NO. 215
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO,, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1967
$LOY€NIAN
MORMING M€WS*>JJS€i!
STEV* LXV - VOL. LXV
Gospodarski see? se izboljšuje
Posebna predsedniška komisija je dognala, da se položaj večine črncev v naši deželi naglo izboljšuje, da pa nekateri problemi še vedno ostajajo.
WASHINGTON, D.C. — Pred Par dnevi je bila objavljena radna študija o Socialnih in gospodarskih okoliščinah črncev, izvedena na posebno naročilo Predsednika ZDA v preteklem Poletju. Študijo sta izvedla zvez-ha urada za delavsko statistiko in urad za ljudsko štetje.
študija .kaže, da dohodki črnega prebivalstva v naši deželi hitrejše rastejo od dohodkov belcev. To je do neke mere razumljivo, če upoštevamo, da so bili dohodki črncev in so še vedno sorazmerno veliko nižji od belcev. Leta 1966 je bil povpre-čen dohodek črne družine enak ^8% dohodka bele družine. Leta 1964 je bil ta odstotek celo le 54%. Vedno več črncev prehaja v takozvani srednji stan z ozirom na svoj dohodek. Lani je imelo že 28% črnih družin letni dohodek $7,000 in več. Če upoštevamo dvig cen in dohodek Prilagodimo tako položaju, je bilo leta 1956 le 10% črnih dru-ž-in s takim dohodkom in leta 1962 le 15%-.
Razlika med belimi in črnimi le tudi v tem pogledu očitna: med belimi: je imelo lani preko 55% družin- letni dohodek $7,000 m več, torej v odstotkih nekako še enkrat toliko kot črnih.
Črnci so napredovali tudi v Pogledu služb, letos je skupno zaposlenih 8 milijonov, 1.1 mi-hjon več kot leta 1960. Večinoma vse nove zaposlitve so v Uradniških vrstah, v vrstah stro-
kovnega in polstrokovnega delavstva. Nezaposlenost med črn-Cl Je padla na 7.3% , na najnižjo t°čko od leta 1957, vendar je še Vedno več kot dvojna belega ^elavstva. Belih je brez posla moti svoji volji le 3.4%,.
Črnci so lepo napredovali tu-1 na polju vzgoje, razliko do vehh so v tem pogledu zmanj-"h v teku 6 let od povprečno tet manj šolanja od belcev na 0rriaj pol leta. Hudo je pri ^tanovanjih; še vedno živi okoli u% črnih družin v neprimer-stanovan^ih, belih pa le
Pih
^ /0- Črne družine so žal vedno v hujšem razpadanju. Na njih je pri 23.7%) mati, to število j® °d leta 1950 porastlo za 17.6%. ^ ed črnimi otroci je 26.3% ne-
akonsko rojenih, med belimi Pa le 4%>
v študija ugotavlja, da na splo-da° 86 P°tozal črncev izboljšuje, gk Pa so ti še vedno v gospodar-jgfm in socialnem položaju da-^ 2a belci, najhujše pa je to, Se položaj črncev v veleme-jslumih ni nič izboljšal, se Preje poslabšal.
Novi grobovi
Julia Vidrick
V	Euclid Glenvilie bolnici je umrla 61 let stara Julia Vidrick z 19704 Shawnee Avenue, roj-Cernick, žena Louisa, mati maj. Roberta L. (U.S. Army), tašča Amelie, stara mati Roberta in Julie, sestra Frančiške (Jugoslavija) in pok. Louisa. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in bila članica ADZ št. 6, Podr. št. 14 SŽZ in Kluba Ljubljana. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na pokopališče sv- Pavla.
Anthony M. Rossman
V	ponedeljek je umrl v Doctors’ Hospital 64 let stari Anthony Rossman s 1829 Ridgeview Drive v Wickliffu, rojen v Clevelandu, zaposlen 26 let pri Joseph Dyson & Sons Co., mož Mary, roj. Glovan, oče Johna (Jacka), Mrs. Edward (JoAnn) Florjančič in Cynthie (Muskingum College), 3-krat stari oče, brat Josepha Rossmana, Mary Peček, Antoinette Urbanic, pok. Alice Yerak, Johna Rozmana in pok. Franka Rozmana. Pokojni je bil član SNPJ št. 566. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev Karmelske Matere Božje ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Družina je živela na Stanard Avenue, predno se je preselila v V/ickliffe.
Zakulisna politika v Jemen« se bo obnesla
žav članic Skupnosti v Bruxel-1 lesu.
Pošten najditelj vrnil lastniku 60 milijonov
NEW YORK, N.Y. — Mehiški gospodarstvenik Paul Bouffier se je v nedeljo zvečer peljal z avtoizvoščkom z letališča v mesto. Ko je avto zapustil, je pozabil v njem usnjeno taško z vred-nostimi papirji, vrednimi 60 milijonov dolarjev. Ko se je spomnil, da taške nima, je obvestil policijo.
Policija in FBI sta začela iskati lastnika avtomobila, katerega opis so naglo dobili na letališču. Predno so lastnika iztaknili, je ta prinesel najdeno usnjeno taško na letališče in jo'obema OF. Oba nasprotnika na tam izročil policiji.	*kaj takega nista bila pripravlje-
Opazovalci razvoja upajo, da je odstranitev Al-Salala odstranila glavno oviro za konec državljanske vojne.
SANA, Jemen — Bivši predsednik in vodja jemenskih republikancev Al-Salal ni šel proti Moskvi z namenom, da tam časti komunizem. Mu je šlo za to, da dobi za svojo deželo nekaj pomoči, ker mu je Naser več ne more dati. To seveda ni bilo prav Naserju, še manj je pa bilo všeč savdskemu kralju Fajsalu.
In sta se oba za kulisami sporazumela, da nimata ničesar proti temu, da Al-Salal izgine z oblasti. Ko je na poti v Moskvo prišel do Iraka, je zvedel, da so ga doma odstavili. Pravijo, da je za zmeraj odšel s političnega odra, če namreč v arabski politiki beseda zmeraj še kaj pomeni.
Sedaj imata vso oblast v pre-stolici Sani predsednik republike Al-Iryani in njegov ministrski predsednik Al-Aini. V Londonu sta znana kot mirna in trezna politika, pri tem pa odločna nacijonalista, ki nočeta, da bi bil Jemen odvisen od kogarkoli. Zato mislijo, da se jima bo opsrečilo zbrati okoli sebe vse sprte republikanske skupine, nakar bi začela pogajanja z monarhisti.
Važno je dalje, da oba nova politična gospodarja v Jemenu ne bosta intrigirala v Južni Arabiji. Seveda nimata ničesar proti temu, ako bi se južna Arabija odločila za tesno povezanost z Jemenom, toda tega nočeta nikomur vsiljevati. Zato v Londonu optimistično gledajo na položaj v Jemenu.
Tudi v Adenu se je politično nebo zjasnilo. Tam je namreč napravila vsaj zaenkrat red in mir kar — ulica sama! Ker se je vse prebivalstvo balo, kaj bo
nastalo iz bojev med obema OF,'na in sta jenjala streljanje. Upa-narodno in Naserjevo, se je zbra- jo, da se bo ta metoda dobro oblo kakih 2,000 starčkov, žen in' nesla, ako jo bo treba še rabiti, otrok in so v sprevodu odkora- Napetost v mestu je sicer pone-kali naravnost na fronto med
Oslavska vlada v Angliji pred novimi težavami
LONDON, Vel. Brit. — Posebne volitve pretekli teden so pokazale, da se zbirrajo nad delavsko vlado H. Wilsona v An-gljiji črni oblaki. V volivnem boju za tri poslanska mesta je delavska stranka ohranila le e-no, med tem ko je eno padlo v roke konservativcem, drugo pa škotskim pacionalistom.
Delavski kandidat je v volivnem okraju, ki je bil znan kot “gotov” porazil 27 let starega konservativnega kandidata Winstona S. Churchilla, vnuka pokojnega predsednika britanske vlade, s komaj 557 glasovi večine.
Delavska stranka ima sicer v parlamentu še vedno trdno večino 86 glasov, toda javnost je bolj in bolj nezadovoljna z vlado delavske stranke. Njen ugled je trpel močno tudi zaradi zavrnitve razgovorov o sprejemu Velike Britanije v Evropsko gos-
STOKES ZMAGAL ZA LAS
Vroč volivni boj za župana (mesta Clevelanda je bil sinoči ob 6.30 končan, štetje glasov pa se je vleklo dolgo v noč; šele ob treh zjutraj je demokratski kandidat Carl Stokes objavil svojo zmago, republikanski kandidat Seth Taft pa priznal svoj poraz. Ni izključeno ponovno štetje glasov.
CLEVELAND, O. — Včerajšnje županske volitve v našem mestu so bile ene najbolj vročih v več kot četrt stoletja. Demokratski kandidat Carl Stokes bi verjetno ne imel nobenih težav v boju s svojim republikanskim tekmecem S. Taftom, če ne bi bil črnec, njegov nasprotnik pa belec. V Clevelandu ima demokratska stranka namreč redno že skozi desetletja močno večino, kar je najbolj vidno iz sestave mestnega sveta, kjer sta bila doslej med 33 mestnimi odborniki le 2 republikanca, pri včerajšnjih volitvah pa sta se jim pridružila še dva. Včerajšnje volitve so vzbujale vznemirjenje med volivci mesta in jih spravile na volišča v številu, kot že dolgo ne. Glasovi so bili prešteti šele v zgodnjih jutranjih urah. Stokes je dobil po tem štetju 129.825 glasov, Taft pa 127,328. Večina torej ne znaša niti celih
2500 glasov.	j	------^—	—
Taft je vodil vse od začetka in j sveta Stanton ima v njem še
podarsko skupnost na nedavnem > bi! Pred svoii.m ‘<*mecem že j vedno trdno vecmo, kate, posvetu zunanjih ministrov dr-!°koli 32’000 glasov.	Je ra- padajo tud. tr.je slovensk.
zumljivo, da je CBS ob pol dese-
Most na prodaj, kdo da več?
