniji razposlati. Radi tega so slovensko katoliško dijaštvo in starešinstvo pa tudi drugi inteligenti SLS veliko trpeli; naj navedemo samo primer prof. Remca. Da — mnogi od nas so bili ovadeni policiji kot sr-bofili. 11. »Slov. narodu« je neznano, da je peščica Daničarjev-vojakov in drugih (Fr. Kremžar, dr. Besednjak, dr. Skubic, dr. Stanovnik, Velikonja in dr.) na Dunaju skrbela za to, da so akademiki-vojaki dopust-nilci prišli kljub detektivom v stik z našimi poslanci na Dunaju ter dobili prave pojme o vojni jn njenih ciljih. V3e to je »Narodu« in žerjavovcem neznano, nam pa je dobro znano, da so se našli stari denimcijanti, oni okoli »Naroda« in dr. šušteršič, v objemu ter se zdaj vadijo v nadaljnem denuncijantstvu. Gliha vkup štriha! Če bi jutri zavladal Kitajec, bi denuncirali nas vse Kitajcem in žlobudrali kitajščino, kakor so v Heinovih časih haj-lali. Tako bi denuncirali, kakor so znani žerjavovi borci s krušnimi kartami valili krivdo na »klerikalca« Mraka — vsaj za to so ga imeli —, da bi sebe izmazal i. In res je Mrak največ 6edel v preiskovalnem zaporu. Der grosste... Jurist Jože Koruza, padel v Galiciji L 1915. na v a Pravda«, glasilo narodnih v, objavlja jako zanimiv članek, -2m ugotavlja, da je bil »Slovenec« med vojno v rokah dr. Ivana Šušteršiča, da torej ni mogel drugače pisati nego je takrat pisal. Potem pa »Nova Pravda« nadaljuje: «Za «Slov. narod« pa ostanejo njegove oportunistične denuncijacije o «garje-vih ovcah« in zlasti njegovo medvojno figarstvo neodpustljivi madeži Baš, ker si lasti monopol jugoslovanstva in patriotizma! Če se «Slov. narod« danes sklicuje da je moral uganjati oportunistične figa-rije, da je baje reševal eksistence in da so si ohranile gotove osebice dragoceno življenje, je treba k temu samo pripomniti: Kdo pa je silil te osebice, da si morajo ohraniti dragoceno eksistenco in življenje? Mar so bile mnenja, da za nje ječe, persekucije, preki sodi, vislice in slični zelo občutni instrumenti niso prikladna snov za dokumentiranje jugoslovanstva? Kar je bilo dobro za številne pogumne nacionaliste vseh političnih prepričanj, med njimi ženske in otroke, čemu bi ne bilo to dobro v času nevarnosti in potrebe za patentnarodnjakarje? Ali so še vedno naziranja, da se kaže narodnjakarstvo le pri banketih in šampanjcu ob času ljubega miru. Kak učinek bi napravilo na ostali narod in na zunanji svet, če bi gospoda, ki so si strahopetno ohranjevali življenje in eksistenco, stopila pogumno v vrste onih, ki se na svojo eksistenco niso ozirali. Prav nič več bi ne bili žrtvovali in danes bi bili kljub temu še pri življenju. Seveda nekaj je: danes bi bili pri nas zopet p. v., tako pa kot zvesta stara garda niso. — Nato ugotavlja «Nova Pravda«: «1. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil absolutni gospodar »Slovenca«, ki je uganjal ob mobilizaciji podle denuncijacije, dr. šusteršič. Njegovi pomagači in sokrivci so bili..... Ti ljudje odgovarjajo za takratno pisavo «Slovenca«, za pamflet «Srbe na vrbe«. Dr. Šusteršič je oče pro-slulega oklica, da se naj denuncira vse protiavstrijske Slovencc. Ta oklic je «Slov. narod« po preobratu objavil. »Narod« in «Jutro« naj še o svoji kampanji obrneta torej na pravi naslov in na krivce takratnih lopovščin, to je na dr. Šušteršiča in......Najpodlejše pa je, da «Slov. narod« in »Jutro« očetovstvo «Slovenče-vih« lumparij dobro poznata, a ga na ljubo njihovemu prijatelju dr. Šušteršiču ve-doma zamolčujeta. 2. Žalostno in sramotno dejstvo je, da sta «Slov. narod« in «Jutro« povzročitelja, naimaoi pa posredno ali neposredno sokrivca na povratku dr. šušteršiča, da ga jemljeta v zaščito, da gojita z njim politične vezi in stike, da sta mu odpustila vse denuncijacije, izdajstva in pamilete ter sta torej s tem javno in svečano sankcionirala gori označene šusteršičeve lopovščine. Povej mi, s kom se pajdasiš, in povem ti, kdo si! Omenjena lista v imenu jugoslovanskega nacionalizma sploh nista upravičena pisati, ker se popolnoma identificirata z dr. šusteršičevimi lopovščinami. 3. Dejstvo je, da je «Slovenski narod« že pred izbruhom vojne, ko o nevarnosti še ni bilo duha ne sluha, avstrijskim oblastem prav po nepotrebnem in nepozvan denunciral preporedaške nacionaliste ter jih psoval kot «gar;eve ovce«. S tem ima velik del krivde na svoji vesti glede poznejših procesov in persekucij nacionalistične omladine. «Slov. narodu« torej odrekamo tudi s tega stališča upravičenost, da nastopa kot pobornik jugoslovan. ideje med vo^no. Vsaj oni nacionalisti, ki so dokumentirali svoje prepričanje med vojno in po preobratu na severni meji, se takega zavezništva in medvojnega jugoslovanstva «Slov. naroda« sramujejo in ga z zaničevanjem odklanjajo. 4. Dejstvo je, da so se nahajale med osebicami, ki so med vojno hranile svoje strahopetne eksistence, elementi, ki so romali pred vojno v Belgrad in klečeplazili za srbska odlikovanja; ob izbruhu pa so jih seveda z ogorčenjem vračali. Tudi tem junakom, ki imajo danes zopet povsod svojo besedo na prvem mestu, bo sledilo priznanje o pravem času. To vse so škandalozna dejstva, ki smo jih omenjenima dnevnikoma v milejši obliki že servirali. Ker pa nimata poguma, da bi ta dejstva zavrnila in tudi ne poštenosti, da bi jih priznala, bo treba grom-keje govoriti. Skrbeti pa bo treba, da ne bodo strahopetni elementi izrabljali tujega trpljenja in zaslug v svoje demagoške svrhe. Tozadevno se vrše že priprave in kakor čujemo, se tudi že pripravlja izčrpna publikacija, ki bo vsa takratna dejstva objektivno in po zaslugi opisala. Pri tem bodo prišli tudi kričavi junaki dneva na svoj račun.« • • • Opomba uredništva: Ni res, da bi sedanje uredništvo «Slovenca« ne imelo poguma ali moralične poštenosti priznali dejstev iz let med vojno. Mi smo že opc-tovano izjavili, koga zadene vsa krivda na pisavi «Slovenca« med vojno, zlasti pa leta 1914. in neposredno pred tem. Podrobnosti pa res nismo razodeli niti -jih moremo danes, dasi vemo še veliko več nego «Nova Pravda«, to pa zato, ker nas veže službena in stanovska uredniška tajnost, ki jc absolutno neprckršljiva, pieteta in drugi neodoljivi oziri, vsled česar smo večkrat neopravičene očitke, ki bi jih lahko prčcej zavrnili, rajši molče pretrpeli. To naj «Nova Pravda« upošteva. Toliko pa, ne da bi kršili kakršnokoli osebno moralno obvezo, lahko povemo v imenu današnjega uredništva: 1. Tisti, ki so takrat v «Slovencu« dajali izraza svojemu resničnemu avstrijskemu čuvstvovanju na dostojen ničin, ne da bi delali škode svojemu bližnjemu, so moralno neoporekljivi kakor vsak, ki izpoveduje to, o čemer je uverjen, da je pravo. 2. Tisti pa, ki so pri tem denuncirali druge, bodisi lastne somišljenike v taboru SLS bodisi jugoslovanske nacionaliste iz liberalne omladine, so vredni najhujše moralne obsodbe in so se že takrat od nas z ogorčenjem in studom obsojali. 3. Moralne obsodbe so vredni tudi tisti, ki so na svetovno vojsko h u j s k a 1 i (ne tisti, ki so jo samo sprejeli kot nujno posledico iz faktov, katere so oni smatrali za naperjene proti interesom avstrijske monarhije in vsled tega po njihovem takratnem prepričanju tudi proti interesom slovenskega naroda); zlasti pa je najhujše obsodbe vreden znani govor v «Unionu«, ker so se na njem v e d o m a dejstva prikazovala tako z namenom, da bi se množice vnele za svetovno klanje, in ker se je vnjih Srbija v e d o m a sramotila daleč preko meje, dopustne za poštenega patriota, z namenom, onemogočiti vsako poravnavo, ki je virtuelno takrat bila še mogoča. Zato se je tisti govor že takrat v krogih SLS, v kolikor je bila nasprotna takratnemu vodstvu, z največjim ogorčenjem obsojal. 4. Najhujše moralne obsodbe pa so vredni tisti, ki se kljub temu, da so takrat bili ali resnično avstrijsko misleči ali pa so iz osebnih ozirov avstrijsko mišljenje hlinili, danes glasno ponašajo z jugo-slovanstvom; popolnoma brez vsake morale pa so tisti, ki zahtevajo ali pričakujejo še nagrade za svoje «izpreobrnjenje« ali pa zato, ker niso bili zmožni doprinesti osebnih žrtev za svoje skrito jugoslovan-stvo in se danes izgovarjajo, kakor da bi njihovo pomanjkanje poguma bilo za narod zaslužno. Moralno nepopoln je seveda vsak jugoslovanski nacionalist, ki danes zahteva nagrade za svoj nacionalizem, toda pri tem, ki je za to leta 1914 do leta 1918 doprinesel znatne žrtve, je človeško razumljivo. Trtieveljsk! odmevi. Občinske volitve, razpisane za 6. junij so bilo radi znanih dogodkov jL junija odgodene, dasiravno zato ni bilo absolutno nobene potrebe, po odhodu orjunskih razgrajačev se še ni kalil mir v Trbovljah. SLS je protestirala radi vednega odašanja obč. volitev, tukajšnji demokrati Goropevšek, Plavšak, Roš, Hofba-uer in dr. pa so šli v Ljubljano velikega župana prosit, da bi še ne bilo volitev in da se v Trbovljah nastavi državna policija. Nov tednik »Slovenski dom« je začel izhajati v Trbovljah, izdaja ga Miha Koren. V uvodu pravi, da je nov list posledica dogodkov 1. junija, ki jih obsoja in hoče rešiti čast okrvavljenih in oskrunjenih slovenskih domov.« Kot radikal bi pač Miha ne smel izrabljati dogodkov 1. junija, saj je vendar tudi njegova stranka odgovorna zato, da Žerjavu uganja svoje orgije po Sloveniji. In še nekaj! Radikal Jankovič je vodil ono »preiskavo«, ki je našla krivce samo med delavci, med Orjunci pa ni našla nobenega. V članku »Orjunaši so jusdticirali Faki-na« je »Slovenec« objavil tudi ime g. Mirka Kosa. Gospod Mirko je bil radi tega silno razburjen in je objavil v »Jutru« »Poslano« za bralce Slovenca. Ker pa pravi, da ga »Slovenec« obrekuje ga hoče pripraviti pri svojih bralcih ob dobro ime. a) »Komunist« to še ni najhujše, a Mirko pravi, da ni bil. Mogoče, da res ni bil, a je taka navada, če je kdo študiral, da mu pravimo študent, če tudi je slabo izdelal. In tako so tudi Mirku nadjali ta priimek, ker je nesel svoj nesrečni nos v listo komunistično šolo. Mirko tudi pravi, da ni hotel v to šolo in želi, da se naj podpiše, kdor to trdi. Mogoče rabite potrdilo o obisku tiste šole za kak avanzma? Toda v SLS podpisi navadnih ljudi nič ne veljajo, vse. mora biti pod pečatom in kolekovano in s takim uradnim potrdilom, ki res drži, vam lahko postrežejo na orožniški postaji iu pri glavarstvu. Za vladanja g.. Plav-šaka so imeli tudi na občini sezname, kdo je najbolj pridno obiskoval tiste šole; najboljše pa je, da se obrnete na našega novega sre-skega poglavarja g. Pinkavo, ki je špecijalist za komunistične bolezni vseh sort sedanje in nekdanje. Trboveljske demokrate silno boli, da se je »Slovenec« v Trbovljah radi svojih stvarnih in objektivnih poročil o žalostnih dogodkih silno razširil, medtem ko »Jutro« boleha na sušici. Da bi si ohladili jezo lažejo, da se »Slo-venecc razdeljuje brezplačno in da ga kolpor-tirnjo šolski otroci. Saj ste vendar policaje in žandarje nahujskali na naše kolporterje, ki jim pa ravno radi tega niso nič mogli, ker so že šoli odrn* njih vrstah v boju za našo pravo. Dopisi. UNIČEVANJE BLEDA PO ORJUNAŠTVTI* Prebil sem par dni na Bledu, v tem najlepšem kotičku naših planin, da si očvrstim moje živce, kateri so morali v zadnjih mesecih marsikaj prenesti. Motil sem se. Namesto zdravega veselja sem našel povsod ravno nasprotno. Bled je za sedanji čas glavne sezije mr« tev. Kazina je prazna in neupoštevana. Delajo ji pač naše visoke oblasti neprestano težave. Vsa požrtvovalnost tujega kapitala, ki dela z ogromno izgubo, ne pomaga nič (zguba v škodo nekaterih lanskih dobaviteljev) v kavarni «Toplice», ki je bila ob tem času navadno nabito polna, sameva par gostov. Par Francozov, nekaj Nemcev, Madžarov, par bratov Srbov, to je vse. Za stanovanje letos ni brige kot druga leta, ker praznina vlada tako po hotelih kakor po privatnih vilah. Obup se polašča vseh, ki žive od tujskega prometa: Kaj bo čez zimo? (na občinskem uradu pa je nastavljencev, da drug drugemu napotje delajo: to se pravi pametne in varčne blejsko davkoplačevalce ščititi). Pa kako bi moglo biti drugače? Na eni strani visoke cene, katere so usmerile tok tujcev v Italijo, na drugi strani naporno delovanje naše napredne demokracije z orjunskim znakom na junaških prsih, katera onemogoča tujcem, ki se v 24 urah niso