PRIMORSKI dnevnik iaCel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na c'klostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v '»karni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rrtaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-ooja številka. Bil je edini oskan. partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi. pnmorski M. dnevni] l> —1 t-1 O ~ XI - » O C X! o m m o x! r* e rn x x * t_ O O X I> XI r~ !-._ m c i> x 6 xi n 2 "si L_ C_ i> X 2> E®Cena 600 lir - Leto XL št. 204 (11.927) n Trst, torek, 28. avgusta 1 Po levičarskem sporazumu na Deželi Za Sardinijo nov spor med vladno koalicijo Sarrì^ --— Nova deželna vlada na aretini ji zastruplja odnose med de- str- S^an’ ^ socialisti. De Mitova »zaht^3 take rešitye ne sprejema, ttičiZ-ujasno zadržanje« od zavez-^ strank in je predvsem odlo-un.a doseči preklic sporazuma med . ličarskimi in laičnimi silami, ki v ^?vcdel do izvolitve predstavnika DrvJi lnske akcijske stranke Melisa za ,wlsodnika deželnega odbora. Igra nj m°rebiti še odprta, celo na lokal-. ravni. »Ne moremo pustiti stvari skv-Jw*' so- PSI mora razmisliti o je i-v ki jih je KD že izrazila«, sedivi!^ včeraj demokristjanski pred-? rn,k Piccoli po kratkem sestanku stvu m°krščanska polemika je v bika heJi®5118' P° volilni kampanji, med j®ro so KD dolžili, da zasleduje Prav n’ sporazurn s KPI, prihaja ^,|0 .«d PSI sedaj manever, ki je (jajl..Jasno alternativen (namreč seta]^1 r‘msk* vladni koaliciji). »če je kjj ’ Je treba to odkrito povedati: klini?0 iz tega potegnila ustrezne za-^cke«, je dejal piccoli. Prein zaveznikom oporeka predvsem tla 111. sporazumov, ki so jih dosegli veriJ-s kem petstrankarskem pre-javilin’ ko 80 socialisti slovesno iz-Pušč»- . hodo povsod, kjer to do-jevnih ° številke, privilegirati v kra-upravah sporazum s KD na- mesto z levico. Sedaj se pa nasprotno delajo, kot da se ni nič zgodilo in ne kažejo namena, da bi posredovali pri sardinskih tovariših, da bi jih prepričali na umik. Demokrščanska polemika je vsekakor najprej učinkovala na republikance: Spadolini jeva stranka, čeprav je na Sardiniji prispevala k Me-lisovi izvolitvi, se je že umaknila tako na vsedržavni kot na deželni ravni. »Mi nismo podpisali nobenega sporazuma za oblikovanje nobene deželne vlade in se ne namerava obvezovati za nobeno levičarsko večino«, trdijo republikanci Po drugi strani pa rimska polemika ne prija sardinski KD, ki se sedaj boji, da se bodo na koncu od nosi s socialisti in socialdemokrati tako skvarili, da ne bo mogoče nazaj. Italijanske ladje danes v Port Sai< o o o o Lovci na mine niso c 1 zabeležili nobenega ušpeha V Zalivu še en tanker žrtev letalskega napada -'WX 'Smmmmmm s”F-r> ' Francoska tninolovca nista v saudskih vodah našla nič (Telefoto AP) Tudi Retequattro v Berlusconijevih rokah RIM — Silviu Berlusconiju, finančnemu mogotcu, lastniku dveh velikih italijanskih zasebnih televizijskih o-mrežij Canale 5 in Italia 1, je uspelo polastiti se še tretjega zasebnega o-mrežja Retequattro. Od družbe Mondadori je namreč odkupil polovico delnic, tako da bodo oblikovali novo družbo Sedit. katere bosta enakopravna lastnika Berlusconi in Mondadori. Berlusconi bo odštel Mondadori ju 105 milijard lir za programe in drugih 30 za postaje, naprave in frekvence. Prehod omrežja Retequattro pod okrilje Berlusconija je povzročilo nemalo negodovanja med uslužbenci, ki izražajo skrb nad dejanskim monopolom, ki ga Berlusconi ima nad zasebnimi TV oddajami v Italiji. Zelo ostro je reagirala tudi KPI, ki prav tako omenja nevarnost monopola nad televizijsko informacijo, ki si ga je Berlusconi zagotovil, še zlasti zaradi povezanosti z nekaterimi časopisi. PORT SAID — Italijanski minolov-ci bodo prispeli danes v popoldanskih urah v egiptovsko pristanišče Port Said in bodo zapluli v Sueški prekop, da bi prišli do območja, na katerem naj bi začeli delovati. O u-mestnosti italijanske prisotnosti na tem območju se polemike v Italiji še niso polegle. Prve dni septembra bo vlada poročala kot je že napovedal obrambni minister Spadolini, o razlogih zaradi katerih je sklenila poslati ladje v Egipt. Takrat bo morda že znano, če so italijanske ladje uspešne ali ne. Gotovo je, da drugi udeleženci očiščevale akcije doslej niso imeli sreče. Govorilo se je celo, da bosta obe francoski ladji, ki sta od 15. avgusta delovali v saudskih vodah, odpotovali nazaj v Francijo. Kaže pa, da bosta oba francoska minolovca ostala še nekaj časa v saudskih vodah. Nič več sreče niso imeli ameriški helikopterji. Skratka, nikomur še ni u-spelo odkriti niti ene same mine. V Zalivu se medtem nadaljuje vojna med Iranom in Irakom, žrtve pa so predvsem tankerji tujih držav, ki so tarča zdaj iranskih, zdaj iraških raket. Zadnja na spisku zadetih ladij je panamski tanker Cleo, ki ga je zgde o iransko letalo, ko je plul sredi Perzijskega zaliva. I I Po nedeljskem podpisu sporazuma o »švedski rešitvi« Zanussi - Electrolux : jutri sestanek s sindikati in ministrom Altissimom fio 7" »Sporazum Zanussi - Electrolux bomo uradih ko bomo izvedeli za njegove podrobnosti. Za staVttij° °dločilne važnosti sestanek, ki ga bodo predlo*', enotne sindikalne zveze imeli jutri z zastop-glavrv svedskc družbe.« Tako je povedal novinarjem Van !, , in'k CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino Pado-vodstvi CISL in UIL ne marata dajati pre- Klav^azuni' Po katerem bodo Švedi prevzeli 49 od sto ^dvč? bpndenonske skupine, so podpisali, kot znano, sindii^T^jšnjim, jutri popoldne (po srečanju Electrolux -?^tvq Pa b°do njegovo vsebino preverili na mini-so ^ ,za industrijo. Obenem bodo skušali razčistiti sProti OSeno vprašanje zadolženosti družbe Zanussi na-frviHjarcj0Jna0nn in tujim bankam, ki se suče okoli 1.000 v bistvu podpirajo sporazum kot zaenkrat ?°8ovor °zno rešitev, zahtevajo pa strogo spoštovanje l0 na i!. z v*ado, ki je bil sklenjen decembra lani jočejo okrega so Švedi izrecno pristali. Sindikalisti 'liala pi bi Zanussijevi obrati postali nekakšna velika S^ratešk ectJ?°luxa. ‘n zahtevajo, da ostanejo središča bine v J*a in operativnega Vodstva nove mešane sku-tanji. Prav tako hočejo jamstvo, da morebitni bodoči preustrojitveni načrti ne bodo prek mere odškodovali zaposlenostne ravni. Bojazen sindikalistov je upravičena, že zaradi likvidacije nekaterih proizvodnih vej, ki niso več donosne, bo v skupini Zanussi ob službo kakih 5.600 delovnih moči in ta postopek se je tudi že začel: v obratih porde-noriške družbe je danes zaposlenih le 22.000 oseb proti 25.000 v lanskem novembru. Družba Electrolux bo z delnim prevzemom lastništva Zanussija bržkone postala najpomembnejša proizvajalka gospodinjskih strojev v mednarodnem merilu, že sedaj so njeni proizvodi prisotni v 40 državah, skupaj s pordenonsko družbo oz. v njenem sklopu pa namerava prodreti še na prostrano tržišče Združenih držav Amerike. Medtem sta se včeraj sestala v Vidmu predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za industrijo Fran-cescutto s predsednikoma švedske družbe Electrolux Hansom Werthenom in Zanussija Gianfrancom Zoppasom. Na sestanku so potrdili, da bo imela dežela Furlanija -Julijska krajina največji delež v večinskem delu (itali janskem) glavnice in da bo na osnovi že sprejetega zakona prispevala 50 milijard lir in še 25 milijard za investicije. Electrolux se je ponovno obvezala spoštovati sporazume glede zaposlitve in investicij Na Gospodarskem razstavišču do 1. septembra Včeraj v Ljubljani odprli vinski sejem LJUBLJANA — Na tridesetem jubilejnem mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu, ki so ga včeraj odprli v Ljubljani, se tokrat predstavlja 599 