LONDON, Ang. -— Kdor je bil v Londonu, se gotovo spomni častitljivega mostu preko reke'
tih objavila, da je S. Taft po njenih računih na temelju štetja oddanih glasov v izbranih pre-cinktih zmagovalec. Po enajsti, ko so začeli prihajati izidi volitev s črnskih volišč, je začel Stokes razliko naglo zmanjševati, nekaj časa sta si bila s Taf-
Thames. Svoj čas je odgovarjal j tom vštric, nato pa je Stokes prometnim potrebam, danes pa z&čel tega počasi puščati za sene več. Zato je mestna uprava! boj, boj je bil odločen, četudi je sklenila, da ga demontira. Ker Taft zaostal komaj za las —niti je pa most zgodovinsice vredno- za en cel odstotek, sti, bi ga rada ohranila potom-! Po neuradnem štetju je dobil cem. Le kdo naj ga kupi? Prve Stokes 129,825 glasov, Taft pa novice so rekle, da se zanj in-j127»328 razlika je torej le 2497 teresira neki ameriški bogataš. šlasov> kar Pri 257,000 volivcev Sedaj je postalo vse tiho. Most na znaša niti en cel odstotek, obstoji iz granitnih kock, sku-I Pri volitvah v mestni svet, je paj pa tehta -okoli 10,000 ton. js dosedanjih mestnih odborni-
vedno trdno večino, kateri primestni odborniki, J. Cimperman v 20. vardi, E. Turk v 23. vardi in J. Banko v 32. vardi. Od 33 mestnih odbornikov so v novem mestnem svetu 4 republikanci, med tem ko sta bila v dosedanjem le 2.
¥ E’jgihk feila dva
Uprava je že razpisala pismeno licitacijo.
— Suženjstvo je bilo v Braziliji odpravljeno šele leta 1888.
hala, toda vse se boji najbližje bodočnosti, ker ni v Adenu nobene prave upravne oblasti več.
kov zmagalo nad svojimi tekmeci, 4 pa so propadli. Na novo s-o bili izvoljeni v mestni svet: R. J. Perk v 15. vardi, T. E. Sli-wa v 6. vardi, V. E- Brown v 25. vardi in G, T. McFaul v 31. vardi. Latkovic je zastopal to vardo v mestnem svetu 14 let, včerajšnje volitve je izgubil s komaj 118 glasovi razlike.
Položaj v mestnem svetu Clevelanda volitve niso bistveno spremenile, sedanji predsednik
Naša jeklarska industrija se "pripravlja" na štrajk?
Naša
sed'-^rS^e ze^eznice uporabljajo a5 samo Dieselove stroje.
C remcnsk
pravi:
_Sončno in malo toplejše. N; ■la temperatura okoli 45.
' CLEVELAND, O. — 'jeklarska industrija se ne o-zira na proroke, ki napovedujejo gospodarsko vreme za prihodnje leto, naj bodo optimisti ali pesimisti. Se je vrgla z vso silo na čim večjo proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov, pri tem pa nič ne vpošteva. ali je blago name^ njeno za zaloge ali je že prodano. Voditelji industrije nič ne tajijo, da bi radi dvignili do prihodnjega poletja zaloge r.a neverjetno višino 33 milijonov ton, kar pomeni 3-4 mesečno prodajo. To je nekaj nenavadnega, kajti jeklarne živijo najrajše iz rok v usta in se ne veselijo niti malih zalog. Odkod ta sprememba?
Sedanja mezdna pogodba med jeklarnami in jeklarsko unijo poteče 1. avgusta 1968. Do takrat mora biti sklenjena nova pogodba ali pa sedanja začasno podaljšana, drugače bomo zopet imeli jeklarski štrajk. Jeklarski štraj-ki se pa navadno odlikujejo s hudimi trenji med delavci in podjetniki, kar zavlačuje pogajanja. Saj v jeklarski industriji trajajo štrajki cele me-
sece, kar posebno dobro ve bivši predsednik Eisenhower. Vse umetnosti njegovih strokovnjakov za mezdna pogajanja niso mogla preprečiti, da ne bi takrat štrajk trajal nad 4 mesece.
Če bomo imeli prihodnje leto jeklarski štrajk, moramo iz previdnosti računati, da bo trajal cele mesece. To vedo dobro vsi potrošniki jekla. Zato bodo gledali, da se založijo, ako bodo mislili, da se mezdna pogajanja med jeklarnami in unijo ne bodo končala brez štrajka. Jeklarne pa hočejo biti za ta slučaj pripravljene. V prejšnjih letih niso bile zmeraj dosti dobro založene, kar je rodilo ne vol j e med kupci, ki so bili prisiljeni, da uvažajo cenejše evropsko jeklo, pri čemur so pa imeli nekaj dodatnih sitnosti. Za nizkimi cenami se namreč navadno rado zmeraj skriva kaj neprijetnega.
Jeklarne se torej hočejo dobro pripraviti Za štrajk, kar bodo tem lažje storile, ker pri tem izjemoma ne tvegajo ničesar, najmanj pa jim je
treba pričakovati padec cen. Upravičeno računajo s tem. da se bo inflacija nadaljevala. da bodo cene rasle. Tudi takrat, ako ne bo štrajka, jih bodo tovarne dvignile, se bodo pač sklicevale na višje mezde, ki jih bodo morale plačevati delavcem. Povišane cene bodo seveda pomenile dodaten dobiček na blago na zalogi, ki še ni prodano.
Vnema, ki z njo jeklarne pospešujejo proizvodnjo ravno sedaj, namiguje na verjetnost, da jeklarne rabijo nevarnost mezdnega štrajka kot pretvezo, da se založijo z jeklom po ugodnih proizvodnih cenah, da bi ga pozneje lahko prodajale po višjih cenah, ki bodo izračunane na podlagi novih mezd.
To, kar sedaj delajo jeklarne, ni nič novega. Kar je novo, je samo. obseg načrta za večjo proizvodnjo pred 1. avgustom 1968. Tako velike proizvodnje na zaloge pred nevarnostjo štrajka niso jeklarne imele še nikoli. Vse to bodo pa skrbno opazovali kupci, tudi oni se bodo zalagali z večjo skrbjo, ako se bodo res
bali jeklarskega štrajka.
Poslovna politika naših je-klern bo seveda imela svoj vpliv tudi na naše gospodarsko stanje. Dokler bodo vse jeklarne v polnem pogonu, bo javnost prepričana, da se nam zastoja v konjukturi ni treba bati. Optimizem bo splošen, kot je v Ameriki navada, in to bo dalo nov zagon v gospodarskem napredku.
Doba kislih kumar se bo pa šele po podpisu nove mezdne pogodbe. Jeklarne ne bodo namreč mogle več proizvajati s polno paro, ker bodo potrošniki še od preje dobro založeni. Takrat s.e bo začela proizvodnja v omejenem obsegu. S tem morajo računati delavci. Čim več jekla bo šlo od sedaj naprej na- zaloge, tem več prihrankov od mezd bi moralo iti na hranilne vloge. Skušnja pa uči, da jeklarski delavci ne gledajo tako skrbno v bodočnost kot jeklarne. Se zanašajo na nadomestke za mezde, ki jim omogočajo vsaj skromno preživljanje. Seveda so pa tudi med jeklarji izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo.
EUCLID, O- — Dva dosedanja mestna odbornika sta bila pri včerajšnjih volitvah poražena, Willard A. Schutt, ki je zastopal 1. vardo v mestnem svetu 10 let, je izgubil proti F. J. Brockma-nu, v 4. vardi pa je M. Kosmetos porazil F. J. Chukayne, ki je bil v mestnem svetu 4 leta. Charles Zgonc je bil v 2. vardi tretji za zmagovalcem Burkartom in S. Minotasom. Maks Gerl je pa brez težav porazil svoje tri nasprotnike v 3. vardi.
Splošna odbornika E. J. Ec-kart in Tony Šuštaršič sta zmagala z lahkoto, prav tako tudi Whalen in Wade.
Mestni župan Kenneth J. Sims ni imel nobenega tekmeca, prav tako ne predsednik mestnega sveta Harry J- Knuth.
Iz Clevelanda in okolice
Urad AD bo v soboto zaprt—
Cenjenim strankam sporočamo, da bo urad Ameriške Domovine v soboto, 11. novembra, na Veteranski dan, zaprt. Ta dan tudi ne bo dostave pošte- Kdor bi imel kako sporočilo ali novico za objavo, naj jo napiše na listek in spusti v poštno režo poleg vrat v urad.
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno nocoj ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od pokojne članice Julije Vidrick.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob 6.45 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Julijo Vidrick.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Barbaro Tomc ob 26. obletnici njene smrti.
Duhovne vaje—
Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta bodo od 24- do 26. novembra v škofijskem domu na Lake Shore Blvd. Prijave sprejemajo slovenska župnišča. Podr. št. 25 SŽZ—
Podružnica št. 25 SŽZ bo v nedeljo, 12. novembra, po osmi maši prodajala v šoli sv. Vida domače pecivo. Vse članice so prošene, da nekaj prinesejo. Sprejemale bodo v soboto od 2. do 5. popoldne in v nedeljo od 8. zjutraj dalje. Če katera želi, da pridejo iskat, naj kliče Mrs. Ko-legar, EN 1-0036^
Ruska bi radi spravili iz vlade
WASHINGTON, D.C, — “Golobi” hudo napadajo državnega tajnika Deana-Ruska, od kar je ta odločno zagovarjal vladno politiko trdega nastopa v Vietnamu, da se zadrži kitajsko prodiranje v juhovzhodni Aziji. Oni, ki imajo z Belo hišo dobre vezi, trdijo, da so ti napori “golobov” že v naprej obsojeni na neuspeh, ker predsednik L. B. Johnson državnega tajnika Ruska visoko ceni ne le zaradi njegove sposobnosti, ampak tudi zaradi zvestobe.
mirile,
zmaga! žrm demokrat
GARY, Ind. — Volivni boj je bil tu izredno oster, črni demokrat Hatcher si je z opiranjem na svoje črne rojake odtujil redno demokratsko organizacijo, ki je odprto podpirala republikanca J- Radigana. Črni demokrat je v mestu, kjer je 55% črnega prebivalstva, kljub temu zmagal z okoli 1500 glasovi večine.
Volitve so kljub ostremu vo-livnemu boju in obtožbam črnega kandidata njegovih belih nasprotnikov tekom tega potekle izredno mirno.
Johnson ne bo popustil
rdečini v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Ko so se nedavno pogovarjali odlični gostje iz Evrope z nekaterimi demokratskimi vodniki o vojni v Vietnamu in o možnosti ameriškega umika od tam, je prišel iz Bele hiše na to odgovor:
“Predsednik bo peljal to voj-
terveyor 6 leti proti Luni
CAPE KENNEDY, Fla. — Ameriški vesoljski robot Surveyor 6 je odletel včeraj od tu proti Luni, da pregleda tam še preostalo področje, koder bi mogli pristati astronavti. Ker je to področje zelo gorato in divje, so izgledi na uspeh pristanka in snemanja 50:50.