naučili slovenskega jezika, bivanje v Sloveniji. ?,e lani se je začelo s tem kulturnim delovanjem. Blejska Orjuna je večer za večerom nastopala po kavarnah in barih, grozila z revolverji in bombami, da je vse bežalo iz lokalov, one pa, ki so se upali vstati v lokalu, so ti junaki dejansko napadali. Letos se je spočetka odigraval isti orjunski spored. Tnsultacije in razgrajanje je bilo vsak dan na dnevnem redu. Ker so Blejci sami uvideli, kam to vede, in so se Orjuni upirali, so se pošiljale iz različnih orjunskih gnezd izvidnice, katere so imele nalog kaliti mir tujcem in zaslužek našim podjetnim Blejcem. Grozilo se je natakarjem z odpustom, če so zahtevali poravnavo računa, grozilo se je z ogromno materialno škodo, ki bi lokal zadela v slučaju, da bi se orjunaši ovadili itd. Seveda posledice vseh teh kulturnih prizadevanj niso izostale. Tujci zapuščajo Bled in kakor izgleda, je uspelo Orju-našem, da bo Bled prihodnje leto slišal samo šc slovenski jezik ali bolje rečeno gorenjsko narečje in kvečjemu šo tu in tam prijazni pozdrav kakega detektiva v bratski nam srbščini. Kakor čujemo, bo poklonil eden glavnih Orjunašev polovico svojih velikanskih posekanih gozdov, da se postavi čez zimo visok plot okoli cele Gorenjske in še poseben plot okoli Bleda, da se zavaruje ta biser Slovenije pred vsakim tujim uplivom, po vzorcu kitajskega zidu. V priznanje ogromnih zaslug bo pristopila cela Gorenjska korporativno k Orjuni ter bodo potemtakem tudi vse volitve brezpredmetne. Na Bled se bo lahko prišlo brez vsake toalete in baje bo zavladala tako visoka civiliziranost, da bomo vsi lahko hodili h koncertom slepcev in drugih dobrodelnih društev, katerih se udeležuje res v brez-primerni srčni dobroti tudi naša kraljevska dvojica, v srajci z «pruštafom» na roki, kakor je to storil eden prvakov blejskih Orjuncev pretečeno soboto. Sram vas bodi! Učite se od naših najpriprostejših gorjancev manir in pa takta in imejte saj pred svojim vladarjem obzira! Presadite, gospodje, saj majhen delček vaše dinastičnosti in patriotizma iz kričavih jezikov v vaša srca, če jih imate, in spoštovali bodete tako vašega vladarja, kakor vaš narod, ki nima z vašo pokvarjenostjo prav ničesar skupnega. Ali res mislite gospodje, da koristite z Jutro< pa seveda piše, da so Orjunaši ostali mirno v gostilni. Kranj. Po vseh listih menda se te dni hvali, kako se je zanimanje za trg. gremijal-no šolo razširilo tudi v okolico. Nam pa že dolgo leži na srcu to, da je bilo iz obrtno-na-daljevalne šole kar na lepem vržen verouk, kar se, drugod ni zgodilo. Dalje učenci in učenke že celo leto mimo gledamo, kako dva učitelja dosledno hodita med nas s sokolski-mi znaki, kar se godi tudi v večerni šoli in kakor smo izvedeli, tudi v ljudski šoli, kjer je to sam višji šolski svet odsvetoval kot ne-vzgojno. Šolo šoli, potem bo zanimanje še lepše! Z Viča. Na nezaslišano obrekovanje nagega častitega g. župnika p. T. Tavčarja, ki ga je zagrešil znani poslane v »Slov. narodu« št. 154, povemo javnosti v vednost, da deluje gospod župnik pri nas že 17 let in da je ves ta čas njegovo delovanje in življenje nad vse zgledno — brez vsakega tudi najmanjšega madeža. Vse njegovo življenje in delovanje je posvečeno Bogu in blagru župljanov, zakar vživa splošno spoštovanje. Tudi pristaši drugih političnih strank ga visoko cenijo in ostudno laž ogorčeno obsojajo. — Vam, častiti gospod župnik, pa izrekamo tem potom svojo veliko ljubezen in zvesto vdanost, ki jo ni in je ne bo omajala še tako zvita, zlobna, naravnost čarugarska nakana. Naj Vas Bog ohrani tako vnetega za čast božjo in blagor občanov še mnogo let in kot doslej, tako ostanemo tudi poslej z Vami vsi pošteni župljani in občani! — Vičani. Hrastnik. Veliko razburjenje je nastalo med rudarji, ko so dobili te dni plačilne naloge za dohodninski davek za leto 1923, v višini 400 do 500 Din na osebo. Rudarji žive v strašni bedi. Zadolženi so povsod. Največ družin že po več mesecev nima nobenega kruha. Zabeljeno jed ima malokdo. Če bo davčna oblast prisilila, da plačajo rudarji še ta davek, potem bo najbrže še teh par re-vežev ušlo na Francosko. Izključeno je, da bi rudarji mogli še to prenesti, kajti njihovo pomanjkanje je nepopisno. Prosimo naše poslance, da se za stvar odločno zavzamejo. Jugoslovanski državljani morajo hoditi na Francosko kruha iskat, ker jih doma izkoriščajo pod »nacionalnim« varstvom mednarodni kapitalisti. Kdo ruši ljubezen do domovine? Rajhenburg. V «Jntru» dne 3. t. m. je nekdo napadel naše prostov. gasilno društvo nad čemer se zgraža vsa javnost. Predbaciva nam, da je naše prost. gas. društvo prevzelo vlogo Orlov pri procesiji na Petrovo, in da se na Vidov dan nismo udeležili slovesne službe božje. — Po sklepu občnega zbora so sklenili člani društva soglasno, da se gasilci ne morejo udeležovati cerkvenih svečanosti ob priliki narodnih praznikov, ker so redni člani društva, ki pridejo pri takih prilikah v poštev, brez izjeme sami obrtniki in delavci, ki ne morejo pustiti svojega posla. — Kar se pa tiče procesije na Petrovo dne 29. junija, bi dopisnik, ako bi malo nazaj pomislil, lahko sam vedel, da je to bila stara krajevna navada, ki so jo vpeljali že naši stari očetje in se je letos ponovila. Članstvo je predlog odbora glede procesije na sestanku 27. junija rado-voljno soglasno odobrilo. — Naše gasilno društvo nima sploh nobenega stika z nikako politično niti telovadno organizacijo, temveč je v slučaju nevarnosti k bližnjemu v pomoč, česar se pa pisec v «Jutru> ne zaveda. Zato mu priporočamo naj si preje prebere gasilski pravilnik, da se poduči, kaj da je gasilno društvo. — Mnogo bolj značajno bi bilo, ako bi pisec namesto da piše take neosnovane članke, raje podpiral gasilno društvo, ker tudi on ne ve, kje ga v svojem življenju nesreča čaka, in bode tudi še mogoče kedaj sam klical gasilsko društvo na pomoč. Napredna podivjanost. «Slov. narod« grozi v včerajšnji številki urednikom »Slovenca« z osebnimi napadi. Upamo, da bo upravnemu odboru «Narodne tiskarne« zadostovalo, če to samo zabeležimo. Cincarin iz Ljubljane. Iz Belgrada nam poročajo: Dr. Žerjav je prišel v Belgrad. Tam se je pogovarjal z različnimi gospodi. Potem so šli gospodje skupno z dr. Žerjavom h «Kolarcu«. To je restavracija, ki je vsega priporočila vredna. Od «Kolarca« jo je pa zavila cela družba nekoliko kasneje še «kcd tri sešira«. Priznani «seširjevci« so novodošlece nekoliko pregledali in domačine vljudno pozdravili. Ko so pa zagledali dr, Žerjava, je vprašal neki «seširjevec«: «Da li znaš ovoga?« — Odgovor: «Pa to je cincarin jedan iz Ljubljane.« — Po dogovoru s praškim apostolskim nuncijem se je program kongresa podrobneje določil. Na željo apostolskega nuncija se bo pričel kongres že 31. julija dopoldne s slovesno pontifilcalno mašo, katero bo daroval praški nuncij. Udeleženci bi morali po možnosti priti že 30. jul. popoldne. 81. julija: Ob 8. uri: Pontifikalna maša. Ob pol 10.: Slovesna otvoritev. Nagovor olomuškega nadškofa. Nagovor apostolskega nuncija, ki bo prečital apostolsko pismo Pija XI. — Pozdravi. Ob 3. pop.: Posvetovanje znanstvenikov. Ob 5. pop.: I. seja. Nauk vzhodnega bogoslovja o cerkveni ustavi in edinosti (dr. F. Grivec). Ob 8. zvečer : Slavnostna akademija olomuških bogoslovcev v čast gostom. 1. avgusta. Ob 9. uri: II. seja. Vzhodni pa-triarhati z ozirom na vprašanje cerkvenega edinstva (Gleb Verhovskij). Apostolstvo sv. Cirila in Metoda kot najuspešnejše sredstvo za cerkveno ze-dinjenje (K. Kmetko, škof nitranski). Ob 8.: Praktična sekcija: 1. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. 2. Velehradska akademija. 3. Metoda delovanja za zedinjenje. Ob 8. zvečer : Papeževa dobrodelna misija v Rusiji (s skioptičnimi slikami). 2. avgusta: Ob 9. uri: III. seja. Novejše delovanje za cerkveno zodinjenjo (M. d' Herbigny). Socialni in verski položaj ruske emigracije z ozirom na cerkveno zedinjenje (Gleb Verhovskij). Ob 3.: Teoretična sekcija. Ob 5.: Seja centralnoga odbora Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda. 3. avgusta: Ob 8. uri: Pontifikalna maša po vzhodnem obredu. Občni zbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Zaključek kongresa. Popoldne: Posvetovanje znanstvenikov o prihodnjem kongresu. Vmes bodo še nekatera krajša predavanja. Dana bo priložnost za ogledovanjo zgodovinskih znamenitosti in okolice. Iz programa je razvidno, da se predavanja na kongresu prično 31. julija ob 5. popoldne in da bodo gostje, ki pridejo šele 31. julija zamudili samo slovesno otvoritev. Za udeležnike iz Jugoslavije ima najugodnejšo zvezo brzovlnk Zagreb - Dunaj; iz Maribora odide o Dolnoči in Dride na Dunaj ob 6. uri zjutraj. Z dunajskega severnega kolodvora odhaja vlak ob 8. uri 40 minut v Breclavo (Lundenburg) in pride v Uhersko Hradište ob treh popoldne. Prav tako je ugodna zveza s potniškim vlakom, ki odide iz Maribora ob 8. uri zvečer in pride na Dunaj okoli 6. ure zjutraj. Pred unionističnim kongresom bo na Velehradu shod bogoslovcev, po kongresu pa shod akademskega dijaštva. Za unionistični kongres je priglašenih že okoli 120 gostov iz inozemstva. Kongres prireja centralni odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda; pri pripravah jako živahno sodeluje praški apostolski nuncij. B8ia&;s»ii&£i!s BUIBKŠI naaia miima^išiaši H OBse Danes na proslavo 15 letnice Orla na Igu! aa»BPBiai«gB!aBigwiggatsiiaiagiBwtawnn!iwwnsmi — Županske volitve. V Jančah se je. 10. t. m. vršila volitev župana in svetovalcev za občino Trebeljevo, ki obsega župnije Janče, Štango in Prežganie. Za župana je bil izvoljen dosedanji vrli župan Jožef Gale, odličen pristaš SLS. — V občini Ovšiše (okraj Radovljica) je b'l izvoljen 10. t. m. za župana odličen pristaš SLS Anton Špcnda. Tudi vsi štirje svetovalci so odločni naši možje. — »Jutrove laži o podnarlskem dogodku zopel razkrinkane. — Povzročitelji Orjunaši. Z ozirom na to. ker »Jutro« v svoji včerajšnji številki laže, da sta se v Podnartu oddala dva strela na Orjunaše iz nasprotnega vlaka, priobčujemo poleg drugih poročil očividcev danes še poročilo očividca v neklerikalni »Novi Pravdi« od 12. julija: »Ko sta vlaka stala v postaji, je bilo vse mirno. Ko pa se je začel premikati vlak proti Jesenicam, so pričeli iz zadnjega vagona tega vlaka kmečki fantje kričati »Dol z Orjuno« in »fej Orjuna«! V tem vagonu je bila tudi godba. Uniformirani Orjunaši so nato pričeli streljati v zadnji vagon odhajajočega vlaka z revolverji, so tekli za njim in kričali, da se mora ustaviti. Vlak se je res ustavil in nato zopet odpeljal, vendar je bila razdalja med njim in streljajočimi Orjunaši prevelika, da bi ga bile krogle dosegle. Nastal je za trenotek mir. Naenkrat se je pričelo ponovno streljanje Orjunašev proti na postaji se nahajajočim ljudem, ki so začeli nato bežati proti gozdu, ki se razprostira za postajo, del Orjunašev pa za njimi. Nastala je pravcata bitka. Streljalo se je tako divje, da so so potniki skrivali pod klopmi v vagonih. Iz gozda se je čulo gosto streljanje in kričanje moških in žensk. Skozi okno vagona sem videl bežati ženske in moške po njivah pod gozdom, štirje orjunaši so z revolverji v rokah onemogočili strojevodji Pošlerju, da bi odpeljal proti Ljubljani. Zahtevali so, da mora čakati tako dolgo, dokler se ne vrnejo Orjunaši iz gozda,' kar se je po 30 minutnem čakanju tudi zgodilo. Pripominjam, da je med streljanjem v gozdu skočil znan orjunaš iz meni sosednega vagona, pritekel pod okno mojega kupeja ter od tam oddal 6 strelov iz samokresa proti parku poleg postaje in da je potem tekel proti gozdu. V svoj voz se ni več vrnil. Ko sem med streljanjem glasno označil tako dejanje za škandal z ozirom na potujoče tujce ter rekel, da za klic »dol z Orjuno« še ni potreba, da se strelja v ljudi, ker je na ta način prizadet lahko najnedolžuejši človek, me je nekdo, ki ga ne poznam, zavrnil z besedami: >Kdor kliče dol z Orjuno je prolidr-iaven element, ki ga je treba ubiti!