razstavljavcev iz 23 držav s 1.610 vzorci vin, močnih alkoholnih pijač in sadnih sokov. Sejemsko prireditev vinarjev iz vseh petih kontinentov sveta tudi tokrat spremljajo številne strokovne in zabavne prireditve, izkazala pa se je tudi Ljubljana, saj v teh sejemskih dneh ne bi smel nihče ostati pretirano resnoben, žejen ali lačen. V razstavnih prostorih gospodarskega razstavišča je na ogled vse, kar pritiče sodobnemu vinogradr ništvu. seveda pa ne smemo pozabiti dobre kapljice iz domovine in tujine, ki je ne samo na ogled, ampak tudi na pokušino. Kolajne in priznanja ljubljanskega sejma pomagajo številnim vinogradnikom po svetu pri prodaji vin na razsežna svetovna tržišča, izjeme seveda niso niti jugoslovanski pridelovalci, ki so že doslej uspeli izvažati na zahtevna tuja tržišča kar lepe količine kakovostnih domačih vin. V prisotnosti številnih vinogradnikov, gospodarstvenikov, družbenopolitičnih delavcev, zastopnikov iz mnogih evropskih in drugih držav, je včeraj trideseti mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem odprl član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Prireditev bo trajala do 1. septembra. (dd) Mladi raziskovalci na delu ‘t,*'1slie raznih organov naše družbe-inte .H® skupnosti in samoupravnih ho rcsnib skupnosti precej otežkoče-recim na prvi Pogled tudi drago, ker skun10 vsaka seja zbora krajevne PriiT?°s^‘ občinske skupščine zahteva xkiii^nos.l delegatov iz 34 krajevnih Pnosti, s tem, da se delegati pripe- ljejo tudi 45 km daleč. Zato skušamo natančno opredeliti kakšen bo dnevni red in kdaj naj bi bile seje. Moti me predvsem to, da je občinska skupščina še vedno preobremenjena z dnevnimi redi, ki jih zahtevajo zakonski predpisi. Mislim na tiste formalne zadeve, o katerih bi se lahko okvirno opredelili drugi občinski organi. Kup takih zadev pa po svojem prispeva tudi k neaktivnosti in odsotnosti delegatov. To dokazuje tudi dejstvo, da se delegacije najbolj vključujejo v razprave o vprašanjih, ki zadevajo življenje v krajevni skupnosti, in na katera imajo delegati možnost vplivati.« Katera so torej vprašanja, ki na sejah naletijo na največji odziv? »So predvsem problemi osnovnih infrastruktur, kot vodovod, cestno in poštno omrežje, kar je po svojem predpogoj za normalno delo in življenje.« »Prav na tem področju je bilo v sežanski občini v zadnjih letih precej narejenega. Nove asfaltirane ceste so pripomogle k boljši povezavi med zelenim in občinskim središčem in s tem smo tudi zadržali ljudi na vaseh. Letos smo tako uspeli asfaltirati cestne odseke med Sežano in Repentabrom, Velikim poljem in Dolenjo vasjo, v naslednjih mesecih pa še odseke Štjak - Štanjel. Dolenjim in Mahniči, Obrovom in Golovcem in Materijo z Gradiščico. Medtem pa ostaja še vedno odprt problem magistralnih povezav, tako cestnih kot železniških, kjer je stanje nevzdržno.« »Letos smo tudi zaključili z deli na primarnem vodovodu od Brestovice do Sežane, za kar smo porabili več kot milijardo dinarjev. Kljub temu pa je še vedno okoli 40 odstotkov občine odvisno od klasičnih kla pavic, kar pomeni, da imajo težave z vodooskrbo. Vzporedno s postavitvijo osnovnega vodovodnega omrežja smo pongali tudi telefonske kable in s tem smo večji del občine tudi telefonsko povezali s Slovenijo in obmejnim območjem. S telefoni pa še vedno ni priključeno območje Čičarije.« »Gradnja osnovnih infrastruktur je odvisna predvsem od gospodarstva v občini.« »Tako po obsegu kot tudi po kako- vosti dela smo v zadnjih letih na gospodarskem področju dosegli bistvene premike. Iz majhne obrtniške delavnice so zrastle relativno velike tovarne. Na področju industrije beležijo dobre rezultate Krasmctal, steklarna Hrpelje, konsolidiralo pa se je tudi stanje v Cimosu in Iskri. Lahko smo zadovoljni tudi z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, katere nosilec je Jadran. Pomembno pa je tudi, da dobiva vedno več veljave kmetijstvo. Po odkupu pšenice smo bili na primer v lanskem letu na drugem mestu med obalno-kraškimi občinami.« »Tudi na področju turizma je Kras s kobilarno Lipica in Škocjanskimi jamami dobil svoje mesto med ljudmi obalno kraške regije.« »Lipica si je ustvarila ugodne po goje za nadaljnji razvoj. Ne smemo mimo dejstva, da je letos na olimpijskih igrah v Los Angelesu sodelovala tudi ekipa iz Lipice. Udeležba ni imela samo športnega značaja, temveč tudi kot propaganda za naš turizem. Priznati pa je treba, da v tu rizmu še vedno premalo iztržimo. K temu vplivajo tudi nekatere objektivne danosti, kot je neurejenost in onesnaženost Škocjanskih jam, še nič pa nismo storili, da bi iztržili od tranzita, ki se preliva skozi našo občino. Letno namreč po magistralni cesti potuje okoli i,2 milijona ton tovora ali 350-650 tovornjakov na dan, pri čemer pa bi lahko rekel, da ne nudimo niti najosnovnejših storitev, ki jo o-sebje na tako dolgih progah potrebuje.« Sežanska občina je zaradi svoje lege povezana tudi z zamejstvom. Kakšni so odnosi z obmejnimi kraji? »Na Sežanskem je približno 45 km meje z Italijo. Ob tem pasu si želimo, da bi bila meja čimbolj od prta, da bi je v »formalnem« ljudje čim manj občutili, kajti ne glede na mejo gre tu za enotno geografsko in etnično območje, katerega vežejo skupni interesi. Zato si prizadevamo, da bi še poglobili vezi z obmejnimi kraji na italijanski strani. Pri tem imamo seveda precej olajšano delo prav zaradi sorodstvenih, prijateljskih in gospodarskih vezi, ki povezujejo našo občino s kraji na italijanski strani.« IZTOK UMER KRASMETAL SEŽANA Delovni kolektiv SIP Tovarne KRASMETAL SEŽANA ISKRENO'ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE SEŽANA OB OBČINSKEM PRAZNIKU 28. AVGUSTU PROIZVAJAMO STROJE ZA PRIDELAVO, PREDELAVO 'N SPRAVILO KRME, Ki OMOGOČAJO SODOBNO KMETOVANJE Občanom in delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku, 28. avgustu SSlEBUE Tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o., Sežana KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA SEŽANA Partizanska ulica št. 2 Čestitamo občanom in delovnim ljudem ob občinskem prazniku, 28. avgustu Gostilna MUHA STANKO LOKEV Vsem občanom in gostom čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo za obisk Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku sežanske občine Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO PRIMORSKA TOZD ELEKTRO SEŽANA čestita vsem občanom in delavcem ob prazniku občine Sežana Včeraj v Dijaškem domu otvoritev »Doline 84« Raziskovalni tabor dodatna priložnost za spoznavanje drugačnih oblik študija V prvem nadstropju slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« v Trstu je bilo včeraj zjutraj okrog 10. ure vse živo. Pred vhodom je ležala prtljaga, med nahrbtniki in potovalkami pa si lahko opazil tudi kitaro. 38 udeležencev 4. mladinskega raziskovalnega tabora, mladih deklet in fantov iz Trsta, Gorice, Koroške in Slovenije, se je pripravljalo, da prisluhne navodilom za dvotedensko skupno bivanje in sodelovanje na seminarju. Po uvodnih besedah Milana Pahorja, ravnatelja NŠK, je v imenu dolinske občine, v kateri se bo odvijal tabor, prisotne pozdravil prof. Stojan Sancin. Nato je spregovoril Darko Bratina, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki spada med glavne pobudnike tabora: »Šofske institucije zaostajajo glede na sodobni razvoj znanosti. Raziskovalni tabor je tako dodatna priložnost, na kateri spoznavaš druge oblike študija. Povezovanje znanstvenih strok v neko celoto lahko pojmujemo kot orodje, ki ga ima človek v sodobni družbi. Zato je tabor enkratno doživetje, ki človeka formira, ga gradi in to že s tem, da lahko sam preizkusi, kakšen pomen imajo novi pristopi, nove oblike raziskovanja.