Surveyor 6 je zadnji svoje vrste, obsega 2223 funtov in ima televizijsko kamero, ki se bo vr-tila in na ta način posnela vso okolico. Če pojde vse po sreči oo Surveyor 6 pristal na Luni v četrtek okoli sedme zvečer.
Selitev glavnega stana NATO stala ZDA en bilijon
WASHINGTON, D.C. — Odbor Predstavniškega doma za vladne operacije je ocenil, da no do konca, pa če bi ga to stalo - stane Združene države umakni-tudi prihodnje leto volitve. Pre- tev NATO iz Francije okoli en pričan je, da gre za osnovni in- bilijon dolarjev.
teres te dežele ko.t tudi vsega j	------o
nekomunističnega sveta in zato 1	— Država Maine je bila spre-
ne bo odnehal, pa naj bodo kri- jeta v Unijo kot 23. država 15. tiki še tako glasni!”	i marca 1820.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 1967
DoaiovijM
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
-«M3
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 215 Weds., Nov. 8, 1967
Prihodnost komunizma
Četudi komunizem ni to, kar mu hoče natvesti levičarska propaganda, je vendar pojav, ki lahko postavlja vprašanje, kakšna bo njegovo prihodnjost. Dajati odgovor | na to vprašanje se pa pravi prerokovati, prerokovanja pa že 1 sama po sebi niso dosti vredna, ako niso zasidrana v stvarnosti naših dni.
Stvarnost najprvo pove, da komunizem nima ničesar nadnaravnega na sebi, saj življenje onkraj groba sploh zanika, svojo usodo pa veže na proizvajalne sile, na nekaj, kar tiči le v prirodi. Kdor bi torej hotel govoriti o prihodnjosti komunizma s stališča njegovih pristašev, bi moral vprašati proizvajalne sile, kaj bi lahko z njim napravile. Odgovor bi bil kvečjemu meglen, kajti proizvajalne sile so že same po sebi čudna domislica komunistične filozofije, ki se izogiba vsaki jasni definiciji.
Če pustimo komunistično stališče pri miru, lahko rečemo samo to, da je komunizem neke vrste svetovni nazor, ki pri tem ni originalen, ampak zmes nekaterih drugih svetovnih nazorov, ki jih že davno poznamo. Vsi ti nazori so nastali, so doživeli svoje zmagoslavje, potem pa utonili v zgodovini. Kar je ostalo od njih, še zmeraj nekaj pomeni, toda ne usmerja zgodovine človeškega rodu. Ako odstranimo iz komunizma vse dodatke iz takih drugih svetovnih nazorov, ostane bore malo in samo to bo imelo svoj pomen v prihodnosti, ne bo pa pomenilo nove dobe v človeški zgodovini. Komunizem torej ne bo nikoli mogel pustiti za seboj takih vrednot, kot jih ustvarjajo za seboj religije.
Zato čaka komunizem kot filozofski sistem borna prihodnost. Ne bo nikoli mogel postati niti začasno gibalo člo veškega rodu. Sicer pa: kdo ima danes pogum, da spravi vse mogoče tokove v komunistični filozofiji pod en klobuk in iz njih napravi standarden filozofski sistem?
Komunizem je dalje političen pojav, komunisti ga celo postavljajo na prvo mesto. Na tem področju je bolj izklesan kot njegova filozofija. Temelji na načelu totalne diktature, na delavskem razredu kot nosilca te diktature, na kolektivnem gospodarskem sistemu, na zgodovinskem materi-jalizmu, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, na premoči družbe nad človekom in seveda na komunistični stranki kot voditeljici delovnih ljudi.
Ta diktatura ima nekaj originalnih potez, toda je ven darle diktatura prikrojena komunistični zamisli o človeški družbi. Kot diktatura je sad človeškega uma in človeškega odločanja. V tem pogledu je komunistična diktatura podobna vsem drugim. Kot plod človekovega snovanja pa nosi pečat minljivosti. Zgodovina ne pozna nobene diktature, ki bi si lastila pravico do večnosti. Te pravice si ne lasti v teoriji niti komunizem, kajti ne trdi, da bi bil še neobhodno potreben potem, ko človeški rod dozori za komunistično družbo. Komunizem je torej prehoden političen pojav, je diktatura, ki bo doživela tako usodo kot vse druge diktature, kar jih pozna zgodovina. Kdaj, to je pa že stvar ugibanja.
Ljudje so pa nepočakani, radi bi videli, da bi bilo komunizma čim preje konec. Zato iščejo razloge za svoje upanje in pri tem pridejo njihove misli nehote na usodo nacizma in fašizma. Mislijo, da je tudi komunizmu odmerjeno v zgodovini le nekaj desetletij, kot je to doletelo Hitlerja in Mussolinija.
Tako domnevanje in sklepanje se nam zdi preoptimi-stično. Nacizem in fašizem sta bila tako nerodna, da sta se zapletla v svetovno vojno. Ako se ne bi, bi verjetno še danes gospodarila in bila celo močnejša kot 1. 1939. Sedaj nove svetovne vojne nihče resno ne pričakuje in tudi nihče nima veselja do nje, niti obe komunistični velesili.
Treba je dalje vpoštevati, da živimo v dobi medcelinskih raket in atomskega ter vodikovega streliva. Washington, Moskva in Peiping lahko veliko govorijo o atomskem vojskovanju, resno pa nanj ne mislijo in bodo zmeraj manj.
Da bodo zmeraj manj, je sicer precej drzna trditev, pa vendar vpoštevanja vredna. Pomisliti je treba namreč na tole:
Amerika ne bo svojega miru in blagostanja žrtvovala komunističnim raketnim bombam, tudi Rusija ne kaže podobnega veselja. Dokaz smo dočakali v juniju. Komaj se je začela lokalna vojna med Izraelom in njegovimimi sosedi, takoj sta bila v telefonski zvezi Johnson in Kosygin in drug drugemu povedala, da ta lokalna vojna ne sme biti povod za svetovno. Tako se bo zgodilo tudi vsakokrat v bodočnosti, kadar bomo na začetku lokalnih vojn. Kaj pa Kitajska?
Kitajski komunizem vre, kaj se bo izcimilo iz tega, ne vemo- Zdi se nam pa, da vsak Maov naslednik, naj pripada tej ali oni kitajski komunistični frakciji, ne bo manj previden kot je Mao. Mao sicer grmi, toda nihče njegovega groma ne jemlje resno.
Kdor torej pričakuje, da bi nova svetovna vojna utegnila porušiti komunizem, se vdaja preoptimističnemu u- pomagajo hvalevrednim pod-
panju. Kako naj pa komunizem pade drugače? Tako kot kratek čas malo pozabimo na že mnogo drugih manj ali bolj totalitarnih diktatur.
Da čas že močno melje komunizem, tega ne tajijo niti komunisti sami. Ne zanikajo, da se je iz nekdanjega splošnega ruskega komunizma razvila že cela vrsta nacijonal-nih komunizmov. Komunizmov imamo že toliko, kolikor je komunističnih strank. Dejstvo je dalje, da sloga in disciplina pojemata med temi komunizmi. Saj Moskva ne more sklicati niti vesoljnega rdečega kongresa, ker večina merodajnih komunističnih strank ni za tak sestanek. Komunizem se torej hitro približuje tistemu mednarodnemu stanju, kot je bil liberalizem pred 100-150 leti. Takrat so države prisegale na liberalne ideje, obenem so se pa pridno — med seboj vojskovale. Tudi v komunističnem svetu lahko nastopijo taki obračuni z orožjem v roki, toda brez atomskih bomb.
Kakšna je torej prihodnjost komunizma. Taka kot je bila fevdalizma pred 1,000 leti in liberalizma pred par sto leti. Fevdalizem in liberalizem sta počasi shirala, razjedal jih je čas, razgrizle so jih nove ideje, svoj vpliv na usodo človeškega rodu sta kar natihoma zgubila.
Kakšna je pa razlika med njima in komunizmom? Zdi se, da je komunizem dosegel svoj vrhunec že v 5 desetletjih, fevdalizem in liberalizem sta se pa držala dalj časa. Pa sta pod pritiskom človeškega napredka vendarle odšla v zgodovino.
Komunizem je torej pod hujšim pritiskom sodobnega življenja, kot sta bila svoje dni fevdalizem in liberalizem.
Le naša nepočakanost tega ne opazi hitro.
svoje nevšečnosti. Letošnjo pomlad je bilo ustreženo prvi skupini, razumljivo je, da pride sedaj vrsta na drugo skupino, da ne bo zamere, bo to pot burka.
Lilij ini igralci in igralke že pridno hodijo na vaje in Vam zagotavljajo prijetno popoldne. Rezervirajte si nedeljo popoldne, 26. novembra za obisk burke “Vaška Venera” in ne bo Vam žal. Po igri bo tudi ples, da si razgibljemo malo naše kosti, če so morda že otrdele zaradi hladnega vremena, ki se oglaša te dni.	France Ancelj
BESEDA IZ NARODA
Naj svet Martin požegna ga!
KENT, O. — Ne samo Prleki, ampak tudi Celjani imajo svojo himno. Obe sta seveda šaljivi, kakor se za vesele ljudi spodobi.
Celjani nekako takole zapojejo:
Oj, mi Celjani, mi smo vam tiči, nobeden strup nas ne uniči, i Za grbom ’mamo zvezde tri, ki z njim pa črne pare ni.
In od tukaj dalje poje vsa Slovenija z njimi:
Mi pa naprej, mi pa naprej, dokler je v sodu vinčka Jcej!
Naj .svet Martin požegna ga, debelo gos naj zraven da!
V soboto, 11. novembra, bo sv. Martin uslišal Celjane, Štajerce in vse Slovence, ko bo na veselem Štajerskem martinovanju avditoriju pri Sv. Vidu požegnal vince in dodal debelo gos, za dobro mero pa še telečjo in svinjsko pečenko.
A za vsemi temi dobrotami je glob j a misel, ki jo je izrazil naš veliki škof in narodni buditelj Anton Martin Slomšek med svojo prvo kaplansko službo na prelepem Bizeljskem. Tam je namreč sestavil in prvič zapel tisto lepo, danes že ponarodelo pesem:
vzetjem) — na svoj način pripomore, da bo še dolgo zelene' in rodil slovenski vinograd Ameriki.