< Pri tem pa sem opazil, da je bilo v vozu več ljudi, ki niso vedeli, komu bi dali prav. Izrazil sem se zopet, da ne gre, da bi se človeka takoj ubilo radi nekaj besed. Kot nacionalist z dušo in telesom sem se čutil osramočenega, ko sem gledal izvajanje terorja napram lastnim bratom. Doslej so padale samo slovenske žrtve, medtem ko se v Ljubljani nemoteno sprehajajo razni italijanski in nemški izzivači ter v obmejnih mestih nosijo ošabno svoje glave pokoncu. Kot očividec sem smatral za svojo dolžnost poročati o tem dogodku, da ovržem potvorjena poročila ljubljanskih dnevnikov.« — Mi samo vprašamo ponovno g. državnega pravdnika Domenica, ali je zaradi teh po tolikih očividcih izpričanih zločinstev že dvignil obtožbo proti avtorjem? — Promocija. Jože M a r j e t i č, rez. peš. kapetan, član slov. katol. akad. starešinstva, doma v škocijanu pri Mokronogu, je bil 10. julija t. 1. na Dunaju promovirau za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo I — Diplomski izpit je napravil na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju 10. t. m. g. Marjan W o 1 f. — Inženerski izpit iz kemije je napravil s prav dobrim uspehom na ljubljanski tehniki g. Ivo Ribarič, kemik tovarne »Iudus«, Mlademu inženjerju, ki je bil ves čas študija agilen član »Danice« iskreno čestitamo! — Občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda v Ljubljani, kjer imajo večino delegati združenih nameščencev in združenih delodajalcev. Občni zbor je vodil predsednik gosp. dvorni svetnik v p. Franc Vcdernjak. Novo izvoljena uprava je predložila občnemu zboru svoje prvo poročilo, ki jasno dokazuje, kako je zavod napredoval. Debata je bila živahna. Poročilo je bilo odobreno. Sprejet je bil predlog, s katerim se pooblašča načelstvo glede nakupa stavbišča v Mariboru v svrho zidave stanovanjskega poslopja. Dalje se naroča na_ čelstvu, naj ukrene vse potrebno v svrho zgraditve okrevališča v Dalmaciji v korist zavarovancev. Odobren je bil načrt novega pravilnika o draginjskih dokladah, ki je bil odposlan ministrstvu za socialno politiko. V smislu tega pravilnika bi se uvedle redne in izredne dragiujske doklade za rentnike (red-ne za 50 odstotkov) in valorizirajo predvojne premije in rente. Občni zbor je trajal od pol 10. ure dopoldne do pol 2. ure popoldne. Na tozadevno poročilo se še povrnemo. — Izredni občni zbor »Jadranske Straže« se je vršil v petek, dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union«. Dnevni red je bil: odobrenje novih pravil in volitev novega odbora. Po kratki pojasnitvi in prečitanju glavnih točk novih pravil so se ista soglasno brez debate sprejela, nakar se je izvolil istotako soglasno novi odbor, ki sestoji iz sledečih odbornikov oziroma odbor-nic: Dr. K. Šavnik, dr. J. Babnik, dr. K. Tril-ler, dr. V. Baltič, dr. N. Zupanič, dr. J. De-beljak, Fr. Bonač, dr. V. Krejči, Fr. Ravnikar, dr. R. Marn, Jos. Rebek, dr. M. Debeljakova! dr. T. Zbašnikova, prof. Ana Schiffrerjeva, Fr. Stupica, Jos. Vodopivec, Iv. Mikuš, Fr. Medič, Hel. Franketova, Joško Pogačnik, ing. M. Debeljak, Fr. Pristov, dr. L. Bdhm, dr. Rožič Val., Fr. Gosi.iša, dr. Fr. Kidrič, Bori-slav Kneževič, ing. Ign. Šega, dr. Jos. Birsa, dr. Oton Fettich-Frankheim. Nadzorstvo: Dr, V. Kisovec, A. Tykač, Iv. Rus, Jan. Jovan, Iv. Knez, Iv. Jelačin, dr. Iv. Slokar, A. Tosti, L. Jelene. Odbor sestoji iz 30 odbornikov, ki volijo izmed sebe predsednika in vse ostale funkcionarje. — »Jadranska Straža« priredi »Mornariški dan« dne 3. avgusta na Bledu in ob priliki velesejma dne 17. avgusta v Ljubljani pod Tivoli. — Izredni občni zbor je bil dobro obiskan, — Kolavdadja zvonov. V Cerkljah pri Kranju je 7. t. m. kolavdiral zvonove č. gosp. svetnik P. Hugolin Sattner in našel, da so novi zvonovi (B od 2616, Des od 1515, od 533.5 kg) natančno zadeli in se s starim zvonom F popolnoma zlagajo. Celo zvonilo je lepo in mogočno. — Istega dne je zaslišal tudi zvonove v Velesovem in na Trati in se o njih izrazil zelo pohvalilo. Župna cerkev ima poleg velikega starega zvona C novi Es (1075.5 kg) in G (566 kg), bližnja tratarska podružnica pa G (563 kg) in A (410 kg). Novi zvonovi so vliti 1. 1922 v ljubljanski zvonarni (Strojne tovarne in livarne d. d.). (3894) — Gasilstvo Slovenije ima svoj zvezni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 11. v Ljubljani v Mestnem domu. Vsi udeleženci imajo na podlagi izkaznice svojega društva pravico do polovične železniške vožnje v dneh od 16, do 23. julija t. 1. Na odhodni postaji naj si kupijo celo vozno karto, katere pa pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker jim velja ista tudi za pot nazaj. Svojo izkaznico pa morajo predložiti na občnem zboru, da se jim tamkaj potrdi, da so se občnega zbora resnično udeležili. Ker je dnevni red občnega zbora jako važen za napredek gasilstva, je dolžnost vsakega gasilnega društva, da odpošlje nanj svojega odposlanca. Za čim-večjo udeležbo na občnem zboru naj skrbe predvsem tudi župna vodsiva in naj se isteg? udeleže z vsemi svojimi društvi. — Strašna nevihta iz logaške kotline je 7. t m. okoli JO. ure zvečer privihrala čez Bloke k Sv. Gregorju. Dobrih pet minut je vršila svoje uničevalno delo, pa smo drugo jutro z grozo opazili nepričakovano razdejanje po vrhu naših slemen. Prizadete so vasi: Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Bri-novšca, Breg, Sv. Gregor, Hojče, Graben, Hudi konec, druga polovica župnije ni bila prizadeta. Čuje se, da se je ustavilo šele nekje doli v ribniški dolini. —■ Turški jezik v »Uradnem listu«. Prejeli smo in priobčujemo: Glede izraza »esnaf« izvolite sprejeti na znanje, da definira člen 98. srbskega obrtnega zakona z dne 29. maja 1910. (po prevodu, ki ga je svoje dni oskrbel in izdal ljubljanski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo) »esnaf« takole: »Mojstri rokodelskih obrtov imajo pravico, osnovati prisilne k o r p o r a c i j e (esuafe) po odredbah teh zakonov.« Člen 99. pa pravi: »Prisilno korporacije mojstrov esnafskih obrtov se osnujejo na ta način, da se združijo v esnaf-ski mojstri enega okraja, oziroma enega mesta v svrho dosege skupnega cilja v eden esnaf. Za ustanovitev esnafa je potrebno najmanj 20 mojstrov, ki imajo v dotičuem okraju( oziroma mestu svoje delavnice. V enem okra-ju sme obstojati samo eden esnaf. Ako pa za ustanovitev esnafa ni dovolj oseb, tedaj se morejo združiti v esnaf mojstri dveh sosednih okrajev.« — Institucija »esnafa« je torej spe-cifično srbska (s turškim nazivom) zato se izraz »esnaf« v pravilniku pod št. 200 »Uradnega lista« ni poslovenil in se tudi ne mora posloveniti. Uredništvo »Uradnega lista«. — Popravek. V včerajšnji notici »Vero« učitelje ... vabim ..,« je izpadla pri korekturi ena vrstica, in jc bil zadnji stavek vsled tega neumljiv. Glasi se: »Obenem obveščam vse one prizadete učne osebe, ki še niso prejele nagrad, potnin in prehrane za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, da jih prejmejo, kakor hitro se dovole za to ootrebni krediti. Šef oddelka: dr. St. Beuk s. r.« — Umor. 29leini čevljarski pomočnik A. Jelen, ki je zadnja leta živel na Vrhniki pri Ljubljani, je 10. t. mes. v neki javni hiši v Gradcu s čevljarskim nožem zabodel 271etno Frido Strobl. Po umoru je hotel Jelen skočiti z okna na ulico, kar pa so preprečili. Množica je hotela Jelena linčati in ga je hudo pretepla. — Sreča dalmatinskega izseljenca v Južni Ameriki. Dalmatinski izseljenec Ivan Dubrav-čič iz Nevežisča na otoku Braču, po poklicu rudar, je v Vilia Pacheti v republiki Boliviji v Južni Ameriki odkril izredno bogat sklad cina. Dosedanji kralj čina v Južni Ameriki Don Simon Patino je ponudil Dubravčiču za rudnik 100 milijonov bolivijskih pezov ali tri milijarde dinarjev. Dubravčič je ponudbo odklonil. Sedaj je v Južni Ameriki 7 jugoslovanskih doseljencev, ki imajo milijardna premoženja; med temi so najbolj znana imena Mi-hanovič, Petrinovič in Baburica. — Telefonska zveza s Prago. S 1. avgustom t. 1. se otvori telefonska zveza Belgrad-jBratislava-Praga. Doslej ima Belgrad zvezo z Dunajem, Pešto in Trstom, — Ernest Lenarčič, IV. b razr v zavetišči! sv, Jožefa (Št. Vid-Ljubljana) naj se čimpreje osebno zglasi v garderobi ljubljanskega glavnega kolodvora in prinese s seboj legitimacijo ali zadnja šolsko spričevalo. š Občinske volitve v slovenjegraškom okraju bodo letos izpadle za SLS naravnost sijajno. V celem okraju se bodo vršile volitve sam ov treh občinah, v ostalih bo povsod izvoljena samo lista SLS, ker nasprotniki svojih niso vložili. Volitve se bodo vršile v mestu Slovenji gradeč, kjer dosedaj SLS sploh ni bila zastopana, letos bo pa odnesla najbrž zmago, nadalje v Šmartnem in v Št. Ilju. V teh občinah je zmaga zagotovljena SLS. š Maribor. Dne 8. t. m. so se vršili v di-faškem semenišču v Mariboru trije občni zbori, oziroma zborovanja, važna za celo la-vantinsko škofijo. Najprej se je vršilo zborovanje in občni zbor Društva katehetov za la-vantinsko škofijo. Predavala sta msgr. dr. A. Medved o 'temeljnih načelih pri vzgoji, prof. Pavlin iz Št, Vida pa o veroučnih knjigah. Po obeh predavanjih se je razvila živahna in zanimiva debata. Nato se je vršil občni zbor. Nato je bilo zborovanje Misijonske zveze la-vantinske duhovščine in je govoril profesor dr. Ujčic iz Ljubljane. Po govoru sta bila izvoljena kot svetovalca prof. dr. Kovačič in ravnatelj Jožef Mirt, Škofijski voditelj Misijonske zvezp je g. stolni dekan dr. Ivan Tomažic. ie govoril katehet Čadež iz Ljubljane m ju sv. Detinetva, nakar je presvet : k '. Andrej Karlin, ki je bil pri vseh p -i a v . t navzoč, imenoval škofijskim vodite', m i ,.inja sv. D^tinstva za lavantin-sko škofijo kateheta Grata Kostanjška O. F. M. Za tem je govoril profesor dr. Ehrlich o Družbi za širjenje sv, vere. Po njegovem govoru je presvetli škof slovesno ustanovil Društvo za širjenje sv. vere za lav. škofijo in imenoval škofijskim voditeljem g. kanonika Franca Časla. S tem so bila zborovanja dopoldne končana. Popoldne ob pol dveh se je vršil občni zbor lavantinske »Vzajemnosti«. — Pri zborovanjih dopoldne in popoldne je bilo navzočih okoli 100 duhovnikov iz cele škofije, ki so z velikim zanimanjem sledili temeljitim in zanimivim izvajanjem gosp. govornikov. š Krekova mladina v Celju vprizori nocoj ob pol 8. v Narodnem domu zanimivo komedijo Babilon. Prijatelji veselja vabljeni! š 105. podružnica F. S. na učiteljišču v Mariboru. Člani, ld žele legitimacije za če-trtinsko vožnjo, naj pošljejo svojo shko, natančen naslov in Din 3.50 za poštnino in za-vojnino na Vreže Oroslava, dijak, Šmarje pri samo v treh občinah, v ostalih bo povsod izpolnjene in potrjene legitimacije. Tajnik. š Ponesrečeni manever mariborskih radikalov. Mariborska radikalija je razposlala prvo številko svojega tednika >Narodni gospodar« v naravnost ogromnem številu. No, pri naših kmetih jim ni pomagala niti od »Slovenskega gospodarja« ukradena glava, niti mamljiva vsebina, cele gore na deželo razposlanega lista je prišlo po pošti nazaj na upravo. š Posle srezkega poglavarstva Maribor desni breg je prevzel dne 11. julija srezki glavar g. dr. Ipavic. Srez Ptuj prevzame te dni g. vladni svetnik dr. Vončina. lj Orli na Igu praznujejo danes 15 letnico svojega obstoja. Bratski odseki in društvu naklonjeno občinstvo se vabi, da se te prireditve, ki se vrši v kraju, kjer so razmere zelo težavne, v čim večjem Številu udeleži! Orli in Orlice v krojih! Zbirališče ob pol 12. uri pri Dolenjskem mostu. Odhod ob 12. na vozovih. lj Delegate Jugoslovanske Matice opozarjamo, da se začne pokrajinski zbor danes dopoldne točno ob 10. uri v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Gospode delegate prosimo, da točno pridejo, ker je dnevni red zelo obširen. Izkaznice, ki veljajo za polovično vožnjo za povratek, vidira pri vratih odbornik pokrajinskega odbora. li Seznami o davku na poslovni promet *o razpoloženi pri davčni administraciji, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto v času od 10. do vštetega 25. julija 1924 ob navadnih uradnih urah. Natančneji podatki so razvidni iz oklica, ki je nabit na mestni deski, lj Bivši nadzornik policijskih agentov g. Josip Habe namerava, kakor čujemo, 'zopet vstopiti v policijsko službo. lj Odlični člaai. Ta dan sta se ravsala in kavsala dva 17- do ISletna mladeniča. Obleke ni bilo škoda, ker je bila itak razdrapana. Stopim poleg in vprašam: »Kaj sta pa vidva?« —■ »Tale je bil deset dni Orjunec, zdaj se je pa izbrisal.