« Med metodološko čim bolj sodob- na sredstva za raziskovalno delo, so organizatorji letos uvrstili tudi elektronski računalnik. Vsaka skupina bo nadalje imela več fotografskih aparatov in registratorjev, ki so seveda osebna last, ampak ki že spadajo med običajne pripomočke za raziskavo na terenu. Med novostmi bi lahko zabeležili, da so letos dodali ostalim delovnim skupinah tudi arheološko, ki je lani ni bilo; lingvistične pa za enkrat ni bilo še mogoče urediti. Pavel Stranj, ki bo vodil geografsko skupino, je povedal, da bodo letos med taborom pravno uzakonili Društvo mladih raziskovalcev. V tem društvu naj bi se zbirali višješolci, ki se zanimajo za razne znanstvene vede. Društvo naj bi postalo katalizator novih sil, ki bi nadaljevale raziskovalno delo tudi med šolskim letom. Istočasno naj bi bilo tudi gibalo in eden izmed pobudnikov bodočih raziskovalnih taborov. Po skupinah so nato razdelili ma- pe z omsovnimi informacijami o vasi Bol junec, zraven pa še podrobnejši zemljevid kraja. Popoldne je mlade že čakalo prvo soočanje z metodologijo dela, obisk vasi in njene okolice. Tako se je torej začel 4. mladinski raziskovalni tabor »Dolina 84«, ki naj bi po besedah prof. Darka Bratine, pripomogel k usposabljanju mladega človeka, da obvlada kar se dogaja v svetu. »Saj je vsako osebno napredovanje istočasno tudi napredovanje družbe in naroda.« B.C. Baletni večer na Gradu sv. Justa Jutri bo na Gradu sv. Justa ob 21. uri baletni večer posvečen času od romantike do današnjih dni. Nastopili bosta prva plesalka milanske Scale Dorella in prva plesalka Državne opere Sofije Margerita Trajanova. Oriella Dorella bo s plesalcem Mau-riziom Vanadiom zaplesala nekatere odlomke iz baleta »Romeo in Julija« Prokofjeva, Trajanova pa bo nastopila v Bizetovi »Carmen«. Koreograf baletnega večera je Jožo Borčič. Časnikarji iz ZRN na obisku v deželi Skupina zahodnonemških časnikarjev, ki se od nedelje mudi na obisku v naši deželi, se je včeraj na sedežu tržaške Trgovinske zbornice srečala z deželnim odbornikom za trgovin® Bertolijem, s predsednikom Unionca-mere Lupierijem in predsednikom tržaške Trgovinske zbornice Tombesi-jem. Govor je bil o sodelovanju med našo deželo in Zahodno Nemčijo še posebno pa s Porenjen - Westfalij°* kjer bodo oktobra priredili »teden Furlanije - Julijske krajine« v glav" nem mestu Kolnu. Predstavniki naše dežele so tud* poudarili učinkovitost deželnega Prl' staniškega sistema in pospremili časnikarje na ogled pristaniških naprav od Milj do Tržiča. Prav tako je b» govor o turističnih ponudbah dežele, zahodnonemški novinarji pa so si v tej zvezi v spremstvu deželnega odbornika za turizem Brancatija ogle-dali Gradež in Oglej. Abonmajske vozovnice ACT za manj premožne V občinskih izpostavah bodo od ju' tri do 3. septembra razdeljevali up^ kojencem s socia'no pokojnino mesečne abonmajske avtobusne vozovnice ACT po znižanih cenah. Tržaška obel; na je ta mesec zvišala prispevek, k} ga bodo morali plačati zainteresiram za te vozovnice. Za abonmajsko vozovnico za eno progo znaša tako prispe vek 2 tisoč lir, za dve progi 2.500 kr, za celotno avtobusno omrežje pa tisoč lir. Del mladih udeležencev raziskovalnega tabora Morda pa nas še čaka nekaj poletnih dni... Če je pretekli petek in soboto že »zadišalo« po jeseni ter smo bili vsi prepričani, da je poletja že konec, nas je izboljšanje vremena v nedeljo ponovno udobrovoljilo in nam dalo potrebnega zagona za razne izlete, pa tudi za kopanje v morju. To se je seveda takoj odrazilo tudi na prometu na cestah, ki je bil v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah v Trstu normalen, oziroma celò manjši, kot sicer ob nedeljah v jeseni, ker so namreč Tržačani razmišljali, če bi se kam podali, ali pa ostali doma. No, vreme se je v dopoldanskih u-rah izboljšalo in takoj je promet na vseh glavnih ulicah v mestu, pa tudi na cestah, ki vodijo iz mesta, močno oživel. Oživel je predvsem promet na vseh obmejnih blokih tako na Plavjah, Škofijah, Pesku, pri Lazaretu, pa tudi na Fernetičih. Na glavnih blokih so v vrstah čakali predvsem tuji turisti, ki se vremena niso ustrašili ter so šli na pot v upanju, da jih bo na letovanju pričakalo lepo vreme. Na manjših Kokih, kjer je potrebna za prehod meje le prepustnica, pa so v vrstah potrpežljivo čakali v glavnem Tržačani, ki so napolnili kopališča že od Ankarana, nato pa Izole, Strunjana, Portoroža in še dalje, opoldne in zvečer pa tudi razna gostišča. Kar precej čakanja je bilo tudi v večernih urah, ob povratku domov. Na obmejnih' blokih so sicer službujoči hitro opravili svoje delo in tako je še vse kar v redu poteklo. Manjkale so seveda v nedeljo že tradicionalne poletne prireditve, ki so jih organizatorji, v strahu pred slabim vremenom, v zadnjem trenutku odpovedali. Potem jim je bilo zaradi odložitve morda tudi žal, toda strah pred nadaljevanjem slabega vremena je bil več kot upravičen. No, mnogi so svoje praznike prenesli na to soboto in nedeljo, v upanju, da so tokrat meteorologi napravi ,i pravo prognozo in da bomo imeli zares lep in sončen september. Tako bo v soboto in nedeljo v Nabrežini že napovedani praznik, posvečen odporništvu, pa tudi 40. obletnici požiga štirih vasi devinsko - nabrežinske občine, ki ga organizira pokrajinski odbor VZPI - ANPI. V soboto in nedeljo bo velik lovski praznik v Doberdobu, pa tudi na Tržaškem so še napovedane razne šagre, domači prazniki in druge prireditve. Filmski večer na »Trieste estate 84» V okviru prireditve »Trieste estate 1984« bo drevi ob 20.30 na Starem trgu na sporedu filmski večer z naslovom »Films a passo ridotto«. Tržaški kinematografski klub bo na njem predstavil filme Maye Monico, 'Gra-zielle Petracco, Giorgia Vette in Aljoše Žerjala. V dolinski občini so priprave v polnem teku IV. kmetijski dnevi in njihovo sporočilo Menda je že čas, da začnemo razmišljati o Kmetijskih dnevih, ki se bodo pričeli čez dobra dva tedna, kot običajno v Bol juncu. Pa ne samo zaradi svojevrstnosti in pestrosti te prireditve, ki rada pritegne veliko obiskovalcev in jim nudi poleg raznovrstnih izvirnih zanimivosti tudi obilo razvedrila, temveč tudi in predvsem zaradi njenega družbeno gospodarskega značaja in njenega sporočila. Kmetijstvo na Tržaškem, kot dobro vemo, ne uživa vse tiste pozornosti, ki bi je moralo biti kot primarna gospodarska dejavnost deležno. Dobro tudi vemo, da so brezbrižnost, neukrepanje in kdaj pa kdaj celo načrtno ignoriranje kmetijskih problemov škodljivi v širšem gospodarskem smislu, obenem pa so velika ovira etničnemu razvoju naše narodnostne skupnosti, v trenutku ko je kmetijstvo na-Tržaškem po tradiciji predvsem v rokah slovenskega prebivalstva. Boj za razvoj kmetijstva je iz tega vidika tudi boj za etnično uveljavitev tistih, ki se z njim poklicno ali polpoklicno ukvarjajo. Kmetijski dnevi v Dolinski občini so v treh dosedanjih izvedbah pokazali na konkretne možnosti razvoja kmetijstva na Tržaškem in zaprli usta vsem, ki te možnosti zanikajo. Njihova sporočilnost je prav v aktualiziranju kmetijskega vprašanja. Letošnja, četrta izvedba bo šla v teh naporih še za korak naprej. Tako vsaj upamo, potem ko so k pobudi Dolinske občine pristopile vse ostale občinske uprave v pokrajini, s tržaško vred. S tem se izpolnjuje obveznost, ki so jo ob zaključku lanskih, nadvse uspešnih Kmetijskih dnevov sprejeli predstavniki drugih Občin. Prireditev zadobiva skratka širše razsežnosti in bo letos še potekala v Bregu, v prihodnje pa naj bi si organizacijo prevzele druge občine. Njen pokrajinski značaj predstavlja tudi večje jamstvo za njen popolnejši uspeh. Priprave so, kot nam je