170. štev.
Velja v Ljubljani in po polti:
cel« leto ... K MO-— pel leta ...» KO-— ietrt leta . . , „ 60 —
n rcesec . . . „ 20 —
la inozemstvo:
ftlo lete ... K 400-— pil leta. ... » 300-— cetri leta ... „ 100 — ia isesec	„	35-—
V Ljubljani, sobota 17. julija 1920.
Poštnina plačana v gotovini.	|0|-0
Za Ameriko:
celoletno	.	8	dolar,
polletno .	4	dolarja
četrtletno,	.	.	2	dolarja
*%/ '*olkl naj pošlijajl o/
'h
*«ie
'kaznjcl.
Ogia porabljen 1 . iitok
.najo po m la sicer .* 55 mm
enkrat 2 K
za večkro- nopusi.
Uredništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  	štev.	8.	Teleion	štev.	44.	..—m
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov t. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. — —......Rokopisi se ne vračajo.	r...............~
Spopad med predstražami pri Rakeku.
Logatec. 16. iuliia. (Izvirno poročilo.) Sinoči okoli oolnoči le prišlo na demarkacijski -'rti ori Rakeku do snopada med italdajnskimi in našimi predstražami. italijanski voiak te brez povoda ustrelil nroti naši straži. nakar »e prišlo do živahnega medsebojnega strel jan la. Padlo le okrog 80 strelov. Italiiani so alarmirali vse
svoie vojaštvo in aa poslali iz prenočišč na demarkacijsko črto v lav. ke. Proti jugoslovanskim pozicllam so postavili več 15 cm topov. Čakali so na nanad Jugoslovanov do hitra, ko oa so videli, da le ntihov strah prazen, so se počasi izvlekli iz iar-kov zooet na prosto. 2rtev ni bilo, vsaj na naši strani ne.
Sirah pred Jugoslovani.
Logatec. 16. tuliia. (Izvirno poročilo.) Poplašeni vsled zadniih dogodkov v Trstu in iz strahu, da Srbi ne nrekoračiio demarkacijske črte. vozarilo Itlilani na demarkacijsko črto ori Logatcu velike množine voiaštva.
Kliub oduoru od strani italijanskih železničarjev prihataio vlaki v Logatec popolnoma neovirano. Tekom zadniih dveh dni ie dospelo na de-markaciisko črto več vlakov s pehoto in topništvom.
Progonstva Jugoslovanov.
Trst. 16. iuliia. (Izvimo poročilo.) ?o mestu patruliraio tolne fakinov in arditov. ki nanad.aio vsakega Slovenca. katerega zalotijo na ulici.
PRIHOD ANGLEŠKE IN FRANCOSKE PLEBISCITNE KOMISIIE.
LDU Celovec. 16. Iuliia. Davi ob osmih sta dospeli semkai britanska hi francoska sekcila plebiscitne komisije s posebnim vlakom iz Osten-de Predsednik glasovalne koruKite orlkovn:k Pech in načelnik francoske sekciie grof Chambrun dosneta Drel-kone lutri v Celovec. Tudi italilan-ska sekcija in nien načelnik princ porghese orideio nrihodie dni v Celovec
AMERIŠKI admiral prevzel POVELJSTVO V SPLITSKI LOKI.
LDU NVashington. 15. iuliia. (Brezžično*. »Associated Press« lavlia iz I rsta. (Ja le ameriški admiral prevzel v splitskih vodah vrhovno povelt-stvo. da se preprečilo nadaljnji incidenti med Tugosloveni in Italijani.
ITALIJANSKI POSLANIK PRI MINISTRU NINČICU.
LDU Beograd, 15. iuliia. Oprav -nlk tukaišniega italijanskega poslaništva ie bil včerU popoldne celo uro na nosetu ori names-n ku ministra M zuname stvari or. Ninčiču. Galanti « prišel povodom krvoiitia v Splitu n zastopajoč italilansko verziio o iem dogodku ie govoril v orecei na-Jutem tonu. Ko pa ie izvedel o novih
Trstu in nJ’ p Sj?* 'S*ItalHani storili v Irstu in na Reki, kier so zažgali na-
«o delegacijo In Narodni dom in de-
ESI, naže a"8™«inTLvtot
»e nostal zmeden in le odšel.
Avgust Strindberg:
Atila.
(Dalle.)
»Daj mi svoio iglo. svoio veliko, teoo iglo: vdenem tl k>: nabrusim ti to na svoii oslici: ne. zataknem io v svojo blazinico; ne. nomočlm Io v svojo dišavneo. v svoio čisto posebno maiceno dišavnico, in ootem zaši-’eye skupai tigru gobec, da ne bo rr zel nikdar več! Sidi kur! Sidi kur! »Daj. da preberem tvoie pismo.« le segla Ildika v besedo.
vem Vi ?e ?,oreš- ne ^aš! Toda do-bi žo snetCHno: on- na^ vladar snu-ta,a.T;^'^rTariaVa.
vse sežgati... To ip n • nas Časten pogreb.«	0	nt“yovem
Namesto odgovora ji je ndika molila roko.
»Nocoi tedai« En sam zbodljaj z iglo. in svet bo brez vladarja!«
Edekon in Orest sta sedela v svoiem prenočišču in počivala od hotnih težav. Opoldne, ko sta hote-a na.,t?rosto- sta našla vrata zaprta.
, sta tetnika? Sva padla mor-vTnza?^0?<< ie vprašal Rimljan.
K«v*orilnEdekoh.niSVa d0bila,<< iC °d“
Slovenska beseda že zadostuje. da ga aretiralo in med trpinčenjem m zasramovaniem odvedejo v iečo.
TRŽAČANI ROPAJO PRI BELEM DNEVU.
LDU. Trst. 16. iuliia. Okoli razvalin »Narodnega doma«, ki do danes niso bile zastražene, se klatilo cele eroče tatov, da odneso še one predmete, ki tih ni uničil oveni. Včerai zjutraj so našli karabmiieTii v pritličju in celo v gomj'h nadstropjih še gorečega »Narodnega doma« kar 14 sumliivih oseb ki so zbirale in odnašale predmete ki hm le oveni še Prizanesel. Ob sedmih zjutraj le več sumljivih elementov, kakor poroča »II Lavo-ratore«. z vozom odpeljalo ostanek gledališke garderobe in železne blagajno. naibrže iz oortirske lože hotela »Balkan« z 11.000 lirami. Tudi Iz obsežnih skladišč ponišene snedicii-ske tvrdke »Balkan« le bila odnešena velika množina blaga. Škoda povzročena od italijanskih vandalov na slovenskem Imetlu v Trstu se še ne da ugotoviti.
KRIZA OIOLITTIJEVE VLADE.
Berlin. 16. iuliia. (Izvirno poročilo). »Stamna«, Oioliltiievo glasilo, poroča. da le ooložai Giolittiievc vlade zelo težaven navzlic temu. da le dobil Cholitti ori glasovanju v parlamentu veliko večino. Opozicijo oroti Giolittriu vodiio zlasti bankirji in Iti-dustriici. ki hočeio na vsak način vreči nievovo vlado. Ako ne bo šlo drugače, so pripravljeni ustaviti svoje obrate, pognati delavce na cesto ter s tem povečati že obstoječo socl-lalno krizo.
Tedai se le začulo od zunaj dvoje glasov.
»Zadavimo tu: to bo pač nainre-orostelšef«
DoleiS\mXnda l” ZaDami 1,1801 * ne razum™°
Zaprta gosta, ki nista imela čiste vesti, sta osupnila, meneč, da le nii-Ju konec blizu.
V tem pa se le odprla lina v steni in norec Hamilkar ie pokazal svoio strašno glavo.
»Bodi vrag ali ne bodi. odgovori nama na nekaj vprašanj,« le rekel Rimljan.
»Govorita, gospoda.« je deial zamorec.
»Mari sva letnika ali kal. da nama ne daste videti svoieea kraka?«
Glava princa Elaka se je pokazala za isto lino.
_ »ICraJia bosta videla šele drevi nri gostiii.« ie reke! princ in se zlobno zarežal.
»Ali naj dotlej stradava?«
.	*, na^pni se pravi to postiti se.
in tako se ravnamo zmerom, kadar nas čaka gostila, da imamo potem na im tem boljši tek.«
»Ali ne moreva vsai na prosto?«
»Ne, k je odgovoril princ s svojo
SENŽERMENSKA MIROVNA POGODBA STOPILA V VELJAVO.
Dunaj. 16. Iuliia. (Izvirno poročilo). Danes so bile na Oual d’ Orsay Izmeniane ratifikacilske*listine Saint Oermainske pogodbe. Danes le tore! stopila končno v veltavo mirovna pogodba z Avstrijo. Z današnjim dnem se začnelo šteti roki. ki lih vsebuje mirovna pogodba (plebiscit določitev mel itd.)
 Z-----
RUSI SPREJELI ANGLEŠKE POGOJE ZA PREMIRJE. .
LDU London. 16. Iuliia. Sovjetska vlada le Izjavila, da bo soreiela do Llovd Georgeu določene pogoje z*
premine: za sestanek mirovne konference pa predlaga sovjetska vlada Brest-Litovsk namesto Londona.
O groženje naše severne meje.
RUSI ZAHTEVAJO BOJKOT POLJSKE.
LDU Moskva. 16. julija. Rusko strokovne organizacije nozivltelo strokovne organizacije vseh držav, naj proglase proti Poliski zaradi opustošenja mest in tvornic nri umiku fn zaradi ustrelitve ruskih delavcev enak bojkot, kakor proti Madžarski.
POVIŠANJE CEN PREMOGU.
PROTESTNO ZBOROVANJE Z. J. ž.
Vlada Je dovolila trboveljski premo-gokopnl družbi 60% podraženje premoga pod pretvezo Investicij. Sinoči se Je vršil v Mestnem domu protesUii shod, sklican od Z. 3 2, Na shodu, o katerem prinesemo še obširnejše poročilo, so bile po referatu g. Deržica sprejete naslednje resolucije!
Na javnem železničarskem shodu dne
16.	julija zbran! zborovalci in zborovalke.
1. protestirajo proti nečuvenemu povišanju cen premogu potom deželne vlade za Slovenijo. Skrajno predrzna žalitev Jugoslovanskega delavskega ljudstva Je, da deželna vlada dovoli tujemu od nemških bi madžarskih člfutov vodenemu podjetju v svrho nekakih Investicij preko noči 65% povišanja ccn premogu. Investicije naj se krijejo Iz posjil, a ne Iz žuljev naj-nlžjlh slojev;
2. zahtevajo, da Obratno ravnateljstvo lužne železnice takoj prekliče z Dunaja zapovedano povišanje cen premogu In to brez vsakega pridržka. Zatiranja s strani nemške gospode so slovenski Južno-železničarji do grla siti In Izvajajo v slučaju neupoštevanja skrajne konsekvence.