« — »Ne, ne; mislim, kakšno službo imata?« — »Nič nimava. V pondeljek ^reva delat k zidarjem.« — »Pa bi se kaj izučila.« — »Čemu; saj je dosti dela.« lj Vsled popravila glavnega plinovoda bo v ponedeljek, dne 14. t. m., od 4. do 5. ure zjutraj dotok plina prekinjen. Ob 5. uri bode plin strankam zopet na razpolago. lj Razne tavine. Iz podstrešja hiše »Zadružne zveze« na Dunajski cesti 38 je ukradel nekdo popravljalcu strehe škarje za rezanje pločevine in pa kleparske klešče v vrednosti 220 Din. — Iz kletnih stopnic v hotelu »Bel-lewue« je bila ukradena kuhana šunka, last trgovca Verbiča v Stritarjevi ulici, vredna 250 Din. — Mlekarici Mariji Ramovš iz Stožic je bil ukraden na Marijinem trgu iz ročnega vozička pisan namizni prt, vreden 130 Din. Gospodarstvo. Sv. raaSa zadušnica za umrlim 2aEasif33S«05w se bo darovala v torek dne 15. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov. (ki* Lievin, Pas de Calais. Kakor znano se je naselilo veliko število Slovencev delavcev v Franciji in sicer največ v glavnih premogokopnih deželah Pas deCa-lais in Nord v severni Franciji, kjer so našli delo in obilen zaslužek. Največje število se jih je naselilo po premogokopnih naselbinah v okolici mesta Lens in Lievin, katera sta nekako središče severofroncoske premogokop-ne industrije. Največji del jih je prišlo iz Nemčije, kjer so bili prisiljeni radi tamošnjih slabih življenskih razmer, da primejo nanovo popotniško palico v roke in si poiščejo dela in jela po drugih deželah. Počutijo se tukaj v socijalnem oziru prav dobro. Dolgčas nam je pa postalo zato, ker imamo Slovenci po drugih deželah, posebno pa Slovenci v Nemčiji in Ameriki svoja slovenska katoliška društva, kamor Slovenci prav radi zahajajo, tukaj pa ne. Na Velikonočno nedeljo smo imeli v tukajšnji cerkvi Cite 11. de Lens, prvikrat slovensko sv. mašo, pri kateri je pel slovenski pevski zbor pod vodstvom sorojaka g. Tuhtar-ja. Udeležilo se je sv. maše za Slovence veliko število naših sorojakov. Dne 4. maja pa je bila že druga sv. maša za Slovence, pri kateri je pristopilo tudi lepo število Slovencev k sv. obhajilu. Moramo pa tudi omeniti tukajšnjega g. župnika C. Car ton, kateri je pri nas Slovencih prav priljubljen in mu izrekamo tudi prisrčno zahvalo za ves trud, katerega ima z nami tukaj. Dne 18. maja t. 1. pa smo ustanovili naše prvo slovensko katoliško delavsko društvo sv. Barbare, da gojimo tudi tukaj, čeprav smo tako zelo oddaljeni od domovine, ljubezen do vere, cerkve in naroda. Bog daj, da bi to prvo zrno, katero je bilo položeno na katoliškem društvenem polju Slovencev v Franciji, dobro sklilo, se krasno razcvetelo in obrodilo dobri sad v korist in dobrobit vseh tukaj živečih in še prihajajočih Slovencev. Bratske pozdrave Slovencem v domovini pošilja prvo slovensko katoliško društvo v Franciji! Odbor katoliško-slovenskega društva t Lcn3-Lievinu. BITKA V TIVOLIJU. Danes po polnoči je bil pred glavno pošto ustreljen neki pekovski pomočnik. Kako je prišlo do tega žalostnega dogodka, vsled pozne ure nismo mogli ugotoviti. Padla sta dva strela. Nesrečnež je bil zadet v vrat. Prepeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. Govori se, da se je istočasno vršila v Tivoliju cela bitka med Orjunaši in komunisti. Baje so trije težko ranjeni in da se nahajajo na policijskem ravnateljstvu. Rešilni voz smo ob tričetrt na 1 videli dirjati proti policiji. KNJIGA : V LJUBLJANI [400 strani in 25 ilustracij) — se dobi broširan z izvirno sliko na platnicah za 60 Din, v izvirni vezavi za SO Din, po pošti 3 Din več, in sicer v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni, pri Ničmanu in v Novi založbi, v Jvlariboru v Cirilovi knjigarni, Celju pri Gorišek-Lcskovžku. Pod predsedstvom g. viš. knj. Pretnarja vršila se je dne 3. t. m. letošnja glavna skupščina Zveze jugosl. hranilnic. Na predlog predsednika se zaradi bolehnosti odstopivšemu predsedniku g. Ub. Trnkoc/.y-ju izreče za njegovo skoro štirinajstletno, nesebično in uspešno delovanje zahvala in priznanje, obenem ga na predlog g. dr. Romiha skupščina imenuje Zvezinim članom - poedincem, kar znači po Zvezinih pravilih skromno a najvišje odlikovanje, ki ga Zveza more priznati za zasluge na polju hranilništva. Iz poročila o delovanju Zveze, ki ga je podal zvezin tajnik g. hran. ravnatelj dr. Černe, posnemamo, da so v Zvezi organizirane skoro vse slovenske in dalmatinske hranilnice in da te smotreno napredujejo. Koncem leta 1923 so znašale vloge v vseh slov. hranilnicah 259 milijonov dinarjev, kateri prištedeni kapital služi za cenena posojila našim kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom ter deloma tudi trgovcem. Soglasno se je obsodila nelojalna konkurenca dveh hranilnic. Na skupščini so se iznesle vse težnje naših občekoristnih hranilnic, ki so dobile izraza v sledeči resoluciji: 1. V Sloveniji in Dalmaciji so edinole re-gulativne hranilnice pupilarnovarni zavodi; ravno vsled dolgoročnih naložb pupil. denarja so bile in so še danes edinole hranilnice v položaju, dovoljevati dolgoročne amortizačne kredite kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom po razmeroma nizki obrestni meri. Z novim zakonom o Državni hipotekami banki pa je zadan na eni strani našim regulativnim hranilnicam smrtni udarec, ker morajo odvesti ves pupilarni denar v doglednem času v drž. hip. banko, na drugi strani po bode udarjen kmet, obrtnik in hišni posestnik, ki ne bode od nikoder mogel dobiti cenenega in dolgoročnega kredita. Posebej se še povdarja, da bode poslovanje pri Državni hipotekami banki vsled oddaljenosti strani? združeno z velikimi stroški za stranke. Zato zahtevamo, da se veljavnost zakona o Državni hipotekami banki na Slovenijo in Dalmacijo ne razširi. 2. Od sklepa senžermenske pogodbe že čakajo naše hranilnice zaman na prevzem predvojnega negažiranega državnega dolga (rente). Brezkončno zavlačevanje prevzema tega dolga znači za naše zavode ogromno izgubo, ker od dotičnih titrov že šesto leto ne prejemajo nobenih obresti. Zahtevamo, da se ta prevzem takoj izvrši in izplačajo vse zaostale, kakor tudi zakonite zamudne obresti. 3. Istotako ie z vojnimi posojili; angažma hranilnic na teh je ogromen, izguba na obrestih strahovita. Zahtevamo, da se tudi prevzem vojnih posojil nemudoma izvrši. 4. Obsojamo konvencijo z Avstrijo, ki se je sklenila v za nas skrajno neugodni relaciji 100 :6, a v še neugodnejši relaciji glede avstrijskih papirjev, ki jih smejo izplačati Avstrijci celo ali pari s sedanjimi ničvrednimi avstrijskimi kronami, dasi je bilo ob nakupu papirjevstipulirano izplačilo v zlatu. Ker pa ie naša vlada s to konvencijo vsled prevzema raznih vrednosti (akcije Stein-beiss itd.) napravila ogromen dobiček, zahtevamo od vlade, da nam iz tega dobička povrne vso škodo, katero smo radi za nas neugodne konvencije utrpeli. 5. Zahtevamo, da se ob sklepanju konvencij z drugimi nasledštvenimi državami absolutno varujejo naše koristi; hranilnice posedujejo še ogromne vrednosti v galiških in ogrskih papirjih, pri katerih je izplačilo stipulirano v zlatu. Odločno se zavarujemo proti temu, da bi se postopalo z nami tako, kakor se je to zgodilo pri konvenciji z Avstrijo. Sklepanje konvencij naj se pospeši. 6. Regulativne hranilnice so denarni zavodi, ki delujejo za prospeh narodnega gospodarstva popolnoma nesebično; njih dobiček se ne razdeljuje na deleže ali delnice, ker teh sploh ni, temveč se sme, in to z državnim dovoljenjem, porabiti le v občekoristne namene. Z ozirem na to zahtevamo, da se hranilnice uvrste med one zadruge, ki tudi ne dele dobička na deleže, ter da se ravnotako kakor te, oproste taks in pristojbin. 7. Tudi pri jugoslovanskih papirjih (n. pr. kranjskih in bosenskih deželnih posojilih) je naša vlada ustaivila plačilo obresti in izžrebanih titrov. Ker imajo tudi takih papirjev naše hranilnice veliko množino, zahtevamo, da se glede istih nemudoma začno zopet plačevati izžrebani titri in obresti in da se poravnajo tudi zamudne obresti. 8. Kot pupilarnovarni zavodi, ki se ne smejo pečati s špekulacijo in se z isto tudi dejansko ne pečajo, so hranilnice naravnost poklicane, baviti se z nakupom in prodajo deviz in valut: to zlasti v takih krajih, kjer ni bank, to jo na kmetih, kajti neuki kmet le prepogosto lahko nasede raznim zakotnim špekulantom. Zaradi tega zahtevajo hranilnice pravico do trgovanja z devizami in valutami, to pa le za tuj tačun, izključivši vsako špekulacijo. 9. Kot najstalnejše odjemalke pupilarno-varnih papirjev so hranilnice močno interesi-rane na ustanovitvi in prospehu Ljubljanske borze, ki bo pač edini irtf za naše oapirie. iz- dane v Sloveniji in Dalmaciji; ker smo na en! strani na borznem kurzu močno interesirani, na drugi strani pa Ljubljanska borza brez dovoljenja kupčije z devizami in valutami ne mo-J3 biti aktivna in je vsled tega njen obstoj ogrožen, zahtevamo za Ljubljansko borzo popolno koncesijo. 10. Ker hranilnice eskontirajo le dobre trgovske menice, zahtevamo, da se jim pri Narodni banki dovoli primeren reeskontni kredit. 11. Zahtevamo tudi, da Narodna banka lombardira pupilarnovarne vrednostne papirje jugoslovanske emisije. 12. Konečno se najodločneje zahteva iz« plačilo 20 odstol. prizuanic. Konečno so bili v Zvezin odbor izvoljeni zastopniki 9 hranilnic, ki jamčijo za vspešno poslovanje Zveze. nza. Ves riž, ki prihajaja iz Indokine, je v zrnu zelo trd. Indokina spravlja v promet tri vrste riža, ki nosijo ime pokrajine, v kateri se prideluje: Gocong, Vinhlong, Baixau. Prvi tip je kratkega zrna, skoraj okroglega in zelo trd ter se nerad melje. Ta vrsta riža se na evropskih tržiščih najbolje ceni, žal, da ga Con-chinchina zelo malo pridela. Vinhlong ima podolgovato zrno, tudi precej trdo, se pa raje melje kot Gocong. Tega riža je v zadostnih količinah, povpraševanje po njem pa je vsled slabe kvalitete malo. Baixau ima izmed vseh treh vrst najdaljše zrno. To riževo vrsto cenijo vsled njene visoke redilne vrednosti predvsem domačini, in pokupijo domalega vso količino. Francozom, ki imajo v teh pokrajinah svoje kolonije, ni prav, da se vtikajo v riževo kupčijo po pretežni večini Kitajci, vsled katerih je tudi pridnemu in pogumnemu evropskemu kolonistu delo silno otežkočeno. V vsakem riževem okraju najdeš Kitajca-trgovca, ki kot tak lahko zanesljivo zasleduje potek dela in izgled riževo žetve. Domačega, pridnega a površnega in značajno šibkega delavca kitajski trgovec kmalu vlovi v svoje zanjke. Z žganjem, opijem in malimi posojili proti oderuškim obrestim, si že kar v naprej zasigura rižev pridelek malega poljedelca. Omlačen, neoluščen riž (paddy) se odda v luščilnice, katerih imajo Kitajci šest, štiri pa so v rokah Francozov. Dve novi modemi lu-ščilnici poslavljajo v Cholonu francoske firme. Riž Kitajci v svojih luščilnicah več ali manj očistijo, zmešajo z drugimi vrstami in spravijo pod drugimi imeni v promet, kratko: Kinez riž zbira, lušči, meša, transportira in neredko tudi umetno ovlaži, da doseže večjo težo. V zadnjem času se je posrečilo Francozom * luščilnice toliko zboljšati, da oluščijo dnevno že 3350 ton riža, ki prihaja v promet pod sledečimi trgovskimi oznakami: 1. Cargo-riž, ki vsebuje 20 odstot. paddy-ja, 2. isti, ki vsebuje 5 odstot. paddy-ja; 3. riž čist, štv. 2, pod imenom Java, ki vsebuje 40—50 odstot. zdrobljenega riža; 4. riž čist, štev. 2, pod imenom Ja-pon, ki ima 40 odstot. zdrobljenega riža; 5. riž čist, štv. 2, s 25 odstot. zdrobljenega riža, 6. riž zdrobljen štv. 1, 2, 3 in 4, 7. riževa cargo-mo-ka in 8. čista riževa moka. Tona paddy-ja da približno 770—780 kg cargo-riža, ki vsebuje ca 20 odstot. paddv-ja. Poleg tega je v tej teži še nekaj zdrobljenega riža in 80 do 100 kg cargo-moke. Razliko na težo tone tvori embalaža. Na drugi strani pa vsebuje gorenjih 770—780 kg cargo-riža ca 810 do 620 kg popolnoma očiščenega riža slabše vrste, ki vsebuje zdrobljen riž štev. 1 in 2, dalje 40—50 kg riževega zdroba in 100—110 kg čiste riževe moke. Izvozne pristojbine: Paddy, riz, moka in rižev zdrob so vezani na sledeče izvozne pristojbine: paddy in cargo-riž, ki vsebuje nad 33 odstot. paddy-ja 0.76 pijastra za 100 kg btto; riž, ki vsebuje manj kot 33 odstot. paddy-ja 0.42 pijastra za 100 kg btto; riž čist 0.32; riževa moka in zdrob 0.03; Poleg teh pristojbin, je riž še sledeče ob> davčen: paddy in cargo-riž, ki vsebuje nad 33 odstot. paddy-ja 0.42 piastra za 100 kg; cargo riž, ki vsebuje manj kot 33 odstot. paddy-ja 0.45; čist riž 0.57; zdrob 0.27; riževa moka 0.15. Paddy, riž in riževa moka, ki se izvaža iz luke Saigon, plačuje razen gorenjih taks posebej še: 0.05 pijastra za 100 kg riža in 0.03 pijastra za paddy in moko; zdrobljen riž je od te takse oproščen. Slednjič plača riž še statistično takso po 0.04 pijastra za metersko tono na ladji in 0.02 pijastra za blago v sodih, zabojih, vrečah ali v drugi embalaži. Kot vsako žito, je tudi cena riža odvisna cd množine pridelka, ponudbe in povpraševanja. Cena za 100 kg riža. brez gorenjih pristojbin, je znašala v 1. 