povedal odbornik za kme- tijstvo Dolinske občine Boris Mihalič, v polnem tekti; Določen je tudi okvirni spored, ki je že na prvi P°S'e9-bogatejši in popolnejši od lanskega. Občutnejša bo tun prisotnost izvedencev in razstavljalcev iz drugih kfO jev in naše dežele ter iz Slovenije, kar sodi v okvir M" prejšnjih Kmetijskih dnevih neštetokrat izražene žel] po razširitvi sodelovanja na kmetijskem področju. Za spoznanje občutnejša je letos tudi angažiranos glavnih pokroviteljev in podpornikov prireditve, to 1 deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, Kraške ske skupnosti, Tržaške pokrajine in Trgovinske zbor niče, ter občutljivost nekaterih zasebnih ustanov, d sti bančnih zavodov, med katerimi nosi levji de\ez osmimi milijoni lir podpore Hranilnica in posojilnica Opčin. Eden osrednjih dogodkov letošnjih TV. ^ eniških dnevov bo uradna otvoritev zadružnega hleva D vop ga krona, ki predstavlja pomemben korak pri razraia zadružništva v kmetijstvu. Ta dogodek pa bo spretni^-n vrsta razstav, okroglih miz, predavanj in drugih P°bu Letošnji Kmetijski dnevi se bodo pričeli v Petek'. ne septembra, ob 10. uri z okroglo mizo na temo: »M^>'“ , kmetije v tržaški pokrajini. Stvarnost in razvoj«• ‘ r videna je prisotnost odbornikov za kmetijstvo n ■ Dežele ter Piemonta in Emilie - Romagne. Okrogli zi bo predsedovala Kraška gorska skupnost. Med razstavami naj omenimo razstavo grozdju bo do tedaj sploh zrelo), dražba živine z ocenieva^i0go in nagraditvijo najboljših primerkov. Pomembno bodo na letošnji prireditvi imele prašičereja, zaice\r0l)-kokošereja, sicer pa bomo o njenem sporedu P°d ^ ne je še poročali. Zaenkrat naj le prehodno opozorim0 prireditev, ki bo kot dosedanje (in še bolj) pomf17* f priložnost, da se seznanimo s tem, kar nam nudi tn bi nam lahko nudilo naše kmetijstvo, (dk) 3 Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Tudi z openskim tramvajem so vozili hrano za Opčine (Četrti del) Edina družbena slovenska organizacija, ki je fašizem ni zatrl, je bila Kmečka hranilnica in posojilnica. Po vojni so že maja 1945 obnovili pevski zbor Zvon, kmalu zatem pa ustanovili enotno Prosvetno društvo Opčine s pevskim, glasbenim, gledališkim, športnim odsekom ter odsekom za ženska ročna dela. Ob kominformu se je društvo razcepilo in ob prvem se je pojavilo društvo Andrej Čok. To stanje je trajalo okrog 20 let in dokaj okrnilo delovanje v obeh društvih. Šele 1966 sta se ob Partizanskem taboru, ki je odtlej tradicionalen, društvi ponovno združili v enotno društvo Tabor s pevskim in dramskim odsekom. Istega leta (1967) je bilo ustanovljeno tudi športno društvo Polet, ki goji košarko, balinanje, kotalkanje in šah. Polctovi mladi kotalkarji sodijo med najboljše v Italiji. V Finžgarjevem domu delujejo Glasbena šola od 1969, mladinski pevski zbor od 1971, Klub mladih in nekateri ansambli. Poleg navedenega Partizanskega se vsako leto od 1959 vrsti na Opčinah Kmečki tabor, od 1967 pa znani Kraški pust s sprevo- dom vozov iz kraških naselij. Že med prvo vojno so bile Opčine zaradi svojega strateškega pomena bombardirane, med zadnjo vojno pa je bilo porušenih 35 in poškodovanih nad 200 hiš. Smrtnih žrtev je bilo ok. 40. Prvemu napadu 20. aprila 1944 je sledil naslednji 15. oktobra na obe železniški postaji. Zaradi ilegalnih dejavnosti je bilo leta 1941 ob; sojenih 5 domačinov na zaporne kazni in 35 na konfinacijo. Preganjanja pa so se pričela veliko prej: mnogi so se izselili v Jugoslavijo, 1935 je bila skupina Opencev aretirana in konfi-nirana, ker je slov. družinam razdeljevala pakete s slov. knjigo.. Pretepanja in aretacije pa so bile na dnevnem redu. Oktobra 1943 je bil ustanovljen krajevni narodnoosvobodilni odbor. V partizanih se je borilo 132 krajanov, aktivistov, obveščevalcev in kurirjev pa je bilo 33. V nemška taborišča so odpeljali 8 ljudi in 10 na prisilno delo. V začetku 1944 so Nemci obkolili del Opčin in začeli s preiskavami. V opomin so obesili na Narodni ulici Rozalijo Kocian iz Vrhpolja. Zaradi podtaknjene bombe v openskem kinu Uljan 31. marca 1944, ki je ubila 14 nemških vojakov in ranila 40 oseb, so Nemci 2. aprila tu ustrelili 71 talcev iz tržaških za- porov. Kasneje so Nemci kraj nadzorovali celo iz zvonika. Uslužoenn openskega tramvaja pa so kljub temu uspeli pretovarjati z njim hrano za partizane. Nemci so proti koncu vojne Opčine še posebno utrdili. Zlasti ve'.iko je bilo bunkerjev, v Venah pa artilerijsko gnezdo. V bojih za Opčine od 28. aprila do 3. maja 1945 je padlo 8 domačinov, 149 pripadnikov JNA in 32 vojakov ruskega bataljona Bazoviške brigade. Padlim ruskim vojakom so v Malih Štajbcah postavili spominski grob. Nemci in kvizlingi so imeli 800 do 1.000 mrtvih, zajetih pa jih je bilo ok. 3.500. Padle Nemce so znesli v jamo v Bršljanov-ci. Leta 1971 je bil na mestu nekdanjega zidanega napajališča v Semenju odkrit spomenik 54 med NOB padlim Opencem in okoličanom. Na Pi-kelcu pri vojaškem strelišču je spomenik 71 ustreljenim talcem. Na vojaškem strelišču pa je spominska plošča obsojencem na 2. tržaškem procesu Bobku, Ivančiču, Kosu, Tomažiču in Vadnalu, ki so bili tu ustreljeni 15. decembra 1941. Obelisk na kraškem robu, po katerem se imenuje razgledni Vrh, so postavili leta 1830 ob odprtju cesarske ceste Trst - Dunaj. Ob križišču cest Trst - Prosek - Sežana je drug sporne nik, odkrit leta 1780 ob odprtju nove ceste na Prosek, ki so jo tedaj imene vali Čedadska cesta. Spominski kamen so na repentabrski cesti postavili leta 1932. O graščini Weissenthum v Lužcah ni od 1960 več sledu. Med njenimi lastniki je bil Vincenc Franul, čigar italijansko - slovenski slovar je izšel leta 1911 v Trstu. Med nekdanjin^, običaji gre omeniti ples nabornikov - paltarjev, ki se je prirejal do 1. svetovne vojne. Navada je bila, da so palterji pred svojim odhodom zasadili lipo in tako je nastal današnji drevored in ob cesti za Repentabor. V tem času so delali slamnatega pusta in ga vodili od gostilne do gostilne. Na pepelnico so mu obesili goveja pljuča in »zdravnik« je ugotavljal vzroke bolezni. Najstarejši openski priimki so Hrvatin in Sosič, današnji najpogostejši pa so Sosič, Škrlavaj, Hrovatin, Daneu, Malalan, Tavčar, Vremec in Milič. Od tod doma: Ivan Daneu (1870 -1932), sestavljalec besedil za s ov. učbenike; odvetnik Karel Ferluga (1885 - 1967), društveni delavec v Trstu; Josipina Kalc (1915), violinistka in glasbena pedagoginja; elektroinženir Anton Kuhelj (1902 80), univ. profesor in akademik, avtor številnih del iz svoje stroke, letalski kon- partizane struktor; odvetnik Maks Jerič P 1949), narodni delavec na Klikom, Gašper Martelanc (1829 - c ca smrti neznana), publicist, P y. burk in urednik humoristični ^n. s tov Jurij s pušo in Petelinček. c ton Penko (1910), gledališki in režiser; Vladimir Rijavec ( sCe-glcdališki, lutkovni in televiz.iJsK „^1), nograf; Jakob Ukmar P- • .ateti: narodni delavec in nabožni s0r Ivan Vidav (1918), univ. Pr dò-in akademik, odlični materna» • -te. bitnik nagrade AVNOJ, avto ^j. vilnih strokovnih del; Alber ^g-chelm (1906 43), pomemben S jUt liški karakterni igralec na je kasneje preseljen v Srbijo, KJ umrl. j 1879 Tu so delovali : kot učitelj < .