3. zahtevajo od centralne vlade takojšnje razveljavljenje ukrepa deželne vlado ht kaznovanje krivcev. Na narodne predstavnike vseh političnih strank apelirajo zadnjič, naj ne tirajo s svojo brezdelnost-Jo ljudstva v obup.
Protestne brzojavke so bile poslane ministrom za železnice, za šume in rude in za socljalno politiko v Beogradu.
tooniarsko fiziognomijo. »Treba se je privaditi tukajšnjih šeg.«
Nato se le lina zaprla.
»Misliš, da odneseva življenje?« le vprašal Edekon.
»Kdo ve? Atila le ustvarjen iz same zavratnosti. Ni tl menda znano. da le napisal enkrat dve nismi. eno Diteriku. kraliu Zahodnih Gotov. v katerem ga le prosil zveze zoper Rimljane, češ da so skupni sovražniki. drugo, podobno. Da še tisti dan Rimljanom, proseč lih zavezništva zoper Zahodne Gote. Prevara ie prišla na dan, in Atila je sedel med dvema stoloma.«
»Nesmrten mora biti. drugače bi ga vendar kai zadelo v bitki, sai se bori zmerom na čelu voiske.«
Do večera sta ostala tovariša zaprta: nazadnje so Uma odpehnili vrata, in ceremoniiar tu ie odvedel v dvorano, ki le bila določena za gostijo.
V veliki dvorani ie bilo nešteto klopi in miz. pregrajenih z najdrago-ceneišimi tkaninami: na mizah so stale zlate in srebrne pitne posode. Gostie so bili zbrani, toda popotnika nista videla nobenega znanega obraza, in tudi no ženinu in nevesti sta se ozirala zaman.
Vsa naša pozornost ]e obrnjena te dni na lug, kjer ogrožajo Italijanski ardltl le banditi pod Glollttijevo zaščito žlvlj-njo In premoženje naših neodrešenih bratov. Med tem pa se gode tudi ua našem severu stvari, ki po važnosti, pomenu In nevarnosti ne zaostajajo za tržaškimi re-Šklml In puljskimi dogodki. Avstrijski Nemci, ki so kljub nasprotnim zatrdilom In kljub temu, da žive v prvi vrsti od beograjske milosti, vendar še vedno naši zakleti sovražniki, se tibo, a vztrajno pripravljajo, da še v zadnjem hipu Izsilijo od antante koncesije, za nje skrajno ugodne, za nas naravnost nesprejemljive.
PoročaU smo že včeraj, da Je dospela v Radgono antantlna komisija, ki nas hoče prisilit), da takoj zapustimo Radgono In lo Izročimo Nemcem. Dovolj Je znano, kaj |e Radgona za nas; kaj pomeni vsaj danes še Za nas v gospodarskem in zlasti vojaškem oztrn. Z Radgono zgubimo edin po-raben dohod v Prekmurje, brez Radgone Je nemogoča zanesljiva In hitra zveza s to našo najmlajšo pokrajino. Izguba Radgone pomenja v današnjih razmerah ogroženje celega Prekmurja.
Zato se nam zdi nemogoče, da bi naša vlada pristala na to. da Radgono meni nič, tebi nič izpraznemo. Ako je D’Annunzlo že tako dolgo kljub vsem protestom na Reki, kjer nima ničesar opraviti, bomo tudi lahko ostali v Radgoni vsaj tako dolgo, dokler nam Je to neobhodno potrebno. Ali če že vlada noče tako daleč tirati, vsaj to mora doseči, da nam ostanejo vrata v Prekmurje odprta kljub zasedenju Radgone po Avstrijcih. Ne pozabi naj pa tudi ne na one slovenske vasi v radgonski okolici, ki Jih je antantlna nepoučenost prisodila zopet Avstriji In ki naj bi se zajedno n Radgono vrnile pod nemško-avstrljski jarem.
So usodnejša je druga vest. ki je prišla včeraj z Dunaja. Znano je, da se bore koroški Nemci, ki Imajo seveda tudi v tem vprašanja za seboj vso avstrijsko vlado, že ves čas, kar sc ve za plebiscit, da bi so odpravila demarkacijska črta med plebiscitnima conama A bi B. Obetajo sl od
tega večstranskega dobička. Računajo na to, da je naše ljudstvo še zbegano in ustrahovano vsled stoletnega nemškega terorizma In zlasti vsled divjanja nemških tolp v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo. Ako bi se mogli seda) ravnolsti divjaki vrniti In vnovič prosto agitirati in groziti, se nadejalo Nemci — In menda ne neupravičeno — da bi s tem zlasti kmečko prebivalstvo silno terorizirali sebi v prilog.
Odprava demarkacijske črte bi Nemce rešila tudi težke In moreče skrbi, ki lo Imajo s preskrbo svoje cone B. To morajo namreč vse boljše zalagati z živežem, kakor pa ostale avstrijske pokrajine. A to Je težko. Odpravljena demarkacijska Črta pa pomenja prost promet tudi z živežem in s tem preskrbo tudi cone B na jugoslovanski račun.
2e samo ta zadnji moment bi mora) zadostovati, da naša vlada zahtevo po odpravi demarkaetje odločno in brezpogojno zavrne. Ml nikakor ne moremo pustiti na cedilu naših Korošcev; če pa skrbimo za nje, nimamo po ugoditvi nemškim zahtevam nlkakega sredstva v rokah, da bi preprečili neomejeno odvažanja živil v nemško ozemlje. To pa je za nas nesprejemljivo.
Drug, ravno tako tehten pomislek tvori finančno vprašanje. Po plebiscitu bomo pač morali prevzeti denar, ki bo krožili v glasovalnem ozemlju. In kako na) za-branimo, da nam Nemci ne vtlhotr.nlio ogromnih svot svojega nič vrednega papirja. če ne bo več Hnančne meje med conama!
In naposled: prost promet med obema pasoma bi do skrajnosti povečal medsebojno narodno napetost V zmedi, ki bi nujno nastala, bi bili spopadi neizogibni. Pahnili bi tudi Koroško v boje In nemire, kakoršni so pustošili Tcšinsko. Tega pa vendar tudi antanta ne bo hotela.
Zato smo uverjent da bo naša vlada preprečila za vsako ceno nemške nakane. Vsaka poustljivost bi bila nepopravljiv greb na narodu In državL
POL ISKA PRED REVOLUCIJO.
Berlin. 16. Iuliia. (Izvimo poročilo.) Londonski Msti poroča to. da !e vsled Dolfskih porazov razpoloženje med poljskim narodom vedno neugodnejše. Ako PolJska v najkrajšem času ne sklene miru z Rusijo, utegne Izbruhniti revolucija.
BORZA.
Dunaf. 16. Iuliia. (Izv. por.) Zagreb 250—278, Budimpešta 98—112, Praga 372—392, Varšava 97—107. čehoslovaške krone 374—»394. dinarji 1050—1100.
Gurih. 16. iuliia. (Izv. dot.) Berlin 14.75. New York 563, London 22.06,
Pariz 47.40. Milan 33.35. Pratra 12.40. Beograd 37. Zaereb 9. Budimpešta 3.55, Varšava 3. 40. Dunal 3.70. avstrijske živosaue krone 3.80.
I.DU Zavreb. 16. iuliia. Devize s Berlin ček 156—157, Berlin izplačila 160—161, ItalMa 0—390. New York 0—64 Pariz 500—510. Praga 138— 140. Dunaj 36.75—37. Valute: dolar-If 59.50—61.50. avstrijske krone 40 —41. carski mblii 121—130, 20kron-ski zlati 2^6—283, francoski franki 530—0 nanoleonclor 280—282. nemške marke 186—170, lefl 170—175. italijanske lire 380—390. turške lire 300—0, sovereiirn 325-335.
Ko so lima odkazali prostor, se Je začelo med gosti zamolklo mrmranje. Poluelasno so govorili med seboj in se vpraševali, kie da se pokaže veliki krali.
Orest in Edekon sta preiskovala z očmi strop in stene, ne da bi odkrila, kfe se bo zgodilo čudo. za-kai ti otroški in potuhnjeni možie so radi zabavali svoie goste s presenečenji m šaljivimi burkami.
Mahoma pa je planil ves. zbor na noge. Zavesa na steni v ozadju le bila odgrniena izpred odra. na katerem ie sedel majhen, neznaten mož. sam. z inizo pred seboj in zofo do-krai sebe. Na mizi ie stala lesena čaša.
Sedel ie'čisto nepremično; niti njegove trepalnice se niso gcnile.
Nekoliko zadal za njim le stal minister. Grk Onegezil. in neprestano uniral pogled v gospodari?., kakor bi mu znal ta govoriti z očmi.
Minister je dal znamenje; gostje sc sedli.
Atila ie obsedel kakor prej, z nogami prekrižanimi in desno roko na mizi. Niti ni pozdravil sani. niti ni vračal pozdravov.
»Ne vidi nas! Le kaže sc nam!« ie šepnil Orest.
>E»;č. dobro nas vidi!«
Onegezil Je dobli povelle iz vladarjevega očesa in vzdignil nalico: nastopil le pesnik, z godalom, ki le bilo hkrati podobno harpi in bobnu. Udaril je v strune in ob kožo ter začel predavati.
Bila le oe<em o '-seli Atilovili deliti, debelo pretirana in tudi sicer brez konca fn krala. da ni zborovanje povzemalo oripevka. udariaie s kratkimi meči ob mizo. Pesnik ie slikal Poraz na Katalanskem ooliu kot častno, toda neodločno bitko.
Ko sta tulca nckai časa opazovala neznatnega iunaka v njegovi preprosti obleki od rjavega usnia. ju ie pograbilo isto nepremagljivo spoštovanje kakor vse. ki so ga bili kdai videli.
V tern samosvestnem miru !e bilo več od gole ničemurnosti: bilo le vidno zaničevanje vsega In vseh. Gostom ie kazal neprestano profil, in nihče razen ministra ni mogel prestreči niegovih pogledov.
(Dalle prih.)
M. Zevaco:
KRALJEV VITEZ.
Zgodovinski roman.
Začne izhaiat! lutri!
Italijansko časopisje o tržaških barfoarstvih.
Trst 15. talita.
Casopisie il Trsta in iz drutrth mest v Italiil obSirno komentira torkove dogodke. Naciionalistični listi »Picco!o«. "L’ Era .Nuova« in »La Na" tione« še vedno potvarjata resničen Dotek izgredov. Posebno »Piccolo« ne neha zasramovati našega imena in se rova Jugoslovanski državi klUib temu. da torkove docodke obsoiaio tudi že nekateri razsodneiši nacionalisti. »Piccolo« hoče dokazati, da so bili Italiiani popolnoma upravičeni do delani ki so lih zakrivili. V doleem članku Donjsuie slovenska društva, ki so imela sedež v »Narodnem domu« in prlstavlia. da so vse omenjene organizacije imele nacionalistične propagandne svrhe. Posebno krivi Slav-Iansko čitalnico, o kateri laže. da ie vživala tudi materiielno naklonlenost političnih krogov v Beogradu. »Pic-' colo« ie oč5vidno plačan za to. da izziva in dela med ljudstvom ra^polo-ženie. ki ie na las podobno huiskanJu nekaterih avstr, listov pred izbruhom svetovnega konflikta.