1921. na trgu v Saigonu v pijastrih, odnosno v franc. frankili povprečno in po korzu: 1 pijaster je 6.86 frankov. — P a d d y : Gocong frankov 31.41 pijastrov 4.43, Vinbloiig fr. 28.74, pij. 4.18, Baixau fr. 29.86, pij. 4.85, 5 odstol. paddv-ja fr. 45.77, pij. 6.67, riž štv. 2: 40 odstot. zdrobljen fr. 53.22, pij. 7.76, 48—50 odstot. zdrobljen fr. 49.18, pij. 7.18, 25 odstot. zdrobljen 59.25, 8.63, riževa moka fr. 16.27, pij. 2.39. Sindikat ja jzvoz riža v Saigonu šteje 14 izvoznikih firm. Za vkrcanje riža zadostuje sedaj certifikat s podpisi dveh članov sindikata. Ker smatrajo Francozi sedanje izvoznike predpise kot nezadostne, delujejo z vsemi silami na to, da organizirajo oficijelno standardizacijo. S to reformo telijo ustvariti svojemu rižu primeren sloves. Svetovna petrolejska politika. Petrolejska industrija se je začetkom 20. stoletja začela širiti v nepričakovanem obsegu: še 1. 4,892. se je porabilo samo enajst milijonov ton tega proizvoda na svetu, 1. 1920 pa že skoraj sto milijonov. Dragoceno kameno olje so poznali že v starem veku, a skozi stoletja so ga uporabljali edino za razsvetljavo. Po iznajdbi eksplozivnega motorja, potem Dieselovega motorja, slednjič težkih olj za ladijske kotle, je postal petrolej neobhodno potreben za vse narode, ki si želijo zasigurati svojo politično in gospodarsko nezavisnost. Ali ni petrolej glavna pogonska sila avtomobila, aeroplana, vojnih in trgovskih ladij? Kdor nima petroleja, mora opustiti vsako misel, da bi vladal na morju, kajti to gorivo, ki se rabi za iste stroje kot premog, daje v enaki množini dvojuo kalorično vrednost premoga. Ti kratki uvodni podatki razlagajo ostri boj, ki se je pričel med velikimi imperialističnimi silami za posest petrolejskih vrelcev, ki bo zelo neenako porazdeljeni na zemeljskem površju in ik se nahajajo pred vsem v Zedi-njeinh državah, v Mehiki, v Nizozemski Indiji, v Perziji, v Romuniji v Galiciji, v Peru, v Ar-gentiniji, v Venezueli, na otoku Trinidad, na Japonskem in v Egipiu. Zedinjene države in Anglija vodijo že dolgo svetovno petrolejsko politiko. Prve korakajo v resnici daleč na prvem mestu proizvajalcev mineralnega olja, kajti L 1921. so producirale okoli 62 odstot. svetovne produkte. Ogromni trasti, katerih akcijski kapital tnaša pri vsakem posameznem več sto milijonov dolarjev, so se več ali manj polastili te industrije, čeprav ima tudi ameriška vlada sama važna petrolejska polja v posesti in «i je zasigurala obširne pokrajine v katerih so nahaja petrolejska ruda ki bo dajala po mnenju geologov 20—80 galon petroleja na tono nide. Spregovorimo samo par besed o najvažnejšem teh trustov, po imenu Standard Oii ki ga je ustanovil 1. ISTO. z glavnico enega milijona dolarjev J. D. Rockefeller. Ta kapital je narastel do 1. 1921. na več kot eno milijardo dolarjev in borzna vrednost tega nonrnalne-ga kapitala je bila septembra 1922 kakih 3700 milijonov dolarjev. Tedaj je ta trust kontroliral petrolejsko borodovje 1,556.000 ton. Anglija ne proizvaja dovolj petroleja, čeprav se nahajajo ležišča v Derbvshireu in na nekaterih točkah Škotske. Morala je torej iskati izven dežele ta za njen obstoj prepotrebni proizvod, enako kakor Amerika, katere lastna zelo velika produkcija ne zadostuje za domače potrebe. Anglija je v ta namen uporabila več družb, izmed katerih je prva Royal Dutch-Shell. ki je v istini angio-saksonska družba. Njeni vrelci -<=> nahajaj- - -treseni po vsem svetu in njou Kapital je znašal L 1921. 600 milijonov holandskfh goldinarjev. Potem British Controled Oil Fields, katere namen je. polastiti se petrolejskih polj v Centralni in Južni Ameriki. Slednjič Anglo Jpersian Oil. ki izkorišča važna perzijska polja pod več ali manj neposredno kontrolo britanske admiraiitete. Ti mogočni angleški in ameriški konzorciji se borijo med seboj po vsem svetu in se ne strašijo nobenega sredstva, da bi izpodrinili. drug drugega v petrolejskih centrih in tržiščin in vlade teh de :el se same mešajo v gospodarsko konkurenco pod firmo trgovskin tvrdk in industrijskih podjetij, da se tc si-gurneje polaste spornih vrelcev. V Mehiki, na bližnjem Vzhodu in celo v Zedinjenih državah samih se že dolgo bori neizprosen boj med britansko vlado in Ameriko za posest vrebev kamenega ja. Zedinjene države upoštevajo pri tem svojo rastočo porabo petroleja, med tem ko se bojijo, da bodo njih vr i kmaiu izčrpani, kajti izvedenci so izjavili, da bo pri letni porabi približno 500 milijonov bar;lov prenehal petrolej že v 20. letih. Dežela pa sedaj porabi leto.) več kot to množino. Anglija odgovarja na to, da porahj na leto približno ravno toliko petroleja in da rar.-;n tega njeno kraljestvo ?lor.i obvladovanj i morij, kar jo sili, da spra . v v/o jo posest čim več petrolejskih vrelcev. • • . g Občni zbori. Balkan d. d. mednarodne transporte v Ljubljani dne 31. julija. g Vpisi t trgorin*!:i register. Elektro-Com-pany. družba z. o. z. v Ljubljani (nakupovanje in prodajanje elektrotehničnih strojev in potrebščin)!, Fr. Rozman & Ko., tovarna kanditov v Mariboru, Portland-cementna tovarna d. d. Dovje v Mojstrani. g Konico r zi Konkur/. je razglasi o imovini >Ak . .v.ii nor' družba z. o. z. v Mariboru; dalje o imovini Alojzija Slan?«, trgovca v Šolah pri Ptuju. q XAYr,. pšenica stara Din 320 dr. 325, koruza Dir, 237.F.':. oves Din 295, moka KoTj3 «i;lorca Din W> t A Djn 190. g fitfikoilovalk.i -sladkorna kampanjo. Od 1, okt. 1. M do 30, junija U t. je Čei-iO- slovaška izvozila 621.000 ton sladkorja. V i6tem času je znašal domači konzum 274.000 ton. Jugoslavija je v omenjeni dobi uvozila iz Češkoslovaške 6206 ton sladkorja napram 4481 tonam v dobi od 1. okt. 1922. do 30. junija 1923. g Žetveni izgledi v Romuniji. Letos pričakujejo v Romuniji po kvaliteti znatno slabšo pšenično žetev kakor lani. Nasprotno bo pa količina, kakor tudi kvaliteta pridelano koruze lotos izreduo dobra g Poljski izvoz sladkorja. Za kampanjo 1924-25 je Poljska vlada dovolila izvoz 150.000 ton sladkorja- Vodijo se že pogajanja s angleškimi finančniki gledo posojila za finansiranje uvoza v znesku poldrugega milijona funtov šterliugov. g Angleško-rnska trgovina. Po angleških ofioijelnih podatkih jo uvozila Anglija v teku meseca maja iz Rusije blaga za 3.862.000 funtov šterlingov, izvozila pa v Rusijo za 1 milijon 741.000 funtov. Za drugo polovico leta 1923 so odgovarjajoče številke 7 milijonov 356.000 funtov šterlingov in 2 milijona 579.000 funtov. Iz teh podatkov je razvidno, da je angleško-ruska trgovina znatno napredovala. g Najmanjša delniška družba. Pod firmo Heros, Goldmarkversicherungsanstalt, Akticn--gesellschaft, se je ustanovila v Berlinu delniška družba za transportno zavarovanje. Osnovna glavnica te družbe znaša 1 milijarda papirnatih mark ali desetinka zlatega pfeni-ga, ali v našem denarju 2 pari. g Agrarne carine v Češkoslovaški in Nemčiji. Kakor poročajo listi, nameravajo uvesti v Češkoslovaški znatne carine na uvoz agrarnih produktov. Isto se pripravlja tudi v Nemčiji. g Nova Fordova tvornica v Angliji. Iz Londona poročajo; Ford bo zgradil v Londonu tvornico za avtomobile, kjer bo zaposlenih 10.000 delavcev in ki bo dnevno iz-go4ovila najmanj 500 voz. g Naša produkcija svilenih kokonov. V preteklem letu je znašala produkcija svilenih kokonov v celi državi 693.181 kg in sicer v južni Srbiji 336.716 kg, v Vojvodini 223.179 kg, v Hrvatski in Slrvoniji 91.340 kg, v severni Srbiji 20.464 kg, v Dalmaciji 16.519 kg in nazadnje v Bosni in Hercegovini 2.963 kg. pozabimo, da je špecialiteta tovarne mlečna JVtirim čokolada! Politično pismo i i Dalmacije. V Splitu, v začetku julija 1924. Velecenjeni gospod urednik! Kot bivši avstrijski pokrajini kažeta Slovenija in Dalmacija golovo največ sličnosti v političnem razmerju do naše nove skupne države, a kljub temu je naravnost presenetljivo, kako malo se poznamo med seboj in kako rahli so medsebojni stiki. Povprečni tukajšnji inteligent o prilikah v Sloveniji ne ve mnogo več ,nego da je absolutna domena »klerika-lizmac in povprečni slovenski inteligent meni o Dalmaciji ne mnogo več, nego da je ognjišče orjunaštva in tipična pokrajina orjunaške men-talitete. To naziranje glede Dalmacije in Dal-matincev za prva leta po prevratu tudi ni bilo popolnoma napačno, toda belgrajska uprava je storila — kakor po drugih pokrajinah — prav vse, kar je bilo v njeni moči, da je popolnoma napačno danes. Da je to resnica, nam dovolj jasno dokazuje že dejstvo, da se je Pribičevič pri svojem spomladanskem izdajstvu zadovoljil s samo Slovenijo in delom Hrvatske, dočim je nad Dalmacijo popolnoma obupal in jo še nadalje pustil za eksploatacijski objekt radikalom. Kako popolnoma so se izpremenile razmere v Dalmaciji zadnje čase, uam poleg neštetih drugih momentov najlepše doka2ujcta nedavno naravnost triumfalno potovanje Da-vidovičevo po našem primorju in pa orjuna-ška proslava Vidovega dne v Splitu. V Splitu se je Orjunašt-o rodilo in gotovo ni pretirano, če trdimo, da je bil še pred poldrugim letom Split drtf-eia v vrstah Orjune. Enako tudi ostala dalmatinska mesta in mesteca. A danes? Za Vidov dan so zbobnali v Splitu vse dalmatinsko orjunaStvo, a kiju b temu ga ni bilo niti 100 glav, prebivalstvo ja pa njihove komedije ignoriralo s tako vzorno disciplino, do pri glavni proslavi ni bilo napolnjenega niti polovic/) že itak malega, a najbolj prometnega Narodnega trga. Kakor se je orjunafitvo najprej pojavilo v Dalmaciji, tako bo nedvomno tu tudi najprej zaspalo. Le lena, topa in omejena ✓slovenska liberalna inteligenca' gleda višek svojega žalostnega napredujaštva še vedno v pobalinskih pretepašklh junaštvih. Poleg te orjunaške proslave je lepo pokazalo tudi omenjeno Davldovičevo potovanje, da je dalmatinska inteligenca brezizj urno obsodila Pribičovifievo i/, lajstvo demokratsko stranke ter šla kakor en mož za Davidoviivin, teko da Pribičevič pri prihodnjih volitvah tu morda niti kandidatov ne bo mogel postaviti. Sprejem načelnika demokratske stranke je bi! od Sušaka p« do Dubrovnika povsod naravnost triumfalen in povsod jc bila z nepopisnim navdušenjem sprejeta njegovo misel sporazuma. Po njegovih (prejemih in na njegovih zborovanjih niso sodelovali hhiho njegovi ožji politimi «orni«lieniki, '.. m ver. celokupno h.rvH-3ko prebivalstvo brez. rcllke političnega nre-nričanja, ki jc hotelo a tem manifestirali svo- jo voljo za sporazum med bratskimi narodi. Glede na to tukajšnja hrvaška javnost v Da-vidoviču nikakor ni gledala načelnika gotove politične stranke, temveč reprezentanta boljšega dela srbskega naroda, ki daues pravtako ječi pod samovoljo izvestne klike kakor hrvaški in slovenski. Vkljub nedvomnim lepim in velikim Da-vidovičevim uspehom v Dalmaciji je vendarle dvomljivo, če dobe demokratje pri prihodnjih volitvah v Dalmaciji kak mandat, kajti tudi tu gre politična orientacija in grupacija neizbežno v oni meri kakor pri ostalih Hrvatih ter tudi pri Slovencih in Srbih, namreč v meri narodne koncentracije, ki jo zahtevajo današnje težke politične razmere v državi in napeto razmerje, ki je po Pašič-Pribičevičevi krivdi nastopilo med bratskimi narodi. Razen inteligence, ki je skoro vsa v Davidovičevcm taboru, je prešlo hrvaško ljudstvo z delom srbskih seljakov po ogromni večini v Radičev tabor, dočim je ostali del Srbov pri radikalih. Vse kar jo vmes, je izginilo ali pa le životari. Kakor pri vas