^godo smrti 1923 Štefan Ferluga. .sI1j|c letni pevovodja pri Zvonu, “ P so-raznih primorskih časnikov c^lj-ustanovitelj slov. tržaškega A Jo skega društva, kot dekan odhr1tnbn‘ 1912 Ivan Slavec, narodna)®1." kr-delavec in ustanovitelj tržask b ^rSto ščansko-socialističnega lisp' o0be^ let do smrti 1980 zdravnik i-Hlavaty, akvarelist, scenogra ne-lustrator. Na Opčinah stanuj • kateri vidnejši kulturni delav njimi pisatelj Alojz Rebula. Konec tedna s prvimi pismenimi nalogami V soboto začetek popravnih izpitov za 180 dijakov višjih srednjih šol Sto sedemdeset dijakov naših višjih srednjih šol zaključuje te dni svoje priprave na popravne izpite, ki se bodo začeli s prvimi pismenimi nalogami v soboto, 1. septembra. Dijaki bodo skušali s to dodatno preizkušnjo dokazati profesorjem, članom ocenjevalnih komisij, da so čez Počitnice nadoknadili zamujeno in da so pripravljeni za prestop v višji razred, študij v poletnih mesecih je Povzročal marsikomu preglavice, saj indi letos niso imeli dijaki »z izpiti« na razpolago nobenih posebnih tena jev, kot se je to na primer dodajalo pred leti, ko so podobne te-najg priredili v Slovenskem dijaškem domu. Tako so si morali sami polagati: nekateri so si najeli inštruktorje (dijake višjih razredov, univerzitetne študente ali pa kar profesor-J°), drugi pa so kar sami ponavljali učno snov. Na skoraj vseh naših višjih srednjih šolah so medtem objavili urnik •zpitov. Znanstveni licej: na tej šoli bo o-Pravljalo popravne izpite skupno 38 dijakov. Večini od teh je delala med dolskim letom največ preglavic matematika (18 izpitov iz tega predmetu), sledita fizika in latinščina (12) ter italijanščina (10), medtem ko bosta slovenščino »popravljala« dva dijaka. Pismeni izpiti se bodo začeli v so-«*»... 1. septembra z nalogo v slovenščini, 3. septembra bo sledila na-'°ga v italijanščini, nato pa še na-°ge v latinščini (4. septembra), iz matematiko (5.9.), v angleščini in nemščini (6.9). in iz risanja (7.9.). V pe-*?*• 7., in v soboto, 8. septembra uo-«L,opravili vse ustne izpite. Klasični licej : popravne izpite ima-a le dva dijaka 1. septembra je na _ Poredu pismena naloga v lantinšči-'• •')• septembra v grščini, 4. pa v angleščini. 5. septembra bodo siete ustni izpiti. Trgovski tehnični zavod in oddelek a geometre: na »trgovski« bo de-co zapustil, da bi odšel v vojsko, r. X ^moi Podlaga razmišljanju o lahu emigrantih. Verjetno se bo to iamv zde*o ®e kar nerazumljivo, de-|{in'sko pa se je znani režiser, Rus, D ,Je. v tujini že vrsto let, spretno siuzil nacionalnega kritja, ki mu Je nudila jugoslovanska stvarnost film ^>Zetnstvu- Kolikor gledamo na sik -12 tega zornega kota, nam mar-L,aj. Postane bolj jasno. Razumemo, D aJ se v celotni atmosferi »melo« n,,, n°ma izgubi pomen državne pri ,nosti- Marija najsi bo ali ne Ju-čin Ivanka, popolnoma prepriča oblo a v°' Nastassji je še enkrat uspe-, ookazati visoko igralsko spretnost, Jo- odlikuje. Tudi znani hollywood-n 1.m't Robert Mitchum, ki v filmu odiò V*°®° Ivanovega očeta, sijajno dob3 a'cer Iežko vlogo. Vsestransko njkc.r film, prikupna melodrama, ki feci; ,ne izgubi na tempu. Začetek vort a a beleži tako uspeh, ki pa šege ,a m samo uspeh režiserja in i-tin-.CCV' ampak tudi nekega novega mpn.,.ameriške produkcije. Velja o-ertm- da je včerajšnji film bil tudi staT* arT*eriški film v konkurenci. (O-Skf>ri ,rnn°gi zakamuflirani sovražniki, očrnili so vas že , ,Uceiu. če vidva ne bi bila prijatelja, bi vas bili Ravnaj odstranili.« Hod? a neuspehe išče generalštab grešnega kozla. to sedaj policija in karabinjerji?« V JU]-°sanna' ne hudujte se, jaz sem na vaši strani. bporn*1Ski krajini nihče razen policije ne bo ukrotil kraja, e®a ljudstva. Vojska ne more pobiti vseh od tek^ nama rečeno, tu imam najnovejše vesti o polhar. enz've- Poročila so skoraj v celoti zlagana in bi ver-j'.a' Ubite civiliste prištevajo k partizanov. Če hega len tem številkam, že zdavnaj ne bi bilo nobe-^Partizana več. S°Vražrvvr 'e najpomembnejše: ni nam uspelo uničiti Otaria i-°Ve v°jne sile, kot govorimo. Nasprotno, tam lorjj vl,ajo nove, večje enote, brigade. Na vaš teri-°he stra P nihaj a Soški odred, komunistično jedro z ha n ani meje, enota, ki bo zanetila vstajo in vojno J olj občutljivem ozemlju.« v°ina “Kazno je, da nam ne bo zmanjkovalo dela in da •a,e bo tako kmalu minila.« Afrjkj *e’ dragi m°i- Najprej je treba zmagati v hila, pu-- i vsi stavijo na nemškega generala Rom-Scavsko lisico, če mu bo načrt uspel, bo duce kmalu jahal belca v Aleksandriji. Potem bomo šele lahko temeljito obračunali s Slovenci. Nič drugega ne zahtevam od vas, gospod Losanna, kot ostrino in nepopustljivost. « »Vse se bo zgodilo po vaši volji.« »Ne pozabite, Losanna: celo Anglosasi želijo, da zajezimo komunistično miselnost; ta nam je trenutno najbolj nevarna.« »Ničesar ne bom pozabil, saj me poznate, da delam natančno samo tisto, kar zahtevate.« Nadrejeni so bili zadovoljni z delom tajne policije, malo manj s koordinacijo z vojsko, še manj pa z delom agenture. Uspehi agenture so bili malenkostni, vrivanje sicer uspešno, toda kratkotrajno. - Prepričal jih je, da varnostni inšpektor sam ne more delati čudežev, če večina odgovornih samo tuhta, kako prevaliti breme odgovornosti na druge in kako priti do uspehov s čim manjšim tveganjem. Ve-čina višjih uradnikov se je ukvarjala z administrativnimi posegi in poročili, ne diši pa jim, da bi se soočili z nasprotnikom na bojišču. V vlaku ni mogel zaspati. Vajen nočnega dela in kombiniranja, se je pogreznil v tuhtanje, kako bo zlomil Marijo in jo uporabil proti bratu Karlu in drugim. Jekleni ritem koles, bežeče luči, tema, ki se je podirala pred drvečim vlakom, in zastori nedoločnega vse je drvelo skozi njegovo zavest, realno se je mešalo z nerealnim, navzoča je bila samo hitrost, s katero je iz noči prihajalo največkrat tudi tisto, cesar ni nihče pričakoval. s® viA'I9 za zmago,« je pisalo na vseh nemških kolodvorih in povsod, kjer so hranili Nemci ljudi s parolami samoprepričevanja ali samoprevare. Res se kolesa vrtijo za zmago, ne ve se pa, za čigavo... Smešno, da mu je prišla v dušo ta misel, kal dvoma, v letu zmag in napredovanj. Slabo je, če človek začne premišljevati o nasprotni možnosti, v katero večina verjame. Marijo je našel pri zasliševalcih, privezano na zaboje, razmrcvarjena, vso v podplutbah in ranah Njeni kriki so bili čedalje bolj slabotni. Poveljujočemu zasliševalcu, temnopoltemu Napoli tancu s tankimi brčicami, je ukazal, naj prenehajo in odnesejo jetnico v ječo. »Kakšen je uspeh dosedanjih zasliševanj, gospod poročnik?« »Gospod inšpektor, uspeh je ničen. To je trdovratna in zagrizena ženska. Nič ne vem, kdaj bo popustila.« Losanna se je togo zravnal in strokovnjaško dejal: »Pri teh vaših metodah nikoli. Delate preostro in prenaglo. Ni mi do tega, da mi proizvajate mrliče. Sami vidite, da tako ne gre. Ta se bo dala raje ubiti, kot bi popustila pred vami. Svetujem postopnost. Bolečine, po katerih se človek ne osvešča, temveč blazni.« »Predlagate nategovanje udov z utežmi?« »Tako je. Tu je čas glavni faktor.« »Delali bomo po vaših željah in ukazih.« »Pa nobenih posiljevanj, na to vas opozarjam. Če se bo kdo spozabil, ga bom dal ubiti!« »Brez skrbi, gospod inšpektor.« »Za to mi odgovarjate z glavo. S to žensko imam posebne načrte; z njo delajte samo po mojih navodilih.« Naslednji dan je dal privesti Marijo v zasliševal-nico; vse priče so odšle ven, tako da sta bila sama. »Izvolite sesti,« ji je ponudil stol. Zvedavo jo je opazoval s hladnimi, prosojnimi očmi. «Če dovolite, raje stojim.« »Boste prižgali cigareto, boste konjak?« Odkimala je in odklonila igrano prijaznost. »Naši so vas pošteno zdelali; menim, da se brez potre'1: delate junakinjo, mi vse vemo, žrtvujete se zama i.« »Zakaj me pa potem sprašujete, če vse veste?« Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Miljah Drevi Stefanel - Olimpija Nogometni turnir za »memorial Race« V otvoritvenem srečanju visok poraz Brežanov Drevi in jutri bo na nogometnem igrišču (pripravili so seveda poseben pod) v Miljah mednarodni košarkarski turnir »mi jske Riviere«, na katerem bodo nastopile naslednje ekipe: Stefanel Trst, Latini Forlì, Yoga Bologna in Olimpija Ljubljana. Za ljubitelje košarke v Trstu bo ta prireditev še kako pomembna, saj bo mestni prvoligaš prvič letos nastopal pred svojim občinstvom. Glede na to, da je pri Stefanelu prišlo do voikih sprememb v moštvu, je tudi pričakovati, da bo zanimanje tržaških navijačev še večje in da bo zato obisk dokajšen. Tudi naši ljubitelji tega športa bodo z zanimanjem sledili miljskemu turnirju. S Stefanelom namreč igra tudi bivši jadranovec Boris Vitez, ki se je kar hitro vključil v igro novega moštva. Poleg tega bo v Miljah nastopila tudi ljubljanska Olimpija, ki je v prejšnji sezoni nazadovala v nižjo ligo. Ljubljančani pa se resno mislijo takoj vrniti med prvoligaše. S kakšnimi možnostmi pa bomo lahko videli že drevi, ko se bodo v drugem srečanju sporeda spoprijeli prav s tržaškim Stefanelom. SPORED MILJSKEGA TURNIRJA DREVI, 28. 8. 20.00: Latini — Yoga 21.30: Olimpija — Stefanel JUTRI, ,29. 8. 20.00: finale za 3. mesto 21.30: finale za 1. mesto V primeru slabega vremena bosta tekmi v tržaški športni palači. Na košarkarskem turnirju Dalipagičev Australian prvi v Lignanu LIGNANO SABBIADORO — Videmski Australian je osvojil brez 'poraza košarkarski turnir v Lignanu Sab-biadoro. Videmčani so z odlično igro Dražena Dalipagiča (35 točk) zasluženo premagal še tržaški Stefanel s 87:84 in tako osvojili prvo mesto. Poleg Dalipagiča je bil pri Vi- demčanih uspešen tudi Američan Bannister (30). V vrstah Tržačanov je bil najboljši strelec Američan Dil-lon (26), Boris Vitez, ki je v prvih dveh tekmah dosegel po 14 in 15 točk, je bil tokrat nekoliko slabši. Dosegel je le dve točki. V drugi tekmi 3. ko" a pa je goriški Segafredo premagal moštvo Mister Day iz Siene s 93:91. KONČNA LESTVICA: L Austra- lian Videm 6; 2. Mister Day Siena 2; 3. Stefanel Trst 2; 4. Segafredo Gorica 2. Argentina tretja etapa »Ruota d'oro« Italijan Moreno Argentin je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke »Ruota d’oro« od Bovezze do Lu-mezzane. Na cilj je v sprintu sicer prvi prispel Belgijec Van Calster, vendar so ga kasneje diskvalificirali zaradi prerivanja. Italijan Leali, ki je z 19” prednosti osvojil nedeljsko etapo, je ohranil zlato majico lider-ja dirke. San Giovanni — Breg 6:1 (1:0) STRELCI : v 42. min. Francini, v 49. min. Romano, v 51. min. Pavento, v 55. min. Pavento, v 68. min. Romano, v 77. min. Degano, v 87. min. iz 11-metrovke Jež. BREG: Paniconi, Olenik, Albertini, Lovriha, Paoli, Strnad, Zonta, Mondo, Kraljič, Grisonič, Gerbec. V drugem polčasu so nastopili še: Jež, Tul, Debortoli, Jerman in Koren. SODNIK: Vedana iz Trsta. V otvoritveni tekmi memorial Žarko Race je ekipa S. Giovannija brez večjih težav visoko premagala enajsterico Brega. Izid srečanja je pravi odraz razlike v kakovosti ekip. Brežani so bili kos nasprotniku le v prvem polčasu. Vsekakor so si žara di borbenosti in požrtvovalnosti brez dvoma zaslužili častni gol. Otvoritvenega srečanja se je udeležila tudi družina Race, kateri so pred- stavniki Primorja pred pričetkom tekme poklonili rože in spominsko sliko. (V. H.) De Sistiju gre na bolje Trenerja Fiorentine Giancarla De S isti ja, ki ga je pred pokalno tekmo v Pescari zajela huda oblika meningitisa, so v bolnišnici v Anconi "-spesno operirali in ni v življenjski nevarnosti, čeprav "je prognoza še pridržana. Zdravniki so potrdili, da je bilo njegovo zdravstveno stanje pred operacijo, med katero so mu iz desne strani lobanje odstranili gnojno tvorbo, kritično, vendar hitrost, s katero so ga pripeljali v bolnišnico, je preprečila najhuje. De Sisti je že pr' zavesti, pozanimal pa se je tudi *a izide nedeljskih pokalnih tekem. De Sisti je star 45 let. Na svetovnem kolesarskem prvenstvu Naliv preprečil start Na mednarodnih atletskih mitingih in tekmovanjih Vrsta izjemnih rezultatov BARCELONA — Zaradi močnega naliva so na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Barceloni včeraj izvedli le močno skrajšan program otvoritvene slovesnosti, odložili pa so vsa tekmovanja, ki bodo na vrsti danes. Letošnje SP bo štelo le devet preizkušenj, saj ne bo olimpijskih za amaterje. Ti se bodo pomerili le v dveh dirkališčnih vožnjah in sicer v tandemu in na srednji razdalji. Največ zanimanja vlada seveda za cestno dirko profesionalcev. Pred 11 leti je na isti progi slavil zmago Italijan Gimondi, letos je kandidatov več, manjkal pa bo bivši svetovni prvak Saronni, ki je včeraj uradno potrdil svojo odpoved Kar zadeva ostale preizkušnje velja omeniti poskus Japonca Nakane, ki bo skušal z osmo zmago v hitrostni vožnji prehiteti na lestvici vseh časov Italijana Maspesa in Belgijca Scherensa. Protagonist pa bo ne- dvomno tudi Španec GuiUermo Timo-Iner, ki se pri 58 letih vrača na dirkališče v tekmovanju zasledovalne vožnje za motorji. totocalcio Arezzo - Perugia 1 Bari - Udinese 1 Bologna - Spal X Cagliari - Juventus 2 Campobasso - Verona X Casertana - Napoli 2 Catania - Ascoli 2 Genoa - Lazio X Lecce - Sampdoria 2 Pescara - Fiorentina 2 Pisa - Inter X Roma - Padova X Torino - Cremonese 1 KVOTE 13 ( 145 dobitnikov) - 18.766.000 lir 12 (4771 dobitnikov) - 570.000 lir Na nedeljskih atletskih tekmovanjih so dosegli vrsto izjemnih rezultatov: kar dva svetovna rekorda pa še nekaj odličnih znamk. Kazankina 8'22"62 LENINGRAD — Sovjetinja Tatjana Kazankina je na atletskem tekmovanju v Leningradu, ki pa ni bilo v okviru »Prijateljstva ’84«, izboljšala svetovni rekord v teku na 3.000 m s časom 8‘22”62. Prejšnji rekord je imela Sovjetinja Uljmasova (8’26”78). Silhava 74,56 m TRENC1N (ČSSR) - čehoslovaška atletinja Zdena Silhava je izboljšala svetovni rekord v metu diska, ki ga je pred kratkim postavila Vzhodna Nemka Meszinskijeva (73,36 m). Silhava je dosegla znamko 74,56 m. V Ktilnu Cruz odličen KÒLN — Na velikem mednarodnem atletskem mitingu v Kòlnu je najboljši rezultat dosegel Brazilec . Cruz v teku na 800 m. Cruz je s časom 1*41”77 le za las zgrešil svetovni rekord Britanca Coeja (1’41”73). MOŠKI 110 metrov: 1. Baptiste (ZDA) 10”18. 200 metrov: 1. Lewis (ZDA) 20”21. 400 metrov: 1. Smith (ZDA) 45”07, 2. Ba-bers (ZDA) 45”22. 800 metrov: 1. Cruz (Braz.) 1’41”77, 2. Koskei (Ken.) minuta 42”28. 1.000 metrov: 1. Paige (ZDA) 2’18”34. 1.500 metrov: 1. Scott (ZDA) 3’46”01. 3.000 metrov: 1. Ryffel (Švi.) 7’50”59. 3.000 m zapreke: 1. Marn inski (Polj.) 8’16”46. 110 m ovire: 1. Kingdom 13”23. 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 47”95. Višina : 1. Mdgen-burg (ZRN) 230 cm. Daljina: 1. My-ricks (ZDA) 8,48 m. Skok s palico: 1. Quinon (Fr.) 5,70 m. Troskok: 1. Be-tancourt (Kuba) 17,45 m. 4x100 m: 1. ZDA (Glance, McNeil, Baptiste, Lewis) 38”58. ŽENSKE 100 metrov: 1. Griffith (ZDA) 11 ”26. 200 metrov: 1. Ashford (ZDA) 22”76-400 metrov: 1. Kratochvilova (ČSSR) 49”56. 