Tudi »La Nazione« besni. In dale drhali nrav. češ da ie ravnala v prepričanju. da ie prav. kar dela. Po-vda*-ia. da niso Žrtve 13. tal. nič drugega nego plačilo za politiko invazije, ki so io Jugoslovani razvijali še uod bivšo monarhijo in katero še sedal niso opustili.
*L’ Era Nuova« podpihuje strasti še dalie. V boiazni. da bi se kakšen drugomestnl italijanski iist iztreznfl in iz pregovoril pametno besedo nad udeleženci pogroma, pravi, da tržaških dogodkov ne more presolatl. kdor ni živel skupai z Jugoslovani v časih, ko Italiiani v zasedenem ozem-llu še niso bili svobodna Namen te ot-save ie prav prozoren. Italijane že navdala strah, da se orel ali slei med niimi ooiaviio liuttie. ki bodo imen kiiub huiskaiočemu vplivu odvetnika Giunte in drugih še vedno toliko poguma. da povedo kakšen zločin nad. civilizaciio so zakrivili oboroženi italijanski haciionalisti v družbi arditov, ko so napadali naše liudi in uničevali Jugoslovansko lastnino.
»11 Lavoratore« se drži rezervirano. Kritike si še ne upa izreči, sicer pa Poroča o dogodkih na gotovo razdalje dostoino.
Malo poročil Je dospelo o sodbah časooisia h kraliestva. Seveda ne smemo pozabiti, da bodo sodbe tega časopisi« globoko ood vplivom tržaškega tiska, ki le. kakor znano, vse orel. kakor zmeren. Rimski »Poooto Romano« ie očividno že dobil Injekcijo od tržaških nacitonalističnih arditov. S širokimi gestami zahteva od vlade, da poostri kontrolo v zasedenem ožemita in da zaore demarkacijsko črto z močnimi vojaškimi četami. češ. da Jugoslovani v vedno več-Hh množinah oreolavliaio Primor!«. Zato zahteva tudi. da postopata italijanske delegacije in konzulati, ki iz-dalato potne listine za zasedeno ozemlle. skraino strogo in rigorozno. Skratka, list zahteva, da se ukine našemu liudstvu vsaka svobodščana ta da se ga v bodočnosti pritiska k stana §e boli neusmilieno kakor doslel.
NaJboli trezen glas te dalo od sobe oficiiozno glasilo socialistov v Milanu »Avanti«. »Avanti* sicer pravi, da so dogodkov v Splitu krivi Jugoslovani. — <če bi pa v Split alt k ameriškemu admiralu Andrewsu poslal svoiega poročevalca, bi se prepriča*. da Je drugače) —. vendar pa se srdi nad varnostnimi razmerami v Trstu in napada vlado, ker ni poskr* bela. da bi lastnino Jugoslovanov pravočasno zaščitila. Posebno ostro oiše čez vlado zato. ker ni znala zaščititi Jugoslovanskega _ konzulata v Trstu, kar nomenia veliko razžalitev države SHS in kar bo ugled Italije, ki *e že itak pičel, še boli omaialo.
Položaj v Trs u,
Trst, 16. Jiiiila 1920.
Po burnih torkovih dogodkih so nastopili mirnejši dnevi. V mestu ie še vedno v veljavi prepoved, da se ljudie ne smelo ubirati na Javnih prostorih. Očividno M vlada rada pokazala, da Ji Jo varnost In Življenje Jugoslovanov »pri >rcu«.
Tudi sram začenja postajati Italijane. Sedaj namreč polagoma prihaja na dan resnica: škoda, ki Jo ie drhal povzročita na naši lastnini, Ja nepopisna In znaša okolu ICO milijonov lir. Zato kroži italijanski lisjak oko!u drugega grozdja: pod razvalinami Narodnega doma In po odvetniških pisarnah naših advokatov stika za merilnim orožjem In za municljo. Uspeh Je bil doslej neznaten. V bivši garderobi gledališča v Narodnem doma so italijanski karabinjerji iztaknili vsega eno puško starega Upa, katero Je bilo treba sproti nakladati, ter dolfift te okorno sabljo, s ka-
kršno so se včasih predstavili na tržaškem odru nerodni vaški policaji Se manjši Je bit uspeh preiskave v pisarni drja. Wlifana, kjer niso Italijani našli ničesar razen knjig, odvetniških spisov In par ke-rlkatur Italijanskega kralja, katere Je *a-pria v predal strojepiska. Kljub temu pa se It3llJan! še vedno tolažijo, da prej alt slej pridejo do skritih zalog orožja ki streliva, »kt Ja zakopano pod Narodnim domom«. Seveda, če bi na ta način »odkrili« jugoslovansko zaroto, bi lažje opravičili svoj vandalizem.
Naši ljudje se v Trstu obnašalo hladnokrvno in mirno. Prepričani so pač, da pridejo kmalu boljši časi. Ni res, da se Je začelo naše prebivalstvo iz Trst Izseljevali. LJudjo so ostali na svojih mestih, ker se zavedajo, da niso zakrivili ničesar, kar bi Jih gnalo čez demarkacijsko črto. Vse vesti o Izseljevanju našega življa *« samo tendenčne Izmišljotine.
Pod naslovom »Čuvajmo so splotk, hi so Jih skovali tujci« prinaša današnji »Piccolo« proglas »Zveze bojevnikov«, ki H menda še ne zadostuje kar se Je zgodil« v torek. V proglasu zahtevajo »bojevniki«, da se začne v Trstu in vseh zasedenih krajih s »čiščenjem«. Pripravljajo tore] teren za ekscese v in izven Trsta. Daljo tlrjajo od vlade, da revidira vse obrtne koncesije, vsa dovoljenja za gostilno hi druge Javne prostore, da preišče natančno, kdo je upravičen ostati v Trstu In kdo ne. Za tujce zahteva, da so Izženejo čez mejo. Vlado poživlja, naj postavi pod nadzorstvo vse neitalijanske banke, vsa špedt-cljska podjetja In vse ljudi In tvrdka, k! na kakršenkoli način služijo Italijanski de-nar lu zmanjšujejo njegovo vrednost (!). Tudi zahteva, da se nacijonalizlrajo vso trgovske družbe In podjetja, naj takoj odslovijo ljudi jugoslovanske narodnosti, k!
J Hi tačas ša Imajo v službi. Kajti samo tako se bo Italija mogla braniti pred tujimi spletkami In se bo mogla urediti v svojo korist«
Sinoči so se v poznih večernih urah raznesle po mestu vesti, da so se demonstracije proti Slovenceai ponovile v gornjem delu mesta. Izkazalo se Je, da so bile vesti brez podlage. Razširile pa so se vsled tega, ker so oblasti pod vzele preiskavo v rojanskem Narodnem domu.
Žrtvam se zdravje obrača na bolje. Poročnik Casslano, katerega zdravijo poleg zdravnikov tudi Tržačanke s šopki cvetlic, ie Izven smrtne nevarnosti Polagoma ozdravljalo tudi Ušaj, BolkovIč, Madokovec, BaštOančti ta Brlščak. Policijski komisar Valentino se v par dneh vrne na svoje službeno mesto. Hči smrtno ponesrečenega Robleka se počuti nekoliko boljše. Včeraj Jo Je obiskala mati, ki Je prišla Is Ljubljane v Trst kjer Je videla grozno usodo, ki Je zadela njenega moža. Robleka ie niso pokopali; njegovo truplo, prepeljejo najbrže v Ljubljano. Krsta se nahaja za sedaj v mrtvašnici Javne bolnišnice. Danes popoldan ob 3. Mrl pokopljejo Nlntja, kt Je padel kot žrtev treh zbodljajev z bajonetom
Popraviti nam Ja včerajšnjo vest (lede blagajne v Narodnem domu. Kakor smo naknadno izvedeli, so tatovi blagajno, v kateri Je bHo 11330 lir, odnesli, ne da bi Jih bilo mogoče zasIedHL Dražba tatov, o kateri smo poročali včeraj In nad katero se Je spravil sam vlcebrigadtr Virov s celo četo karablnijerjev (katerih v torek zvečer ni bilo na svetlo), ni hotela odnesti Is Narodnega doma blagajne, temveč stole bi drugo pohištvo.
Po pripravah Italijanskih oblasti se bodo preganjanja naših fjndl nadaljevala. Naj se. Ljudje čakalo mirno, naj pride kar hoče, saj vedo, da nobena krlvloa ne traja na večne čase.
Jadransko vprašanje pre l rimskim senatom.
Rim, 15. ]ulite.
Po pretresu Jadranskega vpraSa-nla v italHanski zbornici te prišla ta krvaveča rana Jugoslovanske«® naroda na dnevni red v senatu. Ker so se v zadnjem času v Javnosti, posebno pa v nacitanalističnem časopisju pojavili napadi na bivše Nittitevo ministrstvo. češ, da ntesra vodta ta zunanji minister nista dovoli krepko zastopala težent italijanskih naciJooa-Jistov. s« Je bivši zunanii minister Scialoia čutil prizadetega, da ooda nekaj pojasnil ter na ta način nasiti volka ln pusti ovco pri živltenta. Set-ataia ie izvaial:
»Očita se nam. da italijanska mirovna delecaciia ni dovoli energično nastopala na mirovni konferenci in da zbo« tega ni .meia uspehov. To n a žirante Je krivo. Kdor nam očita popuščajoče stališče v Jadranskem vprašanju, na. pomisli, da ie Italila imela proti sebi Wilsona, ki te bil takoj od začetka proti izvedbi londonskega pakta. W8son od svoiega Stališča ni odnehal. Ako bi se bili ! nienrn upirali, bi bili riskirali že itak j vsestransko težaven ooložai italiian-1 ske države. Londonski pakt prisoja S Mrvatski vso severovzhodno obalo 1 Jadrana, laz sem bil prvi, ki sem i oovdartal pravno stališče, da izved-
ba londonskega pakta ne ovira reš-kth Italianov. da uveliaviJo samoodločbo narodov. Toda nobena druga država doslel n! hotela priznati tega argumenta. Torej bi uveltavftente londonskega pakta naletelo na težave in sporo Niti Sonninu. niti Salan-diri. niti poslaniku Paggita se ni pty-srečilo da bi dosegli to. kar so hoteli doseči. Obstote pa ša druga modnost rešitve Jadranskega vprašanja. To te Wilsonov načrt. Id ra te predsednik Zedinienih držav predložil v sromenici 9. decembra 1919. Ta načrt predvideva vmesno državo z Reko kot glavnim mestom. Mela t Italilo bi šla od rtiča pri Ptaminu na zaoadni istrski obali čez Učko proti zapadu. ter nato do Trnovskega go*-da. Ta vmesna država bi obsegata 200 tisoč Slovanov, ki bi zatiraM manjšino 40 tisoč Italijanov. Take rešitve pa Italite ne more odobravati.«
Po Scialolinem govoru te senat še nekaJ časa razpravljal o reškem In dalmatinskem vorašanta ter o vojski In mornarici. Nato te vstal Olo-littf. Podal Je vladne iztave o albanskem vorašanta. o devaluacMi lire ln
0 deficitu v novem državnem proračunu.