Na svidenje na veselem Šta jerskem martinovanju 11. novembra zvečer v avditoriju pri sv. Vidu!
Član Štajerskega kluba
kupil,
En hribček bom bom trsek sadil, prijatVlje povabil, še sam ga bom pil.
Preprosta, a vendar modra in vzgojna je misel v teh Slomškovih vrsticah. Najprej zajme varčevanje, potem težjo delo od sa-janja do končne trgatve, a za vsem se skriva želja, da bi mogel enkrat razveseliti prijatelje in biti skupaj z njimi tudi sam dobre volje.
Tudi Štajerski klub daleč od doma sledi tej misli. Po svojih močeh pomaga obdelovati slovenski vinograd v Ameriki, sadi trsek, gleda kako trta raste in jo v ljubezni neguje in ko se pokažejo sadovi, povabi prijatelje, da bi se ob kapljici v zmernem in poštenem domačem ozračju skupaj poveselili. Vsak dobiček — socialni (ki se kaže večjem medsebojnem bratstvu), psihološki (ki nam prinaša večje osebno zadovoljstvo) in finančni (s katerim Štajerci
Slovenski specialist povabljen na slovito Mayo kliniko
CLEVELAND, O. — Pred dobrim letom je dovršil v Chicagu študijsko specializacijo za bolezni ušes, nosa in grla (ENT) mladi slovenski. zdravnik dr. Valentin F. Meršol, sin poznanega slovenskega primarija Valentina Meršola. Specializiral se je skupno pet let.
Lansko leto je dr. Valentin F. Meršol skupno z dr. Missa-lam, odprl v Clevelandu dva zdravniška urada, enega na 2475 E. 22 St. Suite 210, drugega na 9119 Miles Ave. Slovenski ljudje so se v tem letu z zaupanjem obračali na novega sposobnega zdravnika specialista in bili zdravljeni po najnovejših zdravstvenih metodah.
Pred nekaj tedni je bil mladi dr. Valentin F. Meršol povabljen na slovito Mayo kliniko v Rochester, Minnesota, kjer bo verjetno postal član zdravniškega štaba, da ga v posebnih zapletenih slučajih lahko pokličejo. Dr. Meršol uživa tudi ugled strokovnjaka v zadevi človeškega ravnotežja.
Mlademu slovenskemu zdravniku iskreno čestitamo in mu želimo še nadaljnih, velikih uspehov.
A. D.
“Vaška Venera” pri Liliji!
CLEVELAND, O. — Rusi so baje poslali eno svojih raket na Venero, pot tja je vzela nekaj mesecev,- cela zadeva pa stala težke milijone. Slovenci si kaj takega ne moremo privoščiti, dasi hočemo biti sodobni, da pa se vsaj malo zmažemo iz zadrege, v katero.smo postavljeni ob takih objavah, bo LILIJA postavila na oder v Slovenskem domu na Holmes Avenue, Venero. Seveda ta Venera ne bo iz vsemirja, ampak le “Vaška Venera”.
Obiskovalci Lilijinih iger so razdeljeni v dve skupini: Prva skupina stalno poudarja, naj dajemo na oder drame, ker te gledalcu nudijo marsikatero lepo vodilo v življenje. Druga Skupina pa trdi ravno nasprotno,
kakega “tovariša”, za katerega je vsaka krona in obsev premajhen. Kar se tam zgodi, tega ne vidijo! Zakaj ne? Zato ker ne smejo!
In tako demokracijo in svobodo naj kdo hvali in občuduje?
S tem pa ni kakor ne mislim zagovarjati kaj slabega, kar je bilo slabo v prejšnjih časih. Ampak preje se je vsako lahko povedalo javno: to le je tako pa tako, to je dobro, to je za nič. Pa zdaj pojdi tako kritizirat, pa te bodo kmalu naučili kako je treba zdaj kritizirati in skozi kaka očala gledati na vse v sedanji Titovi Jugoslaviji — domovini jugoslovanskega komunističnega “tovarištva”.
Za Titov komunizem in njegovo revolucijo v Jugoslaviji so se med vojno precej živahno potegovali tudi slovenski socialisti v Ameriki. Pok. Kristan je bil njih vodja. Pok. Moleku, ki ni v Ivsem soglašal, so nekateri obrnili hrbet. Na njegovo mesto je stopil umrli Garden. Ta se je nabral duha v nekih delavskih šolah. A ko je šel parkrat na obiske v stari kraj, so ga menda tamkaj nekaj “vintali” in ni bil več tako navdušen za komuniste ne za Tita. Šola ga je naučila, kaj se pravi “črešnje zobati” s komunisti.
Celo tu pri nas je neka “teta” bila vsa navdušena za prevrat v Jugoslaviji. Ko je šla pa tja na obiske in so jo tudi nekaj “previntali”, se je vrnila z dru-nazaj in je
WAUKEGAN, 111. — Kadar koli koračim po deseti cesti v trgovine to in ono, se v duhu spominjam nekdanjih pijonirskih prvakov, kakor so bili: Jakob Čelesnik, Brencetov Jože, pok.
Drašler, potem John Gregorka in njegova vedno veselo razpoložena žena Johana, rojena Križaj. Za tem vedno agilnega Franka Opekata, Johna Cankarja in pa pok. Frank Jerina in njegove delavne žene Uršule, rojene Petrovič. Ter še cela vrsta drugih je bilo, ki so garali na vseh poljih med Slovenci, g-m prepriQanjeixi kot za društva, za župnijo, za to vedela govoriti 0 komunistih v in ono. In kako živahno so ^e',jug0Siaviji precej podobno kakor ve zdaj govoriti o ruskih komunistih Stalinova Svetljana. Naj bo dovolj o komunistični
lali, da jih je čula vsa Ameriška Slovenija, kolikor jo je bilo od Atlantika do Pacifika. Večinoma skoro vsi Notranjci iz Vrhniške okolice in tam okrog. Zdaj vsi počivajo na njivi božjega miru v Libertyville. Bodi jim lahka zemljica! In Bog jim bodi obilni plačnik za vse kar so storili za slovenstvo v tem kraju!
Zdaj je od leta do leta bolj tiho med nami. Mladi se še dobro udejstvujejo na društvenih poljih, zlasti v žogometu, kegljanju in drugih športnih tekmah. To seveda, da bi nosili zastavo slovenstva tako kakor so jo pokojni pijonirji, tega ne moremo pričakovati. To more le sin ali hčer rojena na slovenskih tleh in da je tam nekaj časa živel ter se napolnil tistega slovenskega duha, kakoršnega so prinesli v to deželo pred deset in desetletji naši pijonirji. Tiste navdušenosti tudi mnogi se danji mladi Slovenci v domovini nimajo. Uničila ga je v njih strašna revolucija, skozi katero so morali v zadnji svetovni vojni, katera jim je požrla in uničila vse. Saj je dobro, da so še pri življenju ostali. Zdaj zadnjih dvajset let je pa itak nemogoče po slovensko dihati in živeti v stari domovini. Komunisti imajo vso besedo, drugi nobene. Komunistom je pa narodnost deveta briga, razen kjer jim kaj koristi, da po njej lažje prodro med kako ljudstvo, potem se trkajo na narodna prša. Ko pa dobijo oblast v roke, tedaj je pa vsaka prava demokracija in svoboda položena na mrtvaški oder in jo pokopljejo činvpreje. Tako so komunisti naredili v Rusiji, tako v drugih slovanskih deželah in v naši Sloveniji doma. Kako naj se kdo, ki ima še kaj okusa za pravo demokracijo in svobodo po vsem tem še zavzema za komunistično demokracijo in svobodo? Pred nekaj tedni mi je moj sorodnik iz starega 'traja poslal par sedanjih ljubljanskih listov. Bral sem jih, v njih je mnogo kritike. Zabav-jajo čez našega Johnsona, čez druge in ves svet devajo v red. Doma, domačih napak pa ne vi-
IZ SLOVENIJE
pred
‘Adria-avio-promet' likvidacijo?
Tudi slovensko letalsko pod-j e t j e “Adria-avio-promet” v Ljubljani je na tem, da bo likvidirano. Dasi je do sedaj delovalo v splošno zadovolistvo potnikov in bilo gospodarsko donosno, bo moralo prekiniti z aktivnostjo, ker mu vlada v Beogradu ne dovoli kreditov za nabavo dveh dvomotornih reakcijskih letal Douglas DC-9, brez katerih ne bi moglo uspešno konkurirati z inozemskimi letalskimi družbami. Oglasil se je še Izvršni svet Slovenije, ki je dal podjetju leta 1961 ustanoviteljski kredit 1300 milijonov S-dinarjev z obljubo, da ga bo odpisal v korist “Adria-avioprometai”, pa sedaj vsoto zahteva nazaj. Če bi naše slovensko letalsko podjetje hotelo tej zahtevi ustreči, bi moralo prodati vsa svoja osnovna sredstva. Jasno je, da bo imel od likvidacije “Avioprometa” korist edinole beograjski JAT, ki že ves čas meče Slovencem po* lena pod noge. Slovenski piloti so trdno odločeni, da bodo odšli korporativno v inozemstvo, če pride do likvidacije njih podjetja. Gospodarsko itak ne bodo ničesar zgubili, kajti sedaj služijo 180 USA-dolarjev mesečno, v inozemstvu pa jim ponujajo 1200 dolarjev na mesec.
demokraciji in svobodi. Kdor hoče ta razume in vidi, kako je z vsem in kje je kaj resnice in kje j.o ni nič.
Pustimo to. Komunizma so siti do grla tisti, ki so silili vanj.
Še bolj ga bodo!
* KAJ SE NAM OBETA NA NAŠIH AMERIŠKIH TLEH? —
Na to vprašanje bi težko kdo pravilno odgovoril. Tako, da bi prav zadel žebelj na glavo v vseh zadevah. Tak se doslej naj-brže še ni rodil razen Onega nad nami.
Naša Amerika je še vedno najbolj blagoslovljena dežela, kar se tiče socialnih in gospodarskih razmer. Nima sicer vsak “zlate žlice” v rokah, a najrevnejši, če se zna le prijaviti, ne trpi takega pomanjkanja kakor reveži po nekaterih drugih kontinentih sveta. Ali bo vedno tako? Na to je mnogo odgovorov. Podajajo jih stvarno misleči, podajajo jih lahkomiselni in podajajo jih taki, ki bi jih ne smeli podajati.