100 m ovire: Kalek (Polj) 12”74. Višina: 1. Bulkowska (Polj.) I9® cm. Krogla: 1. Fibingerova (ČSSR) 20,03 m. Riccione: Mennea 20"34 RICCIONE — Na mednarodnem at-letskem mitingu v Riccioneju velja o-meniti zmago veterana italijanske atletike Pietra Mennee na 200 m z odličnim časom 20”34. Tilli je zmaga* na 100 m (10”23), Cova je bil uspe; šen na 3.000 m (7’58”15), Evangelisti pa je bil drugi v skoku v dalji"0 (8,15 m). Zmagal je Američan SprV (8,16 m). Od ostalih izidov naj omenimo zanesljivo zmago Kubanca p* lisa v metu diska (68,34 m). Med ženskami je bila v teku na 1.000 m pria Gabriella Dorio. ________________________ kratke vesti - kratke vesti ■v Uspela regata Cupe za jadralne deskarje Lajris Žerjal v državni reprezentanci Iz Leffeja pri Bergamu, kjer so se na šestdnevnih izbirnih treningih za sestavo ženske odbojkarske državne reprezentance »under 17« (letnika 1968 in 1969) mudile kandidatke iz severne Italije, je prišla za zamejsko odbojko izredno razveseljiva vest. Po dolgih letih imamo namreč spet državno reprezentantko. To je petnajstletna članica Brega Lajris Žerjal. V konkurenci 14 igralk iz naše dežele, Ligurije, Lombardije, Veneta in Piemonta je navdušila selektorja Polido-rija, ki jo je brž vključil v seznam 16 stalnih članic državne reprezentance. Sklep selektorja Polidorija je za mlado Lajris, za njeno društvo in trenerja Uča Jurkiča seveda zelo spodbudno priznanje. V nedeljo je bilo v Dolini srečanje med športniki pobratenih občin Kočevje in Dolina, že v soboto pa je v Dolino prispela manjša delegacija iz Kočevja. Na srečanju, ki je potekalo v izredno prijateljskem vzdušju, so se športniki pomerili med seboj v košarki, nogometu in ženski odbojki. Sledilo je skupno kosilo v novem vrtcu v Boljuncu. NOGOMET Breg — Kočevje 0:3 (0:2) STRELCI: Dražetič, Delič, Klarič. KOČEVJE: štampfel, Rautar, Dražetič, Kurtalič, Klarič, Kozic, Dalič, Malner, Lisac, Žagar, Trbuc. BREG: Paniconi, De Bartoli, Olenik, Tul, Martini, Strnad, Zonta, Buffa, Kraljič, Grizonič, Grbec; v drugem polčasu so igrali še: Albertini, Lovriha, Jez, Jerman in Mondo. SZ četrtič, Jugoslavija prvič EP Sovjetska zveza v moški in Jugoslavija v ženski konkurenci sta evropski mladinski košarkarski prvakinji. Sovjeti so v finalu za prvo mesto ie za točko (75:74) premagali I-talijo, ki jih je bila v kvalifikacijah odpravila. To je že četrta zaporedna zmaga Sovjetov na EP. »Azzurri« so seveda potrti zaradi poraza, hkrati pa zadovoljni, saj srebrna kolajna ni bila v njihovih načrtih. Jugoslavija je v finalu za 3. mesto z 92:89 premagala Španijo Zmaga Jugoslovank v ženski konkurenci je prav gotovo velik podvig in pomenljiva uteha za slab nastop čanic na OI v Los Angelesu. »Plave« so tudi v finalu, kot že na kvalifikacijah, premagale Sovjetsko zvezo (67:71) in tako prvič osvojile naslov evropskih prvakinj. Italijanke so bile šele pete. Kočevci so brez večjih težav premagali Brežane, vendar je treba u-poštevati, da je bila to za Brežane prva tekma v novi sezoni. Kočevci so bili v glavnem bolje pripravljeni, saj imajo že mesec dni treningov za seboj. Bregova ekipa je tudi nekoliko mlajša. V prvem polčasu je bila očitna premoč nogometašev iz Kočevja, v drugem pa so se Brežani znatno izboljšali, vendar pa niso uspeli popraviti končnega rezultata. Omeniti velja še, da je bila igra precej otežkočena zaradi razmočenega igrišča. ODBOJKA Breg — Kočevje 2:1 (15:5, 3:15, 17:15) BREG: Slavec, L. in E. Žerjal, M. in K. Velikonja, Tavčar, Zobec, Komar, Možina. KOČEVJE: Kočevar, Dimitrov, Miš- EP v odbojki: Italijani uspešni Na mladinskem evropskem odbojkarskem prvenstvu v Clermond Ferranti! se nadaljujejo uspešni nastopi mladih Italijanov, ki jih trenira Poljak Skiba. Potem ko so v prvem kou s 3:0 premagali Nizozemsko so včeraj odpravili še podprvake Zahodne Nemčije in sicer s 3:1 (11:15, 15:6, 15:3, 15:5). Danes se bodo pomerili z Jugoslavijo, ki je s 3:1 izgubila z Nizozemsko in je še brez točk ter praktično brez možnosti za uvrstitev v finalni del. V ženski konkurenci je Jugoslavija s 3:0 (2, 12, 8) premagala Francijo, še uspešnejše pa so Italijanke, ki so za Švedsko celo odpravile Madžarsko (3:1 v setih 10:15, 15:9, 15:10, 15:9) in s tem razbile začaran krog porazov z vzhodnimi reprezentancami. Hkrati si si zagotovile tudi mesto v finalni skupini. maš, Oven, Vran, Drobnič, Gornik, Turk. Tekma je bila že od vsega začetka bojevita, vendar so v prvem setu kočevske odbojkarice znatno popustile in ga izgubile. Toda že v drugem setu so zaigrale bolj zbrano in takoj prešle v vodstvo ter osvojile set kar s 15:3. Najbolj izenačen in bojevit pa je bil tretji set, katerega so po dolgem boju s 17:15 osvojile Bre-žanke. KOŠARKA Breg — Kočevje 65:62 (35:34) BREG : Corbatti 19, Meneghetti 15, Koren 15, čok 8, Slavec 4, Žerjal 4, Pertot. Brežani so zmagali v glavnem zaradi boljšega meta od daleč in večje prisebnosti pod košema, pri čemer se je še zlasti izkazal Koren. Tekma je bila fer in vzdušje je bilo povsem V organizaciji Mladinskega odbora čupe se je v lepem sončnem in vetrovnem vremenu pred Sesljanskim zalivom odvijala regata za jadralne deske. Regate se je udeležilo 17 tekmovalcev treh tržaških klubov in sicer Sirene, Società velica Barcola -Grignano in Čupe. Žal se regate kot napovedano ni mogel udeležiti jugoslovanski olimpijec Dušan Puh iz Pirana. Nestanovitno vreme zadnjih dni je mnoge deskarje odvrnilo od tekmovanja. Vsekakor je regata popolnoma uspela, saj je pri startu ob 12. uri pihal lep veter. Regata je obsegala trikotnik dolg 8 milj. Tekmovalci so startali izpred Sesljanskega zaliva do signalne boje pred vhodom v tržiško luko in obrnili proti tretji boji v vi- prijateljsko, kot sicer vsa nedeljska prireditev. (S.P.) totip 1. — L Morgiano 2 2. Zorn X 2. — L My hest 1 2. Rovai dancers X 3. — 1. Ametista X 2. Artcgna 1 4. — 1. Batacomo X 2. Buira 1 5. — L Antiila Dausa X 2. Aghiresc 2 6. — L Dubai di lesolo X 2. Bastimento 1 KVOTE 12 ( 13 dobitnikov) - 13.737.000 lir 11 ( 210 dobitnikov) - 810.000 lir 10 (2169 dobitnikov) - 77.000 lir šini Brojnice pod Križem ter sk10' n ili trikotnik s ciljem pred seslj°n' sitim portičem. Med regato se je ter ojačil, zaradi česar so nekate* manj pripravljeni tekmpvalci bili P?' siljeni odstopiti. Tako je do c0lfl prijadralo 11 tekmovalcev. Žal ,® med tekmovalci, ki so odstopili, bu^ tudi vsa tri prijavljena dekleta /' sicer Damjana Kralj, Ksenija Mic*1 lazzi in Eleonora Rupel. Tehnic" raven udeležencev je bila zelo dobr • saj je prvouvrščeni tekmovalec r3? daljo prevozil v eni uri in 53 minu^ Večina pa mu je sledila z minima10 razliko. Po končani regati je sledilo 0 grajevanje na društvenem sedežu c pe v Sesljanu. Za lepe pokale so P" skrbele mnoge ustanove in podjctl ’ med katerimi naj omenimo dcvinsk nabrežinsko občino, SKGZ, TržaS knjigarno, draguljarno in optiko M lalan z Opčin, Radio Opčine, trg0*_ ne Fernando, Start sport, Dimen510 1 sport, Sail Sistiana, Lipica sP°.g TV Aldo Colja in podjetja Auro«. Viaggi in Rešim Trst. Nagrajevaf1^ je sledila zakuska, ki je skupaj regato mladim jadralcem trža5 društev nudila priložnost, da sc PJJ. bliže spoznajo in zastavijo nove P grame za bodoče sodelovanje. ABSOLUTNA LESTVICA - 1. Dario Benvenuto (Società v° 0 Barcola - Grignano 1.43’; 2. Luc' Primosi (Società velica Barcola Grignano) 1.46’; 3. Aleš Žetko na) 1.46’05”; 4. Andrej Sedmak ; m pa) 1.53’40”; 5. Gianpaolo ?as ) (Società velica Barcola - Grigna A 1.57’40”; 6. Egon Malalan (cu!f 1 1.58T0”; 7. Devan Košuta (čug"ia) ura 59’20”; 8. Paolo Kralj zasedli: Samo Potokar — Jadro Koper, 2. Vlado Matijevič — Mornar Pula in 3. Omar Skomeršič — Uljanik Pula. A. D. obvestila Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bodo treningi združene ekipe naraščajnikov Zarje v torek, 28.8., v sredo, 29.8., in v petek, 31.8., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici. Nogometna sekcija ŠD Breg obvešča, da so se včeraj, 27. t.m. ob 18. uri na nogometnem igrišču v Dolini začeli treningi cicibanov in mlajših cicibanov. Vabimo fante, rojene v letih 1973, 1974, 1975 in 1976. ŠD Primorje obvešča, da so se včeraj, 27. t.m., pričeli treningi za mlade nogometaše, rojene v letih od 1970 do 1976. Treningi bodo vsak dan na proseškem igrišču ob 17. uri. ŠD Sokol sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem igrišču Sokola v Nabrežini. AtietsKa stkcija ŠZ Bor obvešča, da bo drevi ob 19.30 seja atletske sekcije i a stadionu »L maj«. Naročnina Mesečno 10 