Glede albanskega vprašanja te CHoiitti premleval stare fraze, ki J4h senat rad posluša, ker sede v nlem povečini stareiši Uudie. Oiolitti te iz-Javtt. da ne odobrava stališča poslancev. ki se še vedno nočeta odpovedati Italijanskemu	protektoratu
nad Albanifo. A! bani la le bila vedno svobodoliubna dežela in ni nikoli želela priti pod italijanski protektorat Italila pa tudi nima pravice, da bt Albaniji protektorat vsiljevala; neodvisnost AlbaniJe Je nalvečie Jamstvo za svobodo Jadranskega morja, zato mora Italila strogo naziti na to. da sl albanskega naroda ne odtutt. Dolžnost Italije Je. da vodi napram Albancem in njihovi zemUt tradicionalno prijazno politiko izza predvojnih časov.
Tekom govora o stanta italijanskega denarja te Oiolitti detel, da te imel padec lire velik vpHv na trg. Vse živJienske potrebščine so se podražile. Vlada bo zato skrbela, da ostaneta cene kolikor mogoče zmerne ta da se po možnosti znižata. Glavni vzrok silnemu padcu lire te uvoz. ki prekaša izvoz trokratno. Italijanski državljani se moralo priučiti štedeniu. Potrebščine, ki iih Italija uvaža, se moralo skrčiti na nat-mantšo mero. Neugodno vpliva na italijanske finance tudi veliko oo-manfl*anle žita. Id se ga v Italtti sedal porabi več nego pred volno. Ogromen deficit 14 milijard bo treba pokriti kakorkoli. Predvsem pa bo treba obdačiti zasebno lastnino. Italijanske finance se sicer ne bodo iz-bolišale kar čez noč. vendar oa se Je nadieJatl. da prideta tudi zanie boli-Si Časi
S tem Je Giolitti končaL Senator« so mu Ploskali ih hiteli čestitati, da drvi italijanski državni voz tako naglo — navzdol.
Vesnič o splitskih dogodkih.
Iz sele Nar. predstavništva,’
Beograd. 15. Na današnji sefi narodnega predstavništva te na interpelacij poslancev Bianklnija. Angje-lovlča in Grisogona o dogodkih v Splitu odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič: „Gospodal Na stavljeno vprašanje ml Je čast odgovoriti nastopno: V nedeljo dne 1L t m. ob 22 se Je pojav« v mestu Splitu velik nered ker so italijanski podčastniki Iz neke hiše sneli našo državno zastavo, razobešeno zaradi našega narodnega praznika, kar je naravno izzvalo vznemirjenost naroda. Za italijanske častnike, ki so se ta večer nahajali na kopnem na splitskih ulicah in o katerih so najbrže mislili, da so v nevarnosti. Je priplul motorni čoln. na katerem se Je nahajal tudi poveljnik italijanske vojne ladje „Puglia“. Italiiani so Iz motornega čolna začeli streljati, na kar so naši odgovorili (Bravo' Ogromno odobravanje.) Pri tem spopadu Je padel eden naš državljan, dočtai so na italijanski strani bili ubiti oziroma hudo ranjeni kapetan Oulli in dva mornarja. Ob 23 se je že povrnil mir, četudi Je vznemirjenost trajala dalje. Kratko nato Je kapetan Gulli podlegel svojim ranam. Pogreb umrlega kapetana se ni mogel vršiti v Splitu, ker je deželna vlada v Dalmaciji to odklonila iz boiazni, da bi ne došlo do še večjih nemirov. Gospoda! To te istina « dosedanjih uradnih obvesfH, ki jih te , dobila vlada o tem obžalovanja vred-
1 nem. dogodku. Kr. vlada obžaluje vse žrtve, ki so padle pri tem spooa-
I du ta razume se, v prvi vrsti trne, ki j so padli kot nedolžne žrtve. Ker Je ' yes dogodek zelo delikatna narave, ia
zelo vpliv« na odnosa Je med Italijo la našo državo, je kr. vlada smatrala, a* naj se dosedanja poročila naflz-črpneje popolnijo in ko bo vlada dobila tako popolnjene podatke, bo ter. vlada storita ono, kar JI nalaga dolžnost kot čuvarici našega državnega dostojanstva in čuvarici Interesov naših sodržavljanov. Na srečo se nahaja v Splitu še Jako kvalificiran zastopnik zaveznikov, t. J. ameriški admiral, ki si Je tudi nadel nalogo, da stvar preišče z objektivnostjo, ki Je lastna državi, katero zastopa. Trdno smo uverjeni, da bodo poročila, ki jih pričakujemo od pokrajinske vlad«, identična s poročili, ki jih bo predložH zaveznikom admiral Andrevvs. Ko bomo imeli vsa ta poročila v rokah, bomo storili vse korake. ki nam Jih nalaga dolžnost in to bo še en povod več za zaveznike, da bodo razraotrivali vprašanje o nujnosti, da se odstrani vzrok tako težkih !n žalostnih dogodkov. Prosim gospode, ki so stavili vprašanje, da se v tem trenutku zadovoljijo s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtočnejšjh podatkov, ničesar ne more niti izjaviti niti storiti.
Slike iz zasedenega ozemlja.
Pred tremi tedni Je bila v Sorici birma Itahtanska oblast te dovolila izobesiti slovensko zastavo. Veter pa to Je obrnil, tako, da Je vihrala v Sorici srbska zastava. Takol nato so dali Italiiani vzlic protestom domačega prebivalstva to zastavo šiloma odstraniti, češ da te to zastava sovražne države. Neki kmetski fant. ki le zastavo, ko so Jo snemali, po-
ljubil, te bdi tatool vklenjen v ve rim in odveden v lečo na Laškem.
V Podbrdu so pred nedavnim časom domači fanti« pooevali narodu*' Pesmi. Italijanski vojaki so smatrali to za izzivante. ter so začefi na fant« streha tl. Ko so se fantie upirali t« navalita vojaštvo Jn karabinlleril na-nle. tih pometalo na tla in zvezalo s električno žico. lih brcalo in opljuvata. O usodi teh fantov ni ničesar znano. V Podbrdu so prebrskali Italiiani celo vas do naJmaniše koče. Bojita se. da ima domače prebivalstvo skrv* to orožie. in da bi se nekega dn* vtegnilo maščevati nad niihovo nasilnostjo.
V nedeljo dne 11. t. m. so imela društva iz Selc nad Škofjo Loko izlet na Rakitove z godbo, da proslavita imendan našega kralia. Ko dospejo na vrh. te naenkrat navalilo več st« Italijanov, ki so-prispeli Iz Sorice na vrh Rakitovca, nanie ter tih hoteto odpeliati v italijansko vletništva. Kakšen strah imata Italijani pred našim Hudstvom kaže deistvo, da so smatrali Orle v telovadnih krofih z« jugoslovanske četaSe. ki so imeli namen naoasti Sorico. Ko so videli neoboroženo Pudstvo so naposled vsle* prigovarjanja različnih mirnih oseb. odnehali, toda zapretili, da vsakega v bodoče odneUeJo. kdor noidc še n« vrh Rakitovca. Kakor znano te Rakitovec še v novirJu Save in nikakor tudi do londonskem paktu ne spada v itaJUansko zasedeno ožemite Z zasedbo Rakitovca so zakrivili Italiiani nov nezaslišan napad na togoslovatr sko mirno posest. Vprašamo vojaško oblast, kako dolgo hoče še trneti '.n-famna nasllstva Italijanov nad našim mirnim narodom.
Jugoslavija.
češki delegacija t Beogradu.
LDU Beograd, 15. Julija. Danes pride ▼ Beograd delegacija iz Prage zaradi pogajanj s trgovinskim ministrom o Izvoz« živil v Cehoslovaško.
Zavrnjen albanski vpad.
LDU Beograd, 14. Julija. Po poročilih Iz lužne Srbije Je čete Albancev, oborožena s Italijanskim orožjem, prestopila na Jugoslovcnsko ozemlje. Naše straže so jih zavrnile z velikimi Izgubami za Albance LDU Beograd, 15 julija. Prizrenski meščani so poslali ministru za notranle stvari brzojavko, s katero se mu zahvaljujejo za obrambo proti razbojniki. V okolici Prizrena Je varnost zagotovljena.
Še ena odredba proti dljaštv«.
LDU Beograd. 15. julija. V svrbo, d« »e zmanjša Število Štipendistov, ki se Šo-
lajo v Inozemstvu, se bodo odvzele Štipendijo onim dijakom, katerih starSi plačujejo nad 150 dinarjev neposrednih davkov.
Napredovanje »prečansktb« Častnikov.
LDU Beograd, 14. Julija. Na Petrov dpn le v naii vojski napredovalo 510 Častnikov, ki so prej služili v avstroogrsld vojski. Napredovalo Je tudi 160 častnikov blvSe srbske vojske. Rezervni častniki to-
krat niso naoredov&ll.
Elektrarna v Vranji.
LDU Beograd, 14. julija. V Vranji se Je osnovala družba za prolzvajan|e elektrike. Kapital znaSa en mUljos dtnarlev, Naloga družbe Je, da vpelje ▼ Vranji is okolici električno razsvetljavo in da zgradi električno železnico, zlasti med kopališčem ln mestom.
Razna poročila,
Nove stavke v Italiji.
LDU Trst, 15. julija. Listi poroCaJo Iz Milana, da je včeraj Izbruhnila splošna stavka nameščencev električne cestne Železnic«. — V Rimu traja stavka nameščencev cestne železnice dalje.
Mirovna pogodba med Rusijo bi LH> vinsko.
LDU Moskva, 14. JuHJa. (Brezžično.) Dne 12. i m. Ja bila v Moskvi podpisana mirovna pogodba med sovjetsko Rusijo la Utvlnsko. Lltvlnska se priznava kot so* tnostojna država.
število časopisov v Ameriki pada. V zadnjem polletju Je preminulo v Združenih državah 300 dnevnikov ter 1200 tednikov v prvi vrsti vsled pomanjkanja p» plrja.