Cela izbira odgovorov in kdo jih naj izbira in kdo so tisti, ki jih izbirajo. Eni tako, drugi tako. Nekdo je pred nedolgim povdaril, da ko vse take odgovore skupaj dene, nima pred seboj drugega kakor kup plevela, drugega pa nič.
Prav pred par dnevi je neki komentator omenjal stavke zadnjih časov. Obsojal jih je. Pov-darjal je, kdo pa vse te priboljške in poviške plača in prispeva? Ti in jaz, je povdaril. In skoro prav ima. Avto mehaniki in drugi stavkajo. Dobijo priboljšek. Ti boš pa več plačal za njihovo postrežbo. Sami sebi po- nergetskega in višujemo vse. Pa tega ne razumemo.
Zdaj nekateri celo zahtevajo “tri-dnevni-week-end”. Sobota, nedelja in ponedeljek. Lepo se to sliši. Štiri dni bomo delali — tri dni se krepčali in počivali.
Sem tudi jaz za to! Ampak, nekaj mi pa le pravi: “Kje se bo jemalo?” Morda nekaj časa že, ali ne vse večne čase?
S takimi zahtevami prav lahko privozimo z našo zdaj “bla-
Partija brez mladine
Dne 16. oktobra je imel v Ljubljani sejo izvršni odbor Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na njej je sekretar Franc Popit med drugim ugotavljal, da se je v zadnjih letih v Zvezi komunistov Slovenije število članov, starih do 25 let, zmanjšalo od 12.605, kolikor jih je bilo leta 1960, na 6.063 v letu 1966. Pri tej ugo; tovitvi je poudarjal, da to “n| samo statistični deficit, marveč Men izmed temeljnih vsebinskih problemov Zveze komunistov”.
Do gornjih ugotovitev so pri' šli vodilni komunistični funkcionarji ob razpravljanju pre' asnove komunistične partije. PP tem so ob dejstvu, da se je število mladine v partiji v nekaj letih znižalo na polovico, ug°' tavljali, da bo partija postala “za mladino privlačna samo toliko in takrat, ko bo miseln0’ akcijsko in politično ustvarjal' nješa in radikalnejša pri razr6' ševanju protislovij v družbene^ razvoju oziroma problemov, h1 žulijo mladi rod”. Naglašali so tudi, “da se mladina ne zado voljuje zgolj s splošnimi in na'
čelnimi stališči o samouprav Ijanju in razvijanju socializn^a na sploh, marveč jo zanima tu konkretna praksa. Pri tem Pa dostikrat ugotavlja v ravnanj11 nekaterih komunistov razkorak med načelnimi stališči in prak
dijo! Zakaj ne? Ne smejo jih! jgoslovljeno in srečno Ameriko” Doma naj kdo le usta odpre in!na kant in v revščino. Daj Bog, malo pokritizira kako oblast ali j da do kaj takega nikoli ne pride! kakega komunističnega “peteli- Pride pa lahko. Kake in kako
na”, ga čaka palica in to huda.
življenje samo, pravijo, je polno Zato doma imajo besedo in se nevšečnosti, zato hočemo vese- šopirijo samo komunisti. Titu loigre — burke, da tako vsaj za pojo slavo in ga imajo za ne-
dolge “week-ende” bomo pa zahtevali takrat?
Vse čitatelje lepo pozdravlja, Vrhenšk Tine
Letalski nesreči ,
Dne 10. oktobra je pri va Gorjani, 25 km severno od ra, na pobočju planine Stol Srbiji strmoglavilo in se razbi 0 dvomotor.no potniško letalo m3 riborskega podjetja Hidrom0^ taža in podjetja za graditev
plovnega sist^ ma na Donavi pri Djerdapm potniki in pilot so se smft^ ponesrečili. Ti so bili: ing. Križaj, komercialni direktor ^ dromontaže, ing. Bogo ToinS0 vodja projektivnega bir0^ Franjo Reberšak, predstav^ podjetja v Belgradu, ing-ro Bogdanovič, vodja mont3 Ciril Veri -
vodja oddelka
HE Djerdap, ing earn • - j
za varjenje P
podjetju, Aleš Tičar, kome list in Vilibald Tomašič iz . ja, pilot mariborskega Aero
družino v zadela še
ba.
Tomašičevo
je istega dne zao.eia ^ nesreča. Skoro ob isti uri ha sin Vilibald, se je v Kra J^ * ponesrečil njegov starejši Jure kot letalski kapetan-
at
ZMKX

Maks Metzger:
i Monika potuje na Madagaskar
“-iSsHKI
K)0<ri>00<^>00<ri>00<CZ>00<=>00<Z>0
“Monika,” je dejal glas tik njenega ušesa in roka je tipaje iskala njeno. — “Monika!” Oh, ta glas in ta roka! In ob prihodnjem ognjenem svitu ljubi at-kov obraz tik njenega! Smehljal se je. Od vseh čudes daljnega potovanja je bilo to naj večje. “Saj je le nevihta, dete,” je dejal atek, “kaj pa, tropska nevihta. Morala se bova nanjo navaditi.”
Monika se je pognala kvišku in skrila glavico na atkovih prsih. Ihtela je, a nebeško je bilo, ihteti na atkovih prsih. Konec sveta je bil naenkrat le še nevihta in še dolgo ne tako strašna, kot je bila atkova bližina dobrodejna.
Dolgo sta tako sedela. Atek je bil prižgal svečo in ta mala, borna, pokvečena in od vročine na pol stopljena sveča je bila v stanu premagati strahoto plamenečega pekla, ki je bil zunaj.
Slednjič le ni več zvenelo kot trgajoče se sukno in streljanje strojnic. Prehajalo je v drdrajoče in hudujoče se topove, ki so se počasi, počasi odpeljali. Mogel si že šteti strele in grom. Kdaj pa kdaj je švistnil še nenaden pok vmes, kot da je nevihta kaj pozabila, kar mora na vsak način še povedati, potem pa je bil razgovor med nebom in zemljo pri kraju in zdaj je nebo jokalo, kakor jočejo ljudje, če so se na vso moč razbesneli iz jeze nad kom, ki ga ljubijo.
Atek je odprl vrata in okna. Prikazala se je gosta zavesa iz srebrnih biserov, kadar je zažarela zdaj nema bliskavica, in s hladno vlago napojeni zrak je raznašal grenkosladki vonj tropskih gozdov prek lagune.
Monika je poslušala to šumenje in je vdihavala ta zrak po Prvem dnevu v tropskem pasu s tako naslado, kot je doma še nikdar ni bila deležna.
XI.
S petindvajsetimi človeškimi silami
S petindvajsetimi človeškimi silami sta nameravala potovati vštric obale, ob kateri ne poznajo konjskih sil, a prišel je nek-do, ki je vrinil vmes toliko lastnih sil, da jih živa duša ni mogla Prešteti: reka!
Po nemirni noči sta spala atek in Monika nekam dolgo v jutro in, ko sta prišla k zajtrku na Verando, se je svet lesketal na novo umit v jutranjem soncu, a nihče se ni brigal za naša prija-telja. O madami in o Ibotu ni hilo ne duha ne sluha. Na drugi strani hiše, proti reki, sta slišala drveče korake in mrmranje. Stopila sta na cesto in razburjena nanožica ju je sprejela med se in tirala s seboj proti južnemu honcu peščine. Vsi so vpili le eno besedo: “Reka, reka!”
Greben peščine jima je še za-^iral pogled na reko. Vsa vzpe-tcst je bila gosto posejana z ijudmi, menda so vsi prebivalci •^iananjaryja stali tam gori. Zgnetla sta se skozi in se nenadno 2našla pred breznom. Da, to je kila reka — rumena, besneča in nepregledna. Kam je bil izginil ozki zaliv? Milje daleč proti ingu ni bilo več meje med la-§Uno in oceanom. Celo morski °dboj se je moral umakniti na-Valu vodovja, ki se je poganjalo riaprej s strašansko naglico in Se je daleč zunaj zaman boril za Svojo staro pravico, valiti se do °brežja. Tik pod poslušalci ob °dkrušeni steni peščine se je vrtinčilo prizadevno vodovje in je-malo s seboj, kar mu je bilo na ^tlj tu majhen kos zemlje in vam peščeno čer, ki se je po-aastno, neslišno odtrgala od peščine, se malo nagnila in se po-tem mehko in brez opore razpustila. Razpoke v steni peščine So že naprej kazale prihodnji
odlom. Korak za korakom so se umikali preplašeni ljudje in korak za korakom jim je sledila reka. Brez hrupa in brez boja je goltala zemljo. Od znotraj, s spodnje strani se je pilila v obrambni nasip, ki si ga je zemlja nakopidila v obrambo proti silam oceang in jo zagrabila tam, kjer je bila brezbrambna, kjer so se pripogibajoče se ločje in milijoni cvetočih ovijalk zaupali neskrbnemu miru lagune. Zdaj se je reka maščevala nad morskim odbojem, ki ji je zapiral vzhod, in to je napravila temeljito. Kjer se močni prepirajo, tam ni prostora za cvetoče življenje. S posmehljivim prasketanjem so bežni vrtinci vlekli jutranje mlade cvetke v svoje ilovnate globine. A reka se ni zadovoljevala samo z ločjem in cvetkami. Vse sile nočne nevihte, nagrmadene v razbeljenih tednih, so razsajale okrog skalnih gorovij v notranjosti dežele in, kar je bilo ob obali krotek dež, to se je izoblikovalo tam v dolge ure trajajoče nalive. V tisočerih potokih in hudournikih je pošiljal pragozd svoje nenadno preobilje v dolino in napolnil reko, ki je bila tam še utesnjena med visoke in ozke bregove, do roba in še prek njega. V tamoš-nji ozki strugi je bila njena sila še večja kot v tukajšnji široki. Kaj je bilo to malo pesku v primeri s kosi trdne zemlje, ki jo je tam drobila z brega in kaj ji je bilo mar, če so na njih prebivali ljudje in živali?
“Atek, kaj pa je to? — Tam, tam — hiša?” je zaklicala Monika.