v Sloveniji se je pojavila tudi tu v Dalmaciji po vojni že cela vrsta političnih strank od narodnih socijalistov preko so-cijalistov, komunistov, zemljoradnikov, demokratov, Hrv. ljudske stranke, radikalov itd., toda veiika večina teh je zadnja leta brez sledu izginila, tako zlasti narodni socijalisti, socijalisti in pristaši Pribičeviča. Ta izdaja sicer v Splitu listič »Život«, toda niti ne bere ga nihče, naročnikov pa menda nima sploh nobeni'. Da g. minister Grisogono, edini dalmatinski demokratski poslanec, ki je tudi prešel v vladni tabor, ne bo nikdar več sedel v bel-grajski narodni skupščini, čuti menda že danes sam, saj so mu to njegovi volivci pri zadnjem obisku Dalmacije povedali na dovolj nedvoumen način. Podobno so skrahirali tudi zemljoradniki vseh neštevilnih frakcij, kajti ljudstvo hoče povsod čistega vina, jasne politične smeri in odločnega nastopa ter je do grla silo tako diskreditiranega frazarjenja o narodnem in državnem edinstvuc, ki tvori plašč vsem velikosrbskim šovinistom. Med delavstvom tli še vedno precej živa komunistična iskra, ki v sedanjih razmerah seveda ne more zagoreti, dočim o kakih socijalistih ni niti sledu več, kajti tudi delastvo je že davno sito njihovega hlapčevanja Pribičeviču. Dalmatinski del Hrvaške pučke stranke se lepo razvija. Marsikoga je sicer presenetil njen »poraz« pri zadnjih volitvah, toda nas tu je presenetila nenaravna zmaga pri volitvah v konstituanto. Stranka je še mlada ,njene politične, kulturne in gospodarske organizacije so komaj v prvih povojih, zato seveda ne more nihče pričakovati, da bi zmagali med ljudstvom preko noči, zlasti ker stranka ne hlasta za dnevnimi efekti, temveč ker gradi solidne temelje za bodočnost. Kakor hitro pa ozdravi ljudstvo od epidemije radičevstva — in na to ne bo treba čakati predolgo — se pokažejo rezultati našega dela. Posebno mnogo obeta naš inteligenčni naraščaj, saj nas je študiralo samo lansko leto na ljubljanski univerzi nad 20 katoliških akademikov iz Dalmacije, močno smo pa zastopani tudi na zagrebški univerzi. Sicer so tudi pri nas politične prilike jako žalostne. Ker je ostala Dalmacija očiviano pod »interesno sfero< radikalov in nima tu Pribičevič nuiogo besede, smo ostali doslej še precej obvarovani pred Pribičevicevim terorjem, ki ga razvija po Sloveniji in na Hrvaškem, zato pa ječimo pod radikalno korupcijo. Ta se posebno kaže v naših občinskih upravah, kajti zadnje občinske volitve smo imeli. — pred vojno. Kjer so se župani uklonili režimu, so po večini ostali še na svojih mestih, v ogromni večini občin pa pašujejo radikalski komisarji brez kontrole in brez vesti. Da ljudstvo s tem ne more biti preveč zadovoljno, je na dlani. Podobno je tudi z ostalo upravo. Dočim je bila stara uprava vsaj kolikor toliko nestrankarska in je tehnično poslovala v primeri z današnjo naravnost vzorno, je pa danes izvečine le še predmet politične eksplo-atacije po vladajoči stranki. Brezglavi centralizem je pa uničil prav vso njeno vrednost in sposobnost. Proti odločni volji ljudstva izvedena delitev geografsko in ekonomsko enotne dežele v dve »oblastic je uničila še one ostau-ke nekoč še dokaj smotreno organizirane uprave, tako da je dežela potisnjena v svojem razvoju zopet za kakega pol stoletja nazaj. Da v takih razmerah razočaranje in nezadovoljstvo progresivno naraščata, je urnlji-vo, le zakrknjeni velikosrbski šovinisti nočejo uvideti pogubonosnih posledic svoje trme in nesposobnosti. Tal«) se nekoč najbolj »jugo-slavenslta» pokrajina države na vsej črti uvršča, med one, ki niso voljne voč prenašati ccu-tralizma. Avtonomistična fronta more pri prihodnjih volitvah z vso gotovostjo računati tudi na kompaktno podporo Dalmacije. Po svetu. I)r|». tn Iti milijonov ljudi. Na Angleškem /.hI un rdotlBOče brezposelnih od podpor A ■tr/illjii ima pa tako malo ljudi, in šo toliko rodovitne zemlje. Kajti vse tisto pripovedovanje, da je notranjščina sama puščava, Je le bajka. Sir Hugh Denison, je član avstralskega od .oru un britanski svetovni razstavi v Londonu, pripoveduje, da si Avstralija želi angleških priseljencev in da bi jili v najbližji tuirJnčtiosH lahko sprejela .15 milijonov. Vprašanje izseljevanja in doseljovanja je eno naj-vužnejžih velebritanskih vprašanj. V Avstrali- ji ni izučenih delavcev in 6e zato velika industrija ne more razviti. Zato je pač naravno, da odda mati svoj presežek hčerki juga Avstralija si pa priseljencev tudi zares mora iskati. Če bi prišlo enkrat do spora z Japonsko in bi bila mati Anglija drugje preveč zaposlena, bi Avstralija b svojimi 5 milijoni in pol bila v kaj čudnem razmerju do Japonske, ki ima 56 milijonov prebivalcev, brez kolonij. — Prebivalstvo Palestine. 3. oktobra 1922 se je vršilo v Palestini prvo moderno ljudsko štetje in morebiti edino zanesljivo do danes. Sedaj ga je angleški urad priobčil. Prebivalcev šteje Palestina 757.181; od teh je 598.339 mohamedanov, 83.957 Židov, 73.024 kristjanov, 1862 Hindu-jev in indijskih Sikh. Mohamedani se razdelijo v štiri vrste, a so tri zelo majhne, kajti suniti sami štejejo 590.890 duš. Kristjani se razdelijo na petnajst konfesij; najštevilnejši so pravoslavni, ki jih je skoraj polovica, 83.369, rimskih katolikov je 14.245, grških pa 1.1.191. Sanitov je torej 78 odstotkov prebivalstva, Židov 11, kristjanov malo manj kot 10 itd. Največja tri mesta so Jeruzalem z 62.578 ljudmi, potem Jaffa s 47.709 in Haifa s 24.634. V Jeruzalemu imajo pa Židi večino; jih je 33.971, torej 54 odstotkov, kristjanov je 14.699 je 23 odstotkov, mohamedanov pa 13.4J4; je 21 odstotkov. — Cerkve — hiše za klube. »Pravda« pripoveduje, da so v severoruskem mestu Vjatka spremenili samostane in cerkve v klube za delavce in v občinske hiše, med njimi tudi slavni samostan Filiesky. Aleksandrovskij dom l>odo po sklepu zadružnega odbora spremenili v klub za železničarje, kljub temu, da značijo njegovi zakladi in pa bizantinski slog veliko vrednost Slike in kipi pridejo v državni muzej, zvonove bodo pa prelili. — Prebivalstvo Beriina. Oktobra >1920 jo bilo v Berlinu 3,900.000 ljudi, 1. aprila letos so jih pa našteli 4,124.000. Torej se ni uresničilo, kar so prerokovali, da bo število padlo. Isto opažamo tudi pri Dunaju, ki mu je prerokoval dobrohotni Beneš že za 1922 samo od milijon. Pa ima še zmiraj dva. Arheološka izkopavanja v Južni Srbiji. Belgrajsko »Vreme« z dne 22. junija 1924 prinaša dopis' Branka Milakoviča, asistenta seminarja za staro historijo na belgrajski univerzi o izkopavanjih v južni Srbiji. Narodni muzej v Belgradu je prvokrat po vojski letos začel sistematično kopati. Na ustju Črne Reke, pet kilometrov južno od postaje Gradsko, so na hribovitem terenu razvaline starega makedonskega mesta Stobi, ki se že 1. 197. pred Kristom imenuje rt aro mesto, ki je služilo starim makedonskim Lraljem kakor predstraža proti barbarskim plemenom na severu balkanskega polotoka. Tedaj je hi bila glavna zaloga soli za Makedonijo. V rimski dobi je metropola rimske provinciie Makedonije Salutaris. V mirni dobi je bilo zgrajenih veliko lepih stavb. Ob preseljevanju narodov se je sovražnik pojavil tudi pred zi-dovjem Stobov. Leta 479. po Kr. je Teodorik, gotrki kralj oplenil in porušil tudi mesto Sto-be. Na razvalinah se je vzdignilo novo mesto, ki je obstojalo globoko v srednji vek. L. 1014. za časa bolgarskih vojn bizantinskega cesarja Vazilija II. se Stobi poslednjič omeujajo. Kjer je nekoč cvetela trgovina in je bilo bujno življenje, se danes tu pa tam vidijo slabo obdelane njive, melanholična ovčarska pesem prekine grobno tišino, ki vlada nad grobljem. Tu je narodni muzej začetkom junija pod vodstvom kustosa dr. Balduina Saria pričel z izkopavanjem. Naletel je na zidovje starega gledališča, ki je sedaj deloma odkrito. Gledališče je izdelano Iz belega marmorja in se zdi, da je eno izmed najboljše ohranjenih rimskih gledališč v obče. Krajni zid levega krila gledališča, t. zv. »paradoks«, ki je skoraj popolnoma izkopan, meri danes 6 metrov v višini, a sedaj se ne ve, koliko je še porušenega. Zid je zgrajen iz velikih marmornatih kvadrov, ki so 3 metre dolgi in jI! meter visoki. Na ta zid se naslanja vrsta stopnic, ki vodijo do sedišč. Na zidu so Daleteli tudi na vrata, ki so zvezane z orkestrom in gornimi sedišči. Velikost gledališča se sedaj še ne more točno označiti, a prečnica meri najmanj 80 metrov. Celega gledališča lelos ne bodo mogli odkriti, ker celo Narodni muzej v Belgradu ne razpolaga s tolikimi svotami, ki bi odgovarjale tako velikemu poslu. Prag omenjenih vrat leži 7 metrov pod zemljo. Še deseti del ni odkrit. Zdi se, da je bilo 479. 1. po Kr. porušeno, ko je Teodorik oplenil in porušil Stobe. To potrjuje tudi dejstvo, da se v zidovju velike zgodno krščanske bazilike, ki leži neposredno severno od gledališča, nahaja nekaj sedežev, vzetih iz gledališča. Ta bazilika pa je zgrajena koncem petega ali šestega stoletja. Pri tem delu so našli tudi staro mestno obzidje, na katerem so imeli 1. -1915. francoske čete svoje rove. F. K. Mnnftn kraljpjip in iskane Markove kapljico proti motenju prebave in bolečinam v žclodcu iz Mestne lekarne v Zagrebu dobite odslej vedno v lekarni Leuslek. Naznanila. Prostovoljno gasilno društvo na Mirni prt redi, dne 20. junija 1924 veliko vrtno veselice na Klobučarjev em vrtu z bogatim vzporedom. Med veselico svira godba Obrtnega društva iz Novega mesta. Dr. Joža Glonar: »Veronika Deseniška« v srhskem prevodu. »Srpski književni glasnik« prinaša že dalje časa obširno študijo o Otonu Zupančiču, ki jo je napisal Niko B a r t u 1 o v i č, nekdaj urednik »Književnega juga«, danes upravitelj narodnega gledališča v Splitu. Ta študija je plod dolgoletnega zanimanja pisca za slovensko književnost, s katero se je seznanil najprej v Pragi, pozneje pa do dobra v Gradcu, kjer je študiral slavistiko. Prvi plod teh študij je bila obširna razprava o Ivanu Cankarju, ki jo je iz pisčevega peresa prinesel »Književni juge že 1. 1919 in ki je bila sploh prva obširnejša študija o Cankarju, ne samo med Srbi in Hrvati, med katerimi je že 1. 1903 M. Marjanovič z daljšim člankom v zagrebškem »Vijencu« obrnil pozornost srbskohrva-ške čitajoee javnosti na mladega Cankarja. Obe študiji Bartulovičevi, o Cankarju in Zupančiču, bosta izšli skupaj v knjigi, kar bo brez dvoma mnogo pripomoglo popularizaciji slovenske književnosti med Srbi in Hrvati. Enakemu namenu služi tudi že star, toda še ne izvršen Bartulovičev projekt: izdati izbrana dela Ivana Cankarja v vzornem prevodu. Baš one dni, ko se je v Ljubljani dotifka-vala željno in z napetostjo pričakovana »Veronika Deseniška«, ue je v Beogradu že tiskal srbski prevod njenega petega dejanja. Prinesel ga je sedaj »Srbski književni glasnik« v svoji številki z dne 1. julija, str. 332—343; prevod je oskrbel M. D ž o n i č. Džonič se je že v času pred svetovno vojsko pečal z našo književnostjo; dokaz njegovega intenzivnega pečanja z njo je prevod »Martina Krpana?, ki ga je 1. 