Odlični angleški pisatelj James Baker natri. Kakor poročajo listi Is Londona, Je koncem m. m. v Cliftonu preminul slavni angleški časnikar in pisatelj James Baker, stari prijatelj češkega naroda. Pred dobri« mesecem dni se Je mudfl v Cehotlovaškf, kamor Je bil privedel angleške časnikarje,
Gospodarstvo.
Borza.
LDU Zagreb, 18. Julija. Devize; Berila Izplačilo 158—165, Italija 394—406, Loodea 0—250, Newyork 61.5—63, Pari* MO — »0, Praga 144—145, Dunaj 36.75—37. Valute:	dolarji 19—60, avstrijske krone
40—41, rctblN 116—120, francoski Iranki 530—550, napoloondor 380-381, nemške marke 176—182, rumunskl leji 16®—***• Italijanske lire 380-3$», Cehoelovalh«
krone 143—147.
LDU Praga, 18. WHa. (CTU.) Devtee: Beograd 291, Dunaj 26J5, Beril« 117.2», Bukarešta 137.2», Zagreb 74.50. Vahite: Jugoslovenski dinarji 294, avstrijske kron« 25.25.
•
+ Letošnja žetev. Minister za trgovino ln Industrijo Je dobH od okrožnih uprav lz Srbije, Maccdonlje, Bačk« In Banata podatke e letvi, M J« *o*° povoljna. V številkah kal« nastopen začasni resul-tat: V Srbiji 1« MacedoalK ostane <*«B 20.000 vagonov pšenic« 1« koruze n te-voz. Bačka iu Banat Izkazujete 22.000 vagonov pšenice 1« 44,000 vagonov koraze. Od tega Je potrebno 21.00® vagonov aa pasivne krate I> Hrvatsk« tat 8Uvo«fl« še ni podatkov. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina ha Črna gora so pasivni kraji
.+ Nakup pšenice. Tehnična direkcija Centralne uprava s* trgovski promet * Inozemstvom v Beograd« razpisuje dobavo 1600 vagonov pšenice. Kupuje se samo »artlle 30 do 40 vasOtlOT. traukO šl»P« fib
da ne dražje kakor po ceni 180 din. z« 100 kg. Predvsem se bo kupovalo blago, katero se more takoj dobaviti. Olerte le treba predložiti navedeni direkciji v čas« od 15. do 20. julija t. L do 12. ure dopoL dne. Podrobnejše informacije glede kakovosti blaga ln sestave ofertov daje ljubljanska podružnica Centralne uprave za trgovski promet t Inozemstvom.
+ Za popravo mostov v SrbtJL Ministru stvo saobračaja pošlje na Dunaj komisijo inženirjev, ki bodo prevzeli v dunajskih tvor* nicah naročeni materljal za porušene most« v SrbtJL Ko izvrši komisija svoj posel n« Dunaju, se poda v Prago- kjer bo prevzela materija! za mostove, ki niso daljši od 30 m.
+ Neresnične vesti glede kopdUskM zadev v Splitu. Vesti, Id se širijo, da se trgovcem, ki prihajajo v Split, delajo zapreke glede bivanja tamkaj, po poročil« trgovske In obrtniške zadrug« v Splitu niso resnične. Nasprotno s« V* vsem te« lovcem, ki pridejo v kupčljsklh zadevah % Split, v vsakem oziru n« roko. S svojimi željami naj — trgovci za posredovanj« obrnejo do navedene zadruge.
+ Angleški denar. Po poročilu naš* trgovske agencije v Londonu nimajo novol po en funt šterlinga ter po deset šilingov Izdani 1, avgusta in 1. septembra 1914 tef t. januarja 1918 več značaja zakonite*?« plačilnega sredstva. Ti novci s« lahko zamenjajo do septembra v popolni vrednosti z novci, ki veljajo kot zakonito pla* čilno sredstvo«.
Dnevne vesti.
— Italijanski »iunakl« maralo imeti silen sirah pred Jugoslovani. Kadar le med nami in našo sosedo količka! napeto razmerje, vsakokrat nervozno utriuieio demarkaciisko črto in pomnožilo posadke- Sedal le zopet vse polno laškega vojaštva do hribili in dolinah v zasedenem ozemlju v naivečio nadlego ubogega prebivalstva. Koraižno pa to voiaštvo ravno ni. čeprav so italilanski listi namesto niih zelo boieviti. Pred gostimi žičnimi ovirami posedava in trepetajoč Čaka. kedai se bo začelo.. Gotovo še imaio v dobrem spominn lugoslovanske nesti izza Časa minule voine Potniki iz zasedenega ožemita pripovedujejo. da so Italijani zlasti ponoči zeio boleči in da Dri naimant-šom sumliivem šturni zbežilo iz w> stoiank. Mogoče tim femlle korajžo tudi slaba vest. ker iih te med niimt mnogo, ki se zavedalo, da ta z e mita ni nlihova.
— C T«sque tandem abutere It«. Ha patlentia nostra? Koliko časa vendar še bo zlorabliala Italila našo potrpežljivost? — Pobita mirne Jugoslovane v zasedenem ozemlju, v katero se ie nnala vstopiti samo z belimi zastavami miru. poliva s oetrote-lem in požiga naše banke, naše Narodne domove v Trstu, ostalem Prt-moriu in Dalmaciji. — In — naša po-fcralinska vlada — ne vpliva v Beo-gradu. da bi se takol ustavilo ogromno izvažanle lesa za stavbe ta kurjavo v Italiio,. ki te z ozirom na le» v velikem pomanjkanju. Še sinoči dne 15- talila, videli smo vlak lužne železnice z več nego 20 vagoni stavbnega lesa in <fesek pel la ti skozi Tivoli nroti Logatcu. — Ne dalaimo orožia sovražniku v roke. ne podpirajmo soseda, ki nam hoče vzeti vsei domovino, i-ezik in nas finenufe le tščave«. —
— Na dva lu«oslovanska finančna paznika so streliall te dni Italiianl
pri Orožnovi koči ob Črni prsti. Na sedlu so pomaknili demarkaciisko črto za 10 do 12 metrov naprej ta ■napravili žične ovire, da sedat nf mogoče priti na črno mst.
— Da le or'šel italilanski aercplan nad Ltntrttano in vred več bomb v mesto se le govorilo včeraf po Mariboru in okolici. Seveda, prišla I* zoret doba alarmantnih vesti. L hrti K* bodo govorili vsega vraga, slišale se bodo naineverletneSe vesiL eri katerih človek zastonl študira, kako ta na katerem zelniku so zra-stle.
— Avstrffska propaganda v coni A. Generalni štab za avstrijsko propagando v naši coni. takozvanf »Na-lionaloolitischer Ausschuss« se »ahata v št. Vidu na Glini. Kakor poročalo. ie Iz niegove pisarne na kresni večer odneslo nekal naših Hudi mnozo važnih spisov, iz katerih ie razvidno kako defaio Nemci m koliko žrtvujeta za propagando. Ta »Ausscfiuss« le imel do 18. junija dohod k v 5267 avstrijskih in 54.000 jugoslovanskih kron. stroškov Da 1550 avstrilskih ta 19.776 jugoslovanskih kron. Na četa nemške propagande v političnem ©kraju Velikovec so: bivši okrainl sodnik velikovški Josio Pdtsch. not* itans Rabitsch v Velikovcu, Anton Mamier. oskrbnik baronu Helldorfa v Orebinlu. bivši državni poslanec Jo-Kip Nagele v Velikovcu, neki Josip !) piC,rer; zdravnik dr. Gustav Herbst
— r	Niederdorfer. nekda-nii župan v Železni Kapli, Valentin Paiititsch. socilalist Anton Buchlek-ner m neki župnik Pliemitscher Bivšemu sodniku Josip«. Pčtschu le po-venena naloga, da nadzonrfe in oon£ ca o delovanju naših državnih oblasti in da nadzoruie tudi ne nevtralno postopanje članov antantine komisije. Poleg teh vodil imajo Nemci v na§f coni do vseh važnelših občinah po več drugih plačanih zaupnikov..Omeniti hočemo samo velikovške: poleg Rabitscha (tajno ime XtfMer). Dori Zihlo, trafikantinla (Sporu, Rudolf Bager, sedlar (Steber), Josef IJppnig. !.r.a'nilc (Diener) itd. Dobro le z« ravnatiVemo za 'ITiena 'n se vemo
vati	80 se začeri fcseljo-
peško zdravnik dr. HerbJ v Pliber' in m notar Rabitsch v Veliw£ Kakor poročajo. Hm bodo v kratkem »edih še drnzL ker so obupali nad nemško zmago v naši coni.
— Nemška predrznost. Nemški Bchulverein ie razpošilial pretekli mesec oklice, v katerih Doziva. nal vsakdio daruje do svoiih močeh za ^nulverein. ki ima baje sedai še Rinozc važneišo nalogo, da reši ogroženo nemštvo* v »barbarski« e agitira in oumpa verein do Avstriii. nas to mara
brig«. Višek nemške domišljavosti ta predrznosti d« ta. d* si upa t« svota Izzivsdoč« pozive pošiljati tudi v Jugoslavijo ta to celo uglednim našim podietlem. Tako le dobilo poziv za pcdDoro celo ravnatelistvo Idealne železnice Llubliana—Vrhnika. Upamo pač. da so gosoodle uri ravnateljstvu dunalske izzivače primerno poučili.
— Predsednik Jugoslovanske plebiscitne k omisli« za KoroSko dr. Jovan Cvilič se le nastanil začasno v hotelu na Ktopinskem jezeru.
— pozor, hrlbolazdl Netekari hri_ bolazci pcsečato brez vsakega pre-vdarka naše planine na Gorenjskem ob in na demarkacijski črti. Izleti na vrhove teh planin so sedal zelo opisni ta nevarni, ne radi nedostopnosti, ampak zaradi italHanskeea. zeio pomnoženega vojaštva. ki vsakega hribolazca takol aretira ta ekskortira v Trst ta eventualno Internira.
— Povračilo pridržanih nežlgo-sanih bankovcev. V zmislu naredbe ministrstva za financ« z dne 22. anrl-la L L broi 14.163 I« vrniti o priliki kolkovanla pridržane nežlgosane ta neveljavno žigosane bankovce. — Stranke se poživljajo, da s« zaradi teh bankovcev zglaee pri onem davčnem uradu, v katerega okral spada zavod, lri Hm le bankovce pridržal. Stranka, katerim so bili bankovci pridržani Dri ljubljanskih denarnih zavodih (razven davčnih uradov za mesto Llubliana in za Ijubllansko okolico, ki vračata bankovce neposredno). nal se lavrio pri finančni deželni blagalnl v Ljubliani. — Pobotnice. ki so *se svofčas izdale o zaseženih bankovcih, nal stranke prineso s seboj ta lih oddalo blagaini. ko bode vračala dotlčnl denar. — Predsedstvo delegacife ministrstva fi-nanc za Slovenita ta Istro v Llub-Banf.