Streha iz palmovih listov je štrlela iznad rumene gladine in se neprenehoma sukala v krogu. Poleg je plavalo drevo — mogočno, krasno, staro drevo. Polovica njegove krošnje je štrlela ven in se sukala okrog hiše. Mnogo let je stalo to drevo samo tam zgoraj. Potem so prišli rjavi ljudje in se mu zaupali v varstvo. Drevo je rabilo neznansko mnogo sonca in ga ni oddajalo ljudem pod seboj več, kot so mogli prenesti. Tudi večji del dežja je obdržalo zase, da vetra sploh ne omenjam. Njegove spodnje veje so rahlo božale sivorjavo streho iz palmovih listov, če se je njegova krošnja visoko gori borila z viharjem. Mir je vladal med drevesom ter možem in ženo, ki sta stanovala pod njim. Mir je vladal med njim in otroki, dokler niso dorasli v može in žene in si postavili svoje domove pod druga drevesa. In zdaj je plavala hiša po reki in drevo ji je sledilo. Počasi in žalostno se je vrtelo okrog hiše. Kmalu bo potovanja konec. Kje pa so ostali ljudje?
“Atek, poglej tja! — Je to mar krava?”
Da, krava je bila. Krotka, sre-brnosiva zebu-krava. Šiljaste, liri podobne rogove je položila tako daleč na hrbet, kot je le mogla, in majhni valčki so ji pljuskali ob grbo. Dobro je plavala, ta pridna kravica, toda ocean, v katerega je zdaj dostojanstveno in vdano zaveslala, nima obale, ki bi bita kravam dosegljiva.
(Dalje prihodnjič —.——-o------—
Sladkor iii barve igralnih kart
Čemu bi moral imeti sladkor samo obliko kock, so se vprašali na upravi neke češkoslovaške tovarne in za pokušnjo poslali na trg sladkorčke v obliki barv igralnih kart:, srce, pik, karo, križ. Nekaj tujih igralnic in bočnih lokalov je naročilo večje količine sladkorčkov v novi obliki.
Adroguešfco pismo iz Argentine
ADROGUE, Arg. — Kar nekoliko sram me je, da se nisem še prav posebej zahvalil nekaterim slovenskim duhovnikom v Clevelandu iz več razlogov, ne le osebnih.
Na prvem mestu moram omeniti gospoda prelata Louisa Baznika, župnika pri Sv. Vidu v Clevelandu. Prav po prijateljsko, po bratovsko, res po krščansko me je sprejel. Skoraj vedno sem bil pri njem na hrani. Čeprav je bilo tigti čas vedno kaj gostov pri njem, sem vendar mogel stanovati v njegovem župnišču. Gospodična, ki je pri njem v župnijskem uradu v službi — naj mi gospodična oprosti, da je ne omenjam imenoma — gospod Julček Slapšak in on so poskrbeli, da sem tamkaj dobil dar za sv. mašo, kadar sem jo tam opravil. Posebno sem pa g. prelatu Louisu Bazniku hvaležen, da sem prav na binkoštni praznik mogel pri šesti maši slovensko pridigati. V pridigi sem omenjal dva živa zgleda, kako Sv. Duh deluje s svojo milostjo: zgled božjega služabnika škofa Ireneja Friderika Baraga, čigar grob sem šel obiskat v Marquette, in škofa dr. Gregorija Rožmana, čigar Goršetov doprsni kip sem večkrat občudoval na hodniku v šentviškem župnišču.
Gospodu prelatu Louisu Bazniku moramo biti hvaležni za vse, kar je doslej storil za Baragovo zadevo. Hvaležni pa tudi za vse dobrote in usluge, ki jih je izkazal pokojnemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Kako vsebinsko bogat je njegov govor ob Rožmanovem pogrebu! Zelo spodobilo se je pa tudi, da sem se mu na binkoštni praznik pri Sv. Vidu zahvalil v cerkvi za vse, kar je dobrega naredil za slovensko begunsko oziroma izseljensko semenišče in za Škofov zavod. Prav g. prelat Louis Baznik je bil kot vojaški kurat, ki je nekaj časa živel po končani drugi svetovni vojski v Gorici, med prvimi, ki je videl vso revščino begunskega semenišča v Praglii. Brž je poskrbel, da je začela prihajati pomoč iz Združenih držav. Sam sem videl, koliko zavojev s ponošeno obleko, so poslali na njegovo pobudo in seveda tudi drugih plemenitih duš od tamkaj. Nekaterim duhovnikom v semenišču pa je izročal darove, za sv. maše. Morda bi pokojni škof dr. Gregorij Rožman, g. Julček Slapšak in šentviški verniki mogli bolj natančno povedati, koliko je za ti dve ustanovi: za izseljensko semenišče in Škofov zavod naredil po vrnitvi v Severno Ameriko.
Upajmo, da mu bo Bog obilno poplačal to njegovo veliko ple^ menitost.
Kakor sem se na binkoštni praznik zahvalil tudi šentviškim vernikom in jim priporočal, naj še pomagajo Škofovemu zavodu, tako se jim v imenu vodstva Škofovega zavoda tu ponovno zahvaljujem in jih prosim, naj na Rožmanov zavod ne pozabijo?
Leta 1949 je gospod Julček Slapšak spremljal škofa dr. Gregorija Rožmana, ko je prvič o-biskal izseljensko semenišče v Argentini. Vsaj pred petdesetimi leti sem že začel brati spise Mišjakovega Julčka, to je spise Juldlkovega očeta za mladino.
Njegovo drago mater sem pa prvič v življenju srečal na postaji v Žirovnici neko avgustovsko ali septembrsko soboto leta 1939, ko sem bil prve tedne prefekt v Škofovih zavodih v Št.
Vidu nad Ljubljano. Oba sva bila skoraj preveč zgovorna, da sva komaj sopihala po strmi stezi proti bogoslovski koči pod Stolom, kamor so me povabili maševat bogoslovci, ki so ob počitnicah tamkaj taborili z revnimi dečki iz revnih ljubljanskih naselij. Z Julčkovim bratom Darkotom sva se pa tudi dobro poznala. G. Julčka pa do najinega srečanja v San Luisu v semenišču nisem poznal. Takrat sva pa postala kar prijatelja.
Bog naj mu povrne vso prijaznost, ljubeznivost in dobroto, ki sem je bil deležen ob obisku v Clevelandu! Prosim ga, naj mi oprosti, ker nekaterim njegovim prošnjam glede načrtov za pridige o odlokih cerkvenega zbora pri najboljši volji nisem mogel ustreči. Ker sebi nekoliko navihan, naj pa še to omenim, da sem mu moral vsak dan v Clevelandu na dolgo in široko poročati o vsem, kod sem hodil in kje sem bil. Pa sem se mu rad izpovedal, ker nisem mogel nič grešnega poročati.
Gospod Julček zasluži trojno veliko hvaležnost:
Ko sem zadnja leta zbiral in urejal ter z opombami opremljal članke in razprave pokojnega p.
dr. Hugona Brena o Baragu, sem ^	||| ({]jf
se ponovno obračal na g. Julčka,' b w pa mi je po svojih močeh vedno H3 POŽIGU® P^ZIMS rad ustregel. Če pa on ni mogel, je pa prosil g. profesorja Janeza Severja. Upam, da Baraga tudi nanj ne bo pozabil.
Škofu dr. Gregoriju Rožmanu je bil po njegovem prihodu v Cleveland pravzaprav vse: škofov kaplan, tajnik, blagajnik, služkinja, spremljevalec, vse.
Kako rad ga je svetniški škof imel in kako rad Julček njega! j sovega rojstva. Je pa majhna, Koliko časa je prosil in spod-[vanjo gre komaj 600-700 verni-bujal, naj bi se vendar kdo lo- kov. Zato je božični večer stra-
til Rozmanovega življenjepisa, šen naval nanjo, ki se navadno Trdno sem prepričan, da je se- ne konča samo z zmerjanjem in daj njegovo veselje obilno, ko [zabavljanjem, lahko že prebirg poglavje za po- j Policija je napravila načrt, glavjem prvi del Rožmanovega kako bi vse to preprečila. Naj-življenjepisa, ki je prišel iz rok|prVo bo vpeljala vstopnice, ki dr. Jakoba Kolariča. Vesel je bodo dale samo kristjanom pra-bil lansko leto, ko sva se tudi. vico obiskati gornjo cerkev od z njim pomenkovala o izdaji > božičnega večera do konca bo-Rožmanovih spisov. S kolikim žičnega dneva. Vstopnice bodo spoštovanjem mi je pokazal ta-! razdeljene med urade krščan-ko preprosto Rožmanovo opo-|skih verskih skupin, ti jih bodo roko, ki sta jo podpisala gospod j pa razdelili med svoje vernike, župnik Franc Baraga in gospod [Dalje bo policija prepovedala v župnik France Gaber. Najbolj i Bethlehemu ves zasebni avto-me je pa ganilo in pretreslo, ko mobilski promet, dovoljen bo
mi je pripovedoval, kako ga je pokojni škof dr. Gregorij Rožman pred odhodom na operacijo prosil, da bi z njim uredil tudi vse račune z Bogom v zakramentu sv. pokore. Ko pa je škof po odvezi vstal, je vzkliknil z nebeškim mirom: “Gospod Julček, sedaj sem pa tako srečen, kot nisem bil še nikoli v življenju. “Mislim, da bi bil g. Julček skoraj dolžan zapisati ali vsaj narekovati komu vse, kar je ob škofu dr. Gregoriju Rožmanu doživel, če morda vsega tega že ni poslal dr. Jakobu Kolariču.
Končno pa moramo gospoda Julčka šteti med zelo velike dobrotnike tako izseljenskega semenišča kot Rožmanovega zavoda. Koliko je v tem pogledu sodeloval s škofom dr. Gregorijem Rožmanom, dokler je bil še živ. Po škofovi smrti je pa moral vso glavno skrb za tako imenovani Rožmanov fond za podporo obema ustanovama prevzeti sam. Koliko potov je bilo treba zaradi tega napraviti in koliko pisem v Adrogue in drugam napisati. Trdno sem prepričan, da mu nismo hvaležni samo duhovniki, ki smo v teh ustanovah doslej delovali, bivši in sedanji gojenci, marveč tudi škof dr. Gregorij Rožman na o-nem svetu.
Naj oba omenjena sobrata v duhovništvu oprostita, da sem tako pozen z zahvalo.
Adrogue, na god sv. nadangela Mihaela 1967.
Dr. Filip Žakelj
samo promet z avtobusi. Tisti kristjani, ki so izraelski državljani, bodo dobili posebne izkaznice, ki jim bodo dajale možnost obiskanja svetih krajev.
Izraelski varnostni organi bodo gotovo gledali, da bo načrt funkcijoniral, ker si hočejo na ta način priboriti mednarodni sloves dobre policije.