1909 prinesel »Srpski književni glasnik«. Po prevratu pa se je par mesecev mudil v Ljubljani, kjer je — ne prvič — zbiral gradivo za svojo doktorsko disertacijo »Srbi in njihova književnost med Slovenci«. Da je njegovo zanimanje za našo književnost ostalo trajno, pričata članka o Cankarju in Stritarju, ki jih je »Srpski književni glasnik« priobčil lansko leto, priča pred vsem prevod iz »Veronike Deseniške«, narejen naravnost po pesnikovem rokopisu. Iz zunanjih okoliščin je lahko sklepati, da Džonič za prevajanje ni mogel imeti mnogo časa na razpolago; to se vidi že na zunaj tudi prevodu, ki s svojim zunanjim licem kaže, da je izvirnik pisan v verzih, dočim prevod sicer verno sledi verzu za verzom, vendar pa verzi-fika-a v njem ni enotno izvedena. Ker ae b< » ■ mika Deseniška« brez dvoma prevedb »hrvaščino — mogoče bo prevod oskrt. i . . lič sam — pač ne bo odveč, če ta prvi poizkus denemo na kritično rešeto in Džoniča ali kakega njegovega naslednika opozorimo na to ali ono. Džonidu je delal preglavico »pravdač«, ki ga je Zupančič vzel iz našega starejšega jezika; ker ga v Pleteršniku ni našel zabeleženega in ker mu Kaspretove in Dolenčeve študije o jeziku naših starejših juridičnih listin niso znane, ga je bolj po slutnji, toda kolikor toliko dobro, prevedel z »islednikom«, pač ker je po situaciji videl v njem nekakega preiskovalnega sodnika. Značilen prevod pa je v verzih »ko je še burilo življenje v meni, v življenja burji«; ta par značilnih besedi, ki sta v zvezi med seboj, je Džoničevjmu očesu ušel, ker prevede prvič »strujao«, drugič pa »bura«. — V Joštovili besedah, da Friderik »odklanja vsak prigovore ima »prigovor«, kakor v slovenščini sploh, drugačen pomen ko v srbščini in se torej ne sme kratko-malo prepisati. — Džoniču dela težavo plastika in svojevrstnost Zupančičevega pesniškega izraza, ki je v njegovem prevodu tu in tam medel, brezbarven ali pa nadomeščen z neprimernimi surogati. »Ti si navmil me na ravno cesto« prevede s »pravi put«, »z neprizadetimi očmi« s »pronicljiv«, »ki jo je Bog prižgal v nje čisti duši« s »podario«- dasi se v vsem sledečem figuralno govori o žgočem, žarečem svetu, ognju. Enako medlo in slabotno je »Če ženem stvar na pravdo« preveden z »izne-sem«, »ljubezni silni pala sta v oblast« s »podlegli«, ali pa na pr. »in se je z a k r -1 e ž i 1 a na plitkemu naravnost napačno z »niktie«, dasi je bila prava beseda »zakržlja-vila« prav blizu (pa mogoče v knjižni srbščini ni običajna!). — Verz »Nikdar še nisem sam« bi se pač tudi v originalu moral končati s tremi pikami, ki bi ga naredile bolj pomembnega in umljivega ko samo ena. — Posebna značilnost Džoničevega (ali tudi srbskega?) sloga je, da prevaja močno intenzivni akuzativ (značilen tudi za Pregljevo dikcijo!) v raznih značilnih frazah z bolj mirnim, ustaljenim lokalom. »Tako se vse gubi v temo in molk ... in moja tožba plaka v brez-odzivnosti« je prevedeno z lokali, kakor še kesneje n. pr. vera »povila ga bom tebi v roke, med h oje angelje ga bom rodila« in »da sem zakričal sam v tvoj sveti molk«. — Na zelo pomenljivem mestu je ostala fatalna tiskovna napaka: »Kaj si se zdrznilo ob tem imenu« je prevodu natisnjeno »zgrozio«, nam. edino pravilnega »zgrozilo«. — Precej brezbarven jo prevod partije »Ti, ki si dahnil vame an-gelja . . . sopeš v korenine in kali . . . dihaj i vame«, kar jo Džonič prevedel s »podario . . . dajeS života ... daj daha« in tako tudi razbil figuralni sestav celega odlomka, od ka- terega je »daj daha« samo še majhen ostan-ček. — »Celd že glad« ni prav preveden s »sasvim«, pravilno bi bilo »čak i«. — Zdi se, da dela Džoniču preglavice slovenski »saj«, ker prevaja »Saj kruh si ti« s »Pa« (nam. pravilnega »Ta«) iu »Saj vem« z »Ipak znam«! — »O, p o 11 e -bodi to znamenje < ni prav prevedeno s »poslec, prav bi bilo mogoče »onda«. — »Čakaj, da se razgledani« je v naglici krivo prevedeno, kakor da stoji v izvirniku »Čakaj, da te razgledani"". — V prevodu »Taki mi vere Abrahamove« bi bil Džonič pač lahko pridržal staro obliko »Avraamove«, kar bi dalo ravno korekten verz. — V prevodu stoji kot predzadnji verz med Friclerikovimi besedami »Sve če biti nekako: Celje, i svet, i sve . . ki ga slovenski tisk nima; opozorilo našim učenjakom, da bo pri študiju geneze »Veronike Deseniške« treba upoštevati tudi ta srbski prevod in ne samo prvi tisk v »Ljubljanskem zvonu«. Knjiga »V. katoliški sM v Apostolski nuncij nadškof Pellegrinetti je izdal o knjigi med drugim tole sodbo: »Izvrstno delo je eleganten in prekoristen dokument živahnega katoliškega gibanja pri Slovencih. Ni dovolj samo prisostvovati katoliškemu shodu, slišati prekrasne referate o versko-nrovnem preporodu, delati primene sklepe, kako naj se posamezniki in država navzamejo krščanskega duha, ampak potrebno je, da se vse t>> ohrani v spominu in v dejanjih izvrši. Da to laže dosežemo, v to bo služila ta knjiga.« Škof dr. Josip Srebrnič je pisal odboru V. kat. shoda med drugim sledeče: »Knjiga je v resnici sijajno uspela. Vidi se ob vsaki strani, kako je odbor ... z isto ljubeznijo mislil nanjo, kakor je mislil in delal, da se V. kat, shod čim najlepše izvede. Naj ga dobri Bog blagoslovi pri knjigi, kakor ga je blagoslovil pri shodu.« pr V petih letih okrog sveta. Spisal Josip LaT ti žar. Samozaložba. RatePe-Planica 1924. (24 Din, po pošti 25 Dir. Dobi se pri pisatelju založniku ali v prodajalni H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.). Po vsem svetu je znan roman Robinson Crusoe. Rousseau pravi, da bo roman prva knjiga, ki jo dobi njegov gojenec Emil v roke in da ostane navzlic precejšnji navlaki dolgo časa vsa Emilova biblijoteka, ker je tako zanimiva in tako poučna. Popisal je Pobinsonove dogodke najprej francoski jezuit, misijonar Vit Tachard (okrog 1. 1650—1712). Ko pa se je bil vrnil Robinson, pravzaprav Aleksander Selkirch, iz Fife na Škotskem domov v London, se je sešel v neki krčmi, kamor so zahajali mornarji in gušarji, s pisateljevem Danielom d' Foe in po njegovem pripovedovanju je spisal De Foe svojega Robinsona 1. 1719. Pisatelj Lavtižar, župnik v Ratečah, ki je spremljal z duhom in srcem svoje ljube žup-ljane, vojake v veliki vojni, po bojnih poljanah, skrbel za pismeno zvezo med vojniki in njih rodbinami, tolažil svojce padlih mladeni-čev in lajšal njih trpljenje, ki je vzidal po vojni v cerkveno steno v Ratečah spominsko ploščo z imeni vseh župljanov, ki so padli v svetovni vojni, je postavil trajnejši spomenik svetovne vojne, svojim rojakom s potopisno povestjo »V petih letih okrog sveta,« Kar so mu pripovedovali in kar so mu popisali domačini, ki so se bojevali z Rusi, ki so preživeli dolga leta v ujetništvu iu se skoz trpljenja in nevarnosti povrnili v domovino, to je zbral Lavtižar v zanimivo in poučno povest, kjer ne beremo izmišljenih dogodkov razbrzdana domišljije, kjer se no razkrivajo umazane globine pokvarjenega srca, ampak preprosto se pripoveduje, kar so v istini doživeli mladeniči krepke volje in zdravih živcev, ki so v zaupanju v Boga in sebe tiho nosili svoj križ. Pisatelj nas seznani s Sodarjevim Fran-celjnom iz Srednje vasi, ki mora ob izbruhu vojne zapustiti domačo hišo in mater in nevesto. Kot četovodja se bojuje Francelj v nesrečni Brudermannovi armadi. Na bregu Gnile Lipe obleži ranjen. Rusi ga ujemo in odpeljejo v bolnico najprej v Przemislane, potem v Lvov in vKijev. Ko se mu je tam roka pozdravila je moral kot ujetnik na delo. V Kijevu pa je dobil več rojakov ujetnikov, Potočnika in Primožiča, Bogolina in Jeriča in Štajerca Ne-deljka. Vsi skupaj so morali kmalu odriniti v Caricin ob Volgi in naprej v Astrahan. Iz Astrahana sta poskusila Francelj in Nedeljki ubežati, a kozaki so ju hitro zasledili in nazaj privedli. Nato so jih odpeljali Rusi skoz Sara-tov, Samaro, Ufo, Zlatoust črez Ural v Čelja-binsk, ki leži že v Aziji. A v Čeljablnsku niso ostali, morali so naprej v Omsk in v Tobolsk, kjer jim je umrl tovariš Bogoliu. V Tobolsku se jim ni godilo slabo, a čez poldrugo leto so jih poslali v Irkutsk. Tu so moseca junija .1917 zvedeli, da je car Nikolaj odstopil. Nered in zmede v vsej upravi so naznačile nastop socialistične in boljševiške vlade. V splošni zmešnjavi sla Potočnik in Primožič zbežala iz Ir-kutska. Drugi trije so si preskrbeli dobro plačane službe in premišljevali in sklepali, kako bi se povrnili v domovino. Sklenili so, da se ne vrnejo po tisti poti, po kateri so prišli, ampak da pojdejo po varnejšem potu naprej pro- ti vzhodu, češ, ker je zemlja okrogla, morajo slednjič vendar priti domov. Da bi si nabrali denarja, so začeli kupčevati s kožuhovino. Spomladi 1. 4918 so skrivaj zapustili Irkutsk in pri Kijahti so stopili brez posebnih ovir na Kitajska tla. Kot trgovci 30 potovali z mongolsko karavano skoz puščavo Gobi in došli v mesto Kalgan, kjer so pregovorili nemškega ujetuika Frica Eisenbergerja, da je z njimi vred ubežal. Videli so Peking in druga kitajska mesta in se peljali najprej na Japonsko. Pisatelj porabi vsako priliko, da nam zanimivo popiše kraje in ljudi. Tovariš Jerič so je na Kitajskem z opijem upijanil in nevesti lahkoživega Franceljna bi bila kmalu brhka Japonka ženinovo srce ukradla. V začetku avgusta 1918 so se odpeljali iz Japonske proti Ameriki. Pristali so na Havajskem otoku (Ho-nolulu) in dospeli proti koncu avgusta v San Francisco v Kaliforniji. Tu pa so jih pridržali kot vojne ujetnike, češ, da je Amerika še vedno v vojni z Nemčijo in Avstrijo. 20. nov. 1918 pa se jim je naznanilo, da so svobodni, ker je vojna končana. Naši fantje pa niso imeli več denarja za pot. Nekako pol leta so delali kot rudarji in si prihranili potnino. V mestu Denveru so dobili več Slovencev in zlasti gostoljubno Flutovo rodbino iz Bele Krajine, ki jih je priporočila prijatelju Drobniču v Chi-cagi. 12. avg. 1919 so bili že v New Yorku, odkoder jih je odpeljal parnik Mukhacen na Azorske, na Kanarske otoke in najprej do Ma-lage na Španskem. V Malagi jim je umrl zvesti tovariš Fric. Ostali trije so se odpeljali z amerikanskim paraikom Wilsonom v Neapelj in iz Neaplja v Trst. 16. sept. 1919 so došli v Ljubljano, ki je bila med tem časom skoro samoslovensko mesto postala. Mnogo so doživeli fantje in zato pravi Ne-deljko (pag. 162) ves ponosen: »Lahko bi nas porabil kdo za junake imenitne povesti, ampak s tem razločkom, da bi bila povest vzeta iz resničnih dogodkov našega petletnega potovanja.« Ta želja se je junakom tudi izpolnila in na Franceljnovi svatbi, sv. Blaža dan, je napil domači župnik ženinu, nevesti in vsem svatom in dostavil: »Ti pa, moj sobrat v Gospodovi službi, vzemi pero v roke in spiši zgodbe naših svetovnih popotnikov njim v slovo, nam c pouk, v spomin poznim rodovom!« Povest je zanimiva in lahko umevna, da bralec takoj spozna, da pisatelj ve, kaj piše. S posebnim veseljem jo bodo brali vojaki svetovne vojne, zlasti vojni ujetniki, ki so se srečno vrnili v domovino. Dogodki, ki se opisujejo, so sami na sebi tako poučni, da bi posebnih naukov nič ne pogrešili. Če se bo pa komu morda zdelo, da govore naši junaki semterija premodru in preučeno, ta naj pomisli, koliko so sveta videli in koliko doživeli! In tak človek naj ne bi bil zgovoren in poučen? Le škoda, da ni izdala ie lepe knjige družba sv. Mohorja in je spravila v roke vsem tistim, katerim je v prvi vrsti namenjena! — Dr. Fr. D. pr. Dr. Jože Rus: Slovenska zemlja, kratka analiza njene zgradnje in izoblike. Splošna knjižnica, znanstvena zbirka št. II. v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 48 strani 8°. Cena broš. Din 24.—, vez. Din 32.—. S to novo knjigo našega znanega geografa in statistika dr. Jos. Rusa je naša znanstvena literatura zopet obogatela za važen in zanimiv geo- morfologičen spis. V prvem delu razpravlja spis o gradbeni zgodovini slovenske zemlje, o njeni paleogeo-grafiji in tektoniki; drugi del pa obsega pre-obraženje površja slovenske zemlje in govori o torriiarnj pokrajini o razvoju rek in o lede-niškem preobražeraju tal. Spis zaključuje s teorija o jezeritvi cerkniškega polja. — Posebno zanimiva je v tem poglavju avtorjeva avtorjeva teorija o jezeritvi cerkniškega polja. Lepo in okusno opremljeno knjigo v veliki osmerki spopolnjuje 10 jasnih in čistih slik, ki posebno nazorno ilustrirajo posamezna tooke razprav. Da je delo še bolj pregledno, je na koncu dodan stvarni register, ki izdatno olajšuje uporabo knjige. Prepričani smo, da bo knjiga vzbudila veliko zanimanje v vseh znanstvenih krogih, posebno še, ker nudi budi v term inologifinem oziiru mnogo novega in zanimivega materijala. — Ker je ta zvezek Predobra — predobra ti je bila! Tebi, ki tega nisi zaslužili Že ko je odhajala, sem jo prosil. Jaz si ne bi storil nič iz ljudi, tudi otrocičlca bi bil vzredil. Kolikor potrebuje tak otročiček, si zasluži končno tudi še ubog hlapec. Toda ni hotela — tebe je ljubila — in ti si jo odpodil.« Zopet preneha. Nato nadaljuje Gott- lieb: »Mesec dni sem se srdil nanjo. Potem pa nisem mogel več vzdržati, šel sem za njo. Hotela je iti v Liegnitz in si najeti stanovanje. Jaz za njo v Liegnitz. Spraševal sem z a njo pri mesarjih, pekih, trgovcih, kočarjih. Nihče ni nič vedel o Marti. Vrnil sem se zopet domov. Sto in stokrat sem bil pri starih Hellmichovih in vprašal, če kaj vedo o hčeri. Jokala sta, vedela pa nič. In danes dobim prvo poročilo po šestindvajsetih letih! Umrla v težki uri — brez pomoči — zunaj na polju.