— IV. med/a vez niška konferenca za nroučevanie vprašani tlčočth s* volnih mvalidov. bo letos v Brusellu (Belglta) od 19.—25. septembra. Kraljevina SHS je na to konferenco oficiletao vabliena. Predmet konference bodo razorave o Invalidskih zadevah, zlasti odškodnine, nameš-čenla. razmerle med zdravimi ta invalidnimi delavci. Invalidske organizacij. mednarodno varstvo invalidov ta tuberkulozni Invalidi. Posebno važnost bo imela razprava In razstava delavnih protez ta mehaničnih pripomočkov za delo. Mmlstrstvo za socialno politiko vabi na to konferenco vse. ki bi se hoteli te konle-rence udeležiti morebiti s kako razpravo ati predlogom ali tamkaj razstaviti kak mehaničen pripomoček za tavoHde. Priglasitev ie potrebna do 24. tulila t. I. Prislase sprejema in vsa Dolasnlla dale za Slovenilo do-verleništvo za socilatao skrbstvo. Invalidski oddelek v Ljubliani.
— Stanovanjskemu uradu in rodbinam brez stanovanj* v vednost. V Pollčah pri Begunjah želez, postala Lesce na Gorenjskem le od prevrata sem vila ItaHlam Samattiia prazna. Zidana le tudi z* zimsko bivanje ta Ima prostora za 4 rodbine.
— Vaine za tava* nameščene#. Mnozo uradnikov in drngtii javnih nameščen-c»v I« prejelo svoičas poeoilta prt raznta denarnih zavodih. M s* aahaiajo v Av-•trtJL Vtled nizkega Irana avstr, kron« M bito priporočati vaont obrezancem da to naodae priliko Izkoristijo ter tvoje dolgove prt avstr, zavodih poravnalo. Vaa daljna pojasnila dale brezplačno »Vzajemno podporno društvo r. 11 a l t Ljubljani, Kongresni trg it 19. Ta zadruga izpelje tudf vae tozadevne transakcije proti povračilu le v reeaJri nastalih strolkov.	k
.m	n***ttne*e6|fi kmetljsko-gospodtnj-
t	dr*'	V,M«W «“ ^djarvkf lull
Si	|jr	t,.j	a	e
Stan In oskrbo bnafo rofenke v mtaJh ffll lot«,.«*,, hmZTZIZT.Z Jem Je vložiti do 10. avgusta t L prt podpisanem ravnateljstva. Prošnji ee mora prt-ložttt: krstni Ust, domovnica, zdravniško spričevalo, odpustnica atlr. zadnje iotske spričevalo, spričevala a nravnosti ter Izjavo »tarHev ozir. varuha, s katero se tl zavežujejo plačevati stroške Šolanja. Za sprejem Je potrebna starost najmanj 16 let lu s dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Obsktbnina znaša mesečno 300 kr m, razun tega mora vsaka gojenka letno prispevati še določeno množino žtvtL Zastran pogojev prehrane In drugih podrobnosti se )e obrniti na podpisano ravna-tefjstvo, ozlr. na vodstvo zavoda šolskih sester v Mariboru.
— Vseačdiška vesi Habilitiral se Je ProflI mesec na medicinski fakulteti univerze v Krakovem za itvčne In drdevne bolezni tukajšnji nevrolog-pslhiater pri-
g. dr. Ivan Robida.
— Velika sokolska slavnost v Trebnjem. Sokol v Trebnjem proslavlja 15. avgusta svojo desetletnico; pri tej priliki prihiti vse dolenjsko Sokolstvu, da pozdravi
bratsko društvo ob praznovanja svojega rojstnega dne. Pri celi prireditvi avtra godba Zveze Jugosl. železničarjev iz LJeb-ljane. — Spored: Dopoldan: Promenada* koncert pred podto. Popoldan: ob 2. url sprejem gostov na kolodvoru la obhod p« trgu. Ob 4. uri javna telovadba, spojena z veliko ljudsko veselico. — Za povratek posebni vlaki preskrbljeni. — Natančnejša navodila sledijo. — Odbor.
— OJ, ta poštni brzojavi Brzojav v Sloveniji funkcljonira. Bliskovito švigne Iz postaje na postalo, toda neki dolenjski kmetič Je včeraj dokazal, da Je hitrejši kot brzojav naše poštne nprave. Pred dvema dnevoma Je kmetu Josipa Kozlevčarju v Ivanji Gorici pri Zatičn! neznaa zlikovec ukradel to zaprtega hleva lepo, sedemletno kobilo rjave barve z liso, vredno 35.000 K. Tat Je kobili natakati komat, vreden 500 K, Jo vpregel v 1000 K cenjen voziček ter Jo popfliai. Orožniška postala Je takol brzojavno obvestila vse važnejše postojanke in tudi policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, kamor pa Je kmetič preja peš prišel poročat, kakor pa nat Drtokovlčev brzojav.
— Železniška nesreča. Včeraj ob pol 7. zjutraj Je na progi med Zidanim mostom In Loko skočH s tira tovorni vlak in }e biki osem vozov razbitih. Človeških žrtev ni bBo, materijaina škoda pa Je precejšnša. Promet Je bil začasno zelo oviran, ker ao morati potniki na mesta nesreče prestopati. Tovorni promet Je bil začasno sploh uU-njen. Kako le nezgoda nastala, še ni pojasnjeno. Na lice mesta Je bila takoj odposlana skupina železničarjev in delavcev, Id so vlak apravfll na tir. Vlaki so vozil s znatnimi zamudami.
— Išče se Josip Kumar, pek iz zasedenega ozemlja Kojsko pri Gorici. Naslov acf Javi Lenardič, Krčevina pri Maribora.
Ljubljana.
»* Napi« »Asslcurazloiri Generali« Izginil. Včeral krog poldne so sneli delavci na dosIodIu podružnice tT-žaSka zavarovalnice žlvlienle la požar »Assicurazioni Generali« napis Bil le res že skralni časi Žalostno. da ie še le strah pred revanžo za Tret dovedel do tega samoumevnega koraka.
— V LJnbllano io dospela včeraf deputacila ameriških katoliških Slovencev ki bo šla na mariborski orlovski tabor, ki se vrši koncem tega meseca, zastopat ameriške slovenske organizaciie.
— Proračunska seja občinskega sveta se vrši danes 17. L m. ob 9. url popoldne v mestni dvorani.
— Pošta Iz Amerike. Mr. Anton Grdine, ki Je dospel 15. t m. Iz Amerike, sporoča vsem onim Ljubljančanom in okoličanom, ki so obveščeni od svojcev is Ameriko, da jhn prinaša kako sporočilo ali darilo, da sprejema obiske v soboto
17.	L m. od 4. do 6. popoldne, in v ponedeljek 19. t m. od 10. do 12. nre dopoldne v hotelu Tratnik, III./15. Sv. Petra cesta. Tisti, ki imajo sporočila za svojce v Ameriki. naj Hb pošljejo na naslov mr. An to« Grdina, pri gosp. Pirca, revldeni dežetae vlade, Cegnarjeva uUca 10» Llubliana.
— Udeležencem obrtnega shoda v Borovljah se poroča, da ministrstvo soob-rečaja v Beogradu prošnji za posebni vlak In polovično vožnjo LJublJana-Borovtje ni ugodilo. V sled tega se udeleženci odpeljemo s turistovsklm vlakom, ki od-v nedeljo zjutraj ob 8. uri 18 minut ti Ljubljane glavni kolodvor in se vrnemo a letim vlakom, M odhaja to Borovelj oh 19 in pol in pride v Ljubljano okoli peš-nočL Načelstvo zveze obrtnih zadrug. K.
— Sokol v fit Vidu nad Ljubljano — odsek za zgradb« Sokolskega doma priredi v nedeljo M, briga ob 2. uri pop. na senčnatem Frnadovem vrta ljudsko veselico s sodelovanjem domžalske godbe to pevskega društva »Zarja« to Tacna. Paviljoni bodo nuditi vsakovrstna okrepčila in za razvedrilo ie preskrbljeno.	K
_ Poziv Mirim posestnikom! Prvo drultvo hišnih posestnikov v Ljubljani poživlja vse hišne posestnike ljubljanske, da okrasa povodom alavnostij hi zborovanj naših ognjegascev svoje hiše z zastavami. DoflI gostje kakor domačini naj s tem našla činom spoznajo, da se popolnoma zavedamo dolžnosti, M tih hišni posestnik! dolgujemo napram požrtvovalnim članom uušlh gasilnih društev. — Predsednik.
— Zveza trg. ta Prtvat. naslovljencev se Je ustanovila s sedežem v Ljubljani Postaj* sedaj vsaki dan od ».—19. «re zvečer v svojih pisarniških prostorih, Stari trg A L nad str. Člani to članice, kateri le niste podpisali pristopne izajve. naj se zglase v omenjenih prostorih. — Zveza trgov, to privat nestavljencev. K.
— Dimnikarska deta. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja Mšn* posestnike ljubljanske, da ministrstvo trgovine ta Industrije, oddelek V Ljubljani ni odobrilo zahteve dimnikarske zadruge glede razdelitve mesta Ljubljane V deset ometalnfh okrajev. Vsakemu hfl-nemu d&scstnllr" Je torej dane na Izbero. da obdrži svojega prejšnjega mojstra ali pa se pogodi z novim in Je torej nedopustno, da M se mojstri samovoljno menjavati ati pa sami določevali, katerega ponudba nal se sorejtn?. Dalle se objavlja, d* Sg ie
cenik za dimnikarska dela šele od 1. julija .1920 zopet povišal to Ja tedaj sada] zapadlo poletno pristojbino plačati ša v prejšnji oblastveno povišani izmeri. Doti čaj ceniki, kakor tudi dimnikarski redi sa doba v ekspedita mestnega magistrata, vsa potrebna pojasnila ta pregled dimnikarskih računov pa v naši druStven! pisarnL K.
— izlet Primorcev, ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 18. t m. na Beld, se zaradi žalostnih dogodkov v zasedenem ozemlju odloži na nedoločen čar
Maribor.