Med tem se pa v Jeruzalemu govori, da so pogajanja med Izraelom in Vatikanom o pravnem položaju katoliških cerkev, svetišč, samostanov in zavodov, pa tudi hospicgv itd. v teku in bodo kmalu ugodno zaključena. Podrobnosti pa niso znane. O sedanjih odnosih med izraelsko upravo in katoličani pa ni slišati nobenih pritožb.
izraelska psSScp
JERUZALEM, Izrael — Letos bo prvič, da bodo vsi sveti kraji pod eno policijsko upravo, ki se pa dobro spominja, da so bili ravno veliki krščanski prazniki povod za mnoge nemire in izgrede. Zato hoče to preprečiti prav letos v Bethlehemu. V Bethlehemu je za Božič središče vseh slovesnosti cerkev Kristu-
Grška diktatura ponuja komunistom 2,300 pripornikov
ATENE, Gr. — Časnikarji so dognali, da je sedanja diktatura strpela na dan revolucije vse
Moški dobijo delo
Delo dobe
Slovensko gradbeno podjetje zaposli stavbene mizarje in njih pomočnike.
. MILAN JAGER 797 Babbitt Rd. Tel. 944-6755
(217)
MACHINISTS
TIS 0LEYEL&KD PKEUBflTIG Tool Cs.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
SfSSFfiKšSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR3TSL
Contouring and profiling Machines
soRiiifim
nmm sums mm
LATHES
iAP TURRET LATHES
mmm lathes
V INDIJI NAJPREJ SUŠA, NATO POVODENJ— V Indiji so nekateri predeli trpeli v zadnjih letih hudo sušo. Jeseni je prišlo /nenadno do močnega deževja in narasle vode so med drugim prelomile jez pri Nanaksagarju. Na sliki vidimo družino, ki je spravila del svoje imovine v čoln in beži pred naraslimi vodami.
mmm $a»es murni drills
gUMERICAl
mmmum
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Emoloyer
(216)
sumljive nasprotnike v atenske ječe, potem jih je večinoma poslala na bližnji otok Jaras. Tam pa je primanjkovalo vode, klimatski pogoji so pa zelo slabi. Zato je policija prepeljala večino pripornikov na otok Lleras, od tam jih je velik del izpustila. Generalni sekretar policijskega ministrstva Ladas je izjavil, da na Llerosu še okoli 2,300 pripornikov, ki so pa, po njegovem vsi popolnoma zgrajeni komunisti. Zato je režim pripravljen, da jih izroči katerikoli komunistični državi, tudi ruski, če jih katera le hoče prevzeti.
Politični jetniki so pa v ječah blizu Aten ali pa na otokih, ki niso daleč od prestolice. Glede njihove usode pa Ladas ni hotel dati nobene izjave, zanikal je pa odločno vse “čenče”, da je bilo zadnje tedne aretiranih do 300 nasprotnikov režima.
Ženske dobijo delo
Office work
General office work, will train recent graduate. Apply at 1845 E. 30 St. or call for appointment 781-1911.	(217)
MALI OGLASI
V najem
Soba se odda poštenemu moškemu srednje starosti, mirno stanovanje, nič otrok. Kličite 531-6129.	(217)
Lot — Euclid
Naprodaj je lot, odobren za dvodružinsko hišo, 40 x 150. Cena $8900. Kličite 451-7117 ali RE 2-9297.	(214)
V najem
5-sobno stanovanje blizu Eaton in Fisher Body tovarn. Bo prazno 11. novembra. Ne otrok in ne živali! Kličite 681-6668 ali 291-1395.	(214)
Hiša naprodaj
Pawnee Ave., 3 spalnice, 1 spodaj, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja in kopalnica; klet, dvojna garaža. Lot 50 x 101. Cena $17,000- Kličite 943-1873.
(214)
Stanovanje iščeta
Zaposlena zakonca iščeta 5-sobno stanovanje na E. 67, 68 ali 72 cesti blizu St. Clairja. Kličite 431-4136 po 6. uri zvečer.
(214)
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
Pohištvo naprodaj
Rabljeno, odlično ohranjeno pohištvo za 4-sobno stanovanje poceni naprodaj. Kličite 881-8964 do 12. ali po 7. zvečer.
-(215)
Naprodaj
Otroški voziček, v dobrem stanju, je naprodaj na 797 E. 232 St. Euclid, tel. RE 1-5247-
(215)
V najem
Odda se 5-sobna hiša na 609 E. 125 St. Vse udobnosti. Kličite PO 1-1171.	—(218)
V najem
Starejši ženi se nudi stanovanje ter vso oskrbo. Kličite za tozadevni dogovor tel. 361-4139 od 6-9 zvečer.	—(217)
V najem
5 sob se odda zgoraj, z garažo, vse na novo dekorirano, gorkota na peč. Na 1067 E. 69 St. Kličite EN 1-5084-	—(217)
Kupim harmoniko
na gumbe, nekdanjega Mervarjevega izdelka. Kdor jo ima za prodati, naj piše v angleščini na: Joseph S. Lisik, 512 W. North St. St. Charles, Mich. 48655.	(217)
Kupim
sledeča dela pesnika Ivana Zormana: Poezije (1919), Pesmi (1922), Lirični spevi (1925), Pota ljubezni (1931). Zdravno Novak, 1084 E. 177 St. Cleveland, Ohio 44119, tel. 531-9494.
AMERIŠKA DOMOVINA,
“Bilo je, bilo! A to jaz sam najbolje vem, kaj je bilo., Muha izpraševati o tem.
“Kaj neki ti veš, mladost neizkušena!” mu je ugovarjal Muha, sedeč na pragu pred mlinom, prižigajoč si pipico.
“No, pa če je že bilo,” se je vdal Muha, “zakaj nisi doma pri materi? če si že hotel imeti vse lepo in gladko, doma bi bilo najlepše in najgladkejše...”
“Bi že bilo; pa mati ni marala, da bi bil doma-”
“In kaj je rekla?”
“Da naj grem služit.”
“Zakaj te pa nazaj k Poseč-niku ni zapodila?”
“Kaj me bo podila; saj nisem otrok...”
“V strah te ne zna prijeti, že vidim,” je modroval Muha dalje, “v strah te ne zna prijeti. Saj tudi Franceta ni znala ... Zato pa ne bo nikdar nič prida iz njega. Zdaj pravijo, da jo misli popihati v Ameriko. Če bo šel, bo šel iz same ošabnosti in svojeglavnosti, pravim! — Ali si ti že čul, da misli iti?” “Sem,” je rekel Blaže in molčal.
“No, ali pri Andreju ti je dobro?” je napeljal Muha zopet pogovor nazaj.
“Dobro ... Bolje ko pri desetih Posečnikih!”
Muha pa je zmajal z glavo, češ:
“Fant, ti si ošaben; pazi, da se ne boš kesal.. •”
Ko je Muha odhajal, se je Blaže na skrivnem muzal za njim, češ: “Kaj on ve o tem, dasi je star in izkušen—.” In to je bilo dovolj, dasi mu je hotela vest nekaj očitati...
Sicer pa, ko bi se tudi Blaže sam ne bil potolažil, saj je imel ljudi, ki so skrbeli za to, da se nadležna misel zapodi iz srca...
Bolantaček iz Hotovelj je tudi večkrat prišel. Ne sicer vedno z opravkom, dasi je tudi v mlin vozil k Andreju; a tudi ne samo radi Blažeta, zakaj tudi z Andrejem sta si bila v konce. Vendar odkar je bil Blaže pri Andreju, je prihajal Bolantaček bolj pogosto. In Blaže in Bolantaček sta se pomenila o marsičem. Najrajši pa sta govorila o godbi in o harmonikah. In taki
CHICAGO, ILL
pogovori so zanimali Blažeta vse bolj in so vplivali nanj vse več, nego Muhove pripombe in opomini...
Bolantaček je imel naročiti Blažetu harmoniko z dvojnimi basovi in s koščenimi “knofki” za šestdeset kron. In potem ga je imel Bolantaček naučiti še gosti-----to je bilo sklenjeno.
Pa tudi še o čem drugem sta imela govoriti Blaže in Bolantaček. Pomislite: Bolantaček je imel Blažeta vpeljati v fantovsko druščino, in to ni mala stvar. Kako in kdaj — o tem niti sama še nista bila na jasnem. Čakati je bilo treba ugodne prilike ... In ta prilika ni bila daleč.
Nekoč je prihitel Bolantaček k Blažetu z veselo novico:
“Blaže, drugo nedeljo je semenj!”
Blažetu se to ni zdelo nič tako posebnega, zato je malobrižno vprašal Bolantačka, kaj potem.
Bolantaček mu je takoj razložil velik pomen tega slučaja.
Na semanji dan se je imelo plesati pri Lovrinu. Fantje so imeli prirediti ples in Bolantaček je bil povabljen za godca. S tem je bila dana Blažetu prilika, da stopi prvič v večjo družbo med fante... In to je bilo dovolj.
“Ali prideš?” je vprašal Bolantaček.
“Ne vem, ali bi ali ne,” se je Izgovarjal Blaže-
Imel je toliko pomislekov. Prvič se je bal, da se ne bi zopet jupijanil, kakor se je zadnjič; ples 'bo in družba bo velika. Blaže pa je vedel sam o sebi, da mu vino rado zleze v lase in da potem govori in dela, česar bi ne smel. Drugič, ker je bil tako malo časa v Brodeh in še ne znan z vsemi fanti... In nazadnje, ker bo treba plačati sprejemnino, denarja pa ni imel...
^ Toda vse pomisleke mu je
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER FRONTAGE 100x300 above Dam in Yorkville. Small home with oil baseboard heat. Priced in low teens. Good boating, fishing, winter sports.
E. L. CAMPBELL, Real Estate Fred Schneider, Agent 312-553-7288;	553-7602;	553-7404..
(216)
zlahka ovrgel Bolantaček. Kaj bi mu jih ne, ko mu je povedal, da ga fantje sami vabijo, naj pride, in ga zagotovil, da mu toliko denarja posodi Andrej z veseljem, ako mu reče Blaže le eno besedo.
“Torej, ali prideš?”
“Pa pridem ...”
In Blaže je dal moško besedo, da pride.
Ko je razmišljal pozneje o tem, se mu je prav zdelo, da je obljubil Bolantačku. Saj je ravno po veseli fantovski druščini hrepenel; saj je prav za prav— čemu bi si tajil—bila v prvi vrsti fantovska druščina, ki ga je izvabila od Posečnika v dolino . •. In zdaj naj bi bil opustil lepo priliko, ki se mu je nudila, in se morebiti fantom celo zameril nazadnje? Ne!