« — »Meni — se vrti v glavil« 1 niear in odide iz hleva. Dol),o da se je vrnil. Mripavo reče Zdaj je vse minilo! Nf praviti. Kaj mi jo f>a zdaj Gottlieb Penker ga os > glasom, ki se mu je tresel c ruv pravi: »Mislim, da je to j-vutio! moraš! Prav tako je tvoi "t told ali Kristina, prav * ; - »Pridržati — pridrži ■ Kaj bi rekla Ana?« : rtv je jtil-jalo, voč po- eda. 7, rjenosn* idržati ga Kakor Ber-»trokl« ne morem! »Ana? — Ti — ti — ti strahopetec ti! Seveda, če mora ubogo dekle to verjeti, če mora bolj bedno poginiti kakor živinče, to ni nič — ampak — to bi bilo strašno — če bi se ta malo jezila ali razburila.« »Ne govori tako! Jaz ne morem vendar — jaz, ki imam tako mesto v vasi — štiri leta je bil zaprt — prišel je z berači in potepenci.« — »Kdo pa je kriv?« vpije Gottlieb. »Nimaš ti tega na vesti? Štiri leta in da hodi z godci in vse? Hartmann, če boš zdaj zopet nesramen, stopim na ulico in novem vsem ljudem v obraz, kakšen mož si.« »Tega ne boš storil, ko si bil vse življenje v moji hiši.« »To bom storil, kakor resnično stojim pred teboj! Vse življenje sem bil v tvoji hiši — res! Pa sem ti tudi vse življenje pošteno služil. Še kakega lopovstva pa ne dopustim.« Hartmann se nasloni na steno in zapre oči. »Le stori! Razvpij me! Vzemi mi zakonski mir!« Gottlieb se nasmehne. »Zakonski mir, to si dobro povedal! Če imenuješ svoje večno hlapčevstvo zakonski mir —« »Žena ima svoje pravic«.« »Da, zdi se mi, da samo žena, drugi nihče, ne ti, ne Kdo drugi.« »lega ne morem storiti! Kaj bi rekli ljudje, ko sem župan, cerkveni ključar in imam sam družino.« »No, potem sva midva pri kraju, Viljem. Stori, kar hočeš, in jaz bora storil, kar hočem.« Sottlieb se obrne k vratom. »Gottlieb, menda vendar ne boš —« »Da, bom! Najprej bom povedal godcu, potem starima Hellmichoviina, dedu in babici, nato tvoji ženi, slednjič bom zvezal svojo culo in šel.« Gostilničarja polije pot o dstrahu. »Gottlieb, ostani vendarl — Saj hočem. — Glej lahko bi z njim govoriii, — lahko bi mu dal deset ali trideset tolarjev —« »Ne delaj se preveč imenitnega, Viljem! Žena bi vendar prišla na to, ker ti šteje vedno denar. Ne muči se! Ne poznani usmiljenja. Z Marto tudi ni imel nihče usmiljenja.« »Gottlieb, moj stari prijatelj!« »Zdaj je konec prijateljstva. Do jutri zjutraj imaš čas za premislek. Če se do takrat no boš spametoval, veš, kaj bom naredil.« Odide. Hartmann se usede na korit-nico in si zakrije obraz z rokami. Tako sedi dolgo. Nato ugasne svetiljko in se splazi ven. Dr. Friedlieb gre pravkar po cesti. Če bi on zvedel! On bi šele zahteval, da mora obdržati godca. Saj je že itak zahteval. Žena, žena! In ljudje! Kako je temno! Vendar majhna vratca, ki zapirajo poljsko pot, po kateri se gre na postajo se še vidijo. Tam se je zadnjič ozrla, ko je odhajala. Vratca 1 Še vedno so ista. Od črvov razjedena in stara. Škripljejo in stokajo, če jih kdo odpre. Zdaj buta ob nje nočna sapa. Kako trdno stopa po poljski poti! Stari spomini se zbude v Hartmanno-vem srcu. V temnih nočeh je vedno navdajal strah teea boječega človeka. In kot vsi slabiči je ljubil grozoto, iskal jo v starih, raztrganih knjigah o strahovih in duhovih. Tudi zdaj ga zgrabi slaboten strah, ki ne da bežati, ko gleda po temnem poljskem potu. Nenadoma se strese in se nasloni v bednem stanju na drevo. Vihar je zdrobil s?ara vratca. Zaječalo, zahreščalo je — zrušila so se na tla. Odprta je pot in nekaj ledenega, brez-telesnega prihaja čez cesto proti hiši. Hartmann se usede na klopco pod drevesom. V hišo ne more iti. In vendar ga trese mraz in strah.--- Daleč po bregovih in dolinah se razteza jesensko polje. Rjavo in uvelo je vse, trava in cvetka ob meji, in med suhim str-niščem leže zgubljeni pšenični klasi. Ubožica z bosimi nogami stopa po ostrem strnišču, z objokanimi očmi in odprtimi ustnicami. In pesem hrepenenja in bolesti poje. Otroka išče. Tam ob robu pota žari bledordeča svetloba. To je madež od materinske krvi. Tam ob robu pota se sliši v nočnem pišu tožba po svetoči mladosti in tih otroški jok. Toda otroka ni. In ubožica z bosimi nogami stopa po ostrem strnišču. Na črnem nočnem nebu se skriva za temnimi oblaki luna. Bela svetloba mogočno, tuje in strašno odseva, kot da bi iz širnih daljav prihajal sodnik v svitu in grozi. Ubožica se ozre v hrepeneči bolesti kvišku. Ne prosi maščevanja, milosti proei. Za otrokal ŠENTJANŠKI PREMOG rseh vrst in Tsake množine nndi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD gentjanškega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10. Novo T Novo I STAVBENIKI! Namesto ielezobetonskih konstrukcij, osobito preklad, dobavljata: stavbeno podjetje Jakob Accetto, sin ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2. Uosmke sistema „SE8DEI" kot preklade, stropnike, povlake, stebre i. t. d. po naročilu. — Ogleda se jih lahko vsak dan. Ljubljana, Tabor 2. Saldahontt Strace, MagaMSftc Mige, —■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■»»■■iiiKMiMirreM^ amerihanshe iournaic otHemalne Knjižice itd. Knjigoveznica K. I. D. t IJui>I|miI - Kopitarjeva ulica 6/11. Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka tovarna slamnikov in klobukov v Domžalah, Stob 50. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št, 5. B— Modna manufakturna trgovina | Ifflilko CcSnlk, Lioniiniie f Lingarjeva — Stritarjeva ulica | vsled končavanja letne sezije, | I svojo ostalo zalogo, po zna- | ino znižani ceni. £ oar- KROJAŠKA DELAVNICA m Kvas SE PRESELI koncem julija v FLORIJANSKO ULICO štev. 3 — nasproti Št. Jakobske Sole. — Se priporočam za nadaljnjo naklonjenost! ■an«flwjM»i trnom——— Strokovni urar za popravilo žepnih, ftudilnlh. stensnih. Kontrolnih m EJlJBiJmik, Tržaška cesta 8. tUT- ali ENODRUŽINSKO VILO v meslu oziroma neposredni bližini mesta, do zneska 300.000 Din, katere izplačam TAKOJ v gotovini. Predpogoj, da se lahko takoj vselim v eno stanovanje. — Ponudbe le direktno od prodajalcev pod šifro: «ZANESLJIV KUPEC* štev. 3961 — na upravo »Slovenca«. sHHMStcas^ss^jnasHi! Lno. l€3?o gft poceni in kamgsrn, hlačevlno, cefir, tiskano (druk) platno, volnena blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini P. STERMECKI, Celje. Kdor nt verlame, naj 59 sam prepriča. Zaiosa velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. nserirajfe v »Slovencu«! Dobro jc vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali pa tudi v priprosti majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj VELETRGOVINA OSVALD DOBEIC Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto «Kalodont-Eli-da* ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah. 3153 Bohoriča ul. 42. 1 ZNIŽANE CENE za OTROŠKE VOZIČKE! Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvo-koles .TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. — Istotam se dobijo po znižanj ceni nova dvo-kolesa, mali pomožni motorčki, šival, stroji in pneu-matika; sprejemajo se v polno popravo za emajlira-nje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki fianko. 2722 VSE VRSTE REKLAMNIH NAPISOV za Ljubljanski velescjein, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih — dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka Pristou & Bricelj, Stl ulica 6. — Strokovno izučena specialista za črkoslikar-stvo v vseb panogah te stroke. Špecialitcla: steklene napisne firme, slikanje držav, in drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciz-nejšega modernega sloga. — Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče ista točno dobaviti. — Telefon 908. — Ustanovljeno 1903. Uradno K©BfiC£&i0Il&raH© podjetje za zgradbo1 inštalacije in £€Mlra!S3e ftffirjave if, hišne Ijena, Aškerčeva val* 17 YeJ-631 Projetairailie mestnih in občinskih vodovodov in kanalizacije. OprSIDO kopalnic, oraloic, klosetov itd. PrOraCllItf in projekti za vse vrste centralnih kurjav. Inftsnfersko strokovno vodstvo pisarne. S^rOfl^ŽSlS in montiranje vodnih turbin. Trgovino inštalacijskega materiala in armatur. .............................................i..................................... Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga 9K91 na veletrgovino manulakturnega blaga VILIM PICSC podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, srcdišnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telcf- 334> kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah in vrlo solidni postrežbi. NA DEBELO i NA DEBELO i lii;-'i!iiiiiiMiiiiiiiii;iiiiii»miiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!imwHiiiiiiiiiiii!iHiiiiii I St. Vid nsd LJubljana Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, rolo itd. Popravila se sprejemajo pač ni nobeno \ prizna«© pa te, sla iiiia paša prava domača IMUNSKA citto-rlja zelo prijetem oftns. pra¥ lepo barwo m Bzreslgso dobro Kaftovos* - lord zasluži. «la se nporablta v v§aKi sl©w€isslci r®©Ill. 3973 Naznanjam, da je ravnokar došlo večje število J®- KOVINASTIH ICRST. Zaloga vsakovrstnih rakev od priprostih do najfinejših, kakor vseh zraven spadajočih predmetov. — V slučaju potrebe se priporočam. — Z odličnim spoštovanjem M. Godala. Popolnoma varno maHeift® svoj sSsnar pri v Ljubljani, r, z. z o. z. ki sa ie PRESELILA Iz hiše Uršullnskega samostana na Kongcesncm trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi cesti poleg hotsla ..UNION". Hranilne vloge se obrestujejo z ozirom no višino zneska In odpovsdnl ta?. Varnost za hranilne vloge !• zelo dohra, ker ooieduje Vzajemna posojilnica vedno delnic stavbno delniške družbe hovela ,.Unlon" v Ljubljani. — Vrhulega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemlllšč v tu In Inozemstvu. - Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. (Handstrickmaschlnen) Ročni pletilni stroji nemški fabrikat; stroji za okroglo pletenje (Rundstrick. masehinen) avtomatični, ameriški fabrikat; sukala (Spulmaschinenk stroji za sirovo pletenje (Rauhmasch.)j IGLE vseh sistemov, so stalno v zalogi pri Alfredu Kozma, Osijek I., Županijska ulica 42, Glavno zastopstvo tvrdke Felix Lederer, Wien. 3743 Na jako prometnem kraju v Gaberju pri Celju se proda 4 sobe, kuhinja, 1 oral vrta s sadnim drevjem, vodnjak z dobro pitno vodo, hlev za 2 govedi, 2 svinjaka, drvarnica in pralna kuhinja. — Hiša se nahaja ob cesti ter je pripravna za vsako obrt ali trgovino. — Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Cena jako nizka. — Ponudbe se prosi pod »Ugodna prilika štev. 3908« na upravf Slovenca. HrasBsaasinrcHBBBBBSSBnBBHnBBBBBB ZA NEWYORK s brodovima Američke Vlade. Kabine trede klase su čiite i provetrene. Velika paluba za šetnjn. Prostorije za zabavn. Učlivost i predusretljivost oficira i mom-čadije od velike sn koristi za one, koji prvi put idu za Ameriku. Kujua je bogato snabdevena i bez pore-djenja. Za Boston i Philadelphiu šalemo puinike o našem trošku od Newyorka. Tražite besplatuo kataloge i red plovidbe od (JUKAJTED STETS LAJNS) Beograd, Palata Beogr.-vdiki-ZaJi-iige; Zagreb, Mlhanovičeva iiva l;r. 2, prsko od kolodvora; Ljubljanu, Dunajska ceela lir.'29; Sarajevo, Aleksandrova uhoa l>r. 52 STROINE -TBVARHE i LIVARNE i d. v LjUSJlIani 1|P KP A ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. zoliievoile cenik! Stroški pri vporabi bencina. Adaptiral svoj auto-lrakfior ali stabilni motor s patent. H AG-generatorj cm. Kuri Z Prospekte In reference daj« J Ljubljana : Teie/on 560 Bohoričeva ulica 24. Stroški pri »porabi oglja. ZLO A J v večjem mestu Slovenije se proda radi bolezni. Zelo dobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120—150 hI vina! Potreben kapital okrog 250.000 Din. Pojasnila daje: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov trg štev. 16. 3915 11 .Ur. Oddelek I. CENim tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene. oddelek n. STROKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, za vso nameno, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek m. [siROII Sodelovanjem naših oddelkov I. in TI. najboljše zvezo! Zato dobavo vseh strojev in naprav. — Prezidave. — NaCrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeui-Drssden (Oeutschland). izdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Franc Krenižar v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Uubliani.