Protestna manlfestacHa. Vsted doitokov v Trstu se te zbralo predvčerajšnjim na Glavnem trgu okrog 10.000 Hudi. ki so potestiralt proti Italijanskemu nasiliu. Najorvo le zapel pevski zbor »Glasbene Matice« pesem »Buči. buči morte adrijansko«, nakar so eovorm dr. Rozin«, dr. Medved In Skrjanc. Vladni komisar dr. Leskovar ie zacotovll demonstrantom. da sporoči zahtev« mani-festantov centralni vladi. Nato te zapel pevski zbor »Lepo našo domovino«. zatem pa te Kovoril dr. Mftller. Sprejeta ie bila resolucija, v kateri se zeraža nad erozodeistvom v Trstu in protestira proti temu. da le poverila antanta mandat nad zasedenim ozemljen ItalUi. Resolucija zahteva, da se Italiji takol odvzame ta mandat. Končno te ttovorilo še več dru-trlh. nakar le cela množica zapela himno »Bože pravde«. Nato se te razvil po mestu sprevod, ki se le ustavil pred komando mesta, kler fe profesor Ribarič sporočil poveljniku polkovniku Boeiče-viča resolucijo protestnega shoda. Polkovnik fe množico nagovoril, zatrjujoč, da te naša vojska pripravljena.
Popravek. Gosp. Herman Kalb na« Ja poslal z ozirom na notico, ki J« izšla v št 150. »Jugoslavlle« o njegovi osebi, popravek, ki ga radevolje priobčujemo, kar nočemo delati nikomur krivica. Gosp. Kato izjavlja, da se aa nahaja v pripravljalnem tečaju, ampak le v službi že kot uradiiški pripravnik. Trditev, ti* Je bH služil pri avstrijski »Volkswehr«, na odgovarja rezncl, kakor Ja spiok izmišljeno, da bi se bž kdaj bojeval proti Jugoslaviji. O predizobrazbi te sposobnosti za uradniškega pripravnika pa se Je lahko poučilo obratno rimteO-stvo samo. ki Je to tudi storilo to Ja edino kompetentno o tem razsolati.
PRVA JUGOSLOV. TOVARNA ZA USNJE IN ČEVLJE NA BREGU PRI PTUJU.
Prejeli srn:
Po časopisih sa pofevifaJo od časa de časa članki, v katerih sa napada nova ustanovljeno družbo, ki ja pod tvrdko »Prva Jugoslovanska tovarna za usnje ta čevlja, družba s o. a. na Bregu pri Ptuju spravita v obrat popraj Plrichovo oz. Dr. Ettinger« levo tovarno. Zabavlja sa posebno čraz Dr. Ettingerja to draga družabnike, ki na zona} predstavljajo družbo. Na te napade do sedaj nismo odgovarlall, kar so Izvirali ali iz očitna zlobnosti, zavisti, ali pa ta nepoučenosti. Zadnji dopis v Vašem s. Us tu, ki pravi, da Ja ustanovil dr. Ettinger akcijsko družbo^ v kateri a« razun dr. Era-mevca skoraj samo zagrebški Židje, — da se Je nastavilo 20 nentiUh Avstrijcev, do-čira se naši ljudje odklanjajo, nat pa siti, da podamo Javnosti nekoliko pojasnila.
Tovarna sa usnja n Bregu pri Ptuja Je bila last g. Josipa Ptrleha. 2e leta 1916 se je vknjižba za Dr, Ettingerja, odvetsrf-ka na Dunaju, znanega organizatorja usnjarskega kartala, opcijska pravica la zakupna pogodba, glasom katera la M upravičen to tovarno varit čas prevzeti Po prevrata m Je g. dr. Ettinger ta pravice poeiuž*. Na deželne vlado, oddala« aa trgovino to Industrijo, ao bil vloženi mao-gobrojn! predlogi, da se ari vknjliana pravica g. dr. Ettingerja razveljavi, kar ja inozemeo. Tem predlogom deželna vlada seveda ni mogla ugoditi, ker Je prisilna likvidacija hnaviue nemških Avstrijcev izključena. Za nas Ja nastalo tore) vprašanje, ali naj podjetja kratkomalo prepustimo tujcem, alf ga po skušamo aecijonalizirat!. Da smo se odločili za poslednje, nam menda nihče aa bo zameril Po navodilih deželne vlade sa Ja ustanovita nato družba s e. a. Ta družba Ja registrirana je bita v »Uradnem lista« objavljena to aa lahko vsakdo
pri okrožnem sodišču v ■.. Lloru preprk ča, da so družabniki razun dr. Ettingerja« snmi domačini 2»libog Je bilo na strani Slavoncev veliko premalo zanimanja n podjetja, d očim ao aaM sotneščanjc nemška narodnosti stvar veliko bolje razumeli, Delujemo pa slovanski, kakor tukajšnj nemški družabniki v tem gospodarskem vprašanju popolnoma složno te strmimo s« tam. da sa ohrani podjetja v domačih ra* kah. V tem poglede tudi ni alkakega nesoglasja s g. dr. Etttegerjem, Id natanko va, da mora biti v podjetju zastopana slovenska večina.
V tovarni se 2e sedaj izdrijujejo poleg usnja gamaše, torbice ta sploh galanterijsko blago Iz usnja. Usnjeno galanterijske b’ago sa ni doseda) ša nikjer v naši drv žavl izdelovalo. Ob sebi umevno Je, da ni za ta popolnoma novi obrat pri nas M razpolago potrebuft strokovnjakov. Z dovoljenjem vlada prišlo je vsied tega U Dunaja 10 preddelavcev, Iti ostanejo kol Inštruktorji sa domača delavca ta tal« dolgo pri nas, da sa izvežbejc d muči delavci. Torej ni res, da M sa naši ljudje odklanjati, temveč Ja resnica ravno nasprotno, da se koča a pomočjo teh tujih delavcev naštel domačim ljudem omogočiti, da bodo »ogli vršiti delo v tovarni. Dokler ml bilo tak preddelavcev, testrule* torjev, tndi ni Mto mogoča spratemati do* mačih delavcev.
Podjetje aa spremeni v detattto društvo. To preosnovo izvršimo h pomočjo naših domačih bank. ki nam jamčijo za t% da ostane vodstva akcijske drnibe v domačih rokah. NI ras, da bi bH g. dr. Ettin-ger osnoval akdjsko dražbo, v kateri M sedeli sami zagrebški Židje, ker taka dražbe do sedal še sploh ne obstoji. Da pa moramo delati skupna s g. dr. Etttegerjem, Je Jhsno, ker Ja tovarna njegova to se mu J« ne mora kratkomalo vzeti. Ka bo dolnltins društvo osnovano^ bo objavtjea upravni svet ta takrat be Imela javnost prfllkd presojati, ali sa o*m Ja posrečila nacljona« lizacHa, al! ne. Potrebno Je, da se noll slovanski krogi m domačo industrijo zanimajo to pokažete malo več podjetnost« Sicer so pa že sedaj odlični Slovenci prijavili svoj pristop to torej ri res, da bi sa nahajal v družbi jez kot edini Slovenec. Da te novo osnovano podjetja m Ptujski okraj koristno to potrebno, nam dokazuje zlasti dejstvo^ da se oglaša dan na dati mnoge število domačih delavcev za delat ker ao sedaj brezposelni.
Kdor ša hoče pisati o tem podjetju^ tega pa prosim, ari si preeltrbf popral zadostna podatka to s temi se« vsak omot vsak čas na razpolago.
V Ptuju, dna 29. junija 1928.
Dr. Fermove.
Šport Ib turisitka.
Cestna dirka fM fe« na progi Ljub-IJana-Celje-LJubliana se vrši v nedeljo dna 18. t m., prirejena po ktabu kolesarjev fet motociklistov Ilirija v Ljubljani. Start dirkačev v nedelje dopoldne prt t km n« Dunajski cesti ob 9. uri zs senior* In pol 10. ra težka te ob 10. ari za lahka kolesa« Prireditev Ja v totedafe sezoni ena najdaljših prog, tar obeta biti bol med posameznimi vozači salo hud. Startna Usta to podrobna določSa za dirko priobči sobotna številka »Športa«. Opozarjamo občinstvo na to Interesantno tekmo, K.
Prveaalvsisa šolana IHrlja-Siovan, za katero vlada zaradt njene odločita* važnosti na Izid prvenstva 14- nogom. pod-savaza veliko zanimanje, s* vrši v nedeljo
18.___________________t m. ob 19. ar! na prostora S. K. Ilirija__________________ K.
Aprovizacifa.
Vnovčevalnica za živteti to mete oddata Je sa soboto in nedelj,o M J* 17. ta 18. t m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodate to sicer: Ahlina, Pr#-eoRnika, Cuzoka Dolničar Francu, Dolničar Jožeti, Ham Matiji, Janeža, Javornika, Jesiha, Kastelicu, Kočarju, Kocjana, Km-šaveu, Makovecu. Novaka, Novljana, Preselili, Rihtar mL, Rihtar st. Satanu, Smo-Dana Škerjanca, Skranjerju, Sama, Zate hrana žganjar Jožeta, Zupančiča, Porenti p* eno tata; Ham Mariji, Lebnu« Ocvirku, Petriča, Prepeluhu po dva taista, la Janežič ta BtaflJ dobi po štiri taista. Kg sprednjega mesa velja 19 K te« kg zadnjega 20 K Vsaka stranka dobi največ en kilogram masa.
Pokrajinske vesti.
RatiovVca. Prostovoljna gasilno društvo v Radovljici priredi n* dan 8. avgusta t. L v Graščinskem vrta veliko veselico ■ koncertom, tombolo itd.	k
KočavJA. Postavili smo se pa Kočevarji na dan proslave godu našega kralja. Pomislite in strmite: 3 — reci In beri tri — cele zastav* so proslavljate ta dan v našem mesta, la k)a so Mto? Na poslopjih okr. glavarstva te dri. gimnazije po ena in tretja — ni Je razobesil ne Kočevar-državljan SHS — ampak Prlmorci-begun-cl so jo razvili. Vprašati sem moral: Pišemo II 1908 ati res že 1929? Zakaj hnarao neki toliko uradov ta drugih Javnih poslopij (šol)? In kočevski Slovenci? Sp* spanje pravičnega lenuhaj Ali morda
odobravajo motite zagrizenost nemškutarjev (republikancev? I) ? Nekdaj — ni š« tako dolgo tega — so ImeH gg. Kočevarji obilico blaga na razpolago za razne črno-žolte, tr&nkfurtarsk* ta tem slične zastava. Mislim, da bi sl pač lahko do danes preskrbeli i modro- balo-rdeča prapora, la na drugače, pa na resen migiiaj od zgoraj, lri bi bž ta prav na mestu in potreben.
Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
Mali oglasi.
Pr®da se:
ENONADSTROPNA HlSA t opremljeno pralnico In likalnico u proda. Dopisi naj se vpošljejo na pralnico v Cankarjevi ulici St. 4 v Ptuju.
~~ELEGANTNA SALONSKA KREDENCA Iz orehovine, s sivo marmorno ploščo, v lepem slogu, se proda. Naslov pri upravni-Stvu lista.
2.	POSESTVE se takoj prodasta pri Ivanu Drofeniku, gostilna v Poljčanah.	1190
~ SVEŽE~MALINE, MAUNOV~ŠOK ln~" BRUSNICE razpošilja trgovska hiša Ferdo Skof, Mislinje.