Naslednje dni je mislil Blaže samo na semenj in pa na ples pri Lovrinu. Koval si je načrte za nedeljo. Plesati sicer ni mislil. Plesal ni še nikdar, samo enkrat na pustni večer pri Poseč-niku — z metlo, a godba ga je veselila in Blaže je neizmerno rad poslušal Bolantačka, kadar je iztresal iz “meha” svoje polke in valčke in kar je še drugih znal: šotiš, ceparle, štajriš, mar-zolin itd. Slišal ga je nekoč, ko so se Štivranovi svatje vračali od poroke. Tedaj je bil ves neumen od tiste godbe in odtlej si je ohranil Bolantačka v najboljšem spominu.
“Ali ti kaj greš med fante?” je vprašal Blaže tiste dni z nekim ponosom — uganite koga! — Petelinovega Tinčeta!
S Petelinovim Tinčetom sta se bila po onem dogodku na pla-ninici sprijaznila popolnoma. Petelinov Tinče je tudi vozil y Andrejev mlin in že zato ga ni smel sovražiti Blaže.
Petelinov Tinče je služil izven Brodov pri Pučniku za malega hlapca. Pučnik je bil trgovec in je kupčeval z lesom in z ogljem. Vsak drugi dan sta stala dva
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MALE HELP
NEEDED AT ONCE FOUNDRY WORKERS
COREMAKERS —	MOLDERS
CHIPPERS and GRINDERS STEADY WORK Apply by Mail — Wire or in Person:
FITCHBURG FOUNDRY
Benson Street, Fitchburg, Massachusetts 01420 ______________________________________________(217)
DIESEL FUEL INJECTION MECHANICS WORK SHOP HELPERS
We offer good working conditions, excellent starting wages, all fringe benefits including group hospitalization and dental insurance and Xmas bonus.
RORERT BOSCH CORPORATION
2800 South 25th Ave.
Broadview, 111. PH. 681-5000
f	(215)
naložena voza pred Pučnikovo hišo: eden z rimelci, drugi z ogljem. S prvim je vozil veliki hlapec, z drugim pa Tinče, ki se je bil še le pred kratkim udinjal pri Pučniku. Veliki hlapec je bil lahko čedno napravljen — seveda: les ga ni umazal. Toda Tinče ne tako! On je bil vedno ves črn in niti v mesto, kamor sta vozila oglje, si ni mogel obleči bele srajce, ker bi bil prinesel domov črno. Zato je pa Tinče tudi doma hodil v delavnik ves črn in umazan .. ■
K Andreju je bil pripeljal tiste dni v mlin — črn in zakajen kakor dimnikar... In Blaže ga je lahko s tem večjim ponosom vprašal, če hodi med fante; saj se Tinče niti v nedeljo ni mogel omiti in očediti, kakor bi bilo treba...
“Med fante ne grem — nimam kaj delati med njimi...” je odgovoril Tinče navzlic svoji črni
srajci in zakajenemu obrazu dokaj samozavestno.
Blaže si je moral priznati, da mu je prav ta samozavest na Tinčetu skoro ugajala. Najbrž zato, ker je menil zapaziti na Tinčetu nekaj, česar sam ni imel in kar je zato tolikanj bolj občudoval na drugih. Vendar se mu je čudno zdelo, zakaj bi ravno Tinče ne maral med fante ... Zato je ugovarjal, rekoč:
“Delati —. Saj nihče nima nič delati med fanti... Pa tako pravim, če kaj greš v druščino—.” “Ne grem! Čemu, ko lahko dobim druge druščine, če jo hočem — in boljše ...”
“Kakšne?”
“Mestne!”
“Mestne —?” se je čudil Blaže.
“Mestne, mestne!” je ponovil Tinče; “misliš, da je ne morem dobiti? S hlapcem voziva na kolodvor; na kolodvoru pa so Iju-

=^4
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA	V-
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
dje, ki so vse kaj drugega, kakor rij o z menoj. Z vsemi sem znan! ’
“No, in kaj so ti že povedali?” je pozvedoval Blaže.
“Kaj —? Marsikaj! To že, da bodo na kolodvoru v kratkem odpovedali delo vsi — in sicer zato, ker nočejo biti tapice in trdo delati in klečeplaziti pred gospodarji. O, mestni delavci so drugačni gospodje kakor kme-tiški!”
kmetiški robavsi tukajle. Kaj veš ti, ki sveta nisi videl več kot toliko, kolikor se ga vidi raz Zirovski vrh — in še tega le od daleč. A mestni delavci—meniš, da so to res delavci? V delavnikih so sicer delavci, toda v nedeljo se ti ne ločijo od najbogatejšega gospoda. A navzlic temu marajo zame in radi govo-
i
n


,■ A', r,/ A I'"'?	A
1880
1967
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium. Small parts. Opportunity for advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT COMPANY 1801 W. Foster,	LO 1-3200
Mr. H. Nelson
An Equal Opportunity Employer
(222)
JVaznanilo in J&ah-Vala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 7. oktobra 1967 v Gospodu preminula naša ljubljena mati, stara in prastara mati, in svakinja
MARY STERK
rojena KOBE
Pokojna je bila rojena dne 18. aprila 1880 v vasi Stari Trg ob Kolpi na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1901 in sicer v Calumet, Michigan. Leta 1925 se je preselila v Cleveland, Ohio.
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
ACTOPOINT COMPANY .1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(222)
Pokopali smo jo dne 11. oktobra 1967 na pokopališču Kalvarija. Slovesno pogrebno sv. maso, kakor tudi pogrebne obrede v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu ter molitve v cerkvi in ob grobu je opravil pokojničin nečak, Rev. Francis R. Sterk, asistirala pa sta mu pri slovesni pogrebni sv. maši Rt. Rev. Msgr. Alojzij B. Baznik in Rev. Joseph F. Celesnik.
Predvsem izrekamo našo iskreno zahvalo prelatu Alojziju Bazniku, Rev. John A. Wit-treich, tedaj pri župniji St. Mary, Mentor, sedaj v župniji St. John, Lorain, Ohio in vsem duhovnikom župnije sv. Vida, ki so v letih dolgotrajne bolezni pokojno obiskovali, ji podeljevali sv. zakramente, ji prinašali na dom Najsvetejše in jo pripravili na srečno zadnjo uro.
Številni duhovniki, redovniki in redovnice so v pogrebnem zavodu za pokojno molili, se udeležili pogrebnih slovesnosti in posebej za pokojno darovali sv. maše in svoje molitve. Naj prejmejo našo toplo zahvalo vsi, zlasti Rt. Rev. Msgr. Baznik, Rev. Celesnik, Rev. Victor Cimperman, Rev. Victor Tomc, Rev. John McNally, Rev. Roberts, redovne sestre UST iz Boromeo Seminary in Notre Dame sisters. Vsem in vsakemu: Iskreni Bog povrni!
Skupno so molili sv. rožni venec za večno srečo pokojničine duše člani Najsvetejšega Imena pri sv. Vidu in članice Kluba Krščanskih Mater in Oltarnega društva in društvo Marije-Magdalene št. 162 KSKJ. Prisrčna jim hvala.
Prisrčna hvala društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Oltarnemu društvu pri sv.
Vidu za vso počastitev pokojne kot preminule članice teh društev.
Posebej naj prejmeta našo prisrčno zahvalo Mr. in Mrs. Michael Mayher, ki sta prihitela k pogrebu iz oddaljenega Detroit, Michigan.
Zahvaljujemo se iz vseh naših src dobrim sosedom, prijateljem in drugim dobrotnikom, ki so v tako obilnem številu pokojni izkazali svoje spoštovanje in molili zanjo. Najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Globoko zahvalo izrekamo vsem, ki ste prišli kropit v pogrebni zavod in vsem, ki ste bili pri pogrebu, zlasti tistim, ki ste z nami spremljali pokojno do groba.
Zakrajškov pogrebni zavod je izvrstno uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Hvaležni smo za tako dobro postrežbo.
Globoko hvaležnost izrekamo American Cancer Society za vso pomoč z obvezami, zdravili, v zdravljenju in negi.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo ne bil dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo da nam oprosti. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči za vse dobrote in prijaznosti, ki ste jih izkazali pokojni v zadnjem času življenja, za molitve, počastitve ob smrti in pogrebu, za vso pomoč in za številne pismene in osebne izraze sožalja. Vsem stotero Bog povrni!
O Bog, ki si nam zapovedal očeta in mater spoštovati, milosrčno se usmili duše naše mame, nam pa daj, da jo bomo videli v veselju večne luči.
I O Marija, naša ljuba mati, sprejmi v svoje jo srce; vodi jo pred božji prestol zlati, I izprosi ji zveličanje, žalujoči:
Zvesto, srčno Te v življenju je ljubila Našo mamo, o Marija Mati, vso je srečo, vse trpljenje Tebi posvetila, sprejmi v milostno srce; Zdaj ji Mati usmiljenje izprosi	Ti ji vračaj, Ti obilo plačaj,
da Te v sreči večno bo slavila.	vso ljubezen, radost in solze.
PETER, JOHN in RUDOLPH, sinovi;
MARY, poročena KOLAR, ANNE, ANGELINE, poročena KUHEL, hčere;
Zeti in snahe, 32 vnukov in 16 pravnukov MARY STERK, Janesville, Wisconsin, svakinja s svojo družino in ostali sorodniki.
V Sloveniji žaluje za njo več sorodnikov, zlasti polbrat Janez Kobe in njegova družina. Cleveland, O. 8 novembra 1967.
hočete kaj poštnih obvestil?
Splošne cene in odredbe...
Zip Code obvestila ...
JE V KNJIGI
	w
	TelsDhons
M	BOOK
razen vašega telefona ... nobena reč toliko ne pove

Ohio BeH
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
J7602 Lake Shore BIvi.	1153 East 62nd Street
KEnmore 1-6306	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina a pohištvom — 15301 Waterloo Boad KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
LESENI DE GAULLE -— Francoska kiparka Marisol Escobar je izdelala za skupino kipov vodnikov sveta tale leseni kip gen. De Gaulla, predsednika Francoske republike, i
MODNA NOVOST — V Parizu so prišli v modo široki p?0' gasti obroči za roke in noge. Dekleta nosijo z njimi čevlje z nizkimi petami, kot jih pidimo na sliki.	j