000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številko 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18'; Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Juliiske krajine se noro Č0|0 pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 28. avgusta 1984 TAST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L A ZTT IFiYJiI Clan lta,iÌanske in tiskar" 'lTrst IH lin zveze Časopisnih založnikov FIEG Velika mesta izgubila v osmih letih 350.000 prebivalcev Ljudje se ponovno selijo na Jug in iz velikih mest na podeželje RIM — Družine in posamezniki, ki so se pred kakšnim deset etjem s trebuhom za kruhom selili iz severovzhodnih v severozahodne predele Italije, posebno pa še z Juga na Sever, se spet vračajo v rodne kraje. Poizvedovanje osrednjega statističnega zavoda ISTAT je poka zalo, da se je v obdobju med letom 1981 in koncem lanskega leta število ljudi s stalnim bivališčem v severozahodnem do.u države znižalo za 65.904, da je število oseb s stalnim bivališčem v vzhodnih predelih severne Italije naraslo za 7.934, v srednji Italiji za 69 tisoč 55 in na Jugu kar za 238.209, ter da se je ustrezno število na otokih vzpelo za 122.896. Višje število rojstev v srednji in južni Italiji, ki se je sicer v primerjavi z obdobjem 1960-1980 v zadnjih časih občutno skrčilo, samo po sebi ne more opravičiti gornjega pojava. Vsa severna Italija je kljub temu, da je število rojstev izdatno večje od števila smrti, izgu-bi a v poslednjih treh letih skupno 57.970 ljudi s stalnim bivališčem, južna Italija pa jih je vsega pridobila 495.086. Visoko število rojstev na Jugu je v prejšnjih dveh desetletjih nekako kompenziral močan selitveni tok proti industrijskemu trikotu na Severu, ki pa se je, kot rečeno, zaustavil. Mnogi se zadnje čase vračajo na Jug tudi zaradi predčasne upokojitve, sicer pa zlasti zaradi čedalje težjih življenjskih razmer v velikih mestih. Toda takšne težave so tudi v velemestih na Jugu: po podatkih zavoda ISTAT so Rim, Milan, Neapelj, Turin, Genova, Palermo, Bologna, Firence, Catania, Bari in Benetke od leta 1976 do konca leta 1983 skupaj izgubili okrog 350.000 prebivalcev, medtem ko se je prebivalstvo manjših središč pomnožilo. Veliko družin se je začelo v zadnjih letih seliti tudi na podeželje: eni so si zgradili hišo ex novo ali kupili staro zgradbo, drugi pa so hišo že imeli za počitnice in so jo sprementi v trajno bivališče. Med njimi je vse več takih, ki se posvečajo kmetijskim opravilom, kar je značilno. Truman Capote: vzroki smrti še nepojasnjeni LOS ANGELES — Medtem ko se ves svet klanja spominu Trumana Capota, gotovo enega izmed najbolj pomembnih predstavnikov sodobne a-meriške književnosti, se nadaljuje v Los Angelesu preiskava o vzrokih nenadne smrti 59 letnega pisatelja. Njegovo truplo je, kot je znano, v soboto okrog poldne odkrila v svojem stanovanju v BeVAiru blizu Los Ange-esa prijateljica Joanne Carson. ' Zaradi nagle in nepričakovane smrti se je takoj pojavil sum, da je bil Capote žrtev umora, kar pa so preiskovalni organi takoj izključili. Da bi odkrili vzroke smrti, so zdravniki predvčerajšnjim naredili obdukcijo na pisateljevem truplu. Iz prvih preiskav izhaja, da je Capote trpel zaradi flebitisa in božjasti. Vzrok smrti pa ni jasen, čeprav zdravniki iz- ključujejo, da bi umrl zaradi srčne kapi ali možganske krvavitve. Sedaj so na vrsti še toksikološki pregledi-Izdajatelj del Trumana Capota je medtem izjavil, da je bil pisatelj tik pred zaključitvijo nove knjige, na kateri je delal že dvajset let. Celo nekaj ur pred smrtjo je Capote pisal in delal na zadnjem poglavju romana, naslov katerega je Uslišane prošnje (Answered prayers). □ NEAPELJ — V Giuglianu, manjšem naselju blizu Neaplja, je električni tok ubil komaj štiriletnega otroka. To je Mario Rossi, ki se je radovedno motal okrog televizijskega sprejemnika in nehote vtaknil prstek v stikalo za napajanje tdcvizorja z elektriko. Oče Alfredo je malčka brž Pf" ljal v bolnišnivo, vendar je Mario izdihnil že v avtomobilu. rri »i • v • lezki casi za zaljubljence RIM —- Zaljubljeni parčki preživljajo zadnje čase težke trenutke, saj so razne »pošasti« vedno na preži. Tokrat pa ni šlo za krvoločneže v človeški obleki, ampak za osemčlansko tolpo mladoletnikov, ki je ustrahovala parčke, ki so si zaželeli malo Intimnosti med zelenjem Ville Borghese. Mladoletniki so napadali zaljubljence in jih okrad i, velikokrat tudi pretepli. V nedeljo pa je policija aretirala enega izmed »članov« tolpe takoj potem, ko je opravil svoje »delo« in po enonočnem zasliševanju je prišla na sled celotni skupini. Policisti so našli tudi precej ur in zlatnine, ki nepridipravom v zaporu prav gotovo ne bo rabila, saj ni dvoma, da ne bi bila tolpa zgledno kaznovana. Lanski dež v Italiji: najbolj moker Neapelj, najmanj pa Cagliari Bodo napovedi vremenoslovcev kmalu nezmotljive ! ? RIM — Čez tri ali štiri leta ‘ bo mogoče natančno napovedati vreme za več mesecev naprej. Tako zatrjujejo elektronski izvedenci družbe IBM in fiziki vsedržavnega sveta za raziskave CNR, ki so se zbrali na zasedanju v Rimu, da bi preverili nove možnosti, ki jih ponuja meteorologom nedavno odkritje. Strokovnjaki so namreč pred kratkim ugotovili, da se nad Sibirijo, Atlantikom in Pacifikom občasno pa dva do tri tedne zadržujejo gmote toplega zraku, ki preusmerjajo zračne tokove s predvidenih tirov, kar kvarno vpliva na sicer pr a vilne vremenske napovedi. No, raziskovalci so de jali, da gre letošnjo zapoznelo pomlad v Italiji pripisati ravno takim zračnim gmotam in od ločili so se, da bodo začeli temeljito proučevati, kako te gmote nastajajo in zakaj. S kompjuterji naj bi potem mogli ugotoviti, kako in koliko časa bodo učinkovale na zračne tokove, to pa zlasti nad Evropo in ameriško celino. Tedaj — pra vijo — ne bi več smeli imeti težav pri vremeno slovskih napovedih. Meteorologi so se torej zaradi »zračnih blokov« tudi letos pošteno ušteli: pravega poletja v Italiji skoraj ni bilo; dežja pa na pretek. Statistika je pokazala, da je najbolj »mokro« mesto bil Neapelj, ki je od vselej sicer po svetu znan kot »sončno mesto«. Toda Neapelj je ta nezavidljivi rekord dosegel že lansko leto — z 894,6 milimetra dežja. Sledili so mu po vrsti Firence s 783,9 milimetra, Rim s 734,8 in Milan s 708 milimetri, medtem ko je najmanj deževalo v Benetkah (565,6), Palermu (526,4) in. Cagliariju (356,8 milimetra). Tudi po številu deževnih dni je bil Neapelj lani na prvem mestu: 87. V Rimu in Turinu so jih našteli po 76, v Pescari 71, v Cagliariju P° komaj 52. Medtem ko torej v glavnem mestu SaT' dinije dežuje največ enkrat na teden, dežuje v Neaplju vsak četrti dan. Kje pa je bilo največ vlage? V Milanu je Iri' no poprečje znašalo kar 78 odst., torej največ’ medtem ko je najnižji odstotek — 62 odst. — zabeležen v Trstu. O NEUNSPEET — Med svojevrstne »svetovne rekorde« in prekrške v prometu gre brez dvori uvrstiti tudi tegale, ki se je pripetil na Nri° zemskem Policija je aretirala 89 letnega avtomobilista, K je priznal, da je »zadnjih« 70 let brez vozniškega d?" valjenja. Možakar je hladnokrvno povedal, da 1 z avtom v teh letih prekrožil vso državo, ne a bi ga kdaj policija ustavila. Klic divjine KO 3E MA ALJASKI IZBRUHNILA ZLATA MRZLICA, rS SO ZA MOČNE IN TDOLGODLAKE PSE OE> PACIFIŠKI O E.A Ll NASTALI HUDI m ČASI... -K ' ' ’ -. _ - ? TU STA BILI DVE vrsti psov;.. ENI SO ŽIVELI V TESNIH UTAH, DRUGI PA NISO NIKOLI ZAPUSTILI GOSPODARJEVIH SOB... ISKRA TOZD ELEKTR. AKUSTIKA SEŽANA Ob občinskem prazniku 28. avgustu čestitamo delovnim ljudem in občanom ZAGREBACKI TRANSPORTI MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 0? v ^ o^C \o