PRODAM
uradi pomanjkanja prostora močno motorno kolo s priklopnim vozom v Jako dobrem stanju. Pavlin Frane, Llubllana, Nadvojvoda Friderika cesta 9.
PRODA SEt
10 različnih vozov, za težko vožnjo, nekaj lahkih voz na peresih z oljnatimi osmi, ena nova, na pol krita kočija, več kompletnih novih prsnih oprem za konje za lahko in težko vožnjo. Mihael Osolin, sedlar, Domžale.	1153.
DVOKOLESA novaf"'z dobro pnevmatiko po 2500 K. Plašči In zračne cevi po znižani ceni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28.	1082
Prodam radi preselitve po zelo ugodni
ceni bencinovo lokomobilo 4 do 6 in pol
HP, ležeči bencinov motor S HP, stroj za mešanie betona na vozu in štedilnik belo emajliran. Vsi navedeni predmeti so v popolnoma dobrem stanju In se lahko ogledajo pri FRANČIŠKI MARINC, Oomllsko Prt Celju.	423«.
Kupi se:
DOBRI HRASTOVI VINSKI SODI
od 400 do 800 1 se kupijo po primerni ceni Ponudbe pod šifro »Sodi* na upravo lista.
Službe:
SPREJME SE PRIDEN. POSTEN HLAPEC h konjem. Oženjeni brez otrok Imajo prednost, hrana, stanovanje prosto, plače 300 K — žena bl morala delati vsa modača dela ter tudi na polju. — Vpraša se pri Francu Karlovšek, trgovcu, Sava pri Celju.
BLAOAJNICARKA
Uče službe. Ponudbe pod »Takoj«, poštno ležeče, Jesenice.
KONTORISTINJA vešča vseh pisarniških del, nemške lu slov. stenografije In strojepisja, Išče primerne službe Naslov v upravi.
NATAKARICO
zmožno slovenskega, deloma lirvatskega In nemšekga jezika, Inteligentnejše dekle k 2 in pol let staremu otroku, obe vsestransko zanesljivi, išče proti dobremu plačilu In pogojem Pensija »Lavlca«, Samobor pri Zagrebu.
KLEPARSKI POMOČNIK
samostojna moč se sprejme v stalno delo. P Justin Olince 74 Ljubljana. 1191
Razno:
MESEČNO SOBO tžče gospodična, najrajše s hrano. Cenjena ponudbe prosim pod A. S. na upravo lista.
ZAHVALA.
Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v gam. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih s 3 koreninami vred popolnoma brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Nace Čepon.	1171
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Izvršuje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve.
Zahtevajte »Jugoslavijo« o vseh gostilnah, kavarnah in
brivnicah l	I	R O M A N
Pridobivajte naročnikovl | SILIKAT
tnmm PORTLAND
Cement Kava
dobavlja „AVA« La S k o.
Brez konkurenc«*!
Cigaretni papir, »Patent* v knjižicah brez tiska š 108 K, z tiskom š 120 K, druge znamke cenejše franko Ljubljana. Ponudbe prosim na upravo lista pod številko 1194.
Dobro izvešbano
strojepisko
se sprejme takoj.
Pismene ponudbe na poštni predal 74.
Oblast, konces. inf or mečni mod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. S. dobavlja vso kreditne in privatne Informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
Ode« Koiitny, Ljubljana Kolodvorska ulica It. If
la SELAK
(Orange - Schellack)
ataklenec (Glaspapter) ter tehnične potrebščine Telefon II 460. —
Okel Ljubljana.
Zidne opeke
(Strangfalz In Blbersdmanz.)
Strešno opeko
dobavlja „AYA“. Ljubečno.
I
po 15 in 20 kron kupuje po najvišji ceni T. Kotač, Bled-Gorenjsko.
Staro železo
lito, kovaško, dele starih železnih strojev in kovine kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah
liani
Gosposvetska (Marije Tirezlje) usta 1
Kupujem staro zlato in srafero
:: po naj višjih dnevnih cenah, j: ]
ALOJZIJ FDCfiS. IMmm ulita 6.
Velika Izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno.
Jfaj bi kuj.il mo emu
malemu ja ged? —
Moj zverinjak
knjižic« našim malim za zabavo In pcuk s 45 allfcami in k teni spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. r=
Dobiva se v Ljubljani:
v Zvezel knjigarn r, Marijin trg 8. tZveznltiskf rol, Stariho 19,1,
kler traja zaloga. Odjem najmanj eno vrečo do 10 vreč, večje množine ceneje oddaja Jos. Zidar, Ljubljana.
E°“£Mtiholovnike
(trakovne) priporoča gg. trgovcem
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana, Bleivreisovn e. IH.
Sprejmem t službo
za mesarsko obrt. Oglasiti se Je vsaki dan od 12. do 14. ure. Košeninu, mesar. Kolodvorska ulica 6.	1122
Proda se
valjčni mlin
na štiri valjarje
z 100 mm dolgimi valjarji ie dobro ohranjen. Rabi približno 51/2 konjskih sil. Vprašanja na:
ZABRET A HOMP.» Britof prt M.
Trstje
500
Slavnemu občinstvu se priporoča
central _
poleg Zmajevega (jubilejnega) mestu.
Lastnik $faw©
Prirodni malinov syrup
se zopet dobi:
ust, Ani. Steiner, SREČKO POTNIK, LJUBLJANA
ul. 13. (Trnovo.) 771 j	'
Metelkova ulica (poprej zaloga Mengišae pive).
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri več ih na ročilih znaten popust, Ant. Stat Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.)
Friporota se slavnemu občinstvu
IVAH LAIAli
Izdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš) Ljubljana Ig. Šiška it. (2.
■
m j
Barva
Tiskovine vseh vrst
ca urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
»Zvezna tiskarna
za obleko, prava auilinska, zanesljivo dobra črna in modra se zopet dobi „Mohr“ prve vrste 100 zavitkov K -120'
Razpošilja se vsaka množina po pošti ter se pridenejo | slovenska navodila.
Karol Loibner, Celje.
1121
8ani> ii Mal
.DRAVA
Pošilja se takoj in perijodično skladišča Maribor v prvovrstni kakavosti po najnižjih ceiah:	jpj
prstene barve vseh vrst (Erdfarbcn), yy laki (MObcI, Email, Poliiur, Lcdcr, eisen-Ifck , Maierton, Gips, alat uster, lojevec	..
(Federweiss), Bronzetinktur, zlata in	77
srebrna bronza, HarttrockenOl, firnež na	————————
v • i_ l •	•	.	>va	m	£\	I pozlatarje Milton, Ofcnsliber Bendalin. UR IVANI 1(1
v Ljubljani,	Stan	trg stev.	19.	g-j-aw=	lllllilll.
Naročila sprejema tudL	upravnlStvo	»Jugoslavije* v Ljubljani,	šeiKnge,^
Manjin frg 8 in njene	podružnice	v Mariboru, Glavni	trg; v	bodeniackfarbc, krema za čevlje s ter-
18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
['‘Gonilne jermene
ivosti I	v
n mil
<4 lesna trgovska in industrijska delniška družba
Maribor.
TV A	K	.V*	M	»nrv	9
Cenjenemu občinstvu in interesentom vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril
avtogaražo in montažo.
pentinom, voščilo za čevlje, mast za Garaža je odprta cel dan in celo noč, tako, da p. n. občinstvu
lahko vsak moment postrežem z vsem
kryst, boraks, gumijasti'Izde ki in razni drugi uvozni predmeti. Naroči se pri Karol Golesrh, Maribtr	987
Koristilo Vam bo,
če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI44!
0Z0R!
Radi odhoda iz Ljubljane
prodam po najnižji ugodni ceni gumijeve cevi za kolera, prvovrstne cevi po 120 K, plašči po 240 K. Plašče za avto 985X135, 880X120,815X105, komad 4200 K prvovrstno blago.
M. Sterniaa, trgovma, Vič št 16.
1124
potrebnim.
FRANC PUH
Dunajska cesta št 47.
Blagajne
pr.stne Werthe!m št. 1, 3, 4, ima za oddati po ugodnih cenah
Karol Florjančiči Celje, Glavni trg 16.
Velika zaloga ztnilinskth barv iz tovarne
POZOR, POZOR
K. Worsche, Maribor
Geaposka ulica štev. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom.
Priporoča svojo bogato zalogo
po Jako znižanih cenah.
d. z o. z. v Frankfurtu m./M.
Barve za usnje, svilo, volno in dr. po najnižjih cenah 1 Zaloga je v Beogradu v ulici Kralja Petra št. 49. Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
Izak B. Salomon, Beograd.
m
izvrstna birana srem- LD[]||T' E sira vino vlastelinstva ,Lili)Ul ; kao: Kadarka (Fiksl), Burgun-dac, Graševina itd., zatim Čiste vinovice (vinski destilat) nadalje
ItDS&BBKBEeRsaRMCoasdeiAoiesttCRtsftecoeGessEKissBE
Razori i Pavel Ib pevska društvaI I Pozori
Prvovrstno fituhafurno
TRIJE
dobavlja takoj v vsaki množini dokler v zalogi, kakor tudi hrastovo par-
Heine doSftc« najceneje tvrdka
JOS. PUH, Ljubljana, Graduška ul. 22. Rabljene jugoslovanske
pismske znamke
kupuje ve© rigjc
V. Kovač, Bletl-Gorenjsko.
Obnovite naročnino takoj, da sc Vam pošiljanje lista essd ne ustavil
Tkalci pesmarica
. za meški zbor; žepna izdaja 11X15 cm
Stev. i. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? » 2. Ivon pl.Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
, 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hofdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
„ 6. Anton Hcjdrih: Jadransko morje.
Traka petem olnue iK; u Lzvotiov xo K. Številka 6 etane 2 kroni, 11 izvodov 20 kron.
Dobiva se v
Zvezni fnjljjtrul, Lfcbfjana, Kfrljln trg štav. 0.
[BBZ3XXnZC3aQ13QBRf
1
asTaška^aBsaaBssMBBas^
ZLATOROS MO
najbobše in najcenejše se povsod dobi.
Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-
Tei. pcsiovnice 18-04. Tei.skiadišta 18-is sveče in toaletno milo. vai na mila Maribor.
banatsko brašno
najbolje vrsli prodaje svaku koli- j činu uz umjerene i dnevne ci-| jene tvrdka
Lacko Križ, Zagreb
Boškoviceva ulica 15.
B22222EESE
Ra Bregu pri Ptuiu
Je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usn*a. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po najnižjih cenah.
fSSSJJSBRRSStf> fi! i*sWVHSTTMe ,
Odgovorni urednik Anton Pesek
Tiska »Učiteljska tiskarna1* v LjuklianL